List 18. Te čaj XXVII. go dar brtn ške in ar Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. 7 Ljubljani v sredo 5. maja 1869. Gospodarske stvari. Kmetijsko premoženje sprstenina in zmešanice itd. polje dobro gnojé, če se prav rabijo; če se namreč, postavimo, mavec ne troši po mokrem svetu, in najbolj takim rečem, ktere stročje imajo; pepél in živo apno pa tudi po mokrem. Tudi Kdor nič nima, se vé da ne more gospodar biti. se dá na polji, po umnem in pravem vrstenji pridelkov m « • . « . m m « • ■ . 1 j • I 1 • I ^ • • 1 1 • . • SO otroci, posli neumni ljudjé, ki nimajo nič svo- zadosti klaje za potrebno živino dobiti. Taki jega, in jim tudi drugi svojega premoženja ne zaupajo to število gredo tudi zapravljivci, kterim gosposka f reč Ce je pa posestniku živinoreja poglavitna so dobri travniki se vé da kar zelo koristni ker ali premoženja ne izroči, ali pa jim izroČeno spet od- manj stroškov vzamejo. Ce pa travnikov ni , UJU! Ck DCJ vzame in jim oskrbnike postavi, da premoženja sebi, za živino na polji klaja pridelavati. V tacih okoliščinah mora se svojim otrokom ali pa tištim, kteri imajo kako pravico u«j c.^ » u^c iaí.uou, u* njem »t> en do njega, popolnoma ne zapravijo, in da niti sami niti del z deteljo ali tudi z grašico, drugi del s travo, tretji drugi po njihovi zapravljivosti v škodo ne pridejo. s korenstvom ali s koruzo za klajo, in četrti del z Otroci in posli pa so v pomoč gospodarjem, ki jim s žitom itd. obseje, in se tako posestvo z obilnim živin- svojim delom služijo in prihodke pomnožiti pomagajo skim gnojem lahko dobro gnoji. Včasi se namreč v naj polje štiri dele razdeli , na njem se en v občni blagostan družine. nekterih krajih, posebno pri velicih mestih Ifg • • m v/iii uia^uotivu uru&iJLic. j/vuvuuu x »vuuiu ut^ouu, ŽlVinOreja Premoženje je mnogo, in sploh ali premèkljivo veliko bolj, in prej in gotoviše izplača od druzih pri-ali pa nepřemekljivo, in oboje ali lastno ali pa delkov; ker mleko se v mesto lahko in drago prodá in ljudsko. Premekljivo premoženje so denarji zaloge blagá: žito, vino, živina uiaga • <11 *v/, vij.iv/, Cti v 111a, OTOdje , uyov/u« m uiu^v« tvvi Nepremèkljivo so zemlje in posestva: polje, travniki J kj OU ucuaiji , liCtiivs^v » v11iv.u posoda in druge reči. pitana živina. veliko lepega dobička donese, in po tem še teleta in vinogradi Će pa hoče posestnik na svojem posestvu polj- gozdi 6 C LU il C ILI puocsiva . pviJG , ti av mrvi, w. vu pa, ii\jkj\~> j^uocoium u«» o v hiše v mestih, fabrike, rudnije itd. ske pridelke, namreč žito in drugo 7 m Vse tako premoženje je ali lastno ali pa ljudsko ali posamesnih ljudi ali družbino, ali srenjsko pa tudi živino 7 ali m pa državno. enako imeti, kakor je to v stranskih krajih daleč od mest dobro in prav, spet so mu travniki koristni. Ce ima, postavimo, kdo 20 oralov dobrega polja, imeti je dobro Premekljivo premoženje, denar in drugo, gré ali v še vsaj • •« 1 • « . • . • ii» 1 • 1 • 11* v 10 12 oralov dobre travniščine. Kar mu o tem se posojila, ali pa v barantijo, in upniki ali obrest přeje- klaje še manjka, lahko si je na polju pridela, kjer majo, ali pa se v družbini barantiji udje z dobičkom umno vrstenje goditi mora, in se vsako leto kacih ^ in premoženjem delé, služabniki pa svoja plačila dobé. oralov za deteljo itd. odloči. To dá mero za veča in Nepremekljivo premoženje pa lastniki ali sami gospo- manjša posestva. i • • 11 • t < i • i • tt A m \m v da rij o ali ga pa v najem drugim dajo jeno najemščino odrajtujejo. ) ki lim pogo- vrti Tudi še vrti so del kmetijstva 7 sadni m zelni i oboji blizo hiše, da se s hojo do njih čas ne trati delov. Recimo tukaj eno od zemljišč in njihovih in pa da so lože obvarvani. Sadni vrti naj se z dobrim, rodovitnim, mnogim, zgodnjim, srednjim in poznim sad- Zemljiščem prištevamo polje, travnike, vinograde jem najlepše v vrsto nasadé. Ce so drevesa velika gozde. V cele kmetije gré nekaj polja, nekaj fravni- ne bo rà'stlS pod njimi druzega, kakor trava, in če se ščine in gozdov, in je dobro vse to vkup v nekaki dobro oskrbujejo, če se drevje skrbno trebi, gnoji, oko- imel bo gospodar obilo sadja, ki veliko zaleže in ; puie 7 primeri imeti. Ta primera pa se ravná po namenu kterega kmetovalec na svojem posestvu doseči hoče, je prijetno. — Zelni vrt ima gredice za mnogo pri hiši in kterega mu okoliščine kažejo in svetujejo; ker se vé, potrebno zelenjad. da namen kmetije so kar največi prihodki in do- Kar gozde tiče, dobro je s poljem vred jih imeti v enaki meri, ki so dobro oskrbljeni in varovaní Namen kmetovalca je namreč ali žito in drugi lepa in stanovitna zaloga gospodarju za delà in za kur- bicki, druzega ne. javo m za ucai prodaj, 1U u cm uuauiiav IIOIJW ucjm unovvi« Kjer so vinogradi, dá v dobrih letih dobro in za nekoliko listja za nastel. poljski pridelki, ali živinoreja ali pa oboje vkup. e so kmetovalca žito in drugi poljski pridelki postavimo, lan, brošec (Krapp), bela pesa za sladkor, dozorjeno grozdje dobro vino, in gospodarju nameček 7 rw , ' 7 v.vu^v v"* YY / 7 r —-—j---©----j- - tabak itd. poglaviten namen, dobro polje mu je se vé prihodkov in denar. nekterih krajih imajo same vi- da poglavitna reč, in travniki so mu zato da toliko nograde za posestvo in od njih živé. Pa v tacih krajih živine redi, kolikor mu b V JlI 1 r\ 1 OV JLLJ U XV/ £JCMLVJ y KA CM UV^imuv ^^ ^vwwu T V ÍU je je za gnojenje poljá potreba, so posestniki večidel revni. Pa kar se je znajdlo, da za gnojenje poljá ni ravno Da vse taka posestva so razne dobrote in koristi, živinskega gnoja vselej potreba, prebó se tudi brez to je vsacemu znano; kajti lega in zemlja delate v tem travn kov 7 ce Jih ni 7 ker razne soli. fosfor i 7 žveplo 7 velik razloček. Ležé namreč kaka posestva ali v rav- mavec (gips), živo in vgašeno apno, zmlete kosti, pepél, nini, v dolinah, pri vodah, ali pa v hribih, proti solncu 140 ali od solnca ; ter ali na skalovitem, peščenem, plitvem, ali pa na debelem, ilovnatem svetu, ali pa na dobri zmešanici, kjer je, postavimo, polovica apnice, en del ilovne, en del kremenine, ki je tak svet za vse popolnoma dober: delà vse to velike razločke in razno vrednost. Malo, pa dobro posestvo, če je dobro obděláno, dá veči dobiček, kakor veliko slabega posestva, kjer je veliko delà in veliko stroškov, pa malo vžitka. Ker so zdaj vse kmetije po doděláni odškodbi od svojih poprej šnj ih grajščin od vezane, je kaj zelo želeti, da bi se zemljišča tudi povsod z ložila, to je, da bi posamesni posestniki se med seboj pogodili in raztresena posestva, njive in drugo tako med seboj zaměnili, da bi vsak posestnik svoje posestvo skup imel, kar bi mu potlej obdelovanje in obvarovanje svojega posestva kaj zelo polajšalo. skih narodov, ali sploh kterega naroda, ko ste določe-vali take abstraktně učne predmete? Našim narodom je treba, da se vsak popolnoma nauči materinega jezika, ker mu le ta more pomagati, da si pridobí še druzih znanosti; potem pa je treba, da se otrok seznáni s tem, kar tirjajo posamesni poklici. Ljudstvo naj se uči, kako naj si primerno zida svoje hiše, kako naj skrbi za čista, zračna in svetla stanovanja, kako naj si pripravlja svoj živež. Otrok naj se podučuje, da bo poznal člověka, da bo vedel, kako naj se gledé hrane in zdravja vede, kader mu zdravnik ni pri rokah; otrok naj se uči, kako se polje obdeluje, kako se gozdi zboljšujejo; otrok naj se vadi najpotreb-nejih hišnih del in domače obrtnije. Ali je vsega tega kaj v postavi najti? Ne! Vi hoćete stvariti učene, pa petnajst let stare kmečke dečke. Po 15. letu naj se hodijo 5 let sprehajat, kasneje stopijo v vojsko, in gospodje so! Kdo bo pa delal, kdo ustanavljal državno blagostanje, kdo bo plačeval davke? Za to bodo morali se vé da oni gospodje skrbeti, ki hočejo med kmečke otroke razdeliti take svobodnostne vednosti. Ugovarjalo se mi bo, da je postava za posamesne dežele napravila marsiktero izjemo od tega §. 3. Jaz pa ne maram izjém za narod, kterega zastopam; jaz nočem izjeme, ktere nemški narod ne potřebuje, pa tudi nemskemu narodu, za kterega ste Vi to postavo naredili, ne bode teknila Vaša postava. Izvzeto je le to , koliko časa imajo otroci šolo obiskovati. Pa tudi v tem obziru je naravnost določeno, da sme otrok še le v prvem polletji 14. leta šolo zapustiti in da bo morebiti deželnim zborom dovoljeno, še krajši čas odme-riti. Ako pa se skrajša čas šolskega obiskovanja, ostane nam ta následek, da se otrok, ki bi se imel težkih ne-izvzetih predmetov §. 3. v krajšem času naučiti, celó nic ne bo naučil. Potem pa smo svoj namen tem manj dosegli, kajti nam ne gré za to, koliko časa se otrok uči, ampak kaj naj se uči. — Drugi paragrafi, ki o izjemah govoré, obravnavajo samo sposobnost učiteljskih pripravnikov. Ti paragrafi so majhne važnosti, poprej omenjeni pa so prevažni za vsak narod, tudi za nenemške. Pa kaj celó te izjeme pomenijo? Ker določila, ktere ste izjemoma prepustili deželni postavodaji, tej že tako po ustavi pripadajo, ste tudi s tem prepušče-vanjem skrajšali našo pravico, ker nam to, kar ste nam danes milostljivo dali, vsako uro zopet lahko vzamete; mi pa nočemo to sprejemati kot darilo, kar nam gré po naši pravici. To pa moramo izreci, da Vaše postopanje nam kali naše pravice. Deželnim zborom sicer ni nič pripuščeno, kakor to, da smejo šole in učitelje vzdržavati; za to naj bi deželni zbor smel skrbeti, v učnem obziru pa bi po Vašem ne imel nobenega upliva in gledé šolskega vodstva nobene sodbe. Solsko vodstvo pa je zares najveće važnosti. To pravim Njih ekscelenciji gosp. ministru uka, da nam nič ni tako pri srcu kakor to, kako se imajo naši otroci izrejati, in da se imajo otroci po splošno přiznaném načelu podučevati v narodnem, materinem jeziku, sicer je poduk golo tr-pinčenje in šolmosterska surovost. To tirjamo kar najbolj odločno, tega pa ne moremo pričakovati, ako ima učiteljska pripravnišča in določevanje učnega jezika v rokah ministra uka, kteremu se zdi naš jezik nesposo-ben, ki ga toraj ne bo nikdar vpeljal. Jaz le želim, da bi učni minister enkrat přišel v deželni zbor, v kterem sedim jaz in tovarši mojega prepričanja. On bi se tam prepričal, da je naš jezik sposoben tudi za parlament, da mora toraj biti tudi primeren za ljudske in srednje šole. Kaj pa da, našega jezika ne poznate — in kar jako obžalujem — Iz državnega zbora. postavi za ljudske šole Govor dr. L. Toman-a v zbornici poslancev 22. aprila. (Po stenograf, zapisniku.) (Konec.) Ako se Vam je že poprej iz druzih važnih stališe človeškega življenja dokazalo, da svoboda v tej postavi ni našla prostora, pravim Vam jaz, da tudi iz tega stališča, na kterem jaz stojim, v tej postavi pogre-šam vsake svobodě, sicer bi se bilo to vprašanje prepustilo deželnim zborom, da bi ga rešili. Al še iz druzega obzira bodem ovrgel to postavo. Trdim, da je v materijalnem in bistvenem obziru popolnoma napačna. Nisem sicer učitelj, a zdi se mi, da ni treba biti učitelj, zdi se mi, da je treba le sploh ktero ljudstvo poznati, ne more biti izključlji nemško-avstrijsko ali ktero drugo avstrijsko ljudstvo, ampak da je treba le ktero izmed ljudstev poznati, kakoršna so sploh zdaj v Evropi, in ne bo se moglo trditi, da bi se smelo od otroka kmečkih roditeljev toliko tirjati, kakor se od njega tirja v §. 3. te postave, ampak pritrdilo se mi bo, da se je storilo v postavi več, kakor je potrebno in storilo se je to na škodo vspešnega poduče vanja. Gospoda moja! Kaj se zahteva v ljudski šoli? Kaj naj se otroci učé? „Nauk vere", to je naravno. Na dalje s kratka se zahteva jezik. Tu se ne vé, ali naj se otroci učé jezik govoriti, brati ali pisati? In na kteri jezik se je tu mislilo, na materini ali na kte- rega druzega? — Branje je v §. 3. popolnoma izpu- ščeno. Čudno je, da se branje v §. 21. naravnost navaja med učnimi predmeti, v §. 3. pa ni omenjeno Tako postavodajstvo, to moram reči, zdi se mi vsaj precej površno delo! — Otroci se morajo nadalje učiti najvažnejše reči iz natoroznanstva, iz zemljepisja in iz zgodovine s posebnim obzirom na njih domovino in pa ; ) ustavo svoje dežele. V §. 21. se lahko prepričamo, da morajo otroci vse to popolnoma znati, kader 14 let stari zapusté šolo. Gospoda moja! Pri takih okoliščinah morali bi še mi vsi v šolo iti; dasiravno smo tukaj ustavo naredili vendar se vsak dan o njej pričkamo. Eden trdi to drug drugo, mi menda sami ustave popolnoma ne poznamo, in otroci, ki bi se hoteli pri spremenljivem poli-tičnem življenji v Avstriji ustave temeljito naučiti, morali bi se skoraj vsako leto iz novega učiti. (Pravo! v desnici in sredini.) Na dalje se tirja geometrično obliko-slovje, telovadba za kmečke otroke, ki že tako od do-mačega delà utrujeni v solo prihajajo. Vprašam Vas — in zadeva je jako resna — Vam je bilo mar za avstrij ske razmere in razmere avstrij- 141 še dolgo bomo morali čakati, predno se bo na mestu, na kterem sedi minister uka, razumel nas jezik! Vsaj pa bi bilo želeti, da bi se on v tej zadevi posvetoval z možmi, ki bi ga mogli o tem bolje podučiti. To je torej gotovo, da je šolska postava proti ustavi, proti deželnim pravicam, da je tudi proti §. 19. postave o splošnih državljanskih pravicah, daje tudi proti přiznanému načelu enakopravnoBti vseh narodov, da greši proti zdravému poduku v materinem jeziku, da ima naravnost ponemčujoče namene, in da se jej protivi tudi ta okoliščina, da otrok, ki se ima s sedmim letom začeti učiti, ki pa ima potem ostati v priprostem, de-lavnem življenji, vseh teh učnih predmetov ne more prebavati. Mogoče je otroka tudi duševno umoriti. Iz vseh teh razlogov in pri ogromnem delu, ki se ne dá razbrati in vrediti, ni mogoče kaj druzega nasvetovati, nego naj Be popusti ta postava ; jaz bom toraj za ta nasvet glasoval, in le želim, da bi to postavo za-delà taka osoda in da bi se pa pri novem posvetovanji tako izdelala, kakor j o tirjajo avstrijske razmere, ne pa kakor jo je morebiti kdo po želji, svetu in ukazu ministra uka za plačo izdelal po tujih izgledih. (Pravo! pravo ! v desni sredini.) Rusko- Puskinovih Petero v slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim V. Car Saltan in knez Gvidon. Pravlica. (Dalje.) Mimo ostrova Buj ana V carstvo slavniga Saltana Žene veter dan in noč Urno barko puhajoc. V delj i se zazrè dezela, Suhi kraj !" je glas veršela pristan, ft t že v Barka plunka Ljudstvu vsim prihod je znan. Car Saltan povabi v gosti Vse mornaije k mizi prosti, Zmir za njim čez dol in kom Ukomarj vratolom t t Tiho car sedí v dvorani Njega krog ministri zbrani Trnav pogled je jasen gerb Seree de mu grudi skerb. Sestri dve pa z Babariho Pazite pozorno tiho Vse besede skoz in skoz Kaj izleze — gad al gos? Ko so vsi ob mizi bili > t t Praša car: Prijatli mili t Kam t čemu t pokaj in kod t Je težavna bila pot? In domá je dobro 9 hudo ) Vam je znano kako Čudo, Ste prijatli, je prepir, Al bo vojska, al bo mir? Vodnik reče na prašanje Ni nikjer preslabo stanje Cenili smo ves ta svet ty t t t t In povsod se dá živet. Čudniga je scer veliko, Vender Čudov pervo sliko Nam enake znano ni Vid' li smo přetekle dni. Bil je sterm otok nedavno V morju pust, pripraven ravno Le za gade, gnjezda tic Neobljuden kraj mravljic Se ni želo, se ni 9 paslo t Nič ni skor na njemu raslo Samo sred nebrojnih gob t Lep > visok, in senčen dob. Zdaj popotnim je očitno Lepo polje rodovitno, Mestu ki na njem stoji Na tim svetu para ni; Pozlaćene strehe. zidi, Cerkve t hiše t krasovidi y Vertogradi, lehe rož t množ. 9 9 Vsiga neveijetna Gradu temu čisto zlatim Tak velikim, tak bogatim Ukazuje knez Gvidon Ki ti pošle svoj poklon!" Car Saltan se grozno čudi Rekši: „Ak me smert ne zgrudi Knez Gvidona In te čuda vidil bom t vbij me grom 9 Zdi Sestrama pa ni po volj t • • . . 9 jima mnogo bolj 9 9 Koj začetka, tak al tak Zabraniti čin enak. Z Babariho, zvito babo Zmedejo vse tri, ne slabo y Zamotano pusto reč ) Bolj in bolj Starji vpije, , in zmírej več. kaj še 9 kaj še » Take muhe so za mlajše, Klamam kdo veijel bi tem? Ja za večji čudo vem! 9) Znaj te 9 tak pristavi zlobna 9 gojzdu nekim hosta drobná Rase v njemu tesna zlo Je drevesce jelkovo. Veverca pod jelko poje Čud Čivka no sladké pesmi svoje žvižga medju tem V ostermenje ljudu vsem. Zraven pa oreške tare, 9 Lešnike iz ver s tne šare Muzikalno vedno v takt Zerno vsako je smaragd Cisto zlato so lupine, Delo noč in dan ne y mine Tak zlatovj krog t m Silno velik je oblog" krog To de bilo bi mogoče 9 9 Car Saltan veijeti noče Zlo jezi se naš komar, Skor bi serda počil kar. Zašumí okoli tetke y Skuši dva in tri zaletke Ter ji želo zasadi, Ta se koj na tla zvali. Desniga očeša sredo 9 Ji zadene, bola bledo rokah druzih pusti on, Ter skoz okno ferkne von. Tetka cvili ljute rane, Družba vsa na noge plane pa gorjč ) ) že. 9 9 Vjeti zverče, To je varno v delji Se ko pih naprej poganja Včasih tak prikazen sanja Je domá, na svitli tron Vsede spet se knez Gvidon. In na novo k morju hodi, Dnes bo zvedel kaj on sodi, Ker nemirna voda je, In labud mu bliža se. Zdravstvuj, knez ti moj prekrasni ! Pust si kakor dan nejasni, Ktera skerb terpinci te? Tak labud ga pra šal je. Huda želja dans me pece, Mu Gvidon v odgovor reče Čuda nekiga de slast Prišla meni bi v oblast. Rase, slišim govoriti, Znalo bi resnica biti, nekim gojzdu gostim zlo Rdeče hojkice drevó. Veverca pod hoj ko poje Čudno sladké pesmi svoje, 9 Čivka 9 žvižga medju tem ostermenje vsim ljudem. Zraven pa oreške tare Lešnike izredne šare 9 9 Muzikalno, vedno v takt, Zerno vsako je smaragd. Čisto zlato so lupine, Delo noč in dan ne mine, Tak zlatovj a krog in krog Silno velik je oblog." Koj labud na to mu skaže 9 Istina, in glas ne laže Slišal kar si, vse je res, Nič hiperbole ni vmes. Skoz in skoz je vse gotovo 9 De raduješ se na novo, Ti povem de čudo to Moja znajdba je celó. Ak te v istini raduje, In kaj prida ti nasnuje, * 142 Zadovolim če te s tim, Rada vse ti izročim. Zlo zavzet ob novi sreči Vsih preteklih lepši, veči, Verne v grad se knez domii v Čudne bistva gleda tu. Dvora svitliga na sredi Se stermečimu pogledi Nov očita hojke kras, In se sliši petja glas. Veverca je tam sedela, Lepe ruske pesmi pela, Platila oreške v takt, Zerno vsako je smaragd. i i Dragotine te metala Je po dvoru, nasejala Mu obilno vse plati De ko sonca svit bleší. Pesmi sladko tak donele, De so serca vse prevzele, Ljudstvo, v temu slika slog, Dvora gnjeti se okrog. Knez Gvidon se Čudi jako Ter izreče hvalo tako: „Slava tebi, moj labud Za iziđe, skerb in trud. Plaćaj Bog ti vse zaslužbe, Daj ti dik in Čverste družbe, y j Sie, veselja tu in tam, Kar želiš ju v sercu sam". Veverci de slava rase, Iz kristala hiša dá se, Krasna, proge Čista klet, Po arabski kip je vzet. Dá ji v stražo dva junaka, Po opravi, zrasti taka množ Vso pretehtaj možkih Sličnih našel več ne boš. Veverci de čast in slava, Knezu blago narašava, Zapisuje jak pisar Zlate v bukve vsako stvar. y (Dal. prih.) Dopisi Iz Gorice. (Briski tabor 25. aprila) je prav očitao, da narodna ideja ni več igrača, s kazal ktero rodoljubov ljubljanskih na tabor naš, ki nam je po vodi splaval, pozdravljal je danes tabor s pismom, kije Nebo nam je prizaneslo danes izbudil veliko radost. tako. da mala rôsa ni ovirala taborovanje al koncu se igrajo le nekteri sanjači, kakor mislita lahón in nem- Se zopet vlije ploha in zagrmelo je tudi prav hudo škutar, marveč presunila je ta ideja narod slovenski znamenje, da bode menda še grmelo včasih, dokler si y —* r*—— j . — —. kteremu je zdaj doli in gori desni levi ves, kteremu je zdaj doli m gori, na desni in levi ne pndobimo narodnih pi zvezda Danica, za ktero verno hodi, da naposled do- je poziv: Ne vdajmo se! ne pridobimo narodnih pravic svojih y al prav to nam seže svoj cilj in konec. Ko je briskemu taboru prejšnjo da je mnogim nasprotnikom srce veselja igralo nedeljo klubovalo jako neugodno vreme, vemo, da ni bilo mogočetaborovatiin da je oplašilo ljudstvo, dane pride ) drugi pot. Al na sramoti so ostali protivniki naši dež, ki je zapreka bil prvemu briskemu taboru, se prav plodovit drugemu taboru, kajti Iz Sevnice. (Tabor na Sevnici 2. maja.) Slovenski narod si more zopet se zlatimi črkami zapisati svoj sijaj ni dan, poln navdušenosti narodne in živo pričo zrelosti našega naroda! 6000 do 7000 ljudi se je zbralo popoldne na taborišču blizo Sevniškega trga, ki so peš in na vozovih přivřeli iz štajarskih in kranjskih v ogromnem ob Posavji ležečih okrájev. Poseben vlak pripeljal je bil Je številu od blizo 6000 rodoljubov zbralo se je 25. aprila, p0 železnici drage goste iz srede Slovenije, vrle Sokole ki so kazali, koliko pomembo v njihovem geslu ima s svojim starosto beseda „vse za domovino"! * » *"*"* o OÏUI1U1 ObaiUObU • l Li Oelia , iUčtilUUlil , JLilUtULLlCia < U1U p • 1 'I ' v I • w ' m \J • 7 J ' oijajin je bil sempaski so navdušeno sprejeti na sevniškem kolodvoru ; izvrstna tabor in radostni se ga spominjamo; al važnejši še je godba novomeška igrala je narodne melodije. Kmalu Maribora, Ljutomera; bili bil briski tabor gledé na kraj, kjer je bil — na potem pridejo tudi dragi nam bratje iz Novomesta, Koni ej i namreč, po kteri lakomni Talijan steguje svoje stanjevice, iz Krškega in Brežic; tudi vrli sosedje iz roké. Po pravici tedaj so odmevale v srci vseh priču- Hrvaškega so nas vkljub Ra ucho vim oviram poča- stili. Začel je tabor ljubljeni naš dr. Razlag s jočih besede iz pisma dr. Jan. Bleiweis-a, ki tukajšnje Slovence imenuje „junaške graničare" na meji italijanski. Kar je pa temu taboru še neko posebno za- za prvosednika, in soglasni živio-klici ga radostno po- krepkim nagovorom, in předložil dr. Janko Srnca nimivost vtisnilo, bilo je tudi to, da poleg izvrstnih zdravljajo za prvosednika. Govorili so župnik Ripšl druzih govornikov, ki so vaj em govorniškega odra, sta o vpelj anj i slov. jezika v šole in napravi više šole za pra-dva rodoljuba izmed ljudstva tukaj šnj ega odli- voznanstvo v središču Slovenije, dr. Srnec o vpeljanji kovala se z govori, ki so navdušili srca vseh tako, da slovenskega jezika v uradnije, dr. Z arnik o zedinjenji gromovitih živioklicev ni bilo ne konca ne kraja. Rad bi Slovencev v eno kronovino, in dr. Razlag o napravi Vam obširno popisal prihod vrlih možakov, ki so prihajali kmetiške šole v Sevniški dolini. Vsi ti predlogi v skozi od vseh krajev sè zastavami, pozdravljani z veselo godbo in skozi izvrstnih govorih so bili navdušeno in enoglasno m živioklici; al naj bi pisal še toliko, le malo bi mogel sprejeti. Zadnja točka pa o napravi mosta čez izraziti vse. Tudi govore vse bi rad priobcil list današnji bi bil potem taborišče brisko. ves Naj tedaj U v u i . jj x o - ~ ' O " - j / j gosp. dr. Zigon, deželni poslanec, in z gosp. Ern. velika večina zoper njega, in tako je tudi padel. — ~ * t> ~ " > v*««™«* ^v^.i^v^, Klavžarjem vred oče briskega tabora Savo pri Sevnici in Brežicah na mesto sedanjih brodov pa ni obveljala, akoravno je prvosednik bila To bolj na kratko to-le povem. Taborovanje je predlog ta dvakrat na glasovanje dal; zmiraj je ) pričel z na- vdušljivim ogovorom in nasvetom, naj taboru bode predsednik gosp. dr. Tonkli, advokat v Gorici in deželni je pač očitno znamenje zrelosti slovenskega naroda niso ne taboriti le glasovalne mašine, za kar jih žolc naših nemškutarjev rad naredil odbornik. In vsa skupščina radostno pozdravlja ta pred- možje so, ki dobro vedó, zakaj glasujejo log, - ■ ■ kaj ampak se - . . - - - - - - - Jltn po kterim se dr. Tonkli vstopi na mesto předšed- zdi koristno, kaj ne. Akoravno dopisnik ne razume nikovo, zahvalivši se za skazano mu čast. Potem se razlogov, zakaj ďa je večina ta predlog ovrgla, vendar mora vsakega veseliti znamenje premisleka in zrelosti začnó govori po programu, kije bralcem „Novic" znan; govorili so dr. Tonkli, mladi rodoljub Vincenci našega ljudstva. — Po točki o „zedinjenji Slovencev" nagovoril je dr. Vošnjak zbrane taborite in posebno Toroš iz Medane \J i \J o X£J JL3X\JVA<*LX*Š , gosp. JU 1 11 U S I JLY. 1 V Zj čt 1~ , gusp* lIU^UVUl ll dr. Lavrič in pa gosp. Matija Doljak, župan sol- je nazočim Ernest Klavžar gosp možém iz kranjskih bližnjih okrájev pripo-Govori vsi so bili sprejemani z živahno po- rocal pri prihodnji volitvi v Trebnem za poslanca vrlo kanski. hvalo, in vseh 5 resolucij je Najlepši red je vladal pri glasôvanji. prava vseh toček končana pisma, ki so došla od vseh pokrajin slovenskih skupščina sprejela soglasno. izurjenega govornika dr. Z arnika. — Brali so se potem mnogi telegrami in prisrčno pismo dr. Jan. Blei- Ko Je bila raz- brali so se telegrami in weisa in ki ki je so učinjali živahno veselje. Gosp. Josip Noli, prvo nedeljo osebno přišel kot zastopnik slovenskih očeta. — In tako se je končal v najlepšem redu brez ki je izbudilo neizmerno navdušenost in pričujoči sin njegov dr. Karol Bleiweis pozdravil je še enkrat taborite v imenu svojega, po opravilih zadržanega 143 ne najmanjše nerodnosti tabor v Sevnici, kteremu so beseda je bila veselo končana s sklepom, da se biu- tudi nebesa sama bila mila. Po končanem taboru zbrali so se taboriti v čitalnici grala glasb novomeška koštni pondeljek zopet snidemo. Dvorana je bila OV» OO KC»UU11U » j Jw uuïuuiooaa, prepolna: prišlo je dosti domaćih kmetov, pa tudi Ce- napitnica je sledila napitnici; zvečer pa je šla godba ljani, Laščani, Mozirjani, Vranščani in drugi so nas po- po celem trgu, svirajoča narodna melodije. Ločili so častili. Gosp. dekan Kosar poslal ie prvi dve knii uttoi oicui uč uu uu ucumuo ůiy«u uouvîwcûuioi, u a ga posestniK v rouDrjaa; ivegievii; trguveu v oeu- bo tedaj veselilo kaj slišati od mile svoje domovine, petru; Kočevar Matija, posestnik na Blokah; Korošec posestnik v Podbrjah; Keglevič Skender, trgovec v Sen- Drag gospoda! ker je meni čast vrtnarja v novem vrtu národně čitalnice izročena, pozdravljam Vas vse častite elj em mu* Janez, posestnik v Senpetru; ojake t ki ste nekteri tudi od daleč prišli, naj bi bili priče, da smo hvaležni sinovi matere Slovenije; zato radosten rečem : Bog Vas živi!" — Potem se oglasijo naši pevci in pojejo „Savinsk Krašovec Tone, posestnik v Cerknici; Lavrenčic And., župan v Postojni; dr. Lavric Dragotin, odvetnik v Gorici; Ličan Skender, trgovec v Bistrici; Magajna Jakob " tako izvrstno, da jo morajo ponoviti govor imel je eden izmed odbornikov, kteri j neučene Drug posestnik v Vremih; Mlakar Tone, farman v Zagorju; Mogajnar Leopold, posestnik v Bistrici; Nabrgoj Janez, dež. poslanec v Proseku 7 tudi umlj ti, ktera j za d- Noli Josip, doktorand v Ljubljani; Novak France, posestnik v Britofu; Oblak Ivan, duhoven v Harijah; Obreza Adolf, župan v Cerknici; Perenic Vekoslav, v obširniše razložil pojém naro plošném pomenu celi obstanek na- župan v Planini; Princ Jože, dekan v Klani; Rubesa roda, obstoječ iz jezika, šeg in vere ljudstva; dokazal ? Tone, glavar v Kastvu ; Rudolf Lovre, farman v Vremih; oni se po pravici morej odnjakom prište- Stejdl France, tajnik v Kastvu; Spelať Janez, trgovec kteri ne spoštujejo samo jezika in šeg narodovih, v Senpetru; Tomšič Ivo, trgovec v Bistrici; Urbanček Vati, XVbt^ll UC OjJUOLUJCJU OČ^LLIV/ Jt/^IIJXC» 111 ÙU^ U Ctil UUU V111, temuč tudi vero njegovo; kdor vero zaničuje, narod pelj v pogubo Pevci zapojejo potem „Molit Janez, kaplan v Trnovém; Valenčič France v Bistrici î - —- jl^v^i ««ťvjvjv ťvwm Valencie Tone, posestnik na Reki, »i-tauw, kmeta", ktera po besedah in napevu je čisto v narod- sestnik v Bistrici; Vilhar Ivan, trgovec v Ljubljani; Vičič France po- nem duhu stavlj zato je upati da se bo dalj razširila. Ona spričuje izurjenost našega pevovodj K svoj Gosp dr Vošnjak } koj nas Je s Vilhar Miroslav, grajščakjia Kalcu; Vilhar Sčitomir, po- igon, dež. poslanec v Kviski. Cujte sestnik v Prezidu dr. Iz Unca na Notranjskem maja n. pričujočnostjo počastil, mora zdaj med živahnimi žalostno novico! Tista žena Marija Matičičeva iz Nove klici na oder stopiti. On razloži najprej, da smo vasi mi praktičn godi nam M 7 ki je bila letos sušca ) 7 tedni kertirjamo, da se nam pravica med Prestrankomf in Selcami na cesti od s tekleg a p sa tedaj pred naše tirjatve pa tudi niso prenapete, in bilo bi popadena in ki je potem več časa bila v ljubljanski v velik dobiček, da se v kratkem vsi Slovenci ------ ---------,. —-, ™ » — —.—— bolnišnici ozdravljana, jv> - - - -— v eno deželo združimo, ker zdaj se nam godi kakor zbolela in čez 5 dni umrla. To sopet kaže, da strup Je 23. dne u. m. za steklino kmetu, kteri namesti «^.tuv^vv«., »WH uHujvou jut/iazdeljenega posestva ima sitj&nntj se ur^ vucjji ivi vi m »ivu m i »^j dolgove in je prisiljen enemu njivo, drugemu travnik, moči, je vse pozneje ozdravljanje brez vspeha. frAtlfimil Vmefr» 1 r» flûf^fûmn o ^ \y-n\frf\ vnořit,' t _ Flo. ri I /\ ri 4* /v r «Ut^Xvtîn U/\î/\ wtAtnrln TTAKirïoT* fotím linr stekline se brž vcepi krvi in ako ni pri tej priči po- tretjemu hosto in četrtemu še kajžo prepustiti klamovala sta potem dva učenca Arlič De klet tako ft Očet njima čudili. Pevci so še pogumno in ročno, da so se tudi kmetj Take žalostné skušnje boj"o menda "vendar takim ljudém oči odprle, ki še zmirom mislijo, da 77 Naprej Gosp oc zapeli ,fxjuumuu , j,uuuouj , glas IZ UaBtîga. ILitîSta V uiaziiu uam vhj^u upnik Ripšl je povedal pozdrav pa ni nikakor tako, da bi se tukaj nič ne zgodilo Budnico 7 77 Bubenj u lz Kamnika 25. aprila. glas iz našega mesta v dražih noben pes ni stekel. Malokdaj se kakošen nam „Novicah" čuje; to kar Bleiwi in Lipoid ke čitalnice; brali so se pozdravi f dr 7 dekana K o s a r j a, poslancev Lenček se svetu priobčiti moglo. svečanostjo, ki smo jo nismo hoteli na- > R dunajskih dijak 7 m papeževi zlati maši na čast napravili, rejati nobene demonstracije, kajti mestjani naši so še 144 zmiraj tako pošteni, da se držijo stare vére, kakor bi jim tudi drage bile stare petice y je dobil to denarno premijo namesti njega gospodar žalibog! da je une France Novak iz Gline za bika belanskega rodů 9 m že po svetu čedalje manj, teh pa ni celó nič več! poslednjo premijo gosp. Jan. Schwarz iz Rakovnika. Tagblatt" je sicer svoje zobe brusil nad častjo, 99 smo jo znano 9 skazali sv. očetu da ki al temu se ne čudimo, saj je LI O V • \J\J\J tu j Cti. li^/UJU OU UV VUUILUV^ OC*J JO AU ' prerad živí le od škandalov. Al čemu je iz Smartna. Očitno pohvaljen je bil lepi, al že čez 3 leta stari, tedaj za premijo prestari bik gospodarja Martina Ovna tisti večer švigalo 14 žandarjev po mestu, to pač nam je zastavica bila. — Al pustimo „Tagblattovce" in po-vejmo raji, da narodna zavest se v naši okolici zmiraj širi, in da tudi naša čitalnica, narodno središče, napře- li. za krave (dve premije): prva premija je bila prisojena gosp. Andrejů Ma-liču, — druga pa gosp. Fid. Trpincu v Ljubljani za kravi pinegavskega rodů; ker pa tudi ta dva go- ri uje. Še ni leto in dan, kar se je ta naš narodni dom po spoda ništa vzela denarja, ste denarni premiji potem dolgem prizadevanji za domačo reč vnetih mož v življenje sprejela gospodar Jožef Po vše iz Siške in gospodar spravil in iz majhne množice prvih 45 udov narastlo Jožef Potočnik iz Ljubljane. — Očitno pohvaljene se jih je došle že nad 90. Novo stanovanje je pripravno so bile poleg teh krave tudi prav lepe gosp. Pavla in prostorno tako, da se zdaj prav lahko gibati moremo. Auerja, dr. Orla in gospodarja Matevža Sojarja iz Domoljubni gosp. H., posestnik in krčmar, ga je Čital- Notr. Goric. nici za eno leto brez vse plače přepustil. Bodi mu zato očitna zahvala! nedeljo 25. aprila je bila zopet III. za telíce (3 premije): prva premija je bila spoznana gosp. Ma li Ču iz veselica s petjem, glediščino igro, tombolo in plesom. Ljubljane; ker pa on ni vzel premije, so dobili pre- Med čitalničinimi pevci imamo nektere dobre moči ki 1UUU Vjl tai UlV^lUlUii 4 1LLÍC4UUV UV1VWUI U UVLfl U UiUVl ^ rwi JuUlJU • ^VO^/VUUl juti V Ui á godbo bolj obširno poznajo in so tudi zmožni na in- lico muricodolske krvi mije: gospodar Remžgar Matija iz Brezovice za te- ) gospodar Sluga Martin iz 8trumentih svirati. Glediščina igra „Ravni pot najboljši Vrhnike za telico muricodolske krvi, in pa gospodar pot" se je prav dobro vršila v občno pohvalo nazočih Kavčič Lorenc iz Medvod za telico belanskega rodů. in tudi kritičnih gledalcev; vse je gladko teklo 9 vsak Očitno pohvalo so přejeli za lepe telice gospodje je svojo nalogo dobro rešil, posebno sta „Krivec" in Auer Pavel, Jevnikar Anton, Plave, Babnik 99 cerkovnik" sè svojim besedovanjem, kako da Jak. 9 Novak Henrik, P e t e r c a ^France vsi iz Ljubljane, in pa gospodar Fur lan Stefan iz Mirk. Ko 1 • • • I # 1 • 1 f 1 • • prvi službo pokojnega učitelja dobil, veliko smeha izbudila. Pri tomboli se je igralo za dobitke, ki so jih tukajšnji so gospodarji přejeli denar in podpisali zaveznico, obrtniki in udje društva sami izdelali. — Meseca maja da ravnaj o s svojo živino po predpisih, je bila obdaro- se bode čitalnica naša slovesno odprla. Bodi to tudi vana in pohvaljena živina ovenčana in prvi se je tudi drugim Ljubljancanom na znanje, kteri, kakor radostni znamenje K (Kranjsko) vžgalo, da se pozná. V svojem slišimo, se bodo radi udeležili veselice. Iz Ljubljane. (Delitev premij za goveda) se je v vso posebno lepo živino z denarjem obdarovala, al pre jim govoru je dr. Bleiweis rekel, da bi komisija bila rada pondeljek tukaj začela; po tej pridejo ta mesec še štiri mij je 9 da deželi. Bila jev delitev na vrtu kmetijske družbe, noben gospod iz Ljubljane ni ne krajcarja odvzel. Kmetje pa morejo veseli biti kjer sta gospoda Šolmajer in Skale prostore za pripe- Začetek je bil dober, in na tej poti bode korist deželi Dostaviti moramo in s posebno ljano živino tako dobro vredila na 3 razrede, in vrt, v v malo letih velika. kterem je danes povzdiga kmetijstva obhajala po- zahvalo še to, da je gosp. Killer iz Pristave poleg menljiv dan, tako okusno zaznamovaia sè zastavami in Tržiča na ogled postavil dve ovce in ovna lepega j e- venci, da se je vse vršilo v lepem redu in tudi prav zerskega rodu, ktere so tudi kmetje radostni ogle veselo > kajti vojaška godba c. kr. Huynovega polka, davali; gosp. Trpinc pa 5 še celó mladih junčekov ktero je častiti gospod polkovnik brezplačno dovolil, je mešanih žlahnih plemen. kratkočasila obilo množico ljudstva, ki je od bližnjih (Delitev premij za govejo živino v notranjski in daljnih krajev prišlo gledat živino, ki je imela danes Bistrici) je v pondeljek 10. dne t. m. Družbo kmetij- so pravo to kmetijsko ve- sko bode pri tej priliki zastopal dr. Costa, podpred- obdarovana biti; počastili selico tudi c. kr. deželni predsednik, deželni poglavar sednik družbe kmetijske, kot voditelj komisije 9 k Je in mnogo druge gospode. Ceravno je bila to prva de- sestavljena iz sledečih gospodov : župana bistriškega litev in morebiti še manj znana, pripeljalo se je vendar Antona Jelovšeka, predstojnika poddružnice kme- krav 31 64. 9 za telíc 28, bikov 5, v vsem skupaj tedaj 80,- 60, 50, 40 in ktere Je bilo premij po 30 gold., v vsem skupaj 390 gold. Enoglasna je bila sodba, da veči del je bila živina lepa, nektera posebno lepa, in veselilo je vsacega, ki pozná tijske dekana Antona Grašiča, župana postojnskega Andr. Lavrenčiča, Jožefa Fjšerja, najemnika grajščine v Jablanici, in Antona Šabeca, v Trnovém. posestnika (V seji odbora kmetijske družbe), v kteri sta plemena, da celó kmetje so pripeljali mnogo goved žlahnejših plemen, bila pričujoča tudi deželni glavar pl. dr. Wurzbach to je: muricodolskega, belanskega in pinegavskega ple- kot zastopnik deželnega odbora, in c. kr. vlade sveto mena, ali saj domačo mešano s to žlahnejšo krvjó. válec gosp. Roth kot vládni zastopnik, je bila obrav-Blizo poldne je komisija, ki je sodila živino, in v nava posebno za to, kaj naj se sl. ministerstvu kmetij- kteri so bili poleg župana ljubljanskega dr. Župana in stva vsled dopisa od * j«/. ououa i. i. uť»o v , v*» predstojnika poddružnice vrhniške g Kotnika še trije dežela kranjska dobí podpore iz državnega de 29. susca nasvetuje da izvedenci gospodje: Obreza iz Vrhnike, Jarc iz Medvod narjazaletošnjeleto za različne potrebe v po in Skalè iz Ljubljane, izrekla svojo razsodbo, in dr. J. vzdigo kmetijstva. Gosp. dr. Costa je zboru predse- Bleiwei8, voditelj komisije tako-le : 9 i* delii potem premije doval in na podlagi nasvetov, ki so mu jih izročili po- za bike (tri premije): prvo premijo je dobil gospodar Anton Rotar iz ? samni odseki, stavil predloge : za ktere razdelke kme tijstva naj se prosi podpore in pa koliko. Pred to obravnavo je predsednik v imenu odbor-druga premija ovem čestital gosp. odborniku dr. Orlu za poslavljenje rekši 9 naj Podsmreke za bika muricodolskega je bila prisojena gosp. Peter Ko z 1er j u iz Ljubljane cesarjevo sè zlatim križem za zasluge, za bika muricodolskega*); ker pa on ni denarja vzel, mož, kteremu vest sama lahko pravi, da je zaslužil poslavljenje Njegovega Veličanstva, sprejme zagotovilo srčne radosti od odbora, v čegar sredi na korist kme- * Gosp. Kozler je dal tega lepega bika gospodarju Andrejů Dolencu v Dravlje, da ga ima za goveda te okolice za pleme. 145 tijstva in blagor naroda slovenskega že mnogo mnogo sedo zeló ponujala, o tem imamo dokaze v rokah. Kar let neutrudljivo deluje. Ves zbor s prisrčnim živio-kli- se tiče šolskega nadzornika, se je tudi v Ljubljani na cem pritrdi besedám predsednikovem. Gosp. dr. Orel vec krajih isto slišalo; veseli nas tudi z ozirom na šol-se očividno ginjen zahvaluje za čestitanje to, rekši, da stvo samo, ako ni res, kakor g. Triiler pravi. Kaj pa ga zato posebno veselí, ker je prepričan..........' * — da izvira iz src svojih pravih prijatlov. Potem se je začela gori omenjena razprava bila jako temeljita in živahna na vsako stran, so bili sledeči: prositi namreč si. ministerstvo za 400 gold, za premije gospodarjem, ; ki Je S k lepi ki je povod dalo tej govorici, mora vendar g. Triiler sam najbolje vedeti. (Pobirki iz časnikov.') Da bi Nemci ne bili že poprej iznajdli prislovice: ,,er liïgt wie gedruckt" Tagblatt" bi jim bil iznajdel to prislovico: on, če tri > 99 vijo tako dobra gnoj nišča, da morejo v izgled njemu napra- krat zine, se dvakrat zlaže. Tako se je čudil posled- listu Novic", ko so rekle y da se biti drugim gospodarjem; za 300 gold., s kterimi po razum se kupilo dobro ljenji z volilci bode odbor „Slovenije" imenoval poslanca da nekdaj to ni bila šega v za trebansko volitev, rekši, ne preveč zamotano orodje kmetijsko, kakor narodnega volilnega odbora, kajti prvoje bilo, da je po-osipavni in drugi plugi, sejavnice itd. in kmetom stavil kandidata in potem je še ^ /l n 1 a • I4 am i r\ ^Pa Dň K1 CC IriinHy Ařvo o rv A r šel zastonj dalo Ker je Tagbl. za-nj hausirat". za 5000 gold, za premije za živino in naku- na razglas odbora „Slovenije povanje dobrih bikov za pleme; kratkega spomina, ga napotujemo r»n íí I AITAKIIIA^ y 1 ^ linfii I/\IaXm 13. listu letošnjih za 1000 gold, za nákupová nje dobrih ovác, ki bi se kmetovalcm na deželo zastonj dale; za 1600 gold, za podporo vrtnarstva; za 400 gold, za podporo vinoreje; in za 2000 gold, za povzdigo umnega pri del0-vanja lanú in konoplje. Ves znesek, ki ga tedaj družba kmetijska prosi v Novic" in na razglas volilnega odbora v 3. listu od 1867. Kar se tiče „hausiranje" peš in „per naj pa se obrne na „Central- za glasove pri volitvah, Wablcomité" konštitucijskega društva, ta mu bo bolj vedel povedati „hausirarsko industrijo Wagen u znaša podporo kmetijstva, ki mu je neobhodno potrebna tedaj 10.700 gold. — Ko je bila ta obravnava končana, se je razdelilo 400 gld. za povzdigo vinoreje na podlagi nasvetov, ki jih je odbor prejel od poddružnic svojih in sicer tako-le: gosp. fajmoštru Jernej u Dolžanu v Radovici in gosp. fajmoštru Jan. Skofiču v Su- naj- Ako beremo telegrame in dopise v „Tagesp." graški, ljublj. „Tagblattu", „Laibacherici" in „Pressi" zarad tabora v Sevnici, ne moremo si misliti druzega, kakor to, da sam peklenski satan kuje take laži; človek ne more več biti, ki resnici tako v obraz bije! horji 7 vsacemu 50 gold. . , - gosp. U U 1. V, * » «TOIIIIJOttV-VgWlOftU OV UUlUftU Wilt WIJ^AX gospodarju Jan. Pireu v Ga- za Kranjsko Svetec in njega namestnik grof Barbo v Boštajni 100 gld. Novicar iz domaćih in ptujib dežel. Iz državnega zbora imamo povedati, da za poslance Alojzu Drmelu v delegacijo avstrij sko-ogersko so unidan bili voljeni y berniku 25 gold. štanji 25 gld. ) gosp Jan. Dobovšeku v Bo- - - - 9 za Istrijo Crne in njega namestnik Pajer, za Gorico občinam v Podragi, na Slapu in Stieger, in njega namestnik Gšnicer, za Stajarsko Dala dr. Reehbauer in Kaisersfeld, za Koroško Lax na- v Št. Vidu v vipavski dolini vsaki po 50 gold, se je omenjenim vinorejcem podpora za umno vinorejo mestnik Jesernik itd. — Zbornica poslancev je izvršila s tem dostavkom, da bi tudi vprihodnje delali na to in postavo za vodne pravice. Vlada jej je predložila po- vinorejce okolice svoje podpírali z delitvijo žlahnih trt. stavo, koliko naj se letos nabere rekrutov; vlada jih (V koncertu gospe Odijeve), čeravno spomla- hoče v vsem skupaj 95.474 > dansko vreme občinstvo vabi pod milo nebo, una jo «»omj« w.^x, u«uua x±<*j o^ aauuc jl. av^uo dvorana čitalnična vendar lepo polna; to kaže, da Ljub- licega srpana) in končá 30. septembra (kimovca). bila je iz Ogerskega 39.433 9 iz Avstrije 56.041 ; nabira naj se začne 1. avgusta (ve- an- ljana ceni pevski in dramatični talent njen Ona sama darmerija naj se zeló pomnoží. Postavo za želez- se je zopet odlikovala v pevskem in glediščinem delu, nice je minister nazaj vzel. pa tudi vsi drugi so jo h vale vredno podpírali, tako, da se je zadovoljstvo prav živahno razodevalo. nas je zato gospá Odi Prosila Listnica vredništva. Gosp. V T. v K. Ko je bii dopis iz K. uao JO &a,\i\j guo^a V Ulj liaj „ J^u » uiviu»* muouvum zboru čitalničnem in vsem, ki so jo prijazno podpírali ta večer, v njenem imenu izrekó srčno zahvalo. Novice" vrlemu možkemu že natisnjen, dosel nam je Vaš; tedaj prosimo drugikrat kaj. razstavi — v kije ma,. ^ v i^u«, vu- čuduje se podoba Matere Božje g. O s bi ča, podobarja še malo dni v reduti ob- Zitna cena v Kranji 29. aprila 1869. iz Kamnika, iz cementa tako lepo narejena, da misliš, da je izsekana iz kararskega marmorja. Drugi pot govorimo več o tem lepem izdelku rojaka našega; danes kličemo našincem: idite jo gledat! — (Nove cerkvene pesmi), ki jih je marljivi gosp. Ant. Nedved izdal v ličnem natisu v Pragi, so prišle Vagán pšenice 4 fl. 60. rži 3 fl. 10. ovsa 2 fl. 40. sorsice 3 fl. ječmena 2 fl. 40. krompirja 1 fl. 30. ajde 2 fl. 40. flžola 3 fl. 52. fl. prosa v ravnokar na svitlo. En snopič se imenuje „Osem cerkvenih pesem slovenskih za sopran, alt tenor in bas" Žitna cena v Ljubljani 1. maja 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 40 banaške 4 fl. 90. tursice 2 fl. 90. sorsice 3 fl. 43. ki so poklonjene gospé Josipini Trpinčevi; besede so 2 fl. 90. — ječmena 2 fl. 50. — prosa2 fl. 50. — ajde 2 fl. 50. različnih slov. pesnikov; slovenskega muzikalnega slov- ovsa 1 fl. 90 — Krompir 1 fl. 50. rži stva v tej struki (genre) nimamo v se preobilno ; bodo tedaj gotovo všeč cerkvenim pevcem; cena jim je 90 kraj c. Drugo delo so trije „Tantum ergo" za 40 kr. Kursi na Dunaji 4. maja Dobivajo se pri skladatelju. 5% metaliki 61 fl. kr. Ažijo srebra 120 fl. 70 kr Gosp. notar Triiler je naprosil „Novice", Narodno posojilo 69 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 81 kr. naj povedó, da on ni nikdar kandidiral za dež. poslanca in se ni ponujal za šolskega nadzornika. „Novice" v 17. da sta ga Loterijne srećke: listu u niso lOMC, VI« jm uocuuu ivauumuai, «x vi«, owe* 8« N. Plautz s pismom tiskanim in župan Grbec z be- rekle da Je osebno kandidiral V Trstu 1. maja 1869 Prihodnje srečkanje v Trsti 86. 82. 90 29 Trstu bo 15. maja 1869 Ena najvažnejših pravic vseh narodov, kterih ne tlači jarm absolutizma, je ta, da se ljudstvo sme zbirati v taborih, na kterih se javno pred svetom izrekujejo tirjatve in želje národové. Te pravice so naši predniki uživali. Nemile okoliščine preteklih stoletij pa so jih zatrle. Prišei je zopet čas, da ljudstvo sme napravljati pod milim nebom shode. Te pravice so se že poslužili in se ravno sedaj poslužujejo naši bratje po druzih slovenskih pokrajinah. Slovenija4', društvo za brambo narodnih pravic, je vzajemno z nami sklenila, tudi v središču domovine naše napraviti tabor, in to n na Vižmarjih blizo Ljubljane binkoštni pondeljek 17. maja ob 3. popoldne 5 da se ondi zbere ljudstvo iz bližnjih in daljnih slovenskih krajev in na tem mestu izreče, kaj zahteva v duševni in materijalni blagor svoj. Po postavah so narodu našemu zagotovljene mnoge pravice, za ktere je treba, da, razen zastopnikov v deželnih zborih, tudi mi povzdignemo svoj glas, da ga izvé visoka vlada. tem smislu se bode v našem taboru govorilo in sklepalo o sledečih zadevah: sredstvih, ki so neobhodno potrebna, da se ohrani in okrepi narodnost slovenska, in to: po zedinjenju vseh Slovencev na postavni poti v eno kronovino z deželnim zborom v Ljubljani; 2. po vpeljavi slovenskega jezika v šole; 3. po ustanovitvi slovenskega vseu čilišča v Ljubljani; 4. po vpeljavi slovenskega jezika v urade. II. 0 napravi denarnih zavodov v podporo kmetijstva in obrtnijstva, in osnovi lastnega za- varovalnega društva. Vse te zadeve so za ves narod naš zeló važne, in zato mora sveta dolžnost biti vsacemu domoljubu, da se poteza za pravice svojega naroda. Pridite toraj na gori napovedani dan v tabor na Vižmare v prav prav obilném številu Naj Vas ne zadržuje nikakoršna stvar! Naj svet vidi, da to, kar zahtevamo, ni zahtevanje le male množice, marveč da je tirjatev ogromnega f te vila enakomislečega ljudstva pod krilom postav nim. Na noge tedaj, predragi rojaci ! Cemvec Vas pride, tem veči vspeh imeli bodo naši sklepi. In v tej veseli nadi prihoda Vašega na Vižmarje binkoštni pondeljek podajamo Vam bra- tovsko roko ter kličemo: Složimo S6! Živila Slovenija! Ljubljani 1. maja 1869. Dr. Janez Bleiweis, dr. E. H. Costa, dr. Janez Ahačič, Janez Horak, Peter Kozler, Mihael Pakič, dr. Papež, dr. Poklukar, France Ks. Sovan, Janez Mur nik, kot odborniki Slovenije; Matija Crni vec, župan v Vodicah; Matevž, Sršen, srenjski odbornik na Skarucni; Janez Grmovnik, srenjski odbornik v Vodicah; Simon Sporn, srenjski odbornik v Vodicah; Janez Grajzer, srenjski svetovalec v Vodicah; Jakob Jeraj, župan v Smledniku; Jožef Keršič, srenjski svetovalec v Trebojah; Primož Oblak, srenjski svetovalec v Smledniku; Valentin Bonča, srenjski svetovalec v Mošah; Matevž Čebašek, srenjski odbornik v Mošah; Andrej Hoče var, srenjski odbornik v Zapogah; Luka Hujan, srenj. svetovalec v Pirničah ; Janez Jeraj, župan v Smledniku ; Jožef Planinšek, župan v Vižmarjih ; Janez Sever, srenj. svetovalec v Vižmarjih; Alojzi Stru ke lj v Št. Vidu; Viljem Pelikan, grajščak v Crnelem; Luka Štift ar, župan iz Podrečje; Miha S muk, posestnik na Viru; France Dečman iz Stoba; Martin Starbek iz Doba; Janez F lis, srenjski odbornik v Dobu; Juri Jer m an, župan v Rovah; Janez Majhen, župan v Radomljah; France Narobe in Janez Ložar, srenjska svetovalca v Trzinu; Anton Mazik, župana namestnik v Smarji; Mat. Brolih, srenj. svetovalec v Smarji; Matevž Rozman, trgovec v Smarji; Anton Padar, srenjski odbornik v Smarji; Anton Košak, srenjski odbornik na Grosuplem; Vincenci Ogorelec, posestnik na Žeg. Studencu; Ljudevit Pour, grajščak in srenjski svetovalec; Martin Mehle, srenjski odbornik; Janez Rus, posestnik; Alojzi Žitnik, posestnik; Martin Bavdek, srenj. svetovalec; France Zupančic, župan na Selih; Karol Lam-p r e h t, srenjski odbornik ; Andrej Knez, župan na Viču ; Tomaž Ločnikar, srenjski svetovalec na Viču ; Martin Juha, župan Vrblenski; Jernej Platnar, župan Iškavaški; Anton Kralj ic, svetovalec; Jozef Z dražba, Janez B o h, Janez Meglič, Martin Uršič, Anton Zrimec, odborniki studenške županije; Jakob Meden, Anton Vi ran t, posestnika na Studencu; Janez Mekinec, župan Stepanski; Anton Povše, odbornik štepanske županije ; France Simenc, župan v Dolu; Janez Vodnik, Jožef Jerovšek, Matija Ložar, Janez Jer an, Janez Ložar, France Maj di č, Anton Velepič, Janez Ocvirek, France Igli čar, France Jak opič, Anton Majdič, France Pogačnik, Jakob Majdič, Jur Kad i vec, Janez Zle, odborniki, in France Grot, svetovalec županije v Dolu; Jožef SI o vnik, Jožef Kavka, Janez Vodnik, Jakob Prek, posestniki v dolski županiji; Jožef Zajic, župan dovske občine; Jožef Vode, trgovec v Dovskem; Janez Jemec, svetovalec dovske občine ; Jakob PavČnik, France Jemec, Jur Gostinčar in France Go s tin čar, posestniki v Dovskem; Ivan Tomšič, župan v Polhovem gradcu; Janez Cešnovar, svetovalec županije polhovograške; Janez Novak, župan dobrovski; Jakob Čud en, svetovalec županije brezovške ; Andrej Dermastija, župan na Ježici; Aleš S a j o v e c , svetovalec županije ješke; Juri S11 oj, župan črnuški; Jože Kovač, svetovalec županije šmarske; Mihael Kraljić, posestnik in poštar y Sentvidu; Matevž Tome, podobar in posestnik v Sentvidu ; Jože Justin, srenjski svetovalec v Nadgorici M. Pire, župan v Kranji; Leopold Jugo vic, deželni poslanec. Odgovorni vrednik: Janez ffluinik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.