Il Na svitlobo dane od krajnske kmetske družbe Tečaj VI srèdo 10. travna 1848. List 1» Drevó v evetjí. Cv gledam spomladi U senci njegovi drevó Veselja se smeja 9 Pozabi se trud 1 • v » » • • ulavicici sivi Mi serce sladko Prijazno je túd Približani' pobo Še mu srologl 9 Kér ono doba Mladosti je prav Mladosti nedolžni Bnaka je last Ta cvet je dežele. 9 Cloveštva je cast Je vertica slava Je vertica kras. Prepevajo tice Mu hvalo na glás Veselje razseva, In radost budi O krásnosti njeni Se vse veseli. 9 U dom si izvoli i a ticikov par, Ljubezni je srečne, Vesele oltar. Z veseljem napolni Tud starca sercé O njej se nebesa Samé veselé. 9 Iz cvetja cebele Mu serkaj Napravljajo z méd 9 tjo z njega Nebesko si jéd Zatorej, ko vglédam Cvcteče drevó Veselja se smeja 9 Mi serce sladko. M, Valja vec. Pogovor dvéli kmetov zastran poslancov na Dunajski deržavni zbor To pravico so nam presvitli Cesar s konstitucijo ali ústavo podědili, in v ti pravici obstojí ustava, de bomo pri vsih deržavnih dohodkih in pri vsih stroških tudi mi računili ali rajtali, in de bojo Cesar tudi pri druzih za svèt to je ? ljudstvo napravah in postavah nas poprašali. Jernej. To je vse práv lepo in práv prav koristno slava za to našimu Ferdinandu! Ali ubogi Cesar! kako bojo neki to naredili, de bo toliko milijonov % ljudi, ki živé po več sto milj saksebi v cesarstvu ? ob enim in brez prepira gospodarilo, se med seboj lepo za stopilo in vsako reč tako sklenilo, de bo vsim práv ? To skorej ni m o go ce. iHlake. Je, je mogoče, ljubi Jernej! in se bo tudi zgodilo, in sicer takole: Kadar bo od Cesarja veliki deržavni zbor na Dunaji napovedan, bo veliko ljudi iz eniga ali pa iz vec bližnjih krajev skupej izvolilo eniga m o z a ? do kteriga imajo narveci zaupanje, izmed sebe ali pa iz kaki ga govoril. Tega druziga kraja, de bo za nje bojo po tem na veliki zbor na Dunaj poslali. Zatega voljo se tak mož imenuje poslanec ali poslanik. Po tem takim pride na več tavžent ljudi en mož , in namesto veliko milijonov ljudi nekaj sto poslancov, ki bojo ravno to opravili, kakor de bi se vsí milijoni skupej posvetovali. Jernej. A! zdej mi se le v glavo Blakè. Dête plentej ! de še zmirej nič kaj pràv ne se zamore taka velika reč opraviti ; zdej gre, V se kakó de le vém 9 razumes, kaj de je konstitucija ali ustava, s ktero ? kaj de bo opravilo poslancov. so nas milostljivi Cesar osrecili. Jernej. Nikar se ne jezi, dragi moj ! nikar. Sej se marsikterimu taka srodi, ne meni samimu; sicer bi se — Ti si modra glava, Blakè. Po tem boš pa tuđi lahko spoznal veliko imenitnost poslancov, in kakó skerbno taki možjé izbrati. se bojo mogli *5 9 ne slisalo toliko napcnih misel. — razloži mi tedej, pa prav po domaće: v čim de prav za práv obstojí nova vladija? Blakè. V Božjim imenu , naj pa bo Jernej. Skerbno, skerbno jih bomo mogli izberati zares. Veš kaj, jez bi že tebe izvolil Blakè bil mož za tó. y ti bi akoravno Blakè. V ljubezni pravi živi ljubezni do do sim ze vec ko stokrát to reč razlagal. Lej ! Cesarstvo movine me nihče ne prekosi, to vém ali cesarska deržava je veliko 9 tudi poznam veliko gospodarstvo. Ve potrebe kmetiskiga stanů in se v marsikteri čidel vsak prebivavec ali stanovnik cesarstva ima nekaj nisim ravno osel tode nemškiga jezika, ki drugi reci ga bojo svojiga v tem gospodarstvu; eden ima zemljiše ali ^^HiHBHHHHi HHHMHHBIHHHÉHH kako srrunt 9 drugi kako hišo, tretji kako fabriko, ceterti nisim tako vajen, de bi treba. In za- 9 delavnico, peti gotove denarje, šesti svojo modro gT vo sedmi svojo telesno moč i. t. d. Kér si ima tedej vsak pri tem v zboru na Dunaji govorili, zamogel brez spodtike govoriti, kar bo pa tega voljo bi vam bilo z menoj malo pomagano. Jernej. Koga bomo tedej izvolili, kadar bo čas lašenjem Cesarskiga ukaza spoznali. Pa tudi prosti kmetje, in clo tišti, ki so bili od zakotnih pisačev in drugih hudobnežev zapeljani so bi jih bilo zadosti, —in kakošne zmešnjave in zaderžki bi iz tega izhajati utegnili, se lahko previdi; in ako bi dohodki ravno ob ti dobi pri rokah ne bili. kadar je kaj placevat i, bi se večkrat marsikteri opravki potrebnih naredb zamudili ali cio opustili, zakaj v občjih recéh je treba mnoge opravila neutegama oskerbeti, in zamuda se iz podukov pametnih, zaupanja vrednih in rodoljubih se težko popravi. Se kaj bolj vse to urriéti, ozrite se, , tje proti Soči! Ako bi bili vsi deržavnikí sorojakov té resnice prepričali. Ni ki bi ne bil prepričan več med Slovenci de deržava, bodi si samooblastna dragi bratje, take misli, kakorsne so bili nekteri neumni. zmoteni ali ustavna, je veliko občno gospodarstvo, ktero za po- zapeljani 9 trebne s t r 0 s k e tudi dostojnih dohodkov i meti mora. Pa vsak 11e vé . de se 9 derzavno gospodarstvo od hiso- , kmeta ali gospoda de so vsi davki overženi, de nič, clo nič več plačevati ne bo, če bi se ne bile zmotene reve kmalo streznile, kaj bi bilo z nami, z našo avstrijansko der- žavo 2 Ali bi bilo mogoče množico vojakov z vsim po vanja kakiga posamesniga deželana kar deljec razloči. Hišni gospodar se mora le po meri trebnim previđeno hitro Talijanskim puntarjem na spřoti svojih zaslužkov, svojiga pridobljenja ravnati, in po ti pošiljati, in vstaviti nehvaležne in krivične prizadeve men stroške za svoi živež jínili 011WSJRV oïvj /-ivi/i, za svrojo vgodnost, au puniarjev. misme, ue 01 se om prevz vikša ali prikrati. Deržavni mu gospodarju pa število Soči na m ej i Talijanskih dežel vstavili? ali po potrebnih stroskov za potrebne dohodke mero daje puntarjev. Mislite, de bi se bili prevzetni Talijani pri , planili 11e 9 to bi bili, misleći de vsi kraji kjer se Talijansko govori, so , dohodkov mora toliko imeti, kolikor je potrebnih njim lastni, 11a Goriško knežijo, 11a Terst, na Istrijo, na stroškov. Po meri potrebe tedaj se deržavni dohodki Reko, na Dalmacijo ; sej so že svoj nov zemljovid (Land-ali povikšajo ali pomanjšajo. karte) z vsimi temi deželami okincili. Odrezali bi bili Čuditi se tedaj moramo, de zdaj, ko se ima cela avstrijanski deržavi žile vunanjiga kupčevanja, žile no- Vidite kako neopustljivo potrebno derzavna naprava prenarediti in ustava vravnati, vsi in ne le posamesni deržavniki, temuč tudi celi stanovi in tranjiga blagostanja. ^"M^ntv^*.* ^v* ^.vp , ^ vv.ll ttv lUU 1. WH PlWiil/ » 1 111 (}g j6 , UU 14 Ci \ cele dežele kar le polajsanja, pomanjšanja ali clo over- nice dohajajo. de davki gotovo in stanovitno v deržavne denar ženja nekterih davkov terjajo, brez de bi pomislili 9 ali Kakošne davke pa imamo zdaj v avstrijanski der je po meri potrebnih deržavnih stroskov tako pomanjsa- žavi? Hočmo jih 11a kratko pregledati; in pri ti přilož nje ali overzenje brez enakocasniga nadomestenja mo goce, brez de bi pomislili, de se v ustavni deržavi nosti bomo tudi števila vsih davkov povedali, kakor so bili za gospodarsko léto 1848 (od vsih Svetih 1847 do pregled in presojenje potrébnih občjih stroškov, in po konca Kozoperska 1848) prevdarjeni in v Dunajskih njih meri tudi število dohodkov ali davkov le v velikim zboru deželnih poslanikov storiti in dogotoviti zamore 9 de tedaj pomanjšanje ali kakoršne si bodi premembe davkov le Tudi po8laniki kmetiskiga avstrijanskih narodov govorili, v vsacim deželskim zboru. Pa ne tištim poslanikam Novícah Nr. 88. razglašeni. Imamo I. stanovitne, in II. premenljive davke. I. Stanovitni davki so naloženi na prihodke zemljištva ali pohištva, in na obertnijo. Gotovi so in sta-stanu bodo v tem zboru novitni, zakaj posestvo zemlje ali pohištva, če se tudi in ne le samo prihodnjič is tistiga veliciga zbora izhajati zamorejo sej naj bo pisan ta sostavek, temuc vse 9 bodo bistroumni mozjé njih naročnikam, de bodo osnove davkov poznali davke, kar jih zdej imamo, pregledali, in de s tako znanostjo ne bodo od svojih poslanikov nespametno kaj taciga terjali, kar spolniti bi nemogoče, marveč deržavi silno škodljivo bilo, in občno gospodarstvo zaderževati ali cio razdjati utegnilo. posestniki premené, stanovitno ostane; tako tudi razna obertniška pridobljivost. Zató so tudi stanovitni davki terdna podloga in steber deržavnih dohodkov. Davki tega reda so: kon- 1. Zemeljni davk (gruntna štibra, franki 9 tribucjon). Plačujejo ga vsi posestniki 9 kmetje ali go spodje 9 od čistiga prihodiša sirovih zemeljnih prihod kov 9 od žita, vina, sená 9 j lesá i. t. d. Opira se naloga Davki so doklade ali m sleherniga deželana, naloge vsih deržavnikov sploh in razdeljenje tega 9 davka na poprejsnje umetalno in natanjčno izmérjenje zemlje vsaciga obdelovanja in na sosebno v potrebne derzavne natanjčno cenitev vrednosti sirovih pridelkov, to je, ko stroske. Memo gredé moramo opomniti, de davke le tište liko razni pridelki po odločenih potroških za obdelovanje doklade deržavnikov imenujemo, ktere za občno go- čiste vrednosti veržejo. Na sto goldinarjev čiste vređ-spodarstvo deržave, občne denarnice (Staatskas- nosti je na Krajnskim, Primorskim in na Štajarskim sen) prejemljejo. Odrajtanja obrest od posojenih denwjev ? 17 tres oldinarjev 47 krajc. davka naloženiga. Govorili in pripomogli so pri cenitvi čistiga prihodiša zemlje posestniki sami po svojih srenjskih odbornikih, ter so nalogo sami osnovali. Kej napčniga ali pretežkiga zna pri tem davku biti, de je kakošna dežela po dobroti svojiga zemljištva in po važnejši ceni pridelkov v primeri proti drugi slabši deželi premalo obložena.— Prevdarjen je vès dohodek iz gruntniga davka za 1848 na debelo na 39 milijonovin 51000 goldinarjev, in kar ga ima čistiga v deržavne denarnice priti, na 37 milijonov in 674,000, med kte-rimi je pa tudi 6 milijonov, ktere is Mažarskiga in Sol-daskih mej vojniška denarnica sama prejemlje. 2. His ni davk. Naložen je na prihodke od hiš in druziga hišniga ali gospodarskiga poslopja po dvojih osnovah : V mestih, kjer hiše vlastnikam gotove prihodke veržejo, se plačuje od prihodka (mite) po 17 goldinarjev od sto, v manjših mestih pa, v tergih in na deželi po primeri koristnosti v dvanajstih verstah od 40 krajcarjev do 60 goldinarjev. Prićakovano število tega davka za 1848 je na debelo 5 milijonov, čistih pa 4 milijone in 800,000 goldinarjev. 3. Obertniški davk. Dokaj deržavnikov poleg posestva zemlje ali hiš, in pa tudi brez tistih, mnoge stanovitne obertniške opravila vedejo; imajo, postavim, fabrike, fužine, ali so umetalniki, rokodelci, ali tergovci, stacunarji i. t. d. Taki od svojih obertniških dobičkov k deržavnim dohodkam dokladajo. Naloga obert-niškiga davka je osnovana po več verstah, umerjenih po obširnosti obertnije, številu denarjev va-njo obernjenih, številu pomočnikov in delavcov, in znese na létu med 2 gold, do 1500 gold. Ta davk bi imel vreči za 1848 na debelo 2 milijona in 776,000 gold., čistih pa 2 mi-lijona in 731,000 goldinarjev. — To so trije stanovitni davki, ki jih v nemških in slovenskih deželah imamo. Na Talijanskim imajo še tudi životni davk (Personal-Steuer), kteriga bi imelo cistiga za léto 1848 en milijon in 379,000 gold, doha- jati. Na druge ne posebno imenovane stanovitne davke je tudi še čistih 205,000 gold, prevdarjenih. Število vsih stanovitnih davkov bi imelo biti po zgorej rečenim Dunajskim listu za léto 1848: na debelo 49 milijonov in 524,000 gold., čistih pa 47 milijonov in 865,000 gold. Razloček med tema dvema šte-vilama znese 1 milijon in 659,000 goldinarjev, kteri za pobéro davkov ín za druge z njim sklenjene potroške odpadejo. (Dalje sledi.) Slovenske reci. Veselo novico vsim slovenskim dežela m oznani današnja posebna doklada Novic, v kteri boste brali, de se bo v Ljublj ani napravila slovenska šola za živinozdravilstvo in podkov-stvo. Ze veliko lét je hrepenela dežela po tem tako potrebnim učilišu — zdej se bojo želje spolnile. Z združeno pomoejó verlih rodoljubov bo krajnska kmeti j ska družba to šolo napravila, v kteri bosta — iz proste dobre volje dohtarja Bleiweis in S trup i učenika brez plačila. Veliko in težavno reč bosta ta dva možá na-se vzela — tode nju živa in poterjena ljubezin do domovine jima bo moč dala, to važno delo v prid slovenskih dežel opravljati. Odbor kmetijske družbe. Imenovano učeliše bo tedej že četerto v slovenskim jeziku v Ljubljani. Eno je učiliše slovenskiga jezikoslovstva, drugo duhovno pastirstvo, v kterim so si sedanji korar, gosp. Jožef Poklukar neumerjočo slavo pridobili; tretje pa je učeliše poro-doslovja, ktero žlahtni gosp. Dr. Bernard Pahner opravlajo. Imenovani učenik so dali létas: „Bukve za učenke p orodni cars tva" v slovenskim jeziku na svitlo, po kterih učenke porodoslovja učé. Slovenske pesmi in slovenske igre v Ljubljanskim gledišu so nam obljubljene, s kterimi nas bo „slovenski zbor" raz veselil. Ulice (gase) Ljublj ans kiga m esta bojo zraven dozdanjih nemških dobile tudi nadpise v slovenskim jeziku. Gosp. JanezGuttmann, sedaj namest-nik mestniga poglavarja, je sprožil to reč v mestnim zboru, in vsi zborniki so jo enoglasno poterdili. Zdej bojo zamogli vender tudi kmetje ulic po mestu lože iskati, kér bojo imele krajnske imena. Iz Štajarskiga — nam gosp. Davorin pišejo— je za slovenske prošnje 11000 podpisov sobranih. Zmi-ram se še podpisujejo. Vidite dragi bratje Slovenci na Krajnskim, da niso samo želje nekterih iskrenih domorodcov, zedinjeni biti v eno politiško telo, temuč vsiga ljudstva. Pri vas je većina (pluralitat), zato vi storite osnovo. Iz Ptujskiga gosp. Davorin pišejo, de je ljudstvo samo brez vsiga opomina začelo podpise nabirati za sledečo prošnjo: de se namreč slovenska stran S ekavske škofíje k Lavantinski pridruži in škofov sedež ali vťelje, ali v Marburg, ali pa naPtuje prestavi. Volitev poslancov za Frankfort je — kar je nam znano — sicer v vsih volitnih okolicah Krajnski- V ga in S taj ar ski ga dokončana, tode nekteri za volitelje izvoljeni možje niso hotli poslancov voliti, ampak v več krajih so komisarju z besedo ali po pismu na znanje dali, de zvěsti podložni svojimu cesarju ne potrebujejo poslancov k nemški zavezi. Pri téh zbirališih so se spet ïiektere žalostné prigodbe primerile ; takó so kmetje v Lesk o vcu od nekiga člověka zapeljani in podšuntani, s kantonskim komisarjem silno gerdo ravnali. In zakaj? Hudobnež je kmete osleparil, de ima kantonski komisár že več dni novi patent zavoljo desetine in tlake pri sebi, in de ga ima kmetam razglasiti. Kmetje so zapeljivcu verjeli, in so se od njega zapeljani silno gerdo obnašali. — Kaj zasluži tak šuntar? — — — Kmetje, ljubi kmetje! za Božjo voljo ne veijomite Jačim sleparjem. Sej imate sami pre-brisane glave , de se vam ni treba na take ljudi zana-šati. Sej ste prepričani, de vam Novice zdej vsako novo postavo koj oznanijo, de tudi cesarske gosposke take oznaníla, v vašim jeziku natisnjene, po deželi koj razglasijo. Kako bo tak slepár tako imenitno reč poprej vedil, kakor vi vsi? Přišel bo, přišel nov patent za odkupljenje tlake in desetine — Cesar so nam ga gotovo obljubili — ali dozdej ga še nismo dobili, tedej ga tudi nihče skrivati ne more! Prošnja slovenskim in novičnim pisavcam. Kakó imeniten čas je sedanji vsim stanovam, torej tudi kmetam, in kaj Novice zdaj vse povéjo, sploh vsi Slovenci véjo , ali pa véditi želijo. Med temi željivnimt je pa nar več kmetov ; zató sim primoran kmetiško stran poprijeti, in tištim rodoljubam, kterih sostavke v Novícah beremo, serčno prošnjo razglasiti, upajoč, de mi je verli sini Slovenije in naši bratje gotovo ne bojo overgli: Deržite se slovenskih beséd, in le, kadeř téh nimate, prosite, de naj jih Vam drugi Slovani po-sodijo; zakaj saj véste, dragi domorodci! de če v enim sostavku le kakih dveh besedic ne razumemo, gotovo tudi celiga sostavka ne. V pesmah, akoravno je bolje de Slovenci Slovenci ostanemo, je vender vse drugači ; tukaj zamoremo drugih slovanskih besed včasi poiskati poleg pesniške svobodnosti; — ali z drugimi spiski ní taka. Saj so Novice posebno za kmeta in rokodelea pisane , torej ne smemo tako pisati, de bi nas kmetje in rokodelci ne razumeli. Veliko kmetov Novice prebira, pa jih ne razume; in kar pišemo, posebno pa v zdaj vsim narodam imeniinim času, moramo tako pisati, de nas bojo vsi bravci razumeli, pa ne, de bi se iz tesra vidilo in domaće življenje z nađpisam: „Novini pre ho-spodarstvo, řemeslo a domaći život." Vsako koliko slovanskih narečij že znamo. — Svojo prošnjo pod- sredo se daje en list na celi poli na svitlo. Celolétno , kér mislim, de vsi predplačanje znese s poštovíno vřed 5 gold, srebra. Ob- pirati, imam se vec vzrokov, pa prijatli kmetov z mano mislijo, sklenem svojo prošnjo z sežek sostavkov dozdej na svitlo danih listov spricuje upam, de sim prostim kmetam vstregel, kér sim njih izverstno vredniško umetnost gosp. Dan j ela Li hard a, želje razglasil, in de mi tudi omikani ne bojo za zlo vrednika in izdatelja Novin. vzeli, kér véjo , de so Novice kmetu k nar većimu pri-in de kmet nirna časa, ne besednjaka ne slovnice prebirati; toliko menj se bom pa pisavcam zaměřil, kér ^mešniee. njih visoki namen je prosto ljudstvo osrečiti. y, 't* Likar. Hov zvon . vlít od gosp. Samasata. Danes smo zvonarji gosp ogledovali pri slovečim Ljubljanskim Antonu Samasatu nov. ravno do- Nekteri ljudjé menijo, de pisani trak na suknji in kokarda na klobuku so kake posebne, čudne řečí. O velikonočnih šolskih praznicih domá sim slišal nektere znamnje antikrista, kmalo pride sodni dan, konec se meniti: „Zvezda na klobuku in trak na suknji ? nekteri mestnjani nosijo, ni drujiga. ko ? končan krasin zvon, ki 3380 funtov vaga in ki je za škofijsko cerkev Marije Lavretanske pri sv. Andreji v Lavantinski Dolini namenjen, kamor ga bojo te dni zakaj svet se zdej mesa sveta se bliža." Drugi spet so pravili, de imajo te znamnja tako lastnost.de tistiira.ki jih nosi, nobena reč, nobeno orožje, V ze peljali. Vlít je mojstra bo slovélo in tako ? de ne more umetniši biti ne sabla, ne meč raniti nima močí; store, de se taci^ ? ime 5 se razlégalo po celi rajski Dolini! svincena krogla iz puske ne prime ? de je potim takim Naj bi se pobožni nadpis : „SIava Bogu v višavah vsak takó zaznamovan tako rekoč neranljiv in mir ljudém na zemlji", kteriga so milostljivi knez in škof srosp. Anton Martin Slomšek izvolili i in s kterim je zvona krilo kinčano, skorej skorej po celim svetu dopolnil, in naj bi ljubi mir k ljudém na zem- Oznanilo« Domoródni slovénski zbor v Ljubljani je ob-ljubil, v korist ubožnejših gospodov učencov modroslovja in zdravilstva v Ljubljanskim gledišu nalaš v ta namen spisano igro napraviti in dan igre o svojim času na znanje dati. Kér pa godú našiga premilostljiviga lji zopet přišel, kteriga tako težko pogrešujemo! Pridi pridi mili dar Božji! Dr. B. îïov slovanski kmeti j ski lu rokođel ski časopis« V Skalici (na Ogerskim) so začele 5. dan prete-čeniga mesca izhajati Novice za kmetijstvo, rokodelstvo cesarja Ferdinanda I. ta domorodni zbor ne vé vred nejsi obhajati, kakor s to igro, dam v njegovim iménu na znanje, de se bo od mene v ta namen spisana igra 30. tega mésca igrala. z nađpisam „Nèkadaj in Ztdaj" Upati je, de bodo častiti domorodci namen slovénskiga zbora, ubožnejšim imenovanih gospodov učencov namreč * Namen Novic je, ljudstvo v vsim podučiti, kar mu je za življenje potreba. Ta imenitni namen tudi prihodnjič dose-govati, bo vselej pervo vodilo Novic, kakor je dozdej bilo. k obléki narodne akademiske straže pripomoći blagovoljno krajn- ar or Z dosego tega naména se pa veže lahka razumljivost podpérali, kakor je tudi upaii, de bodo slavni ski deželni stanovi Ljubljansko glediše v ta namen bla Fr. Malavašič, zazdanji tajnik domorodniga slov. zbora. Novičnih sostavkov, za ktero je vređništvo, za ktero so gosercno prepustili, gotovo vsi gospodje pisavci v svojih spisih skerbeli. De včasih kaka mcnj na vad na ali cio neznana beseda vmes pride, se v tako razlicnih rečeh, od kterih Novice pišejo, lahko zgodi. — — Kakor je pa od ene strani resnica, de nam je potreba mili slovenski jezik vedno bolj in bolj izobra-zovati, pa pridno tudi cisto slovenskih besed iskati , ki so po kmetih semtertje navadne, kterih pa slovenski pisavci še ne vémo — ravno tako je pa tudi od druge strani gotova, de je več tacili kmetov pa tudi gospodov, ki še slovenskiga práv brati ne urnejo, kteri, kakor nas je skušnja že več- Današnjimu listu je pridjana 3. pola „Zlate Vasi" in pa oznanilo slovenske „živino zdravilske sole." krat prepričala, marsikteriga sostavka niso razumeli, ko Kitili kup (Srednja cena). MjJ if 6 ij ft ts i j I JHLrft jn ji 6. Véliciga trav-Jl. Véliciga tráv- ná. na. gold. gold. ga samí brali; ako ga jim je pa kak drug vajen clovek bral, so ga razumeli, rekoč: »Lejte, kako je pa to?« Naša mi-sel je: Novice moraj o lahko razumljive biti; bravci Novic tudi kmetiskiga stanu morajo pa tudi s sam vred eno stopnjo naprej storiti. V tem obstojí omikanje naroda, za ktero se poganjamo. Ako morebiti veliko kmetov ne razume ustavnima pisma, ali more , de tedej ni umljivo prestavljeno ? Z novo vladar sko napravo bomo dobili veliko novih besed, in a » • reci nič ne pomaga: učiti se jih bomo mogli! Vređništvo. mernik Pšenice domaće » » banaške » Turšíce....... » Soršice....... R« v ' ezi......... » Ječmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... Odgovor vredništva Hovie častitim slovenskim dopisnikam Namen kmetijskih in kodelskih N je vsim bravcam dobro znan ; tedej vsak ve ? de p li tik a nikdar ni bila njih poklic. Vprašali so nas t ij ske v ze d več st kako je to, de smo IV ze v vec listih km in kodelske řečí popolnarna zanemarili — in opomnili so nas, de bi po izgledu druzih kmetijskih in rokodelskih Novic, ki se tudi zdej za politiko clo nič ne menijo, pri svojim pokliču ostali De smo od 22. Sušca popolna iz jspoznal, kér posebni prigodki tudi poseb ojnie stopili, ne moremo tajiti, in vsak rodoljub bo to za prav bnašenje potrebno storé Kar je bilo dozdej dragim bravcam oznaniti potreba, smo jim v Novícah oznanili in tudi prihodnj ne bomo opustili oznanovati 3tili politiškim N k ktei se z se boj m ena m ■ kmalo začele V • h N veže. Vse politiške reči pa bomo prepu v ze spravlja pričakujemo O IV 1 III il U v I U ili , IVllyJ O Oly UUJU IV III C* 117 /iUVU IV. Več obširnih sostavkov, ki smo jih iz Gradca in nekterih druzih krajev za Novice ali doklade dobili y v ta namen, de jih bomo vredniku politiških N izrocili ? kteriga vsak dan v Ljublj Vrednik Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani