p0SiB*oa ptačai&a e> gvt&viu* j, dubiiant, 23. februarja M93S Četo 51 • Štev, 8 Kako je z denarjem? Vsa dežela se je razveselila, da je po tolikem čakanju vendar prišlo do tega, da bodo caže kmečke posojilnice zopet izplačevale denar, Vse je pozdravilo veliko dejanje, kt je zagotovilo, da je der.ar po naših posojilnicah varen in pregnalo strah nezaupijivcev t a zmeraj. Poročila s kmetov govore, da se je zaupanje dejansko že vrnilo in da gre po denar v posojilnico le, kdor ga v resnici Dotrcbuje. Treba je ie še drugega koraka, da priteče tudi nov denar v naše zavede. Slovenske voditelje, ki so to dosegli in izpeljali, sedaj ves narod pozna kot prave voditelje. Zaupa jim kot možem, ki drže besedo in store vse, kar je mogoče, Kaj piše »Slovenski delavec"? Glasilo našega katoliškega delavstva »Slovenski delavec* je tudi s veseljem pozdravil novo dobo, kt se začne v našem denarnem zadružništvu. Tako-le pišs o našem denarnem zadružništvu: »Zdelo s« je, da ie bil ogromnemu delu pretepenih desetletij za gospodarski dvig in osvoboditev narodnih sil zadan smrtni udarec. Zdelo se je, da so ga narodu tuje sile namenoma podkrepljaSe z raznimi najbolj neprimernimi ukrepi, da bi lažje strle odpor svobodnega malega našega naroda in ga usužnjile svojim željam in volji. Toda prišli so novi možje in zamenjali so one druge, ki z narodom niso čutili.« Tudi slovenski delavci se vesele zopetne-ga obujenja našega denarništva. Vedno sta naša delovna stanova kmet in delavec čutila sden i drugim. Tudi sedaj se je pokazalo, da n» med njima nasprotij, kadar gre za veliko narodno stvar. Tudi delavec bo svoje prihranite zaupal domačemu zavodu. Tako-le konča članek »Slovenski delavec«; »Od moža do moža branimo naše gospodarske ustanove, naše denarne zadruge, skaitmo se hvaležne svojim narodnim vodite-!f» z iskrenim delom in razumnim delova-fiem.« Kupčija s hnližicami Eden najgrših poslov v tej denarni krizi je ®«o kupčevanje s hranilnimi knjižicami. Neza-Panje do posojilnic je nekaterim vzelo vso razsodnost in ves pogum. Prodajali so knjižice P«« vsako ceno, četudi mnogokrat nt bilo ni * 7rr Potrebe. Pokazalo se je zopet, da raKr ii i 8traš»o ve,ik<» oči. In ta strah so iz-ž|c ',a . Pari>' da so izvabljali iz ljudi knji-jJ' pa.mso potem mnogokrat ljudje dobili na-oa hlV"''^®' ne denarla- Ena sama župnija šem kranjskem je bila na Ia način osle- p a rje na za preko 200.000 din. Kakšna škoda! Ljudje nasedajo raje skparju, ki jih žene v nesrečo kot poštenjaku, ki jih svari in jim vpliva pogum v srce. Pokazalo se je, da ie res neumnost najdražja stvar «a svetu. Bog daj, da bi te poskušnje vse nez&upljivce ozdravile. Mirno danes lahko rečemo, da je vse škode zaradi te kupčije s knjižicami tri do štiri milijone. Srečen g&spod Bil je v Ljubljani petičen gospod, ki je varčeval in hranil tako, da se je mnogim zdelo, da celo preveč hrani. Bil je samec. Znanci so se iz njega norčevali, da hrani samo za svoje sorodstvo, ki komaj čaka na njegovo smrt. Lepe vsote je imel ta gospod, ko se jc začela denarna kriza. Ne smete misliti, da so ljudje samo po kmetih nezaupljivi. Tudi ta gospod s® je ves prestrašil, ko je nastopila pri denarnih zavodih zapora. Preje je prenaša! svoje »jurje« od zavoda do zavoda in premišljeval, kje bo dobil več obresti. Toda nastopila je zapora in denar je zamrznil; nikamor ga ni bilo mogoče prenesti. To so bile bridke ure za varčnega, pa zraven nezaupljivega gospoda. Tudi njemu se je približal prekupčevalec s kjižica-mi. Obljubil mu je za knjižico 90 odstotkov. To bi tnu izplača!, kot je rekel prekupčevalec, v obrokih. Prijatelji so gospoda svarili. Res je nekaj časa ubogal. Toda končno je zmagala njegova nerazsodnost m šel je, da knjižico proda za 90 odstotkov. Toda bilo je prepozno. Ko je prišel na sleparjevo stanovanje, ga ni bilo več. Sleparski prekupčevalec je sedel že v sodnih zaporih. Ta gospod je imel srečo. Bil bi ob vso knjižico zaradi svojega nespametnega ravnanja, če ga ne bi sreča rešila. Manj srečni Manj srečni so tisti, ki so doživeli take-le zgodbe, kot jo je doživel štajerski gospodar. Imel je tudi naložene lepe »jurje«. Tudi njega se je v denarni stiski prijela srčna stiska in obup, kaj bo z denarjem. Dopovedovali so mu, naj počaka, naj zaupa, naj ne dela nadlege denarnim zavodom v tej denarni krizi. Toda obup ga je tiral, da je po vseh zavodih lagal, v kakšnih stiskah se nahaja in posrečilo se mu je iztisniti iz zavodov 15.000 din. Nesel jih je domov in skrbno spravil, zraven pa si je mel roke, češ, jaz sem pa le velika dobil. Teden dni se je veseli! te svoje sreče, Čez teden dni pa je moral znancem povedati o resnični stiski, ki ga je zadela: vse mu je odnesel tat. Vlomilca nikdar niso dobili. Kam z denarjem? Zapisali smo že v »Domoljubu«, da se dobo ljudje, ki zaradi četrt odstotka pri obrestih prenašajo denar iz ene posojilnice v drugo. Skrbno povprašuje tak človek, kje bo več neslo. Ne vpraša se, kje bo bolj varno. Še manj seveda vpraša, ali more tisti denar, ki ga on naloži, potem, domačim krajem koristiti. Povedali smo že, da je teklo mnogo denarja v tuje zavode. Tekel je iz slovenskih krajev v Zagreb in tekel je v nemške denarne ustanove. Ves denar, ki gre v tuj zavod, je. izgubljen za Slovensko gospodarstvo. Ali bomo še ravnali tako? Če bomo, potem se ne smemo prav nič kregati, da se nam slabo godi, kajti vsakdo tako leži, kot si postelje. Če hočemo, da nas tuj kapital drži v svojem jarmu, potem nas bo tudi držal. Samo ne jezimo se, če pa sami vtikamo svoj vrat pod tuj jarem, Pometnan in razsodnim Ijudam pa bo prav ta denarna kriza, ki smo jo prestali, nauk, ki ga n i d a r n« bodo pozabiti, da mora domač denar v domače s & v o d ® , kmečki v kmečke. Tako si bomo gradili boljšo bodočnost. Se enkrat t polagoma Pisali smo, da bodo naše kmečke posojilnice korak za korakom oproščale zamrznjene stare vloge. Vsaka bo izdelala svoj načrt in po njem izplačevala. To ie nujno potrebno, ker se pač v vsakem kraju dobi nekaj sitnežev. Tisti, ki pa je res v potrebi, pa bo mogel dobiti po sklepu posojilnice, kar mu je v resnici potrebno. Polagoma pa bo spet svobodno vse, kar je naloženega v posojilnicah. Nove vloge pa so seveda vsakemu takoj na razpolago in iz« plačljive. Grd poshus nasprotnikov Naše zadružništvo je imelo med slovenskimi tako imenovanimi naprednjaki vedno nasprotnike. Ti naprednjaki so vedno izpremi-njali svoje ime. Ko je bilo imenitno imenovati se liberalce, so bili« liberalci. Potem so bili narodni in napredni. Po vojni so bili demo-kratje in samostojneži, danes so jugoslovanski nacionalisti. Ostali pa so v resnici vedno duševno omejeni nazadnjaki, ki niso mogli trpeti, da bi ljudstvo napredovalo in so ga same ovirali pri vsakem napredku. Zato so tudi bili od vsega početka največji sovražniki zadružništva. Kako divje so napada!; rajnega dr. Kreka in njegove sodelavce v predvojnem času. Pa tudi sedaj niso nič drugačni. Komaj so zvedeli, da je banovina napravila odločen korak in da je ozdravljeno naše zadružništvo, ro izdali umazane- letake, napisane proti našemu zadružništvu. Nihče seveda se ni podpisal, ker (Nadaljevanje na prihodnji strani spodajjj Banski svet je zboroval Pretekli teden so, kot smo že zadnjič kratko omenili, jborovali bariski eveto, ilci naše banovine, pod vodstvom g. bana dr, Natlačena. Banek« sveti, žal, nimajo zakonodajne moči, ampak eo !e posvetovalne ustanove, potom katerih je mogoče oblastem spoznati do dobra razmere v naši banovini. Za bansike svotovalce so imenovani sedaj možje, ki brez dvoma uživajo zaupanje pri ogromni veČini našega naroda in ga v tem pogledu, četudi niso izvoljeni, gotovo predstavljajo. Na zasedanju baltskega sveta se je vkleb, kako resno se ti možje trudijo, da bi iztisnili ir skromnih sredstev banovinskega proračuna čim več ugod-noti za svoje okoliše in da bi pri oblasteh vzbudili zanimanje za najbolj pereča vprašanja našega naroda in naše dežele. Nad dvesto je bilo govorov na tem zasedanju iti vsaik izmed teh govorov je razkrival odo vrsto stvari, ki bi jih bilo treba čimprej urediti. Potrebe naše dežele 6o tako velike, da bi biki treba milijarduega proračLtaa, ae etomilijonikega, kakor ga imamo, če bi hoteli re6 kaj uepešnega podvzeti. Belgrad nam namreč ne ne da nič. Tja doli se stekajo že dvajset let neverjetne množine slovenskega denarja, nazaj pride pa od leta do leta kaka drobtinica, ki je komaj imena vredna. Tudi iz govorov bansfcih svetnikov je vedno iznova odmevala obtožba proti krivičnemu centraliznru, ki so ga v naši državi ustoličili z glasovi alovensJrih uaprednjaicov dr. Krainerjevcga m Puotjevega kova. Poselrco eno stvar so govorniki na letošnjem banskem 6vetu poudarjali: Veliko pomanjkanje, revščino in pravo lakoto, ki ie letos obiskala znatne predel« naše siromašne dežele. Pretresljiva so biila poročila banekih svetnikov iz okrajev, koder je gospodarila povodenj in toča, kakršne ta rod ne potmi Tam ljudje stradajo m trdni gospodarji so morali prijeti za beraško palico! Posebno žalostno je, da so bili po uiimb prizadeti tisti kraji uaše dežele, kjer celo ob dobrih letinah revščina gostuje (x> družinah. Govori ljudskih zastopnikov iz teh krajev so bili ena sama pretresljiva prošnja za pomoč, za skorjo kruha, trdega koruznega kruha, da ljudje ne bodo poginili cd lakote, Žal nam je nemogoče bolj podrobno baviti se z izvajanji posameznih govornikov, ker nam prosior tega ne dopušča. O najvažnejših gospodarskih nalogah naše banovine je imel g. ban dr. Natlačen v začetku zasedanja obširen govor, iz katerega omenjamo danes nekatere točke, ki se tičejo najnujnejših vprašanj našega gospodarstva in o katerih danes ljudje po deželi mnogo razpravljajo: EhkinHhaciia Zanimanje za elektrifikacijo je vedno večje, tudi v krajih, ki »o treaursltem, tretja v črnomeljsketn cfcraju), vendar za vinogradniške okoliše. Akcija banovine za krčenje aamorodnic je imela uopdi, da je bilo doslej izkrčenih okoli 609 ha, vendar se bo U akcija nadaljevala. Za ie bolj krepko pospeševanje vinogradništva in sadjarstva ee bo kmetijska poskusna ia kontrolna postaja v Mariboru preosnovala v vinarski in sadjarski zavod, katerega naloga bo z znanstvenim io poskusnim delom pospeševati vinogradništvo in sadjarstvo. OživVenie našega zadružništva Obširno je poročal g. ban o dehi za oživljenje kmečkih posojilnic, zlarffti, kako je prišlo do te akcije. Po uredbi o ureditvi kmečkih dolgov z dne 26. septembra 1936 je kazalo, da ee bo nezaupanje celo povečalo, ker so dobile km*čke zadruge za kmečke dolgove dolgoročne terjatve pri Privi!eg. agrarni banki za 14 let, od države pa 3% obveznice, ki sc amortizirajo v 20 ietih. Tu pa je priskočila na pomoč država s 6vojitni zavodi, ki so dali primerna sredstva za likvidnost teh terjatev in papirjev. Toda bi banovina tudi v letu 193) ob začetku krize podvzela korake da K,rH,c'l° banovine za hranilne vloge ali e Vime«™, posojilom banovine ohrani zaupanje v kreditne zadruge. To bi bilo takrat izvedb i vo l Zl menio majhnimi sredstvi. Po 6 letih so bila Jo- pomagala Zadružni zvezi jn ajenlm kreditnim Weraraon»®¥lt«l( JC Z iahletAm« T« lavojteh zmore o tisi* J vsakdo. PriMlmo napravile poizkus ln prepričali se boste u naglem učinku pri glavobolu, zotmbnfu in bolečinah raradi ran. VERAMON Cev!«' z 10 In 20 tabletami. Ovitek z 2 tabletama 6. br. 29.409 od i. oktobra 1937. zadrugam s 5% obligacijskim posojilom v znesfcu 63 milijonov dmarjev na 20 let. Banovina je prejeta za to svojo dajatev protivrednost v tem, živinski potni list. ol , y"°gradnik, oziroma proizvodnik sploh bo !j I . 'rošarino le v primerih, ko bo netočilcu pro- (1° 50 litrov vina ali do un liter žganja. Ta Ker je lansko leto z vremenskimi nezgodami napravilo slovenskemu kmetu ogromno škodo, je Kmečka zveza na vseh pristojnih mestih zahtevala pomoč in ustanovila tudi samostojno pomožno akcijo, ki je ponekod lepo uspela. V zvezi z vprašanjem likvidacije kmečkih dolgov je opozarjala sodišča in Privilegirano agrarno banko, da čimprej ustanovijo odstotek znižanja dolgov nad 25.000 dinarjev in zahtevala odlog plačila drugega obroka, kar ji je uspelo. Ustvarila je osnove za reorganizacijo blagovnega zadružništva, kateremu bo v bodočnosti ustanovljena močna blagovna centrala. Razpravljala je tudi o lastnem denarnem zavodu, čigar ustanovitev pa ni mišljenji kot konkurenca podeželskim hranilnicam. V zimskem Času je organizirala v sporazumu t. bansko upravo štiritedenske tečaje v vseh okrajih. Tečaji, ki so bili skrbno pripravljeni in obravnavali stanovska, strokovna in zadružna vprašanja, so popolnoma uspeli. Uresničila je tudi staro željo, da bi osnovala lastno glasilo »Orača«, ki izhaja mesečno, izdala je svoj Koledarček in začela z izdajanjem knjižnice, katere prvi zvezek »Razori« je ie izšel. Zanimivo je bilo tudi r>oroči!o »Mladinskega odseka«. Mladinska »Kmečka zveza« bo dala svojemu članstvu izobrazbo in tudi zabavo. V lepem tekmovanju bo skušala vcepiti kmečki mladini ljubezen do lepo urejenega doma, ljubezen do /.enilje in nage domovine. S skupnimi izleti bo dala mladini razvedrila tn jo seznanjala z drugimi kraji naše zemlje, skušala bo izpeljati tudi izmenjavo kmečke mladine na ta način, da se sprva za par mesecev, potem pa tudi za daljši čas zamenjata med seboj na posestvih dva kmečka fanta ali dve dekleti. Mislila je na to, da se mladina rada pokaže in postavi, in zato omislila prapore in pripravlja načrte za kroje, ki naj bi bili osnovani na naši domači kmečki in narodni noši. Se mnogo večji določba izgubi na svoji pomembnosti, če pomislimo, da vinogradnik, zlasti v oddaljenejših krajih, bolj redko prodaja vino v količinah izpod 150 litrov. Kajti če bi ee bavil z nadrobno prodajo, bi prišel v nasprotje z določili obrtnega zakona, četudi bi s stališča trošarinskih predpisov ne bilo ovir. Pri večjih prodajah obstoja le dolžnost prijavljanj, ne da bi bila e tem združena še kakšna dajatev. Olede trdot novega pravilnika za gostilničarje je omeniti, da so ee žc vse ostrine ublažile. Uvedene eo tudi plačilne olajšave za trošat ino in priznano kalo od 3%. V novem pravilniku so odstranjene vse nevšečnosti, ne da bi bile načelne določbe pravilnika prizadete. Vpogled v delo naše banovine za slovensko ljudstvo naim pokaže, da hodi sedanji ban dr. M. Natlačen isto pot, kot so jo začeli veliki slovenski možje v kranjskem deželnem zboru pred vojno in kot jo je tako lc kakor na. moikera oddelku, je tudi na ženskem oddelku, Kdor ae verjame nam, naj si kar ogleda to ne- znosno stanje na lastne oži. Pri tem pa doživljamo šc da je zgrajen nov kirurgični oddelek, ki bi ga morala država opremiti, toda od nikoder ni niti beldča denarja za tol d Tatinsko tolpo »o prijeli. Orožnikom pri Sv. Barbari se je po velikih naporih posrečilo, da so prijeli organizirano vlomilsko in tatinsko tolp«, ki je že dolgo časa strahovala Haloze, Aretirani so bili Franc Fajt iz Jelovca. Štefan Praštiickš iz Zlogonia, Rudolf Hiženjak iz Bu-diščaka in Franc Habrka iz BudiSčaka v savski banovini. Naši orožniki so te vlomilce prijeli že leta 1936 in jim dokazali veliko število tatvin iu vlomov. Takrat eo bili pri okrožnem sodišču v Mariboru obsojeni in sicer vodja tolpe Fajt ca poldrugo leto strogega zapora, drugi na 16 mesecev, tretji na 14 mesecev in četrti na 8 mesecev. Ker pa so bili že na svobodi, so svoj tatinski posel opravljali naprej. NaSi orožniki so jim spet dokazali nove tatvine ta viomse, jih polovili in spravili na varno. Prebivalstvo Haloz se je sedaj oddahnilo od neprestanega strahu, saj ni bil pred to tolpo varen noben kurnik, nobena hiša, stoječa na svobodi, nobena preša in vinska klet. Najmočnejša vrata in ključavnice so vlomili, d Fantje, pamet) Ono nedeljo »o se v neki gostilni na "Rakitni nad Preserjami stepli fantje. V gostilni je bil tudi 25 letni posestnikov sin France Borštnik, ki pa se je umaknil iz gostila« na dvorišče, kjer ga je neki nasilnež dohitel in ga zabodel t nožem v trebuh. Borštnik je dobil hude notranje poškodbe ter so ga morati prepeljati v ljubljansko bolnišnioo, — V Dragi pri Stični je nekdo napadel poaestnikovega sina Franceta Jak osa ter ga s kolom udaril po roki in hrbtu J&koš je dobil hude poškodbe ter je tedi moral v bolnišnico. — V Lahoroi pri Mar, Gradca sta nedavno napadla 29 lednega posestniškega sina Lenarta Martina dva fanta iz iste vari ter ga močno pretepla, Lenart je dobil težke poškodbe po obrazn ter »o ga morala prepeljati v celjsko bolnišnico, d Cement gre slabo v promet. Cementne tovarne v Dalmaciji »o zaradi zelo znižanega izvoza ter neznatnega odjema v državi siino omejilo obratovanje. Okoli 2000 delavcev je zaradi tega brez zaslužka. d Obljuba. V zvezi z uredbo o ureditvi državne tiskarne se je pred kratkim mudilo v Belgradu večje število zastopnikov ti.ikar- ps46 siplrva rta vos organizem. Dobro sredstvo za odvajati, Id zanesljivo cfeiuj« In Sms prijeten okus, j« Poizkusite WRIGLEY (Rigli) gumo za žvečenje. Ugoden okus Vam bo prijeten. Oditi ia za zobe ln orebavo. mnt I».inujiijll( ske obrti iz cele države, ki so poselili več ministrov. Vsi ministri, zlasti še predsednik vlade, so dali odposlanstvom pomirljive izjave i« obljube, da se končni načrt omenjene uredbe ne bo preje izdal, dokler ne bodo vprašali za mnenje vse prizadete ustanove. Prav posebno pa so naglasili, da ta uredba v nobenem slučaju ne bo v škodo zasebnih tiskarskih podjetij, niti ne bo poslabšala delovne možnosti in zaslužka tiskarskega delavstva, d Pri zaprtju sli pa pn oso' tab v prebavi vzemite zjutraj aa tešče ki. jrec naravne »franz-Josef« vode d Samo »krog 13.000 avtomobilov je v naši državi. Številka je presenetljivo nizka, vendar pa v pravem odnosu do slabih cesl. V primeri s sosednjimi državami smo mi daleč zadaj kar se tiče avtomobilov, še Romunija jih ima več. V češki prestolnici Pragi je več avtomobilov, kakor v vsej naši državi. d Neverjetne ugotovitve. Neki aubotiški strokovnjak je menda dokazal, da za svinje-rejo nista niti več potrebna koruza ali ječmen. Ze dolgo se je bavil, kakor sam pravi, z mislijo, kako bi se mu posrečilo zrediti prašiče brez večjih stroškov. Dosegel pa je dvoje hkrati :IJgotovil je, da za prašičjerejo zadostuje tudi bolj cenena hrana, drugič pa tudi dokazal, da je mogoče prašiče ravno tako debelo zrediti, tudi 6« človek nima vedno na hrano, pripuščati pa jih je treba ne samo se-razpolago koruze in ječmena, V prvi vrsti je treba mlade prašičke navaditi na zelenjadno dem tednov, kakor je bila doadaj navada, pač pa najmanj deset, če ne še nekaj več tednov. Ko so prašički stari tri mesece, jim je treba trikrat na dan dajati sveže pokošeno deteljo, ki še ni v cvetju, za pijačo pa nekaj pomij. Po devetih mesecih pa naj dobivajo še jh> eno ali dve sladkorni pesi. d Trnjega pot zakonske »ene. Pred okrožnim sodiščem v Olju se je zagovarjal te dni 30-letni Brenko Ivan, posestnik m Zigarskega vrha, občina Blanca. Obtožnica mu je očitala, da je poskušal trikrat umoriti svojo 26-letno ženo Jožefa, poročeno lončarjevo. Obtoženi se je leta 1936 priženil na posestvo svoje sedanje žene. Toda takoj po poroki pa s«} nastali med zakoncema prepiri ter pretepi. Mož je očital ženi, da ne zna gospodinjiti, niti kuhati ter vobče delati. Pri nekem takem prepiru jo je vrgel v vodnjak, a se je rešila, ker je bil vodnjak plitev. Drugi? m. decembra 1937, ko je hotela žena iti v službo v Krško, jo je hotel vreči pod vlak, toda se mu je žena v zadnjem trenutku iztrgala ia rok, tako da se mu je grdi naklep ponesrečil. Dne 2. januarja je zbudil ženo že pred tretjo uro zjutraj, ker je žena nameravala iti v službo k posestniku Antonu Pajku, po domače Plahni! v Trnovcu, Prejšnjega dne ji je namreč mož Ivan. izročil pismo, ki ga mu je pisal baje zgoraj imenovani posestnik Plahuta, češ, da hoče vzeti njegovo ženo v službo. Odšla sta od ctoma, ko jo bila še trda tema. Vodil Jo je po Mih polih, ki so bila tako strma, da ps po-, ITod morala iona lest i po vseh Štirih za I Ko gta prišla na neko emlo, sta pe5i-"al« Nato ji je mož dejal', da ga mbe in da M se segrel, če bi jo nesel nekaj časa. Uto i L je vzel v naročje, jo nesel nekaj korakov, nato P« jo vr«el ¥ globino- 2ena Je ^kričala: »Jezus, Marija!«, on ji je pa odgovoril s grdo ovko. Zdaj se mevž izgovarja, da je storil to v zmedenosti zaradi neznosnih družinskih raz-razmer in da se je hotol tudi sam ubiti. Nje-' nagovor pa jo smeSen, ker pada v protislovja. Žena je dobila težke poškodbe in še zdaj leži v krški bolnišnici. Zato so razpravo prekinili za nedoločen čas. d Teibel je kazen sprejel. Nedavno zaradi večkratnih zločinov prevare in naprav-linnja lažnih listin na 5 let robije pred ljubljanskim sodiščem obsojeni Josip Teibl, zasebni uradnik iz Novega Sada, je sprejel kazen in ni prijavi! prijava zaradi previsoke kazni. Teibl bo pač dosledno čuval svoje skrivnosti. Kljub razpravi bo ostale nepojaaajene mnoge zsdevščine z nezalrošarinjonim sladkorjem. Takega sladkorja je bilo v Ljubljani in po Gorenjskem baje kar na vagone. Razprava je pokazala tudi to, kako neverjetno lahkomišljen! so nekateri naši ljudje. Frivan-drancam slepo verjamejo, domačim poštenja-njakom pa ne zaupajo. Z«to pa ao naši kratkovidni! to! i krat opeharjeni za premoženje in — čast. — Pri lenivofšli žrev in slabem želodca z nerazpoloženjera za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-joselova« grenka vod?. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franj-josefova* grenka voda iv posebno koristno iomače sredstvo, k"dar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kana! s salinskim sredstvom za odprtje. OeV res:. 3. br. Sd.4T«/85. d Okrog 5 milijonov litrov alkoholnih pijaž jo šlo lani po grlu v Ljubljani. d Par številk o slovenski prestolnici. Po policijskih podatkih je bilo konec leta 1937 v Ljubljani okoli 88.000 prebivalcev. Lami je bilo na novo prijavljenih 29.977 novih stalnih stanovalcev, odjavljenih pa je bilo 28.207: Tujih državljanov je v Ljubljani 4990. Oglas je reg. pod S. Br, 181 od l. III. 1937 Lani se je mudilo v ljubljanskih hotelih in prenočiščih skupno 55.542 tujcev, ki sc plačali 90. 594 nočnin. Največ tujce,v je bilo Jugoslovanov, to je 87.275, slede pa Nemci (4904), dalje Avstrijci (4884), Italijani (2771) in Čeboslovaki (1672). Amerikaneev je bilo 533. Slede državljani 5s dragih držav. d Z* lovce, Pe letefiasniis podatkih za d-njihh let ubijemo v naši državi na leto okoli 200—500 jelenov, 20-40 lopatarjev, 800—8«» divjih kozlov, 4000 do 5000 srn, 1 do 8 kozo-roge, 600 dc 700 divjih prašiče?, 450.000 do 500,000 zajcev, 10 do 20 medvedov, 8 do 4000 jazbecev, 400 do 500 vider, 8000 do 4000 kun, S do 4000 dihurjev, 600 do 700 volkov, 15 do 20 tisoč lisic,, 2 do 8 risov in 500 do 700 divjih mačk. Od pernate divjačine pa ubijemo na leto 400 do 000 divjih petelinov, 000 do 660 ruševcev, 9 do 10 tisoč gosdalh jerebic, «0 do SO ttesč kanienjark, 20 do 40 tisoč fazanov, 60 do 80 tisoč poljskih jerebic, 80 do 40 tisoč prepelic, 20 do 80 tisoč divjih golobov, 20 do 25 tisoč kljunače v, 80 do 100 tisoč divjih rac in 36 do SO tisoč divjih gosi Letni dohodek od ubite divjačine znaša do. 55 milijonov dinarjev. Dohodek države pri lovskih listih, pristojbinah, carini na uvoz orožja in pri monopolu m smodnik znaša skoraj 28 milijonov din. Zakupnine gVLTVRNI KOTIČEK Ilžrhem V tej dobi romantike se javlja pri Slovencih tudi gibanja, ki mu pravimo iliriscm. Nastalo pa jo to gibanje pod ztfoafjjlm vplivom. Po Napoleonovih vojnah je Nemce prevzemala zavest o skupnosti vseh Nemcev. ««njena Nemčija je bila cilj vsega nemškega naroda. Na Češkem je tako zafiei Slovalc Kollar razširjati misel slovanske vzajemnosti. Da bi bili vSi Slovani politično adru-"i) te misli ni razširjal. Hotel je, da bi se jak izobraženec - Slovan učil slovanskih je-kov. Vsi Slovani naj bi se jezikovno in kul-»rao združili. Obstojali naj bi samo štirje Š6in?'/ Vansk' iezilii> in 8ic6r rti;«ilia. polj-■ na, ceščina in srbohrvaščina. Dragi slovan- \wS- ' kakor slovenščina in drugi naj bi •Tk-m 1;;kciig- že!ei i®> h> uredili tudi slovaTi, "obraženei naj bi se učili tudi »rim! , ^^ovine in slovstva. Te misli je «p2\ k j"g.Hrvat I-judevit Gaj, ki se je S Kol! ar jem v Budimpešti, kjer je »iu- \ diral. L, 1830 je izdal drobno knjižico, kjer predlaga, da bi Hrvati in Slovenci sprejeli češki pravopis. Kot smo ž® slišali, je ta črkopis za vsak glas zaznamoval eno črko. Slovenci smo sprejeli ta črkopis in ga imenujemo danes po njem gajico. Gaj pa je delal tudi na tem, da bi Hrvati in Slovenci sprejeli za svoj pismeni jezik štokavščino. Tako naj bi se vsi Slovenci združili z ostalimi Jugoslovani najprej kulturno, po&neje pa tudi politično. Slovenci pa niso bili kaj navdušeni za -to gibanje. Kranjska, Primorska in Južna Štajerska so ga odklanjale. Ravno to gibanje je še bolj vzbudilo njihovo slovensko zavest, poleg tega pa so imeli že svoj slovstveni jezik skoraj 300 let. Imeli so pa tudi Prešerna, pesnika, ki je ravno s svojo pesmijo pokazal na bogastvo slovenskega jezika. Izhajala je Cbelica, ki je tudi pričala, da imamo svojo pesem in svoj jezile. Na štajerskem med Dravo in Muro ter na Koroškem pa je to gibanja le našlo svoje torišče. To ognjišč« slovenskega ilirizma je bil Gradec, kjer so Študirali štajerski in hrvaški dijaki. In tu je študiral Stanko Vraz, prvi slovenski Ilirec. treh banovin, kjer vlada zakupni sistem, vržejo nadaljnjih 6 milijonov din. Ce upoštevamo vse potrebščine za lov, lovišče, vzdrževanje lovišč in lovsko Cuvajno osebje, znaš« celotni znesek, ki pride od lova v obtok, okoli 280 milijonov dinarjev. d Divjega prašiča je ujel. ¥ gozdovih okoli Sarajeva je pregledoval lovišče iovaki čuvaj Nikola šarab. Naletel je na mladega divjega prašiča, ki ga pa ni smel ubiti, ker so tam zaščiteni. Gonil ga je vse popoldna skozi globoki sneg, dokler ni divji prašič obnemogel. S pomočjo dveh kmetov je Šarab divjega prašiča zvezal ter ga odnesel domov. Divji prašič je težak 50 kg, d 8800 vagonov železniških Sračnie bo ietos dobavila jugoslovanskim železnicam tovarna v Zenici. Da sreitai vsi-bi bili... Ce sto premožni ali siromašni, nekaj vam bo- gotovo prav prišlo, o čemer pile list, ki vam ga pošlje brezplačno a® ogled uprava >P« božjem svetne v Ljubljani, i!e sporočite svoj naslov po dopisnici IZ DOMAČE POLITIKE d Zopet bod® volile »»katere občine. V nedeljo, 27. marca 1938 bodo občinske volitve za sledeče občine: v okraju Brežice: Brežice, v okraju Celje: Kalebj«, Slivnica, Sv, Jarij pri Celju in Žalec; v okraju Črnomelj: DragatnŠ; v okraju Dravograd: Črna, Kapla, Mežica in Remšnik; v okraju Gornji Grad: Gornji grad in Nova Štifte; v okraju Laško: Laška; v okraju Lendava; Genterovci; v okraju Litija: šaiarJii® pri Litiji; v okraju Ljubljana: Želisnlje, v okraju Ljutomer: Rax-križje, Strigova in Vesiej; v okraju Logatec: Stari trg; v okraju Maribor desni breg: Č?ešnjevec, Laporje, Poljžane, Slov: Bistrica in Spodnja Poiskava; v okraju Maribor levi breg: Korena, Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Hupe rt r Slov. goricah in Sv. Trojica r Slov. goricah; v okraju Murska Sobota: Ba-danci, Cankova, Gornji Petrov«, Grad, Kup-šinoi, Marijane«, Pečarovei, Perteče, Paeonci, Selo v Prefcmtii-ju in ša!uv«i; v okraju Ftuj: Kog, Ormož, Središče in Svetinje; v okraju Slovenj Gradec: Slovenj Gradec, Smartn® pri Slovenj Gruden. Šoštanj in St. SIJ pri Velenja. Za občino Genterovci v lendavskem okraju se volitve odrejajo iz razloga, ker so bile prvotne volitve razveljavljene. Za občine Brežice, Sv. Jurij pri Celju, Žalec, Laško, Razkrižje, Stari trg (logaški okraj), Laporje, Slov. Bistrica, Slovenj Gradec in Šoštanj se odrejaj© volitve iz razloga, ker to nove obfttue, ustanovljene s kraljevini ukazom z dne 1. septembra 1987. Za vse ostale pa se volitve odrejajo zaradi delne iz-premembe občinskega ozemlja, odrejene z navedenim ukazom. d PosJanec dr. Eudoll Bobovišek, ki je bil izvoljen v smarskem okraju na feti dr. Mačka, je prišel v Belgrad in h-Vočil sknpščini svoje poverilmce, da se mu odobri poslanski mandat. Dr. Dobovišek je potem povedal časnikarjem razloge, zaradi katerih se je odločit priti v skupščino. Med drugim je navedel tudi svoje težko denarno stanje. Dalje je bil precej razočaran nad dr. Mačkom in ostalimi voditelji KDK -koalicije, ker Dobovišek in njegovi prijatelji m so mogli dobiti od dr. Mačka zagotovita, da se i>o nehala propaganda za priključitev nekaterih slovenskih krajev, ki meje na Hrvaško, k Hrvaški. Prav tako so se čutili dr. Dobovišek in njegovi sodelavci ponižane zaradi tega. ker jih je vodstvo KDK odrivalo v stran in jim «i priznavalo poiožaja, kakor bi ga morali imeti oni kot slovenski pristaši tega gibanja. Za dr, Mačka so upali, da bo dal izjavo, v kateri zavrača vse izjave tistih svojih sodelavcev, kš so večkrat naglašali hrvaški značaj nekaterih delov slovenske zemlje. To pričakovanje pa se ni izpolnilo. Ti in še drugi razlogi so nazadnje veleli dr. Dobovišku, da je sklical zaupnike iz šmarskega okraja, da jim je razložil svoje načrte. Zaupniki so z veliko večino pritrdili. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-joseiova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce zaželjencs odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josclovo« vodo Ojrt. res S. tir. «M14flB d Živ se je pokopal. .Hrvatski dnevnik« piše o vstopu poslanca Novakoviča, ki je bii izvoljen ua dr. Mačkovi listi v nar. skupščino, tudi to-le: Ljudstvo ni volilo Novakoviča, temveč listo HSS. Ljudje niso izvolili Novakoviča, da bi dvignil dnevnice, temveč da bi delal za politiko dr. Mačka. Novakovi«? more sicer dvigniti dnevnice, toda s tem se je živ pokopal. d Le tako naprej... češki časopis jpii-tomnost« (Sedanjost) iz. Prage je v zadnji številki zopet enkrat pokazala, da nas bratje Cehi, vsaj levičarji ne, ne bodo učiti kulture. V jako dolgem članku prikazuje namreč ta časopis zasebno življenje predsednika naše vlade v takih barvah in s takimi besedami, da jih ni mogoče ponoviti. Pa ne samo njega, še celo najvišjega predstavnika naše države vleče v svoje blato. Mi na te prostaške napade, ki nimajo s politiko nič skupnega ne bomo odgovarjali, ker se nočemo s tako »gospodo? mazati. Čudimo se le njihovim uradnim predstavnikom in njihovi cenzuri, da je kaj takšnega pri njih sploh mogoče objaviti. Niti najbolj zakotni list v nam najbolj sovražni državi ni dosedaj objavil takih stvari. Mi se s tem dalje ne bomo ukvarjali, kljub temu, da bi se po njihovem načelu j-zob za zob« lahko. Mi samo ugotavljamo, da smo to brali v češkem listu tako imenovane »inteligence«, v listu, v katerem je glavni urednik Ferdinand Perout-ha, politični ravnatelj »Lidovih Novine, tako imenovani človek ministrstva zunanjih zadev« in pa politični urednik zloglasni Ripka, propadli kandidat za poslaniško mesto v Belgradu, ki se izdaja za političnega glasnica najvišjih državnih krogov. To nam zaen- I krat zadostuje. Ugotavljamo samo še, da ** , je to zgodilo v jubilejnem letu 20 letnice češkoslovaške države in pa tik pred sokol-skini izletom, na katerega so bili naši najvišji predstavnih povabljeni. d Na klancu se ji je spodrsnilo. Ono dopoldne je šla v Kranj po opravkih 43 letna Marija Drakslerjeva, žen;i cestarja iu Šenčurja. Na ozki stezi na Klancu ji je spodrsnilo, da je padla na tla in dobila težjo poškodbo na glavi in močan pretres možganov. Poškodovano so takoj prepeljali k zdravniku v Kranj, ki je odredil njen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Drakslerjeva je mati devetih otrok, izmed katerih še najmlajši ni dojiolnil eno leto. d V hlevu utonila. Priletna posestnicc vdova v Veliki vasi pod Sv. Miklavžem pri Kresnicah ima v svojem hlevu ma! vodnjak, ki pa bolj sliči veliki mlaki. Ponoči p« se je nekaj živine odtrgalo od jasli. Živina se je bodla po hlevu, dokler ni ena krava padla v Po severozahodnih krajih Evrope so biti te dni hudi snežni meteži. Slika nam kaže delavce, ki od-kopujejo težko lokomotivo Iz »nega. Vmmm pmiiiniea nudi za vloge polno varnost in jih obrestuje po ter vsak čas izplačuje Kdor noče vlagati denar v domai i posojilnici, naj ga vlaga pri Po*lu»Ke as sye»aga .Vardsvaiaega krotim," omenjeno mlako. Ker ni bilo pomoči, je krava utonila in so jo zjutraj domači našli mrtvo. d Hoviea zasula delavea. Ono popoldne so delavci v opekami na Viču kopali ilovico, ki pa se je naenkrat pričela podirati ter je zasula 36 letnega delavca Karla Albrehta, doma a bližnje vasi Vrhovci, Drugi delavci so Albrehta s težavo odkopali, nakar ga je reševalni avto prepeljal v bolnišnic«, Albreht si je zlomil noge ter dobil hude in nevarne poškodbe po vsem telesu in na glavi. d Volkovi raztrgali dečka, V vasi Me-lajft pri Novem Pazarju so volkovi raztrgali sedemletnega dečka pred očmi njegovega očeta. S sinom se je malo prej mudil nesrečni oče na obisku pri svojih prijateljih v sosednji vasi. Ko sta se vračala domov, ju je napadlo krdelo volkov. Začel se je boj na življenje in smrt. Oče, ki je maha! po volkovih z motiko, ni mogel preprečiti, da ne bi volkovi raztrgali njegovega sinka. Se sam se je komaj rešil pred sestradanimi zverinami. Ko so volkovi zopet zginili v gozd, je nesrečni oče pobral kose vse okrvavljene sinove obleke ter ves obupan hitel domov, kjer je od silne potrtosti komaj mogel povedati, kaj se je zgodilo. d Obležal je globoko v skalovju. V Bohinju se je hudo ponesrečil 53 letni delavec Martin Urbane, doma iz Stare Fužine. Peljal se je s sanmi, s katerih pa je med vožnjo padel ter obležal globoko v skalovju. Dobil je smrtnonevarne poškodbe po glavi in po vsem telesu. d Cel hrib se je udri. Od one sobote popoldne je prekinjen železniški promet med Sarajevom in Mostarjem, ker se je na železniško progo med postajama Ramo in Jabla-nico udri cel hrib. Vsa proga je zasuta z zemljo in kamenjem. Progo so pričeli čistiti Zagrebški nadškof dr. Stepiaac je izdal sledeči proglas: Zaradi zadnjih dogodkov v zvezi z vprašanjem konkordata, ki so javnosti dobro znani, so me naprosili odlični katoliki, da jim dovolim prirejanje protestnih zborovanj, na katerih naj bi se celotno vprašanje konkordata raamotrilo v pravi luči. Jaz razumem njihovo nezadovoljstvo, ki je bilo izpolnjeno z bremenom zadnjih 20 let, v katerih je katoliška Cerkev v kraljevini Jugoslaviji morala prenašati mnoge neprilike. Vena tudi to, da bi na teli protestnih zborovanjih hrvaški katoliki vsi kakor en mo& ge bolj dokazali svojo ljubezen in popolno privrženost katoliški Cerkvi in njenemu vrhovnemu poglavarju sv. očetu. Vendar ne želim, d« IA se prirejala protestna zborovanja. Vse-' mu svetu je namreč jasno, na kateri strani j je krivda, da je prišlo do nezaslišanih hujskanj proti katoliški Cerkvi zaradi konkordata. Poleg tega je tudi ves katoliški episko-pat izrekel misli o enakopravnosti katolikov v kraljevini Jugoslaviji in o kritiki proti konkordata. Zato sem mnenja, da ni čas za protestna zborovanja. Zahvaljujem se vsem svojim vernikom za izraze ljubezni in vdanosti za prvotne pravice Cerkve ter upravičen ogorčenost proti onim, ki jih kršijo ter prosim, da bodo vedno v v»eh vprašanjih, ki se tičejo Cerkve, povezani s svojim cerkvenim poglavarjem v • duhu, molitvi in disciplini. Tedaj se nam ne bo treba bati nobenih hujskanj, laži in sovraštva, bi b« dviga proti katoliški Cerkvi. Tako pripravljeni bon.o ia-vojevali končno svobodo in ©Eakopravoost katoliške Cerkve v Jugoslaviji llllllll Bi vendar wsaicdo Si menil CREHE ) To ni čudno, kajti edino le N1VEA vsebuje „E u c e r i t", okrepčevaino sredstvo za kožo in razen tega je NSVEA poceni In iz bor na. številni delavci, toda do sedaj se Se ni po- arediio ocistit Proge' ker se zeulli» Se vedl,t> dira Pošt" iz Beigrada in Sarajeva za Črno "L'Hercegovino in Dalmacijo odpravljajo Idai čez Zagreb; potniki pa na kraju nesrečo hodijo peš i & vlaka v vlak. Zaradi velikih snežnih žametov na I vanj Planini je ustavljen tudi avtomobilski promet do Mo-staria. Prekinjene so tudi vse telefonske in brzojavne zveze med Sarajevom in jugom. d 2emlja zasula tri radarje. V rudniku Srpski Balkan pri Zaječaru, ki pripada znanemu belgrajskemu industrijcu Djordji Gen-čitu se je v prvem rovu utrgala plast zemlje in zasula tri rudarje. Dva sta težkim poškodbam že podlegla, eden pa se bori s smrtjo. d Pod avtomobilom. Prehitra vožnja nekega tovornega avtomobila v Celju je zmedla 34 letnega ključavničarja Viktorja Cebulca iz Pobrežja, ki se Je peljal na kolesu, da je izgubil oblast nad krmilom ter je dospei pod kolesa avtomobila. Počila mu je lobanja ter je bi! prepeljal v bolnišnico. d Elektrika ga je usmrtila. Pred dnevi so zaznamovali aparati elektrarne Fala zemeljski stik na tako imenovanem >varaždinskem« daljnovodu, ki se odcepi v mariborski okolici od glavnega falskega daljnovoda ter dovaja elektriko v Ptuj, Ormož, Čakovec in Varaždin. Takoj so se podali monterji elektrarne na progo ter so v bližini vasi Dobravce, na mestu, kjer je izpeljan daljnovod preko ceste, našli grozoten vzrok te motn je. Na železnem nosilcu elektrovoda je viselo »ogljenelo človeško telo, pod elektrovodom na tleh pa so ležale odžgane roke nesrečneža. Ugotovilo se je, da je samomorilec mladi, koniaj 17 letni Anton Lešnik iz Sv. Miklavža na Dravskem polju. Od silne električne moči sta se mu roki v nekaj minutah izpremenili v oglje ter sta odpadli od telesa. Truplo je padlo na nižje izpeljano električno žico, kjer ga je zadel nov električni udarec ter ga odbil in vrgel v drog, kjer je obviselo in bo ga tam naši i. Anton Lešnik je šel v smrt na istem stebru, na katerem se je njegov brat Frauc pred dvemi leti povsem ua isti način usinrlii. Frai:c Lešnik je takrat tudi vso noč popival, proti jutru pa, ko se je vračal v družbi prešernih fantov proti domu, je pred njihovimi očmi začel plezati na nosil«. Fantje so mislili, da se njihov tovariš šali, je pa zagrabil za žico ter se usmrtil. Vzrok ten bolestnih zamomorov so menda neznosne družinske razmere. d 150 m globoko padel, a ostal živ. .Jovan Vrabac it Kičeva je gozdni čuvaj. Te dni je "a običajnem obhodu je prišel do nevarnega mesta, pod katerim je zijal globok prepad. Čeprav je vedel aa nevarnost, je vseeno sto-P|! proti robu, ko mu je nenadoma na zmrznjenem snegu spodrsnilo in je zletel v glo-"a Na dnu je obležal močno poškodovan in nezavesten. Šele mraz ga je spravi! k zavesti. ' ve''kimi mukami se je izvlekel spet po s,1(>gu iz globine in odšel domov. d Ogromen plaz zemlje in kamenja se je »»trgal od hriba pri Rami pod Sarajevom in f , že,ezniško progo. To se je zgodilo v šoto, vSndar je promet še do danes mogoč le prestopanjem. Ker se boje novih plazov, so Dr i I ,Udi vsak P*°met na cesti, ki pelie ? |Lnba> <>d katerega se je plaz utrgal, trfon . ,,i?ft1i ^'»treljnn. Franc Lukovnjak. seh N*ke šole v Btrigovi, je imel pri kater 8enem Pr'tfi«no Mezne> cev, ro Je nabil s smodnikom in z drobci že- leza. Orožje je ime! za predpasnikom, katerega si je med poukom popravil. Naenurat pa se je cev sprožila in atrel je zadel neprevidnega v trebuh. Hudo ranjenega Lukov-njaka so prepeljali v bolnišnico v Soboto, kjer so ga koj operirali in ugotoviti, da ima na veS mestih prestreljena ereva in je njegovo stanje zelo resno. Po zadnjih vestih je deček poškodbam podlegel. d Pri svatovski mizi zaspal sa vedno. V vasi Zamlači v občini Vrbovec pri Varaždin u se je poročil kmet Ivan Pozder z Ljubico Ku-šter. Svatba je bila v hiši Pozderovega deda Andreja Božiča. Ded je bil najboljše volje in j» podaril svatom 150 din ter ukazal, naj mu igra godbo. Ko je godba igrala, se je starček naslonil na mizo in zaspal. Domačini »o ga hoteli prenesli v posteljo, toda ko »o ga prijeli, so opazili, da je starček že umrl. Stari Božič je dočakal 83 let ter je bil v vsej vasi znan kot marljiv in ugleden gospo Kadar prešajo olje, se t zberejo fantje ia možje v mlinu in tako sta j prišla tudi 39 letni posestnik Ivan Vrbnjak ia Trotkove ter 18 letni Marjan Božič od Sv. Treh kraljev. Božič je imel s seboj nabito pištolo, katero je pregledoval Naenkrat pa se je orožj« sprožilo in strel je zadel Vrbnjaka v trebuh. Ker je bila pištola nabita v Si hram i, so mu raz-sekale drobovje ter so nezavestnega pripeljali v mariborsko bolnišnico. Bo težko okreval. f Zupančevi materi Te dni mineva 10 let, odkar smo izročiti na božji njivi na Krki materi zemlji telesne ostanke moža, ki ga je Gospod življenja iu smrti dolrčil Vam, draga Zfipatičeva mali, za tovariša in sopotnika na Vaši življenjski poti V soboto pa sle odšli k večnemu počitku Vi, ki v življenju niste poanali počitka V življenju ste bili kakor ona močna svetopisemska žena. Svojih del in zaslug nimate m6rda pisanih v knjigah tega sveta, imate jih pisane v dušah onih, ki ste jih nosili pod svojim snem, imate jih pisane tudi v knjigi, ki jo piše za na* vse večni Sodnik. Bili ste vzor poštene, vera« kmečke žene, ki je v polu svojega obraza in z žulji na rokah rodila, redi!» in vzgajala svoje otroke v poštenju in delavnosti, jib učila ljubili dom isa domačo zemljo, pri tem pa jim vedno katala pot k Njemu, ki je njen in bo tudi naš sodnik. Ni čuda, da so Vaši trdi žulji in pa neomajno zaupanje v nebo spremenili Vaše večkrat bodeč« trnje življenja v dehteče rože, ki so Vam bohotno razcvele zlasti v dneh, ko ste spremljali v polul materinski ljubezni dva svoja sinova, Andireja. in Lojza pred oltar in na delo v vinograd Gospodov. Ostali ste kljub vsemu ponižna in skromna slovenska kmečka žena. Poznali sle tudi v svoji življenjski jeseni le delo. trpljenje in skrb za otrok« iu dom, pri tem pa niste imeli zaprtih oči in sklenjenih rok za revščino, ki je stiskala Vašega bllS-njeeta. Kdo bi prrštel vse tolažilne besede, kdo bi preštel vse kose kruha, k! so «tji Vai5e ž.uijave rok« razdelile gvoječasne v Spsnčevem mlinu, v zadnjih letih pa v šmihelskem župnišču onim, ki so bili lačni in potrebni! Ob''slovesu se Vam iskreno zahvaljujemo za ves'dobrote, po=ebuo pa Se k« prelepe vzglede, « katerimi ste nažira materam glasno, in neprestan« oznanjali, .kaj naj delajo in kam naj vodijo url vzj»o)i svoja otroke. Pri tem prosimo Vseiiiogpč-lifijga, ''fin tri v svoji dobroti Vaša Zemeljska ■prizadevanja popiitžal v obilni nierl tatu gori. v na> beški domovini! RAZGLED PO SVETU Kaj je povedal Hitler Ves svet je z zanimanjem pričakoval govor nekronanega nemškega Radarja Adolfa Hitlerja, ki ga je govoril preteklo nedeljo po radiu cele tri ure. Najprej je Hitler opisoval in s številkami podprl velik vsestranski napredek Nemčije v zadnjih petih letih, odkar ji hitlerizem neomejeno gospodari. Ponosno je vodja nemškega naroda podarjal, da si je pomagala Nemčija sama brez vsake tuje pomoči. V drugem delu svojega govora se je Hitler dotaknil razmer v nemški armadi. Rekel je, da so danes v Nemčiji vse ustanove na-rodno-socialistične in da je torej tudi vojska popolnoma hitlerjevska ustanova. Vsi višji častniki, ki so se zadnji čas umaknili mlaj-Sim močem, zaslužijo hvalo za svoje delo. >Jaz sem,« je dejal Hitler, »vrhovni poveljnik vse vojske in danes imamo v zraku, na morju in na kopnem armado, ki bo znala braniti Nemčijo. O Zvezi narodov je Hitler poudaril, da se Nemčija ne bo nikdar več vrnila v to ustanovo, ki je čisto brez veljave. Hitler se je zelo pritoževal čez pisanje francoskih in angleških časopisov, ki da zastrupljajo oba naroda s sovraštvom proti Nemčiji ter je ponovno poudaril zahtevo po varnosti kolonij. Z Japonsko ima Nemčija razmerje, ki je več kot prijateljsko. Nemčija želi, da zmaga v kilajsko-japonskem sporu Japonska, ker Kitajska ni sposobna branili se proti boljše- KATOLIŠKA CERKEV s Papež zopet bolan. Iz okolice sv. očeta poročajo, da je nenadni mraz, ki je zajel Rim, prinesel poslabšanje papeževe bolezni. Sv. očeta že dva dni mučijo bolečine v sklepih, tako da sc zdravniki zelo boje zanj. Če se mu bo »tanje kaj izboljšalo, bo najbrž takoj odšel v svojo poletno prestolnico C-astel Gandolfo, kjer podnebje ni tako neugodno kakor v Rimu. Da |e stanje sv. očeta resno, priča dejstvo, da se državni tajnik kardinal Pacceli neprestano mudi v njegovi bližini. Poslabšanje pripisujejo tudi temu, da se je sv. oče preveč utrudil pri slovesnostih ob 16 letnici kronanja. — Uradništvo vatikanske države je dobilo novo pokojninsko uredbo s posebnim odlokom sv. očeta. Po tej uredbi imajo uradniki pravico do vse pokojnine po 35 letih službe, pokojnina pa more znašati največ 33.000 lir na leto. Pravico do delne pokojnine dobe uradniki že po petih letih nepretrgane službe, Uredba določa pokojnino tudi za diplomatske uslužbence sv. stolice, ki do zdaj za starost niso bili preskrbljeni. s Spreobrnjenec je postal škof. Za škofa v Salt Lake City v Združenih državah severne Amerike je bil pred kratkim posvečen prelat Hunt, ki je pred več leti bi! še drugoverec. On je že 12, spreobrnjenec, ki je v Združenih državah postal škof katoliške cerkve. Skoi' Hunt je kot dijak bil gojenec vseučilišča Cor-nell-Kolleg. V Chicagu jc študiral pravo. Po veri je bil protestant. Leta 1913 pa jc prestopil v katoliško cerkev ter je potem študiral bogo- I slavje. V stolnici svoje domače škofije v Salt j vizmu. Hitler je nadalje hvalil Mussolinijevo poslanstvo v novi Italiji in jo izjavil, da Nemčija ne bo pustila, da bi se pod krinko neke demokracije ustalil v Španiji boljševizem. Nemčija želi, da zmaga v Španiji nacionalizem. Češkoslovaške in Poljske se je Hitler dotaknil v odstavku, ko je govoril o 10 milijonih Nemcev, ki žive v dveh sosednih državah. Nemčija bo z vso šilo branila koristi teh svojih rojakov. Nadalje je Hitler izjavil, da je Nemčija z Bolgarijo, Madžarsko in Jugoslavijo v prijateljskih odnosih. O Avstriji je bil Hitler precej- kratek in je omenil samo to, da je hvaležen avstrijskemu ministrskemu predsedniku šušniku, da je prišel na njegovo vabilo v nemški Berchtesgaden. Tam sta se namreč te dni sestala s Hitlerjem in prva posledica je bila preosnova avstrijske vlade v tem smislu, da so vstopili vanjo tudi trije vidni voditelji avstrijskega hitlerjevskega gibanja. Edeu med njimi je postal celo minister za notranje zadeve. Več tisoč avstrijskih hitlerjevcev so takoj pomiiostili in spustili iz zaporov na svobodo. Sploh je dobil po sestanku Hitler-Sušnik hitlerizem v Avstriji popolno veljavo in mu prerokujejo že v bližnji bodočnosti neomejeno moč v obeh nemških državah. iz (eiiHiie tinarne v UfJlSljifint bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! I,ake-City je bil leta 1920 posvečen v mašnika. Čez tri leta je pri stolni cerkvi postal stolni župnik, od leta 1928 pa je bil generalni vikar te škofije. Ko je bil posvečen v škofa, je bil pri slovesnosti navzoč tudi njegov 81 let stari oče. AMERIKA s Izjava sovjetskega samodržca. Ruski samodržec. Stalin je te dni izjavil: Prvo nalogo, uničenje meščanstva in zmago socializma v Rusiji smo že dosegli. Sedaj nam gre za to, da sovjetsko Rusijo tudi zavarujemo pred vojaškimi vpadi, ki jih organizira proti nam kapitalizem. Ta naloga še ni rešena. A rešiti jo bomo morali, toda na isti načdn, kot smo rešili prvo, namreč z lastnimi močmi je ne bomo mogli. Drugo nalogo bomo rešili le s sodelovanjem med sovjetskim ljudstvom in mednarodnim proletariatom. Zato moramo zveze z delavskim razredom po kapitalističnih državah okrepiti. Zato moramo organizirati politično pomoč, ki bo delavski razred drugod tako okrepila, da nam bodo prišli na pomoč v primeru napada od zunaj. Z vsemi sredstvi moramo krepiti svojo rdečo armado, svoje rdeče brodovje in svoje rdeče letalstvo. Nas ne sme presenetiti nobena zvijačnost kapitalizma. s Drobiž. Ameriška letalo v vojni ne bodo bombardirala nezavarovanih mest. Tako je sklenilo vrhovno letalsko poveljstvo, ne iz člo- ! vekoljubnih, marveč, kakor pravi utemeljitelj | tega sklepa, ker sta španska b kitajska vojna dokazali, da so stroški za tako ubijanje ljudi le preveliki. —- V Clevelandu sta umrla: 58 letna Jožefa Bartel s Hriba pri Loškem potoku ia 25 letni John Pernic, rojen v Clevelandu. Nje, gov oče je doma iz Šmarja pri Ljubljani. V Clevelandu se je v tovarni za sol smrtno ponesrečil 57 letni Štefan Andolek iz Velikih Slive pri Vel. Laščah. — V Clevelandu O. je umrl zadet od kapi 62 letni Jožef Zadravec iz Turnišča v Slov. krajini, — Lansko leto se je udeležilo romanja na sloveči božji poti cerkve sv, Ane v Beaupre, Quebec, Kanada, 621.000 vernikov, —- Nedavno so bile v cerkvi jezuitov v Los AI-ios, Cal. duhovne vaje za može in fante. Med 1154 udeleženci je bilo tudi 50 protestantov, ki so hodili k tem vajam v katoliško cerkev. V Steeltonu Pa je umrl Martin Težak iz Me-tMke. — V Church HilJ je izdihnila 74 letna Helena Hrovat iz Gornjih Fužin na Dolenjskem. •— V Meadov,' Lands, Pa. je odšla v večnost 68 letna Frančiška Bizjak iz Orehka pri Postojni. — V Jolietu 111 je zapustila solzno dolino 43 letna Katarina Škof roj. Perše iz Suhorja v Beli krajini, — V Willocku Pa sta umrli Elizabete Vrhovec roj. Molek ter Katarina Maček iz Vin-carjev nad škofje Loko, — V lidiamopolisu Ir,d, je zapel mrtvaški zvon 56 letnemu Martinu Belctu iz Doljnih težkih voda pri Novem mestu. — V Evelethu Minn je odšla v blaženo večnost 40 letna Pavlina Perušek. — V Duluthu Mina so spremili k večnemu počitku 44 letno Marijo Klapič. — V Universal Pa so položili v grob 64 letnega Alojzija Pajer, doma nekje iz Štajerske. — V Milwankee je na veke zatisnila oči 51 letna Martja Seiko iz Trbovelj. — V Clevelandu O, so nadalje umrli: Ivana Setnikar iz Goričice pri Vrhniki, Marija Klemen6ič roj. ^ Japelj iz Toimačevega pri Ljubljani, Alojz Adamič iz Ponikev pri Dobrepoljaii in John Turk iz Žabje vasi pri Novem mestu. — V Plymoulh Wis je odšel h Gospodu po večno plačilo Slabe Frank z Martinovega hriba pri Logatcu. DROBNE NOVICE a Nacionalisti so zavzeli Teruel. Boii se nadaljttjejo. Komunistom trda prede. d Kitajci so dosegli nekatere uspehe, ki jih pa ne bodo rešili končnega poraza. Politične spremembe v Romuniji je pozdravil češkoslovaški minister Dcrer v govorit v Košicah. Da bi obdržali cene na sedanji višini, bodo uničili pridelovalci v Srednji Afriki 22,000 ton kakava. Za skupen nastop proti komunizmu se menda pogajajo Turčija, Perzija in Irak. Letalo, s katerim je Mussoljnijev sin preletel Atlantski ocean, je italijanska vlada podarila Braziliji. Za 30 milijonov zlatega denarje bo dala v obtok ameriška vlada. 6,770,900 prebivalcev ima sedaj Bolgarija! od tega polovico moških. Razmerje med japonskim, ameriškim in angleškim vojnim brodovjem naj bo 5:6:6, predlaga Amerika. Okrog 4 milijarde lir prihrankov so poslali v dveh letih italijanski delavci iz Abesinije domov, Poldrug dinar (ne riibel) na dan zaslužijo sovjetski gozdni delavci. Albanski kralj Zogu se poroči 26. aprila v Draču. Karljica ostane katoliške vere. Na 18 mesecev je podaljšala obv«zni vojaški rok avstrijska vlada, po DOM Posledice Š&ce v Suhi krajini Najsiromašnejše kraje Slovenije je minulo le-io zadela toča. Komisije ao ocenile šliodo ter ugotovile naravnost ogromne številke. Nad polovico celotnega banovinskega proračuna znašajo te številke. V Suhi krajini je na primer v občini Žužemberk škode 1,900.000 dinarjev. To je ravno 19 kratni občinski proračun !e občine. Na posamezno osebo je toča povzročila 1000 din škode. Morda se komu zde te številke pretirane, v resnici pa se l»rej prenizke, kakor previsoke. Toča je bila tako silna, da je uničila vse, kar je zadela. Upali trn skromen pridelek koruze, ki se je ponekod vsa razbita držala pokoncu, a upanje je bilo prazno. Nikjer ni dala koruza 10% pridelka, večinoma pa sploh nič. Ko bi bili po toži takoj vse preorali in sejali repo in ajdo, bi bili veliko naboljšem. Posledice loče se kažejo v vsej grozoti sedaj v zimi. Živež je pošel, lakota se je naselila v deželo, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. Denarja ljudstvo nima, zadolžiti se ne more, prodati nima kaj, Ce proda edino kravo, je še ob mleko. Ne preostaja drugega, kakor malho ua ramo in iti beračit živež. Oblast j« beračenje prepovedala, a če bi ljudje ne šli beračit, bi lakota doseiaj pobrala že cele družine. Zato gre prva zahvala našim sosedom po ribniški dolini in ostali Dolenjski, ki so iz svojih skromnih zalog darovali veliko onim, ki jih je toča pognala na beraško palico. Dal Bog, da bi teh plemenitih darovalcev nikdar ne zadela taka nesreča, da bi morali beračit živež. Hanska uprava je pokazala dobro voljo, a denarna sredstva banovine z daleka ne zadoščajo za izdatno pomoč. Denar, ki je bil namenjen za jesenska semena, je prišel prepozno in se je porabil za prevoz koruze. Vsaka oseba je bila pri tem deležna 5 din vrednosti, ker je dobila toliko cenejšo koruzo. Večje zneske je dala banovina tudi za popravo streh in podrtih poslopij. Država je 30. oktobra dovolila 1,000.000 Uin za našo banovino. Državni aparat deluje počasi. Šele v februarju bo dobile nekatere občine prvo koruzo za javna dela iz te državne podpore. Na osebo pride približno 10 kg. Tudi nekaj brezplačnih vozovnic je dano občinam za brezplačen prevoz živeža. Vse to pa še zdaieka ne zadostuje za prehrano prebivalstva, saj je še pet mesecev do prve žetve. Zalo pozivamo oblasti, naj store vse, kar je potrebno za prehrano ljudstva. V prvi vrsti na i začno z javnimi deli v teh krajih, da se da ljudstvu prilika za zaslužek. Okoliške občine so že popolnoma izčrpane, ker trka dan za dnem po 10 do 15 prosilcev na vrata. Oblast je dolžna zabraniti to prosjačenje, pa ne z orožniki, ampak z javnimi deli iu s priliko za zaslužek. Od 42 posestnikov neke vasi v Suhi krajini je šlo beračit živež 39 posestnikov, ki bi se veliko rajši z delom preživeli, kakor z beraško malho. Skoda, ki jo je toča povzročila, je ogromna, naj nam oblast vsaj nekaj povrne v obliki javnih del, da se bomo mogli preživeti do nove žetve. Za boljši železmški promet Mnoga leta srno imeli Obsavci od Ljubljane do Zidanega mosta več ali manj primerne železniške zveze. Vsi osebni vlaki so se ustavljali na vseh postajah. Lansko leto smo prvič po sto letih doživeli, da se večerni osebni vlak pri Dev. Mar. v Polju ni ustavil. S tem pa prometu ni bilo po-magano, zakaj baš ta »pospešeni« vlak se je potem na Zidanem mostu »oddihal« kar tričetrt ure, preden je mogel naprej... Poljei so se vozili iz Ljubljane z vlakom do Zaloga, nato pa * tam čakajočo »rezervo« domov. Eden, ki mu ta novo-tarija ni bila znana, je skočil pri D. M. v Polju iz drvečega vlaka in se pobil do smrti... Letos imajo, če smo prav poučeni, merodajni gospodje v načrtu še večje spremembe. »Rezerva«, Ui je vozila sedaj do Zaloga, na.i bi šla po novem do Litije, zato naj bi več osebnih vlakov v Zalogu, Lazah, Jevnlci in Kresnicah ne imelo postanka, s čemer bi ne bile hudo prizadete samo naštete vasi, temveč vsi obsavski fn gorski kraji, ki te postaje uporabljajo. Ljudstvo teh krajev, v ogromni večini vdano JRZ, odločno zahteva: t. Vsi osebni vlaki naj Imajo postanek na vseh postajah. 2. Rezerva naj se ne vrača iz Litije zvečer okrog osmih, ker se takrat nihče vozil ne bo, temveč naj vozovi ostanejo čez noč v Litiji. Od tam naj odide rezerva zgodaj zjutraj, da bo okrog pol 7 v Ljubljani. Tako bi bilo ustreženo mnogim delavcem, stanu-jočirn od Zaloga do Litije, ki Be sedaj vsak dan prepozno pripeljejo ■/. doma v Ljubljano na delo. Pomagano pa bi bito tudi prebivalcem obsavskiii in gorskih vasi, ki bi sadje in druge svoje pridelke že zgodaj zjutraj lahko postavili na ljubljanski trg. Postaje Zalog, Litze, Jevnica in Kresnice leže ob Savi, kjer »e poleti kopajo ljudje od blizu in daleč. Ce se drugod uvajajo v ta namen posebni kopališki vlaki, ne jemljite tem vasem tega, kar že sto let imajo. Naštete postaje so tudi izhodišča za gorske izlete in bedo z nameravanim nepo-6tankom osebnega vlaka na teh postajah udarjeni mnogi izletniki iu slasti tisti državni uslužbenci, ki si lahko privoščijo samo poldnevni pohod v hribe. In končno govori za postanek popoldanskega osebnega vlaka na prej navedenih "postajah tudi dejstvo, da mnogi dijaki ne bodo prišli pravočasno na prvo popoldansko rezervo in da bodo, če se osebni vlak ne bo povsod ustavil, morali čakati v Ljubljani n* večerni vlak. Prosimo, da merodajni gospodje vse to upoštevajo in naši želji, ki bo prometu samo v korist, ustrežejo. iz paznik krnim* Moravče. V veliki vasi je umrla Marija Šuštar, ki so jo pokopali 13. februarja. Velika udeležba pri pogrebu je pokazala, kako vse spoštuje rajnico. Doživela je starost 71 ief. — Umrl je Zdravko Uštar, ki je zapustil starše, ki žalujejo po svojem edinem sinu. Naj oba počivata v miru' Lakovnice pri Novem mestu. Letošnja zima je za nas res žalostna, ker nam primanjkuje najpotrebnejšega. Slaba lanska letina ie dala tako malo, da ne vemo, kako bomo prebili do nove letine. Točo nam je uničila velik del pridelka. Vse podpore, ki smo jih dobili, so Ie neznatna olajšava v veliki potrebi. Ni čudno, če ljudje ob RAZNO Kače so navalile na mesto. V južni afriški pokrajini živi velika, večina samo takšnih ljudi, ki stikajo za diamanti in zlatom ter si skušajo na ta način olajšati življenje. Vendar pa morajo, kakor za kazen, včasih Preživeti malo strahu, lako se ie zgodilo zadnjic prebivalcem glavnega mesta južnoafriške Pokrajine Kimberleya. Lptos v teh krajih kar liotela nastopiti deževna doba. Suša je bila neznosna in pojavile so ^ v velikanskih množinah razne strupene ka-i ', kl j''" vročina vsekakor bolj pri ja kot pa; ljudem. Kače pa se ho-«> tudi preživeti in m, zadnjič navalile P«> i mestu Kimberlevu. Iieb^alstvo je prevzel nepopisen strah Velikansko kobro so našli jf,l° "ekem postaja-cestne železnice, vw ' mi m!»'išo. pa na «n samega ravnatelja zlutega rudnika. Njegov «'«■ sinček se je igral sin n i in ni niti »"'o me !■' en gospodar, akromen, ponižen in zelo priljubljen, kar je pokazal njegov pogreb. Na zadnji poti ao ga spremljali gasilci, pevski zbor pa mu je zapel žalostin-ke v slovo. — Na Dobroviju je pa umrla 86 letna Lesjakova mati po daljši bolezni. Bog liodi obema milostijiv sodnik in bogat plačniki Begunje pri Cerknici. Ha dan celodnevnega češčenja sv. Rešnjega Telesa je bil posebno lep prizor, ko so možje in fantje naše fare do zadnjega kotička napolnili cerkev in se posvetili Sreu Jezusovemu. — Isti dan je mrtvaški zvon naznanit, da je umrls najstarejša teranka, 91 letita Marija Turšič. Bila je dobra krščanska žena in prava meniševska korenina. Do zadnjega je opravljala vsa kmetska dela io tudi šivala je še brez oral. Svojim hčeram, vnukom in pravtiukom je bila vedno dobra pomočnica iti svetovalka. Naj ji bo Bog bogat plačnik. — Istega dne smo kopali tudi našega najmlajšega farsna, tri tedne atarega sinčka našega občinskega sluge. — Na-Sega gospoda župnika so siorali to žitno že drugič odpeljati v bolnišnico. Bog usliši naše molitve, da bi se naš dobri župnik kmalu vrni! »trav med nas! K!-v Prekmurju. Dozdaj smo iuieli v naši vasi samo zvonik, sedaj se pa pripravljamo, da zgradimo kapelo, kar nam doslej ni bilo mogoče, ker smo morali prispevati k zgradbi župne cerkve v Bogojini. — Naše gasilno društvo si je tudi zgradilo lep gasilni dom. Podzemelj. Na več krajih so začeti pri nas iskati železno rudo. Ce se bo izkazaio, da je je zadosti, jo bodo zaceli kopati na veliko. To bi bilo za naš kraj velikega pomena, ker bi ljudje vendar prišli vsaj do majhnega zaslužka. Družba plača sedaj delavce po 2 din na uro. Ne verno pa, če je sila tako velika, da bi moraii za iskanje porabiti tudi nedelje. Foljhute »ad Škofje Loke. »Domoljuba« dobiva letos zastonj Anton Krek z Vt/lSe. Zaslužil je, da je bil izžreban, saj je vedno zvest naročnik I naših listov. Zadnjič smo brali, da morajo v ne- ( ketn kraju ponočnjaki plačati poseben davek. Do-bro bi ga bilo vpeljati tudi pri nas. pa bi imeii ' ljudje vsaj mir ponoči, občinska blagajna pa lepe 1 dohodke. — Hranilnica je začela izplačevati vloga. Ljudje so zelo zadtovoljni, razen tistih, ki so ta lanske občinske volitve rekii, da bodo postali klerikalci takrat, ko bo Korošec ukazal, da ee denar v hranilnicah izplačuje. Ti sedaj ne vedo, ali bi postali klerikalci, ali bt ostali ligovci. la-Uoj prve dni je dobila hranilnica že več tisočakov novih vlog, Dolenieke Benetke. Naše Benetke se modernizirajo. Ža elektriko smo dobili še javno telefonsko govorilnico. — Predpusi je bil poln veselega razpoloženja, ki so ga povzročili številni oklici in svatbe. Bog dej vsem ženinom in nevestam srečo! — Z velikim zanimanje« smo poslušali v cerkvi pastirsko pismo našega škofa, ki govori o krščanski vzgoji družine. Prepričali smo se, da bo le v verskem duhu vzgojena mladina mogla zagotoviti bodočim rodovom boljše čase. Lučimf. Pretekli torek smo pokopali fiO letnega Matevža Pustavrh. še ob ponovitvi sv. milijona je prišel eno uro daieč v cerkev k zakramentom. Imel je 10 otrok. Daieč okrog je bi! znan kot dobei zidar. Z varčnostjo ir< neumornim delom je kupii kos slabe zemlje, ki jo je spremeni! v lepo posestva. Leta 1878 je bil v vojski v Bosni kot dragonar. Enkrat, je malo manjkalo, da ga niso Turki pobili, pa> se jih je junaško otrese! in odnesel zdravo kožo. Kot zidar je mnogo hodil po svetu in je vedel siiarsilcaj aaniini- vega povedati iz svojega življenja, — »Domoljuba« bo zastonj dobival letos Anton Bo*ovičar iz Zadsbja. — lirtofeja huda zima aam zelo nagaja. že Iri meneče smo v ledu in snegu. Začelo je primanjkovati drv, stelje in krme za živino Tudi zase nimamo hrane, ker nam je iani večino pridelka uničila toča. prilike za zaslužek pa ni nobene. Ljudje s strahom gledajo v bodočnost. — Pravijo, da bodo kmalu začeli pripravljati mata-rijal za novo šolo. Prav tako, res potrebni siuo nove šole in potrebni tudi dela, pri katerem bomo vsaj nekaj zaslužili. St. Vid pri Stični. Dne 15. februarja smo v Gabru pokopali posestnika Franceta Jeraja, ki je umrl star G6 let. V mladosti je bil priden krojač, ki je pozneje posta! posestnik, trgovce in gostilničar. •— V nedeljo smo pokopali v fit. Vidu najstarejšega vnSčsna. 87 letnega Antona Zupan-čiča. S svojo pridnostjo in delavnostjo si je zgradil svoj lasten dom. Zadnja leta ga je bolezen priklenila na bolniško posteljo, s katere ni več vstal, Bodi obema zemlja lahka! — Naša hranilnica je ena izmed najmočnejših denarnih zadrug na Dolenjskem. Po malem je vedno poslovala, sedaj pa je začela novo življenje. Vlagateljem je oprostila visoke vloge, kar bo prišlo marsikomu prav. Ljudje dvigajo le, kar res nujno rabijo. Posojilnica je prejela že več novih v Ion;, ki jih obrestuje po 3 do 4%. Naš denarni zavod ie v 40 letih obsloja dokazal, ua mu smemo brez- d Koder pa smrtna kom kosi, sreče ni prave, jok se glasi. V Kranjski gori je umrl pekovski mojster Ign. Proseu. — V Predirgu pri Radovljici je zapustila solzno dolino Ivana Vogelnik pd. Legatova marna. — V Mariboru je preminul namestnik nadzornika straže v p. Andrej Lutinan. — Sa Krki ie mirno v Gospodu zaspala 82-letea Marija Zupane roj, Adamič, mati župnikov gg. Andreja in Alojzija. — V Murski Soboti je za, pustii ta svet finančni kontrolor Franjo Krof-iič. —■ Pri Sv. Petru na Medvedjem seiu je na veke zhtisnil oči upokojeni šolski upravitelj 60 letni Franc Korbar. — V Ribnici na Dolenjskem je umrla Ana Podboj roj. Pele. — V Stožicah je odšel v večnost železničar Matevž Ovčak. — Na Pobrežju pri Maribora so djali v grob nadučitelja v p. Josipa Mešička. — V K o šah so }>okopali 68 letnega gostilničarja Jožefa Mateja. — V Studencih pri Mariboru je na veke zatistni oči pekovski mojster Franc Mulec. — V Borovnici je mirno v Gospodu zaspala Tončka Majaron. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: vdova po pokojnem predsedniku višjega deželnega Sodišča Marija Babnik, bivši trgovec Edinund Kavčič, Marija Dovč roj. Burgstaller, abs. iur. Marjan Lamut, Angela Žabkar, Eliza Hitael roj. Huber, in soproga žel. uradnika drl žel. v p. Franja Jaklič. Naj počivajo v miru! hiapčeya kamižola se je posvetila iz belo zapenjene vode, potem je izginila. Zasopel se je Šenaver zravnal, pohitel k jezeru, se vrgel na kolena in sunil krvave roke v vodo. Težko je vstal in se moral, ko je šel čez brv, prijemali za držaj. Ob prvi stopinji, na to strah mu je pa atrah ohromil vse ude — Hanecer je stal pred njim. Nekaj nemili trenutkov sta si gledala oba v oči, nato je dejal Hanecer: »Ti, župan?« »Da, da. Srečno hodi!« Senaver je hotel iti mimo. Tedaj mu je oni zastavil pot. »Čakaj no, župan, čakaj no! Nekdo, ki je bil na veču, mi je natolknil, da držiš z Vacemauora! Pa si se menda spremislil ali si pa nazadnje iz golega prijateljstva enemu od teh tu gori pomagal na oni svet?« Senaver je iztegnil obe roki na kmetove ustnice. »Molči — molči!« »Tako? Jeli, zdaj naj molčim in držim jezik za zobmi? Toda saj nisem pri tistih, ki znajo molčati. To moraš vedeti vendar sam — saj me nisi pozval na veček Preden je mogel župan kaj odgovoriti, je prekoračil Hanecer brv in izgini! v temno noč... . 0b istem «asu j0 stop!! Zigenot z mlajšim olanšar-jem iz svoje hiše, prekoračil z njim ograd in odprl Vrata. »In zdaj pojdi, fant«, je dejal in položil planšarju roke na ramena, »in nič se ne boj. Nekdo gre s teboj, pri katerem je pomoč! Dolga pot te čaka in debel sneg bo pokrival goro, preden so vrneš domov. Ali na to cusli: od tvojih nog zavisi sreča in gorje nas vseh Pa . pojdi torej in pokaži, da si fant, za kakršnega sem te vedno imel.« ... »Da, da, v tem mi ne boš mogel nič očitati!« »In bodi svojemu gospodu, ki mu boš služil za glasnika, tako zvest, kakor si bil vedno zvest meni!« »Zvest do konca! Naj pride, kar hoče!« Zigenot je prijel fanta za roke in stopil z njim pred križ. »Moj dobri Gospod, ti moj Borjj Čuvaj mi fanta, jeli?« Plaho je snel mladi planšar usnjeno kapo s svojih predivastih las in dvignil oči proti znamenju; potem je molče stisni! svojemu gospodarju roko in se tako poslovi! od njega. Zigenot se je hotel vrniti nazaj v ograd, ko je zagledal sestro in Kudiiba. ki sta se bližala od Aho. »Poglej no, ni je strpelo, da bi počakala! Ljubezen bedi skozi zaklenjena vrata in skače čez vsak plot.« Smehljaje se je stopi! obema nasproti in iztegnil roke Toda pri pogledu na njuna obraza in ob govorici njunih oči mu je stisnil srce mrzel strah. Žabebljal je vprašanje m prijel sestro za roko; toda njej je glas odpovedal, pa tudi Rudlib ni mogel spraviti nobene besede iz ust, samo pest je dvignil in jo zopet povesil, kakor bt njegova roka še držala nož. Izmed drevja je zasopihan pritekel Senaver, zrinil vse tri v vrt zaloputni! vrata in naravnal prečnik. Zdaj je Zigenot izvedel, kaj se je zgodilo. Sapa mu jo zastala- tod« ko je čul tarnati in tožiti župana, je dejal s čvrstim glasom: »Ne jezi se na fanta! Jaz sem *akaS 8tWil 3fi' kar >"e 9toril> z* moj« sest, o. Ce bi bil jaz na njegovem mestu, bi bi! mol noj krvav, kakor je njegovi Ne tarnaj župan! Vsaka tožba hod za nesrečo, mi jo moramo pa prehiteti * XI močjo.« Glasno je zaklical: »Viho!< 1 Hlapec je prihitel izza skednja. »Kaj bi?« »Nova nesreča! Odvodi ta dva. v svojo čumfiato -mati ne sme izvedeti, preden ne ukrenemo, kal se mora gumno!« oglarja iz izbe in Ka l' ci prav v zadnjem trenutku še preprečili, da kača ni pogoltnila otro-čiča. Posti so imeli opravka, da so jo-pobili. V Kimberleyu so v strahu pred številnimi kačami zaprli vse šole Bil je izdan na prebivalstvo tudi poziv, da ne smejo puščati otrok samih na cesto. Nad kače se je morala spraviti celo po-lidja- Pred kačami pa niso v nevarnosti samo otrori, pač pa gotovo ne dosti manj tudi odrasli, ki t. največjo previdnostjo odhajajo i« svojih stanovanj na deio v rudnike. Onim pa, ki jim ni treba delati, pa se zdi bolj varno samo doma. Star general, ki ni nikoli videl bitke. V nekem londonskem hoteli: je te dni umrl 715-letnf hritski brigadni general De Wiit Clinton Falls. Upa! je, da bo prišel Fe na Kitajsko, da bi vide! vsaj eno vojno. V vsem svojem dolgem vojaškem življenju nI Imel le prilike. L. 190», ko Jb divjala špansko -ameriška vojna, je dospel v Porto Rico, a gnrnizi]« ga je pozdravila z am"' rlSlro narodno himno. Le ta 1904 je bil pri Turkih, takrat je grozila vojna s srnino zaupali. Sedaj je čas, da zopet začne z Sovanjcm v polnem obsegu, ker urno lahko 'orifani. d« bomo dobili pomoč le v domačem »vodu in da ni upbefle nevarnosti za prihranke, u iih bomo naložil) doma. — Nase prosvetno J' .sivo pripravi ia štfro »Črna žena«, ki jo bomo videli v prosvetnem domu 6. marca ob 3 popoldne. Goriča pri Golniku. Dne 12. februarja smo v velikem številu spremili k zadnjemu počitku Joa-iiicia Kokalja, ki je na tako žalosten uažin moral umreti. Vsa lam obžaluje njegovo smrt, kajti vse .. rado imelo. Itajui je bii tudi član našega •posvetnega društva in dober igralec na našem odru Kot dober obrtnik je bil tudi tovariški sodelavec obrtniške zadruge v Kranju. Predsednik j Polak se j« v imenu ».adnige poslovil od svojega tovariša z lepim nagovorom. Počivaj v miru, dragi Joahiml Korapolje pri Dobrepoljah. Oni četrtek smo pokopali 39 letno Marijo Nose. Dalj časa je bila bolelma, pa se ji je zdravje vendar toliko jtopra-vilo, da smo mislili, Domoljubu« brali o sebi, a zameriti nam ne sinejo. Gospod župnik je opravil jubilejne obrede v ljubki žalevški cerkvici, ki jo že dolgo vrsto let oskrbujejo Kosov oče. Zlati in srebrni lejev" ,|f!i užaliati žc mnogih jubi- Svihno, Dne 7. Iebruarja eta obhajala zlato poroko Jernej ln Marija Zahrastnik, roj. Novak, starša enajstih otrok; 8 jih še živi, trije 30 odšli v večnost. Ganljivo je biio, ko sta starčka r svojimi vnuki pristopila k angelski mizi med slovesno sveto mašo. Oba sta v tretjem redu svetega Frančiška. V njihovo hžSo prihaja le katoliško časopisje. Želimo jubilantoma še trinoge zdravih in srečnih let, da bi bila svojim potomcem zgled pravega krščanskega življenja. visoki starosti je Flo-rijanovH mama še vadilo sveža in Čila ter pride vsako nedeljo v farno cerkev. Bog ji daj še mnogo zdravih leti Hov te. Oradiše je majhna naselbina v naši iari, pa ima vendar že elektriko, ki so si jo napeljali iz Podlipe. Sedaj se pripravljamo, da bi tudi na Rovtah kmalu dobili prepotrebno elek- ijoi-oko daleč okoli znana in spoštovana Martin-cev oče in mati. Cerkvena slovesnost je bila v trično svetlobo in moč. — Umrl je mlinar Martin Cuk. Bolezen, ki Jo je prinesel ta vojake, ga je mučila dvan*i«3 let. Stalno jo bil naročen na i Domoljuba« in na Mohorjeve knjige. Pokoj njegovi duši I — Na planinah v Ziberfiah delajo novo šolo. Na Svečuico so tamošnji fantje in dekleta igrali igro »Dve nevesti«, ki jo bodo na pustno nedeljo ponoviti. Pridite pogledati Zttplaoa. Dne 8. februarja je umrl po muke-polnem trpljenju Avgust Jelovšek. Njegova smrt je vse pretresla, zlasti pa številne njegove tovariše iu prijatelje. Obilna udeležba pri pogrebu in cela vrsta vencev je pokazala, kako je bil priljubljen rajni Avgust. Naj počiva v miru! — Tovariši. Kadovljiea. Dne 17, Iebruarja smo pokopali Legatovo mamo iz Predtrga ob nepričakovano veliki udeležbi pogrebeov. Zaslužila je to! V 30. letu je postala vdova s petimi nepreskrbljenimi, otroki. Najstarejši Lojze — zdaj industrijalec s pleteninami — je bil komaj 10 let star, vsi drugi pa mlajši. Kako težka je bila skrb za ohranitev prastaro kmetske domačije, kako mučna vzgoja nedoraslih otročifiev v strahotnih razmerah svetovne vojne 1 Pa v zaupanju na Boga in na svoje roke je vse prestala; njene žrtve so jej vračali otroci z vdano ljubeznijo, vašiani so pa spoštovali junaško mater in pridno gospodinjo. Rajnki, z mučno boleznijo Si! zadnje čase težko preizkušeni materi ohranimo blag spomin, vsem otrokom pa. naše iskreno Božal je! — Tridnevna pobožnost prihodnjo nedeljo se bo vršila v dekanijski cerkvi, kakor druga leta. Pridige bodo v nedeljo ob pol 8, ponedeljek ob 3 in v torek ob 10. Pomagat pride g, pater z Brezij. Šmartno ob Savi. V nedeljo, 6. februarja, sta praznovala v krogu svojih otrok in vnukov zlato Bolgarijo, a ni izbruhnila. Od ondot ko ga kot vojaškega zastopnika poslali k ruski armadi, ki se je borila zoper Japon-a nikoli mu rt t bilo dano videti kako bitko. V prvi balkanski vojni, leta 1911, je spremljal Črnogorec, pa ni nikoli prižel ""'osli blizu Imjišča, — l-eta 1914 .so ga odposlali v Bruselj, ko so pa Prišli Nemci v deželo, eo 2nevtralne« opazovnl-«e pozvali v zaledje. Ula i916 ji; kazalo, da sc l>o-™ »popadli Mehika in USA. General je 6 mesecev čepel „a vročem »ncu na meji, - toda ničesar «e uj pripetilo. — Ko 80 leta 1917 napovedalo Združene ameriške urzave vojno Nemčiji, je zaradi pljučnice Iefaii v oolnismcj. _ in jeeeni 1« a 1918, ko bi prav moral prevzeti vodstvo na novo iKjBtavlje.no vojaške « inice, je nastalo ' pre-Mje., Poslej ee generalu 71 m nudila nobena pri-.k*< .-I« bi vide! kak« »"ko m zdaj, ko je hotel jutah kitajsko - .japonsko »ŽFfc K ie ^Poveljnik J«*k bojnih trum« odj>o-«Ucal v večnost. nl^, ne smejo Malo pozneje so sedeli vsi štirje možje na skednju za zaprtimi vrati, in skozi njene špranje se je svetlika! samo še medel odblesk večera; Vjho je drža! na kolenih leščerbo na olje in zaslanjal s pakrožno dlanjo trepetavo luč, ki je s svojo rdečkasto svetlobo migljajoče ožarjala blede obraze. Zupan je z negotovim glasom pripovedoval, kitko se je vse zgodilo. Molče so ga poslušali, toda ko je govoril Še-iaver o tem, kako sta se srečala s Hanecerjem, je Viho vzkliknil: »Zdaj smo pa tam! Poznam ga! Naj mu gospod Vače popusti pri dači samo en hlebec sira, ne bo mogel molčati in bo proda! nas vse!« sin tega inalopridnika ■ sem moral tako dobro obvezati, da je danes v našo nesrečo že na nogah!« se je razsrdil oglar. »Toda, kaj zdaj? Jutri bodo pogrešili hlapca in gonja se začne. Kje bo konee?« »Kjer se začne moja nesreča!« je votlo zastoka! župan. »Mojo hišo čaka krvava sodba — in kako naj ji ubogi fant uide?« Zigenot mu jo položil roko na ramo. »Bodi mož! Odvedeni ga k našemu gospodu v Lokijev les...« Zupan je odkimal. »Pot k samotorici je mojemu fantu zaprta. Prisege! sem na večuk Po skednju se je razloge! Ajgelov jezni smeh. »Zupan, župan! Ali vidiš zdaj pri lastili žlici, kakšno godljo si pomagal kuhati na Mrtolovcu? Ako bi od zbornega ognja odšli mi vsi samotorici, kakor nam je velevala pravičnost, bi bili- Vacemanci kaj globoko priiulili svoje glave iu skrili avoje kremplje kakor mucka pred ježem — in tvojemu fantu bi danes ne bilo treba vihteti noža za čast svojega dekleta. Zupan, župan, pravim ti...« Zigenot mu je presekal besedo: »Nehaj, Ajgel, ne otežuj mu še bolj srca!; Šenaver si je potegnil drhtečo dlan čez čelo. »Storil sem, kar sem iz ljubezni do svojega fanta storiti moral. Vsak v6 samo za uro, ki v njej živi, nobenemu ni mar dneva, ki ga še ni! Delaj dobro, delaj slabo, hodi desno, hodi levo, nihče ne kam ga pelje pot — vse pride, kakor je namenjeno!« Ječaje si je zakril obraz z rokami. s Gobi, Gobi! Bojim se, da bom mora! tudi jaz sedeti pod tvojo jablano!« »Mislim, da bo drugače«, je dejal ribič in mu potegnil roke z obraza, »toda, ne bom se prepiral o tvojem strahu. Posvetujmo se rajši, kako bi se dalo po-magati. Tvoj fant mora odtod in ti z njim!« »Odtod? In zapustiti hišo? Kdo naj čuva mojega fanta dom, kadar pridejo?« »Naj gre hiša, drži fanta!« Zupan je segel z rokama v prazno in prikimal, »Odtod? Toda kam? Povsod ga bo našel!« »Skrij ga, kjer ga gotovo ne bo iskal: na Vace-manovi prepovedani gori! Nocojšnjo noč jo bo zapadel sneg — lova bo konec in tako brž se nihče ne prikaže na njej. V Pusti koči za Ledenikom bosta kar dobro spravljena. Drv za netivo je dovolj pri roki in brašno vama dam donašati vsako četrto noč. Če bi ue biio matere —- jaz sam bi šel z vama.« Ko je ribič govoril, so možje majali % glavami, toda po vseh besedah nato so spoznali, da je to najboljši svet. »Zdaj počakajte uialo,« je dejal Zigenot, »da so pogovorim s svojo ubogo materjo. Zakaj dozdeva se mi, da Rotiea svojega fanta ne bo pustila odhajati samega. Trdna ljubezen trdno drži!« Pritisnil je pesti na prsi, kakor bi mu lastno srce govorilo preglasno, iu je zapustil gumno. (Nadaljevanje sledi.) & ccrkvi sv. Martina, kjer je sodelovala godba pea sporedu je bile Sadi peije, gvnrar ia greftis. Imeti sr^o K-di dv» pr«s?e4aia S), jan. je g. ftosko Lojze pre- 5«val o fcjtšVsh jama3t ia k-jKvtsh, ki so v njih: Ji februarja pe g. sodaik ASojs Kant o svoji poti v Parit. Pri 'i spored« je k*r psi »ravčkovc i nad jwsnii-cani, brej isae, sis t« a&Jfi® mmge aStkš. Iste r.odsjj«. pride t Ss^refe is. k »r. Ssfcs g. aveteik •■mu* SLeSaa, asS stari grijastetj. Vsi se veselimo ajtspmfg* pri5*šža, Ei£a pri SuriŠtena. Zdaj ke U odzvanja prtd-past« ni m sna* ni 5wts, 4». bi kdo >sdr»l»€ Je-iil, pa fe Beveae, da ssno imeii letet prtaapt ia 4»m peroJimk StiriaajsS 5»tov. Saj-.-anjk« teiis« fe hite 83. let, snsaeati pt V& \ajiajsp kmis ia 'sevesda jw ste dteSvete draj-set pmmai, — i-oasisssiiibi. seli vatst aa botvi ■^tjmJ^« p&s s® bia^e^ra. Sidraiira. T-.uii r.iJi hraDnnira »f "»Krel«. T«cS oiftajjap vlagatelji it hrkaUciteili prost«-rov. odkoder ao doi^i lete «4haja£ t jew ia otei- Or. f> Trd»a: Sp®mml s*m Ameriko v rili. i Onradjs. ti so pa oaii prrd-r.šti v k. š» T. jatetMi trai na} pri- zaaKi zfodoTiaaT as Milko. Sns na prib!ii»o t*km* Pri non opo^sev« na rapotia ojesa?;e «>> Furlao^ke atrine. Kanu&fc Aljfc a-vsnsrt V mkiiA Ttu. r>*£fes5eiB« ter reke Travo*, na severa l.>t ioejk» I>»aaro do Dunai-s.i* Votlno. rzKids zipa.ioi ari PritKeore is Coeljeve koedevtan. sa /ajv. pa tria. ki ie U.7»es m-i« aieil i» Siovt«d. i>a- P4 »ei. aa katere« hirajo Slo- ve*« » fmiesea; okre* 2«jb» k»«. remije t esen tenf)«tjt oje-tO je od de«««es* do detetaai-ff***)*. ** torej srjraba okr^r e je pred sa _ OnMkv^ns rjlik«. ki «e -Laoi» ia ah td«J u gn&mt, t ia ia« ozke is fkM« su«t» praJasorju Te iH^-ve rriE* -JI r <0 is' dei>?« «• ie fMMuft L«, u Mo^S. a k, ri,,^ 4 £ * or^ora krik. V; kar Majie tsu te- ntsi>elww jrrJaRBe. w »'ke Wi«». ie p^r-kr ^omh -ssu-,1 r*'T -, ^ Hfrsrf-i N^-si)} T-S*. f>™ «» .Jdaanr is hrika I »"•-'•»a » rarr»«»?esa kzkor ša>« (V- 5 potu. Vlagatelji so »e vendar Uhko prepričali, da ie bil njihov decar varno nališen in da so !e lunanje prilike onemogočile trplafevsnje. Zato je prav da odsJej naprej lojiei ki imajo raipo- je 'Mabretniea ata Go-roajnkeai. Sedamo jo obhajala SO letnico svojega rojstva gospa Terezija »otian, Eo-drasova mama ii Za- brezak« pri Žirovnici To preprosto femeSto žt-iio lahko stavimo za zgled slovenskim materam. Z veliko ljubeznijo je vzgojita i i oSrok * dobre katoti-£aae in isv-sdue Slo-v-ence. Po moževi smrti je IS let saraa vodila obSirno gospodarstvo, i« gs eato arvčili siau Matij«. Za 80 letnico ae itiralo na ajeaest doma 4S rinov. hčera, vim-vot in pramokev. ,'KfciianHnja iaia »Domolinbat fe 50 let »aroienog-t, b-l^ jo 4ivi še mnoge leti Šrasrlu« pri Ve-ieaje. K večnemu počitki) sam položili Marijo 'Cretaik. Pil« je vzora« in »redno po-bg£»a {ena in mati. ki je svojo družino lepo izgo£U. Njen dr«xš sin je še! lani v saroostan 00. trapi-aU>« v RajhifttiburgfB. Najmlajši »in Ignacij pa itedira bogoslovje. Keiod&ii rak ji jo zadaje časa povzročal velike bolečine., a foole-zea je vdano in potr-peiljivo pronzials. Njenega pogreba se je udele-fila velika mnoiica faranor. Gospod dekan in bcgi»tovM' r». SSatibora ?ts oh Oflprtent erobti postori!« od rajsse matere. Kaj počiva v miru! šotartae pri Litiji. eoar se v hraoiinici spet dobi!« T* »-»scU ves-; jt ilz od ust do ust po šnursk-i fari. !a res je bil prve dni velik osval; zakaj pa oe, ko je bila ie!ja mnogih izpo!njau Nzjt*4 ec keaaio eedaj tisU, ki eo prodati knji žkt, nekateri celo pod poJovj&to vredaoot Ztm* aie ee vrača iu jih je Je precej, ki eo primsali no*« vlojt Seveda oe eumjk* namlh «evo*čljivcev, '<1 že leta in ieta prerokujejo, da bo »drogi vlada oadia in tudi sedaj podtalno iirijo «tzat»»-nje ia Imjskajo. ker j»n ne gre v račun, da bi gc&podareivo bik> a/otao tu zdravo. Da bojte ns «poznaJi, da eo vse to le hujaStarije, pridite v nedeljo 27. Jebniarja po prvi tnaži v niio dvorana, sjx>ztia!i boste pravo r«itifco. Fa (še nezaupnefe pripeljite e seboj! Po naših organizacijah Cerklje pri Kranju. Prosvetno rfrušivo upri-zori v nedeljo, dne 27. februarja ob pol i pop, v Ljudskem doum pmtdejansko burko »Babiloni, Pridite pogledat! Kadovljše*. Na puiioo nedeljo bo naše agilaa prosvetno dru&!w priredilo spevoigro »Cevijar ia vrage Za sv. Jožeta pripravljajo delavni odseki nafcga društva svečane akademijo, na kar it se. daj opozarjamo, Trebija. OariLska četa uprizori aa pustno ne-nedeljo v prosvetnem doma veseloigro »Leseni peč<. Po igri prosta zaoava. Sv. A odraz v Stoneaafcii goricah. Prosvetno društvo priredi dne 27. februarja popoldne c* 3 v cerkvenem ttotnu igro »Tri eestre«. Vabljeni! Šeafar pri Krauj>J lla pustijo nedeljo ob I popoldne ae bomo zopet enkrat požteee smejali. V Prosvetnem domu bodo e»o prav veselo ai. igrali. Pridite pogledat. -- Farna godfes, ki j? leta 1932 maja raeae«a ^zmrznila« se je »etos ft sedmih ietib v nafhnj&em mrazu v jaaesrju otz-jaia. Upajmo, da bo imela daljte ii«1jerije <& drugcas rojstvu kot v prvem, ko jo je »Kanil m vrat JSS-reiKm. Ks pustno nedeljo ob 3 pri- dite pogledat v naS draStresai dom ?e«eloigrs r treh dejanjih *l>vo iwve«tit. Se porabita, da s« vrSI ta teden v Soli »finešaini tečaj«. Zaselek predavanj je ob pol S zvečer. Breg pri Kranj«. Ga&fatca M« ponovi veselo-igro *IXn para oe ženita« v nedeljo 27. februarja ob 3 popoldne v Oa«iteS(«ti domu. Šmartno pri litiji. Morda 3e ae veste, da je kajiinka v prosvetnimi društvu dobila v jejeai 300 novih lepih kujig. Kojige ee dobijo za tnsles- Itaka. F'ied aaiisai ot-au se porajajo vedno nove •like. 5>b (raroiki in poija; ua razglednem siku ali pred * hodom r iotesko na poj razpadle grajske razvaline: ob T?no7jn gore p« rnačilne tirolske hite in «-d&? • asioe. Nanah smo jih iii imaio nekaj sorodnega z našimi slo-veRskuni kraji. Razodevajo podobno pridnost ia skrv»iaBosi. kakor js doma na naših poljih in domovih, ludi njihove rerkie kažejo stično ve, rsr»st. kakor jo or.najiijajo slovenske cerkve. Kapelice in rnanseaja. Pa saj so bili to nekdaj aai: slovenski kraji! Doliaa Sakahe se bolj i« bolj kri«, .še pol are in pred tiasni je Sal/bnrg. staroznaui Jnva-Mim. Mesto ki šteje and JiMKiO prebivalcev, je *asoii proti severornpsdn odprto. Daleč na »zsoisu se driea proti aefca Maufe«. man po svojih grcl>e&«*bb piramidah, |ug zapira Rei-alpe in * pravljicah opevani Lutersbcrg. pni žarki ;atianjefa sonca pa sc fxibijaj(, ua Gais-hergo. \ ia veličastni naravni okvir sega ast scverorajvadu lodoritn« ISaiarska ravnina, po-sejata s seli m malimi vasicami, ki se polagoma oatesaie)o našnn oče® v dalji. Veliki nemskt Aleksander pl. ftumboldt ' t,!' "V f-dfi te tiMnj«dej-exane naravne »T^ T"*- r svoj daev- >oapetj in 1 arierad spadajo med »aji-rjt-j: meji« sve»u. __ £0 je ime Carigrad lC. razvezal. Pr«i irnai je tiai« aa :*sir;» oči giedal Carigrad. » »a o,;, « v« j, ST ttstojišve cerkve S^te p s. e iirurii" r-oini ii«t. It: vozni listek za povratek v Ameriko in večjo vsoto aiueriJkesa in jugosfovatiskeca denarja. Ne de bi npaz.il svojo i/gubo, je odlcl v mesto. Ko pa hoče v neki tiyški trgovini plačati majhen spominček, ni bilo listnice. Išče, tiplje i« preobrača žepe, toda listnice ni. Ne premišlja dolgo. Nemudoma jo tunSine nemi v sultauor sarail. Spotoma se venoiuer urijioruča sv. Antonu in sv. Jožefu: prvemu obljubi en dolar, drugemu, svojemu pntronu, p« dva. Zaupanje r svoja zvesta priprošnjika g« ni varalo. Listnico je dobil popolnoma nrdotakjeno tam, kamor jo j c bil položil. v Mikalo na« je, ogledati si pobliže zaaimiri Sotuograd. ki mora biti vsakemu vernemu S!o-»eiicu Jc posebno ljub in drag. Kajti od tu je našim pradednnt prisijala bič svele vere. Tulit kratki) odmerjeni čas je tudi zahteval svoje. Ko so nadležni nem*ki carinarji opravili svoj zo-perm posel in je ura odbila šsiri. smo že brz.cli 1» baiarskib tleh. Bavarska jc ena najlepših aemških (»-krajin. Danes, ko v tesni «*>hici oSnijam »p»-mme nanjo, mi srce -/.nova valovi veselja ifl radosti. Pred očmi mi vstaj« ves tisti naravno izklesani rHief visoke planote, ki je kakor f*>-,.f r?i*: dalef na obzorju ogmaiai gorski velikani, v ravnini pa ljubki gozd a, priiozai bolmi m obsežna in rodovitna |>olj,i. In te prstri svet poživlja še delo Čk»ve£ktk rok: neštete cerkve. samosUni in tiajta/!k'i>ejše kari-tativne ustanove. Krona nsravne is umetno na-pra \ I jene lepote p« je bavarska prestolnic Atonakovo. Tj« smo dospdi ob zahajajočem soncu. ' lujee. ki «< ni ogleda! Monaketva. bi vtdd .veracije.« Je m«č»lne besede j,- nosil »' svojeia dnevniku bevarskj kralj Lndorik i d&i''-!^)' ki ga imenujejo drugo^,-. >vče:a MoBakove«« scie po prizadeva«,« tega velikega ijubiteli« "jnz je dobila »NemJka TtnrrmZ. kakor « Monak.no imeaujejo, tisti svetovni sloves, ki ZEFJK m dum- »ko oblefco CKEPE »ECHINK modem!, živi vzorci Krasna Ia VOLNENA tkanina t gladlia CREPE DE OIIINE v vseh barvah VOLNENA tka-uiiia za o b 1 o k o raane barve VOLNENA TKANINA aa kostume ili plaščo nrfsjjodflino na posodo; same Izbrane po-V^ne knjige, za odrasle m za otroke. — '!^rSn egpotn življenja. Komaj je za ZSi časa » prostora. Pevoi ee pripravljajo Dramafcki odsek priredi na pustno «ie: !• »opoldne v domu metoigro »Pri lepi I'" Vabimo! — Vse informacije glede na-čjsopKja m naro£aine dobite v mežria"l1' - i® "ridnevni gospodarski tečaj krajev-Kmežke zveze bomo pričeli na pustni pone-Sirt oti 9 dopoldne v Ljudskem domu. Preda-Klii oridejo iz Ljubljane. Vabimo zlasti gospo- na tudi fante, ženo in dekleta, ki se zani-ftL m umno gospodarstvo. Udeležite se takoj leika kjer se bo določilo, kako se bodo preda- rMoravče! >stric v toplicah« je naslov žaloigri, i = * oriredi naše prosvetno društvo v soboto zve-in na pustno nedeljo po litaaijah. V soboto, 5 marca zvečer iu na prvo postno nedeljo bomo v prosvetnem društvu obnovili spomin velikega nadškofa dr. Jegliča. V ta nameu o obakrat predvajali film o življenju in smrti „kega nadškofa. Vabimo vse, ki radi vidite kaj «'a na obilno udeležbo. Kovo mesto. Gasilci prirede dne 26. februarja 8 in 27. februarja ob 3 v prosvetnem domu dlsko veseloigro »Ustanovitev gasilske čete v Sneberje-Zadobrova. Dramatični odsek pevca društva ponovi na pustno nedeljo ob pol 4 ildne trideiauko »Erika, oprostili Vabljeni! Prcdosljo. Prosvetno društvo priredi v ne-[jo, 27. februarja ob pol 4 popoldne veseloigro ric v toplicah«. Vabljeni! Dole pri Litiji. Naraščaj Rdečega križa jc redil igro »Dve nevesti«. Igrali so v šoli in eli veliko gledalcev. Hvala učitetjstvu, ki nam to prireditev pripravilo! Nova Štifta pri Gornjem gradu. Naši dile-Itje so 7.a predpust z velikim uspehom igrali jo >I)va para se ženita«. Igrali so res dovršeno, fena sc jim ,da imaio dobrega režiserja, ki se |rndi, da dajo igralci iz sebe več, kakor smo eni videti ua podeželskih odrih. Burka, Na pustno nedeljo popoldne po Utajah priiedi naše prosvetno društvo igro »Tri |lrn in nato zelo zanimivo predavanje. Šmartno pri Slovenjem Gradcu. »Kmečka zve-bo uprizorila v nedeljo, 27. februarja ob 3 v veseloigro »Dve nevesti«. Cisti dobiček je foenjen za nabavo sadnih škropilnic. — Meseca ivablja leto za letom tisoče občudovalcev iu 'litel jev umetnosti v bavarsko prestolnico. _ Preutrudljivo bi bilo, voditi cenjenega či-■lja po obširnih sobanah in mu razkazovati ptoteko, 1'inakoteko, biblioteko in neStevilno igili umetnih stavb, kjer se v prijateljskem emu poljubljata sever in jug, kjer laška esansa podaja roko nemški gotiki. Da zdru-i utile in dulce, koristno in sladko, rajši kar avnost povem, da smo jo po trudapolni »ji in ogledu mesta mahniti v pivnico pri vu. Bavarsko pivo alovi kot eno prvih na itu. Kos rženegu kruha, redkev Spiralno ma-aaa in nekoliko osoliena ter kupica črnega a sta Bavarcu najljubša juž.ina. Zato je nie-g- ravnatelj Slapšak, da bi bi! greh, če bi ne tusili bavarskega piva. Pivnica je bila prostorna in dostojna. Stene srasile lovske #trofeje. kljukasti križ in nebnim Hitlerjeva slika. Cene ne pretirane, Itrezba točna. Točili so dvojno pivo: boljše navadno. Mi kot petični Amerikanci smo se 'm odločiti za boljše. Ko pa je g. ravnatelj jPMk dognal, da navadno pivo ae ostaja za ijsim razen v eeni, srno se lotili navadnega. Jože Grdiiia je delal čnstno izjemo. Ker je ves dan, skoraj na vsttki večji postaji, po-, bozJ> dar, ki ob dežju pada izpod neba e potem v zemlji čisti in oretaka, je tudi v , naročil vodu. Vendar pa moram resnici n ,n i ?°,veriatl- da se ie drugi dan z želod-ir l i ,na ®°*jtt sta se zopet sprijaznila, i? bila pošla domača krača. 0,'b«jamo, ne kakor iz sanj vzdrami nn nn P°' boječ nagovor: Salve, amice! 'Mpriina sata est... trmT i .R,edam I'iC'1 seboj neznanca. Bil inib r • Je r,asti" Usodepolno zgodovino raz-si in 3e. "<:koi,ko zakrivala snršava brada, Z««J pa zdaj pogladil in sc vsakikrat bi s« m vzd,,10!tl boječe nasmehnil, kakor se sramoval svoje preproste obleke. januarja je bi! ustanovni občni zbor dekliškega krožka »Kmečke zveze«, ki ima redne sestanke vsakih 1.4 dni. Tudi fantovski krožek »Kmečke zveze« jo blf ustanovljen. Fantovski odsek KPD tudi živahno deluje. — Naši gasilci so na zadnjem občnem zboru sklenili nabaviti prepotrebno novo m.ilorko. Zato prosijo občane, da vsak po svoji moči prispeva. Sodražiea. Prosvetno društvo priredi na pustno nedeljo ob 3 popcidae več šaljivih prizorov Prijatelji zabave, vabljeni! — Odbor krajevne Njegove skrivne želje ni bilo težko uganiti Ko sera mu odštel nedolgovani davek, mi je začel razgrinjati svojo preteklost. Revež jo poskušai svojo srečo kot bogosiovec, medicinee in iurist ter postal po dovršenih pravnih naukih cestni pometač, znan po vsem Mouukovem. Dan za dnem prihaja v pivnice iu podobne prostore, pripoveduje 'tujcem pogreške svoje mladosti in jih raz vedru je s citiranjem latinskih in grških verzov. Koinu bi se ne zasmililo to zakopano življenje? Spomnil sem sc podobnega slučaje, ki sera ga doživel pred leti v Kotoru. Sel sem dalje. Starec mi je nekaj časa sledil. Morda se je čudil, dn sera se tako na kratko poslovil od njega, akademično izobraženega moža, ali pa mi je hotel znova in znova zatrditi, da je vse gola resnica, kar mi je pripovedoval, Venomer je ponavljal aurea prima sata est... bila je nekoč zlata doba... Ali jc njemu sploh kdaj svetila? Izgubljena mladost, »zgubljeno življenje! Mesec je že precej visoko sta! na nebu, ko smo zapuščali bavarsko prestolnico in se odpeljali v tiho noč proti Stuttgartu. Ker sr.io tudi na Nemškem, tja do Kolna, imeli svoj kupe, se je naš voz kmalu spremenil v spalnico, Jože Grdina. navajen ameriške udobnosti, je na tihem odšel v sosedni voz, ki jc bil prazen, toda kmain po polnoči se je prav teko potilifcm prikradel nazaj: vstopili »o novi potniki in ga pregnali. ..... Ko je drugo jutro toplo julijsko sonce potrkalo na naša okna, »mo že brzeii preko rodovitne Pfalce. Krasna dežela je to, zdi se kot en s»m mogočen vrt. Np desno ia levo skrbno obdelane njive in bogato obloženi vinogradi. Pri Mainzn se seznanimo z Renom, ki nam odslej neprestano tjfi. do kote a kaže pot. Malo ie rek, ki bi bile tako grlob:o» ca, ako k«n>«x> ktcet.ri« poirebttšm a« prodajno sto* teiieSk« »k Pf5!0* obrtaisi pomoia&o* &)» tj««« in sarob«. Presteitesa » ffiaJe oglase » pi»coje ESPret Isti milim ntjrajše verenroe, kapi m. Plačam po najvišji dnevni rent - Atejsij Ors;ček. Žabja vas. So vo mesta spreimem. — Naslov v upravi Domoljuba pod ste*. 2283. f:.:>|j. spretna, iiifgitjS trsov rta n® dereti. Ponudbe pod »Pošleas? MS ns upravo Domoljuba. i p*,ugv rega -Drejoie takoj Jože" Petere*. Vevče 2K D. M. t Polju. rfni krojaški. SIPSj čevljar-siHevoroftsi in ženski pogrerijiv, e-ersa 1700"-aaprodaj. Gradaška a Pilili bili11 jJj^' priprarao za obrt Ka slov v upravi Domoljuba pod št "ZiMa Slasfera M ^^ knseffca HISPŽS dela b konjem, sprejmem takoj. Po nadbe ns upravo Domoljuba * ngvedt>o plaže pod »Poš-.ea bia pee< M. 2SC& SlISi li kapa sprejstsesE aa kmetijo. Plata 90 din. -NslsI-j? v uotsv! Domoljuba pod štev. ?5tll. Uki' " suBendotca, iimfseee? faresa. Kolar Brezo vi« št 32. za vsa kmečka deia -prejmefflj mm kupujemo. — Sever & Kom{L, Ljabljana Go sposretska cesta s. Ivan kroja«. Za- llgfH takoj Zg Šiški 29 imkm sprejmem iskoš. M obe ri se. žemberk. ■ j a aorejme na gSSie bmebio Sterle, Otepanja vas 11, poi:a Dobruaje. ifaižSta r^eneea, "I1"'* sprejme vrt narsfvo Piber, Bled. železni v dobrem stanju, prodam. Ložar Ivana, Trzin pri Domžaleh. brejo^ tednov, dobro iniskari-cc, prodam Ludvik Slana. 8re?ovica 24. Sirtjsii šiBiSie ia v roke — Štefan Cecčii. krojač, Kranj. sprejar.em. - Jerman Frane, Novo mesto. i ftrksi ktiia | z vr:om prodam. Naslov i v upravi »Domoljuba« pod štev. ?62& "lifjištoF nudim s pr,>daio nekega predmeta. Ponudbe na uprav, > Do/noliuba pod >5igt-raostt št 2324 Stpiini trti rtih camizoih sort dobite t irsnici Erman Ivan. Gaj, St Jaci. Dolenjsko a.,.«!, s prenovi je-figtsllsl1 r,jal g aijov« cjera oddam v r.ajein. Naslov v upravi Domoljuba pod štev. '/2(8. ki bo v tretje teieiila. nspio-daj. Majeršič Jakob. Tržič. sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi Domoljuba pod štev 2297 lilliS femeftegs dela, sprejme Skerl Katarina, Kleče fi, p. Jezica pri Ljubljani. blizu Cerkn. jezera za 6 glav živine posiopie v dobrem stanj«, naprodaj Lep bukov in smrekov gozd. A. ?.nidaršič, Bločice-Grahovo. IMii kikfit i dfiferlh ftssis« za prage dobi dobro stalno delo, zaslužek dober. Oglasiti se takoj pri Ivan Veršee, Podčetrtek. staro osem let ;er kravo s četrtim teietom. -— Bakovec, Vnanje gorice štev. 35, jpo••—. Poljka M., Lipnic«, pošta Kamna gorica. Iigis Hiskankt polkrito kočiio in lan-daver prodani. Pianin-šek Koieziiska ulica 8, Ltubljana. Oafeje vajeno veh En'® kmečkih del, sprejmem takoj. ?Iaslov v upravi »Domoljuba« pod štev. 2574. lm Hfase Skwn Ježek Jože, Stranska vas štev. 2, p. Dobrova pri Ljubljani. mlajšo, pridno, za vrtna ia bi^na dela sprejmem takoj. Pir-nat, Verstovškova cesta štev. 9, Ljubljana. dunajski sejem 13. do 19. marca 1938 Znatne rožne olajšave. Brez potnega vizuma! S sejaasko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo, Ogrski prehodni vizum se dobi s sejtnsko izkaznico na meji.' Znatna znižana vozning na jugoslovanskih, ogr*kib so avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu. Pojasnila vseb vrst kakor tudi sejniske izkaznice (po Din 50~—) se dobe pri Wiener Messe A. G, Dn»aj VII in pri častiiih z&Mopstvih v Ljubljani: ATStrijaki konialat, Tvrš®»« cesta 81. Zve*a ea tujski premet» Sloveniji (l'uttik) l^TŠeva cesta 1. Zveza ta. tajski prasneš i" Sfareniji (Potnik), podružnica hotel Miklič nasproti glavnega kolodvora, in njene podružnice. Mili ifitia, uri se prodi, na sodijo v Radov jiei: hs4a v Lescah it 49, ve: stailc oih io raznih drugih parcel Podrobne norma ene pri g. Novaku Gorenjske mlekarne Naklo ah v S užbeaera lista it. 5 od 29. I. 1935 Zb p©ifilifl in p®lat|a 1§; Vam nudi žele^nina in zaioga poljedelskih stroj«?