Največji V«fe sam leto • • Za pol Wti • • • • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto List slovenskih delavcev v Ameriki* TELEFON: OHelsea 3—1242 Entered as Second Glass Matter September 21, 1303, at the Post Offioe at New York; N. Y., nnder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea 3—1242 No. 278. — Stev. 278. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 27, 1936—PETEK, 27. NOVEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. GREEN SVARI PRED SAMOPASNOSTJO KONGRESA Pogodba med Nemčijo in Japonsko PREDLOG, NAJ BI FEDERACIJA USTANOVILA SVOJO USTNO POLITIČNO STRANKO-PROPADEL Govornik je zatrjeval, da so ise doslej izjalovila še vse ameriške delavske politične stranke. — Lewis in Green bosta hodila vsak svojo pot. — Sklad za starostno pokojnino je treba zaščititi, da ne bo porabljen v druge namene. TAMPA, Fla., 26. novembra. — Predsednik Ameriške Delavske Federacije je danes zahteval, naj kongres sprejme dodatek k postavi za socijal-no zavarovanje, da bo ogromen sklad, ki se bo sčasoma nabral, zažčiten pred "samopašnostjo" kongresa.- Leta 1928 bo v tem skladu šestinštirideset tisoč milijonov dolarjev. Za vsako letno izplačilo pokojnin bo pa treba posebnega kongresnega dovoljenja, vsled česar obstaja nevarnost, da kongres ne bo dal tega dovoljenja oziroma bo porabil denar v druge svrhe. Na programu je bilo tudi kočljivo vprašanje glede zmanjšanja število nezaposlenih. Govorniki so poudarjali, da bo morala industrija uveljaviti sistem, ki bo omogočil delo nezaposlenim. Krajši delovni čas bo menda edina pot iz te zagate. TAMPA, Fla., 26. nov. — Na tukajšnji konvenciji Ameriške Delavske Federacije se je danes pokazalo, da je Federacija v nekaterih ozirih še vedno na istem stališču kot je bila ob svoji ustanovitvi pred šestinpetdesetimi leti. Z veliko večino je bilo namreč sklenjeno, da mora ostati Federacija nestrankarska in da je odločno proti ustanovitvi neodvisne delavske stranke. Ta politika je bila utemeljena z besedami: — Izza zadnje konvencije se ni nič zgodilo, kar bi nas moglo odvrniti od tega sklepa. Prepada, ki je nastal med izvršilnim odborom Federacije ter med Lewisovim odborom za indu-strijalno organizacijo (C. I. O.), najbrže ne bo mogoče premostiti. Charles P. Howard, predsednik unije črkostav-cev in tajnik Lewisovega odbora je konferiral s G. M. Harrisonom, predsednikom unije železničarjev in tajnikom A. F. of L. poravnalnega odbora ter pozneje podal naslednjo izjavo: — Dokler bo izvršilni odbor Federacije vztrajal na stališču, da je treba Lewisovo skupino izključiti in dokler si bo izvršilni odbor prilaščil oblast vmešavanje v neodvisne unije, mi ne preostaja drugega kot vse mednarodne unije, s katerimi lahko stopim v stik, pozvati, naj izstopijo iz Ameriške Delavske Federacije. Alex Rose, podpredsednik unije klobučarjev, je pozival delegate, naj ustanove politično delavska stranko. — Postave, ugodne za delavce — je dokazoval, — lahko dobimo edinole pod pogojem, če pošljemo v kongres može, ki bodo delali po našem naročilu. Ce že nočemo ustanoviti posebne delavske stranke, moramo mi delavci že vsaj pri volitvah enotno nastopiti. Dosti delegatov mu je pritrjevalo, toda debata je bila zaključena, ko je izjavil John P. Frey, predsednik unije kovinarjev: — Zgodovina nas uči, da se je v preteklosti še vsaka politična delavska stranka temeljito izjalovila. Nato je bil sprejet predlog, naj bo Federacija tudi vprihodnjič nepolitična. Ta sklep je v zvezi z odlokom izvršilnega odbora, ki je odredil suspenzijo Lewisove skupine. ŠPANSKA VLADA JE DALA ZAPRETI POSLANIŠTVA Nemško poslaništvo je dalo zavetje španskim fašistom. — V poslaništvu je bilo tudi mnogo orožja. — Fašisti odbili napad republikancev. MADRID. Španska, 26. nov. — Na povelje španske republikanske vlade so vojaki zasedli in zapečatili nemško in italijansko poslaništvo. V nemškem poslaništvu je bilo aretiranih več špaui-vkih fašistov. Španska vlada je obema poslaništvoma poslala ultimatum, da do ene popoldne izženejo vse fašistične begunce. Oba poslajnika sta se neovirano odpeljala s svojimi štabi v avtomobilih, katere so jim dali na razpolago drugi poslaniki. Po njihovem odhodu so \ojaki v poslaništvih našli več ljudi. Ko so že hoteli zapreti in zapečatiti poslaništvi, so vojaki .našli veliko zalogo orožja in munioije. TA L A VERA de la Reina, Španska, 26. novembra. — Vladni vojaki so nepričakovano napadli T al a vera de la Reina, ki je provdjantm zaloga fašistične armade 70 milj jugoza-padno od Madrida. Prebivalci. Vi «?o se počutili varne daleč za fašistično črto, so (bili presenečeni, ko so zgodaj zjutraj pričeli artilerijski izstrelki padati na mesto. Ko se je (megla razpršila, je 23 fašističnih aerophapov s strojnicami pričelo obstreljevati republikanske artilerijske postojanke. Slednjič se je morala republikanska artilcrJja u-makniti. iMADRID, Španska, 26. nov. — Štirje fašistični aeroplani so bombardirali republikansko postojanke v Madridu, nakar so se zopet umaknili, predno so branitelji imeli čas pričeti na nje streljati. Takoj 'po zračnem napadu se je dvignilo v zrak 12 vladnih aeroplanov, da straži jo nad mestom, toda sovražni aeroplani se niso več prikazali. Vlada je vrgla v Vseučiliško mesto vso svojo silo, da prežene fašiste iz vseučiliških poslopij. V poslopju vseučiliško klinike se nahaja 2000 Marokancev, katere republikanci neprestano oblegajo. LONDON, Anglija, 26. nov. — Kot poroča Renterjeva časnikarska agentuna je meka fašistična bojna ladja streljala na nek ruski parai k v gibraltarski morski ožini. Ru&i parnik je vozil proti vzhodu in je bil oddaljen 5 milj od španskega o-brežja. MADRID, Španska, 26. nov. — Močno zastražena karavana avtomobilov se je zbrala pred ameriškim poslaništvom, d a proti jutru odpelje ameriškega poslanika, njegove uradni- TAJNI AGENTI V BUENOS AIRES Detektivi se z argentinsko policijo posvetujejo o varndsti za predsednika Roosevelta. — Predsednik b o prišel 30. nov. v Argentino. BUENOS AIRES, Argentina. 25. nov. — Poveljnik tajne policije Bele hiše polkovnik E. AV. Sterling je s petimi »svojimi, detektivi prišel v Buenos Aires, da se s policijskimi oblastmi posvetuje glede varstva aa predsednika Roosevelta, ki bo prišel v Argentino 30. novem bra. Predsednik Roosevelt se bo udeležil otvoritve pajn - ameriške mirovne konference 1. decembra. Drugega deecmbra pa bo zopet odpotoval iz Buenos Airesa. Detektivi so dospeli z aero-planom iz Rio de Janeiro in so se še prej vistavili v Montevideo, kamor bo predsednik dospel 3. decembra. V Monte-video bo ostal 6 ur ter bo obiskal predsednika Gabriela Terra. Ljudska fronta za mir, katero so sklicale argentinske žene in že sedaj zboruje, je protestirala proti aretaciji peruan-ske ženske voditeljice Magde Portal, Čilski socijalitst i,n novo izvoljeni tajnik konference je vložil protest. Senorita Portal je biila aretirana ko je hotela odpotovati v Buenos Aire.-. Za predsednico ženske konference je bila izvoljena argentinska socijalistinja Alicia Mo-reau de Justo. Članica ameriškega narodnega odbora za preprečenje vojn Josephine Scahin je bila izvoljena za častno predsednico. NEMČIJI NAJ BODO VRNJENE VSE KOLONIJE Tako zahteva. voditelj angleških fašistov Mo-sley. — Ni zadovoljen z zvezo Anglije s Francijo. POGODBA JE V PRVI VRSTI NAPERJENA PROTI KOMUNIZMU BERLIN, Nemčija, 26. novembra. — Nemčija in Japonska sta podpisali pogodbo, po kateri se zavezujete, da boste skupno delovali proti komunistični internacijonali. NORTHAMPTON, Anglija, 24. novembra. — Voditelj angleških fašistov sir Oswald Mosley je v svojem govoru zahteval, da Anglija vrne Nemčiji kolonije, ki so ji bile 'vzete po versaillski mirovni pogodbi. Po njegovem zatrdilu bi vrnite^ kolonij mnogo pripomogla k evropskemu miru in prijateljstvu. 1 'Že petnajst let," je rekel Mosley, 11 je Hitler pridigal prijateljstvo z Anglijo. Nova Nemčija je zgrajena na idealu, ki je ravno nasproten idealu stare Nemčije." Moslej je zatrjeval, da Nemčija potrebuje surovine, kar je Hitler ponovno povdarjal, poleg tega pa te kolonije sploh niso langleške. Anglija jih samo upravlja kot mandat Lige narodov in od njih nima nika-kih koristi. Kot pravi Mosley, povzročajo Angliji samo stro-| ške, .medtem ko bi Nemčija od n j ili imela dobiček. "Anglija se nahaja vsled svoje zveze s Francijo in Rusijo v napačnem taboru," je rekel Mosley. "Kdorkoli bi se hotel bojevati z Nemčijo. Ita* I i jo in Japonsko, je zrel za samomorilni klub." Bivše nemške kolonije, katerih upravo je po isvetovni vojni prevzela Anglija, so: Nemška Vzhodna Afrika, Nemška Južnozapadna Afrika, Kamenin, Togo, otok Nauru, Nova Guineja m Samoa. ke in nekaj Amerikancev v Va-lenoijo. V Madridu pa bo še vedno ostalo kakih 60 Amerikancev, ki bodo stanovali v poslaništvu, katero ibo ščitila španska vojaška straža iai ameriška aastava. One, ki nameravajo razve-veseliti svojce v domovini z denarnim darom, opozar-jjamo, da nam morajo biti pošiljaitve poslane do 9. decembra, če hočejo, da bodo za Božič dostavljene naslovnikom 'v domovini. Kdor pošlje po 9. decembru in želi, da bo posiljatev pravočasno dostav 1 j e n a, mora priložiti $1. za kablo-gram. POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18tli Street New York City LEON BLUM BO NA-STOPIL PROTI STAVKAM PARIZ, Francija, 24. nov. — Ministrski predsednik Leon Blum je aa danes sklical kabinetno sejo, ki bo v prvi 'vrsti razpravljala o najnovej š i h stavkali. Pri teh stavkah so delavci zopet ostali v tovarnah in 4'drže roke križem". Vlada pa je oloana v tem, da tega delavcem ne bo več dovolila. Celo vrsto teh stavk so pričeli kovinski dehavci v Lille, ki so zasedli 45 tovarn. Tudi v Nord departmentu je zastavka-lo 11,000 delavcev in ne zapu-ste 40 tovarn. Enake razmere vladajo v kovinski industriji v Tonrcoins in Roubaix. V Parizu je prišlo do spopada med stavkajočimi delavci v tovarni za milo in med stavko-kazi. Enajst oseb je billo ranjenih. Oblasti se boje, da bodo te stavke, posebno pa n, še ni bilo oznanjeno. Nekateri so mnanja, da Eanii Stickling še no. bil usmrčen, kur bo komunistični izvševalni odbor sklepal o prošnji, katero j" za Stickliingovo pomilostitev vložil nemški poslanik v' Moskvi. po na i- u- STAVK AR JI ZAPUSTILI TOVARNO SOUTH BEND, Ind., 25. nov. — Najbolj zabavma delavska demonstracija v Ameriki je bila sinoči končana,- ko se je 3200 delavcev, ki so 6 dni vstrajali v tovarni Bendix Products Corporation, vrnilo na svoje domove. Od torka prejšnjega tedna je 900 delavcev in 300 delavk ostalo :v ito varni in so se v« s čas zabavali s petjem in plesom. Ko so korakali iz tovarne, so peli in vihrali z zastavami. Pred tovarno so stali vozovi poulične železnice, ki so jih odpeljali v mesto, kjer so dobili navodila za piketiranje. ki se je pričelo uro pozneje. Homer Martini je z godbo prikorakal skozi vrata iz tovarne, za njim pa so najprej prišle ženske in nazadnje moški. Ko so se postavile streže stavkarjev pred tovarno, so se pričeli delavski -zastopniki in [lastniki tovarne pogajati za poravjnavo spora. ROJAKI, NAROČITE! SLOVENSKO - AMERIKA X SKI KOLEDAR za leto 1937 Stane .................. 50e BLAZNIKOVA PRATIKA za teto 1937. Stane.........25c ŠTIRI KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1937. — Stanejo ...............$1.50 Naročili smo tudi knjige MOHORJEVE DRUŽBE in ko jih doimo, bomo objavili v listu. KNJIGARNA "Glas Nar^a*' 216 W. 18th Street New York Cit> wlsra wnnuwa New York, Friday, November 27, 1936 Tflfi LARGEST SLVVBNB DAILY 19 UJ321. Pod vaško lipo Piše kakor misH FRANK ^žb ti« Imr Daj Except Sundays ana Holidays Ea celo leto Kanado ...... Ea pol leta..... Ea ietrt leta ... $8.00 fB.00 «LS> Za New Torte m celo teto ...... 97.00 Zft pol Jct® $3.50 Za Inonnttro aa odo leto ...... »7.00 Za 90I leta....................98JS0 Sobecriptloo Yearly ««.00 Advertisement on -oIma Naroda" tehaja Tsakl dan nedrij ln praanlkOF "flLAS NAROBA- 2M W. 1Mb Street New York. N. L Telephone: CHelsea 3—1242 i ^ LASKO-NEMSKO ZBL12ANJE Pariški list "Excelsior" jo objavil senzacijonalno porodilo o zbliža n ju med Anglijo ijn Italijo. . Zanimivo je, da je gentlemanski agreement, ki ga je solini ponudil Angliji, zbudil nepričakovane probleme v zvezi z nemško občutljivostjo tako napram Angliji kakor napram Italiji, ki morejo še bolj zaplesti položaj v Evropi. Nemčija se baje z vso odločnostjo upira takemu dvostranskemu asigleško-i tal i j a liskem u dogovoru. Kakor je list zvedel iz zanesljivega diplomatskega vira, je angleški poslanik v Rimu. Erie Drummond, izročil zunanje iiiu ministru Ciamu tik pred njegovim odhodom na Dunaj spomenico svoje -vlade, v kateri so označene glavne smernice za normalizacijo > IWCNU* ii i i K1 i ............i ! M Nekaj spominov na Ivana Cankarja in Zadrugo. (O priliki razvitja spomenika v Kulturnem vrtu cleveland- skem.) \ Neiad pisem kake spojine, zakaj v moji;, očeh predstavljajo pogrebščino. V življenju je tako: dnšsvna mladost stremi vedno v bodočnost. Ko se pa človek postara in sede, se polahko vrača iz bodočnosti tei se preokrene na preteklost. V mladosti človek ustvarja, v starosti pa gleda na svoja dela in išče Spomenika v njih. So pa gotove prilike, v katerih je človek dolžan, da nekoliko pogleda nazaj, ne za-stran sebe samega, anipak za-stran dogodkov, ki so v zvezi z našim preteklim delom. In tak dogodek je tudi spomenik Ivana Cankarja, katerega so odkrili na Zahvalni dan v kulturnem vrtu elevelandskem. Kdor hoče pisati kaj o naši kulturni zgodovini zadnjih štirideset let, mora pred vsem prominentno poudarjati Zadrugo. Zakaj iz nje so izšli naši največji kulturni delavci, ki so vtisnili večen pečat razvoju našega naroda. Kaj pa je bila Zadruga? V letih 1888 in 1889 se je zbrala skupina dijakov, katere namen je bil, da se pripravijo za bodoče večje delo. Ustanovili so krožek in ga kretili za Zadrugo. V ta krožek so pritegnili vse take dijake, ki so obetali s svojimi talenti ustvariti kaj v bodočnosti. Dobili so svoj prostor v nekdanji Streliški ulici — ali se še tako imenuje ali ne, tega ne vem — in sicer v hiši ki je bila ob stezi, katera je dr-žaW na grad. Bil je to dom Ivana Štefeta, ki se je kasneje udejstvoval v politiki. Namen te Zadruge jo bil: prednašati literarna dela, vaditi Be v governištvu in kritizirati. V ta namen so bile seje vsak teden in pri vsakem takem sestanku je moralo biti pripravljenega nekaj gradiva. To se pravi: člani so priglasili svoja dela, jih čitali in potem splošno razpravljali o njih. Pravzapiav {je bilo tako: kdor je kaj opisal, je moral dati neka i dni poprej priglašenemu kritiku, tako da se je na seji čitale ob enem delo in kritika. Dasi je bila Zadruga namenjena pred vsem za dijake iz višjih razredov, sq vzprejemali včasih tudi dijake iz nižj.h, če so pokazali kake posebne talente. Tako se je tudi meni posrečilo v tretjem -edu, da sem bil vzprejet v Zadrugo. Bil sem namreč na dob -eni g^a-su za proste domač j naloge, ki so mi prinesle marsikateri "šterak", kar je bila moja tri-fa. Enkrat vem, da sem moral ostati celo iz šole za en dan. ker sem imel nič manj kakor šest nalog obljubljenih in sicer na znano temo: Žive kličem, mrtve objokujem — (O zvonu.) Vsako nalogo je bilo treba ob-delavati dokaj drugače, ker so šle vse pred enega profesorja. Če bi bilo kaj vidne sorodnosti, bi bili vsi v "trublu", ja2 pa ob svoje šterake. Bilo je v letu 1892-93 ko sem bil pozno v jesen prvič na seji Zadruge. Srečal sem tam osebe, katere so mi po Večini v živem spornim, četudi sem mogoče že*koga pozabil. Bil je Ivan Cankar, Dragotin Kete, Josip Mura-Aleksandrov, Mrhar-Sil-vin Sardenko, Din ko Puc, Franc Novak, Iva« Lovrenčič, Anton Dermota, Josip Oblak, Valenčič, Ivan Štefe, Bojan Drenik — in mogoče še kdo, katerega se pa ne spominjam danes. Ivana Cankarja sem poznal že poprej, vendar pa nisem imel dosti stika ž njim. Vzrok je bil prvič ta, ker je on študiral realko, kar je bilo čisto nekaj ločenega in drugačnega Od gimnazije. Zakaj med "re-alfuhsi" — kot smo nazivali one, ki so hodili v realko in med "šulfuhsi", kakor so klicali nas gimnazijce, je obstajalo tradicijonalno sovraštvo, ki se je večkrat razvilo v prave medsebojne boje na šancali ljubljanskega grada To je bil en vzrok. Drugi je bil pa ta, da je Ivan Carkar ?Jvel vselej tam okoli Brega, medtem ko sem se jaz držal podgradske o-kolice in znane * Kravje doline.' Pravilo Zadruge je bilo, da pripravi ta ali oni za vsak teden kako stvar, predavanja ali kar bodi. Pesniki so prihajali s svojimi muzami, pisatelji s povestmi, politiki s članka itd. Ampak to ni bile vso Vsak član Zadruge je imel dolžnost, da je od časa do "asa nastopil tudi ko+ ..rovomiti. Medtem ko je pri pisanih premetih še šio nekako, smo imeli pri govorih največjo zabavo. Enemu je ustavilo in ni šlo naprej Fod nobenim pogojem. Čim bolj je poiskušal. toliko več je pozabil in dostikrat se jo kdo kar vse-del rdeč kot puranov greben in gorak, kot bi ga bili iz kropa potegnili. Drugi je spet imel kaj drugega. Pri razpravah in kritikah sem si prvič zapomnil Cankarja. Medtem ko nas je bila večina usmiljenih m prizanesljivih, je bil Cankar brutalno direkten in zrriahal jo člo\eka, da se je kar kadilo Jaz sem bil priglasil svoje prvo precej dolgo delo: V valovih življenja. Snovi se ne spominjam več, le to vem, da je bilo dosti pisanja in da sem marsikdaj potihoma klel, ko so me vabili na "šance", da se gremo "kofe" pa nisem smel iti, če sem hotel, da bo delo pripravljeno za bodočo sejo. Po nekaj mesecih sem nos tal bolj zvit. Videl sem namreč, da prihajajo pesniki s par pesmimi, pa so odpravili svojo dolžnost. In rekel sem pri sebi: bom pa še jaz izkušal priti nalahko skozi. Za neko nedeljo popoldne je bila priglašena seja. Jaz sem obljubil svoje delo. A dan poprej bil papir še ves bel. In mislil sem: bom še jaz pripravil par pesmi — te bodo kmalu gotove. Šel sem na Grad pod stare "šance", in začel s pesmimi. V dveh urah jih je bilo šest. To je bilo pa več, kakor jih je prinesel povprečni pesnik. Izročim jih dopoldne v nedeljo mojemu kritiku Valenčiču, poipoldne pa na sejo. Ko končam s čitanjem, pride kritik. Nič ni bilo hudega, dokler se ni oglasil Ivan Cankar, katerega sem poznal že toliko, da sem vedel, da ne pomenja to ničesar dobrega. Najprej se dotakne kritika, potem pa vzame moje pesmi in jih neusmiljeno raztrga drugo za drugo. Kaj mi je vse povedal, tega ne vem, samo to vem, da sem ves čas gledal neko piko na steni, da z mirom preženem tisto kri, ki mi je silila v glavo. Nazadnje pride do ene pesmi, katere naslov je bil : Hrepenenje. Bile so majhne tri kitice o dekletu, ki je stalo pod drevesom in zrlo dve ptici, ki sta si spletali gnezd ice. Tisto pesem je Ivan Cankar prebral in rekel tako:,"To je pesem, ki je prav dobra in če jo malo o-piliš, ti jo vzprejme vsak list. Da imaš talent, to kaže ta pesem, ki je prišla iz duše, medtem ko je onih pet nastalo kar tako, ker si mogoče mislil, da moraš prinesti malo več na sejo." Če sem mu zameril poprej, sem mu v tistem trenutku odpustil vse. Zakaj vedel sem dobro, da Cankar ne Ostane nikomur dolžan in da so btH dragi dostikrat v takem položaju kakor jaz. V spominu mi je še en prizor. To je bilo pa tako: pokojni Josip Murn-Aleksandrov je čital svoje pesmi. Kritik mu je bil Mrhar-Silvin Sardenko. Murn je bil bolj slab predavatelj, kar se mu .je nekako za-diralo, ko je govoril ali čital. Tudi če bi bila stvar dobra, nisi mogel prav dosti pronajti, če je predaval Murn. Kritika Mrharja-Silvin Sar-denka se je začela z besedami: vsak začetek je težak. Kaj je potem bilo, ne vem dosti, le to se spominjam, da se je Mrhar držal principa: boljše je, da novincem naliješ kaj grenkega v kupo, bo najbolj vstreženo na seji. Ko je končal s kritiko, je skočil Ivan Cankar pokonci. In začel je z besedami: "Vsak začetek je težak, posebno pri kritikih." Potem je neusmiljeno ra-Ztrgal oceno in proglasil M-urnove pesmi za dosti dobre, četudi niso bile še za javnost. Tako nam je bil Ivan Cankar pravzaprav edini, ki je vselej povedal svoje misli brez ozira na desno ali levo in sicer na najbolj direkten način. Imel je oster jezik, ki ni prizanesel nikomur. Ob neki priliki sem mu pokazal neko pesem v ljubljanskem Zvonu in rekel, da je po mojem mnenju dokaj slaba. Čudil sem se, da jo je list vzpre-jel. "Vidiš, to je tako," mi je rekel. "Ta oseba ('živi še danes) je v javnost i. to in to, torej že nekaj šteje. In takemu ne pravijo pri uredništvu: ne vzprej-memo, je slabo — ker si ne upajo." S temi besedami mi je povedal in pokazal marsikaj, kar mi je v poznejšem življenju razrešilo marsikatero zastavico. Ivan Cankar je bil v tistem času pesnik. Delala sva skupno kake dve leti. Obhajali smo petletnico Zadruge v nekdanjem Travnovem mlinu na Glincah, ki je imel v drugem nadstropju veliko dvorano. Petletnica je bila v drugem letu po mojem pristopu v Zadrugo — bil je to njen višek in tudi njen konec. To je bilo pa tako: Zadruga je izdajala mesečni list z enakim imenom, v katerega so prišla najboljša dela, ki so se prednašala na sejah. List je bil pisan na roko — pisal ga je tedaj Ivan Lov-renčic, katerega smo odbrali, ker je imel najlepšo pisavo, j Naravno je, da smo izdali en sam iztis, kateri je potem krožil med Člani — pa tudi drugi so ga dobili v roke, pOfcebno taki, o katerih smo mislili, da imajo gotovo talente . Tako je zašel list tudi v razrede. In bilo je — če se ne motim—v razredu profesorja Štri tofa, kateri je zapazil, da se nekaj giblje pod klopmi, prihitel in dobil našo ZadrUgo v roke. Spravil jo je z različnimi pripombami o "smrkavcih", ki si vse upajo in prinesel na profesorsko konferenco. To smo hodili poparjeni tiste dni. Vsako Zborovanje in združevanje je bilo namreč po šolskih zakonih prepovedano. Zakon smo prelomili — kaj bo zdaj? Ali ukor ali celo ti. V soboto bodo zadnjič v tem letu vrgle trnek in zadnjič na-stiavile past. Ni vrag, da bi se kaj ne ujelo. Že vsaj jaz jim želim vso srečo. V soboto se ne sme nobena izgovarjati, da ne utegne. Za eno noč se pa že vsaka lahko odtrže od doma, saj nobeni ni \reč ireba previjati in dojiti o trok. Tudi tiste, ki imajo farme in biznese naj pridejo. Farme- del tiste direktnosti in brezob- ™aTn ^ otrool in hlapci zime resnice, ki jo kaže Cankar pri vseh svojih delih. Ne moremo si kaj, da bi od časa do eaiea ne zapisali vsaj košček resnice. Te pa ne prenese današnji svet več — vsaj v Ameriki ne. nam največkrat tako, kakor poje pesnik v znani pesmi: In sred ljudi povsod sem sam živino povrdeviaJi, Johama naj pa za sobotno noč !Martinezu sakm in baro prepusti. Boljšega čuvaja ne dobi v vtsej okolica. 0,n se ne bo pritaknil niti konjaka, ndti ginu, (niti rjre-a. Kajti vso pijačo, ki kjiaj 0x«w T« v salonih naprodaj, stali večni popotniki, ki ^stre-! snmrtm Martinez za neužitne žemo dolini Šentflorjanski naj-lP01®^- namreč verjame le bolj tedaj, kadar se umaknemo fv ^knlmiK> Pijačo, le v med štiri stene. In godi se domači pnidelek. Udeležba bo velika. Predvsem bodo navzoči fantje in vdovci; — tjski vdovca, ki jim je žene Bog vzel, in talki, ki so jih jim cigani odvlekli. Zakonskih mož v družbi svojih boljših polovic bo pa na sobotni veselici le malo. Zakonske žene jih namreč nočejo s seboj ker se žele same dobro in poštetio mftav&ti med svojimi boij aK manj zaekrvodimmi to-varišicami. Bodo že dobile kjak-šen izgovor, da bodo svobodne in prOste tjso noč. Kajti ženska si zna pomagati, samo še hoče. Toda pomagati si mora tako, da je nji in možu V veselje. - česar ni Beza še nikdar tna-pravžfa bo storila v soboto zvečer. -— Frank, — bo rekla svojemu možu, — jaz bom Sta na ve-seileo, U se pa s karo kam odpelji. Kam daleč, d* te do tra ne bo nazag. V Herkimer, v Dodgeville aH v Utioo. Na zgornji polici v kostim so v šaka trije dolarji, če se boš v trtico peljal. G R P IN O V I KOLEDARJI Firma A. Grdina in Sinovi v Clevelandu, naznanja, da je sprejela veliko zalogo stenskih koledarjev v velikosti 1-9x2$ palcev. Koledarji so za vsak mesec; drugačnih slik z lanske trgovske razstave. Na željo jib Firma pošlje vsatke-nm kamorkoli, zlasti pa v ista r o domovino. Za pošiljate v se računa 25^. Naročila s e sprejemajo v obeh prodajalnah za pohištvo: 6019 St. Clair Ave in 1550? Waterloo Rci. Pošljite naročila takoj, da jib sorodniki v stari domovini dobijo še pred Božičem. A. GSDTINA & SONS, CLEVELAND, OHIO. "»£28 HraBOZJa** - TEE LARGEST SLVVENE DAILY IN VJ3J9 Kdor je prekoračil pragozd križem kražem, vse povsod, nra je zapisan. Kdor se je zapisal temu velikanu, mu ne prepusti samo svoje duše, ampak tndi svoje telo, ker gozdni vra^ pride — bogve odkod pride, ko bije ura. Začne se z malarijo, ki te napade katerikoli večer. A že je gozdni vrag zasadil svoje orodje v deblo tvojega •življenja. Kakšen je? Neki Vambuti mi ga je pokazal na lovu. Bilo je ob reki Rubi. ♦"Ali slisite mrtvaškega pti- ca i me je vprašal zamorec. Pred obsežnim drevesom je sta D2UNGLSKA MAČKA plezal čez trhla debla, ki so nam tu pa tam zapirala pot, ali pa si je zlahka utiral pot skozi gosto grmovje. Skozi štrene ovijalk in listja sem mu težko sledil. Toda za vsemi zaprekami sem slutil džuglsko mačko. Med počitkom sem vprašal pritlikavca, kdaj prideva tja, kjer doinuje mačka. Pokintal mi je ter dejal, da se klati tamkaj vsepovsod, paziti morava le na a jene sledi. Lahko reči, a najti jih na tleli iz samih nagnitih vijalk. Nazadnje mi je bilo dvajset let . 2e vseeifo. Lahko bi me vodil j__]_ skozi pragozd od i ruma do puško in smešnimi dvajsetimi naboji. Čakal sem vso noč in še naslednjega pol dne, nakar sem se podal v negotovost. Kot v sanjali sem taval po pragozo-du, dokler se niteem prebudil sede na trhlem deblu ob neki reki. Bilo je ponoči. Valovi so butali ob neznani breg. Jasno sem slišal, kako klokočejo. Spomnil sem se prerokovanja: "Ravnaj se po Njegovih postavali V In ker sem se takrat smejal ter streljal in pobijal Da, naslednje -jutro je priplula ladja. Nerodna ladja, kot sto drugih, ki plovejo po Kongu. Skozi pragozd in močvirja sem prinesel s seboj, kožo džungliske mačke. Debelo bodo gledali xoologi. Časopisi |ja oznanjali, mačka bo dobila ime — po meni. Nato sem v kajuti zaspal. Prebujen sem in najpr-vo segel po koži. Ni je bilo. Debelo me je gledal boy, ko sem ga vprašal za kožo. Nato je pokazal svoje velike, bele zobe: "Da, mister, stara koža, z luknjami in blatna. Zanič. Delal sem pri Brumeau Co. — veletrgovini s kožami — nič ni bila vredna ta koža. I dobro je gorela, kot vse stare kože." Kapitan je prikimal ter me potrepljal po rami: <4Le pomirite se! V kajuti imam bivolovo kožo, vzemite jo, če jo morete rabiti . . .** la majhna, svetla pošast ter J Brazavile, pa bi mu sledil. Kdo ■ mahala s sekiro. Morebiti je iz mene govorila mrzlica, morebiti . . . Vambuti me je zavlekel v taborišče. V začetku moje življenske poti kot lovec na zverjad, mi je prerokovala neka stara ho-tentotska žena. To je bilo doli na jugu ob Vetriviru. Zmešala je trske med seboj ter jih zalučala na tla in dejala: "Bog je ustvaril ptice. Afajh-ne rdeče in sinje ptice. Pa tudi antilope, ki žive med grmovjem. Ustvaril je opice, ki žive po vrhovih. Ustvaril krokodile, ki žive v Rumeni reki. Vse je ufetvaril Bog. Ravnaj se po njegovih postavah." Tako mi je dejala hotentot-ska žena, pa sem se ji smejal. Streljal sem ptice, antilop«' in opice. Dvajset let sem jih lovil. Vairtbutski poglavar mi je za kruli prodal kožo džunglske mačke. Opomnite se sira Jolins. tona, takratnega guvernerja v Ugandi, ki je okapijevo kožo pokazal učenjakom. Ostrmeli so takrat modri gospodje. Nova žival? Res? Vse kar *4leze in gre," je bilo uvrščeno, od mravelj pa do slona, vsak košček sveta preiskau. Kako je moči najti žival, ki bi je ne kazali v mwzejih? Dolgo so takrat zoologi tajili. Zato sem sklenil ustreliti džunglsko mačko, da bi pokazal njeno kožo in okostje. Tako sem naslednje jutro z Varolbutijem odšel v gozd. Vsi so si podobni, ti majhni lovci z dolgimi rokami. Razviti, s potlačenimi nosovi. Vendar se mi je zdelo, da sem ga nekje že srečal. Morebiti na lovu. Lok z zastrupljenimi poščiami je tiščal k sebi. Svoje nosače sem pustil v vasi, samo ovirali bi me. En teden bo trajalo, največ dva. Dva dni sva hodila po "barri-'barri** eni izmed tistih neskončnih karavanskih cest, ki v pragozda vežejo trgovska središča. Po njih mora hoditi Človek za človekom. Ni mi ugajal ta majhni, urni Vambuti. Nikoli se ni obrnil, da bi se ozrl name. Urno je Dopisu Brooklyn, A\ Y. drugi bi našel džunglsko mačko.' Tolažil sem se s tem, da je to j noj zadnji lov v pragoz-j tin. Samo to džunglsko mačko bi bil rad ustrelil. Kožo, mi jo je prodal pogla-; var, sem seveda nosil s seboj.- Slovencem, živečim v miljon-Ve ne dobim mačke, imam vsa i ^kem mestu New York, dosedaj kožo. Nisem vedel, kako dol- malo poznata "Atlantska go že kolovrativa po džungli.; federacija" bratskih društev Zdavnaj sem že pozabil na čas Slovenske Narodne Podporne in prostor. Nekoč proti jutru i J**dnote, p H red i jutri (v sobo-sem bil že pri kraju s svojimi to) zvečer veselico v Sloven-močrni. Čutil sem samo meh- skem Domu 253 Irving Ave., ka, spolzka tla pod nogami in I Brooklyn. X. V drevje je plesalo pred menoj. Zd ajci se je pritlikavec potuhnil za neki grm ter pokazal predse. Videl sem, da je švignila mimo neka žival, opica morebiti. "Mačka" je siknil vodnik, kar je učinkovalo na me kot {Kiliv. Gozd ni več plesal pred mojimi očmi, jxwl mojimi nogami pa so bila trdna in ravna tla kot nekdaj. Ta večer je pritlikavec naredil bajto iz listja ter razpi-hal ogenj. Tukaj torej bova dobila boječo, redko mačko. Bil sem zadovoljen, kot je človek zadovoljen po dovršenem napornem delu. Plamenči ogenj je v koči iz ličja naredil prijeten dom, a tesno izbo, ko je pojenjal. Prvine je jjočepnil Vambuti ter odložil svoje puščice. Ko sem se naslednje jutro prebudil, Vambutija ni bilo več. Bržkone je na lovu, pa se kmalu vrne. Toda ni prišel. Bilo je ]x»ldne, ko sem se zavedel, da sem v džungli — sam. Sam v džungli, nekje v mračnem gozdu, brez vodnika, s LINIMENT Mogoče bi bilo umestno vsaj malo opisati namen in cilj te najnovejše organizacije, vendar prepustil bom to bolj zmožnim možem, tla to o priliki storijo in se bom dotaknil za sedaj samo veselice, katera je pred nami. Za to našo prvo prireditev smo se kar na hitro odločili, in upamo, da bomo zamogli postreči našim gostom z vsem. kar pomaga, da človek preživi prijeten večer. Da se bodo mladi in plesa željni lahko boljše sukali, to bo skrbel naš mladi in agilni Jerry Koprivšek s svojim orehestrom. Da bodo zadovoljni tudi tisti, kateri so bolj nagnjeni na atletičuo stran bomo imeli kegljanje za dobit ke. Prva nagrada je $5.00, druga $M.OO in tretja nagrada $2. Kar se pa tiče pijače in prigrizka. je pa nepotrebno nagla šati, ker Dom je v tem ozira nad vsako kritiko. Prepričani smo, da ne bo nikomur žal, kateri nas ]>oseti ta večer. Ker je to prva prireditev federacije, s tem ne mislimo reči, da so društva, tvoreča to federacijo, nova. Društva kot "Slovenija" št. 56, "Bratska Zveza" št. 140, "All Americans" št. 580, kakor tudi društva št. 540 v Elizabeth, N. J., št. 687 v Manville, N. J., in št. 606 v Reading, Pa., vsa včlanjena v Slovenski Narodni Podporni Jednoti. že dolgo časa vršijo svoj glavni cilj, to je podpirati v potrebi svoje člane in gojiti duh bratstva med člani. Vsa ta društva, posebno pa NEZAPOSLENI POČIVAJO društva, poslujoča v Greater New Yorku in okolici, so vedno [»odpirala vsa bratska društva pri njih prireditvah, tako podpornih kakor tudi prosvetnih društev. Tudi mi vabimo vse društva, da se po možnosti odzovejo našemu pozivu in nas posetijo ta večer. Prepričani smo lahko, da jim ob prvi priliki gotovo povrnemo. Torej na svidenje v soboto zvečer dne 28. novembra v Slovenskem Domu v Brooklyn, N. Y. "Veselični Odbor.." Cleveland. O. V četrtek, 10. decembra, ob 8. uri zvečer, poda WPA potom skupine igralcev in pevcev Federal Music Projecta opero "The Bohemian Girl", ali po naše "Češko dekle" v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. Opera se vrši pod pokroviteljstvom Prosvetnega kluba S. N. Doma. Vstopnina je prosta s posebno vstopnico, ki se dobi pri zastopnikih društev Prosvetnega kluba SND in pri tajniku tega kluba, v uradu tajnika SND in pri tajnikih peviških in dramskih društev. Otroci smejo na predstavo le v spremstvu sta-rišev, ako imajo vstopnico drugače ne. Ali ste že kedaj želeli slišati spevoigro ,spremljevano z romantično godbo? Sedaj se vam nudi videti in slišati opero popolnoma zastonj. Vsi Slovenci in Jugoslovani sploh, ste prijazno vabljeni na to posebno ]x>gOstitev, ki se vam nudi sedaj. Udeležite se opere "The Bohemian Girl", ki bo podana na odra S. N. Doma pod direkcijo Handel Wadswortha. V prizidku se bo serviralo okusno pijačo in prigrizek od strani vodstva N. S. Dom«; pa se tudi v gostilni se malo ustavi te, da se pokrepčate z dobrotami tega sveta. Opera "Češko dekle" je bila spisana in bo peta v angleščini. Je to delo nadarjenega irskega pevca in skladatelja, Mihaela W. Balfe-ja, in je bila prvič igrana na Angleškem leta 184.*>. Njena melodična glasba, pe«stri kostumi in sceneri-,ja kot tudi nje romantična povest, ima "Češko dekle" š«» da- nes isto ljubkost in privlačnost, kot ob svojem rojstvu Cigani, gospoda, kmetje in slu-žinčad, tvorijo . veliko število osebja te opere, ki se doigrava v 19. stoletju na Češkem, v tedanji Avstriji, in so suče okrog neke, od ciganov ukradene bogataške hčere. Povest je zelo zanimiva, tudi precej komična, ker je imel pisatelj izredno dober talenta humorja. Zbor te opere "The Bohemian Girl" šteje okrog 80 oseb; baletni ples pleše 12 plesalk, in orkester, ki spremlja opero vseskozi sestoji iz 45 oseb Opero in orkestro dirigira Mr. Handel Wadsworth. Glav-'\iie vloge so v rokah sposobnih pevcev in pevk kot: Miss Maureen Decker poje naslovno vlogo "Češko dekle"; Miss Angelica Nancini nastopi kot kraljica ciganov; Mvron Ryan ima vlogo ljubimca Thadeussa, Ted Korosy poje vlogo grofa. Kdor želi imeti vstopnico za opero "The Bohemian Girl", naj si jo takoj preskrbi, dokler ne ]>oidejo. Zglasite se pri podpisanem. Erazem Gorshe, tajnik Pros vet. kluba SND. ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVIN-SKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. Nezaposleni iz okraja Jarrow v Angliji (nekateri niso dela ]i že nad deset let) počivajo na poti v London, kjer nameravajo ob otvoritvi parlaincai ta protestirati proti nezadostni pomoči nezaposlenim. Nekdanjim naročnikom. Današnjo številko Glasa Naroda bodo dobili v roke tudi tisti na«i rojaki, ki so bili preti leti naročeni na Glas Naroda, pa so ga iz različnih razlogov opustili. Po našem mnenju so bile slabe delavske razmere pogla-' i teli vzrok. Marsikateri naš rojak ni imel niti za kruh in Iruge najnujnejše življenske potrebščine. Dasi mu je bil list priljubljen, mu pri najboljši volji ni bilo mogoče obnoviti naročnine. So pa tudi taki, ki so nas prosili, naj jim pošiljamo list, čevš, da 'bodo plačali zanj, ko se bodo razmere izboljšale. Zanašajoč se na njihovo pošteno besedo, smo to storili — v mnogih slučajih, žal. v našo škodo. Dolg je naraščal, in ker na ponovne opomine ni bilo nobenega glasu, smo bili primorani list ustaviti. Izdajanje Glasa Naroda je v zvezi z ogromnimi stroški. Zalagati pa ne moremo več, saj smo pred leti toliko žrtvovali, da je narasel dolg pri naročnini na deset tisoč dolarjev. Precej dolžnikov se je zavedlo svoje dolžnosti, poravnalo dolg in se ponovno naročilo na Glas Naroda. Uverjeni smo, da bodo storili isto tudi oni, ki so nam s pošteno besedo obljubili pravnati svoj dolg. Zdi se nann, da je le malo takih (ali pa sploh nikogar), ki so opustili Glas Naroda, ker jim čtivo v njem ni bilo po volji. "Glas Naroda" je namreč edini neodvisen slovenski list v Združenih državah. Ne pripada nobeni stranki in nobeni politični frakciji. V njem ima prostor in besedo vsak, ki se pošteno izraža. Izhaja že petinštirideset let, in njegova zgodovina je tesno zvezana z zgodcv:"rt slovenskega našel ni št va. Razmere so se znatno izboljšale, in sedaj se onim, ki so bili naročeni nanj, nudi najboljša prilika, da ga ponovno na-roče. Co se kaj dolgujejo, naj pošljejo neka,i na račun dolga, nekaj pa za naročnino. Glas Naroda vam ko vsakodnevni tovariš, ki vam bo prinašal najbolj izbrano čtivo, lepe romane in povesti, šaljivo kolono in razne druge zanimivosti. Naročite ga je že višaj za nekaj mesecev, pa se boste po tem času prepričali, da ne morete biti brez njega in oosie postali stalni naročnik. SVOJI K SVOJIM! Williams FURNITURE Store 254 First Avenue, cor, 15th St., New York City (SLOVENSKO PODJETJE) VSE ZA VAS DOM EVERYHT1NG FOR YOUR HOME POHIŠTVA, POSTELJNINE, PEČI, ZAVES £R PREPROG Vaš dom je glavna stvar. SEDAJ JE NAJBOLJŠI ČAS ZA NAKUP P0 ZNIŽANIH CENAH. — PREPRIČAJTE SE CASH nr rRFnrr ^ gotov denar or K^ntLUi i ALI NA obroke Trgovina je odprta vsak dan do D. ure zvečer. Ob sobotah do 10. zvečer. ANDKKSONOVF. PRIPOVEDKE .35 111 strani. Cena ........................ ANDREJ HOFER .................................................... 50e BENEŠKA VEDEŽEVALKA ................................ 35e BELGRAJSKI RISER .......................................... 35e BOŽIČNI DAROVI ................................................... 35« BOJ IN ZMAGA ........................................................ 20 e CVET IN A ROROG RAJSKA ................................... 45e CVETKE (pravljice za stare in mlade)................ 30e ČAROVNICA S STAREGA GRADA ................... 25c DEVICA ORLEANSKA ............................................ 50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................ 40c ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........ 35c FRAN BARON TRENK ............................................ 35e FRA DIAVOI.O ........................................................ 50c GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- ("inski. vi»selomofl SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo vezano 1.— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov .20 VOLK SPOKORNIK (spisal Frane MeSko; s Trda vet....... 1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po .................................... 50« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _____ OOe ZLATOKOPI (povest Iz AUnke) ................ .25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I- del ............ 40e II. del _____________ 40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! In 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezka ...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.)f Gangl .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50 13 POVESTI. (III. zv.j, Gangl .............. £0 Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA 18th Street : ! New York. N. Y. wzai mzwumm* New York, Friday, November 27, 1936 TWM VZW&W9T JSUanBNB D2ILT IN VMS. Pot navzgor □ 38 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H- l>žorž«*va mati je komaj izpregovorila s Hartiitanom ka-i ko ln^sedo. V tnlovratuem molku j<* seiiela v svojem kotu; in je zaradi tajno prelitih solza imela rdeče oči. tlartinau .;«* bil prerali)očuU*ii, da no bi do nj<- občutil usmiljenja. Pri slovesu ji iskreno stisne roko. 4*Xe bžorž jo nežno poljubi in se je oprosti. Nato pa naglo odhiti iz hiše. da ne bi pokazal svoje ginjenosti. Vrata se med obema zapro. Gita strme gleda za njim. Njegovi koraki utihnejo na stopnicah. Na postajo ga ni smela spremiti. Kala se je ločitve-vpričo tujih, radovednih oči. Skoči k oknu in gleda za njim. Džorž stopi iz hiše gre naglo dalje, ne da bi se ozrl. Njegovega bolestnega obraza ni smela videti. Sele, ko pride do vogala ulice, kjer je moral zaviti proti postaji, se še enkrat obrne in v pozdrav <1 vigne roko. Gita iztegne obe roki, kot bi ga hotela zadržati. Tedaj pa Džorž izgine. Gita ihte pade na stol in si z obema rokama zakrije obraz. Neizmerno velika in težka se ji ta trenutek dozdeva žrtev, ki jo je morala prinesti s to ločitvijo. Slednjič pa pomiri in gre {»ogledat mater, ki je tudi inno^ro trpela vsled ločitve. Najde jo z okamenelim obrazom sedeti v njenem naslonjači! pri oknu. Nogavia se trese v njenih rokah. Kako hladno in polne jeze ji gledajo njene prazne 0(v.i nasproti! (lito zebe do srca in njene tople besede, ki jih je hotela prisiliti skozi ustnice, zamrjo pod tem pogledom. Džorž ravno hoče zasesti svoj oddelek v železniškem vozu. ko pride Hartman. Prijateljsko si stisneta roke. "Že sem mislil, da te ne boni več videl, Hartman." "Kavno zadnji trenutek je še prišlo nekaj vmes. Še enkrat ti želim srečo. Ne skrbi za nič, posebno ne zaradi denarja. Kar Ikjš potreboval denarja, ti ga bom že jaz preskrb«]. kolikor yra hočeš. Na tvojo bodočnost morem izdati vsako menico.** Džorž neverno pogleda. * Toliko veni ješ v mojo bodočnost?" "l>a!" Nič drugega, kot "da." Toda Džorž ve, koliko je bilo to vredno iz Hartmanovih ust. Stisne mu *oko. "Hvala za to spremljevalno besedo. In za vzemi se za mojo ženo. Sedaj pri moji materi njej ne bo postlano s cvetlicami. Rad bi ji vse to prihranil.*' 'o des-i ni ;strani vrata ter mu presekal žile, vsled česar je oče izkr-j vavel. Obdolženec jo skesano j priznal svoje dejanje in takole J opisal žalostni dogodek: Vincenc Stojnšek je 19. okt. j ves dan oral na njivi svojih j staršev. Pri delo mu je pomagal sosod Andrej Rampre. Ob 15. sta šla oba v Ramprctov gozd po drva. Ko se je vračal obdolžence z naloženim vozom mimo domače hiše proti Ram-pretovi liiši, se je na domačem pragu oglasil obdolženčev oče Anton Stojnšek. Oče je bil ■sodni cenilec in se je bil malo prej vinjen vrnil z neke cenitve. V vinjenosti je začel sina zmerjati. Ker je sin vedel, da se oče v vinjenosti rad prepira, in pretepa, mu ni odgovoril, marveč je šel z "Ranmretom do njegove domači je. Ko sta hotela razložiti drva, se je pojavil Anton Stojnšek in začel groziti, da bo vse potolkel, če se ne bo delalo po njegovi želji. Sin mu je nekaj ugovarjal in izjavil, da pojde spet o rat. Po teli besedah je oče pograbil sosedovo mot i ko, ki je bila prislo-njona ob zid, in zamahnil z njo proti sinu, ki pa se je udarcu pravočasno izognil in zbežal proti domačemu hlevu. Oče je pohitel z dvignjeno motiko za njim in ga dohitel pri kolarni-ei. iSin se jo ustavil, v tem pa je oče spot zamahnil z motiko proti njemu. Sin se je umaknil, pograbil sekiro in udaril očeta z ostrino dvakrat po vratu. Sin je nato zbežal v gozd Oče je se tekol z motiko v roki kakih deset korakov za njim,, nato se je z gradil in izkrvavel. Sin se je drugi dan sam javil orožnikom v Rogatcu. Pri Stojnškovih so vladale žalostne razmorjo. Kadar jo bil oče tro-zon, je bil dober. fV je bil vinjen, pa je bil zelo nasilon. — Vincenc Stojnšek je bil obsojen na 2 leti ječe. in izgubo častnih pravic na dobo 3 let. UBIJALCA MIHEJA HABIHA OBSOJENA Na dan vernih duš je celovško dežolno sodišče razpravljalo o tragični smrti Miheja ITa-biha, posest ni kovega sina in člana hodiškega društva "zvezde". Zaradi uboja sta. bila SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO ^ Greater New York in okolico, ink. Kdor izmed rojakov ali rojakinj, še ni elan tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljieo ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele spozna, kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sieer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17.000.00 -ODBOR ZA LETO 1936- Predsednik: FRANK HOTKO 507 E. 73rd St., New York City Podpredsednik: FRANK MEKINO 1055 Greene Avenue Brook'.yn, X. T. Tajnik: JOSEPH POGACHX1K 580 Liberty Avenue WiUiston Park. L. I. Blagajnik: ANTON KOSIRN1K 101-21 — 85th Road Richmond HilL. L- I. Zapisnikar: ANTON CVETKOVI1CH 983 Seneca Avenue Ridgpwood, L. I. JOSEPH POGACHNIK Arhivar: Nadzorniki: XI. VINCENT ZALOKAR 71-09 — 69th Street, Glendale, L. I. III. ANTHONY CVEYTKOVICH 983 Seneca Avenue, Ridgewood. L. I. Društvo zboruje vsako četrto soboto v svojih druitvenih prostorih v American Slovenian Auditorium, 2S3 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. I. FRED VELEPEC, 7725 — 67th Place, Glendale, L. I. obtožena 25-letni Avgust Me din \v. Pinjo vasi in 25-letni Maki- Allesch s Suhe pri Škofijah. Tožbo je zastopal prvi državni pravilnik tir. SuppanJ Obtožnica navaja, da so se 13. ( septembra Miho j Habiha in nekateri njegovi tovariši vračali' s pevske prireditve v Dobu ter se mimogrede ustavili v gostilni Burger v Škofi f#ah. V tej gostilni sta se Media in Ilabih nekaj sprla. Zunaj na cesti sta Media in Allesrh Habiha tako pretepla, da mu je počila lobanja na desnem sencu. K obravnavi so bili pozvani spremljevalci pokojnega Habiha. njegova sestra in ]xisestnik Jaeger iz Plešerke, ki je kot prvi našel hudo ranjenega Habiha na cesti. Obtoženi Media se je zagovarjal s silobranom ter zatrjeval, tla je tudi Ilabih njega trikrat udaril. Drugi obtoženec pa je trdil, da ga je Media klieal na pomoč, a da je potem, ko je videl kako se Media in Habili suvata na cesti, takoj zavil v nasprotno smer. Habihovi tovariši so pod prisego izpovedali, da so pred gostilno -slišali, kako je Media zmerjal s psovko "euši 7 111 kako je potem na cesti Habiha napadel s kolom. Habih je kol prestregel in oba sta pad la v jarek. Media in Allesha klical na pomoč in, čeprav ga prej ni nihče videl ne v gostilni ne na cesti, se je Allesch takoj pojavil. Media je posvetil z električno svet.iljko, Al-lescli pa je Habiha udaril. Hudo ranjenega Habiha so odnesli domov in pred smrtjo je nekemu tovarišu kratko opisoval napad in imenoval napadalca. Orožniki v Ribni so ocenili zaslišane Habihove tovariše kot trezne in zanesljive fante. Državni pravdnik je vztrajal pri obtožbi ter nagi asi 1, da je dejanje za obtoženca posebno obremenilno zaradi tega, ker ovira v deželi sožitje med Nemci in Slovenci. Zagovornik jo Medio zagovarjal s silobranom, o Alloschu pa je trdil, da pri napadu sploh ni bil dejansko udeležen. Priče so bile po njegovem mnenju pristranjene. Obsojena sta bila Media na 2 leti, Allescb, ki je bil za slič-ne delikte že večkrat kaznovan, pa na 3 leta težkega in poostrenega zapora. Zagovornik je prijavil priziv in pritožbo. Razpravi je prisostvovala večja družba TTodišanov in Škofi čanov. TRAGIČNA SMRT Te dni sta dninar in hlapec posestnice Šribarjeve v Dreši-nji vasi pri Petrovicah podrla drevo, pri čemer je 'drevo obležalo na pobočju. Ko sta nato žagala deblo, je odžgani del debla zdrknil po pobočju in zadel dninarja s tako silo po glavi, da mu je zdrobil lobanjo. Nesrečni dninar je na mestu izdihnil. 2UPNIK FINŽGAR GRE V POKOJ Te dni se poslovi od trnovske fare Pran Sal. Finžgar. župnik in pisatelj. Kot maš-nik ima za seboj 42 let službe, trnovsko župnijo pa je vodil 18 let, o. februarja: Kuropa v Premen Ki. februarja: Queen Mary v Cherbourg "Washington v Havre 11. februarja: Conle di Savoia v Genoa !!>. februarja: Bremen v Bremen :?o februarja: I le de France v Havre Saturnia v Trst 'JI. februarja: Manhattan v Havre Quifii Mary v Cherbourg fell run rja : K ti ropa v Bremen t'7. februarja : l*nrls v IIa\re Rex v Genoa VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do »'daj Imate plaCano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan ln tretja pa ieto. l>a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravi-čeni obiskati tu.H «iruge naselbine, kjer je kaj naSib rojakov nR9e)Jenlb. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin •'OrOBADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftle Walsenhurg, M. J. Bavuk INDIANA : Indianapolis, Fr. Zupanill. 'LLINOIS: Chicago. J. Bevčlč, J. Lukdnieh Cicero. J. Fabian {Chicago, Cicero in Illinois) Joliet, Mary Bambit-h La Sa'le, J. SpeUcb Mascoutah, Frank Augustla North Chicago, Joe Zelene KANSAS : Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplvec .MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chlsholm, Frank Gou2e Ely. Jos. J. I'eshel Eveleth, Louis Gou2e Gill>ert, Louis Vessel Hibblng, John Povfie Virgina. Frank Brvatleh MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha r.tttlo Full*. Frank Maal* OHIO: Barberton. Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Cbaa. Karl-linger. Jacob Besnlk. John Slannik Girard, Acton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumne Youngstown, Anton Kikel] OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Iparec Conemaugh, J. Brezove« Goverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Sup&ntit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant, Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway, John 2ust Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pr>- gar Steelton, A. idren Turtle Creek, Fr. Sefalfrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. »dr Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tanehar Diamondville, Joe Rollcb Vsak zastopnik Izda potrdilo ca rro-to, katero je prejel. Zaa^pnike topla priporočamo. rrprava naroda" Važno za potovanje. Kdor le namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseb stvareh. Valed naSo dolgoletne skušnje Vam zamoremo da:I najboljša pojasnila in tudi Tae potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. m «a- upno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je ghooo, za najmanjše stroška. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predn« se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Tam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 21 6 West 1 8th Street New York, N. Y.