i	'	■
Izhaja v Trstu
vsalc petek ob 5. pop.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovina pisma se ne sprejemajo.
Ondilitro li ipriTilim ul. del Lavatolo
Telefon 18-67.
I I------------------■
11—	11
PessMins itev. M predajaje pe 6 stel
tu ser a ti se računajo na milimetre t iiro-kosti na kolone, fak sicer po 8 stot. sa vsaki mm. Za ved nego lOkratno obje- ' vo pa po dogovora. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
------------—4
Glasilo »Narodne delavske organizacije41 in »Zveze jugoslovanskih železničarjev".
Našim čitateljem in somišljenikom.
Tekom časa se je izkazala potreba po korenitih izpremembali v uredništvu in zlasti V upravništvu „Na-rodnega Delavca«. Podpisana, s vesta si te potrebe in v želji, da se »Narodni Delavec« postavi na ono stopinjo, ki je predpogoj za vspešno izvrševanje stavljene si naloge, naznanja vsem svojini p. n. citatiljem »Narodnega Delavca« in somišljenikom, da se mora. pričenši s prihodnjo številko vstaviti'za dva oziroma tri tedne izdajanje »Narodnega Delavca«. Podpisani prosi zato p. n. čitatelje in somišljenike »Narodnega Delavca« naj blagovolijo vzeti to na znanje s zagotovilom, da si bo »Narodni Delavec« po ureditvi uredniških in upravnih razmer prizadeval boriti se za koristi našega delavstva z novimi, podvojenimi močmi.
Trst, dne 4. listopada 1910.
Uprava „Nar. Delavca14.
Članom N. D. O.!
Podpisani naznanja vsem članom — tovarišem, da bo začasno, do 1. decembra t. 1.
društveni urad ul. Lavatoio I.
posloval vsaki dan le od 0.—8. ure zvečer.
Uplačila in izplačila se vršijo temu nasproti tekom celega dneva ob vseh urah in se je zato zglasiti v društvenih prostorih. Podpisani opozarja vse tovariše člane, da je to le začasna odredba, posledica sprememb, ki se pripravljajo v notranjem poslovanju N. D. O. Po 1. decembru veljale bodo zopet dosedanje uradne ure.
Trst, dne 4. novembra 1910.
ODBOR N. D. O.
Delavstvo sebi.
(Z ozirom na razmere v oodročju c. kr. javnih skladiSč.)
Prosto luko tižaško mogli bi prav lahko primerjati kotlu balkanskemu. Kakor v tem poslednjemu kuba se tudi v področju c. kr. javnih skladišč že leta in leta neprenehoma in pripravljalo dogodki, da se potem ta kavs zopet polegne in odstopi prednost drugim dogodkom in pojavom. A vsi ti dogodki in pojavi, ki se dvigujejo liki pari iz tega nesrečnega kotla nosijo na sebi pečat najvtčje žalosti, potrtosti, gnjilobe in zastrupljenosti Srednjeveški absolutizim se bratimi s najfantastičnejšim anarhizmom. V prosti luki stoji nad voljo postave, volja oseb. Uboga delavska para robota svojim požrešnim gospodarjem, poklada na oltar veletrgovine in prom ta svoja najlepša leta, življenja in svoje najboljše moči. A kadar pride čas plačila : priznanja prezaslužnega d la potom odkaza stalne službe in še tako skromne eksisten-cije, takrat se pojavlja oni Moloh še le v svoji pravi luči. Ironično smehljaje se in nadejaje si pozo cinične treznosti, ponavlja v enomer uničavalne besede: Ni denarja! Sicer če niste vi zadovoljni, imamo tisoče drugih, ki ponujajo svoje roke!" V prosti luki, v C. kr. službi, se pokazujejo na celi črti grozne posledice današnjega kapitalističnega gospodarstva.
Jasno je mcralo biti od prvega začetka, da je edinost, sloga in solidarnost tlačenih edma pot ki vodi k osamosvojitvi,
Disciplini in enodušnosti tlačit ljev — delodajalcev, je treba postaviti nasproti disciplino in enodušnost delavcev. Le s ku pen nastop sloneč na principu: vsi za enega a eden za vse utegne postati edina rešitev iz tega močvirja. Za to je NDO. od lanjskega leta naprej ponavljala klic : Delavci smo vsi! E »ako teptani, enako izmozgovani ! Ostanimo kar smo v svojih mislih, a spremenimo svojo taktiko na zunaj! Če je ž) re9, kar je res, da niti socijalni-demokratje niti slovenski v NDO združeni delavci ne razpolagajo s številno močjo potrebno za izvršitev potrebnih sprememb, potem je pač jasno ka kor beli dan, da nam ne preostaja druzega, kakor zediniti v to in naj bo edino v to svrlio, \s svrho skupne odrešitve svoje šibkč ttioči v eno nepremagljivo moč. In boe signo vincemus ! Zato ostanimo kar smo, socijalni demokratje — so-cijalni demokratje, a „narodnjaki — narodnjaki", nič ne de ! Glavno in kar zahtevamo lahko drug od druzega je, da po stanemo zavedni delavci! Tako smo mi pridigovali in pridigujemo še dane?. Mari delajo gospodje v prosti luki, delodajalci, razliko med Italijani in Nemci, liberalci in konservativci ? Ne ! Pri eni in isti — delavstvo tlačujoči — mizi sedita v bratskem objfmu c. kr. dvorni svetnik in svojedobni iredentistični predsednik društva »Ginastica", g. pl. Minas in laški fanatik Polacco, upravitelj c. kr. javnih skladiš — Nemec s kakim Slovencem itd. Vsi se razlikujejo po političnem mišljenju, nepregleden most loči ene od drugih in vendar — v boju proti delavstvu so vsi — edini, složni v mislih in v dejanju. A mi, nemožni delavci naj delamo drugače ?!
Nasproti nerazsodnemu strankarskemu fanatizmu postaja celo logika nemožna. Ni se smeti tedaj čuditi, da so te besede ostale d »sedaj bob ob steno. Mi se pa nismo vstrašili. Računali smo na pomoč neusm ljene potrebe. In dozdeva, da se nismo varali. Delavstvo samo ustaja v zadnjem času, da si iz lastnega n a g i|b a postavi temelj za lepšo bodočnost. Delavstvo sebi... Doli se zaslepljenostjo! Podajmo si roke, politični nasprotniki kakor delavci! To so znamenja, ki kažejo na dobre sadove. A eno takih znamenj, je zelo dobro obiskani shod, ki se je vršil minulo nedeljo, dne 30. listopada t. 1. v dvorani gostilne „pri stari breskvi11 v Trstu. Z veseljem smo pozdravljali bra* tinstvo dosedanjih nasprotnikov. Sklenilo se je nastopati skupno Izvolil se je tudi začasen, skupen odbor, ki naj stopi v do tiko z ostalimi delavci. Izdelati se ima veliko zasnovan načrt, obsegajoč vse zahteve delavstva v prosti luki. O tem shodu poročamo na drugem mestu Tukaj hočemo le še naglašati, da je bil že skrajni čas, da pride do tega. Če je delavstvo stokalo pod jarmom, ki so mu ga nastaviiali nikdar siti gospodarji jc delavstvo samo b lo na tem krivo. Pomsgaj si ! In delavstvo, zdi se, da si hoče enkrat pomagati!
Domače vesti.
Vsi odborniki N. D. O. so napro-
šeni, naj se zanesljivo vdeležijo o d b o-rove seje v sredo, dne 9. novembra t. 1. točno ob 7‘/» uri zvečer.
Shod delavcev iz proste luke (c. kr. javnili skladišč) ki se je vršil minulo nedeljo, dne 30. oktobra t 1. v dvorani gost lne „pri stari breskvi" je vspel najsijajneje. Prostrana dvorana bila je napolnjena tako, da so mnogi zborovalci morali oditi radi pomanjkanja prostora.
Tov. Kranjc je otvorivši shod, označil njegov pomen ki je: obrazložiti delavc m iz proste luke naravnost obupen položaj, ki so ga zakrivili sicer drugi, a tudi delavci sami, ki so še pred kratkim časom sledili bobnečim besedam njih, ki živijo od nesloge med delavstvom. Govornik je izrazil svoje prepričanje, da je ne-obhodno potrebno, da se vsi delavci po-
stavijo na noge, kajti le tedaj jim zasijejo lepši dnevi.JTov. Štok, kot poročevalec, je v kratkih besedah opisal, kaka ima država denarja za vse, samo ne za ddavske težnje in potrebe. Razni Weisskirchnerji in Bilinski nimajo nikdar gluha ušesa, kadar trka na njihova vrata vojni minister zbog raznih „Dreaunougtov“, vojnih bark, tapav in še kaj drugega. Odgovarja se pa na spom niče delavcev s sakramentalno besedo : ..Rudi bi ustregli, a ne moremo, ker ni denarja". K temu prihaja še ta nesrečna nesloga med delavstvom v prosti luki. Razni predsodki so krivi, da se delavstvo daja zavajati k bratomornim bojem, mesto da bi se skupno postavilo na krov v obramb » svojih skupnih stanovskih interesov. A doseglo se bo kaj le potom skupnega nastopa. Zato predlaga govornik naj se še danes izvoli odbor, ki stopi potem v kontakt z delavci, ki niso navzoči na shodu (Odobravanje).
Burno pozdravljen je na to vstal dr. J. Mandič, ki je v temeljitem in ognjevitem govoru s praktičnimi vzgledi podpiral predlog poročevalca. — Povdar-jal je, da je on bil od prvega začetka prepričan, da pride čas, ko se bodo uslužbenci c. kr. javnih skladišč otresli strankarske zagriženosti in politične ozkosrčnosti, kadar gre za stanovska, vsem delavcem enako v meso segajoča vprašanja. Vsi vslužbenci c. kr. javnih skladišč so enako tlačeni, delodajalci ne gledajo na to, da li je kedo Slovenec ali Italijan, kadar ulagamo spomenice za izboljšanje plače, nam jih zavračajo enim in drugim. Ako so pa oni vsikdar složni, kadar se gre proti Vam, zakaj bi Vi — uslužbenci —• ne bili složni v Vašem boju proti njim ? Govornik je na to navedel, kako krivično se je postopalo z de lavci glede uvrščenja delavcev v I. in II. kategorijo, kako se odreka delavcem v primeri z delovodjem zajamč na jim pravica do starostnih doklad, kako se kršijo določbe veljavne za dopust itd. Izrazil je nado, da se bodo vsi delavci iz c. kr. javnih skladišč združili, da se na,dejo pri skupni mizi, da se enkrat stori prvi korak k uresničenju davno gojene želje: p o državi jen j e vseh valužbencev c. kr. javnih skladišč. (Navdušeno pritrjevanje). . \
Tov. M r e v l e je opozarjal na razne druge krivice, ki se gode .grupistom", tov. Ha bar je bičeval surovo postopanje nekaterih gospodov v prosti luki in se dotaknil neopravičene odslovitve tov. Kre-ševiča. Tov. Kranjc je dajal razna pojasnila, na kar se je na predlog dr. Mandiča izvolil odsek, obstoječ iz delavcev : Štok Jernej, Kranjc Franc, Habar Josip, Mezinc Ivan, Kožuh Josip, Mrevle Ivan, Sajovic Ivan, Jamšek Ivan, Kalister Franc in Luin Franc, ki naj izvedejo sporazumno akcijo. Izvolil se je tudi odsek obitoječ iz treh oseb, ki naj posreduje v zadevi tov. Kreševiča. S toplim pozdravom in zahvalo na vse prisotne je tov. Kranjc zaključil ta izborno v peH shod.
Shod N. D. O. v Skednju, ki seje vršil minulo sobot >, dne 29. oktobra t. 1. je vspel na splošno zadovoljstvo. Predsedoval mu je tov. Plečnik, a poročal tovariš dr. Mandič, ki se je dotaknil spl šnega položaja delavstva v Trstu, N. D. O., zadnjih dogodkov v N. D. O. in dal zagotovilo, da bo N. D O. prej ko slej zastavila vse moči v povzdido slovenskega proletarijat i. Burno odobravanje je sledilo tem izvajanjem kakor tudi onim dr. Wilfana, ki je dal izraza veselju, da mu je maloprej zaključeni shod političnega društva »Edinost" dal priložnost, da p »zdravi Skedenjske delavce in jim zagotovi, da je delavsko vprašanje za tržaško Slovenstvo stvar odločujočega pomena. Tov. S k u 1 i n je slikal razmere v ške-denjskib plavžih in zahteval čim odločnejše postopanje za te trpine. Dr. Mand'č je obljubil zborovalcem, da skličo N. D. O. v 14 dneh v Skednju shod delavcev iz plavž. S prisrčno zalivalo predsednika se I je zaključil ta lopo vspeli shod.
Konsumna zadruga članov N. D.
O. Lahko rečemo, da vspevajo sedaj vsa skladišča naše konsumne zadruge na zadovoljstvo vseli. Tudi skladišče v ulici Miramare izkazuje dan za dnevom lepše vspehe To je vsekakor razveseljiv pojav in dokazuje, da zadružna misel oklepa vedno več prijateljev okrog nsŠih skladišč. A to je vso premalo! Potrebno je, da vsi, zlasti delavci store svojo dolžnost. Potrebno je, da vsak slovenski delavec pristopi k našim skladiščem. Pomisli naj vsakdo, da le z naraščanjem števila članov in z vedno v čjim podpiranjem naših skladišč bodo naša skladišča lahko tekmovala z drugimi skladišči in doprinašala svojim članom vedno večje udobnosti. Bilanca I. poslovnega leta dokazuje, da so naša skladišča vredna uvaževanja. Delavci, segajte zato pridno po predmetih, ki jih razpečava konsumna zadruga N. D. O.!
d. — Delavci! Napredek kon-sumnih skladišč — je vaš napredek!
Teh zlatih besed naj bi se vedno spomnil vsak slovenski delavec! I. redni občni zbor konsumne zadruga N. D O. je pokazal, da je to naše edino delavsko trgovinsko podjetje že v svojem prvem poslovnem letu doseglo kaj lepe vspehe. Zadružnikom je namenjenih čez 1600 kron čistega dobička. N. D. O. in »Narodni Delavec" sta dobila tudi svojih 400 kron. A kje je oni veliki dobiček, ki tiči v tem, da se je vkljub skrajno slabem tržnem položaju odmerjalo cene živilom na način, da zadružnike ni preobčutno zadelo progresivno podraženje sladkorja, testenin, fižola in dr. ? V jedni svojih zadkih številk, skuša »Rdeči Prapor" slepiti javnost s tem, da pripoveduje, da so konsumna skladišča N. D. O. ob čez 600.00f> kron skupila za prodane jestvine realizirala le K 2400 čistega dobička. Pri tem zamolčuje »Rdeči Prapor" zlobno, da postavka K 600.000 predstavlja ves prom t (vsi izdatki in prejemki) tekom prvega poslovnega leta a da je skupilo za prodane jestvine znašalo le K 160.000 približno. Zastonj se trudijo naši nasprot-niki. Ne bodo in ne bodo nikdar izpodkopali ugleda in solidne podlage naših konsumnih zadrug. Zlasti sed^j, ko je zadnji občni zbor sprejel predlog društvenega predsednika tov. Možeta, da se namreč pooblasti odbor, da sme izdajati obligacije, katere se naj primerno obrestuje, je npanje opravičeno, da se bodo naša skladišča še bolj utrdila in odprla nove vire blagostanja za naše delavstvo. Zato vsi segajte pridno po jestvinah v konsumnih skladiščih N. D. O. Vsak naj se vpiše v zadrugo ako še ni član. Napredek kon-s:mnih zadrug „N. D. O." je napredek našega delavstva !
Društvo jugoslov. želez, uradnikov in Zveza jugoslov. železničarjev
sklicujeta
danes 5. novembra 1910. ob 8. zvečer
v »Narodnem Domu" v Trstu
javen shod
železničarjev
s sledečim dnevnim redom :
1.	Draginjske razmere v okrožju tržaškega c. k. železniškega ravnateljstva.
2.	Primerni preglogi za personalno komisijo, ki je sklicana za 211. m.
3.	Slučajnosti.
Železničarji! Resni časi teškega življenja Vas kličejo na branik Vaših zahtev prav vse! Povzdignimo vsi svoj glas in odločno nastopimo da si priborimo, kar nam gre primerno našemu delu, naši službi.
Dr.ja Laginjo, tega iskrenega prijatelja našega delavstva in neumornega pospeševatelja njegovih teženj je zadela kruta bolezen. Kriza je vendar premagana in mi pošiljamo temu kremen značaju in vzor-rodoljubu svoje udane pozdrave z zagotovilom, da se naše delavstvo od srca raduje njegovem okrevanju !
Naše gledališče
Blagdana 1. in 2. novembra t 1. sta bila viden znak, da naše gledališče pod spretnim vodstvom odbora in režiserja g. Dragutinoviča stopnjevalno napreduje. — Trije predstave »Mlinar in njegova hči“, »Zapravljivec* in »Zimsko solnce“ napolnile so biše. Vsi igralci so v polni meri izpolnili svoje dolžnosti.
V nedeljo se vprizarjati dve predstavi : Popoldne fina salonska burka : »Sladkosti rodbinskega življenja", a zvečer ono Gogoljevo remek delo, ki mu je ime „R e v i z o r“. Ne dvomimo, da bo naše delavstvo znatno pripomoglo napolniti zopet hišo!
V tržaških zakotjih.
Smichovska »Neodvislost" prinaša že par številk sera listek, pod naslovom »Na Jadranskem mori" kateri bo zanimal gotovo naše delavstvo, če ne že drugače, vsaj zato, da vidi, kako sodijo naši severni bratje o življenju v našem Primorju. V zadnji svoji številki prinaša omenjeni list vtise, ki jih je dobil njegov podlistkar v tržaškem starem mestu. Ta del njegovega spisa naj priobčimo danes v našem listu. Evo ga:
»Ne videti starega Trsta bi značilo ne videti prav ničesar iz življenja naroda, v katerega žilah kroži kri skoraj vseli narodov...
Pri izborni večerji v restavraciji, kjer gospodarita zakonska — Nemec oženjen s Slovenko — smo se dogovorili za večerni izlet v Staro mesto. Iti podnevi tja, bi se reklo izpostavljati se nevarnosti, kajti ob toplejšem vremenu ne pr. nese našinec s slabim želodcem smradu, ki vre iz vseh kotov Starega Trsta. Šele zvečer, po onem živaht.em življenju, ki vlada na ladjah in skladiščih, začenja biti resko tam, kjer se k svojim zabavam shajajo pomorščaki raznih narodov in poleg njih — najnižji svet celega Trsta.
Če pa je pohod po Starem mestu ob toplem vremenu spojen s težavami za človeka s slabim ž' lodcem, je večerni izlet precej nevaren za posameznika. .
Staro mesto je zgrajeno na neznatnem ' prostoru. V Pragi se more samo Tynska ulica primerjati s staromestnimi ulicami v Trstn. Potemtakem se je l*hko predstavljati, kako izgledajo te ulice v Starem Trstu. V visokih hišah pa vse mrgoli sta novalcev, kateri se morajo vsled visoke najemnine v novih delih Trsta zadovoljiti s stanovanjem v staromestni zmesi poslopij. Res nihče ne sme zavidati tem ljudem stanovanja ob — morju.
Večer je krasen, prvi, ki ga preživljava ob morju. Molče pohajamo po starem mestu. Tovariš S. nas vodi iz ene ulice v drugo, v vsaki smrad, da bi naravnost zadušil človeka. Čutimo potrebo, da se nekoliko osvežimo. Vstopnimo torej v eno onih restavracij, označenih z napisom »tratoria". Prostor je napolnjen do zadnjega kotička. Poleg moža sedi žena z dojenčkom na krilu, deček, komaj desetleten, pa z velikim požirki pomaga prazniti vsebino belega vrčka. Takoj nato s poštenim požirkom izprazni obseg vrčka žena, po starosti dojenčka sodeč morda šele šest tednov... Rodbina pije žarko vino, ki ga raznaša mladenič, imajoč okrog sebe b>l predpasnik, v politrskih porcelanatih vrčkih od mize do mize. Pogled naš, ki je obstal na tej rodbini, je napravil na nas grozen vtis, posebno ko smo molče gledali, kako je poglavar rodbine s samo enim požirkom izpraznil novo prinešeni vrček vina... Žareče oči, razpaljeno lice in omahujoče njegovo gibanje je kazalo, da poglavar rodbine začenja že dovolj imeti tega vina.,.
Končno smo se prerili v restavracijo naprej. Nova slika se nam je pokazala pri mizi, kjer je bilo nekoliko praznih prostorov. Sedel je tam samo starce naravnost ogabnega pogleda. Ne samo eden vrček, temveč nekoliko njih se je belilo pred njim. Priznam, da nisem vid 1 v življenju ogabnejšega človeka... -In starec ni pil težkega vina v počasnem dušku, požiral ga je naravnost. Pogled na ta stvor je bil naravnost grozen. Še danes se stresem, ko se spomnim tegav — človeka... Pri tem se spomnim starih Špartancev, ki niso pustili
I
dorasti otrok ob roatvu pohabljenih. S polno pravico, kajti iz duše izhajajo polni duški krasnega, zdravega življenja, napolnjenega le z lepim in dobrim. Ali pa je poznal starec vse lepo v ljudskem življenju? Težko, kajti odurni pogled iz njegovih oči ni govoril zato.
Nekoliko mornarjev — Dalmatincev nam najradovoljnejše prepusti svoje prostore. Govorimo češki in Dalmatinec tudi če je priprost mornar ljubi Čeha. Srčno se zahvalimo, ker hočemo izpiti le steklenico vina stoje. Končno smo ga dobili.
Naročili smo si vsak čašo rdečega vina, za katero nam je bilo rečeno, da je pravi »relosco". Čaš ne mrremo dobiti, pač pa vrček, nam je povedal v polu-znani slovenščini sam restavrater. Tedaj prosimo za vrček, in restavrater sam nam ga je izplahnil v čisti vodi. Hočem poskusiti baje znamenito vino, kar se spomnim odurnega starca in hitro postavim posodo na mizo .... Tovariš S. me je rešil s požirkom izbornega konjaka. Vina se nisem dotaknil niti jaz niti Jaka . .. ni nama bilo dobro niti enemu niti drugemu. Naravnost strahovit vzduh, hrup, kakoršnega naš:nec ni navajen, glasni pogovor v velikem številu navzočih mornarjer
—	Italijanov, vse to je vplivalo na nas kakor bomba. Svež zrak nam je mogel edini dati novih moči.
'Htro plačamo in se rinemo ven na prosto. Pridno odidemo, še vprašamo po onem starcu. »Star mornar — Italijan, ki ga je nezvesta žena pognala v naročje alkohola, v katerem se vtaplja že več nego štirideset let", nam odgovori restavrater, ki se je že navadil vzduha in življenja svojih gostov... Nezvesta žena — alkohol
—	izgubljeno življenje, to nam gre po mislih, ko stopimo zopet vun na ulico iz tega smetišča, v katerem se ubija človeško dostojanstvo . . . Sturec in rodbina primeroma še mladega mornarja sta mi vedno in vedno prihajala na misel.
Zlomki nekdaj slavnega italijanskega naroda, zlomki naroda, ki je dal ljudstvu celo vrsto nesmrtnikov' — to vse mi je prihajalo na misel ob morju, kamor nas je naravnost šiloma privedel tovariš S. iz vzdušja, zastrupljenega z alkoholom.
Okrepili smo se in smo se vnovič obrnili v ulico Starega mesta. Hoteli smo spoznati življenje mornarjev v kavarni. Na ulici nas srečuje ogromno število starih in mladih žensk, mnogo njih še spadajočih v šolo ... In vsaka ponuja mimoidočim svoj smehljaj in svoja čutstva ... Mi gremo vsi svojo pot in končno vstopimo v kavarno. Za nami je vstopil človek, iz katerega oči je bilo čitati edino le eno in namreč to, da se je hotel na vsak način napiti ali obogateti na naš račun.
Priporoča nam, da bi pokusili »peli-novec", ki ga imajo v tej kavarni, češ, da je to ^specijaliteta. S. se z. hvali temu »spoštovanemu" prijatelju za tako prijazno »pozornobt" in damo si natočiti v točilnici čašico »pelinovca". Navzoča deklina —: Italijanka se nam ponudi, da je pripravljena izpiti na naše zdravje čašo te pijače. Plačamo in prepustimo lepi Italijanki vse tri čaše, da jih izpije na naše zdravje. Komaj smo si nekoliko ogledali po brlogu, ki ga tu imenujejo kavarno in že smo gledali, da čim h treje zopet pridemo vun na sveži zrak .... Ali nehote smo postali priče pretepa, nastalega med navzočimi. V tem pade mornarska zaušnica, toda krepka roka kavarnerjeva z ene strani, z druge strani pa roka navzočega stražnika (s katerim se redno srečujemo pred vsaki restavracijo in kavarno) napravilo red in sicer s tem, da vržeta oba prepirajoča se gosta na ulico. Nehote se oddaljimo od kraja, ker nismo imeli nikake potrebe, da bi očividno dobili eno rano več ali manj ali pa slučajno imeli priliko, da občutimo noževo jeklo v svoji krvi.
Nekako enajst je ura zvečer, ko se tihoma vračamo is Starega mesta. Številne rdeče številke svetijo na ulice z oken naprej štrlečih železnih kletk, v kat' rih te vabi »angelj ljubezni" s svojim petjem in nasmehom svoj’h že ovenelih lic, in ki so predzadnja postaja tistih, katerim je postala prostitucija obrt in stem tudi živl,en-ska — eksistenca. Tub rkuloza, ki silno divja v vrstah tržažkih prostituk, kakor nam je pravil slo enski zdravnik, v primeroma mladih letih dovaja „ange’a ljubezni" do zadnje njegove postaje — na pokopališče. Ozračje, v katerem živi, le preveč hitro ugonobi vse, kar je lepega v žtnski. Nizko duševno obzorje pomorščakov vtopi v njej vso žensko nežnost in divja narava delavcev uniči v njej vt-e . , . oliko in življenje! In zopet so to pa večini žene iz naroda, ki je znal ljudstvu
zapeti najkrasnejše pesmi na čast, lepoto in življenje žene . . .
Spomnil sem se tega, ko sem nekaj ur pozneje stal v laških Benetkah na trgu sv. Marka.
Za staromestne sodrge ne moremo zavidati tržažkih Italijanov. Rajši se nam potoči solza z oči nad izgubljenimi in vendar še krasnimi hčerami nekdaj tako junaškega naroda, kateremu sta veliki Mazzini in slavni bojevnik za svobodo Italije, Garibaldi, s svojim delom in trudapolnim življenjem zgradila novo narodno svobodo, Skoda, da prav ti, ki so sami občutili na sebi, kaj znači biti v političnem in s tem tudi v duševnem robstvu, stremijo za tem, da bi ugonobili zdravo vejo slovansko — slovensko. Seveda jim je pa to delo danes — zaman".
Tako torej sodijo Čeh’ o Trstu, njegovemu Staremu mestu in o »delu" tržaških' Italijanov.
Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica ln lrdajatelilca: NAROPNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA ..EDINOST" v Trstu.
Popolnoma prenovljena
Gostilna članov N. P. 0.
(Hinko Kosič)
Trst, ulica Carradori in Ghega
blizu južnega kolodvora)
se priporoča slavnemu občinstvu. Pristni kraški teran, vipavsko, ister-sko in dalmatinsko vino. Češko budje-viško pivo. Izvrstna kuhinja.
Književne novosti:
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. . . . K 320
vezano „ 2'20
GOVEKAR: »D br» gospodinja",
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.......  2'80
.Štiri raike slike" povesti ....	„ —'60
BENES: Brod«kov»kl odvetnik" .	„ 1 '50
Kip Gregorčiča................ 4—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST!
Miti za dvorane In vrste pri — zabavah —
v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Josip Gorenjec
Trst, Via della Caserma 16.
1-
4
A
■
A
■V
Cesky hostinec v Terstu
/lila Meridionale
Čampo MKde:e
Češka gostilna v Trstu
r
a
r
*
k
M
v
►
Osi Slovenci v slovensko trgovino!
V. DOBAUSCHEK
TRST - ulica Giosue Carduccl II. - TRST
t	
M	■k
BI	
	
|BH,	
Omenjena tvrdka si dovoljuje naznaniti cenjenim odjemalcem kakor sl. občinstvu da ima popolno zalogo najnovejšega jesenskega in zimskega blaga.
Bogata izbira oblek za moške in dečke zimskih sukenj (Palto, Ulsker, Raglan) površnikov, zimskih jopičev, jo | pičev, telovnikov, hlač, kostumov, sukenj za dečke, nepre-* močljive pelerine i. dr.
Nadalje ima veliko izbiro perila, kakor srajce, spodnje hlače, jopice, nogavice, ovratnike, zapestnice, kravate, čepice, dežnike, i. t. d.
Velika izbira pralnih hlač lastnega izdelka za delavce, monture modre, rujave in rumene, za kovače, strojevodje in mehaniste.
Zgotovljajo se moške obleke po meri v lastni krojačnici.
Postrežba točna in solidna in cene jako nizke
Priporočajoč se za blagohotno naklonjenost.
udani
V. DOBAUSCHEK.
tEHSEZ3L,|
AVSTRO-AMERIK AH A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko
Prvi odhodi iz Trsta:
5. ro.embra parnik , Aliče" Nowi-York via Patrasso-Palermo.
10 niveir ra piraik »Atlanta" 7 Buenos-Aires via Almir a-Eas Palmas.
Veliki trarsatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozniml inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ailoa Molln Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
g Gene nizhe A TJ* Hi hrez lllinlturence
Velika zaloga ž manifakturnim blagom ulica Nuava št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul- S. Lazzaro 5.
V obeh proda sinicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike, svihnine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE
IN DRUŠTVENE ZNAKE.
Kupljeno blago katero slučajuo ni ugajalo, se zamenja ali pa se denar vrne brez nlkakih zadržkov, poskusiti in se prepričali