Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana STROKOVNA REVIJA ZA RAZISKOVANJE IN RAZVOJ PODROČJA RAZREDNEGA POUKA | LETNIK XXVI | 2024 | ŠTEVILKA 1 VPRAŠALI STE Kako vzpostaviti bralno spodbudno učno okolje v učilnici na razredni stopnji? STROKOVNA IZHODIŠČA VIRTUALNI KOTIČEK IDEJE IZ RAZREDA Družinska pismenost Predopismenjevalne Uporaba spletnih dejavnosti na prostem slovarjev pri pouku na razredni stopnji Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana STROKOVNA REVIJA ZA RAZISKOVANJE IN RAZVOJ PODROČJA RAZREDNEGA POUKA | LETNIK XXVI | 2024 | ŠTEVILKA 1 VPRAŠALI STE Kako vzpostaviti bralno spodbudno učno okolje v učilnici na razredni stopnji? RAZREDNI POUK STROKOVNA IZHODIŠČA VIRTUALNI KOTIČEK IDEJE IZ RAZREDA LETNIK XXVI Družinska pismenost Predopismenjevalne Uporaba spletnih dejavnosti na prostem slovarjev pri pouku na razredni stopnji 2024 | ŠTEVILKA 1 Vsebina Razredni pouk letnik 26 (2024), številka 1 UVODNIK ISSN 1408-7820 02 Učitelji iščejo pot Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo Dr. Sandra Mršnik Predstavnik: dr. Vinko Logaj VPRAŠALI STE Uredništvo: dr. Sandra Mršnik, Zavod RS za šolstvo (odgovorna urednica); mag. Katarina Dolgan, Zavod RS za šolstvo; Mojca 03 Kako vzpostaviti bralno spodbudno učno Dolinar, Zavod RS za šolstvo; dr. Nikolaja Golob, Univerza v okolje v učilnici na razredni stopnji? Mariboru, Pedagoška fakulteta; dr. Dragica Haramija, Univerza Ureja in piše: dr. Nina Novak v Mariboru, Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta; mag. Silva Karim, Ajdovščina; Tanja Müller, Osnovna šola dr. Josipa KOTIČEK ZA BRANJE Premlja Bled; mag. Nada Nedeljko, Starše; dr. Nina Novak, Zavod RS za šolstvo; Brigita Pinter, OŠ Litija; Neža Ritlop, OŠ 29 O družinski pismenosti Turnišče; mag. Urška Rupnik, OŠ Zbora odposlancev Kočevje, mag. Sandra Vuleta, OŠ Dragomirja Benčiča – Brkina Hrpelje. Ureja in piše: dr. Dragica Haramija Naslov uredništva. Zavod RS za šolstvo (za revijo Razredni VIRTUALNI KOTIČEK pouk), Poljanska 28, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 300 51 18, faks 02/ 53 91 171, e-naslov: revija.razrednipouk@zrss.si 30 Uporaba spletnih slovarjev pri pouku na razredni stopnji Urednica založbe: Simona Vozelj Ureja in piše: Mojca Dolinar Jezikovni pregled: Jezična, Katja Križnik Jeraj, s. p. AKTUALNO Prevod povzetkov v angleščino: Bumblebee, jezikovno svetovanje, Polonca Luznik, s. p. 60 Beremo z digitalnim pripomočkom KOBI Oblikovanje: Kofein dizajn, d. o. o. v šoli Računalniški prelom: Cicero, d. o. o. Manja Podgoršek Mesorec Tisk: Para tiskarna, d. o. o. 64 Beri in pripoveduj Naklada: 510 izvodov Dr. Sandra Mršnik in dr. Nina Novak Letna naročnina (3 številke): 33,00 € za šole in druge ustanove; 24,75 € za individualne naročnike; 12,50 € za dijake, študente, upokojence; cena posamezne enojne številke v prosti prodaji je 13,00 €. V cenah je vključen DDV. Naročila: Zavod Republike Slovenije za šolstvo – Založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, e-naslov: zalozba@zrss.si, faks: 01/300 51 99 Revija Razredni pouk je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 573. Priznanje avtorstva-Nekomercionalno-Brez predelav Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. 6 32 STROKOVNA IZHODIŠČA IDEJE IZ RAZREDA 6 Družinska pismenost 32 Branje književnih besedil v Dr. Dragica Haramija prvem razredu in odziv nanje 12 Formativno spremljanje Barbara Meglič v podporo branju in 45 Bralna pismenost v razumevanju književnih večjezičnem okolju besedil na razredni stopnji Elvira Garibović Dr. Nina Novak 50 Delavnice za krepitev 22 Vloga učitelja razrednega duševnega zdravja pri učencih pouka v procesu učenja branja 4. razreda in razvoj bralne pismenosti Tatjana Vajdl Dr. Kaja Lenič 56 Predopismenjevalne dejavnosti na prostem Tjaša Kokalj VUPVROADŠNAILKI STE Učitelji iščejo pot Tokratni uvodnik bo namenjen premisleku: kaj motivira učitelje, da iščejo učinkovite načine poučevanja? Kaj je tisto, kar jih žene v iskanju novega, drugačnega? Kaj je tisto, kar jim daje občutek uspešnosti, in končno, kaj je tisto, kar je za učence učinkovito? Včasih so v želji po tem, da spremenijo svojo poučevalno prakso, pozabili odgovoriti na vprašanje: čemu to počnemo ter kje in kako bomo prepoznali učinke našega poučevanja? Dr. Sandra Mršnik, Odgovor je preprost: zato ker si želimo kakovostno znanje, aktivnega odgovorna urednica in samoregulativnega učenca, ki se učinkovito uči ima razvito ustrezno raven bralne pismenosti. Torej, kaj je tisto, kar učitelje motivira, da preizkušajo, iščejo in se posledično odločajo? Po moji presoji je to radovednost: iskanje odgovorov, ki jih ne najdejo takoj, in neumorna želja po iskanju novega. To je značilnost učiteljev, ki vztrajajo kljub neuspehu, ki iščejo kljub temu, da ne najdejo in, ki jim je mar za vsakega učenca. Zamahniti z roko in reči: »To se ne da, to sem že preizkusil/-a, ne gre …« je najlažja a hkrati tudi neodgovorna odločitev. Ker učitelj/-ica je v razredu zato, da išče poti, išče načine, pristope, pri katerih bodo učenci uspešni in vztrajni. Učitelj/-ica je v razredu, da verjame vase in v učence, da bodo zmogli, da bodo uspešni in da bodo napredovali. Težko je, vendar v prispevkih revije lahko preberete, kako učiteljice iščejo poti in kljub neuspehom vztrajajo. Zavedajo se, da razvijati pri vseh učencih bralno pismenost omogoči posamezniku postati reflektirajoč in aktiven državljan, ki kritično presoja in prispeva k sooblikovanju odgovornih družbenih odločitev. Pri dvigu ravni bralne pismenosti so odgovori še nekoliko bolj zapleteni, saj je poleg kognitivnega znanja (besedišče, branje z razumevanjem, strategije branja, tvorjenje besedil) pri tem odločilen odnos (motiviranost) do branja, ki ga pri tem razvijamo. Motiviranost za branje se začne spodbujati že v ranem otroštvo in pomembno je, da so ob branju, listanju po slikanici, knjigi prisotna prijetna občutja. V prispevkih avtorice predstavijo, kako učenci iščejo ustrezno zahtevno bralno gradivo, oblikujejo individualne bralne cilje, kako lahko učitelji učencem ponujajo različne bralne izzive, načrtujejo izboljšave branja, kako namenijo čas pripravi na branje, ustvarjajo pogoje, kjer bodo učenci imeli občutek samoučinkovitosti (»zmorem«) in kako pomembne so bralne spodbude. Preizkušanje pristopov, ki prispevajo k dvigu ravni bralne pismenosti, s posebnim poudarkom na motiviranosti za branje, je zato odločilen. Bogat nabor idej o tem, kako ozaveščati starše o pomenu družinskega branja, kako izbirati kakovostno bralno gradivo ter kako so lahko odrasli bralni zgled, kako razvijati bralno pismenost v večjezičnem okolju, kako razvijati predopismenjevalne zmožnosti pri pouku na prostem, kako smiselno in učinkovito uporabiti spletne slovarje, kako vzpostaviti bralno spodbudno okolje na razredni stopnji, kako skrbeti za duševno dobrobit učencev, kaj je in kako uporabiti digitalni pripomoček KOBI za učenje in utrjevanje branja, lahko preberete v prispevkih v reviji. 22 || R RAAZZRREEDDNII P POOUUKK | | 2 2002244 | | 1 1 | | VPRAŠALI STE Piše in ureja dr. Nina Novak Kako vzpostaviti bralno spodbudno učno okolje v učilnici na razredni stopnji? 1. sprejemanje – usmerjanje širimo besedišče, počasi postopno »Šolski sistem zna pozabiti, da se pozornosti na branje/knjige prehajamo v globinsko branje, spodbujanje branja ne bi smelo (učenec opazuje vrstnika, ki povezujemo in analiziramo podatke preveč osredotočati na rezultat in gleda slikanico; opazuje knjigo iz bralnega gradiva, jih primerjamo, se zato premalo ukvarja s samim s policami v knjižnici; posluša logično sklepamo in oblikujemo procesom, v katerem bi otroci razvili in spremlja, ko mu učitelj lastno mnenje in stališča. Vredno bralne sposobnosti in vzljubili bere; z učiteljem obišče šolsko je, saj je sposobnost globinskega branje.« (Bukvič Pažin in Ott Fanulić, knjižnico in si izbere knjigo); branja vaja v razmišljanju in hkrati 2013, 10) protiutež digitalni površnosti in 2. odzivanje – samoiniciativno hitrosti (Bukvič Bukvič Pažin in Ott V zadnjem času se veliko govori odzivanje (učenec upošteva Fanulić, 2013, 10). o pomenu bralne kulture1, ki jo navodilo učitelja, da vsak dan Haramija in Vilar (2017) opredelita doma glasno bere pet minut; v V nadaljevanju poskušamo kot odnos posameznika in družbe prostem času samoiniciativno predstaviti nekaj konkretnih do knjige kot medija in branja bere); dejavnosti, ki lahko podprejo razvoj kot procesa, torej splet družbenih bralne kulture v razredu/učilnici/ 3. usvajanje vrednot – dajanje pojmovanj, vrednot, norm, sporočil skupini, in smo jih razdelili na tri prednosti vrednoti (učenec v zvezi z branjem. Gre za razvoj področja učnega okolja: v dejavnostih razširjenega bralnih navad, pa tudi za odnos programa namesto igre izbere do branja kot procesa in njegove 1. Vzpodbudno bralno branje; svojim sošolcem z vloge pri razvedrilu, pridobivanju navdušenjem pripoveduje o fizično okolje v razredu znanja, razvoju posameznika itd. prebrani knjigi); Organiziranje fizičnega prostora Bralno kulturo s psihološkega vidika pa Pečjak (2021) definira kot 4. organiziranje vrednot – analiza neke učilnice naj vključuje »sklop prevladujočih prepričanj in organizacija vrednotnega razmislek o tem, kako vzpostaviti in vrednot, povezanih z branjem. sistema (učencu branje kotiček za branje ali središče za Gre za to, kakšen pomen ljudje predstavlja vrednoto; razmišlja branje ali razredno knjižnico. pripisujejo branju in knjigam na o tem, kaj mu branje prinaša); Namen takega prostora oz. kotička naj bo spodbuditi bralno dejavnost splošno, kakšno vlogo imajo pri 5. internalizacija vrednot – učencev, jim zaupati, pristopiti k osebnem razvoju posameznika splošna usmerjenost (učenec načrtovanju na konstruktivističen itn.« in doda, da o bralni kulturi si brez knjig ne predstavlja način, jih vključiti, spodbuditi govorimo, kadar branje postane življenja; redno bere; podarja sodelovanje med njimi in omogočiti navada. knjige drugim; se pogovarja o prevzemanje odgovornost. Če Kako torej na razredni stopnji knjigah). organiziramo razredno knjižnico ravnati in delovati, da branje Cilj vseh dejavnosti bralnega pouka ločeno od ostalih kotičkov, sledimo postane navada? Kot osnovo za je kljub številnim motilcem razviti pravilu, da naj bo razredna pomoč pri iskanju odgovora na to in ohraniti motiviranost učencev knjižnica v bližini kotička z branje vprašanje smo se oprli na Pečjak za branje, pokazati smisel branja in pisanje. (2021, v: Krathwohl, Bloom in Masia, in dokazati, da je tisto napisano V učilnicah, kjer vzpostavimo  1973), ki izpostavi, da jedro bralne na papirju enako razburljivo razredno knjižnico, naj učenci kulture predstavljajo vrednote, in v kot tisto na ekranu. Čemu torej? sodelujejo pri oblikovanju pravil tem kontekstu predstavi prirejeno Skozi načrtovane dejavnosti uporabe gradiva. Učenci naj taksonomijo oblikovanja vrednot, sledimo temu, da v šoli beremo prevzamejo nalogo prinašanja ki zajema naslednje stopnje: veliko in raznoliko, z branjem in odnašanja gradiva iz razredne 1 Pojem izhaja iz definicije bralne pismenosti, ki je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Kot zmožnost in družbena praksa se razvija vse življenje v različnih okoliščinah in na različnih področjih ter prežema vse človekove dejavnosti. Vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega in bralno kulturo (pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje). (Pečjak idr., 2023) | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 3 VPRAŠALI STE Slika 1: Nasveti za spodbujanje branja (Novak, 2024a) knjižnice, pri čemer se vzpostavi ponuja priložnost umika od ostalih možnosti za učenčevo dejavno povezava s šolsko knjižnico. Pri dejavnosti. sodelovanje (Grosman, 2003). Ta tem se ponuja priložnost, da učenci pogovor omogoča tudi ustvarjalno postopno prevzemajo dolžnosti 2. Vzpodbudno bralno sodelovanje med učencem in skrbnika razredne knjižnice, ki socialno okolje v učiteljem ter krepi medsebojno naj bo premišljeno in načrtno razredu zaupanje in odnos. S tem postaja vključena v učenje pri vseh delo v razredu bolj osredinjeno predmetih. Tako lahko učitelj vanjo Pečjak in Gradišar (2012) poudarjata, na učence in izpolnjuje sodobne v tematskem tednu postavi gradivo da je branje v svoji naravi socialen zahteve za razvoj jezikovnih na določeno temo (npr. knjige o proces, ki v različnih oblikah morju, knjige o prometu, knjige sodelovalnega učenja vodi do višjih zmožnosti. Skupaj s tem oblikuje ravni znanja, kot če bi se učenci šolsko okolje, ki učence pripravlja izbranega avtorja ipd.). učili sami. Branje oz. tudi učenje na aktivno vlogo v prihodnosti. Če postavimo bralni kotiček, vanj nasploh prinaša številne prednosti Tako naj učitelj načrtuje dejavnosti, namestimo knjige, ki omogočajo za vse udeležence učnega procesa skupno vsakodnevno branje, diferenciran pristop k branju, – tako za učence kot za učitelja, izmenično branje, več vrst pogovora zemljevide in globus, plakate, ki se znajde v vlogi opazovalca o prebranem, raznolike načine kartice. V kotičku naj imajo učenci oz. tistega, ki podpira učenca. predstavljanja prebranega, bralne priložnost sedeti na pohištvu, Socialni vidik učnega okolja se table z nasveti vrstnikom, bralni ki omogoča udobno samostojno na razredni stopnji (in kasneje) nahrbtnik, skupno obiskovanje branje ali izmenjujoče branje ali najbolj odraža v pogovarjanju o šolske knjižnice z nalogami »branje« ilustracij, branje v manjši prebranem besedilu, ki je tudi pri vrstniškim parom ipd. dejavnosti, skupini. Kotiček za branje naj pouku sestavina, ki ponuja bogate ki krepijo socialni vidik branja z 4 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | VPRAŠALI STE več različicami skupnega branja, so 5. uporabo različnih lokacij pripoveduj.pdf zbrane v zbirki Beri in pripoveduj bralnih virov, ki je v tem Novak, N., Krivec, D., Mršnik, S., Novak, M., (Novak idr., 2024). obdobju tudi pomembna; Dolinar, M., Kalc, R., Vršič, V., in Dolgan, K. (2024). Navodila za uporabo kartic Beri in 3. Vzpodbudno bralno Pečjak (2010) poudari, da morajo pripoveduj: zbirka kartic za spodbujanje skupnega branja v šoli [Elektronski vir]. učenci razredne stopnje brati Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/ didaktično okolje v najmanj 10−15 minut dnevno (to pdf/navodila_za_uporabo_kartic_beri_in_ razredu pripoveduj.pdf je cca. 50−80 strani mesečno). Zmožnost branja se ne razvija Govorimo o branju v šoli, o branju Novak, N. (2024a). Bralna pismenost „na prepihu“. Bralna pismenost na razredni samo preko branja književnih z učiteljem. Da bi učenec dosegel stopnji, 2. https://www.zrss.si/wp-content/ besedil (pesmi, pravljic …), pač pa ustrezno raven branja, t. i. tekoče uploads/2024/03/Bralna-pismenost- na-razredni-stopnji_Povzetki-plenarnih- tudi preko neumetnostnih besedil branje, mora v teku npr. 175 šolskih predavanj.pdf vseh vrst. Ključno je, da besedilo dni dnevno brati med 10−35 minut, Pečjak, S. (2010). Psihološki vidiki bralne za kar je treba brati raznoliko pismenosti: od teorije k praksi (str. 193). spodbuja razmišljanje in razpravo gradivo: časopise, zgodbe, pravljice, Znanstvena založba Filozofske fakultete. ter omogoča razvoj bralnih veščin itd. Vsakodnevno 15-minutno Pečjak, S., Gradišar, A. (2012). Bralne učne in širjenje besedišča. Ključnega strategije. Zavod RS za šolstvo. branje naj torej postane razredna pomena je, da se pri šolskem branju rutina (vsak dan ob določenem Pečjak, S., Bon, M., Bucik, N., Doupona, M., osredotočimo na kakovostna Gobec, M., Hočevar-Grom, A., Demšar Pečak, času in po dogovorjenih pravilih). N., Lavrenčič Vrabec, D., Lubšina Novak, M., besedila, ki nudijo bogato besedišče Možina, E., Nolimal, F., Ojsteršek, A., Bergoč, in kompleksne teme. Raziskave Namesto zaključka prestavljamo S., Potočnik, N., Požar Matijašič, N., Saksida, kažejo, da imajo takšna besedila še zbirnik (Slika 1) nasvetov, ki I., Stabej, M., Straus, B., Šverc, A., … Zamida, R. (2023). Nacionalna strategija za razvoj za tretjino bolj raznoliko besedišče lahko pripomorejo k spodbujanju bralne pismenosti za obdobje 2019-2030  kot spontani govor, kar omogoča branja in s krepitvi bralne kulture [Elektronski vir]. Ministrstvo Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje; Zavod RS udeležencem raziskovanje novih v razredih/učilnicah razredne za šolstvo. http://www.zrss.si/pdf/strategija_ besed in izrazov ter bogati njihov stopnje. Ob vsem tem pa naj bralna_pismenost.pdf jezikovni repertoar. Branje pri vseh učitelj, ki poučuje na razredni Pečjak, S. (2021). Bralna kultura s psihološke predmetih naj krepi motiviranost stopnji, ne spregleda temeljnega in z vzgojno-izobraževalne perspektive. Revija za elementarno izobraževanje, 14(4), 461–483. za branje (navezujoč na Gradnike cilja bralnega pouka, ki je vzgojiti http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc- B96MIV07 bralne pismenosti, Kerndl idr., 2022), učinkovitega bralca. To je učenec ki se nanaša na: bralec, ki bere tekoče in natančno, z razumevanjem, ima ustrezen 1. interes za branje, ki ga učenci obseg besedišča in je pri branju lahko izkazujejo na različne fleksibilen ter za branje motiviran. načine: dajo pobudo, da (Pečjak, 2010). bi nekaj skupaj prebrali, predlagajo, da bi skupaj brali, pripovedujejo o prebranem …; 2. pozitiven odnos do branja različnih vrst besedil lahko Viri in literatura prepoznamo po tem, da učenci Bukvić Pažin, A., Ott Franolić, M. (2023). Velika uživajo v branju in berejo važnost malih priča. Ljevak. samoiniciativno, brez navodil Haramija, D., & Vilar, P. (2017). Bralna kultura učitelja; kot pomemben dejavnik razvoja bralne pismenosti. Otrok in knjiga, 44(98), 5–16. 3. bralno samoučinkovitost, ki je http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc- pomembna, saj tisti učenci, ki 7Z7FKJ62 zase menijo, da so dobri bralci, Novak, N. (2022). Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje tudi več berejo; izbiro virov bralne pismenosti [Elektronski vir]. Zavod glede na namen branja je treba RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/ Postopno_sistematicno_in_individualizirano_ po vertikali izobraževanja še opismenjevanje_in_razvijanje_bralne_ posebej podpirati; pismenosti.pdf 4. izbiro bralnega gradiva, da bi Novak, N., Krivec, D., Mršnik, S., Novak, M., Dolinar, M., Kalc, R., Vršič, V., in Dolgan, K. izvedeli stvari, ki bi se jih radi (2024). Kartice Beri in pripoveduj: zbirka naučili, in berejo stvari, ki jih kartic za spodbujanje skupnega branja v šoli [Elektronski vir]. Zavod RS za šolstvo. silijo k razmišljanju; https://www.zrss.si/pdf/kartice_beri_in_ | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 5 STROKOVNA IZHODIŠČA Družinska pismenost1 Family Literacy  Dr. Dragica Haramija Univerza v Mariboru, IZVLEČEK: Prispevek obravnava pomembno vlogo družinske Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta pismenosti pri razvoju bralne pismenosti učencev. Ker gre pri družinski pismenosti zlasti za priložnostno učenje v okviru domačega okolja, delno pa tudi za neformalne dejavnosti (krožki, srečanja učencev, staršev in učiteljev), se lahko vzpostavi dober partnerski odnos učencev in njihovih odraslih, ki koristi bralnemu napredku. Predlagane so nekatere dejavnosti za spodbujanje družinskega branja (in opolnomočenje staršev). Ključne besede: bralna pismenost, gradniki bralne pismenosti, bralna motivacija, smernice modela družinske pismenosti, bralni vzori Abstract: This paper discusses the importance of family literacy in developing student reading skills. While family literacy is primarily concerned with informal learning in the family environment, it also includes other informal activities (e.g., clubs, meetings of students, parents, and educators), and a positive partnership between students and adults can promote reading development. The article recommends several activities to encourage family reading and empower parents.  Keywords: reading literacy, building blocks of reading literacy, reading motivation, family literacy model guidelines, reading role models 1 Uvod V Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti 2019–2030 (Pečjak idr., 2019) je bralna pismenost opredeljena kot vseživljenjska dejavnost, ki je nujna za posameznikovo funkcioniranje v družbi. Bralna pismenost je ta temelj vseh drugih pismenosti; v okviru te so posebej poudarjene bralne veščine, razumevanje prebranega in bralna kultura. Bralna kultura pomeni »odnos posameznika in družbe do knjige kot medija in branja kot procesa, torej splet pojmovanj, vrednot, norm, sporočil v zvezi z branjem, ki so prisotni v družbi. Gre za odnos do branja kot procesa in njegove vloge pri razvedrilu, pridobivanju znanja, razvoju posameznika itd., pa tudi razvoj bralnih navad.« (Haramija in Vilar, 2017, str. 5) Pri kulturnih dejavnikih družinske pismenosti velja, kakor ugotavlja IFLA (2018) , spodbujati: 1 Članek je nastali v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP V5-2361 Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah (vodja prof. dr. Dragica Haramija), ki ga sofinancirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS in je financiran iz državnega proračuna. 6 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | STROKOVNA IZHODIŠČA • otrokovo obkroženost z bralnim gradivom (v vrtcu predšolskem obdobju, priročnik za starše Razvijanje ali šoli in domačem okolju), družinske pismenosti V objemu besed in monografija • vlogo knjižnice (ne samo kot prostora izposoje V objemu besed: razvijanje družinske pismenosti. gradiva, temveč tudi kot pomembnega prostora Gradiva so bila preizkušena na populaciji predšolskih dejavnosti za mlade bralce), otrok, njihovih staršev, vzgojiteljev in knjižničarjev in se navezujejo na področja dejavnosti v vrtcu (jezik, • glasno branje otrokom (ker je otrok še poslušalec umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na in ne samostojni bralec; ker je dokazano, da je treba vsa področja otrokovega razvoja (kognitivno, socialno, otrokom brati tudi še v času, ko so opismenjeni) in čustveno, estetsko, moralno-etično in motivacijsko • odraslega, ki je bralni zgled. področje), vendar je večina raziskav in idej kot primerov dobre prakse prenosljiva tudi v osnovnošolski prostor, Pomemben dejavnik družinskega branja je tudi zlasti v 1. vzgojno-izobraževalno obdobje OŠ, ko so pozitivna družbena klima, ki branje spoštuje in ga učenci v fazi opismenjevanja. neguje. V nadaljevanju so povzeta temeljna izhodišča Smernic Termin družinska pismenost obsega različne dejavnosti modela družinske pismenosti (2017d), pri čemer so znotraj družine, ki so povezane s pismenostjo v dodani razmisleki o njihovem funkcioniranju za učence, najširšem pomenu besede (Haramija idr. 2017a), ko njihove starše, učitelje in knjižničarje ter dokumenti in hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. V publikacije, ki so izšli ali bili sprejeti po letu 2017, torej po izobraževalnem pomenu vključuje napredek pismenosti oblikovanih smernicah. vseh družinskih članov oz. jo interpretiramo kot vsako dejavnost, pri kateri družinski člani uporabljajo bralne, Bralne pismenosti ne razumemo zgolj kot branje pisne ali računske spretnosti v družinski skupnosti v besedila, temveč razumevanje besedila kot prepleta vsakdanjem življenju. Vključuje pa tudi bralno kulturo jezikovnih in nejezikovnih znakov, gre za t. i. in navade, povezane s pismenostjo. Pri spodbujanju multimodalna besedila, v njih poleg besed, besednih družinskega branja ne gre pozabiti na sodelovanje zvez, stavkov in njihovih pomenov beremo tudi druge predšolskih otrok ali/in učencev, staršev ali skrbnikov nejezikovne znake (slike, tabele, fotografije, risbe ipd.). oz. vseh drugih družinskih članov, ki skupaj berejo, Vsako branje, tudi branje e-gradiv (s tablic, telefonov pedagoških delavcev in knjižničarjev. ipd.), je branje različnih znakovnih sistemov. Leposlovna in informativna gradiva beremo linearno in/ali izbirno. Na prvi način beremo večinoma klasična tiskana gradiva, na primer knjige, časopise, učbenike, kjer avtor 2 Smernice modela družinske določi zaporedje branega, izbirno beremo e-gradiva, kjer pismenosti naslovniki sami izbiramo smer in zaporedje prebranih znakov (Haramija idr., 2020). Smernice modela družinske pismenosti so nastale v Če branje razumemo kot branje vseh vrst gradiv, okviru projekta V objemu besed.2 Projekt je financiralo vidimo, da nenehno beremo (npr. na pošti, cesti, v Ministrstvo za kulturo RS, potekal je od oktobra 2016 do trgovini, pri zdravniku). Pomembno je ozavestiti novembra 2017, in sodi v skupino raziskovalno-razvojnih tri dejavnike razvoja veščin zgodnje pismenosti pri projektov. V projektu so sodelovale Pedagoška fakulteta predšolskih otrocih in učencih v začetnih razredih Univerze v Mariboru kot nosilec projekta, partnerja v osnovne šole, ki jih poudarja Mednarodna federacija projektu sta bila Filozofska fakulteta UM in Društvo knjižničnih združenj IFLA (2018) kot temelje pismenosti: Bralna značka Slovenije – ZPMS. Razvojni del projekta dostopnost bralnih gradiv (obkroženost otroka z je bil opravljen v šolskem letu 2016/2017 v 14 vrtcih po bralnim gradivom), odrasli kot bralni zgled in odrasli, regijskem principu, v njem je sodelovalo 34 vzgojiteljev ki je pripravljen otroku brati, dokler tega še ne zmore – multiplikatorjev, ki so delali s 335 otroki in njihovimi sam. Potreben pogoj za razvijanje bralne pismenosti je starši iz 329 družin. Projekt je bil izrazito povezovalno dostopnost do kakovostnih bralnih gradiv. Učenci naj in trajnostno naravnan. Namen je bila priprava in bodo čim bolj izpostavljeni bralnemu gradivu doma, izvedba kakovostnih vsebin za spodbujanje družinskega v šoli v razredu (bralni kotički) in v šolski knjižnici; branja oz. družinske pismenosti predšolskih otrok. V pomembno je, kakor navaja tudi Nacionalna strategija okviru projekta so izšle štiri publikacije, ki so javno za razvoj bralne pismenosti 2019–2023, navajanje otrok brezplačno dostopne: znanstvena monografija Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju, priročnik na uporabo splošne knjižnice. za vzgojitelje Kako razvijati družinsko pismenost v 2 Smernice modela družinske pismenosti (2017d) so pripravile Dragica Haramija, Janja Batič, Katja Košir, Mira Krajnc Ivič, Marta Licardo, Alenka Lipovec, Simona Pulko, Marija Ropič, Polona Vilar, Tina Vršnik Perše, Melita Zemljak Jontes. | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 7 STROKOVNA IZHODIŠČA 2.1 Kako izbrati kakovostne knjige? 2.2 Glasno branje otrokom Odrasli (profesionalni in neprofesionalni posredniki) Otrokom berejo profesionalni bralci (vzgojitelji, bi morali biti učencem v podporo, pri čemer velja knjižničarji …) in neprofesionalni bralci (starši, stari razmislek o izboru bralnih gradiv zlasti za štiri temeljna starši …). Profesionalni bralec se mora na branje izhodišča glede na kognitivni razvoj učencev: ustrezno pripraviti, zato da učencu omogoči doživljanje, sprejemanje, razumevanje besedila in odzivanje • Besedila morajo biti nesporno kakovostna tako s nanj (interpretativno branje). Profesionalni bralec stališča besedila kakor tudi s stališča ilustracij (ali bere z namenom uresničevanja zastavljenih ciljev. drugih slikovnih gradiv). Neprofesionalni bralec v prvi vrsti bere z namenom, da • Branje kanonskih besedil, ki je delno določeno v preživi čas z otrokom (učencem) in z njim vzpostavlja izboru obveznih avtoric in avtorjev v Učnem načrtu pozitivni čustveni odnos. Slovenščina (2018); branje sodobnih literarnih del, to Odrasli bralci naj posebno pozornost namenijo je prosto izbirno. opazovanju ilustracij v slikanicah in ilustriranih • Pomembno je razmerje med branjem izvirnih knjigah. Ustrezna priprava na branje takega gradiva slovenskih literarnih del in prevodne literature v zahteva podrobno opazovanje ilustracij in poglobljen prid prve, kar je nakazano že v izboru pri kanonskih razmislek o tem, kako ilustracije spreminjajo (npr. in sodobnih literarnih delih v Učnem načrtu dopolnjujejo, nadgrajujejo) zapisano besedilo. Branje Slovenščina (2018). slikanic naj poteka tako, da si otroci oz. učenci med • Izbor naj temelji tudi na primerni obliki poslušanjem branega besedila ogledujejo ilustracije. knjige (slikanica, ilustrirana knjiga, knjiga brez Pogovor, ki sledi po branju, naj se navezuje tako na ilustracij), saj je pri branju nujno upoštevati tudi besedilni kot na slikovni del slikanice ali ilustrirane branje ilustracij. Pri učencih v prvem vzgojno- knjige (ne glede na to, ali gre za leposlovje ali izobraževalnem obdobju sta pomembni še informativna gradiva). primerna dolžina besedila in število različnih besed, 2.3 Vpliv nekaterih dejavnikov na uspeh uporabljenih v knjigi. otrokovega branja Kljub navezavi na Učni načrt Slovenščina (2018), ki naj bo izhodišče za priporočila, kadar se družinsko branje Govorjenje je vzajemno povezano z branjem. spodbuja znotraj vzgojno-izobraževalnega prostora, je Profesionalni in neprofesionalni bralci naj spodbujajo seveda nabor gradiv pri družinskem branju bistveno radovednost in dejavnost otrok (učencev), da čim bolj razširjen. Nabor je odvisen od interesov družinskih razvijajo pojmovno znanje in bogatijo besedišče, npr. članov, njihove bralne zmožnosti (in seveda ob tem z didaktičnimi igrami z zvokom in glasom, rimarijami, zavedanje, da niso vsi odrasli dobri bralci) in trenutnega izštevankami, prstnimi igrami. Otrokom oz. učencem navdiha, ker branje doma pač nima konkretnih zagotovimo čim več sodelovanja v sporazumevanju tudi kurikularnih usmeritev in ne metod dela. preko igre vlog. Tako bodo spoznavali in se učili strategij za tvorjenje besedil v različnih govornih položajih, npr. Izbor gradiv naj vključuje ustrezno razmerje med pogovarjanje na rojstnodnevni zabavi, v šoli s sošolci in literarnimi in informativnimi (poučnimi) knjigami in drugimi učenci, z vrstniki, z učitelji, z drugimi odraslimi, otroško periodiko. Literarna besedila se ločijo glede ki jih učenec sreča v formalnem ali neformalnem na književne zvrsti (poezija, proza, dramatika) in vrste položaju (npr. ravnatelj, trgovec, zdravnik, stari starši, (izštevanke, pravljice, pripovedke, basni …), pri čemer naj sosedi) in razvijali empatijo. Otroci oz. učenci naj čim bodo zastopana raznolika besedila, ki razvijajo odnos do več pripovedujejo o svojih in izmišljenih dogodkih, s soljudi, domišljijo, občutljivost, ustvarjalnost, predstave pomočjo katerih bodo razvijali jezikovne zmožnosti in o svetu ipd. domišljijo ter izvirnost. Podlaga za razvoj glasovnega Informativna besedila ločimo glede na strokovna zavedanja in vidnega razločevanja, potrebnega za področja (npr. naravoslovje, umetnost, družboslovje), sistematično opismenjevanje v osnovni šoli, so pri čemer morajo biti knjige, leksikoni, priročniki grafomotorične vaje, ki razvijajo gibalne spretnosti prilagojeni zmožnosti razumevanja prebranega glede za pisanje in orientacijo v prostoru (npr. skrivanje in na starost učenca in glede na njegovo bralno zmožnost. iskanje predmetov v prostoru: spodaj, levo, zadaj …; Taka gradiva ponujajo odgovore na vprašanja, ki se nam opazovanje linij v naravi: vodoravno, poševno; risanje porajajo (npr. kako deluje telo, kako živijo živali, zakaj si s palico po pesku, vlečenje črte po mokrem steklu, umivamo zobe, kam gre dan, ko pride noč, kako nastane polaganje palčk v različne položaje, otrokovo telo v …). Kakovostna informativna bralna gradiva spodbujajo prostoru: ležimo, se vrtimo …). pridobivanje besednega zaklada in znanja o neki znanstveni disciplini. 8 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | STROKOVNA IZHODIŠČA 2.4 Odrasli kot bralni zgled 3 Gradniki bralne pismenosti in Vsak odrasli, ki bere otroku, predstavlja bralni zgled, če družinsko branje se tega zaveda ali ne. Bralni zgled smo, kadar beremo V projektu OBJEM smo na Pedagoški fakulteti UM z otrokom oz. učencem ali kadar beremo sami in nas pripravili teoretična izhodišča za vseh 9 gradnikov otrok oz. učenec pri tem opazuje. Vloga staršev in bralne pismenosti ter njihovo povezanost z delovanjem drugih pomembnih odraslih je izjemno pomembna pri knjižnic. Znanstvena monografija Gradniki bralne razvoju družinske pismenosti in razvoju pismenosti pismenosti (2020) je brezplačno dostopna na portalih otrok. Starši naj organizirajo domače okolje tako, da UM in Zavoda RS za šolstvo. Na podlagi znanstvene podpirajo in spodbujajo pismenost in razvoj jezika monografije smo pripravili 6 plakatov za predšolske (npr. smiselno opremimo otroško sobo ali kotiček v ta otroke in učence prvega vzgojno-izobraževalnega namen, otroku nudimo knjižno gradivo na dosegu roke, obdobja (VIO) z naslovom Igre za po poti in doma (so beremo ob dogovorjenem času ipd.). Starši naj bodo prav tako dostopni na spletni strani ZRSŠ, https:// tudi aktivni partnerji s knjižničarji (otroka vpišejo v www.zrss.si/digitalna-bralnica/objem/). Plakati strnjeno knjižnico in jo skupaj redno obiskujejo), s strokovnimi predstavljajo vrednote pismenosti in družinskega branja delavci v šoli (se vključijo v šolske dejavnosti in in nakazujejo na izbiro kakovostnih bralnih gradiv: projekte, vezane na razvoj opismenjevalnih veščin) in so tudi sami zgled oz. model pismenosti. Tako s svojim Kako spodbujamo otrokov govor se povezuje s 1. delovanjem vsem članom družine sporočajo, da je branje gradnikom, govor, ki predstavlja zmožnosti nebesednega prijetna, pozitivna, zaželena, sproščujoča dejavnost, in besednega sporazumevanja ter otrokov razvoj ki bogati posameznika in družino in ki zahteva čas in jezikovnih zmožnostih. Plakat se povezuje tudi s pozornost. Kadar odrasli beremo otroku, je pomembno, 4. gradnikom, ki vključuje glasovno zavedanje, npr. da smo pozorni na ustrezen tempo, glasnost, izgovarjavo prepoznavanje glasov, tvorjenje novih besed z enako in intonacijo (doživeto branje) ter pomen prebranega. glasovno osnovo. Pomembno je, da se odrasli zavedamo, da otrok ob Kako spodbujamo motiviranost za branje se povezuje z našem glasnem branju pridobiva prve izkušnje z 2. gradnikom bralne pismenosti, ki predstavlja interes za besedili, spoznava glasove, črke in druge simbole, branje, pozitiven odnos do branja različnih vrst besedil razvija spretnosti rabe jezika in jezik sam, pridobiva in bralno samoučinkovitost mladih bralcev. nova znanja. Navdušenje oz. odnos do učenja novih spoznanj in branja samega odrasli prenašamo na otroka Kako beremo se povezuje s 3. gradnikom bralne oz. učenca in ob pogovoru o prebranem poglabljamo pismenosti, ki osvetljuje pomen razumevanja koncepta odnos in razumevanje prebranega besedila. Otrokovo bralnega gradiva, zlasti pomen multimodalne oz. učenčevo doživljanje skupnega branja in časa, ki ga pismenosti, poseben poudarek je na razumevanju in preživimo povezani ob bralnih dejavnostih, je odvisno sestavljanju različnih kodov sporočanja za celostno od vzdušja in odnosa, ki ga ob branju vzpostavimo. branje raznolikih besedil. Vzdušje naj bo prijetno, varno, svobodno, igrivo in Kako otrok spoznava nove besede se povezuje s 5. usmerjeno v otrokove oz. učenčeve interese. Z glasovi, gradnikom, ki vsebuje razvoj razumevanja pomena besedami, zgodbami se lahko igramo. Vedno se z besed in njihove uporabe pri sprejemanju in tvorjenju njimi pogovarjajmo o prebranem (naj povedo, kako so besedil; širjenje in usvajanje besedišča za uspešno besedilo razumeli, pojasnimo jim neznane besede ali branje z razumevanjem, učenje in sporazumevanje dogodke, z besedami se lahko tudi igramo ipd.). Kako spodbujamo razumevanje prebranega pri otrocih Z otrokom beremo vsakodnevno doma in v šoli, glasno se povezuje s 7. gradnikom, ta predstavlja sistematično branje naj postane del dnevne rutine. Profesionalni in razvijanje branja z razumevanjem (ozaveščanje procesa neprofesionalni bralci naj bi v predšolskem obdobju branja ob uporabi različnih bralnih strategij), pri čemer brali do 30 minut dnevno. Čas branja v tem obdobju je poudarek na neumetnostnih besedilih, povezanih podaljšujemo od 5 do 30 minut, glede na otrokovo oz. z vsemi predmetnimi področji. Ta plakat se povezuje učenčevo starost in sposobnost ohranjanja pozornosti, tudi z 9. gradnikom, to je kritično branje, pri čemer ki je pogosto odvisna tudi od bralnega zgleda oz. kako in spodbujamo otroke k oblikovanju lastnega mnenja in koliko beremo odrasli. izražanju tega ter k presojanju in vrednotenju sporočil. Smernice modela družinske pismenosti so namenjene Branje širi obzorja se povezuje z 8. gradnikom, vsem družinam, pri čemer menimo, da so hkrati temelj poimenovanim odziv na besedilo in tvorjenje besedil, ki izvedbenega kurikula na vseh področjih dejavnosti predstavlja tvorjenje ustreznih in smiselnih govorjenih v vrtcu in pri vseh predmetih v osnovnošolskem in pozneje pisnih besedil o prebranem, o uporabi izobraževanju. prebranega v novih situacijah in o razvijanju veščine pisanja ustreznih besedil. | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 9 STROKOVNA IZHODIŠČA Preglednica 1: Model dejavnosti za razvijanje bralne pismenosti v 1. VIO OŠ Vir: lastni vir. Tema srečanja Vsebina 1. Uvod v Namen srečanja je staršem predstaviti pomen branja ter možnosti izbora kakovostnega bralnega družinsko branje gradiva v sodelovanju šolske in splošne knjižnice (ali v povezavi z bibliobusom). Prvo srečanje lahko (predstavitev) poteka v šolski knjižnici ali je namenjeno obisku splošne knjižnice. 2. Iskanje in uporaba Pismenost v vsakdanjem življenju: nakupovanje, kuharski recepti, navodila na embalaži ipd. informacij Spoznavanje pomena informiranosti: kako najdemo informacije. Multiplikator starše seznani s pomenom pismenosti v vsakdanjem življenju (branje kot ključni dejavnik pridobivanja informacij) in v vsakdanjih situacijah. Branje je predpogoj za učenje na kateremkoli področju; ni povezano le s šolanjem, temveč pridobivamo z branjem informacije v življenju. Pedagoški delavec pripravi kakovostne slikanice za spodbujanje družinskega branja. Družinska pismenost je medgeneracijska bralna dejavnost na vseh področjih otrokovega razvoja (področja: socialno, kognitivno, motivacijsko, moralno, estetsko in čustveno področje), ki se razvija pri vseh predmetih v vzgojno- izobraževalnem delu. 3. Informativne Poseben poudarek na kakovostnih slikanicah z naravoslovnimi vsebinami (npr. voda, rastline, živali, slikanice kemijski poskusi za učence, matematične vsebine …). Učitelj lahko pripravi konkretne informativne (naravoslovje, slikanice – kakšen tip nalog je za učence primeren, pri čemer je poseben poudarek na vizualni podobi matematika) predstavljenega/zastavljenega problema. V nadaljevanju branje in naloge iz leposlovnih slikanic, v katerih najdemo naravoslovne in matematične pojme. 4. Leposlovne Pravljica, zgodba, pesem ... v slikanici (knjigi) in kako narediti (lutkovno) predstavo; razmerje med knjigo slikanice in filmom ali animiranim filmom; vloga radijske igre za razvoj otrokovega slušnega razumevanja. Učitelj se s starši pogovarja o leposlovnih delih, ki jih poznajo otroci tudi skozi druge medije. Razmerje med zgodbo v knjigi (slikanici) in drugim medijem. Pozorno poslušanje in opazovanje je pomemben člen v razvoju pismenosti. Morda učitelj skupaj z udeleženci (učenci in starši) pripravi krajši prizor. S to dejavnostjo razvijamo pri otroku razumevanje igre vlog in njegov govorni položaj. 5. Informativne in Knjige o okolju, družbi, medsebojnih odnosih, problemi otrok v času odraščanja (problemske teme). leposlovne slikanice Ob informativnih knjigah s področja družbe naj učitelj pripravi tudi leposlovna gradiva, ki podajajo (družba, okolje, navedene teme skozi leposlovne zgodbe (npr. pri trajnostnem razvoju problem onesnaženosti; pri odnosi) odnosih problem medvrstniškega nasilja …). 6. Leposlovne Kulturni praznik: poezija (od poigrank do npr. Prešernove Zdravljice v slikanici), seznam kakovostne slikanice poezije sodobnih avtorjev v slikaniških izdajah. Učitelj poudari pomen poezije za razvoj otrokovega glasovnega zavedanja. 7. Informativne Učitelj naj pripravi dejavnosti, ki so lahko zabavne, ob tem pa se otrok nauči skozi knjige sprejemati slikanice naravoslovne vsebine. Ob dejavnostih naj bodo pripravljene tudi knjige (informativne slikanice), pri (naravoslovje, čemer gre tudi za možnost izvajanja izbranih vsebin s poskusi. Druga možnost je, da pripravi učitelj matematika) osrednjo temo, nato poišče najrazličnejše gradivo o zastavljeni temi (pesem, realistično zgodbo, pravljico, informativno slikanico, pripravi poskus). 8. Bralne spodbude 2. april − mednarodni dan knjig za otroke, vključitev v bralno akcijo na določeno temo. Multiplikator iz okolja (kulturne staršem predstavi literarne nagrade (finalistke), poseben poudarek je na slikaniškem gradivu, ustanove idr.) primernem za zgodnje šolsko obdobje. Učitelj se skupaj s starši lahko odloči za sodelovanje na prireditvi ali v akciji najbližje splošne knjižnice; ogled razstave ilustracij, obisk galerije ali pridružitev k dogodkom ob Noči knjige (23. april – svetovni dan književnosti). 9. Informativne Poudarek na slikanicah z gibalno, glasbeno, likovno in lutkarsko vsebino. Informativne slikanice, npr. o slikanice (gibanje, glasbilih, izdelavi lutk, kar učitelj poudari z izbrano dejavnostjo (npr. obravnava glasbene pravljice). umetnost) 10. Srečanje s Priprava staršev in otrok na srečanje s pisateljico ali pisateljem (knjige izbrane avtorice ali avtorja pisateljico ali družine berejo doma celo šolsko leto). Po nastopu ustvarjalke/ustvarjalca so lahko podeljena bralna pisateljem kot priznanja učencem ali pa kar celotnim družinam. motivacija za branje 10 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | STROKOVNA IZHODIŠČA 4 Spodbujanje družinskega branja spodbudami pedagoških delavcev za izboljšanje branja v učenčevem domačem okolju. Razvoj bralne pismenosti V projektu V objemu besed (2016–2017) smo razvili v priložnostnem položaju pa je v največji meri odvisen model desetih srečanj vzgojiteljev (multiplikatorjev), prav od družinskega branja. staršev in otrok, s pomočjo katerih bi pedagoški delavci opolnomočili starše za branje otrokom. V zgodnjem šolskem obdobju, ko so učenci v fazi učenja branja in pisanja, so dejavnosti, povezane z bralno pismenostjo, še toliko pomembnejše. V Preglednici 1 so predlagane dejavnosti za srečanja družin in pedagoških delavcev Viri v šolah (prilagoditev glede na preizkušen model, Haramija, D. (2017). Model razvoja družinske pismenosti. Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju. Str. 2–13. Univerzitetna Haramija 2017, str. 9). Deset srečanj skozi celotno šolsko založba Univerze. http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/286 leto pomeni mesečna srečanja in torej kontinuirane Haramija, D. (ur.) (2017a). Bralna pismenost v predšolski vzgoji in spodbude branja za starše in učence skozi celotno izobraževanju. Univerzitetna založba. http://press.um.si/index.php/ump/ šolsko leto. catalog/book/286 Haramija, D. (ur.) (2017b). Kako razvijati družinsko pismenost v Srečanj je lahko tudi manj, pomembno pa je, da so predšolskem obdobju. Univerzitetna založba Univerze. http://press. na njih prisotni učenci, starši in učitelji, s čimer se um.si/index.php/ump/catalog/book/281 vzpostavlja krog zavezništva, ki je pri učenju branja zelo Haramija, D. (ur.) (2017c). Razvijanje družinske pismenosti V objemu pomemben. S sodelovanjem vseh imajo učenci veliko besed: priročnik za starše. Univerzitetna založba Univerze. http://press. um.si/index.php/ump/catalog/book/272 možnosti za uspešnejši razvoj bralne pismenosti. Haramija, D. (ur.) (2017d). V objemu besed: razvijanje družinske pismenosti. Univerzitetna založba. http://press.um.si/index.php/ump/ catalog/book/268 Haramija, D. (ur.) (2020). Gradniki bralne pismenosti. Univerzitetna 5 Sklep založba Univerze. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/515 Učenci morajo nujno imeti stik z raznolikim bralnim Haramija, D., Vilar, P. (2017). Bralna kultura kot pomemben dejavnik razvoja bralne pismenosti. Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, gradivom (leposlovjem in informativno literaturo), da bi književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. 44(98), str. 5–16. razvili zavedanje o pomenu branja na vseh predmetnih IFLA Library Services to Children and Young Adults Section (2018). področjih in na vseh področjih razvoja. Pomembno je Developed by the IFLA Library Services to Children and Young Adults razvijanje multimodalne pismenosti, ta pa pri bralnem Section. https://www.ifla.org/wp-content/uploads/2019/05/assets/ libraries-for-children-and-ya/publications/ifla-guidelines-for-library- gradivu vključuje jezikovni in vizualni kod sporočanja services-to-children_aged-0-18.pdf (in s tem interakcijo ob sestavljanju pomenov obeh Licardo, M., Haramija, D., Batič, J., Bricelj, S. (2022). Igre za po poti in sporazumevalnih kodov). doma. https://www.zrss.si/digitalna-bralnica/ Pečjak, S. idr. (2019). Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti Pomembno je spodbujanje branja v formalnem, 2019–2030. https://www.gov.si/novice/2020-01-15-nacionalna- neformalnem in priložnostnem učnem položaju, kakor strategija-za-razvoj-bralne-pismenosti-za-obdobje-2019-2030/ ga utemeljuje dokument o osmih ključnih kompetencah Učni načrt Slovenščina (2018). https://www.gov.si/assets/ministrstva/ za vseživljenjsko učenje (UL EU, 2018). Družinska MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf pismenost se razvija zlasti v neformalnem položaju Uradni list Evropske unije (2018). Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje: evropski referenčni okvir. https://education.ec.europa.eu/sl/ v okviru šole (sem sodijo krožki in druge prostočasne focus-topics/improving-quality/key-competences dejavnosti), vključno s predavanji za starše in različnimi | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 11 STROKOVNA IZHODIŠČA Formativno spremljanje v podporo branju in  razumevanju književnih Dr. Nina Novak Zavod RS za šolstvo besedil na razredni stopnji Formative Assessment Promotes Reading and Comprehension of Literary Texts at Primary Level IZVLEČEK: Formativno spremljanje omogoča učenje o lastnem načinu učenja, razvijanje odgovornosti pri učencih in učitelja postavlja v vlogo raziskovalca lastne prakse. Formativno spremljanje med učnim procesom zagotavlja učinkovito usmerjanje pouka in učenja z zbiranjem ter dajanjem povratnih informacij. Učenci dejavno sodelujejo pri oblikovanju in razumevanju namenov učenja in kriterijev uspešnosti, kar spodbuja njihovo motivacijo in samoregulacijo. Učitelj načrtuje raznolike dejavnosti in jih prilagaja individualnim potrebam učencev, kar vključuje tudi diferenciacijo glede na njihove kognitivne in čustvene potrebe. Pri branju književnih besedil je pomembno, da učitelj spremlja razumevanje in sposobnost interpretacije besedil, kar vključuje razmislek o postavljanju vprašanj. Pomembna je uporaba raznolikih načinov za zbiranje dokazov o učenju in napredku. Tako učitelj dobi celostno sliko učenčevih sposobnosti in prilagaja pouk za optimalni napredek vsakega posameznika. Ključne besede: književni pouk, branje, vprašanja, nameni učenja, dokazi, povratna informacija Abstract: Formative assessment encourages learners to reflect on and take responsibility for their learning while allowing teachers to research their own teaching practices. Formative assessment collects and offers feedback to effectively guide teaching and learning. Pupils are actively involved in formulating and comprehending learning objectives and performance criteria, which boosts their motivation and develops their self-regulation skills. The teacher tailors activities to meet individual needs, including the learner's cognitive and emotional requirements. Reading literary texts necessitates assessment of comprehension and interpretation skills and reflection on question formulation. The teacher must use different techniques to collect data demonstrating learning and improvement, which results in a comprehensive understanding of an individual's abilities. 12 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | STROKOVNA IZHODIŠČA Individualised instruction is provided to best benefit razširjanje predznanja. Kavkler (2008, 79) piše, da mora the learner's progress. učitelj, ki bo individualiziral in diferenciral proces Keywords: literature lessons, reading, questions, poučevanja, na začetku šolskega leta ugotoviti učenčeva learning objectives, evidence, feedback močna področja (specifična znanja, praktične spretnosti, vztrajnost itd.) in pogoje, v katerih je pri učenju uspešen (geometrija, delo v paru, s tehničnimi pripomočki itd.) ter učenčeve primanjkljaje (slabša pozornost, slabo predznanje, slaba avtomatizacija dejstev in postopkov Uvod itd.) in pogoje, ki ovirajo uspešno učenje. Šele na osnovi ocene učenčevih močnih področij in težav Gradniki bralne pismenosti predvidevajo, da učenec lahko načrtuje individualiziran in diferenciran proces na koncu 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne poučevanja (Kavkler, 2008, 79). V učinkovitem učnem šole izkazuje razumevanje prebranega tako, da okolju obstaja velika občutljivost za individualne razlike odgovori na vprašanja o besedilu na različnih ravneh med učenci v tem okolju, kar velja tudi za njihovo razumevanja, prepozna temo, okoliščine nastanka predznanje (Dumont idr., 2013, 20). Pogoj za uspešno besedila in sporočevalčev namen, najde bistvene poučevanje je ugotavljanje predznanja, in sicer to podatke, razume sporočilo besedila, postavlja vprašanja, pomeni: določiti učenčevo predznanje in veščine, odkriti vezana na besedilo, besedilo ustno obnovi ter uporabi globino – nivo učenčevega predznanja, odkriti učenčeva strategije za razumevanje besedila. Učenec v 2. VIO pa stališča, dispozicije, prepričanja, izkušnje, odkriti, katere razumevanje prebranega izkazuje tako, da odgovarja vire znanja učenec uporablja, voditi/usmerjati učenčevo na vprašanja na različnih ravneh razumevanja, poišče učenje in učiteljevo načrtovanje in odkriti razkorak bistvene podatke in podrobnosti, povzame s svojimi med obstoječim in želenim nivojem znanja/dosežkov besedami, predstavi podatke z različnimi prikazi, (Borstner, 2015). razume 90–95 % besed v besedilu, besedilo poveže z izkušnjami, pozna in uporablja osnovne (nekateri tudi Če želi učitelj aktivirati proces učenja, mora poznati kompleksne) bralne strategije za razumevanje (Kerndl, znanja in izkušnje, ki so jih učenci že pridobili pri pouku 2022). S formativnim spremljanjem učitelj podpre pot ali v vsakdanjem življenju, saj te predstavljajo izhodišče učenca do dosega omenjenih ciljev, saj to spodbuja za načrtovanje učenja in poučevanja. Ugotavljamo tudi samokontrolo, samoevalvacijo in odgovornost pri napačne predstave, vrzeli, presežke v pričakovanih učencu. Marentič Požarnik (2000) opredeli sprotno znanjih in sposobnostih in vse to je učitelju v pomoč pri ali formativno preverjanje (spremljanje) kot proces, ki načrtovanju nadaljnjega procesa učenja in poučevanja, poteka kontinuirano, med učnim procesom, z namenom usmerjenega k učencem. Pri tem je treba vedeti, da zbirati in dajati informacije za čim učinkovitejše učitelj težko zbere dovolj informacij o predznanju, če krmarjenje (usmerjanje) pouka in učenja (pomen nima tako organiziranih uvodnih dejavnosti, da lahko pogoste in primerne povratne informacije). Razdevšek opazi in ugotovi učenčeve predstave. V začetku prvega Pučko (2010) piše, da ima sprotno preverjanje različne VIO učenci težje zapišejo, kaj že znajo, kako bi se radi cilje, in sicer je lahko diagnostično (ugotavljanje učili itd., zato lahko uporabimo različne organizacijske predznanja, razumevanja, ugotavljanje učnih težav) ali oblike, da dobimo dovolj podatkov o izkušnjah in formativno (s ciljem dati učencu povratno informacijo, predznanju otrok. Na primer: ki mu bo pomagala pri nadaljnjem učenju), z njim • skupinski pogovor (učenci v skupini odgovorijo lahko ponavljamo in utrjujemo učne vsebine. Rutar Ilc na vprašanja, ki se nanašajo na določen problem, (2014) v predstavitvi knjižne zbirke Black Box poudari, tematiko); da je dodana vrednost formativnega preverjanja v • delo v centrih dejavnosti, kotičkih, igra vlog, podpiranju učenja skozi preverjanje oziroma – širše kjer učenci dobijo zadolžitev po kotičkih in rečeno – spremljanje: detektiranju, kje se učenec lahko z opazovanjem njihovega ravnanja dobimo izboljša, svetovanju, kako lahko to naredi, in usmerjanju informacije o predznanju, strategijah reševanja itd.; ter spodbujanju k temu. Formativno spremljanje je proces stalnega spremljanja, opazovanja, pregledovanja • odgovori na vprašanja, ki se začenjajo z vprašalnico in vrednotenja, ki ga izvajamo z namenom, da učitelj Zakaj?, preko katerih učitelj dobi informacije o prilagaja svoje poučevanje in daje učencem povratne vsebinskem znanju, napačnih predstavah, načinu informacije o njihovem učenju. Temelji na zbiranju razmišljanja otrok itd. dokazov, s katerimi preverjamo razumevanje učencev, in Na temelju aktiviranja in ugotavljanja predznanja jasnih kriterijih za vrednotenje učnih dosežkov (Dodge, učitelj načrtuje strategije, metode in oblike dela 2009). ter tudi zahtevnost pouka. Pri pouku slovenščine Proces učenja je preoblikovanje, poglabljanje in (književnosti) je preverjanje predznanja povezano tudi s | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 13 STROKOVNA IZHODIŠČA Soudeležba pri NAČRTOVANJU senzibilizacijo za branje, tako lahko ob pomRoči AvpraZšanUj, MpoteEm sVprejAemanNje ciJljeUv sp odCbudIi LmoJtivEacijVo. Ko učenja situacijskih vlog učitelj dobi uvid v to, katera znanja, učenci uvidijo, kako se postavlja cilje, ki jih potem tudi izkušnje in vedenja ima učenec, da bi kasneje njegovo dosegajo, se njihova samopodoba izboljša, prevzemajo literarnoestetsko doživetje bilo čim bolj intenzivno. večjo odgovornost. Doseženi kratkoročni cilji pomagajo Tako ob obravnavi besedila Saše Vegri Jure kvak kvak učekncru pirtideobirti oibjčeutevk sa mzouačin kuovitsostpi. Ceilji, hki učencem postavi vprašanja (Kordigel, Saksida, 2005), so specifični, merljivi in dosegljivi v bližnji prihodnosti ki jih pripravijo na branje, obenem pa odgovori nanje (npr. Danes se bom naučil deklamirati pesem.), ponavadi dajo učitelju informacije o tem, kako pristopiti k spodbujajo motivacijo in vztrajnost. Rutar Ilc (2014; branju, interpretaciji in poustvarjanju besedila: Kaj radi v: Black, Wiliam, 1998) piše, da je pri tem najprej jeste? Česa ne jeste radi? Kaj storiš, da ti ni treba jesti potrebna jasna slika o ciljih/tarčah, ki naj jih učenci tistega, česar ne maraš? Kaj bi se zgodilo, če bi popil 100 dosežejo. Učenje je lažje, če učenci razumejo: kateri litrov limonade? Kaj bi se zgodilo, če bi pojedli preveč cilj želijo doseči, kakšen je namen doseganja cilja in palačink? Ob delu učencev učitelj tudi spremlja, kako kakšne možnoPsti za dRosego cEilja imDajo (ChaZppiusN in AN se učenci najlaže učijo, v kakšnih situacijah najbolje Stiggins, 2002). Učni cilji so okvirne trditve, ki za učence delujejo, kako čim bolj optimalno izkazujejo svoj opisujejo, kaj naj bi znali, razumeli in bili sposobni napredek − in zato je dobro pri načrtovanju upoštevati narediti do konca serije navodil (sklopa, učnega kroga, učne stile učencev, saj ti opredeljujejo različne poti enote, projekta). Razjasnitev učnih ciljev daje odgovor učenja in pristope poučevanja. Preko teoretičnih in na vprašanje »Kaj želimo doseči? Kaj pričakujemo od empiričnih raziskovanj in implementacije ugotoviteUv gučenoja?«, itdenatificirva pričlakojvaanja učnenegaj neačrta in juih čen se je poleg faze preverjanja predznanja uveljavilo pet usmerja v učenje; omogoča, daS je učAenje traMnsparenOtno; VR strategij formativnega spremljanja (Slika 1S) v učAnem MOpomVaga dRefiniPrEati jaDsRne kNritEerijeO uDspešTnosZtEi; poNvabi JAE N procesu, ki se v različnih modelih pojavljajo v različnih učence, da prevzamejo skrbništvo nad lastnim učenjem; kombinacijah. jih opogumlja, da reflektirajo in ponotranjijo lastno Aktivučiernjea. nje učeAnkcetviv ziraan SAMOPoOleg skuBpnegVa načLrtovAanjaS cDiljevA pOa je trMeVba doAloOčitiN OJEB Nameni učenja iDn kOriteKriAji ZI On Uji t Čh udi Eo krite Nv rije Je uspe Ug šnosati, k i suo v ječzikeu, ranzum nj ljiavem ji. učencem, in opišejo, kaj je uspešno doseganje učnih uspešnosti hove ciljev. Kriteriji pomagajo učencem razumeti, kaj Učencem je treba pomagati pri postavljanju realnih iskati med učenjem in kako prepoznati, da si se nekaj ciljev. Kadar učenec sprejme cilj, ki si ga je sam zastavil, naučil, dosegel, naredil. Identificirajo bistvene vidike RSTNIŠKO SODELOVANJE IN AMEN PREDZNA JE UČENJESAMOVREDN gotavljaVnje SuTčeNnIčŠeK PREDZNANJE SAMOVREDNOTENJE veOg aSODELOVAN ktiviPraRnEjeD uZAktivirčNanje učencenAv za cNevJ,A d.Aktiviranje čencev za aA pkUostUČgtoUitgaaovtaljvaljnanjje uiččenerčnevčjegovaega DRUGSAMO OBDVLADORVANJEUGEMU VIR PREDZNANJA. JEnje uč P njihovega učenja. PrS OiAMOOBVLADOVANJE PREDZNANJA. npjihorUvaegav ČučeanjEa .tVakAšnNSihJ dAe.jaMv OOBVLA nnojsithSi vovudeeglae žu NAAkMtivEiNraIn UjeČ EuNčeJnAc Iev VRSTrNIŠKOz SODrELeOVANJE uIN , s katerimi je mogNAMčENIR eUČENJA IN K,RI TERdZIJI aIUT pEMRoEsI USPEŠNO TI UČENJE DRU DRUUGSPEŠNOSETI STRATEGIJE MU VI AktSiviranje oučenceuv, da pdostanejo ležbFORaMAP TpIVNOrEGiA k Aktiviranj učencev, da UNČAEČSSoouuddeelVlReežžbbaa p rpiT rNiA NČARČTORVTOANVJAUVN INJU DRUG DRUGEMU VIR SPREMLJANJA RAZUMEVANJU CILJEV učenja in J AAN. JU postanejo DRAUG DRZUGEMUU MEV J CIINL RAZUJMEEVANJU CILJE Vu čenja POUČEVANJA. kriterijev za ukriterisjev zap uspeheh POVRATNE INFORMACIJE TNIŠpVIR rPO KiUdČEoVAN ObJA.it i SDO učenja in kriterijev za uspeh. OKADZEE O LUČOENVJUA. NJE I POVRATNE IUNFORMACZIJČE agEoNtavJljaEnjeDOKA ZIP O UČEONJU VRATNIH DOKAZI O UČENJU Zag INFORMACIJ Zoagtoatvavljljanjeje P OPVORVARTNAITHNIH PriPprriparvaav at atakkšnih d deejajvanvonstoi vsti v riarvaan tjaekINFš O uINFORMiAčChIJ razredu, s katerimi je mogoče kRoMt naAvCodIiJl zkao dte lno.aevoddil nejkca ovt en noasvtoi vil za delo. edu, s katerimi je movg, r odazprčr eiddoub, eita si D kOaKteArZi Em Oi pjUeČ mENoJUg.oče za delo. pridobiti DOKAZE O UČENJUo. stane o bDitiR DUOKGA ZDE ROU UČGEENMJUP.UOV VRIARTNE POUČEVADONKJAZ. I O UČE Slika 1: Strategije formativnega spremljanja (priredila Novak, 2016; po Wiliam, 2013) 14 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | Zagotavljan STROKOVNA IZHODIŠČA učenčevega dosežka, so ocenjevani in vrednoteni v lahko tudi zavestno spreminja. Učenje je lažje, če učenci skladu s pričakovanji učnega načrta. Sooblikovanje razumejo: kateri cilj morajo doseči, kakšen je namen kriterijev uspešnosti daje odgovor na vprašanji Kakšno doseganja cilja in kakšne možnosti za dosego cilja imajo je uspešno učenje? Na kaj bomo skozi učenje pozorni?; (Chappius in Stiggins, 2002), kar pomeni, da je treba naredi kriterije eksplicitne in transparentne za učenca kriterije učencem narediti razumljive oz. tvorjene v in učitelja; omogoča razumevanje uspeha; omogoča njim poznanem besedišču. Sliki 2 in 3 kažeta primera dovzetnost učencev za povratno informacijo; spodbuja kriterijev za spremljanje napredka učenca znotraj samoocenjevanje in vrstniško ocenjevanje; pomaga zmožnosti prepoznavanja, doživljanja, razumevanja in identificirati naslednje korake v učenju; omogoča vrednotenja proze, pravljice, zmožnosti predstavljanja, postavitev osebnih ciljev; povabi učence, da prevzamejo vživljanja v osebo, poistovetenja z osebo, privzemanja skrbništvo nad lastnim učenjem; postavlja pred učence vloge književne osebe in možnost za pretvorbo v izziv, da ponotranjijo kriterije; pomaga razviti lastne učencem razumljiv jezik. učne strategije in spretnosti (Chappius in Stiggins, Ne glede na obliko poustvarjanja, ki jo znotraj 2002). posamezne zmožnosti učitelj spremlja, pa ugotavlja Z vidika formativnega spremljanja je kriterij uspešnosti tudi tiste lastnosti, ki smo jih opredelili kot elemente z besedo izražena kvaliteta in kvantiteta znanja/ ustvarjalnosti: besedna igrivost, bogata domišljija, spretnosti/veščine. Oblikovanje kriterijev v sodelovanju veselje do branja, nenavadno besedišče, nenavadne z učenci je lahko organizirano kot skupinski pogovor, ideje, smisel za humor, spomin za zgodbe oz. različna vrstniška (medrazredna) predstavitev/vrednotenje besedila, uporaba nenavadnih besed in besednih zvez, dosežka/izdelka, razgovor ob vzorčnem izdelku (npr. fleksibilnost in fluentnost besed. dobra predstavitev prebrane knjige, dober govorni nastop ...). Kriteriji morajo biti poznani tudi učencu, saj mu to omogoča razvoj ustreznih pričakovanj, samoregulacije in samoevalvacije, zato definiramo Dokazi, dejavnosti in vprašanja kriterij oz. merilo kot besedno izraženo kvaliteto in Za presojo kakovosti razvijanja kompetenc so potrebni kvantiteto znanja, ki jo enoznačno razumeta tisti, inštrumenti vrednotenja, ki omogočajo spremljavo ki izkazuje znanje, in tisti, ki vrednoti (Novak, 2014). posameznikovega razvoja in napredka, pri čemer Mlajši učenci svoje znanje in izdelke vrednotijo po avtorji (Wiggins, 1998; Smith, 2001) priporočajo, da se enakih kriterijih kot učitelj, kar pomeni, da učitelj edukacijsko merjenje opre na raznolike evidence o deluje kot model postavljanja kriterijev in jih torej učenčevem napredku, ki se zbirajo v nekem časovnem ZZmoožžnnoossttii prepoznavanja, prepoznavanja, ZmoZžmnoožsntoisti predstavljanja, doživljanja, razumevanja doživljanja, razumevanja predvžsitvaljvanljjaan vj ao,s vežbiov,l janja in vrednotenja proze in vrednotenja proze v ospeobisot,o pveotiesntjoav ze otesenbjao ,z (pravljice) (pravljice) osepbroiv, zpermivaznejam valongjae UČITELJI UČENEC vlogken jkižnejvižneev onsee boesebe UČKITREITLEJRIJI KRITERIJ USPEŠNOSTI - KRITERIJI UČITELJI UČENEC sooblikovanje z učenci UČITELJ PRIPOVEDOVANJE UČENEC KRITERKIJRI ITERIJI KRITERIJ USPEŠNOSTI - PRPRAIPVOLVJEDICOVEA N»JBERANJE« KRITERIJI USPEŠNOSTI - sooblikovanje z učenci PRZANVLAJINCE, » PBRAANJVEL« JICE UČENEC ZNANE PRAVLJICE sooblikovani z učenci • Ust DOIŠLJIJSKA IGRA KRITERIJI USPEŠNOSTI - Ursetrzenznoosstt makrostrukture, Uspešen sem, ko znam: • ustmreakzrnosatr ukptuorer,aba Us•p ešUenp osermab, kitoi zbneamse: de, ki so DOMIŠLJIJSKA IGRA sooblikovani z učenci Ustrezna uporaba (po(sponsenemmanjeje) e)l emlenmtoev ntov upozrnabaičti iblnesee dzea, k pi sroavljico; Sodelovanje v Uspešen sem, ko znam: besbeesdedilinlnee vvrsrtset,e, značilne za pravljico; skupinski uprizoritvi. Uspešen sem, ko znam: Ustreznost besedišča • Sodelovanje v skupinski • ustreznost besedišča. Ustreznost obulipkorivzaonrjait gvoi.vora so•d esloovdaetil vo vskautpi ivni ,s kki upini, ki •( poUnsatzroerzitnevost oblikovanja igra idgormai šdljoijsmkoi šigljrios;k o igro; uporabiti ustrezen ragzpoovloožrean j(ap –onazoritev • uporabiti ustrezen govor UUPPORRAABAB TAEM TEELJMNIEHLJNIH govor za književno ZNAČILNOSTI PRAVLJICE primeren glas izbrani ZNAČILNOSTI PRAVLJICE razpoloženja – primeren osebzoa; književno osebo; osebi). poimenovati književno Upoštevanje značilnosti • opisati pravljično osebo; Prgavlailsno isztbrani osebi. • poimenovati književno • Upo osebo; knšjitževnae nosjeb ze.načilnosti opisati pravljično poimenovanja Vključenost formalnega • z četi in končati • Pravilnost poimenovanja nadaoljseevabtoi d;omišljijsko knji osebo; književne osebe. zžančeetk oa isne kobneca,, pravljico; književne osebe. ig•ro .nadaljevati domišljijsko • vkljUusčtreenznosstt p fraovrljmičnaelgnaega začeti in končati Ustreznost dogajanja, •p ravv ljpicroa; vljico vključiti •o bUliksotvreanzjnaost oblikovanja igro. začUeptokrab ain “ pkreotenkclika”,. v pprarvaljvicloji včknljueč idtiogodke; nandaaldjeavlajenvjaa zngjoad bzeg.o dbe. • ustreznost pravljičnega pravljične dogodke; •g ovgooritvi o rdiotig od kdiho, gkiodkih, ki so dogajanja, so ssee z gzogdoilid. ili. • uporaba preteklika. Sliki 2 in 3: Kriteriji za spremljanje napredka učenca | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 15 STROKOVNA IZHODIŠČA obdobju in na različne načine. Za razvijanje kompetenc zvezek (povzetki posameznih prebranih del – npr. je treba organizirati učni proces, v katerem so učenci miselni vzorci učenca), najboljši izdelek (vzorčni izdelek, dejavni pri učenju in opazovanju lastnega učenja. ki se je najbolj približal kriterijem, ki smo jih oblikovali Na področju spremljanja razvoja bralne zmožnosti je skupaj z učenci). Pomemben del spremljanja učenja in treba učenca spremljati celostno, kar pomeni, da ni napredka so tudi vprašanja. Vprašanj, ki jih postavlja poudarjen le en pristop ali postopek spremljanja in učitelj, in vprašanja, ki jih postavljajo učenci. Na sliki ocenjevanja, ampak se uporablja več metod (portfolio 4 so prikazana vprašanja, ki jih lahko učitelj uporabi s pisnimi izdelki, fotografijami, posnetki, scenariji za t. i. posvet o prebranem in preko njih dobi vpogled za uprizoritve, filmske knjige, zbirka pravljic …), da v razmišljanje učencev, tudi v raznolikost razmišljanja bi dobili natančnejšo vseobsegajočo sliko učenca in učenec. Vprašanja so urejena v štiri skupine: vprašanja, njegovih sposobnosti. Raznolikost dejavnosti omogoči ki učenca usmerjajo v pojasnitev namena branja, učitelju, da dobiva informacije o učenju in dosežkih vprašanja, ki se usmerjajo v prepoznavanje značilnosti različnih učencev na različne načine. Učitelj, učenci in zgodbe, vprašanja, ki učenca usmerjajo v predvidevanje njihovi vrstniki pridobivajo dokaze o napredku, ki jih in vprašanja, ki pozornost učenca usmerjajo v interpretirajo in uporabijo za odločitve o naslednjih razumevanje dialogov v zgodbi. korakih v procesu poučevanja, tako da so še boljše in Ko govorimo o dokazih iz dejavnosti pri pouku osmišljene. Dokazi doseganja ciljev pri bralnem pouku književnosti, ne moremo mimo dejstva, da učenci so lahko: izdelan časopis, digitalna projekcija, animacija, dosegajo cilje na raznolike načine, kar jim učitelj televizijska oddaja, strip, oglas, časovni trak, razstava, omogoča z učno diferenciacijo. Saksida (1997) kot lutke itd. Glede na zmožnosti lahko učenci v procesu diferenciacijske ukrepe predlaga prilagajanje metod učenja pridobivajo različne dokaze, ki sledijo istemu dela (poglobitev metod dela z besedilom, poustvarjalne cilju. Tako lahko učitelj diferencira učenje učencev odzive na besedilo ipd.) ter tudi učne tehnologije ob osebnem dnevniku bralnih izkušenj (npr. seznam (izdelava lutk, scene, kostumov). Gre za t. i. metodično- prebranih del po lastni izbiri, šolski seznam), pisni didaktično diferenciacijo, pri kateri so v ospredju izdelki (o tem, kaj sem prebral, in mnenja o prebranem); poleg metod in tehnologije iz Saksidove opredelitve NAMEN NAMEN NAMEN ZNAČILNOSTI ZGODBE ZNAČILNOSTI ZGODBE ZNAČILNOSTI ZGODBE SI KATERI ČEMU SI ZADOVOLJEN Z BI PRIPOROČIL ZANIMIVI KAKO SE REŠI KAKO SE IZBRAL TO IZBRANO TO KNJIGO V DOGODKI SO PROBLEM V KAKO SE ZGODBA ZGODBA KNJIGO? KNJIGO? BRANJE OPISANI V ZGODBI? KKOONNČČAA?? ZAKAJ DA, SOŠOLCU? KNJIGI? ZAKAJ NE? ZNAČILNOSTI ZGODBE ZNAČILNOSTI ZGODBE ZNAČILNOSTI ZGODBE PREDVIDEVANJE PREDVIDEVANJE PREDVIDEVANJE KATERI KAJ MISLIŠ, DA BI KAJ BO KJE SE DOGAJALNI KAKO SE SE LAHKO KNJIŽEVNA KAJ SE JE ZGODBA ZGODBA ZGODILO V OSEBA DOGAJALO, PROSTORI V ODVIJA? KNJIGI SO ZAČNE? NADALJEVANJU? STORILA V MEDTEM KO ...? ZANIMIVI? ZAKAJ TAKO NADALJEVANJU? MISLIŠ? ZNAČILNOSTI ZGODBE ZNAČILNOSTI ZGODBE ZNAČILNOSTI ZGODBE DIALOG V ZGODBI DIALOG V ZGODBI DIALOG V ZGODBI KATERI KDO JE KATERE OSEBE KAJ AVTOR POLEG GLAVNE KAJ SE V KATERE PODATKE POVE O POGOVORI MED GLAVNA ODKRIJEŠ V ŠE NASTOPAJO ZGODBI KNJIŽEVNI KNJIŽEVNIMI KNJIŽEVNA POGOVORIH MED V ZGODBI? DOGAJA? OSEBI? KAKO OSEBAMI SO KNJIŽEVNIMI OSEBA? TO POVE? NAJBOLJ ZANIMIVI? OSEBAMI? Slika 4: Vprašanja za razredni posvet o prebranem 16 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | STROKOVNA IZHODIŠČA še modifikacije načinov predstavitve in učne poti oz. didaktične strategije (Nolimal, 2010). Heacox (2009, 9) opredeli, da poleg vsebine diferenciramo tudi Primer nalog glede na proces proces, pri čemer proces pojmuje kot »kako učimo«. razumevanja prebranega Ta proces prilagajamo tako, da naloge oblikujemo ali bolj kompleksno ali bolj abstraktno, da spodbujamo Osredotočenje in priklic Kdo nastopa v pesmi? učence h kritičnemu in ustvarjalnemu razmišljanju, eksplicitno navedenega Kaj lahko povzroči smeh? da učence vključimo v učenje na raznovrstne načine. podatka Navedi vsaj 2 primera iz pesmi. Avtorica podaja primer naloge za učence, ki se glasi: Z učenci primerjajte dve različici Pepelke iz dveh različnih Zpeljava preprostega Kaj pomeni, da je smeh bacil kulturnih okolij., in nadaljuje, da nadaljnje delo učitelj sklepa veselosti? lahko prilagodi glede na zaznavni stil učencev (učenci Interpretacija in integracija Kaj pesnica želi povedati v z vizualnim zaznavnim stilom bodo razlike narisali, v idej in podatkov zadnji kitici? skupini učencev s prevladujočim slušnim zaznavnim Pojasni s svojimi besedami. stilom bodo učenci preko pogovora pripravili ustno Raziskovanje in Ponovno preberi besedilo L. predstavitev, a učenci s kinestetičnim zaznavnim stilom vrednotenje vsebine, jezika P. Zupančič: Resni ljudje. V bodo podrobnosti in razlike med različicami ponazorili in elementov besedila čem se razlikuje od prebrane pesmi in v čem sta si podobni? s kratkima prizoroma). Avtorica poudarja, da govorimo Pojasni. o isti vsebini (besedilu), različni so le načini učenja, v katerih se razlikujejo načini procesiranja podatkov (Heacox, 2009). Heacox (2009) piše tudi o diferenciranju izdelka ali končnega rezultata učenja, ki je lahko v Slika 5: Primer nalog glede na procese razumevanja po prebranem besedilu Bine Štampe Žmavc, Smehasta pesem. materialni obliki (poročilo, brošura), besedni (govorni nastop, dialog, igra vlog, razprava), dejavnost (kratek Pri pripravi diferenciranih nalog v 1. VIO praksa kaže, da prizor, okrogla miza, ples). Avtorica opozori na to, da gre učitelji pogosto pripravijo naloge na treh zahtevnostnih pri diferenciaciji izdelka za to, da učenec dokaže, kako ravneh in nato učence vnaprej postavijo v tri homogene in kaj je razumel ter kako znanje uporablja (npr. učenec piše pravljico in učitelj preko tega spremlja njegovo skupine brez možnosti prehajanja, zato velja priporočilo, poznavanje značilnosti pravljice, spretnosti in njegovo da pred učence postavimo podoben problem, nato recepcijo). pa pot do rešitve problema/naloge prilagajamo, omogočamo prehajanja itd. S takim pristopom Ob zgornjem primeru smo se dotaknili tudi omogočamo napredovanje vseh učencev v razredu, tudi diferenciacije nalog glede na zahtevnost. Wood (2008) učenci s šibkejšimi zmožnostmi imajo možnost opraviti opozarja, da zmožnejši bralci pred branjem ali po branju dejavnosti/naloge na višjih taksonomskih ravneh. pogosto dobijo enako nalogo/navodilo kot povprečni Diferenciacijske ukrepe pri pouku književnosti v 1. VIO bralci, zato opozarja, da imajo vsi učenci pravico do moramo povezati z značilnostmi oz. načeli sodobnega takega programa za branje, ki ponuja izziv in se razlikuje pouka (Saksida, 2005, 9): glede na njihove kognitivne in čustvene potrebe. Obenem avtor opozarja, da obstaja velika razlika med • izbor besedil izhaja iz učenčevih interesov; dodeljevanjem zahtevnejšega besedila in poučevanjem • poglobljeno se obravnavajo izbrani sodobni avtorji učencev o tem, kako brati zahtevnejšo literaturo. in tista starejša dela, ki prikazujejo za bralca Ob pripravi diferenciranih dejavnosti se učitelj lahko relevanten, smiseln problem; nasloni na procese razumevanja, ki jih opredeljuje raziskava PIRLS, katere temeljni namen je preverjanje • v šoli se obravnavajo maloštevilna dela in to razumevanja prebranega besedila za literarno doživetje poglobljeno; in besedila za pridobivanje informacij med četrtošolci • učiteljevo razumevanje besedila ni več edino, pač (Klemenčič Mirazchiyski, 2023). Okvir raziskave pa le eno od branj – je branje odraslega, učitelj predvideva štiri procese razumevanja: pa dopušča različne interpretacije besedil in ne • osredotočenje in priklic eksplicitno navedenega omejuje izražanja mnenj o prebranem; podatka, • osrednji pojem v tem pristopu je besedilnost; • izpeljava preprostega sklepa, • pouk književnosti je vaja v ustvarjanju in izražanju • interpretacija in integracija idej in podatkov in besedilnosti; • raziskovanje in vrednotenje vsebine, jezika in • učitelj dopušča različne odzive in jih skuša združiti elementov besedila (Klemenčič Mirazchiyski, 2023). v razlago, sprejemljivo za vse; | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 17 STROKOVNA IZHODIŠČA • učitelj spodbuja učence k pogovoru o besedilu, k da niso vse povratne informacije, ki jih dobijo učenci v razkrivanju povezav besedila z njegovim svetom ter procesu učenja in poučevanja, enako učinkovite, kar so njegovo preteklostjo in prihodnostjo – veliko vlogo različni raziskovalci ugotavljali tudi pri mlajših učencih ima skupinsko delo; (Wiliam, 2013; v: Tunstall in Gippsova, 1996) in poleg tega • tak pouk je za učitelja zahtevnejši, a brez dvoma bolj še to, da se veliko povratnih informacij, ki so jih podali zanimiv. učitelji učencem, osredotoča na socializacijo. Center za raziskave in inovacije na področju izobraževanja Pri pouku književnosti je pomembno, da učitelj (CERI, 2005) je raziskoval vpliv učiteljeve povratne minimalizira literaturo za branje in obseg obveznih informacije na učenje in ugotovil, da učenje spodbuja nalog in navodil za skupino učencev, ki zmorejo več. povratna informacija, ki je pravočasna, ki izhaja iz Organizira lahko delo v skupinah, ki so oblikovane na jasnih ciljev in kriterijev, je konkretna in specifična, osnovi bralnih zmožnosti in interesov učencev. Že v vsebuje učiteljeve predloge, kako nadaljevati učenje in 1. VIO so izvedljive prilagojene diskusijske skupine o izboljšati dosežek. To potrjuje J. Hattie (2009), ki med prebrani literaturi (občutek varnosti ob izražanju uvidov dejavnike kakovostne povratne informacije umesti tudi o prebranem ...). upoštevanje učenčevega predznanja ter osmišljenost učenja, saj »… da bi bila povratna informacija učinkovita, mora biti jasna, prilagojena predvidenemu namenu, Povratna informacija osmišljena in usklajena z učenčevim predznanjem, hkrati pa naj učenca usmerja k iskanju povezav.« Eržen S povratno informacijo učitelj učencu sporoči, kaj je (2014) med drugim poudari, da konstruktiven dialog v dosegel in česa še ni, kako je to dosegel, in mu hkrati procesu učenja sproža učiteljeva formativna povratna da navodilo za nadaljnji korak v procesu učenja, kar je informacija, s pomočjo katere ima vsak učenec možnost pomembno za navajanje na samoregulacijsko učenje. doseči cilje, ki si jih je zastavil, in hkrati prispeva k Tomič (1992, 137) učinkovito povratno informacijo transparentnosti in veljavnosti končnega ocenjevanja. opredeli kot opisno, specifično, pravočasno, preverjeno, točno ter tako, ki upošteva potrebe prejemnika in pošiljatelja povratne informacije, je osredotočena na vedenje, ki ga prejemnik lahko nadzira, in na vedenje, ki se Vrstniško učenje in sodelovanje je pravkar zgodilo. Borstner (2014; v: Crown, 2013) opozarja na dejstvo, da Učinkovita povratna informacija izhaja iz tega, da se današnje šole premalo opirajo na obsežen sistem učenec najprej ugotavlja razliko med želenim oz. v človeških možganih, ki skrbi za spremljanje in zahtevanim ciljem in doseženim ciljem, nato dobi upravljanje odnosov, ki jih imamo z drugimi ljudmi, napotek in usmeritev za dejavnost, ki mu bo omogočila saj se ljudje lažje učimo, če vemo, da bomo morali odpraviti to razliko. usvojeno znanje prenesti še na koga drugega in ne samo z namenom, da se bomo izkazali pri testu. Zato Wiliam (2000, 15) priporoča oblikovanje učinkovite učni pristopi, ki vključujejo medosebne družbene povratne informacije, ki posamezniku sporoča, zakaj stike, povečujejo učne učinke prav zaradi človeških je njegov dosežek dober (npr.: Dobro si tvoril pravljico, možganov, ki so »družabni«, aktiviranje teh mehanizmov saj si vključil za pravljico značilne književne osebe, povzroča intenzivnejše učenje, večjo zapomnitev in čudeže, pravljično dogajanje.) ter kje in kako naj svoje trajnost znanja (Borstner, 2014). Kadar govorimo o delo še izboljša (npr.: Dobro si tvoril pravljico, saj si vrstniškem učenju pri pouku književnosti ali drugih vključil za pravljico značilne književne osebe, čudeže in bralnih dejavnostih, ne moremo mimo metode pravljično dogajanje. Preberi še dve pravljici in posebej »branje v dvojicah«, kot jo poimenujeta in opišeta poglej, s katerimi besedami se začneta, ter tako ugotovi, Kordigel in Saksida (2005) in služi uravnavanju med kako lahko v tvoji pravljici nakažeš nedoločenost kraja otrokovim glasnim branjem in njegovim poslušanjem in časa.). Na proces učenja pa ne vplivajo povratne glasnega branja sošolcem. Z njo preprečujemo slabosti informacije (komentarji), ki so usmerjene na učenca frontalnega glasnega branja, ki zahteva od učencev, da kot osebo (»Res si dober.«) in/ali na njegovo učno berejo v tempu drugega učenca (s tem, ko spremljajo samovrednotenje (»Ti tega ne znaš.«) (Wiliam, 2000). branje sošolca) in ki počasnejše bralce postavlja v Raziskave velikosti učinka za različne vrste intervencij situacijo, ko se v bralnem besedilu izgubljajo. Učenca si s povratnimi informacijami, ki jih je izvajal Nyqvist po branju tudi podata povratno informacijo. Didaktika (po Wiliam, 2013), so pokazale, da so samo povratne pouka književnosti za doseganje ciljev predvideva informacije o trenutnem dosežku relativno nekoristne, strategije pred in med branjem ter po njem, obenem pa če pa učence motivirajo za premišljene dejavnosti, imajo predvideva tudi uporabo metod, specifičnih za področje lahko globok učinek na učenje. Te ugotovitve kažejo, doseganja ciljev pouka za razvoj literarnorecepcijskih 18 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | STROKOVNA IZHODIŠČA sposobnosti. Večina metod, ki podpirajo komunikacijski ciljev in kriterijev. S. Sentočnik (2012) pojasni razliko model književnosti spodbuja upovedovanje in med tremi v naši praksi precej razširjenimi pojmi: govorjenje ter tudi vrstniško sodelovanje. Tako učenci samorefleksija (je razmišljanje o tem, kaj sem naredil, kaj v pogovoru s sošolci spoznajo, da spoznavne, etične sem poskušal narediti in kako sem se ob tem počutil), in estetske lastnosti besedila zaživijo šele z njihovim samoocenjevanje (je samostojno presojanje lastnih branjem in so podobno kot sama literarnost besedila dosežkov glede na poznane kriterije) in samovrednotenje potencialne sestavine njihovega bralnega odziva (je lastno presojanje vrednosti, identifikacija močnih in (Grosman, 2008, 63). S sodelovanjem med učenci se krepi šibkih točk ter razmišljanje o načrtovanju dejavnosti, ki empatija in sprejemanje drugačnega uvida v literarno bodo izboljšale rezultate na osnovi notranjih kriterijev). dogajanje. Odkrivanje razlik med literarnimi doživetji Skozi otrokov spoznavni razvoj postaja samokontrola ni samo močan motivator za pogovor, marveč je vedno bolj uzaveščena. Oblike in orodja za izvedbo pomembno tudi za vzgojo strpnosti do drugače mislečih samorefleksije in samoocenjevanja pri mlajših učencih in odprtosti za novo. Od kritičnih učencev ne bi smeli so zelo raznolike: semaforji, vrednostna črta, barvna pričakovati sprejemanja konceptov književnosti brez lestvica, kolo uspeha, kontrolni seznami, dnevnik razmisleka in pogovora o njih in njihovi utemeljenosti učenja/odzivov, iztočnice, dnevnik za razmišljanje in (Grosman, 2008). postavljanje ciljev, vprašalniki, popisi, prispevki v mapi dosežkov, reflektivno pismo … Temeljno vodilo pri razvoju samorefleksivnega mišljenja Samovrednotenje učenja in znanja je predvsem to, da učitelji pri učencih spodbujajo mišljenje, kako razmišljati. V Gibbsovem modelu Učenci potrebujejo priložnosti, v katerih lahko refleksije, ki ga lahko modificiramo za različne stopnje spremljajo svoje znanje, usmerjajo svoje napore, merijo šolanja, je ključno to, da osmišlja šest najpomembnejših kakovost svojega dela in si zastavljajo cilje, ki vodijo k vidikov celovitega samorefleksivnega mišljenja: opis izboljšanju dela. Učenje na osnovi praktičnih izkušenj situacije, občutke, evalvacijo/oceno, analizo, zaključke vključuje učinkovite strategije samoocenjevanja, in načrt za naprej (Gibbs, 1998). Na sliki 7 je prikazan refleksije in postavljanje ciljev. Samovrednotenje model samorefleksije po Gibbsu, prirejen za branje lastnega dela mora izhajati iz vnaprej postavljenih umetnostnih besedil. Najbolj Vnaprej dogovorjeni zanimivo v kriteriji za dokazovanje Zadovoljen sem s svojim Najbolj sem prebranem Med izvajanjem razumevanja dogajanja dosežkom, ker sem pravilno odgovoril na užival v besedilu je … naloge sem se in teme: dejavnosti … izkazal v … -Pravilnost odgovorov vprašanja ob besedilu, ki so na vprašanja ob spraševala, o čem govori besedilu (O čem? Kdo? besedilo, kdo so glavne književne osebe, kaj in kdaj Kaj? Kdaj?Zakaj?). se je dogajalo ter zakaj se -Smiselnost je kaj zgodilo. obnovljenega Rad bi izboljšal tvorjenje književnega dogajanja. obnove. KAKO PRESOJAM KAKO OCENJUJEM SVOJE DELO? SVOJE DELO? Kot nov cilj za prihodnje si Težave sem imel postavljam … s/z … Rešil sem jih tako, Rad bi izboljšal da sem … … To bom storil Upošteval bom tako …, nasvet sošolca, ki pravi, naj … Slika 5: Samorefleksija ob nedokončanih povedih Slika 6: Samoocenjevanje ob kriterijih uspešnosti | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 19 STROKOVNA IZHODIŠČA 01 OPIS Kaj se je zgodilo v besedilu? 06 02 6 Refleksija po branju 05 03 ANALIZA Kakšen pomen, smisel je imelo besedilo/branje? 04 Slika 7: Refleksija po branju – prirejen Gibbsov model Pri pouku književnosti učitelj opazuje učenca in razvoj kompetence sporazumevanja v maternem jeziku organizira dejavnosti, ki omogočajo njegov napredek in s tem vseh njenih komponent pravica vseh otrok v na področju bralnega razvoja in zmožnost recepcije procesu ne glede na predznanja. književnih besedil. V našem prostoru je bilo na tem področju veliko narejenega, a učitelju je prepuščena presoja in izbira oblik in metod dela, količina in kakovost diferenciacije. Učiteljeva naloga je, da spodbuja Sklep razvoj že razvitih znanj, spretnosti in sposobnosti Proces formativnega spremljanja napredka učenca na tudi na književnem področju bralne zmožnosti. Ni literarnem področju pri pouku književnosti omogoča dovolj zadovoljiti se z dejstvom, da nekateri radi berejo opazovanje, pregledovanje in vrednotenje z namenom, književna besedila in jih v fazi poustvarjanja zaposlovati da učitelj prilagaja svoje poučevanje in daje učencu z risanjem, barvanjem in podobnimi dejavnostmi. povratne informacije o njegovem učenju. Temelji na Potreben je uvid v stanje, analiza predznanja, saj je 20 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | č Č N e A e b Čm i R p T K u o b n A i o K aj s v C e il I b b J r E olj p a s b v o o š je iz m b o n s j v e, o b l r jšal e a p t n r i j l u ? ? i Kaj E je V s A la bi L b lo V o A v do C tem b IJ d A o g b ro o ra d i ku? l n n e k m aj OBČU TKI Na ka j si mislil in k aj s i obč util med b ran jem ? UČ KI Ka j lah ko z aklj učiš ? ZAK LJ STROKOVNA IZHODIŠČA zbiranju dokazov, s katerimi preverjamo in spremljamo Soršak, L., … Ceket Odar, M. (2022). Bralna pismenost: opredelitev in recepcijske zmožnosti učencev, in na jasnih kriterijih gradniki (Spletna izd.). Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/ Bralna_pismenost_gradniki.pdf za vrednotenje učnih dosežkov. Izhodišče vseh Kordigel, M., Saksida, I. (2005). Jaz pa berem. Priročniki za učitelje pri načrtovanih dejavnosti v procesu učenja in poučevanja pouku slovenskega jezika v prvem triletju osnovne šole. Rokus. so učenčeve izkušnje, predznanje, ideje. Pri pouku Luongo Orlando, K. (2009). Drugačno preverjanje znanja. Rokus. književnosti učitelj načrtno in sistematično ustvarja Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. DZS. priložnosti za sodelovanje učencev v pogovorih o ciljih, virih in s tem ustvarjanje priložnosti za vključevanje Nolimal, F. idr. (2011) Načrt projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem pismenosti in dostopa do znanja. Zavod RS za šolstvo. učencev v izbiro ciljev, vsebin in načinov dela pri pouku. Interno gradivo. Sprotno spremljanje učencem omogoča, da prevzamejo Novak, N. (2014). Postavljanje ciljev in kriterijev uspešnosti ob soudeležbi nadzor in odgovornost nad lastnim učenjem, omogoča učencev. Elektronsko gradivo v projektu Supporting teachers for effective pa tudi sodelovanje z vrstniki in samoregulacijo učenja. assessment for learning. Zavod RS za šolstvo. Uspešni procesi učenja temeljijo na ustreznih povratnih Novak, N. (2016). Spodbujanje razvoja bralne kompetence na literarnem področju v prvem triletju [doktorska disertacija]. http://pefprints.pef.uni- informacijah, ki so kažipot za nadaljnje učenje učenca, lj.si/id/eprint/3575 opora za napredek učenca oz. izboljšanje učnih Klemenčič Mirazchiyski, E., Mirazchiyski, P. (2023). Mednarodna raziskava dosežkov. bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021): nacionalno poročilo – prvi rezultati (1. spletna izd.). Pedagoški inštitut. https://www.pei.si/wp-content/ uploads/2023/05/PIRLS21_NacionalnoPorocilo_Splet1.pdf Razdevšek-Pučko, C. (2010). Preverjanje in ocenjevanje znanja na razredni stopnji. V: Mori, I. (ur). Razredni pouk, 12(3), str. 47–55. Rutar Ilc, Z. (2014). Komentar k Ugotovitvam in dilemam, povezanih s snovanjem opisnih kriterijev in opisnikov. V: Rutar Ilc, Z. (ur.) Vzgoja in Viri in literatura izobraževanje, 45(5–6), str. 76–81. Borstner, M. (2014). Formativno spremljanje in pouk tujih jezikov v Scott, G. P. (2005). Reinterpreting the development of reading skills. V: gimnaziji. V: Ilc Rutar, Z. (ur.). Vzgoja in izobraževanje, 45 (5–6), str. 43–46. Reading Research Quarterly, 40(2). Str. 184–202. http://lchc.ucsd.edu/ Borstner, M. (2015). Formativno spremljanje – priložnosti za več učenja in MCA/Mail/xmcamail.2013_09.dir/pdfy5hhXiK7kw.pdf boljše učne dosežke. Elektronsko interno gradivo ZRSŠ. Saksida, I. (2005). Bralni izzivi mladinske književnosti. Izolit. Centre for Educational Reasrch and Inovation (CERI, 2005). Formative Saksida, I. (2010). Pismenost (naj)mlajših – dileme, vprašanja, izzivi. V: Assessment. OECD. http://www.oecd.org/edu/ceri/35661078.pdf Sodobna pedagogika, 61(1), str. 66–85. Clark, E. T. jr. (1997). Designing and implementing an ns (ur. Alan Saksida, I. (2014). PISA – sferično kazalo slovenske bralne pismenosti. V: Pulverness). IATEFL 2001. Podsedenšek, M. (ur). Slovenščina v šoli, 17(3–4), str. 2–15. Clement, J., Lochhead, J. (1979). Introduction to research in cognitive Smith, C. M. M. (ur). (2006). Including the gifted and talented. Making process instruction. Cognitive Process Instruction. inclusion work for more gifted and able learners. Routledge. Chappuis, S., Stiggins, R. (2002). Classroom assessment for learning. Tomič, A. (1992). Komunikacija na šolskem polju. Sodobna pedagogika, Educational Leadership, 60(1), str. 40–43. 43(7–8), str. 378–395. Dodge, J. (2009). 25 Quick Formative Assessments for a Differentiated Wiliam, D. (2000). Integrating summative and formative functions Classroom. Scholastic Teaching Resources. of assessment. Keynote address to the European Association for Dumont, H., Istance, D. (2013). Analiziranje in oblikovanje učnih okolij za Educational Assessment. 21. stoletje. V: Durmont, H. in sod. (ur). O naravi učenja. Uporaba raziskav Wiliam, D. (2013). Vloga formativnega vrednotenja v učinkovitih učnih za navdih prakse. OECD, Centre for Educational Research and Innovation. okoljih. V: Durmont, H. in sod. (ur). O naravi učenja. Uporaba raziskav za Zavod RS za šolstvo. Str. 23–36. navdih prakse, str. 123–146. OECD, Centre for Educational Research and Eržen, V. (2014). Povratna informacija za uspešnejše učenje. Innovation. Zavod RS za šolstvo. Vzgoja in izobraževanje, 45(5/6), 28–31. http://www.dlib.si/details/ Wiggins, G. (1998). Education Assesment. Jossey – Boss. URN:NBN:SI:doc-CV69VZ31 Wood, P. F. (2008). Reading Instruction with Gifted and Talented Readers: Gibbs, G. (1988). Learning by doing: a guide to teaching and learning A series of unfortunate events or a sequence of auspicious results? methods. London FEU. Gifted Child Today, 31(3), str.16–25. Grosman, M. (2008). Ali je književni pouk lahko prepričljiv za učence? V: Krakar Vogel, B. (2008). Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode. Filozofska fakulteta. Str. 55–64. Hattie, J. A. C. ( 2009). Visible learning. Routledge. Heacox, D. (2009). Diferenciacija za uspeh vseh. Rokus Klett. Istance, D., Dumont, H., (2013a). Smernice za učna okolja v 21. stoletju. V: Durmont, H. in sod. (ur). O naravi učenja. Uporaba raziskav za navdih prakse. OECD, Centre for Educational Research and Innovation. Zavod RS za šolstvo. Str. 285–303. Kavkler, M. (2008). Učinkovite strategije pomoči učencem z učnimi težavami. V: Magajna, L. idr. Učne težave v osnovni šoli – problemi, perspektive, priporočila. Zavod RS za šolstvo. Str. 78–84. Kerndl, M., Mršnik, S., Novak, N., Fekonja, R., Hedžet Krkač, M., Kerin, M., Rosc-Leskovec, D., Sivec, M., Zore, N., Milekšič, V., Čuk, A., Stanonik, M., Gaber, B., Bačnik, A., Cotič, J., Fekonja, U., Vilar, P., Kavčič, A., Godec | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 21 STROKOVNA IZHODIŠČA Vloga učitelja razrednega pouka v procesu učenja branja  in razvoj bralne pismenosti Dr. Kaja Lenič, Osnovan šola Miroslava Vilharja Postojna Primary Teacher‘s Role in Learning to Read Process and Reading Literacy Development IZVLEČEK: Prispevek povzema doktorsko dizertacijo3, v kateri smo raziskovali, kako v slovenskih šolah poteka opismenjevanje v prvem, drugem in tretjem razredu ter kakšno bralno pismenost dosegajo učenci. Za učence so ob koncu tretjega razreda sestavili starostni stopnji prilagojen test bralne pismenosti. Vzorec je vključeval 69 učiteljev in 929 učencev. Z bralnim testom so ugotovili, da učenci konec tretjega razreda osnovne šole v povprečju dosegajo le 59,3 % možnih točk in le 2,9 % učencev na bralnem testu dosega več kot 90-odstotni uspeh, kar so rezultati, s katerimi nikakor ne moremo biti zadovoljni. Oblikovali so navodila za učitelje, kako se lahko izboljša bralno pismenost učencev. Rezultati raziskave se lahko uporabijo pri organizaciji šolskega sistema in v različnih kontekstih izobraževanj za strokovne delavce. Ključne besede: razredni pouk, bralna pismenost, vloga učitelja, branje Abstract: This paper summarises a doctoral dissertation on literacy development in Slovenian schools in the first, second and third grades and the literacy levels among students. We designed an age-appropriate literacy test for pupils at the end of the third grade. The sample included 69 teachers and 929 pupils. The reading test showed that, on average, pupils at the end of the third grade of primary school score only 59.3% of the possible points and only 2.9% of pupils score above 90% on the reading test, which cannot be considered satisfactory. We have created instructions for teachers and parents on how to improve children‘s reading literacy. These results can be used in the organisation of the educational system and various types of training for educators and parents. Keywords: classroom, reading literacy, teacher role, reading 3 Lenič, K. (2023). Vzgojni stili in bralna pismenost učencev ob koncu tretjega razreda osnovne šole [Doktorska disertacija]. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=152217 22 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | STROKOVNA IZHODIŠČA Proces učenja branja na različnih besedilih in razvijali bralno zmožnost. To bi moralo biti del predmetnih učnih načrtov, saj V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se mora je zelo pomembno, kako učenec razume določeno učitelj posvetiti intenzivnemu treningu branja. Branje matematično nalogo ali zgodovinsko dejstvo. je spretnost, zato je za obvladovanje te veščine potrebno veliko vaje. Nekaterim učencem dekodiranje napisanih Četrti je izziv poglobljene predelave informacij v simbolov (črk) in nato povezovanje glasov v besede besedilu. Pri pouku je možna le močno reducirana povzroča več težav kot drugim. V dejavnost, da besedilo predelava informacij, prilagojena učni skupini. Rešitev preberejo, morajo otroci vložiti različno količino miselne ponuja diferenciacija in samostojno reševanje nalog. energije. Slabši bralci, takšni, ki spretnosti branja nimajo Ključnega pomena pa je težava, ko učitelji ostanemo avtomatizirane, slabše razumejo prebrano. Taki učenci nemočni pri reševanju bralnih težav zaradi se branju pogosto izogibajo, zato je v obdobju začetnega naveličanosti, ki spremlja nekatere učence. Na eni branja nujno razvijanje pozitivnega stališča učencev strani imamo otroke, ki jim branje pri 12 letih ne dela do branja, pri čemer je potrebna pomoč staršev in posebnih preglavic, samostojno posegajo po knjigah, se učiteljev. Zavedamo se, da je notranja motivacija boljša učijo s pomočjo bralnih učnih strategij. V šoli je opazno, od zunanje, saj vodi do trajnejšega bralnega interesa, da imajo pozitiven odnos do knjig in branja otroci, vendar na osnovi izkušenj ugotavljamo, da je pri pri katerih tudi doma veliko berejo in starše zanima, začetnih bralcih, predvsem pri tistih, ki spretnost branja kaj in kako delajo v šoli. A taki otroci ne prevladujejo. težje usvajajo, tudi zunanja motivacija zelo pomembna. Prevladujejo tisti, ki so ujeti v začaran krog, ker nimajo Zato učitelji – poleg tega, da učencem veliko berejo, se o usvojene bralne tehnike. To so učenci iz družin, v prebranih vsebinah z njimi pogovarjajo, jim poskušajo katerih branje ni vrednota. Starši so na isti stopnji branje predstaviti kot nekaj zelo pomembnega v funkcionalne pismenosti. Zanimiva je pasivnost teh življenju, organizirajo razna srečanja ob knjigah (na učencev do obveznosti, saj svoj čas izkoriščajo zelo primer čajanke ob branju), da ima vsaka učilnica svojo nekoristno (popoldanske nadaljevanke, mobilni telefoni, razredno knjižnico – pogostost in količino branja računalniške igre). Prav tako čas preživljajo njihovi učencev redno spremljajo, beležijo in dajejo učencem starši (Jerčič Pšeničnik, 2007). povratno informacijo o njihovem napredku. (Gril, 2012). V osnovni šoli se soočamo s številnimi izzivi glede bralne pismenosti. Prvi je izziv predmetnega pouka. Grom (Grom, 2015) je izvedla raziskavo, kjer je ugotovila, Dejstvo je, da se pri vsakem predmetu srečujemo z da otroci v šolo ne vstopajo s popolnim neznanjem besedili, značilnimi za določeno področje. Kljub temu z jezikovnega in literarno-književnega področja, pa vsi učitelji ne razvijajo bralne zmožnosti. Branje se temveč že izkazujejo različno razvite zmožnosti na sistematično poučuje večinoma pri pouku slovenščine. področju opismenjevanja ter bralnega razumevanja. To je velika pomanjkljivost, saj bi se morali zavedati, da Učenci prvega razreda z višjimi zmožnostmi za je bralno razumevanje pogoj za usvojitev določenega branje in pisanje so se zmožni udeležiti Cankarjevega znanja. Bralno razumevanje bi moralo biti ključni del tekmovanja. Namen Cankarjevega tekmovanja je širiti vsakega predmeta, pri pouku književnosti pa bi bilo še in poglabljati znanje slovenščine, spodbujanje branja posebej izpostavljeno. Razredni pouk je učinkovitejši, leposlovja, spodbujanje učence k študiju slovenskega toda na predmetni stopnji zaradi obsežnosti znanj jezika in književnosti in odkrivanje za slovenščino in predmetov ne more biti uresničen. Rešitev ponuja zmožnejših učencev (Saksida, 2011). timsko delo, medpredmetno povezovanje in sodelovanje na vseh ravneh izobraževanja. Na nujnost prilagoditev in posodobitev pri Drugi izziv je reduciranje bralnega razumevanja na začetnem opismenjevanju opozarja Mivšek (2016), krajša besedila. Zaradi pomanjkanja časa pri pouku ki ob predstavitvi konstruktivističnega modela učitelji izbiramo krajša besedila, pa še ta glede na opismenjevanja podčrta nujno individualizacijo, saj učni načrt in zadostitev ciljem pouka. Daljša besedila meni, da razumevanje sistematičnega opismenjevanja, ostanejo neobdelana. Tudi komunikacija z učenci je po katerem delajo vsi enako (pogosto v frontalni in večkrat prekinjena zaradi časovne omejenosti. Daljša individualni učni obliki), ne omogoča individualizacije besedila so primerna tudi za samostojno delo, zato bi in lahko vodi k upadu motivacije tako pri tistih učencih, morali ob krajših besedilih usvojeno znanje in metode ki so sposobnejši, kot pri tistih, za katere je »srednja« pot učenci prenesti na daljša besedila s samostojnim delom. pretežka. Pri preverjanju opismenjevalnih zmožnosti Tretji problem je povezovanje med predmeti in na začetku poskusa so ugotovili, da ima večina otrok predmetnimi področji. Branje bi se moralo poučevati že dobro razvite predopismenjevalne zmožnosti sočasno pri več predmetih, tako bi učenci urili metode (prepoznajo in zapišejo večino velikih tiskanih črk, prepoznajo črke/zloge/besede v besedah, slišijo začetni/ | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 23 STROKOVNA IZHODIŠČA končni glas v besedah ipd.), zato je nujno, da učitelj ob razumevanje neznanih vsebin in kritično vrednotenje začetku prvega razreda preveri opismenjenost otrok ob zahtevnih besedil (Saksida, 2014a). vstopu v šolo in šele na tej podlagi načrtuje razvijanje začetne pismenosti. Pripraviti mora posebne naloge in nadgraditi tiste, ki jih dela večina otrok (Mivšek, 2016). Ugotovitve raziskave Na to posebej opozarja Grdadolnik, ki na podlagi preverjanja branja kratkega besedila ugotovi zelo Vloga učitelja v procesu učenja branja različno stopnjo opismenjenosti 431 prvošolcev in hkrati visoko bralno motivacijo pri večini od njih. Učitelje smo vprašali, kolikokrat na teden glasno berejo V celotnem vzorcu je bilo bralcev 155; to predstavlja učencem v 3. razredu. Strukturo anketiranih učiteljev dobro tretjino (36 %) vseh testirancev. Bistvenih razlik glede na pogostost glasnega branja učencem prikazuje med spoloma ni. Vsi bralci so pojasnili, da so se brati Slika 1. naučili pred začetkom formalnega šolanja in da je bilo njihovo domače okolje v predšolskem obdobju bralno 30,0 % spodbudno. Zagotavljanje bralno spodbudnega okolja 26,1 % 25,0 % (npr. z bralnimi kotički) pa brez dvoma ni dovolj; če 23,2 % 23,2 % morajo prvošolci, ki že berejo, počakati ostale sošolce, da 20,0 % jih v branju dohitijo in so šele nato tudi oni spodbujeni 17,4 % k nadaljnjemu razvoju bralne pismenosti, njihova 15,0 % bralna zmožnost zagotovo ne napreduje. Osrednje 10,1 % vprašanje je, kako z uvedbo dodatnih bralnih spodbud, 10,0 % ki ne razvijajo le motivacije, ponuditi bralcem v prvem razredu priložnost za dvig ravni pismenosti 5,0 % (Grdadolnik, 2016). 0,0 % Bider Petelin opozarja, kako pomembna sta zgodnja 1x na teden 2x na teden 3x na teden 4x na teden 5x na teden obravnava in zgodnje odkrivanje primanjkljajev na Slika 1: Struktura anketiranih učiteljev glede na pogostost področju branja. Raziskava obravnava preizkušanje glasnega branja učencem v 3. razredu na teden (vir: lastna orodja, s katerim lahko odkrijemo otroke s slabše raziskava) razvitimi predbralnimi zmožnostmi. Po vzoru tujih in Ugotovimo lahko, da dobrih 26 % učiteljev učencem domačih uveljavljenih orodij oziroma preizkusov so v 3. razredu glasno bere vsak dan, po 23,2 % učiteljev oblikovali enoten nabor preizkusov za ugotavljanje pa učencem glasno bere štirikrat ali trikrat na teden. predbralnih zmožnosti. Preizkuse so uporabili na Dobrih 17 % učiteljev izvaja glasno branje dvakrat na vzorcu 84 otrok v starosti od pet do sedem let. Raziskava teden, približno 10 % učiteljev pa svojim učencem v 3. potrjuje, da imajo otroci prvega razreda v povprečju razredu glasno bere enkrat na teden. bolj razvite predbralne zmožnosti kot predšolski otroci. Potrjuje tudi, da ni pomembnih razlik med dečki in V povezavi z bralno pismenostjo smo učitelje povprašali, deklicami. Rezultati kažejo, da oblikovan instrumentarij kako bi jo lahko izboljšali v njihovem razredu. Na Sliki omogoča prepoznavanje otrok, pri katerih se pojavlja 2 prikazujemo najpogosteje izpostavljene načine, ki so tveganje za nastanek učnih težav na področju branja jih učitelji navedli kot tiste, ki bi lahko pomagali pri (Bider Petelin, 2014). izboljšanju bralne pismenosti v njihovem razredu. Saksida poudarja, da je eden izmed korakov v smeri Največ učiteljev (19,0 %) meni, da bi se bralna pismenost višanja pričakovanj na področju bralne pismenosti v razredu izboljšala s pogostejšim branjem. Dobrih 14,0 tudi zunanje preverjanje znanja (NPZ) in da šola še % učiteljev pa meni, da bi se bralna pismenost izboljšala, vedno premalo pozornosti namenja učencem z višjim če bi otroci več brali doma. Več kot 11,0 % učiteljev meni, jezikovnim potencialom oz. učencem z višjo bralno da z ničimer ne bi izboljšali bralne pismenosti, več kot (pisno) zmožnostjo (Saksida, 2015a). 6,3 % učiteljev pa vidi rešitev v manj natrpanem učnem načrtu, ki bi omogočal več časa za razvijanje bralne Saksida opozarja tudi na to, da razvijanje bralne pismenosti. Med najpogostejšimi predlogi se pojavljata pismenosti ne spada samo v pouk slovenščine, saj se tudi uporaba več različnih strategij razvoja bralne mednarodna raziskava osredotoča tudi na prostočasno pismenosti ter uvedba ali uporaba bralnih kotičkov. branje in bralne interese nasploh. Za mlade slovenske bralce so potrebne zahtevnejše naloge, ki od učencev Dosežki učencev na bralnem testu zahtevajo kompleksnejše bralne odzive, to je poglobljeno razmišljanje in kritično vrednotenje prebranega V nadaljevanju prikazujemo dosežke učencev s pomočjo besedila. Višja raven zahteva povezovanje informacij, odstotkov, ki so jih dosegli pri posamezni nalogi (Slika 24 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | STROKOVNA IZHODIŠČA Več branja 19,0 % Branje doma 14,3 % Nič 11,1 % Manj natrpan učni načrt 6,3 % Več različnih strategij 4,8 % Bralni kotički 4,8 % 0,0 % 2,0 % 4,0 % 6,0 % 8,0 % 10,0 % 12,0 % 14,0 % 16,0 % 18,0 % 20,0 % Slika 2: Kako bi lahko izboljšali bralno pismenost v vašem razredu (vir: lastna raziskava) 3). Najuspešnejši so bili pri 2. delu 6. naloge (96,0 % leta učence poučuje isti učitelj, je po drugi strani ta uspešnost), kjer so izmed podanih možnosti opredelili rešitev v primeru učiteljevega manj kakovostnega dela pomen besede lov. Skupna uspešnost učencev (rdeča lahko tudi slabša. Vse učence, ki so pisali test bralnega črtkana črta na grafikonu Slike 3) je 59,3 %. razumevanja, je poučeval učitelj tri leta. Tako se je napaka lahko ponavljala iz leta v leto, učitelj pa na to ni Na Sliki 3 prikazujemo porazdelitev učencev glede na bil dovolj pozoren. Glede na rezultate bralnega testa bi skupno število točk, ki so jih dosegli na testu bralnega se morali vprašati, ali imamo dovolj visoka pričakovanja razumevanja. Ugotovimo lahko, da je 929 učencev, ki so do otrok, sploh kadar jih učimo več let. Učitelji bi reševali test bralnega razumevanja, v povprečju doseglo morali teste znanja pripraviti tako, da zajemajo različne skoraj 24 točk (59,3 %) od možnih 40 točk. Več kot 90 % taksonomske ravni znanja in razvijati pri učencih med točk, torej 36,5 točke ali več, pa je doseglo 24 učencev oz. poučevanjem znanje na vseh stopnjah. 2,6 % učencev. Učitelji se manj izobražujejo na temo bralne pismenosti. V zadnjih dveh letih se 5,9 % učiteljev ni nič izobraževalo na temo bralne pismenosti in 52,9 % učiteljev se je Sklepne ugotovitve izobraževalo 1–6 ur. Raziskava Grosman in Pečjak (2005) potrjuje naše rezultate, da se učitelji malo izobražujejo Vloga učitelja v procesu učenja branja s področja pismenosti. Včasih je potreben pogled vase Rezultat bralne pismenosti osemletnikov v Sloveniji je in se vprašati kot pedagoški strokovnjak, kaj lahko sam v povprečju 59,3 %, kar pomeni, da so pisali bralni test naredim, da stvari spremenim na bolje. v povprečju zadostno (2). Le 2,6 % učencev je doseglo Raziskava je pokazala, da učitelji zelo malo komunicirajo oceno odlično (5) oziroma pisalo bralni test več kot s starši. Predvsem gre za govorilne ure ali roditeljske 90 %. Razlog vidimo v tem, da učitelji sestavljajo pri sestanke. Ostalih oblik dela s starši niso navajali. preverjanju in ocenjevanju znanja premalo zahtevne Učitelji bi se morali zavedati, da je sodelovanje s starši naloge. V testih niso ustrezno zastopane naloge izjemnega pomena in navezovati več stikov. Na govorilni po Bloomovi taksonomiji. Ocene niso razporejene uri lahko učitelj staršem priporoča, koliko mora po Gaussovi krivulji. Če so po eni strani verjetno posamezen otrok brati. Prav tako lahko vidi, da starši ne psihološke in pedagoške prednosti rešitve, ko prva tri vztrajajo pri vsakodnevnem branju nekaj minut, pa jim | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 25 STROKOVNA IZHODIŠČA lahko tukaj nudi podporo. Svetuje lahko z določenim esejev. Saksida (2016a) opozarja, kako pomembne so vzgojnim prijemom. Učitelj lahko tudi staršem predstavi različne naloge in smiselno je, da učenci obnovijo dejavnosti v povezavi z bralno pismenostjo otroka. besedilo, izpisujejo ključne podatke in tvorijo besedila. Posebej je treba poudariti, da se učitelji morajo Pokazalo se je, da so učitelji učencem v prvih treh izobraževati, kako pri učencih spodbujati bralno letih poučevanja premalokrat postavili cilje na višjih pismenost, saj rezultati niso zadovoljivi. Predlagamo, taksonomskih ravneh, saj so te učenci najslabše reševali. da učitelj čim večkrat v razredu spodbuja branje v V nadaljevanju navajamo nekaj primerov nalog najvišje skupini enako sposobnih učencev. Učenci imajo težave taksonomske ravni (vrednotenje in sinteza) uporabljene pri iskanju ključnih besed, zato je treba pri branju v bralnem testu učencev v naši raziskavi. V bralnem spodbujati podčrtavanje pomembnih podatkov, testu pri naši raziskavi so učenci pri 8.b nalogi morali didaktične igre v povezavi z branjem. Učenci morajo besedno zvezo »zdravilni učinek« uporabiti v novi čim večkrat oblikovati samostojen zapis po prebranem povedi. To nalogo je pravilno rešilo le 19,1 % učencev. besedilu. Ta cilj je uresničljiv vsak teden, ko imajo Pri 10. nalogi so morali izraziti svoje mnenje o tem, ali na urniku pouk književnosti. Dovolj je že zapis je nosorog nenavadna žival. To nalogo je pravilno rešilo kratkih besedil, v ta namen ni treba pisati spisov ali le 41 % učencev, čeprav so imeli fotografijo nosoroga v 59,3 % Naloga 13–2 26,5 % Naloga 13–1 27,1 % Naloga 12–2 24,4 % Naloga 12–1 32,6 % Naloga 11–7 55,5 % Naloga 11–6 71,6 % Naloga 11–5 62,8 % Naloga 11–4 84,2 % Naloga 11–3 87,2 % Naloga 11–2 84,8 % Naloga 11–1 89,7 % Naloga 10 41,0 % Naloga 9–3 59,6 % Naloga 9–2 63,5 % Naloga 9–1 68,4 % Naloga 8–2 19,1 % Naloga 8–1 31,9 % Naloga 7–3 74,5 % Naloga 7–2 78,4 % Naloga 7–1 87,0 % Naloga 6–2 96,0 % Naloga 6–1 92,8 % Naloga 5 73,0 % Naloga 4–2 57,0 % Naloga 4–1 77,1 % Naloga 3–3 87,5 % Naloga 3–2 89,3 % Naloga 3–1 60,6 % Naloga 2 92,0 % Naloga 1 73,2 % 0,0 % 10,0 % 20,0 % 30,0 % 40,0 % 50,0 % 60,0 % 70,0 % 80,0 % 90,0 % 100,0 % Slika 3: Dosežki učencev po nalogah (vir: lastna raziskava) 26 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | STROKOVNA IZHODIŠČA izhodiščnem besedilu. Pri 13. nalogi so učenci morali Podobne razlike smo pri raziskavi ugotovili tudi pri samostojno sestaviti pismo in v njem predlagati, kako domačem branju. Sprašujemo se, kje je vzrok, da 58,0 lahko rešimo nosoroge. To nalogo je pravilno rešilo 27,1 % učiteljev v prvem razredu, 52,2 % učiteljev v drugem % učencev. razredu in kar 33,3 % učiteljev v tretjem razredu sploh Naloge nižjih taksonomskih ravni so reševali bolje. nima domačega branja. Ta podatek ni spodbuden Pri 2. nalogi so morali obkrožiti odgovor na vprašanje, za bralno pismenost učencev, saj menimo, da bi ta kakšne noge ima nosorog in to je pravilno naredilo 92,0 oblika bralne dejavnosti v oddelku morala nujno biti % učencev. Pri 3. nalogi smo jih spraševali, ali trditev organizirana. Domače branje lahko nadgradimo v obliki drži ali ne drži. Uspešnih je bilo 87,5 % učencev. Pri projekta, kjer organiziramo različne bralne dejavnosti 4. nalogi so učenci morali v celih stavkih odgovoriti za učence. Naše stališče je tudi, da kot učitelj postavimo na dve vprašanji iz besedila. Nalogo je pravilno rešilo določen okvir. Ena od možnosti je, da izberemo avtorja, 67,1 % učencev. Pri 5. nalogi smo želeli, da v besedilu ki ga bomo bolj podrobno obravnavali pri domačem najdejo podatek o tem, kateri so največji nosorogi in to branju. Nato izberemo nekaj njegovih del, ki pridejo poved pravopisno pravilno prepisati. To je znalo 73,0 v poštev, učenec pa si sam izbere, katero knjigo bo % učencev. 7. naloga je od njih zahtevala, da iz besedila prebral. Tako se poveča stopnja motivacije. Pri raziskavi prepišejo, kaj je iz roževine in uspešnih je bilo 79,9 % se je pokazalo, da tako dela malo učiteljev, saj je kar učencev. Pri 11. nalogi pa so učenci reševali križanko s 38,8 % takih, kjer oni izberejo knjigo za domače branje. šestimi gesli in uspešnih je bilo 76,5 % učencev. Zato Možnost izbire učencu da samo 20,4 % učiteljev. lahko trdimo, da nižje ravni znanja učenci dosegajo. Definitivno pa se učitelji ne zavedajo pomena Temelji so postavljeni, zato moramo gledati na višje cilje. formativnega spremljanja učencev, ki med drugim Učitelj mora spodbujati dejavnosti, kot so primerjanje vključuje tudi dajanje povratne informacije. Bralnega prebranega besedila z besedilom, ki so ga brali že razumevanja ne spodbujamo samo skozi branje, kdaj prej. Učinkovita naloga je tudi, če morajo učenci ampak moramo pripraviti različne naloge kot iskati podobnosti in razlike med dvema različnima sprotne dokaze učenja (formativno spremljanje). predmetoma. V bralnem testu so morali zapisati Pri učiteljih bi izpostavila izredno majhen odstotek podobnosti in razlike življenja nosoroga v naravnem tistih, ki uporabljajo v povezavi z bralno pismenostjo okolju in živalskem vrtu. To nalogo je pravilno rešilo 32,6 formativno spremljanje. Podatki iz raziskave kažejo, % učencev. Učence moramo naučiti, kako se sklepa na da vsakodnevno formativno spremljanje pri razvijanju podlagi nekega besedila ali pa posplošuje. Prepoznati bralne pismenosti uporablja le 8,7 % učiteljev. Enkrat na morajo temo besedila (o čem besedilo govori). Če učence mesec uporablja formativno spremljanje 34,8 % učiteljev, učimo različne bralne strategije, bo to vplivalo na nikoli ali 1−2krat na leto pa 7,2 % učiteljev. zunanjo in notranjo motivacijo učencev (Pečjak, 2005). Izpostaviti je treba tudi izvajanje vaj glasnega branja. Izredno pomembno je, da učitelj v razredu oblikuje Enako pomembno pa je glasno branje učitelja, a pri bralni kotiček, kjer imajo učenci možnost branja besedil raziskavi smo ugotovili, da vsak dan ali štirikrat po lastni izbiri. V naši raziskavi smo ugotovili, da kar na teden glasno bere svojim učencem le okoli 49 % 23,2 % učiteljev v razredu nima razredne knjižnice učiteljev. ali 21,7 % učiteljev nima bralnega kotička. Če učitelj Predvidevamo, da so razlogi različni: učitelju pripravi bralni kotiček ali naredi v učilnici razredno primanjkuje časa zaradi vseh drugih nalog, da se jim knjižnico, se učenci lahko zadržujejo tam med vsemi razvijanje bralne pismenosti z glasnim branjem učitelja odmori, pred poukom, med podaljšanim bivanjem ali ne zdi dovolj pomembno, da mora učitelj zaradi slabše ko prej dokončajo določeno nalogo. Pomen razredne pripravljenosti učencev za delo v šoli veliko časa knjižnice izpostavlja tudi Gambrell idr. (1996), saj naj nameniti vzgojnemu področju, ali da pri tem ni dovolj bi šlo za motivacijski vpliv na učenca. Pečjak (2005) uspešen, kar ima kontinuirane negativne posledice meni, da imajo učenci, ki pogosto berejo v razredu, višjo pri doseganju učnih ciljev in podobno. Ob tem lahko notranjo motivacijo. 37,7 % učiteljev, ki imajo razredno spomnimo, da sta v 1. razredu dva strokovna delavca. knjižnico, učencem ne dovoli, da bi si knjigo sposodili V Sloveniji poteka tekmovanje, ki spodbuja razvoj bralne za domov. Če bi dovolili, bi imeli učenci vsakodnevno zmožnosti. Govorimo o Cankarjevem tekmovanju, ki možnost menjave knjig, razvijali bi odgovornost, prinesli ponuja kakovostne bralne izzive (Saksida, 2016b). Kljub v razredno knjižnico tudi kakšne svoje knjige, lahko kot temu se učitelji ne odločajo, da bodo s svojimi učenci nekakšne knjigobežnice. sodelovali, češ da je to tekmovanje pretežko. Ravno zato Tiste učitelje, ki imajo razredno knjižnico, smo vprašali, nas je zanimalo, koliko v raziskavi sodelujočih učiteljev koliko knjig imajo v njej. Od 1–25 knjig ima 56,5 % sodeluje tudi v Cankarjevem tekmovanju in izkazalo učiteljev. Enako nas je zanimalo za revije. Od 3–4 revije v se je, da 15 % učiteljev ne sodeluje. Na drugi strani so razredu ima 36,2 % učiteljev. pritožbe, da učitelji nimajo časa, da bi se ukvarjali z | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 27 STROKOVNA IZHODIŠČA nadarjeni učenci, ker je v razredu toliko učencev z odločbami. V raziskavi so učitelji podali mnenje, da je Viri in literatura povprečno v vsakem oddelku 7,94 učenca, ki so napredni Bider Petelin, I. (2014). Ugotavljanje predbralnih zmožnosti. Sodobna boljši bralci. Od tega pa se Cankarjevega tekmovanja pedagogika, 65(2), str. 24−40. povprečno udeleži le 5,35 učenca. Če primerjamo te Gambrell, L. B., Palmer, B. M., Codling, R. M. in Mazzoni, S. A. (1996). ugotovitve z ugotovitvami Grom (2015), ki pravi, da Assesing motivation for read. The reading teacher, 49(7), str. 518−533. ima vsak učenec prvega razreda z višjimi zmožnostmi Golli, D., Grginič, M. in Kozinc, A. (1996). ABC: Govorimo – poslušamo, za branje in pisanje primerno znanje za udeležbo na pišemo – beremo. Izolit. Cankarjevem tekmovanju, lahko oblikujemo sklep, Grdadolnik, Š. (2016). Prilagajanje pouka slovenščine učencem prvega da je učitelj tisti, ki prepozna boljše dosežke učencev, razreda, ki že znajo brati [magistrsko delo]. Pedagoška fakulteta. motivira posameznike za branje zahtevnejših besedil Gril, M. (2012). Kako lahko šola spodbuja in zagotavlja boljšo bralno in spodbuja sposobnejše učence. Za slovenske bralce pismenost? Sodobna pedagogika, 63(4), str. 129−136. so nujne zahtevnejše naloge (Saksida 2014b). Treba je Grom, K. (2015). Tekmovanje prvošolcev pri slovenščini. V: M. Juriševič in P. Gradišek (ur.). Prepoznavanje nadarjenih in delo z njimi v vrtcu in šoli. postavljati višje cilje, zato vsem učiteljem predlagamo Pedagoška fakulteta, str. 172−178. udeležbo na Cankarjevem tekmovanju in pripravi v Grosman, M. in Pečjak, S. (2005). Znanja in prepričanja slovenskih okviru dodatnega pouka. učiteljev o bralni pismenosti. Vzgoja in izobraževanje, 36(2−3), str. 39−49. Jerčič Pšeničnik, S. (2007). Učitelj, učenec in branje v osnovni šoli, ki Vloga staršev omogoča vseživljenjsko pismenost. V: J. Vintar (ur.). Stopenjskost pri usvajanju pismenosti: postopen pouk bralne pismenosti na vseh ravneh Še enkrat izpostavimo, da je pri dvigu bralne pismenosti šolanja: Zbornik Bralnega društva Slovenije. Zavod Republike Slovenije za nujno sodelovanje s starši (Saksida 2016a). Naši predlogi šolstvo, str. 118−126. so, da učitelj ne organizira sodelovanja samo na Mivšek, M. (2016). Učinkovitost konstruktivističnega modela opismenjevanja (magistrsko delo). Pedagoška fakulteta. govorilni uri ali roditeljskem sestanku, temveč pripravi še druge oblike sodelovanja, kot so odprte učne ure, Pečjak, S. (2005). Dejavnosti učiteljev za spodbujanje bralne motivacije učencev. V: Zbornik Bralnega društva Slovenije. Kako naj šola razvija delavnice ali dneve odprtih vrat. V naši raziskavi je 62 branje in širšo pismenost. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. % učiteljev odgovorilo, da nikoli ne organizirajo odprtih 44−55. učnih ur, 33 % učiteljev nikoli ne organizira dneva Saksida, I. (2011). Tekmovanje za Cankarjevo priznanje: zasnova, cilji, odprtih vrat in skoraj 19 % učiteljev nikoli ne organizira vprašanja. Revija za elementarno izobraževanje, 4(4), str. 49−69. delavnic za starše. Saksida, I. (2014a). PISA – Sferično zrcalo slovenske bralne pismenosti. Slovenščina v šoli, 17 (3−4), str. 2−14. Organiziramo lahko predavanje za starše o branju ali Saksida, I. (2014b). Nadarjeni (kritični) bralci in njihovi (ambiciozni) jih povabimo, da pridejo brat vsem učencem v razred. V mentorji pri bralnem dogodku. V: M. Juriševič (ur.). Spodbudno učno naši raziskavi je 81 % staršev odgovorilo, da ne hodijo na okolje. Ideje za delo z nadarjenimi v osnovni šoli. Pedagoška fakulteta, str. 35−48. predavanja o branju nikoli in 95 % staršev nikoli ne hodi Saksida, I. (2015a). Kako do boljše bralne pismenosti? V: M. Miklavčič na bralne urice v otrokov razred. in A. Barle Lakota (ur.). Za dvig bralne pismenosti: zbornik prispevkov strokovnega tematskega razgovora na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo, str. 54−58. Saksida, I. (2016a). Skupaj razvijamo bralno pismenost: očrt poti k dvigu ravni pismenosti na osnovni šoli − akcijska raziskava. V: T. Devjak in I. Saksida (ur.). Bralna pismenosti kot izziv in odgovornost. Pedagoška fakulteta, str. 143−161. Saksida, I. (2016b). Cankarjevo tekmovanje v prvem razredu osnovne šole: izhodišča, mnenja, dosežki. Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 43(96), str. 5−20. 28 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | Rubriko ureja in piše dr. Dragica Haramija KOTIČEK ZA BRANJE O družinski pismenosti Tokratni Kotiček za branje se Božo in Vili (2018). Pomembne so dela je Jhonny Núñez, prevod navezuje na prispevek o družinski tudi informativne in leposlovne Branka Dobovšek Dekleva. Zadnje pismenosti. Partnerstvo med slikanice o družbi, okolju in srečanje bi lahko bilo popestreno z učencem, starši in učiteljem odnosih. Lahko bi npr. prebrali obiskom pisateljice ali pisatelja kot bi lahko prineslo dobrobit za slikanico o medvrstniškem nasilju motivacijo za branje, ali pa, kadar družinsko branje, to je tisti Rdeča ali zakaj zasmehovanje ni te možnosti, branje o branju, del pismenosti, ki se odvija v ni smešno (2016), katere avtor je na primer s slikanico Nenavadna otrokovem domačem okolju in ni Jan De Kinder, delo je prevedla knjižničarka (2011) Kašmirja del kurikularnega branja. Stana Anželj. Februarsko srečanje Huseinovića z ilustracijami Andreje bi lahko bilo spet posvečeno Petrlik Huseinović in v prevodu Na uvodnem srečanju v družinsko leposlovnim slikanicam ali Mine Ristanc. Zanimiv je dialog branje, ki ga mora nujno voditi ilustriranim knjigam, morda na med knjižničarko in oživljenimi učitelj, predlagam seznanjanje temo kulturnega praznika, zimskih literarnimi liki (Huseinović, 2011, staršev z radostjo branja. Da zgodb ali skorajšnjega začetka str. 10): branje širi obzorje, ni le floskula, pomladi, npr. spoznavali bi lahko temveč kakovostno razvita bralna Prešernovo Zdravljico (2013 in več »Takšna, malce debelušna, blede polti pismenost omogoča učencem izdaj) z ilustracijami Damijana in rdečih las, je bila videti kot oseba iz napredek pri vseh predmetih. Stepančiča. Informativne slikanice pravljice. /…/ Priporočam, da bi na srečanju na iz naravoslovja ali matematike ‚Iz katere pravljice ste pa Vi? Nismo glas prebrali kakšno res spodbudno bi lahko bile predstavljene tudi Vas še videli. Čeprav se nam zdite slikanico o branju, na primer Vesne kot hibridna književna vrsta med znani, Vas ne poznamo.‘ Radovanovič in Kristine Krhin tipičnimi informativnimi knjigami ‚Jaz sem iz mestne knjižnice,‘ jim je Petelinček prebudi upanje (2018). V in leposlovjem – torej je znanstvena odgovorila. zgodbi namreč mladi petelinček disciplina lahko predstavljena tudi ‚Te pravljice še ne poznamo,‘ je odvrnil bere staremu in mu povrne smisel skozi leposlovje, kakor ustvarja Ostržek. življenja, njegovo branje hodijo slikanice Lila Prap, npr. Mačji ‚Tudi mi je ne poznamo,‘ so pritegnili poslušat vse živali in prav vsem je zakaji (2013), Pasji zakaji (2010), še vsi drugi. všeč. Drugo srečanje je namenjeno Ptiči (2019) ipd. Bralne spodbude ‚No jaz sem od tukaj, iz mestne iskanju in uporabi informacij, lahko prihajajo tudi iz okolja knjižnice,‘ je ponovila nenavadna , pri čemer bi lahko bila v pomoč knjižničarka. pri čemer bi lahko brali slikanice katerakoli slikanica z recepti, ker ‚Saj smo tudi mi od tukaj, iz te mestne o različnih kulturnih ustanovah, take slikanice navajajo sestavine knjižnice, s teh polic, iz teh knjig,‘ so npr. Gal v galeriji (1981 in več izdaj) in postopke, npr. Slovenske pritegnili še vsi drugi. Svetlane Makarovič in ilustratorja pripojedke (2022). Na naslednjem ‚Jaz sem knjižničarka. Delam tu, Kostja Gatnika; ali pa spoznavali srečanju bi lahko pregledovali v mestni knjižnici,‘ jim je skušala zgodovino, npr. serija sedmih knjig informativna gradiva s področja pojasniti nenavadna knjižničarka.« Zgodbe s konca kamene dobe (od naravoslovja in matematike, 2016 do 2021) pisatelja Sebastijana Le otrok, ki pozna vse klasične na primer delo Polonce Kovač z Preglja z ilustracijami Jureta literarne like, jih bo lahko ilustracijami Marjance Jemec Božič Engelsbergerja. Informativne knjižničarki pomagal spraviti v Vesoljsko jajce ali 1 + 1 = 5 (1985 in slikanice pogosto predstavljajo prave knjige … to pa je največji več izdaj). Na četrtem srečanju različna umetniška področja, čar branja. In vedel bo, da je (načeloma je to v decembru) bi npr. glasbo, likovno umetnost, knjižničarka resnična oseba, Rdeča lahko brali leposlovne slikanice in gledališče, primer V Operi (2010) kapica, Ostržek in ostali liki pa ilustrirane knjige o decembrskih avtorice Andree Hoyer; ali pa šport, živijo v knjigah in v naši domišljiji. praznikih, npr. delo Tine Arnuš kakor je npr. predstavljeno v delu Pupis z ilustracijami Marte Bartolj Antične olimpijske igre (2020), avtor | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 29 VIRTUALNI KOTIČEK Rubriko ureja in piše Mojca Dolinar Uporaba spletnih slovarjev pri pouku na razredni stopnji Na razredni stopnji je uporaba da lahko učenci razjasnijo, pomaga pri pravilni izgovarjavi spletnih slovarjev pri poučevanju kaj pomeni npr. fraza »Metati besed. Prav tako ponuja portal vseh predmetov v veliko pomoč, pesek v oči«. tudi dostop do zgodovinskih saj omogočajo širjenje besedišča virov in slovarjev za raziskovanje • Pogosto pride prav tudi in boljše razumevanje. Učence pri razvoja jezika skozi čas. Spletni funkcija zvočnih posnetkov rednem pouku in tudi samostojnem slovar Fran lahko uporabljamo za izgovarjave besed, kar je in domačem delu spodbujamo iskanje in razumevanje pomenov koristno za učence, ki želijo k uporabi spletnih slovarjev. besed, za širjenje besednega izboljšati svojo izgovarjavo, npr. Pri načrtovanju učnih ur lahko zaklada, preverjanje pravopisa, kako pravilno izgovoriti besedo vključimo iskanje sopomenk, za razumevanje jezikovnih »prišel«. protipomenk ali razlage besed. struktur, kjer spoznavajo pravila Učence učimo učinkovite uporabe • Nekateri slovarji razlagajo tudi in značilnosti slovenskega jezika. spletnega slovarja, npr. kako izbrati etimologijo, informacijo o Njegova bogata zbirka slovarjev pravega glede na namen učenja. izvoru besed, kar je zanimivo in drugih jezikovnih virov ponuja Zagotovo bosta Fran in Franček za učence, ko raziskujejo izvor obsežne informacije in podporo pogosta izbira, slednji predvsem za besede za poimenovanje pri razumevanju in uporabi mlajše učence. domačega kraja, npr. »gomila« slovenščine. ipd. S slovarjem si lahko pomagamo pri: Za mlajše učence je primeren • Učenci lahko iščejo tudi vsak spletni slovar Franček, ki vsebuje • Iskanju pomenov besed, npr. dan nove, neznane besede iz prilagojene vsebine portala učenci lahko poiščejo pomen slovarja in se preizkusijo v Fran za otroke in mladostnike. neznanih besed, ki jih srečajo v tvorjenju povedi. Portal je enostaven za uporabo besedilih, pri domačih nalogah in ponuja različne možnosti za ali pri pogovoru; ko naletijo Najpogosteje sta v uporabi spletni učenje in razumevanje slovenskega npr. na besedo arhaičen, jo portal Fran (Fran.si) in Franček jezika na igriv in poučen način. odtipkajo v spletni slovar in (Franček.si). Spletni slovar Franček ponuja razjasnijo njen pomen. Fran je spletni jezikovni portal, slovarje slovenskega jezika z • Lahko preverjajo pravilnost ki ga razvija Inštitut za slovenski novejšimi besedami in frazami, črkovanja, slovar jim pomaga jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. ki so prilagojeni za otroke. preveriti pravilnost črkovanja Ime je dobil po velikem slovenskem Vsebuje tudi otroški slovar, ki ima želene besede, ki jo uporabijo jezikoslovcu Franu Ramovšu. preproste in jasne razlage besed pri zapisu svoje naloge, npr. če Na portalu so dostopni različni za mlajše učence. Obsega tudi niso prepričani, kako se zapiše slovarji, zbirke besedil in drugi slovar s sinonimi, kjer lahko iščejo beseda sladko, brezplačno, jezikovni viri, ki so dragoceni za sopomenke in protipomenke. Poleg gladko ipd., lahko preverijo raziskovalce, učitelje, učence in tega pa vsebuje tudi didaktične pravopisno pravilnost zapisa širšo javnost. Glavne značilnosti so igre in vaje, različne interaktivne besede. večjezični pristop, raznoliki slovarji igre in vaje, ki učencu na zabaven (SSKJ, ePRavopis, Pleteršnikov način pomagajo pri učenju • Učenci lahko iščejo tudi slovar, Besednjak in Etimološki pravopisa, slovnice in besedišča, sopomenke, besede z enakim slovar), iskalnik za hitro iskanje npr. s križankami, iskanjem besed ali podobnim pomenom, besed in izrazov preko centralnega in kvizi. Poleg tega lahko učenci ali protipomenke, besede z iskalnika, ki prikaže rezultate iz poiščejo tudi slovnične nasvete za nasprotnim pomenom in tako vseh dostopnih virov. Fran vsebuje pravilno uporabo jezika in razlago bogatijo svoj besedni zaklad; tudi razlage frazemov in idiomov, slovničnih pravil za rabo velike npr. poiščejo sinonim za lep, kar koristi za boljše razumevanje in začetnice, sklanjanje ipd. dober, čudovito ipd. uporabo jezika. Franček pogosto vključuje tudi • Spletni slovar tudi pomaga pri Nekateri slovarji vsebujejo ilustracije in zvočne posnetke, razlagi frazemov in idiomov, tudi fonetično transkripcijo, ki ki pomagajo pri razumevanju in 30 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | VIRTUALNI KOTIČEK učenju novih besed. Prav tako slovničnih pravil. Je uporaben in ponuja tudi zanimive informacije priljubljen pripomoček za učence, o izvoru in zgodovini besed, ki se učijo slovenskega jezika oz. kar učencem omogoča boljše raziskujejo neznane besede v razumevanje jezika. Portal drugih predmetnih kontekstih. je oblikovan in prilagojen za Seveda pa pri uporabi spletnih enostavno in pregledno iskanje slovarjev ne smemo pozabiti na besed ter vizualno privlačen za vzgojo učencev za etično spletno otroke, z barvitimi grafikami in rabo in komunikacijo ter za varno enostavno navigacijo. Mlajši učenci ravnanje z osebnimi podatki; lahko uporabljajo Frančka za o vsem tem se učitelj z učenci iskanje pomenov besed in fraz, za pogovarja pred, med in po rabi preverjanje pravilnega črkovanja, spletnih slovarjev. Slika 3: Najdene rezultate si učenci učenje novih besed in razumevanje medsebojno predstavijo in ovrednotijo Foto: Irena Gole. Slika 1: Učenec išče odgovor na vprašanje s pomočjo spletnih Slika 4: Učiteljica z učenci vodi razgovor in pomaga pri slovarjev. razreševanju izzivov Foto: Irena Gole. Foto: Irena Gole. Slika 2: Učenci v skupini ali samostojno iščejo neznane besede Slika 5: O najdenih podatkih se učiteljica pogovori z učenci v spletnem slovarju Fran Foto: Irena Gole. Foto: Irena Gole. | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 31 IDEJE IZ RAZREDA Slika 1: Vodena domišljija Branje književnih besedil v prvem razredu in odziv nanje  First Grade Literature Reading and Response Barbara Meglič Osnovna šola I Murska Sobota IZVLEČEK: Podatki raziskave PISA, pri kateri sodelujejo 15 let star mladostniki, nam sporočajo, da je pri dosežena nižja raven kritičnega branja in mišljenja predvsem, ko berejo kompleksnejša besedila in morajo o prebranem razpravljati ter informacije vrednotiti. Bralna pismenost se mora razvijati pri vseh predmetih in na vseh starostnih stopnjah izobraževanja. V prispevku je nekaj dejstev za spodbudno bralno okolje, načrtovanje optimalnih predbralnih dejavnosti in dejavnosti za pristen stik ter doživetost literarnega dela, v nadaljevanju pa sledijo dejavnosti po branju. Pri slednjih se spodbuja kritično razmišljanje in vzgaja kritičnega bralca, ki bo do literature vzpostavil kritično distanco, o njej razpravljal, jo vrednotil, primerjal s svojimi izkušnjami in izkušnjami drugih. Ključne besede: bralna pismenost, kritično mišljenje, branje, odzivi na besedilo, bralne naloge Abstract: According to data from the PISA survey of 15-year-olds, critical reading and thinking proficiency declines when reading, discussing and evaluating information from more complex texts. Reading literacy must develop across all areas and ages of education. This paper considers some facts on creating a stimulating reading environment, planning optimal pre-reading activities, and activities for genuine engagement and experience with a literary work. The post- reading activities stimulate critical thinking and cultivate a critical reader capable of adopting an objective viewpoint, analysing, evaluating, and relating literature to their own and others‘ experiences. 32 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | IDEJE IZ RAZREDA »Zgodbe sedejo na krila in potujejo. Želijo si slišati, kako ti bije srce.« (Eiko Kadono) Uvod Za otroka je pomemben stik z magičnim svetom domišljije skozi književnost; prek nje se razvijejo čuti za ostale vrste umetnosti, npr. glasbe, gledališča, plesa ... Književnost je namreč prostor, kjer se podirajo pregrade, kjer belo ni nujno belo in narobe ne nujno narobe. Pouk književnosti je torej neke vrste čarovnija. Čarovnija tudi zato, ker se s pomočjo literature razvija celostna, izpopolnjena podoba otroka, kasneje odraslega. Del te podobe pa je tudi bralna pismenost; ob obelodanjenih rezultatih raziskave PISA 2022 (Šterman idr., 2023), po Slika 2: Gradniki bralne pismenosti kateri smo na področju bralne pismenosti zdrsnili pod Vir: Bralna pismenost in razvoj slovenščine kot učnega jezika, povprečje OECD, sem bila zelo zaskrbljena, to pa me str. 24 je spodbudilo k razmisleku. Vse se začne pri temeljih, zato si moramo naliti čistega vina prav vsi, ki razvijamo Dejavnosti pred branjem bralne zmožnosti vse od vrtca do srednje šole. V tem Otrok rad bere … prispevku bom zato predstavila nekaj majhnih, a zelo Za razvoj vseh gradnikov nenehno sledimo cilju, da bo pomembnih korakov na poti do zrelega kritičnega otroku branje prijetno, da bo užival ter da bo za branje bralca proze in nenazadnje tudi kritičnega misleca. končno notranje motiviran. Zato mu ustvarjamo vrsto raznovrstnih dejavnosti, ki jih bo opravljal v prijetnih Bralna pismenost okoliščinah v spodbudnem okolju. Pečjak idr., (2006) Po Haramiji (2020) elemente posameznega gradnika menijo, da moramo učitelji starše seznanjati s pomenom družinskega branja ter jih z določenimi (‚instant‘) bralne pismenosti razvijamo skupaj s preostalimi priporočili spodbujati za spodbudno bralno okolje gradniki v povezavi s cilji pri vseh predmetih. Vsak in vsakodnevne bralno-pisne dejavnosti v domačem gradnik se razvija kot del celote, a v prispevku bom okolju. Tako jih bomo opremili z zavedanjem, kako vse preko dejavnosti pri obravnavi leposlovja izpostavila to pozitivno vpliva na razvoj začetne pismenosti otrok. razvoj le nekaterih gradnikov: Otrok tako doma v branje ne silimo, temveč upoštevamo • razvoj govora in otrokovih jezikovnih zmožnosti, njihove želje, interese, oni pa naj se v dejavnosti vključijo, branje naj jim bo zabavno. Kordigel Aberšek in • bralno motivacijo, brez katere je pot do bralne Saksida (1999) pišeta, da naj bo večerno branje ob koncu pismenosti neprimerno težja, 1. VIO zgolj intimna situacija s starši, da bo otroku lepo. • besedišče in s tem razvoj razumevanja pomena Nadalje menita, da ko bo otrok imel dovolj utrjeno besed in uporabe pri sprejemanju in tvorjenju tehniko branja, ob vsem naporu pri prepoznavanju besedila, črk ne bo porabil preveč energije ter mu bo te ostalo dovolj, da bo ob samostojnem branju lahko doživel • razumevanje besedila (poudarek je sicer na literarnoestetsko doživetje, ob tem pa mu bo ostalo še obravnavi neumetnostnih besedil na vseh dovolj energije za zaznavanje lepote in čara literarnega predmetnih področjih), besedila. »Mali „poslušalec“ literature se resda mora • odziv na besedilo in tvorjenje besedil, opismeniti in postati „bralec“ literature v prvem triletju, a to se mora dogajati postopoma, drseče, z njegovim • razvoj kritičnega mišljenja/branja, ki opozarja lastnim tempom in predvsem tako, da bo vsak korak k na prepoznavanje, presojanje, vrednotenje usvajanju branja literature velika in omamna zmaga, sporočilnosti, dejstev, stališč, avtorjevega načina pospremljena s srečnim vzdihom: JAZ PA BEREM!« pisanja. Pri vsem tem naj bi otroci oblikovali lastno (Kordigel Aberšek in Saksida, 1999, str. 7) Sama dodajam, mnenje z utemeljevanjem. da se vse omenjeno dogaja veliko bolj vzneseno, polno | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 33 IDEJE IZ RAZREDA pričakovanj, z manj napora, kadar ima učenec ob sebi bralne vzore, ki knjige in branje obožujejo ter se o prebranem z otrokom pogovarjajo (ne le obnavljajo prebrano) – tako v družini in še bolj v šoli z učiteljem. Priprave na branje … Ko upoštevamo omenjena dejstva in literernoteoretično znanje, imamo v razredu navdušene bralce, ki bodo knjige kar »požirali« … No, ni čisto tako, po Kordigel Aberšek (2008) so nujni še nekateri drugi koraki, da bo otrok prebrano kakovostno in globoko doživel ter primerjal s svojo miselno shemo. Tako pred branjem namenimo precej časa pripravam na srečanje z Slika 3: Gradnja doma radovedne muce literarnim besedilom in najprej: • usmerimo otrokovo pozornost na vsebino (mi smo tako pred obravnavo Muce Copatarice v parku , o v dvojicah zgradili domove sosedovi muci). kateri besedilo pripoveduje (sporočilnost, vrednote, lastnosti oseb …), nato pa Kadar sledijo zahtevne miselne aktivnosti, jih nanje • uzaveščamo pričakovanja pripravimo z manj zahtevnimi dejavnostmi (pred , kaj bo v besedilu obravnavo Razvajenega vrabčka S. Makarovič smo v glede na naslov/naslovnico pisalo (otroci z raznimi parih prikazali, kako mama uči dojenčka hoditi, jesti …). metodami in oblikami dela vodijo pogovor o svojih predvidevanjih). Vsako učno pripravo načrtujemo tako, da najprej gremo od konkretnega k splošnemu – pred obravnavo Kordigel Aberšek (2008) nadalje razlaga, da je treba Župančičevega pisma smo izhajali iz njihovega navzven usmerjeno, razpršeno energijo šestletnikov večernega rituala (pogovor med otroki). Vprašala sem ponotranjiti. Otroci namreč svojo energijo usmerjajo jih, kako jim je všeč, ko starši povedo, da morajo iti spat. bolj v fizične aktivnosti, zato se težko usmerijo v Nato so razmišljali, zakaj, če tega ne marajo ob zahtevani umirjene intelektualne/domišljijske dejavnosti. Ob tem uri in na zahtevan način. Sledila sta pogovor o svetu, v je tudi njihova koncentracija kratkotrajnejša, saj so katerem vselej odločajo odrasli, in razvijanje idej, kako bi navajeni hitrega menjavanja dejavnosti. bilo, če bi o večernem ritualu odločali otroci. Da bi te »težave« sodobnih otrok zaobšli, da bi bili bolj Po omenjenih motivacijskih dejavnostih so otroci osredotočeni na literarnoestetsko doživetje, besedilo pripravljeni na senzibilizacijo za literarnoestetsko pa spremljali bolj čustveno in zbrano, hkrati pa imeli doživetje, pri čemer naj se pričakovanja vsakega odprto polje za domišljijsko ustvarjalnost, sama pogosto posameznika uravnajo s sporočilnostjo besedila. izvajamo tudi vaje čuječnosti. Te so v obliki vodenih Ob tem bodimo pozorni na slehernega otroka (na vizualizacij za izostritev čutil, za zavedanje/sproščanje njegov osebnostni in bralno-zaznavni razvoj) in posameznih delov telesa, spodbujanje domišljije, priklic njegove recepcijske zmožnosti ter bralne izkušnje dogodkov, spodbujanje pozitivnih življenjskih vrednot (družina). Pomembno je, da jim ponudimo izbor zgolj (Slika1). literarnoumetniških del (upoštevam priporočila učnega Pri načrtovanju metode čuječnosti se osredotočamo na načrta za slovenščino, Društva Bralna značka Slovenije, proces, ki poteka in ki bo sledil, svojih misli ter čustev ideje Haramije v Kotičku za branje v reviji Razredni pa nikakor ne vrednotimo. Tako nam uspe otroke pouk, revije Otrok in knjiga, Ciciban in Cicido). osredotočiti, jim izboljšati koncentracijo, pozornost in Seveda je treba to literarno besedilo pred prvim povečati fleksibilnost mišljenja, kar je zelo pomembno stikom z otroki napovedati, da jih drseče uvedemo v za nadaljnje dejavnosti, tudi bralne naloge. Med drugim literarnozgodovinsko znanje. Tako že prvošolce navajamo si otroci lahko predstavljajo določene predmete, oblike, na to, da je neko besedilo napisal avtor (ime in priimek), barve, okuse, dogodivščine, najbolj priljubljene pa so povemo naslov in opredelimo tudi vrsto literarnega dela zgodbe iz domišljijskega sveta, v katerih otroci počnejo, (sčasoma spoznavajo pesem, pravljico, strip, igro). Sama česar v resničnem/vidnem svetu ne morejo (Hribar, tej napovedi navadno dodam še zanimivosti o avtorju 2018). Take vaje izjemno spodbudijo otrokovo domišljijo, (v povezavi z obravnavanim delom) ali pa jih vprašam o in zato vse nadaljnje aktivnosti pri ustvarjalnosti povezanosti avtorja z naslovom (pričakovanja, povezava in izvirnosti postanejo čarovnija, šolski prostor pa avtor-otrok). Tako si bodo avtorje hitreje zapomnili, razvili neizčrpen vir navdiha. bodo pričakovanja o vrsti njihovega pisanja, hkrati pa avtorji Po vajah čuječnosti otroci vselej nekaj storijo (Slika 3) ne bodo zgolj abstraktne osebe z drugega konca sveta, in tako po Kordigel Aberšek (2008) sprožimo domišljijo temveč zanimive, domiselne osebe z imenom in priimkom 34 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | IDEJE IZ RAZREDA ter sčasoma značilnimi temami in slogom pisanja. Ob tem navedejo razlike med barvami (pri osebah, motivih …), bodo subtilno, nevsiljivo širili literarno besedišče in tako velikostjo motivov in njihovo prostorsko postavitvijo/ svoje miselne sheme dopolnjevali z novimi pojmi. umestitvijo, pripovedujejo o podrobnostih in navajajo, kakšno sporočilo ilustracija nosi. Pozornost usmerimo Branje besedil tudi na to, kako so upodobljene dobre/slabe osebe, kako Za pristen stik in doživetost literarnega dela moramo so prikazani kraj in čas dogajanja ter čustvena stanja po Kordigel Aberšek (2008) kratka besedila najprej oseb. Otroci opazujejo povezanost besedila in ilustracije pripovedovati čim bolj podobno izvirniku (vselej v ter pripovedujejo, ali so med besedami in njihovo celoti, ne le odlomka), pesem recitirati (na pamet) in vizualno upodobitvijo razlike. Odnos med ilustracijo in dramsko besedilo zaigrati (z vzgojiteljico in lutkami). besedilom je podrobno analiziral ter zanimivo primerjal Otroci so nad mojim pripovedovanjem vselej navdušeni, slovenske slikanice s tujejezičnimi Đorđević (2015). saj imajo neposreden stik s pripovedovalcem/učiteljem, ob tem pa priložnost hkrati zaznavati: • pripovedni ton (v pravljicah melodičen, pojoč; pri poeziji zvočen, s premišljenimi premori, poudarki, pri izštevankah v določenem ritmu s poudarjeno rimo; v dramskem besedilu pripovedovalski ton didaskalij in glasovna izraznost sleherne osebe), • izrazno neverbalno komunikacijo (grimase, kretnje idr.), • zvočno izraznost (glasnost, ritem in hitrost govora, barva glasu, intonacija povedi …), • značajske lastnosti oseb izražamo s prilagojenim/ spremenjenim glasom, čustva z onomatopoijami: Slika 4: Povezanost besedila in ilustracije medmeti, vzkliki, s smrkanjem, hihitanjem, posmehovanjem …). Odzivi na branje besedil Pripovedovanju sledi učiteljevo interpretativno branje, V znanstveni monografiji Gradniki bralne pismenosti ki naj bo po Saksidi (1992) vzorno in ne monotono, s (Haramija idr., 2020) so gradniki sistematično čimer soglaša tudi Kordigel Aberšek (2008) in dodaja, predstavljeni po obdobjih. Pulko ter Kranjec prav tam da ga moramo doma zato glasno vaditi z namenom, pišeta, da je v 1. VIO pri 8. gradniku (odziv na besedilo da ga pred otroki lepo, estetsko beremo. Medtem in tvorjenje besedil) poudarek predvsem na razvoju hkrati lahko spremljamo njihove odzive, morebiti poslušanja in govora, kasneje tudi branja in pisanja. koga zgolj s pogledom umirimo in tako kljub motnjam »Skozi aktivnosti, ki učencem ponujajo veliko jezika (z interpretacijsko branje ostaja vir literarnoestetskega opisovanjem, pojasnjevanjem, razlaganjem, branjem doživetja. in pripovedovanjem), učenci in učenke bolj učinkovito Po Kordigel Aberšek (2008) je estetsko doživetje slikanice razvijajo zmožnosti vrednotenja, interpretiranja, možno, le če jo v šoli obravnavamo kot integralno povezovanja in organiziranja znanj. Slednje predstavlja besedilo, kar pomeni, da otrokom hkrati pripovedujemo temeljno osnovo za razvijanje kasnejših in bolj celotno slikanico in omogočimo hkratno recepcijo kompleksnih spretnosti ter znanj.« (Pulko, Kranjec, 2020, slikovnega in besedilnega dela. str. 226) Otroci sposobnosti opazovanja razvijajo s pogovorom ob opazovanju ilustracij. Tako se književna vzgoja 8. gradnik bralne pismenosti – ODZIV NA BESEDILO IN odlično medpredmetno povezuje z likovno umetnostjo. TVORJENJE BESEDIL (Kerndl idr., 2022) izkažejo tako, da: Otroci po ogledu naslovnice pripovedujejo, kaj v knjigi • govorno in pisno tvorijo jasna in razumljiva raznovrstna pričakujejo, o kom ali čem bo pripovedovala, kaj, kje, besedila, kdaj se bo dogajalo. Ob branju spremljamo njihove • napovedujejo na osnovi podatkov iz besedila, občutke, otroci pripovedujejo, kaj jim ilustracije in deli • izražajo svoja občutja o prebranem/poslušanem/ besedila sporočajo. O likovno-didaktični komunikaciji videnem, spregovorijo Šrot, Duh, Kordigel Aberšek (2023). Po • besedila oblikujejo rokopisno in v elektronski obliki ter opazovanju barv na ilustracijah otroci pripovedujejo, jih izboljšujejo glede na povratne informacije (učitelja in kakšna čustva vzbujajo v njih, kaj jim sporočajo, sovrstnikov). | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 35 IDEJE IZ RAZREDA Med veščinami, s katerimi želimo doseči dober odziv na poslušano/prebrano besedilo, je tudi v 1. razredu »Kadar vprašanja otrok pomembno postavljanje kakovostnih vprašanj. Rupnik Vec (2011, str. 137), predstavi nekaj vrst vprašanj, obravnavamo z vso resnostjo, sama pa (tudi pri ostalih predmetih) uporabljam: spodbujamo naravnanost Kakovostna vprašanja: na spraševanje in negujemo • Katere so dobre, slabe strani … (prednosti/ radovednost.« pomanjkljivosti)? (Rupnik Vec, 2011, str. 137) • Kakšna je razlika med … in …? • Razloži, zakaj/kako … prisluhnem. Pri tem sem pozorna, da ne postavljam vprašanj na nižjih ravneh znanja, da bi otroci le navajali • Kaj bi se zgodilo, če bi …? dejstva, ki so jih slišali od mene, in navajali vzroke za • Kako je … povezan s tem, kar že vemo? motive za dogajanje/ravnanje. Da se temu izognem, imam na mizi preglednico (povzeto po Rupnik Vec, • Kaj pomeni …? Kompare, 2006), ki me opominja na doseganje višjih • Zakaj je pomembno …? ravni znanja. • Kaj sklepaš iz …? Z razvijanjem višjih ravni znanja se tudi pri književni vzgoji hitro srečamo z miselnimi izzivi in tako tudi s • Hipotetična vprašanja: Kaj če bi …? kritičnim mišljenjem. Po Rupnik Vec (2011) je kritičnega • Vprašanja iz različnih perspektiv: Kako o X mišljenja otroke treba učiti. Predstavljamo tri izmed razmišljajo drugi? Vživi se v Y in se vprašaj o X. njenih strategij, veščin, na katere sem ob obravnavi • Utemeljevanje lastnega stališča: Kaj meniš o tem? književnih besedil pozorna, ob njih pa navajam primere, o čem smo se pogovarjali: Zakaj tako misliš? • Miselni izzivi za izgradnjo razumevanja vpliva Ob raznih dejavnostih otrokom najprej postavljamo prepričanj na sklepanje kakovostna vprašanja sami, nato pa jih čimprej Glede na to, kar okrog sebe opažamo, izpeljujemo spodbujamo, da vselej po poslušanju, branju, raznovrstne sklepe –učimo razlikovanja dejstev raziskovanju postavljajo vprašanja, ki se jim porajajo. Ne od interpretacij – tako raziskujejo različne pozabimo na postavljanje vprašanj pred obravnavo. interpretacije dogodkov, zavzemajo različne Kadar se nečesa učimo, lahko dosegamo različne ravni perspektive, analizirajo in presojajo. Sklepi so lahko znanja. Otroci s svojimi idejami situacije v razredu pravilni ali napačni, racionalni/neracionalni. Tako obrnejo mimo mojih načrtovanj (ideja rodi idejo) in osmišljamo dogajanje okrog sebe. z veseljem tem izvirnim idejam in drznim zamislim Kot navaja Rupnik Vec (2011) npr.: E. Peroci, HIŠICA Preglednica 1: Taksonomija vprašanj (Rupnik Vec, Kompare, 2006) NIVO ZNANJA TIPI VPRAŠANJ Kaj zmore učenec? ZNANJE Kdo …, kaj …, kje …, kdaj …, kakšen …, opiši …, opredeli …, naštej … Obnavlja informacije, dejstva. RAZUMEVANJE Zakaj …, kako …, pojasni …, kaj je verjetna posledica …, na primeru Ve, zakaj se je nekaj zgodilo pojasni … (pozna vzrok). UPORABA Kako bi lahko … uporabil ti; uporabi … da bi vplival …; spremeni …; s Podatke zmore uporabiti v pomočjo … reši … problemski situaciji. ANALIZA Razčleni …, analiziraj …, primerjaj …; kakšne so posledice …; kakšna je Probleme razčleni, opazuje razlika med … in …; katere so prednosti in pomanjkljivosti …; kako … njihove medsebojne odnose. vpliva na … SINTEZA Interpretiraj …, utemelji …, kaj bi se zgodilo, če …; čemu je … podobno Iz manjših delov sestavlja nove …; kako je … povezano s …; kako bi še lahko drugače razumel, pojasnil celote, išče izvirne rešitve. …; kakšna je rešitev problema … VREDNOTENJE Oceni …, presodi z vidika …, ovrednoti … Vrednoti pojme, trditve v skladu s postavljenimi kriteriji. 36 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | IDEJE IZ RAZREDA IZ KOCK: kuža je stekel in podrl hišo (kaj sklepa 1. Besedilno vrsto OBNOVA otroke po Kordigel iz tega dejanja … dež, veriga, podrta hišica, Jelkina Aberšek (2008) začnemo poučevati s formulo 5K. čustva …); Ob metodi petih prstov odgovarjajo na vprašanja S. Makarovič, RAZVAJENI VRABČEK: zakaj vrabček in tako vsak prst označuje eno sestavino notranje ni hotel leteti. zgradbe besedila: • Omogočiti učencem izgradnjo razumevanja • palec – kaj se je zgodilo (v kakšnem zapovrstju), odnosa med čustvovanjem in mišljenjem • kazalec – kje se je zgodilo, Učenje te veščine omogočamo, če učence usmerjamo v analizo čustvenih odzivov in misli, na • sredinec – književne osebe, katerih temeljijo, tako lastnih kot odzivov drugih • prstanec – čas dogajanja, ljudi. Prisotno je neko močno čustvo, otrok pa razmišlja, kako ga on dojema. • mezinec – kako je prišlo do tega (zakaj se je Kot navaja Rupnik Vec (2011): E. Peroci, Muca zgodilo). Copatarica: Bobek edini ni našel copatkov; Grimm, Sneguljčica: lovec jo je odpeljal globoko v gozd, izvlekel nož … • Miselni izzivi, ki usmerjajo v izgrajevanje razumevanja enega izmed konceptov s področja kritičnega mišljenja (napake v zaznavi) in omogočajo metakognitivni razmislek Pri zaznavanju dogajanja se lahko pojavi vrsta kognitivnih zmot (zmotno atribuiranje), posploševanje (vloga določenih oseb), črno/ belo (značaj junakov v pravljicah), razmišljanje, negativizem, poveličevanje. Kot navaja Rupnik Vec (2011): npr: T. Pavček, Juri Muri v Afriki: „… tam zamorci neumiti brez vode in Slika 5: Kocka za opisovanje brisač žive …“ (možno zmotno atribuiranje); Grimm, Rdeča kapica in Volk in sedem kozličkov, 2. INTERPRETACIJA S KOCKO ljudski Trije prašički, Mojca Pokrajculja: vloga volka Kocka je preproste izdelave in njene ploskve se ob (posploševanje); sleherni dejavnosti lahko prelepijo z drugimi sličicami/ Grimm, Pepelka, Sneguljčica: hudobna mačeha vprašanji/izzivi. Vsaka skupina ima svojo kocko in (posploševanje); ob metih zahtevano predstavijo/opišejo/utemeljijo/ Grimm, Sneguljčica, Trnuljčica: ideal princa primerjajo. Primeri različic iger s kocko: (poveličevanje). • OSEBE, KRAJ IN ČAS DOGAJANJA: s to kocko otroci opisujejo kraj, čas in osebe – na njej so Odzivanje na bralno interpretacijo ob piktogrami za različne osebe, prostor (cesta, hiša, pot idr.), čas (ura). Otroci naj čim prej preidejo igrivih nalogah od opisovanja oseb zgolj z dogodki (npr. muca Za preverjanje zaznavanja in razumevanja ključnih Copatarica je šivala copatke) k opisovanju z besedilnih podatkov v besedilu je otrokom pogovor lastnostmi (prijazna, razumevajoča, ustvarjalna (in vprašanja) o besedilu veliko zanimivejši, ko ga ...) in nazadnje med opisovanjem lastnosti tudi »preoblečemo« v igro. Navedla bom kar nekaj dejavnosti, k primerjanju (npr. lastnosti muce z lastnostmi pri katerih pri književnosti s korelacijo z drugimi staršev, z drugimi junaki). predmeti sodeluje cel razred naenkrat (v skupinah, • MOTIVI: z njo izražajo razumevanje motivov dvojicah) in med igrami preverjamo, kako dobro so iz pripovedi (na vsaki ploskvi piktogram enega sestavine besedila razumeli. Pri tem nevsiljivo razvijamo motiva), ki jih morajo tudi utemeljevati (zakaj se besedišče, odziv na prebrano in nenazadnje kritično je zgodilo, kaj je bila posledica tega dogodka …). mišljenje. Prepoznavanje, presojanje, vrednotenje Sprva bodo motive le naštevali, kasneje tudi sporočilnosti, dejstev, stališč in avtorjevega načina utemeljevali, zakaj se je nekaj zgodilo, končni pisanja – o vsem tem naj bi otroci oblikovali lastno cilj pa je, da bodo dogodke utemeljevali s primeri mnenje in ga utemeljevali. (Slika 6). | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 37 IDEJE IZ RAZREDA motiv iz pripovedi spremenjen, sošolec pa mora motiv uganiti in pravljico pripovedovati od tam. Tretja različica je razmišljanje o pripovedi, ko morajo narisati nekaj nenavadnega, smešnega, žalostnega ipd., sošolec pa ta motiv ugane in upovedi (Slika 7). Slika 6: Dve obešanki – dogodki, lastnosti junakov • AKTUALIZACIJA: ploskve prelepimo z različnimi motivi, osebami, predmeti, čudeži iz literarnega besedila, nato pa to primerjajo s svojim Slika 7: Risanje riši/briši življenjem (podobnost, prisotnost zahtevanega, povezavo, asociacije, uporabnost …). 5. NAROBE PRAVLJICE obrnejo pravljice … na glavo! • Ob vsem tem bodimo pozorni, kje imajo otroci Dobro znane narobe pravljice so pri otrocih ob pri upovedovanju težave. Tisti del preberimo nenačrtovanih dejavnostih pogosto zgolj kopije druga ponovno in se o njem pogovorimo (pri nas je druge. Otroke spodbudimo, kadar se v pouk vključi še bil to pogosto dogajalni čas). Ko bodo otroci nekdo, ki ne ve, katero pravljico/pesem obravnavamo (devetošolka, hišnik, ravnatelj, policistka ...). Vsakdo pripoved dobro razumeli, lahko nadaljujemo s doda nekaj svojega (predmet/stvar/osebo/žival), otroci poustvarjalnimi dejavnostmi. pa izbrano vključijo v obravnavano pravljico. To besedo lahko povedo, jo izžrebajo, poiščejo v časopisu, v knjižnici ali pa uporabimo ilustracije lvana Mitrevskega 3. PANO – VALILNICA BESED, KVIZ RAZVOZLANIH ... otroke je tako motiviralo, da sta živali (konj, pes) BESED: z vsako omenjeno dejavnostjo otroci nastopali v vsaki nadaljnji pravljici. Naučili so se, razvijajo govor, bogatijo besedišče. Nove/neznane da dodana oseba spremeni tok dogajanja, motive za besede (pravimo jim zavozlanke) iz literarnih ravnanje, da se v dogajanje vključijo še druge osebe, ki besedil narišejo/napišejo na lističe in jih pritrdijo spremenijo tudi čas in kraj dogajanja (Slika 8). na razredni pano VALILNICA BESED. Vsaka dva tedna se igramo KVIZ RAZVOZLANIH BESED, tako da lističe poberemo v vrečo, posamezniki pa jih naključno izžrebajo ter nove/neznane besede sošolcem razložijo. 4. UGANI, KAJ RIŠEM! Pred pisnim upovedovanjem besedilne stvarnosti se lahko izražajo tudi z risbo. Na začetku 1. razreda ima mnogo otrok stisko, kako kaj narisati, zato je idealna podlaga riši/briši (nudi varnost, so pogumnejši). Otroci rišejo in uganjujejo/ubesedujejo narisano v parih – najprej zgolj osebe in motive iz pripovedi (tisti, ki uganjuje, kaj je narisano, mora svojo rešitev vselej zgovorno ubesediti, utemeljiti, po čem je risbo prepoznal). Težja varianta je, da otroci narišejo nek Slika 8: Ilustracije Ivana Mitrevskega 38 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | NECAIRJOLVBAER PPR EABVOLRJIACNE IDEJE IZ RAZREDA 6. IGRE VLOG pripovedujejo, kaj književna oseba misli, čuti, počne. Pri posamezni književni osebi lahko zazna več značajskih Pozornost pri različnih igrah vlog smo pri lastnosti. Zazna in razume pa lahko tudi tako značajsko poustvarjalnih dejavnostih usmerjali na izvirnost in na smiselno sodelovanje v pogovoru lastnost, ki se zdi v nasprotju z njeno splošno značajsko . Ob poustvarjanju oznako, na primer negativno lastnost pri pozitivni osebi. Muce Copatarice so otroci izvajali intervjuje, igre vlog (izvirna zahvala muci, igra vlog staršev, ko otroci Predpogoj, da bodo otroci prepoznavali, doživljali izginejo, muca na obisku pri prijateljici …). V intervjujih čustveno stanje književnih oseb, je, da naprej vsa novinarja in muce na razredni televiziji želijo nastopati čustva spoznajo, jih upovedujejo ob svojih primerih vsi, a imajo sprva težave pri postavljanju vprašanj. V (lastne izkušnje). V uvodni igri izžrebajo paličico in se pomoč si lahko izdelajo opomnike s piktogrami, o čem pridružijo skupini, v kateri razmišljajo o določenem vse bodo muco spraševali. Pri tem niso pomembni le čustvu. Drug drugemu pripovedujejo o čustvenih izvirni odgovori, temveč morajo tvoriti pestra, izvirna stanjih ob različnih doživetjih in tako lahko kasneje vprašanja, ki naj se ne ponavljajo, med pogovorom pa določajo, kdaj je bila katera književna oseba vesela, naj ne bi bilo premorov (Slika 9). žalostna, presenečena, prestrašena, žalostna, zamišljena, radovedna (Slika 10). Slika 9: Intervju muce Copatarice in novinarja Slika 10: Lastnosti oseb, čustva 7. KAMIŠIBAJ – UPODOBITVE PRAVLJIC IN Prvošolci najprej določajo svoje in prijateljeve PRIPOVEDOVANJE osebnostne lastnosti, da izostrijo zaznavanje in Književnost se izvrstno povezuje še posebej z likovno razširijo besedišče. Te lastnosti med seboj tudi umetnostjo. Otroci lahko na risalne liste naslikajo primerjajo in navajajo primere/dejanja, v katerih je motive iz različnih besedil, ki jih razvrstijo v pravilno določena lastnost vidna (radoveden sem, ker me zanima zapovrstje dogajanja in vstavijo v kamišibaj, nato vse o naravi, rad brskam po enciklopedijah …). Preden se pa občinstvu besedilo pripovedujejo. Za popestritev s prvošolci lotimo primerjave lastnosti književnih oseb, zadnje/vmesne motive zamenjajo z drugimi (pravljicami, je na začetku vselej treba ločeno določiti lastnosti osebe motivi iz vsakdana …), nato pa besedilo „malo drugače“ iz besedila in svoje lastnosti. V naslednjem koraku lahko književno osebo primerjamo s sabo (Slika 12). posamezniki pripovedujejo glede na predstave z ilustracij. Zelo zanimivo je, kadar mora 6-letnik pripovedovati besedilo kot mlajši brat ali dedek, mama (različna starost pripovedovalcev). Zelo težka, a izredno zabavna dejavnost je npr.: UGANI PRAVLJICO, pri kateri čim podrobneje pripovedujejo npr. o dogajalnem prostoru, pri tem pa ne smejo izdati naslova in oseb. 8. KNJIŽEVNE OSEBE – RAVNANJE, ČUSTVA, ZNAČAJ, MISLI, PRIMERJAVA Po Kordigel Aberšek (2008) po sedmem letu večina otrok zaznava in razume posredne besedilne signale, da si sestavijo ‚sliko‘ književnih oseb – kakšna je književna oseba (karakterizacija). Pozorni so na govor in kako se odziva na govor drugih, besedilne signale, ki Slika 11: Osebna izkaznica | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 39 IDEJE IZ RAZREDA Zatem določajo lastnosti dveh različnih književnih RAZMIŠLJANJE O BESEDILU – ne verjamem …, bilo mi je oseb vsake posebej ter šele nato iščejo podobnosti in všeč …, kar je naredil …, smešno mi je bilo …, zanimivo mi je razlike med njima. O tem priča fotografija Grimmove bilo …, ni mi bilo všeč …, nenavadno mi je bilo …, prav razjezilo Rdeče kapice in koroške ljudske pripovedke Mojce me je …, sprašujem se …, zakaj ni …, lahko bi …, čudilo me je …, Pokrajculje, ko so v skupinah z razvrščanjem slik z žal mi je bilo …, nisem razumel …, to knjigo bi bral, ker …, ljubša motivi iz pravljic najprej ponovili dogajanje, nato pa mi je pripovedka … so določili lastnosti obema glavnima likoma. Zatem so se pogovarjali, kako sta si Rdeča kapica in Mojca Pokrajculja podobni (obkroženo) ter v čem se razlikujeta. 10. BRALNE NALOGE To sta za prvošolce zelo težki vprašanji, a če imajo dovolj Domišljijo je po Kordigel Aberšek (2008) nedvomno razvito besedišče, če jih navajamo na razmišljanje in mogoče stopnjevati in razvijati, zato jo negujmo, izražanje svojega mnenja, ta razvoj zagotovo poteka laže uporabljajmo in tako trenirajmo. Tretji teden in hitreje. v 1. razredu smo se odpravili v trgovino. Da ne bomo kupovali nepotrebnih reči, smo si pripravili nakupovalne lističe. Kaj bi muca Copatarica kupila v trgovini pri volku, da bo sita celo zimo? Kaj bo kupila pri sovi, da bo lahko nemoteno delala? In kaj pri krtku, kjer najde vse za srečo? To so bile naše prve pisne naloge. Dejavnost so izvajali vsi učenci, si o tem pripovedovali. Pri tem smo se trudili, da bi bili uspešni govorci (jasen, glasen govor z veliko podatki o izbrani temi) in poslušalci (pozorno poslušanje, da si zapomniš čim več podatkov) – to so bili eni naših prvih kriterijev v 1. razredu (Slike 14–15). Slika 12: Lastnosti Rdeče kapice, Mojce Pokrajculje 9. RAZMIŠLJANJE O BESEDILU – odziv na prebrano Sprva so otroci razmišljali o kraju in času dogajanja ter o značajskih lastnostih oseb – tako se razmišljanja in upovedovanja ob besedilu že navadijo. Ob tem z veseljem razmišljajo tudi o besedilu samem, kako se počutijo ob branju, kaj menijo o literarnih osebah, o motivih za ravnanje idr. Ob začetnem razmišljanju prvošolci še niso bili tako pozorni na podrobnosti/ besedilne signale, težave jim je povzročalo besedišče in sprva je bilo težje preseči razmišljanje otrok, zgolj npr. o moralnosti pripovedi (muca Copatarica in njena storilnost, vzgojni moment), o poveličevanju/ idealiziranju, posploševanju književnih oseb, te pa so imele le po eno najznačilnejšo lastnost (če je bila ta Slika 14: Učni list muca v trgovini slaba, oseba dobrih lastnosti ni mogla imeti). Pri tem jim pomagamo z izhodiščnimi vprašanji (Slika 13). Slika 13: Osebni odziv, poustvarjanje Slika 15: Govorec, poslušalec 40 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | IDEJE IZ RAZREDA Sliki 16: Učn1 list Mojca Pokrajculja Prvošolci lahko že na začetku 1. razreda rešujejo prve bralne naloge. Sprva pri tem urijo zgolj govorne zmožnosti, ko svoje razmišljanje upovedujejo in ga naslikajo – zato jim ponudimo bralne naloge s prostorom za reševanje, v katerega pišejo ali rišejo, kasneje pa jim damo naloge brez črtovja in s črtovjem, vsak rešuje, kar zmore (Slika 16). Pri sestavi bralnih nalog moramo biti pozorni na sestavo navodil. Ta naj bodo v 1. razredu kratka in jasna. Bralne naloge sprva sestavljajmo le z enim, kasneje z dvema ali tremi vprašanji. Po reševanju se o njihovih izdelkih vselej pogovorimo in odgovore ovrednotimo glede na uspešnost pri doseganju kriterijev za književno besedilo. V našem razredu o svojih izdelkih najraje pripovedujejo prijatelju, pripravijo TV-oddajo in se snemajo – nato si glede na kriterije dajo najprej samooceno, nato pa prejmejo še povratno informacijo kritičnega prijatelja. Otroci vselej dajo povratno informacijo ustno, da pa lahko lažje spremljamo njihov napredek in skupaj z njimi načrtujemo njihov bralni razvoj, si povratno informacijo tudi zapišejo (Slika 17). Najprej moramo otroke naučiti, kako se takih nalog lotiti in kdaj bomo pri prvih poskusih pisateljevanja uspešni. Predstavimo jim uspešne in manj uspešne primere bralnih nalog, v katerih je izkazano razumevanje književnih oseb s priklicem informacij Slika 17: Plakat s kriteriji za pravljice | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 41 IDEJE IZ RAZREDA o knjigi, z opisi književnih oseb, prostora in časa, z navajanjem motivov in namenov za ravnanje, s primerjavo in tudi že z vrednotenjem. Sprva pri vsaki nalogi skušajo uporabiti le en način ubeseditve. Besedilni svet naj povezujejo tudi z lastnimi izkušnjami, realnostjo. Zgolj navajanje besedilnih podatkov je pri sposobnejših otrocih sčasoma premalo. Spodbujam jih k izrazitejšemu osebnemu odzivu, da na vprašanja ne odgovarjajo zgolj skopo in kratko, temveč s tvorjenim besedilom čim bolj zgovorno in utemeljeno izražajo lastno mnenje o osebah, motivih, kraju, času dogajanja, Slika 19: Učni list kot če bi jaz pri tem pa vključujejo svoje občutke, predstave. Hkrati naj bi jih o vrednotah, čustvih, predstavah in mislih tudi vse se jim ni zdelo prav in zakaj tako mislijo. Med v 1. razredu že začeli usmerjati s smiselno razpravo. pogovorom se je vnela prava debata o tem, ali je bila Mojca nesramna do živali, ko so potrkale na vrata Nenazadnje ne pozabimo tudi na povezavo besedilnega (preračunljiva, saj je odprla, le ko so povedali, da kaj sveta z miselnim in čustvenim odzivanjem na znajo). Takrat sem dobila idejo in odtlej smo začeli prebrano, o čemer sem pisala že v 9. točki (razmišljanje). razvijati otroško debato, v kateri mora en otrok Otroci pripovedujejo o vtisih o pripovedi (kaj mi je zagovarjati argumente proti, drugi pa za (Slika 20). všeč ali ne, s kom soglašam ali ne – vselej tudi zakaj), postavljajo hipoteze, predvidevajo. Otrokom moramo O vsem tem govori 9. gradnik bralne pismenosti – dati čim več priložnosti, da imajo možnost razvijati KRITIČNO BRANJE kritično mišljenje, jih pri tem spodbujati k izvirnosti in hkrati navezovanju na literarno delo. To so dokazali 9. gradnik bralne pismenosti - KRITIČNO BRANJE (Kerndl idr., otroci, ko so muci Copatarici izginili njeni copati. 2022) izkažejo tako, da: Nasveti, kaj naj stori, da jih dobi nazaj, so bili že izjemno • v besedilih ločujejo realni in domišljijski svet, izvirni. Otroci so prav tekmovali, da bi si izmislili kaj • prepoznajo temo in sporočilo/vodilno misel in ju podprejo nenavadnega ali drugačnega. Spet drugi so izhajali iz s podatki iz besedila, sebe in svojih realnih izkušenj ter imeli praktične in • izrazijo svoje mnenje o prebranem besedilu, uresničljive ideje (Slika 18). • besedila vrednotijo v skladu z izkušnjami in občutki, • postavljajo vprašanja o besedilu, • iz različnih podatkov v besedilu izpeljujejo preproste sklepe. Ob vseh teh dejavnostih pa otroke učimo, da naj se povedi v bralni nalogi smiselno navezujejo, besedilo pa mora biti povezano. Čeprav smo 1. razred, sposobnejše učence že lahko usmerjamo tudi k pravilni zgradbi besedila (uvod, osrednji del in zaključek). Sklep Slika 18: Učni list izginuli copatki V prispevku se prepleta literarna teorija, ki sem jo Otroci so do ravnanja književnih oseb zelo kritični in povzemala po nekaterih največjih strokovnjakih na stališča do ravnanja zavestno zavzamejo večinoma zelo področju književne vzgoje, hkrati pa sem navajala prepričljivo. V primeru na učnem listu so domišljijsko primere, kako se branja književnih del in odziva nanj predstavo povezali s svojimi izkušnjami iz vsakdanjega z načrtovanjem lotevam sama. Verjamem, da je idej, sveta (nekateri z risbo in ustnim utemeljevanjem, drugi kolikor je učiteljev, a menim, da je zelo pomembno, že pisno in dodatnimi ustnimi komentarji; Slika 19). da učitelji pri načrtovanju sledimo književni didaktiki in primernim metodičnim postopkom, kar nam bo Drugi primer kaže, kako so se morali opredeliti do zagotovilo skladen in uspešen razvoj razmišljujočega ravnanja književnih oseb v Mojci Pokrajculji – kaj kritičnega bralca. Res je, da smo po raziskavi PISA na 42 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | IDEJE IZ RAZREDA NI BILO PRAV ... Slika 20: Učni list kaj ni bilo prav področju bralne pismenosti premalo uspešni, a če se Haramija, D., & Ivanuš-Grmek, M. (2020). Gradniki bralne pismenosti. bomo vsi vsaj malo potrudili, bomo vzgojili motivirane V Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča (str. 7–28). Univerzitetna založba Univerze; Pedagoška fakulteta; Zavod Republike bralce, ki bodo v svojem prostem času samoiniciativno Slovenije za šolstvo. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/ radovedno posegali po raznovrstni in kakovostni view/515/631/1148-2 literaturi ter se bodo o prebranem zmožni kritično Hribar, B. (2018). Razvijanje socialno-emocionalnih kompetenc s pogovarjati. pomočjo metode čuječnosti pri osebah s posebnimi potrebami. Vzgoja in izobraževanje, ǂǂ49(3/4), 43–52. http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:doc-DHXQNGV5 »Kritično mišljenje je ena temeljnih kompetenc, kot branje in pisanje, ki jo je treba poučevati.« Kadono, Eiko: https://ibby.si/mz-2-april (Rupnik Vec in Kompare, 2006) Le tako bodo naši Kerndl, M., Mršnik, S., Novak, N., Fekonja, R., Hedžet Krkač, M., Kerin, M., Rosc-Leskovec, D., Sivec, M., Zore, N., Milekšič, V., Čuk, A., Stanonik, otroci s sistematičnim analiziranjem, presojanjem, M., Gaber, B., Bačnik, A., Cotič, J., Fekonja, U., Vilar, P., Kavčič, A., Godec argumentiranjem sposobni razmišljati in iskati rešitve v Soršak, L., … Ceket Odar, M. (2022). Bralna pismenost: opredelitev in še tako zahtevnih problemskih situacijah in s tem iskati gradniki (Spletna izd.). Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/ Bralna_pismenost_gradniki.pdf optimalne rešitve za svoje cilje. Kordigel Aberšek, M. (2008). Didaktika mladinske književnosti (str. 436). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kordigel Aberšek, M., in Saksida, I. (2000). Jaz pa berem, Priročniki za učitelje pri pouku slovenskega jezika v prvem triletju devetletne osnovne šole (str. 1 mapa (136, 160, 199 )). Rokus. http://www.devetletka.net/ resources/files/doc/test/OS_slovenscina/3.%20razred/Prirocniki_ priprave/jaz_pa_berem_3.pdf Viri in literatura Knaflič, L. (2001). Prenos pismenosti znotraj družine. 75–80. Đorđević, S. (2015). Knjižna ilustracija v otroških slikanicah [diplomsko delo]. http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3221 Malnar, E. (2016). Priporočila staršem za spodbujanje vsakodnevnih bralnopisnih dejavnosti v domačem okolju. Razredni pouk, 18(2/3), Haramija, D. (2019). Spodbujanje družinskega branja v otrokovem 98–102. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A6C8Q94V predšolskem obdobju: Predšolska bralna značka. Slavia Centralis, 12(2), 33–45. http://www.ff.um.si/dotAsset/79450.pdf Meglič, B. (2024). Branje književnih besedil v prvem razredu in odziv | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 43 IDEJE IZ RAZREDA nanje. Konferenca učiteljic in učiteljev razrednega pouka, Bralna Rupnik Vec, T. (2011). Izzivi poučevanja: spodbujanje razvoja kritičnega pismenost na razredni stopnji. ZRSŠ. https://www.zrss.si/koledar/ mišljenja (str. 240). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. http://www.dlib. konferenca-za-ucitelje-in-uciteljice-razrednega-pouka/ si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4UOF4OP Novak, N., Dolgan, K., Vršič, V., Podbornik, K., Bojc, J., in Pihler, N. Rupnik Vec, T., in Kompare, A. (2006). Kritično mišljenje v šoli: strategije (2022). Pouk na prostem: priročnik za učiteljice in učitelje na razredni poučevanja kritičnega mišljenja (str. 383). Zavod Republike Slovenije za stopnji (str. 1 mapa (6 zv.)). Zavod Republike Slovenije za šolstvo. šolstvo. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQEAFUHW Pečjak, S., Bucik, N., Gradišar, A., in Peklaj, C. (2006). Bralna motivacija v Saksida, I. (1992). Mladinska književnost pri pouku na razredni stopnji šoli: merjenje in razvijanje (1. izd., str. 100). Zavod Republike Slovenije za osnovne šole: priročnik za učitelje (str. 52). Mladinska knjiga. šolstvo. Saksida, I. (2016). Cankarjevo tekmovanje v prvem razredu osnovne šole: Pečjak, S., in Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategije (1. natis, str. 368). izhodišča, mnenja, dosežki. Otrok in knjiga, 43(96), 5–20. http://www.dlib. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. si/details/URN:NBN:SI:doc-53ERT72D Pečjak, S. (2003). Porajajoča se pismenost. V Beremo skupaj: priročnik za Šrot, K., Duh, M., in Kordigel Aberšek, M. (2023). Metoda vizualnega spodbujanje branja (str. 119–123). Mladinska knjiga. odziva in otrokovo razumevanje etičnega sporočila literarnega besedila. Sodobna pedagogika, 74 = 140(2), 78–95. https://www. PISA 2022: program mednarodne primerjave dosežkov učencev in sodobna-pedagogika.net/arhiv/nalozi-clanek/?id=2203 učenk: nacionalno poročilo s primeri nalog iz matematike (1. izd., str. 122). (2023). Pedagoški inštitut. https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/ Šterman, I., K., Mlekuž, A. (2023). Branje v slovenskem jeziku, literaturi in mednarodne-raziskave/pisa/pisa-2021-pisa-2022/ kulturi, PISA 2022: program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk: nacionalno poročilo s primeri nalog iz matematike. Pedagoški Pulko, S., & Kranjec, E. (2020). Odziv na besedilo in tvorjenje besedil: 8. inštitut. gradnik. V Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča (str. 213–236). Univerzitetna založba Univerze; Pedagoška fakulteta; Zavod Republike Vogel, J. (2022). Razvijanje strategij kritičnega branja pri pouku prvega Slovenije za šolstvo. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/ jezika. 9–16. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2022/06/58- view/515/631/1148-2 SSJLK_Vogel.pdf IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO Priročnik za kvalitetno pripravo in izvajanje razširjenega programa osnovne šole je sestavljen iz dveh delov: Kurikuluma za razširjeni program osnovne šole in Navodil za uvajanje razširjenega programa. Kurikulum za razširjeni programa osnovne šole temelji na: • teoretičnih in empiričnih raziskavah, • petih letih izkušenj uvajanja novega koncepta razširjenega programa na 144 šolah, • didaktičnih strategijah za razvoj prečnih veščin in vseh • vrst pismenosti, • načelih osnovnošolskega izobraževanja in ciljih, med katerimi sta pomembna povezo- vanje obveznega in razširjenega programa ter ustvarjanje pogojev za spodbudno učno okolje ter za zdrav in celostni osebni razvoj učencev. Kurikulum je strokovno besedilo, namenjeno učiteljicam in učiteljem, ravnateljicam in ravnateljem ter drugim stroko- vnim delavcem, ki načrtujejo, izvajajo in evalvirajo dejavnosti razširjenega programa v osnovni šoli. Priložena navodila za uvajanje razširjenega programa skupaj s splošnimi didaktičnimi priporočili podajajo pomembe usmeritve za načrtovanje, organizacijo in izvedbo dejavnosti razširjenega programa z učenci.A Priročnik lahko naročite po pošti (Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana), elektronski pošti (zalozba@zrss.si) ali na spletni strani www.zrss.si/spletna-knjigarna/ oPriročnik je na voljo tudi brezplačno v PDF obliki jna spletni strani ZRSŠ. sesta u j je 44 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | Oglas_210x150_Prenarocilo.indd 1 11. 06. 2024 11:16:32 IDEJE IZ RAZREDA Bralna pismenost v večjezičnem okolju  Promoting Reading Literacy in Multilingual Contexts Elvira Garibović IZVLEČEK: Bralna pismenost je ključnega pomena za uspešno soočanje z družbenimi izzivi danes in v bodoče. Gre za temeljno ključno kompetenco, ki jo potrebujemo vsi državljani, saj je pomembna za našo učno in poklicno uspešnost. Učenci priseljenci so že nekaj let del našega učiteljskega vsakdana. Iz leta v leto njihovo število narašča, prihajajo iz različnih držav, kar pomeni tudi različna kulturna, jezikovna in socialna okolja. Da bi zagotovili enakopravnost in pravičnost, je doseženo raven bralne pismenosti treba spremljati med vsem prebivalstvom in načrtno odpravljati morebitne razkorake med družbenimi skupinami in posamezniki. (Pečjak, 2013) Velik pomen pri razvoju bralne pismenosti ima sodelovanje s šolsko knjižnico, saj je pravilna izbira bralnega gradiva ključnega pomena. Gradivo mora biti bralni zmožnosti in ne starosti primerno. Pri vseh starostnih skupinah je treba razvijati bralno kulturo in jih spodbujati k prostočasnemu branju. Večjezično okolje je priložnost za učenje mnogih veščin, poleg bralne pismenosti tudi razvoja strpnosti, sodelovanja, prilagajanja in medsebojne pomoči. V svojem prispevku bom spregovorila o izkušnjah z učenci priseljenci, o prvih začetkih, pozitivnih izkušnjah, o različnih spoznanjih in metodah dela pri poučevanju učencev priseljencev. Opisala bom načine vključevanja teh otrok v razred in učni proces. Ključne besede: priseljenci, bralna pismenost, bralne veščine, strategije, razredna skupnost, knjižnica ŠAbstract: Reading literacy is crucial for successfully meeting the present and future societaOl challenges. It is a core competency that all citizens neLed for academic success and professional growth. Teaching immigrant students has been part of the teacher‘s work for quite some time. Their numbers are growing by the year, coming from different countries and thus with diverse cultural, linguistic and social backgrounds. Pečjak (2013) emphasises the importance of monitoring reading vlje | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 45 IDEJE IZ RAZREDA literacy levels and addressing disparities between Kot pomemben element pismenosti se izpostavlja tudi social groups and individuals to advance equality bralna kultura, ki se pri učencih razvija s spodbujanjem and equity. Cooperation with the school library is odnosnega vidika do branja. critical in establishing reading literacy because the correct reading material is a prerequisite. It should be appropriate for the reader‘s aptitude, not age. A multilingual environment is an opportunity Vključevanje otrok priseljencev v to learn many skills, not only reading literacy but also tolerance, cooperation, adaptation and mutual slovenski vzgojno- izobraževalni support. This article highlights the author‘s experience with immigrant students, including the early stages, sistem positive experiences, and various perspectives and Zavedamo se, da imata izobraževanje in šola kot polje strategies for engaging with them. It explains how to izobraževalnih in socializacijskih dejavnosti ključno incorporate these children into the classroom and the vlogo pri vključevanju priseljencev v novo okolje. learning process. Ravno v izobraževalnem procesu učenci priseljenci Keywords: immigrants, literacy, reading skills, pridobijo znanja in veščine ter stkejo medsebojne vezi, strategies, classroom community, library ki jih potrebujejo za vključitev v novo družbeno okolje. Pomembno je izpostaviti, da lahko države s svojimi politikami vključevanja priseljencev v izobraževalni sistem bistveno vplivajo na njihov uspeh v šoli in nadaljnjo integracijo v družbo. Primeri dobrih praks na področju izobraževanja O bralni pismenosti kažejo, da smo razvili veliko strategij dela tako z otroki priseljenci kot z njihovimi starši. Za nami in pred nami V Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti so novi izzivi, ki smo se jih lotevali in se jih še bomo na (Pečjak idr., 2023) je ta opredeljena kot bistvena tako različne načine. za druge pismenosti kot tudi za vseživljenjsko učenje in je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika in Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je ravno zaradi posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje kakovostnega pedagoškega dela naših učiteljev ter in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje strokovnih delavcev v izobraževalnih institucijah, razvite bralne veščine, razumevanje prebranega in predstavnikov nevladnih organizacij in lokalnih bralno kulturo, zato je tako pomembno zavedanje o skupnosti vključitev priseljencev v slovenski pomenu razvoja bralne pismenosti ravno na razredni izobraževalni sistem uspešnejša. stopnji. Bralna pismenost je tudi temelj vseh drugih Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in pismenosti in je ključna za razvijanje učenčevih šole (Novak idr., 20129) so okviren dokument, ki lahko sposobnosti ter posledično za uspešno sodelovanje v s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci družbi. v vrtcih in šolah pomaga pri vključevanju in pri Pri učencih priseljencih gre razvoj bralne pismenosti načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela učiteljev. počasneje, saj komaj postavljajo temelje slovenskega Upoštevano je načelo avtonomije vrtcev in šol, zato jezika, vendar pa se uspešnost pri doseganju določenih vsaka vzgojno-izobraževalna institucija pri iskanju ravni bralne pismenosti razlikuje od primera do primera, konkretnih rešitev sama pripravi izvedbeni načrt, ki na kar vplivata tako motiviranost za delo kot stopnja vključuje in upošteva značilnosti učencev. Pomembno jezikovne zmožnosti, s katero se učenec priseljenec je pridobivanje literature in gradiv v jezikih otrok vključi v pouk. priseljencev ter seznanjanje z otroško literaturo v Osebe z dobro razvito bralno pismenostjo imajo boljšo njihovem maternem jeziku. Če je izvedljivo, se jim samopodobo, kar omogoča in spodbuja osebnostni ponudi možnost povezave z organiziranimi oblikami razvoj, boljšo socialno vključenost posameznika v pripadnikov narodne skupnosti, ki ji pripada učenec skupnost. (tečaji jezika, projekti, kulturne prireditve, dnevi odprtih vrat ...) Ravno tako je bralna pismenost eden izmed temeljev razvite jezikovne zmožnosti, saj pripomore k boljšemu Ena od idej, kako jih vključiti in predstaviti ostalim na obvladovanju maternega in drugih jezikov. Bralna šoli in širše, je zagotovo razstava del, ki vključuje tudi pismenost na različnih področjih življenja pripomore k opise, razlage, besede v jezikih učencev priseljencev. večji jezikovni samozavesti, pripravljenosti posameznika Ob dnevu evropskih jezikov naj po šoli visijo večjezični za sprejemanje jezikovne in kulturne različnosti ter k besedno-slikovni slovarji. Ravno tako je zanimivo in učinkovitemu vključevanju v digitalizirano družbo. zaželeno, da so učenci priseljenci vključeni v kulturne 46 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | IDEJE IZ RAZREDA prireditve na šoli, šolska glasila in šolski radio. Le tako, spodbujam, da opravijo intervju s starši o glasbi, ki so da jim damo možnost predstaviti njihov jezik oziroma jo oni poslušali v najstniških letih. Ta naloga je vsem komunicirati občasno tudi v njihovem jeziku, jih bomo v veselje, saj učencem ponuja priložnost za kvalitetno motivirali, da se pospešeno učijo tudi slovenskega jezika, preživet čas s starši, jaz pa z zanimanjem poslušam v katerem govori večina učencev in učiteljev na šoli. glasbo, ki je tako kulturno, slogovno in jezikovno Skozi leta dela z otroki priseljenci sem se naučila, da raznolika. je najbolj pomembna njihova sprejetost v razredno Dejavnost 4: Knjigo, ki sem jo prebral: Pri slovenskem skupnost. Le če se počutijo dobro, če dobijo občutek, jeziku učencem priseljencem omogočim, da v da jih sošolci in sošolke podpirajo in so jim pripravljeni slovenskem jeziku, kolikor seveda gre, predstavijo pomagati, se bodo potrudili, da se čimprej naučijo jezika, vsebino knjige, ki so jih brali v svojem jeziku. s katerim bodo lažje sklepali nova prijateljstva, se igrali, Pričakovati, da bodo takoj na začetku brali in družili, brali knjige, sodelovali pri pouku in se uspešno predstavljali vsebino knjige v slovenščini, primerne za 5. integrirali v razred. Za učitelja pa je pomembno tudi, da razred, je prezahtevno. se poveže s starši učencev in jih pripravi do spoznanja, da je učenje jezika pomembno tako za otroka kot tudi zanje. S knjigo prebrano nad besedo Vsak učenec priseljenec je zgodba zase. Vsak prinaša svoje ozadje, vsak ima drugačen odnos do novega okolja, neznano vsak različno raven jezikovnega znanja slovenščine. In Strateški cilji razvoja pismenosti (Pečjak, 2023) predlaga, prav zato je treba delati z njimi individualno, z vsakim naj ustvarimo učinkovit družbeni okvir za razvijanje na način, ki bo spodbujal, zbujal zaupanje in dvigal bralne pismenosti. Prav tako naj razvijamo bralno motiviranost za delo. In le to je pot do uspešnega pismenost učencev, ki imajo v različnih življenjskih vključevanja v razredno, kasneje v šolsko skupnost. obdobjih različne vloge, potrebe in zahteve, ter tako Na začetku je zelo pomemben očesni stik, njihove oči omogočimo stalni družbeni razvoj. S tem namenom pripovedujejo zgodbe, ki jih še niso zmožni ubesediti. A je treba povečevati dostopnost do knjig in drugega velikokrat je dovolj spodbuden nasmeh in pogled v oči, bralnega gradiva, kjer je ključnega pomena sodelovanje da se zavejo, da bo še vse v redu. s šolsko knjižnico. Dejavnost 1: Predstavim se, kdo sem: Vsako leto na Dejavnost 1: Skupaj v šolsko knjižnico: Z učenci začetku šolskega leta se učenci predstavijo tako, da priseljenci gremo večkrat na obisk v šolsko knjižnico, narišejo svoj portret z naslovom To sem jaz, nato pa po nekaj obiskih si učenci sami izposodijo bralno okoli njega nanizajo besede, ki jih najbolje opisujejo, gradivo, primerno njihovemu predznanju slovenskega predstavljajo. Naj bo to njihov najljubši šport, barva, jezika. Na začetku so to, čeprav gre za učence petega hrana, prijatelj, družina, karkoli bi želeli, da o njih razreda, slikopisi, preproste slikanice, bralni listi z malo izvemo tudi mi. In prav ta naloga je ponavadi prva besedila, da se ne prestrašijo takoj. Beremo skupaj, stopnica pri vključevanju učenca iz tujine. Tudi sami najprej po metodi odmeva, ko učenci prebrane povedi so jo namreč zmožni izvesti, pa četudi so besede okoli ponavljajo za menoj. Tako lahko popravljam izgovarjavo, njihovega portreta v njihovem ali včasih v angleškem spodbujam k vezanemu branju, upoštevanju ločil. jeziku. Pomagamo si s prevajalnikom in kmalu vemo o Ko se mi zdi, da je branje na stopnji, ko bi lahko brali novem učencu že veliko informacij, ki nam pomagajo da že samostojno, si katero od slikanic sposodijo tudi za se mu/ji približamo. domov, saj je branje v domačem okolju, tudi če ga nihče Dejavnost 2: Družabne igre: Ko je led prebit in se učenec ne razume, dobra spodbuda in popotnica k boljšemu v razredu nekoliko sprosti, je naš namen, da mu je branju v slovenskem jeziku. razred zatočišče, v katerem se bo počasi sprostil in začel Kadar govorimo bralni pismenosti, je treba pri učencih, sodelovati. V veliko pomoč so nam različne družabne ki prihajajo iz drugojezičnih okolij, pričakovanja igre, ki jih poznajo v vseh državah sveta, recimo Ena, prilagoditi. Bralna pismenost se pri njih namreč Človek ne jezi se, spomin in podobne. Pri igri namreč gradi zelo počasi. Najprej je treba začeti z usvajanjem ni treba veliko govoriti, pravila poznamo vsi. In tako besedišča v slovenskem jeziku, šele potem lahko se začne pozitivna izkušnja vključevanja v razredno gradimo dalje. Začnemo na začetku in sledimo skupnost. Med igro jih obdaja slovenska beseda, za njihovemu tempu − zadovoljni moramo biti s stopnjo katero ob poslušanju počasi gradijo občutek, posluh in zahtevnosti in dosežki za predšolsko obdobje in prvo širijo svoj besedni zaklad. vzgojno-izobraževalno obdobje, tudi če so v 5. razredu. Dejavnost 3: Glasba mojih staršev: Pri urah glasbene Če dosežemo več, je to res velik uspeh. In zagotovo ni umetnosti, pod temo glasba mojih staršev, učence nemogoč. | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 47 IDEJE IZ RAZREDA Primeri iz šolskih klopi široko odprla vrata v svet slovenskih besed. Prva izkušnja se je zgodila na začetku moje učiteljske Pri deklici sem zbudila zaupanje, začela je sodelovati, se poti. Bil je običajen jesenski šolski dan v 2. razredu, ko družiti s sošolci, skorajda povsem reševati samostojno je na vrata potrkal šolski psiholog. »Novo učenko sem reševati naloge. Razred je zaključila zelo uspešno. pripeljal,« je rekel in takoj za njim sem zagledala drobno Verjela sem, da bo tudi v prihodnjem šolskem letu tako. svetlolaso dekletce. Delovala je zelo prestrašeno, šlo To, danes že odraslo dekle, je naša skupna zgodba o ji je na jok. Takoj sem pristopila in jo prijela za roko. uspehu. Vse naslednje razrede osnovne šole in želja po Izrekla sem ji dobrodošlico in jo popeljala k prazni vključenosti v skupino so bili dovolj močni, tako pri šolski klopi. Otroci so jo tiho opazovali, jaz pa sem na učenki kot njenih starših, da je bila pri tem uspešna. hitro izmenjala nekaj informacij s psihologom. Deklica Na naši osnovni šoli v prostem času še vedno veliko ni govorila in ne razumela slovensko. Prihajala je s pomaga pri prevajanju učencem priseljencem s Kosova. Kosova. Zahvaljujoč prvi pozitivni izkušnji, sem vsako leto v Kasneje sem pristopila k njej, jo predstavila razredu in razredu imela vsaj enega, če ne več (dve leti nazaj kar 6) nadaljevala s poukom. Pozornosti je imela za ta dan učencev iz drugih jezikovnih okolij. Vsaka izkušnja me je dovolj, nove izkušnje si je morala nabirati počasi. Ker pripeljala do novih spoznanj, ni šlo vedno tako gladko in je bilo njeno ime nenavadno in novo, sem ga učencem uspešno kot prvič, pa vendar vztrajam. ponovila še nekajkrat in z zanimanjem so ga ponovili. Pri poučevanju učencev priseljencev nisem bila vedno uspešna. Naj predstavim še izkušnjo, kjer pa kljub Ob koncu pouka jo je prišla iskat mama, ki ravno tako svojim izkušnjam in znanju učenec ni napredoval v ni razumela niti besede. Deklico sem tiho spremila skladu z mojimi pričakovanji. V 5. razredu sem imela z razreda, mami stisnila roko v znak podpore in dečka, ki prvo leto ni spregovoril niti besede. Kljub razumevanja. Naša skupna pot se je začela. temu da sem z njim ravnala enako kot v vseh preteklih Na ta tihi jesenski dan se je začela pot, polna simpatije primerih, se trudila, da bi bral, prebrano razumel, in obojestranske naklonjenosti, ki, kljub temu da sta se sem bila neuspešna. Ni želel hoditi na dodatne ure, najini poti že davno razšli, traja še danes. dopolnilni pouk, ni sodeloval, ni želel uspeti. Ves čas je ponavljal le: »Jaz to ne vem.« Za učence priseljence, ki jih tega davnega leta ni bilo toliko kot danes, so šole plačevale tečaje slovenskega Ko je bilo ob koncu leta jasno, da ne more napredovati jezika pri posameznikih izven šole. Ko sem deklico (z v višji razred, je izrazil željo, da v primeru ponavljanja obvestilom v obeh jezikih) napotila na učno pomoč − razreda ostane pri meni. Strinjala sem se, a je bilo tečaj slovenskega jezika, se je strinjala. V dobri veri, da se kmalu opaziti, da se bo zgodba preteklega leta ponovila. bo tam naučila vsaj toliko osnove, da ji bo v šoli nekoliko Preprosto ni imel volje za delo. Sklicala sem sestanek, na lažje, sem bila pomirjena. katerem je ob pomoči prevajalke in vztrajnih vprašanjih, zakaj ne dela in ne sodeluje, povedal, da sploh ne želi Deklica je bila zelo vedoželjna, ob sličicah se je biti v Sloveniji, da je njegova edina želja, da se vrne na nasmihala, z zanimanjem poslušala, kar sem jim Kosovo. Nekaj časa smo se še pregovarjali, vendar je pripovedovala, čeprav verjetno ni razumela skoraj bil neomajen. Starša sta želela ostati v Sloveniji, a sta ničesar, pri matematiki pa je mojo pozornost zbudila z ugotovila, da deček tega nikakor ne želi in to pokaže zelo hitrim, natančnim računanjem in s skoraj tehnično tako, da v šoli preprosto ne sodeluje in ne sprejme dovršeno pisavo. Kakšna oblika! nikakršne pomoči. Po dveh letih truda, vlaganja v Čez tri tedne sem jo povprašala, kako ji gre na tečaju njegovo znanje slovenskega jezika, smo vsi skupaj pri gospodu, s katerim sem tudi sama že govorila in ugotovili, da preprosto nič ne učinkuje, če deček tega ne je ravno tako opazil dekličino vedoželjnost in hitro želi. Deček se je z družino vrnil na Kosovo. dojemanje. Pokazala mi je zvezek, v katerem so bile po abecedi nanizane slovenske besede in njihov prevod v albanščino. Prepis slovarja torej. Nič obetavnega. Deklici so solze stopile v oči, rekla je: »Ne več.« Podpora učencev iz drugih Z njenim zvezkom sem stopila k psihologu. Tudi njemu jezikovni okolij se ni zdelo v redu, zato sem se odločila, da deklico Časi so se spremenili. Za učence priseljence so na šolah povabim k dopolnilnemu pouku. Brala sem ji knjižice, na voljo dodatne ure slovenskega jezika, z njimi delamo preproste kratke pravljice in pripovedke, najbolj vsi, razredničarke, svetovalna služba, dodatni učitelji. navdušena je bila nad Muco Copatarico. Všeč so ji bile Ne morem trditi, da so vsi uspešni, vendar se počasi, a ilustracije, zato sva si jo v šolski knjižnici izposodili za vztrajno vključujejo v razredno in šolsko skupnost in so domov. Čeprav se te dni še nisem zavedala, sem ji na večinoma dober zgled, da se vse da, če sta volja in želja 48 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | IDEJE IZ RAZREDA po vključevanju dovolj močni, tako pri otroku kot pri vsak učenec nosi svojo zgodbo in ima, še posebej na njegovi družini, kamor se vsak od nas vsak dan vrača. začetku, pravico delati v svojem tempu in v okviru svojih zmožnosti. Večjezično okolje je naš vsakdan. Če se potrudimo, da vsaj delno upoštevamo Smernice za vključevanje otrok Šola je ob vključitvi otrok dolžna seznaniti starše z priseljencev v vrtce in šole (Novak, 2012), je lahko skupno njihovimi pravicami in dolžnostmi, ob tem pa jim je preživljanje časa med šolskimi zidovi za vse prijetno, treba predstaviti značilnosti slovenskega šolskega koristno, iz izkušenj lahko pridobimo vsi. sistema in pričakovanja šole. Takoj na začetku naj starši dobijo občutek, v kolikšni meri se bodo morali v šolsko Vse otroke/učence je treba spodbujati k medkulturni delo in delo doma vključevati tudi sami. Omogočiti komunikaciji (projektni dnevi, prireditve, izmenjave jim je treba vključevanje v življenje in delo šole ter z med šolami, državami, sodelovanje z nevladnimi njimi aktivno sodelovati. Če obstaja možnost učenja humanitarnimi organizacijami) ter posamezne otroke/ slovenskega jezika za učence in starše priseljence učence priseljence, da predstavijo svoj materni jezik skupaj, jih s tem seznanimo oz. jih napotimo na in kulturo pri različnih dejavnostih (Novak, 2012). Šola najbližje ustanove, ki izvajajo te programe. Hitreje kot se lahko na primer poveže s katero od šol iz tujine. Mi se bodo začeli učiti slovenskega jezika, lažje bo stekla smo se povezali kar s tremi, s šolami iz Črne Gore, Srbije integracija v slovenski šolski prostor, hitreje se bo nato in Bosne. Naše sodelovanje je temeljilo na izmenjavi razvijala bralna pismenost. različnih praks na šolah, vzgojnih tematikah in predstavitvah držav, iz katerih prihajajo. Srečanja so bila v spletnem okolju, občasno smo se dobili v živo v kateri izmed sodelujočih držav. Vsaka je gostila eno srečanje. Raznolikost bogati Vsakič so bili v obisk vključeni tudi učenci, predvsem tisti s koreninami iz držav, s katerimi smo se srečali, Pa naj zaključim takole. Tukaj sem, tukaj ste, tukaj da so imeli priložnost komunikacije tudi v svojem so. Skupaj smo kulturno in jezikovno pisana družba. maternem jeziku. Tudi po poteku projekta smo ostali v Samo s strpnostjo lahko pripomoremo k uspešnemu stiku, srečevali smo se na konferencah, nekateri učenci vključevanju učencev priseljencev, saj tako ustvarjamo se med seboj še vedno dopisujejo. pogoje za sooblikovanje kulture sobivanja vseh vključenih. Ozaveščanje pri vseh učencih, da smo V letošnjem šolskem letu smo meseca maja izvedli različni, da obstajajo jezikovne razlike med nami, multikulturni dogodek z naslovom Moja dežela. Učenci ustvarja družbo, kjer bo vsak posameznik sprejet in vseh držav, s poudarkom na Sloveniji, so na stojnicah spoštovan. predstavljali svoje države, zastavo, himno, narodno nošo, na plakate so zapisali značilnosti države, slavne osebe, običaje … V pokušanje so nam ponudili tudi nekaj svojih tipičnih jedi. Viri in literatura Na odru so se predstavili s pevskimi in plesnimi Kerndl, M., Mršnik, S., Novak, N., Fekonja, R., Hedžet Krkač, M., Kerin, M., točkami v svojem jeziku, ob svoji glasbi. Bil je izjemno Rosc-Leskovec, D., Sivec, M., Zore, N., Milekšič, V., Čuk, A., Stanonik, čustven, lep dogodek, ki je kulturno obogatil vsakega M., Gaber, B., Bačnik, A., Cotič, J., Fekonja, U., Vilar, P., Kavčič, A., Godec Soršak, L., … Ceket Odar, M. (2022). Bralna pismenost: opredelitev in obiskovalca. Predstavili so se, bili so videni in slišani, bili gradniki [elektronski vir]. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/ so pomemben del našega šolskega okolja. Bralna_pismenost_gradniki.pdf Pečjak, S., Bon, M., Bucik, N., Doupona, M., Gobec, M., Hočevar- Grom, A., Demšar Pečak, N., Lavrenčič Vrabec, D., Lubšina Novak, M., Možina, E., Nolimal, F., Ojsteršek, A., Bergoč, S., Potočnik, N., Požar Matijašič, N., Saksida, I., Stabej, M., Straus, B., Šverc, A., … Zamida, R. Bralni pismenosti naproti (2023). Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 (Spletna izd.). Ministrstvo Republike Slovenije za vzgojo in Naj na koncu povzamem dejstva in dejavnike, ki izobraževanje; Zavod Republike Slovenije za šolstvo. http://www.zrss.si/ pdf/strategija_bralna_pismenost.pd so pomembni pri vključevanju otrok priseljencev v slovenski šolski sistem in razvoju njihove bralne Novak M. idr. (2012) Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, Zavod RS za šolstvo. MIGRANTI – (gov.si) pismenosti. Pomembno je, da se bralna pismenost Novak, M. (2017). Vključenost otrok priseljencev, beguncev v vzgojno- razvija v skladu z zmožnostjo učencev, glede na njihov izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji. Vzgoja in izobraževanje, 48(1/2), razvoj, predznanje, potrebe in posebnosti. Kot že rečeno, 32–33. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUAZFB9A | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 49 IDEJE IZ RAZREDA Delavnice za krepitev duševnega zdravja pri učencih  4. razreda Tatjana Vajdl Osnovna šola Mozirje Mental Health and Well-Being Workshops for Students IZVLEČEK: Duševno zdravje pri otrocih je ključnega pomena za njihov celovit razvoj. Duševno zdravje jim omogoča, da se lažje soočajo s stresom, razvite imajo socialne veščine, nimajo težav z učenjem ter vzpostavljanjem zadovoljujočih odnosov. Poleg staršev tudi učitelji v veliki meri prevzemajo naloge celostnega razvoja otroka, vključno z razvojem dobrega duševnega zdravja. Treba je zagotoviti okolje, kjer se počutijo varne, spoštovane in sprejete. Spodbujati je treba njihovo individualnost, jih pohvaliti za dosežke pri oblikovanje pozitivne samopodobe. Učitelji moramo biti pozorni na čustveno počutje otrok. Pomembno je, da prepoznamo znake stresa, tesnobe ali drugih stisk, da lahko potem pravočasno ukrepamo in nudimo ustrezno podporo. Ključno je duševno zdravje krepiti že v zgodnjem otroštvu in v ta namen so oblikovane delavnice »Dobro sem«. S tem pristopom lahko pri otrocih preprečimo napačna prepričanja o sebi, okolici ter jim ponudimo dejavnike varovanja duševnega zdravja. Ključne besede: krepitev duševnega zdravja, pozitivna samopodoba, prepoznavanje in sprejemanje čustev, oblike sproščanja Abstract: Mental well-being is fundamental for children‘s overall development. It enables them to cope better with stress, develop social skills, learn and form meaningful relationships. Teachers, like parents, bear significant responsibility for the child‘s holistic growth, including acquiring good mental health. A learning environment that promotes safety, respect, and acceptance is vital. We should encourage individuality and praise our students‘ success in developing a positive self-image. Teachers must pay close attention to student emotional well-being. Identifying indicators of stress, anxiety, or other distress allows us to take timely action and provide appropriate support. The Dobro sem („I am Well“) prevention programme aims to promote mental health from a young age. This approach can help youngsters avoid misconceptions about themselves and their surroundings while providing mental health benefits. Keywords: mental health promotion, positive self-image, identification and acceptance of emotions, types of relaxation 50 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | IDEJE IZ RAZREDA Uvod V času izvajanja delavnic sva bili osredotočeni na odzivnost četrtošolcev, saj je bilo zanje vse novo. Bili so Učiteljici Tatjana Vajdl in Maja Krumpačnik sva se zelo motivirani za sprejemanje neznanega, sodelovali so, udeležili programa »Dobro sem«. Sodelovali sva kot spraševali in se pogovarjali. Po vsaki izvedeni delavnici trenerki prostovoljki v okviru programa »Dobro sem – so otroci dobili DREVO RAZPOLOŽENJA (Slika 1), na krepitev duševnega zdravja ranljivih skupin«, ki poteka katerem so merili in opredelili svoje razpoloženje, tako pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste- da so označili ali pobarvali lik, ki jih označuje (kje na Polje s podporo Ministrstva za zdravje RS. Program drevesu sem jaz). Dobro sem vključuje preventivne vsebine psihosocialne pomoči za ozaveščanje, izobraževanje in usposabljanje. Ko so označili in pobarvali svoj lik na drevesu, je sledil zaključek delavnice z umirjanjem ob vizualizaciji. Pri izvajanju delavnic z učenci 4. razreda Erjavec Bizjak in Strniša (2022) pravita, da je pomembno, da: • krepijo samopodobo, saj je pozitivna samopodoba ključna za dobro duševno počutje; • se naučijo, kako prepoznati in uravnavati svoja čustva; • sprejemajo izzive, saj se morajo naučiti soočati se s težavami in z izzivi in tudi sprejemati neuspehe kot del učenja; • razvijajo socialne veščine za vzpostavljanje pozitivnih odnosov z drugimi; • se naučijo nekaj osnovnih in enostavnih tehnik sproščanja in čuječnosti in si znajo postaviti cilje. Izvajanje delavnic delavnice sva izvajali pri urah oddelčne skupnosti. Naslovi in cilji posameznih delavnic po Erjavec Bizjak in Strniša (2022): • Spoznajmo se (spoznavanje in skupinska dinamika) • Kdo sem jaz in kakšen želim postati? (krepitev pozitivne Slika 1: Drevo razpoloženja samopodobe) Vir: Monika Erjavec Bizjak, Branka Strniša, 2022 • Misli – čustva – vedenje (prepoznavanje vpliva misli na vedenje) 1. Spoznajmo se (spoznavanje in • Čustva (prepoznavanje in izražanje čustev) skupinska dinamika) • Kako se pogovarjati? (učenje učinkovite komunikacije) • Kako lahko rešim problem? (strategije reševanja učnih Namen te delavnice je medsebojno spoznavanje, problemov) ustvarjanje skupinske dinamike, povezovanje in • Poti iz konfliktov (reševanje sporov in iskanje rešitev) krepitev občutka pripadnosti ter seznanjanje s pravili • Sproščenost in čuječnost (tehnike sproščanja) znotraj delavnic (Erjavec Bizjak in Strniša, 2022). • Imeti rad sebe in druge (ohranjanje ljubečih in skrbnih V tej delavnici so si otroci preko gibov zapomnili imena odnosov) drugih. • Moje želje in cilji (zaključek in evalvacija) Otroci so stali v krogu. Vsak je predstavil svoje ime in naredil en zanimiv gib. Gibi naj se ne ponavljajo. Vsi Pri izvajanju delavnic je bilo najpomembnejše pravilo ostali so naprej ponovili njegovo ime in izbrani gib, zaupnosti. Učiteljici sva otroke seznanili, da vse, kar se ki ga določa, nato pa še svoje ime in gib. Najprej so šli bomo pogovarjali, ostane v skupini, in tega, kar nam vsi po vrsti en krog, na koncu pa smo vajo ponovili še zaupajo, ne nosimo v zunanji svet. Počutiti se morajo naključno. Vaja je videti zelo enostavna, vendar ni, če je popolnoma varne in sprejete. v krogu 21 učencev. | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 51 IDEJE IZ RAZREDA 2. Kdo sem in kaj želim postati? (krepitev naučimo, kako so povezane naše misli, čustva in reakcije pozitivne samopodobe) (Erjavec Bizjak in Strniša, 2022). V tej delavnici smo krepili pozitivno samopodobo Z vajo Papirnata zgibanka spodbude sva otrokom in zdravo samozavest. Zelo smo poudarjali besede predstavili, da si lahko tudi sami govorijo spodbudne samopodoba, samozavest in samospoštovanje, kaj besede, misli, ki jim pomagajo v težkih situacijah, pri cenimo in katere lastnosti želimo razvijati. Z učiteljico doseganju ciljev in izpolnjevanju nalog. Majo sva spodbujali otroke, da pripovedujejo, kako Po najinih navodilih so izdelali papirnato zgibanko vidijo sami sebe in svoje pozitivne lastnosti. Pomembno in vanjo so vpisali spodbudne stavke (Vse bo v redu. je, da se sprejmejo takšne kot so, da imajo ljubeč odnos Zmorem. Dobro se počutim. Uspelo mi bo. Zaupam do sebe in tudi do nekoga, ki ga spoštujejo (Erjavec vase.) ali pa so narisali spodbudne motive. Dogovorili Bizjak in Strniša, 2022). smo se, da bodo vedno pokukali vanjo, če bodo imeli Izvedli smo vajo Moje pozitivne lastnosti. Namen je bil težek dan ali če se bodo znašli v stiski (Slika 2). spodbuditi jih za iskanje lastnih pozitivnih lastnosti. Vsak otrok je naredil obris svoje roke in na vsak prst 4. Čustva (prepoznavanje in izražanje je napisal eno pozitivno lastnost, ki jo vidi na sebi. Ko so vajo končali, sva jih povabili, da so z nami delili čustev) pozitivne lastnosti, ki so jih zapisali v obris dlani. Za lažje prepoznavanje in razumevanje čustev smo si ogledali film Vrvež v moji glavi. Namen je bil ugotoviti, kako se liki iz filma odražajo v naših življenjih. Z 3. Misli – čustva – vedenje učiteljico sva potem povabili otroke, da podelijo svoje (prepoznavanje vpliva misli na vedenje) mnenje o filmu. Pomagali sva jim tudi s pomočjo vprašanj. (Kako so doživeli glavno junakinjo, ki se mora Namen delavnice je bil, da spoznajo povezanost preseliti v popolnoma novo mesto in zapustiti svoj dom, med mislimi, čustvi in vedenjem. Da spoznajo, kaj je svoje prijatelje? Kako bi se vi počutili na njenem mestu?) misel, kaj čustvo in kaj naša reakcija. Kajti za lažje Otrokom sva potem razložili, da če so žalostni, s tem ni obvladovanje različnih situacij nam pomaga, da se čisto nič narobe, hkrati pa lahko najdejo veselje v novih stvareh in novih izkušnjah (Erjavec Bizjak in Strniša, 2022). V delavnici čustva smo izvedli še eno vajo z naslovom Čustvenčki v maskah. Namen te vaje je bil, da otroci prepoznavajo različna čustva in jih povežejo z besedami za označevanje čustev. Pripravili smo papirnate krožnike, lesene palčke, škarje, flomastre ali voščenke in lepilo. Prebrali smo pesmico: »Jezen na Jana, doma je ljubeč, poln sem čustev, čisto sem preč. Srečen sem, ko zmagam, potrt, ko izgubim, čustva se mi menjajo tako, kot oblaki mimo gredo.«, v kateri so omenjena čustva, na katera naj bodo pozorni. Opisana čustva smo potem izpisali na tablo. Sami pa so izdelali masko, ki prikazuje eno od čustev, zapisano na tabli. Dejavnost smo zaključili v pogovornem krogu: Katera čustva ste najlažje izrazili? Katera najtežje? Kako ste se počutili, ko ste predstavljali svoje čustvo na maski? Zakaj je pomembno, da se zavedamo čustev in jih izražamo? (Slika 3) 5. Kako se lahko pogovarjamo? (učenje učinkovite komunikacije) Med izvajanjem delavnic sva z učiteljico ugotavljali, kako pomembno je pogovarjanje. Razmišljali sva, Slika 2: Potek izdelave kako vaditi učinkovito dvosmerno komunikacijo s Vir: Monika Erjavec Bizjak, Branka Strniša, 2022 52 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | IDEJE IZ RAZREDA Po končani vaji smo se pogovorili o naslednjih vprašanjih: Kako ste se počutili, ko ste poslušali? Kako ste se počutili, ko ste govorili? Ugotovili so, da je zelo težko od 2 do 4 minute poslušati sogovorca, ne da ga vmes prekinejo, govorijo o svojih doživetjih, v najslabšem primeru celo zasmehujejo. 6. Reševanje problemov (strategije reševanja učnih problemov) Otroci spoznajo, da so problemi vedno prisotni in da se jih da reševati na različne načine. V tej delavnici se naučijo iskati možnosti za rešitev problema. Zastavili smo si vprašanje, kaj lahko storimo s problemom. Potem smo prebrali zgodbico o problemu iz knjige K. Yamada Kaj storiš s problemom?, ki nam je na koncu razkrila, da vsak problem prinaša priložnost za nekaj dobrega. Samo dobro je treba pogledati. Izvedli smo vajo Viharjenje možganov. Namen vaje je bil Slika 3: Ne moremo se odločiti, kaj bomo čutili spodbuditi otoke k iskanju različnih idej. Vir: Monika Erjavec Bizjak, Branka Strniša, 2022 Otroke sva razdelili v manjše skupine, po 4–5 otrok. Za vsako stvar so navedli čim več možnosti uporabe. Kako pomočjo dejavnega poslušanja in govornih veščin. Pri bi lahko še drugače uporabili: časopisni papir, ribiško komunikaciji namreč sprejemamo sporočila preko mrežo, plastično steklenico, otroško kolo … različnih kanalov: način govorjenja, stik s pogledom, izraz obraza, drža telesa, kretnje in dotik. Izvedli smo Po izvedbi vaje smo imeli skupno predstavitev. Imeli dve vaji (Komunikacijska past in Aktivno poslušanje), so zelo nenavadne ideje, pri nekaterih pa smo se tudi s katerima spoznavamo in izboljšamo ustrezno pošteno nasmejali in zabavali. komunikacijo tako pri sebi kot pri sogovornikih in kako se izognemo komunikacijski pasti. Namen vaje Komunikacijska past je, da otroci spoznajo 7. Konflikti in kako jih reševati? komunikacijske pasti, ki se jim je treba izogibati: (reševanje sporov in iskanje rešitev) NE prekinjamo pogovora. NE nudimo nasvetov, če V razrednih skupnostih se hitro lahko zgodi situacija, niso zaželeni. NE obsojamo. NE zasmehujemo. NE ki privede do konflikta. V ta namen je bila zasnovana kritiziramo. NE skačemo v besedo (Erjavec Bizjak in delavnica, da lahko v različnih situacijah uporabljamo Strniša, 2022). različne strategije reševanja konfliktov. Odigrali smo igro vlog ovir pri sporazumevanju. Pri vaji Snežinke smo spoznali, da lahko vsak isto Povabila sem enega otroka, da se mi je pridružil v stvar vidi različno. Vsak otrok je dobil list papirja. Med pogovoru. Pripovedoval je zgodbo, jaz pa sem medtem izvajanjem so bili osredotočeni samo na svoj papir in ves čas uporabljala eno od komunikacijskih pasti. Ko navodila. Nihče ni smel prositi za dodatna navodila, je ugotovil, katero past sem uporabila, sem v pogovor ampak je samo delal, kot je mislil, da je prav. Po končani povabila naslednjega otroka, in začela uporabljati drugo vaji smo pogledali natrgane liste, ki so predstavljali past. snežinke. Vse snežinke so bile drugačne. Z učenci smo Zelo pomembna se nama je zdela vaja Trening se pogovarjali o tem, zakaj so bili listi natrgani tako aktivnega poslušanja. Namen vaje je otroke naučiti različno in ali je s tem kaj narobe. Ugotovili smo, da je aktivnega poslušanja. ravno tako tudi pri konfliktih, saj gre za različne poglede na situacijo, ki pa niso napačni, ampak različni. Otroci so se usedli v pare in se dogovorili, kdo bo v paru A in kdo B. A-ji so začeli pogovor o temi, ki so si jo izbrali Nato smo izvedli vajo Kaj lahko naredim, ko sem jezen? sami (kako so preživeli počitnice, katera je njihova S to vajo spodbujamo otroke k razmišljanju o tem, najljubša žival, kaj me najbolj nasmeje). A-ji so govorili katere situacije jih razjezijo in kako se lahko s temi 2−4 minute, nato so vloge zamenjali. občutki soočijo (Erjavec Bizjak in Strniša, 2022). | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 53 IDEJE IZ RAZREDA Na sredino učilnice smo položili prazen plakat. Otroci rad, kaj pomeni, da imaš rad sebe. Imeti nekoga rad, so napisali ideje, kaj vse lahko naredijo v dani situaciji, pomeni, da se nanj čustveno navežemo. Ta oseba nam če do konflikta pride ali če so jezni. Npr. Rečem oprosti. postane pomembna. Z njo želimo preživeti veliko Žal mi je. Prosim, potrebujem pomoč. Ne! Ni mi všeč! Ne časa. Pomembno nam je, kako se ta oseba počuti, kaj želim tega! Odstranim se. Naredim vdiihh ... izdihhh idr. se z njo dogaja, kaj misli, kaj počne. Vendar je tudi zelo pomembno, da imamo najprej radi sami sebe (Chapman, 2005). 8. Sproščenost in čuječnost (tehnike Z vajo Pet jezikov ljubezni so otroci spoznali, kateri jezik sproščanja) ljubezni prevladuje pri posamezniku. Že v osnovi velja, da so otroci bolj čuječi, saj pogosteje Otrokom sva predstavili pet načinov, kako drugemu živijo za sedanji trenutek in niso toliko obremenjeni s pokažemo, da nam nekaj pomeni: z besedami potrditve, preteklostjo in prihodnostjo kot odrasli (Erjavec Bizjak s posvečenim časom, s sprejemanjem daril, z nudenjem in Strniša, 2022). Z delavnico sproščenost in čuječnost uslug, z dotikom. Spodbujali sva jih, da so razmislili sva seznanili otroke, kaj je sproščanje, zakaj je potrebno o tem, kaj jim je najbolj všeč, kaj imajo najraje, da jim in katere tehnike sproščanja so najbolj ustrezne. nekdo naredi in s tem pokaže, da jih ima rad. Povedali sva, da si lahko izdelajo svoj sistem sproščanja, V veliko veselje nama je bilo, ko sva prebrali, da kajti sproščanje pomeni za vsakega nekaj drugega. je otrokom zelo pomemben posvečen čas, besede Pomembno je, da se naučijo zavedanja, kdaj začutijo potrditve, dotiki, sprejemanje daril in na koncu usluge. napetost v svojem telesu. Z vajo Asociacije so se naučili prepoznavanja ljubečih Najprej smo izvedli vajo Kaj jim povzroča napetost? vedenj in občutkov. Namen vaje je bil, da otroke spoznamo z različnimi načini sproščanja. Otoke sva povabili v krog in jih pozvali, naj povejo prve tri misli, ko slišijo besedo ljubezen. Nato so pisno Otroke sva posedli v krog in vodili pogovor: Kaj si odgovarjali na vprašanja: Kdo so ljudje, ki me imajo predstavljaš pod sproščanjem? Ali ga kdo izvaja in radi? Kako mi mama pokaže, da me ima rada? Kako na kakšen način? Otrokom sva potem razložili, da mi oče pokaže, da me ima rad? Katerega od ljubečih se tesnoba, strah, stres odražajo na štirih področjih: dotikov imam najraje? Ko so končali, smo imeli razpravo telesno, čustveno, miselno in vedenjsko. Otroci so nato na temo zgornjih vprašanj. Otroci so sproščeno pisali in napisali, kaj jim napetost povzroča in so opisovali svoje pripovedovali o svojih občutjih. občutke. Spoznali so, da se lahko sproščajo tudi z masažo. Namen te vaje je otroke naučiti alternativnih metod sproščanja. 10 Moje želje in cilji (zaključek in Otroke sva povabili, da so zavzeli udoben položaj in evalvacija) sledili so navodilom za masažo: Moje želje in cilji je bila zadnja izvedena delavnica. Zmasirajte si lasišče: palce položite za ušesa, z drugimi Namen te delavnice je bil naučiti otroke, kako je treba prsti pa se nežno sprehajajte po lasišču. Zmasirajte načrtovati cilje, da si lahko uresničijo želje (Erjavec si rame: otroci so naredili krog in drug drugemu so Bizjak in Strniša, 2022). masirali ramena. Izvedli smo vajo Seznam želja, pri kateri so ozavestili Njihovo počutje med masažo je bilo odlično. Delavnico lastne želje. V razpredelnico so zapisali svoje želje. (Kaj smo zaključili z umirjanjem ob vizualizaciji »naj sneži«. bi počel, če bi imel neomejeno količino časa in denarja? (Zaprite oči in si predstavljate, da v mirnem zimskem Zapisali bi naj deset želja.) dnevu stojite zunaj, ko začne nežno snežiti. Pozornost usmerite v mislih na vsako snežinko, ki vam pada na obraz. Jo čutite?) Z umirjenim glasom sva prebrali besedilo. Po koncu vizualizacije smo se pogovorili, kako Evalvacija opravljenega dela so se počutili pred, med in po vizualizaciji. Dobro so jo Ob koncu delavnic smo skupaj opravili evalvacijo. sprejeli in izrazili željo, da jo še kdaj ponovimo. Otroke sva spodbudili, da razmislijo, kaj so se novega naučili. Učiteljici sva vodili pogovor o tem, kaj pomembnega so se naučili v celotnem programu. Svoje 9. Imeti rad sebe in druge (ohranjanje misli so zapisovali v svoj priročnik. Pripovedovali so, ljubečih in skrbnih odnosov) kako po opravljenih delavnicah vidijo sami sebe. V delavnici otroci spoznajo, kaj pomeni, da imaš nekoga Vse delavnice so bile zelo dobro zastavljene. Otroci 54 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | IDEJE IZ RAZREDA so jih dobro sprejeli. Pri nekaterih so bili zelo aktivni, Sklep pri nekaterih pasivni, odvisno od tega, kako so jih posamezne dejavnosti pritegnile. Radi so ustvarjali, Namen delavnic »Dobro sem« je bil, da otroci razvijajo pripovedovali s pomočjo izdelkov. Spoznali so veliko svojo samopodobo, pozitivno razmišljajo o sebi in koristnih informacij in nasvetov, ki jih tudi udejstvujejo. drugih, se naučijo upravljati s čustvi in jih lažje izražajo, V delavnicah, kjer so morali izražati, opisovati svoja skrbijo za izboljšanje medsebojnih odnosov, se naučijo čustva (Čustva. Imeti rad sebe in druge. Moje želje in sprejemati stresne situacije in premagovati ovire ter cilji.), so bili bolj zadržani. povečujejo socialno vključenost, sposobnost empatije in čustveno inteligenco. Dejavnosti v posameznih Ta program bi lahko še bolj promovirali, da bi se ga delavnicah učijo otroke prepoznavati prednosti udeležilo še več ljudi, sploh iz ranljivih skupin, saj bi bil sodelovanja in dela v skupini. Učili so se sprejemati zanje koristen. skupinske odločitve, ocenjevali so vedenje članov Nekaj odgovorov in mnenj četrtošolcev po opravljenih skupine in prepoznavali uspešne strategije za reševanje delavnicah: nesporazumov. 1. Kaj novega si se naučil/-a na delavnicah? Kaj ti je Delavnice so bile zasnovane na pristopih, ki so bilo bolj ali manj všeč? vključevali igro, ustvarjalnost, razmišljanje in skupinsko delo. Po odzivih četrtošolcev ob zaključku evalvacije so »Kako se počutijo drugi in da moram verjeti vase.« (Jaka, se izvedene preventivne delavnice izkazale za koristne učenec 4. b razreda) in učinkovite. Otroci so uporabljali zgibanko Spodbude, »Naučila sem se, da moramo sprejemati samega sebe.« verjeli so vase, na miren način so skušali reševati (Ela, učenka 4. b razreda) konflikte, radi so izvajali vaje za sproščanje. »Všeč mi je bila vaja z masažo.« (Maj, učenec 4. b razreda) Otroci so se v delavnice bolj ali manj aktivno vključevali in pokazali interes za obravnavane teme. »Bilo mi je všeč, da smo morali pisati dobre stvari o drugih«. (Metka, učenka 4. b razreda) »Naučil sem se, da če te je nečesa strah, samo globoko dihaj in tako se sprostiš.« (Eva, učenka 4. b razreda) 2. Kaj si na skupini spoznal/-a novega o sebi? Viri in literatura Otroci so v skupini spoznali: da je pomembno, da Chapman, G. D. (2005). Pet jezikov ljubezni. Kako pokažete, da ljubite. Tuma. sprejemajo same sebe, da so prijazni do sošolcev in da lahko konflikte rešijo na miren način s pogovorom. Erjavec Bizjak, M., Strniša, B. (2022). Dobro sem. Pa ti? Priročnik za izvedbo preventivnih delavnic za krepitev duševnega zdravja pri otrocih 3. Katero misel, idejo, predstavljeno na delavnicah, si 6 – 12 let. Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. uspešno vpeljal/-a v svoj vsakdan? Vajdl, T. (2021). Zapiski iz delavnic – Dobro sem – otroški modul za krepitev duševnega zdravja pri otrocih 6–12 let (neobjavljeno gradivo). Otroci so v svoj vsakdan uspešno vpeljali pomen Yamada, K. (2017). Kaj storiš s problemom? Založba BP. dihalnih vaj in masaže. Z objemom, prijaznostjo in spodbudno besedo so pomagali sošolcem. 4. Kakšno je bilo tvoje počutje v času izvajanja delavnic? Si se lahko počutil/-a sproščeno in varno ob trenerju in ostalih članih skupine? V času izvajanja delavnic so se otroci počutili sproščeno, varno in sprejeto. | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 55 IDEJE IZ RAZREDA Slika 1: Število glasov v besedi Predopismenjevalne dejavnosti na prostem  Developing Pre-Literacy Skills Outdoors Tjaša Kokalj Osnovna šola dr. Vita Kraigherja, Ljubljana IZVLEČEK: Predno se v 1. razredu začne opismenjevanje, je veliko ur pouka namenjenega predopismenjevalnim dejavnostim. Mednje sodijo različne igre in dejavnosti, s katerimi učenci urijo vidno zaznavanje, slušno razločevanje in razčlenjevanje, orientacijo in grafomotoriko. V članku 56 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | IDEJE IZ RAZREDA so predstavljeni konkretni predlogi dela (Černič, 2021). Ob vedno večjem številu ur, ki jih presedimo za raznimi napravami, pa ob pouku na predopismenjevalnih dejavnosti, ki jih prostem učitelj poskrbi tudi za svoje boljše počutje. lahko izvedemo zunaj učilnice. Pouk Sama sem opazila, da je pri pouku na prostem potrebnih manj mojih besed in naporov za umirjanje učencev, na prostem je ob današnjem sedečem lahko so bolj sproščeni in glasnejši kot v razredu. načinu življenja odlična spodbuda tako Predvsem pa je zanimivo opazovati otroke, ki so ob gibanju na prostem bolj motivirani za šolsko delo kot če učencem kot učiteljem za gibanje na bi bili v učilnici. svežem zraku. Raziskava (Cankar, 2015) je pokazala, da učitelji v 1. Ključne besede: predopismenjevalne dejavnosti, pouk razredu zelo malo ur slovenščine izvedejo zunaj. Da bi na prostem, 1. razred se ta delež čim bolj povečal, v nadaljevanju predstavljam nekaj predlogov, kako lahko predopismenjevalne spretnosti urimo tudi izven učilnice. Abstract: Even before the initial literacy development in Grade 1, early literacy experiences often occur through games and activities that allow children to build visual perception, auditory recognition and Predopismenjevalne dejavnosti na segmentation, orientation, and graphomotor skills. This article presents practical alternatives for outdoor prostem pre-literacy activities. Given today‘s sedentary Orientacija lifestyle, an outdoor classroom provides a powerful Otrok se najprej orientira na lastnem telesu, nato pa stimulus for pupils and teachers alike to get outdoors. še v prostoru in na papirju (Zrimšek, 2003). Ta cilj je Keywords: pre-literacy activities, outdoor classroom, zapisan tako v učnem načrtu za slovenščino kot tudi za Grade 1 Pred branjem in pisanjem Predno se začne obdobje začetnega branja in pisanja je pomembno, da pri otrocih razvijamo predbralne in predpisalne zmožnosti z različnimi vajami, največkrat z didaktičnimi igrami (Grginič, 2005, str. 163). Eden izmed mnogih ciljev jezikovnega dela pouka slovenščine v 1. VIO osnove šole je tudi, da učenci razvijajo predopismenjevalne zmožnosti (vidno razločevanje, slušno razločevanje in razčlenjevanje, orientacijo na telesu, v prostoru in na papirju, držo telesa in pisala ipd.) (Program osnovna šola slovenščina, 2018). Mnoge cilje pouka v 1. razredu pa lahko učitelj uresniči tudi med poukom na prostem. Pouk na prostem po Skribe Dimec (2014) pomeni organizirano učenje zunaj šole – lahko poteka na igrišču ali travniku, v parku ali gozdu, v kulturnih ustanovah ipd. Za to ne potrebujemo vedno veliko pripomočkov in dodatnih priprav, pomemben pa je prilagodljiv in ustvarjalen učitelj, ki razume, da ima pouk izven učilnice veliko pozitivnih učinkov. Pouk zunaj omogoča učencem pridobiti realne izkušnje, izboljša njihovo fizično in mentalno zdravje, izboljšuje učne dosežke, omogoča medpredmetne povezave, omogoča socialni razvoj in še mnogo drugega (Skribe Dimec, 2014). Tak način poučevanja pa ima prednosti tudi za učitelja. Spodbudi ga, da išče nove strategije poučevanja, da je ustvarjalen in prilagodljiv, obenem pa je ob tem primoran stopiti izven svoje cone udobja, saj tak pouk predstavlja drugačen in razgiban način Slika 2: Abeceda narave | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 57 IDEJE IZ RAZREDA matematiko. Med poukom na prostem lahko utrjujemo zunaj usmerimo v dejavnosti opazovanja okolice – orientacijo na več načinov. Učenci se razdelijo v pare. naj poiščejo nekaj določene barve ali oblike, ali pa mi Prvi učenec zastavi vprašanje drugemu, npr. »Kaj je poiščemo npr. 2 drevesna lista, učenci pa povejo, v čem nad toboganom?/Kaj je levo od klopi?«, drugi odgovori, sta si podobna in v čem različna. Če sami naberejo potem pa vlogi zamenjata. Lahko se igrata tudi igro več različnih npr. palic, pa jih lahko uredijo po dolžini, vodenja: prvi učenec daje navodila za gibanje drugemu debelini ali kakšnem drugem kriteriju. Na list papirja učencu – ali za premikanje in kazanje delov telesa (npr. lahko narišejo drevo/šolo/predmet, ki ga vidijo – pri dvigni desno roko/pokaži levo uho) ali pa za premikanje tem urijo pozorno opazovanje, mi pa jih usmerjamo po prostoru (naredi 3 korake naprej, naredi 2 koraka k opazovanju podrobnosti. Če vnaprej fotografiramo desno …). Nato vlogi zamenjata. S takimi dejavnostmi nekaj podrobnosti parka/igrišča/travnika v okolici šole, učenci urijo tudi sposobnost sledenja navodilom ter lahko te fotografije natisnemo, nato pa morajo otroci krepijo pozornost. Orientacijo lahko razvijamo tudi poiskati, kje smo to fotografijo posneli. z raznimi gibalnimi in rajalnimi igrami, ki jih še lažje Slušno razločevanje izvajamo zunaj kot v učilnici, saj je več prostora, otroci Otroci slušno razločujejo različne zvoke (oglašanje živali, pa so lahko glasnejši in bolj sproščeni. ropot, šumenje …), razlikujejo med kratkimi in dolgimi Vidno razločevanje besedami, zaznavajo število zlogov v besedi in rime med Otroci v svojem razvoju najprej razločujejo predmete, besedami (Zrimšek, 2003). Učence na prostem usmerimo nato abstraktne oblike in na koncu simbole, kot so v pozorno poslušanje. Lahko narišejo ali pa povejo, kaj črke in številke (Grginič, 2005, str. 163). Učence lahko so slišali v nekaj trenutkih tišine. Za bolj usmerjeno Slika 3: Učni list Kaj slišim 58 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | IDEJE IZ RAZREDA poslušanje pa pripravimo učni list (Slika 3), kjer je nekaj na glas glaskujejo. Enako lahko naredimo tudi ob možnosti že narisanih, eno pa lahko dorišejo sami. določevanju števila zlogov v besedi. Razločevanje dolgih in kratkih besed lahko urimo s Grafomotorika pomočjo pripravljenih sličic, ki jih položimo na tla. Grafomotorika je sposobnost in spretnost pisanja ter je Otroci pod kratko besedo položijo kratko palčko, pod specifični del splošne motorike (Žerdin, 2011). Pogoj za dolgo besedo pa dolgo palčko. dobro grafomotoriko je pravilna drža telesa in pisala, Slušno razčlenjevanje razvije pa se ob mnogih ponovitvah finomotoričnih Pri slušnem razčlenjevanje učenci najprej členijo povedi gibanj – npr. striženje, lepljenje, nizanje, sestavljanje na besede, nato pa besede na zloge (zlogovanje) in na kock … Učenci lahko na prostem rišejo s palico v pesek glasove (glaskovanje) (Zrimšek, 2003). Z otroki se lahko ali blato, zlagajo liste, kamenčke, palčke in drug naravni igramo igro ‚Kaj vidim?‘. Rečem: »Pred seboj vidim material ter ustvarjajo razne ‚risbe‘, stolpe in vzorce nekaj, kar se začne na glas K.« in učenci ugibajo, kaj bi (Slika 4). Na palico lahko natikajo liste ali pa jo ovijejo to lahko bilo. Ko igro dovolj usvojijo, se jo lahko igrajo s travo ali rožami. Na betonsko podlago lahko rišejo s tudi v manjših skupinah ali parih. Podobno se lahko kredami ali z vodo in čopičem, pozimi pa oblikujejo kepe igramo tudi z zadnjim ali srednjim glasom: »Vidim nekaj, različnih velikosti in oblik. K drobni motoriki rok sodi kar ima v besedi glas I.« Učenci, ki imajo že usvojeno tudi nabiranje plodov (npr. kostanjev), trganje rož in slušno razčlenjevanje, najlažje vodijo igro in s tem mečkanje drevesnih listov. diferenciramo dejavnost. Podobna dejavnost je ‚abeceda narave‘. Na pripravljeni podlagi so zapisane vse črke slovenske abecede. Učenci Sklep nabirajo različne predmete in rastline, določijo prvi glas ter predmet postavijo k pravi črki (Slika 2). Če plakat V svojo poučevalno prakso učitelji pogosto vpeljemo pozabimo pripraviti, lahko posamezne črke napišemo različne spremembe. Ena izmed teh bi gotovo morala na tla ali jih oblikujemo iz naravnih materialov, pri biti tudi pouk na prostem, ki prinese mnogo koristi tako tem pa nam lahko pomagajo učenci. Če imamo na za učence kot tudi za učitelja. Še posebej primeren za voljo betonska tla in krede, lahko učenci na tla narišejo tak način poučevanja in učenja je 1. razred, ki naj bi bil preproste sličice, pod njih pa postavijo toliko kamnov namenjen predvsem mehkemu prehodu iz vrtca v šolo. ali listov, kolikor ima beseda glasov (Slika 1) ter besedo Naj bo tudi pouk izven učilnice eden izmed pristopov tega prehoda. Viri in literatura Cankar, L. (2015). Pogostost uporabe pouka na prostem v 1. razredu osnovne šole [diplomsko delo]. http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/ eprint/3164 Černič, A. (2021). Pogledi učiteljev in učna gradiva za pouk na prostem pri učni vsebini snovi od 1. do 5. razreda osnovne šole [magistrsko delo]. http://pefprints.pef.uni-lj.si/7067/ Grginič, M. (2005). Porajajoča se pismenost. Izolit. Skribe-Dimec, D. (2014). Pouk na prostem. 2.6. V Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi: naravoslovje in tehnika (str. 79–83). Zavod RS za šolstvo. http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/pos-pouka-os-spozn- okolja/#/78/ Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. (2018). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/ assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/ UN_slovenscina.pdf Potočnik, N. (2003). Začetno opismenjevanje: pismenost v predšolski dobi in prvem razredu devetletne osnovne šole (str. 170). Pedagoška fakulteta. Žerdin, T. (2011). Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja: [priročnik za pomoč specialnim pedagogom in učiteljem pri odpravljanju motenj v razvoju jezika, branja in pisanja] (1. ponatis, str. 2 zv. (368 )). Bravo - društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami; Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Slika 4: Vzorec iz naravnih materialov | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 59 AKTUALNO Beremo z digitalnim pripomočkom KOBI v šoli  Reading with KOBI for Schools Digital Tool Dr. Manja Podgoršek Mesarec Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje IZVLEČEK: KOBI v šoli je digitalni pripomoček za učenje in utrjevanje branja. Na voljo je strokovnim delavcem in učencem v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Digitalni pripomoček omogoča različne nastavitve prikaza besedila (npr. velikost črk, tip pisave, barva ozadja …), dodatno pa je tako strokovnim delavcem kot tudi učencem omogočeno spremljanje napredka pri branju. Strokovni delavci do pripomočka dostopajo s svojim AAI računom, učenci pa s pomočjo QR kod, ki jih ustvari strokovni delavec. Ključne besede: učenje branja, digitalni pripomoček, AAI račun Abstract: KOBI for Schools is a digital tool for learning and reinforcing reading. It is available to educators and learners in primary schools, schools with adapted programmes, and education centres for youth with disabilities. The tool has various text display settings (font size, font type, background colour, etc.) and helps educators and pupils track reading progress. Educational professionals can access the app through their AAI accounts, while students can use QR codes issued by their teachers. Keywords: learning to read, digital tool, AAI account 60 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | AKTUALNO Uvod Kaj je digitalni pripomoček V slovenskem šolskem prostoru učni načrt za slovenščino KOBI v šoli in kako ga šole lahko predvideva, da imajo učenci ob koncu prvega vzgojno- uporabljajo? izobraževalnega obdobja razvito zmožnost branja (in pisanja) neumetnostnih besedil, kar pomeni, da usvojijo KOBI v šoli je digitalni pripomoček, katerega temeljni tehniko branja oz. tekoče berejo (Poznanovič idr., 2018). namen je, da podpira učence pri usvajanju bralne Usvojena in avtomatizirana bralna tehnika predstavlja tehnike in utrjevanju branja. Gre za modificirano predpogoj za razumevanje besedila, saj lahko učenec le in za šolski prostor posebej prilagojeno različico tako svojo pozornost usmeri na pomen prebranega. Razvite pripomočka KOBI. KOBI v šoli zaradi medija, na bralne veščine poleg razumevanja prebranega in bralne katerem beremo besedilo (tj. tabličnega računalnika), omogoča funkcionalnosti, ki lahko učence pri branju kulture opredeljujejo bralno pismenost, kot je opredeljena v procesu učenja tehnike branja podpirajo (npr. v Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti (Pečjak nastavitev velikosti črk, razmika med vrsticami …), idr., 2023). Pomen bralne pismenosti potrjuje aktualni hkrati pa učiteljem omogoča, da učencem dodeljujejo predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja bralna gradiva ter spremljajo njihov napredek pri (NPVI, 2024). Hkrati je nedavna raziskava PIRLS (Klemenčič branju. V nadaljevanju prispevka predstavljamo ključne Mirazchiyski in Mirazchiyski, 2023) pokazala, da je bila, tako značilnosti ter izpostavljamo prednosti, ki jih učitelji kot v mnogih državah, zaznana slabša bralna pismenost zaznavajo ob uporabi digitalnega pripomočka KOBI v četrtošolcev (dosegli so v povprečju 22 točk manj kot leta šoli. 2016) in hkrati nižja motivacija za branje (23 % četrtošolcev ne mara branja). Uporaba digitalnega pripomočka Akcijski načrt za razvoj bralne pismenosti 2020–2030 v KOBI v šoli je enostavna sklopu Dostopnost bralnega gradiva kot enega izmed ukrepov predvideva Aplikacijo za učenje in utrjevanje Učitelji se v aplikacijo prijavijo s svojim šolskim AAI branja. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s sredstvi računom, kar poenostavi proces in hkrati zagotavlja mehanizma za okrevanje in odpornost (NOO) v okviru varnost. Ob prvi prijavi učitelj ustvari uporabniški izvajanja dejavnosti Akcijskega načrta digitalnega račun, ki mu omogoča dostop do vseh funkcij aplikacije izobraževanja 2021–2027 (ANDI, 2022) omogoča dostop do ter dostop do nastavitev za upravljanje učenčevih različnih platform, orodij in storitev. Tako strokovnim računov. Tudi za učence je prijava hitra in enostavna z delavcem (v nadaljevanju: učiteljem) in učencem, v uporabo posebne slikovne (QR) kode, ki se samodejno obdobju od marca 2024 do marca 2027 omogoča uporabo generira v učiteljevem uporabniškem računu, ko učitelj digitalnega pripomočka KOBI v šoli. ustvari profile za posamezne učence. Ta koda učencem Slika 1: Prikaz možnosti nastavitve tipografije ter spremembe Slika 2: Prikaz besedila z vključenimi pravili za vizualno črk poudarjen zapis | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 61 AKTUALNO omogoča dostop do njihovega bralnega profila, kjer Tako lahko učitelji in učenci sami pri branju prilagajajo lahko izbirajo in berejo gradiva, ki jih dodeli učitelj. tipografske nastavitve, kot so velikost črk, razmik Postopek prijave je na ta način poenostavljen predvsem med vrsticami in besedami ter barva ozadja besedila. za mlajše učence. Učenci npr. enostavno spremenijo male tiskane črke v velike tiskane, kar lahko vpliva na njihovo bralno učinkovitost in razumevanje prebranega besedila. Branje gradiv na različnih Učenci lahko vizualno poudarijo določene črke ali zahtevnostnih stopnjah sklope črk, kar podpira njihovo sposobnost dekodiranja ter predstavlja tehniko za izboljšanje bralnega KOBI v šoli vsebuje knjižnico že predpripravljenih razumevanja in hitrosti branja. gradiv, ki so razvrščena glede na različne težavnostne stopnje. Učitelji lahko dodajajo tudi lastna gradiva, KOBI v šoli omogoča uporabo orodij za napredno skladno z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. sledenje s prstom, ki učencem pomaga pri usmerjanju Gradiva se lahko enostavno uvažajo v obliki .pdf datotek pozornosti na ustrezen del besedila. Učenec tako lahko ali po principu “kopiraj - prilepi”, ki jih je nato mogoče s prstom poudari posamezno besedo, celo vrstico ali pa dodeliti posameznim učencem ali skupinam učencev. uporabi poljubno široko masko. Slika 3: Prikaz učiteljevega poročila o napredku 62 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | AKTUALNO Učenci lahko v svojem bralnem profilu označijo mesto, Naložba je del ukrepov načrta, ki se financira iz kjer so prenehali z branjem in se kasneje enostavno mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost (noo.gov. vrnejo tja. Tako označevanje je še posebej pomembno za si). učence, ki berejo daljša besedila in/ali potrebujejo več sej za dokončanje branja. Učitelji lahko izbrana gradiva natisnejo za uporabo brez zaslona, v enaki obliki, kot je besedilo, prikazano na zaslonu (upošteva se npr. velikost črk, razmik med vrsticami, vizualno poudarjeni sklopi črk …). Pomembna značilnost digitalnega pripomočka KOBI v šoli je, da beleži bralne dosežke učencev, kot so število prebranih knjig in čas branja. Iz podatka o času branja Viri in literatura je mogoče pridobiti podatek o tekočnosti branja, kar Akcijski načrt digitalnega izobraževanja (ANDI) 2021–2027. (2022). učitelju omogoča dodaten vpogled v razvoj tekočnosti Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. https://www.gov.si/assets/ branja, na podlagi katerega lahko individualizirajo in ministrstva/MIZS/SDIG/JR-NOO-usposabljanja-303-35/2022/Akcijski- nacrt-digitalnega-izobrazevanja-2021-2027.pdf diferencirajo učni proces. Díaz, R., Nussbaum, M., Greiff, S. in Santana, M. (2024). The role of technology in reading literacy: Is Sweden going back or moving forward by returning to paper-based reading? Computers & Education, 213, 105014. https://doi.org/10.1016/j.compedu.2024.105014 Kaj o KOBIju v šoli pokažejo Klemenčič Mirazchiyski, E. in Mirazchiyski, P. (2023). Mednarodna izkušnje učiteljev? raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021): Nacionalno poročilo − prvi rezultati. Pedagoški inštitut. https://www.pei.si/wp-content/ uploads/2023/05/Nacionalno_porocilo_PIRLS_2021.pdf Po navedbah različnih učiteljev je ob smiselni in Günaydın, Y. in Başaran, M. (2022). The Predictive Power of Reading ustrezni uporabi digitalnega pripomočka KOBI v šoli Comprehension, Attitude Toward Sciences, Test Technique, And Science opazen dvig motivacije za branje, posebej tudi pri Subject Matter Knowledge In Predicting Pisa Scientific Literacy Test Total Score. Participatory Educational Research, 9(6), 206–220. tistih, ki sicer ne berejo radi, zaradi česar je posledično viden tudi napredek pri branju. Glede na učenčeve Pečjak, S., Bon, M., Bucik, N., Doupona, M., Gobec, M., Hočevar-Grom, A., Demšar Pečak, N., Lavrenčič Vrabec, D., Lubšina Novak, M., Možina, sposobnosti branja je mogoče v učnem procesu E., Nolimal, F., Ojsteršek, A., Bergoč, S., Potočnik, N., Požar Matijašič, upoštevati načelo individualizacije in diferenciacije. N., Saksida, I., Stabej, M., Straus, B., ... Zamida, R. (2023). Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 [Elektronski Prav tako predstavlja koristen pripomoček za učence, vir]. Ministrstvo Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje: Zavod ki šele usvajajo tehniko branja, in tudi za tiste, ki so Republike Slovenije za šolstvo. http://www.zrss.si/pdf/strategija_bralna_ tehniko branja že usvojili. KOBI v šoli omogoča vizualno pismenost.pdf oporo za vsakega posameznega učenca glede na njegove Poznanovič, M., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik Thuma, V., Honzak, M., Križaj, M., Rosc-Leskovec, D., Žveglič, M. in Ahačič, K. (2018). Učni načrt. specifike oz. tudi afinitete pri branju (npr. izbira barve Program osnovna šola. Slovenščina [Elektronski vir]. Ministrstvo za ozadja). Dodatno po mnenju učiteljev predstavlja izobraževanje, znanost in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/ podporno sredstvo pri branju za učence, ki imajo težave, Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf ter motivacijsko sredstvo za tiste, ki težav pri branju Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033: nimajo. Predlog (2023). Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. https://www.gov. si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Nacionalni-program-vzgoje-in- izobrazevanja-za-obdobje-2023-2033-predlog.pdf Sklep Usvojena tehnika branja predstavlja predpogoj za bralno pismenost posameznika, ki pa je napovednik nadaljnjega uspeha v življenju nasploh (Günaydın in Başaran, 2022). Z uporabo tehnologije in možnosti, ki jih ponuja, je mogoče, da učence pri branju podpiramo in jim omogočamo ustrezno bralno izkušnjo (Díaz idr., 2024). Digitalni pripomoček KOBI v šoli motivira, podpira in individualizira proces učenja branja, kar pripomore k razvoju bralnih veščin. Dodatne informacije o KOBI v šoli je mogoče najti na povezavi https://kobiapp.si/. | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 63 AKTUALNO Dr. Sandra Mršnik in dr. Nina Novak Kartice BERI IN PRIPOVEDUJ Marca letos je bila v Laškem konferenca za učitelje izvajanjem, lahko učitelji ustvarijo navdihujoče in razrednega pouka z naslovom Bralna pismenost na stimulativno okolje za razvoj bralne kulture v razredu. razredni stopnji, ki so jo vsebinsko zasnovale svetovalke za razredni pouk. Udeleženci konference so kot gradivo Temeljni cilj skupnega branje je tudi spodbujanje na konferenci prejeli kartice BERI in PRIPOVEDUJ. motiviranosti za branje, ki vključuje (navezujoč na To je odličen pripomoček za spodbujanje branja, Gradnike bralne pismenosti, Kerndl idr. 2022): pripovedovanja, širjenja besedišča in za sodelovalno • interes za branje, ki ga učenci lahko izkazujejo na učenje. različne načine: dajo pobudo, da bi nekaj skupaj Avtorice kartic: Nina Novak, Darja Krivec, Sandra prebrali, predlagajo, da bi skupaj brali, pripovedujejo Mršnik, Marta Novak, Mojca Dolinar, Roberta Kalc, o prebranem …; Vesna Vršič, Katarina Dolgan • pozitiven odnos do branja različnih vrst besedil Ilustracije in oblikovanje: Davor Grgičević lahko prepoznamo po tem, da učenci uživajo v branju in berejo samoiniciativno, brez navodil V zbirki kartic BERI IN PRIPOVEDUJ so se avtorice učitelja; osredotočile na učinkovito strategijo za spodbujanje bralne pismenosti in razumevanja besedila – • bralno samoučinkovitost, ki je pomembna, saj tisti skupno branje, ki poteka v dialogu o prebranem, s učenci, ki zase menijo, da so dobri bralci, tudi več postavljanjem vprašanj, z izražanjem in doživljanjem berejo; izbiro virov glede na namen branja je treba čustev … Kartice so namenjene dejavnostim skupnega po vertikali izobraževanja še posebej podpirati; branja, spodbujanju vsakodnevnega branja in pogovarjanju o prebranem v šoli. Sodelovalne • izbiro bralnega gradiva, da bi izvedeli stvari, ki dejavnosti, opisane na karticah, so lahko učinkovita bi se jih radi naučili, in berejo stvari, ki jih silijo k metoda za spodbujanje bralne pismenosti in razmišljanju; razvoj bralnih veščin učencev. Z ustrezno pripravo, • uporabo različnih lokacij (npr. šolska knjižnica) prilagajanjem kartic ter sistematičnim in načrtnim bralnih virov, ki je v tem obdobju tudi pomembna. A1 B1 A2 B2 Izberi knjigo in jo prelistaj. PSre sboešroi lsclii ksaesntiacvoi tine ski iuzpminisol.i vprašanja, ki bi jih postavil izbrani književni osebi. NapIzišbie vrpi rkanšjaignoja, ,v k ki abtie jrihi s poo gsltaavvnile književne V poljubni reviji izberite članek. Preberite ga. avtoorsjeub/aev žtiovraiclii. te knjige. PPreod bstraavnij usl dikraungi cdoru ing evmprua špaonsjtaa vsiotešo vlpcura. šanja, NapNišaip vipšir asešaznnajam, k ži ibvia jliih i np oosptiašiv nilj gihlaovvnei lastnosti. ki se začenjajo z kdo, kaj, kje, kdaj ali zakaj. knjiKžaetvenrie o lsaesbtni.osti so najbolj zanimive? Knjigo lahko tudi prebereš in nato poskušaš Odgovorite drug drugemu na postavljena samP roidpgoovevodruijt io n tae msv osjoaš onlacpui.s ana vprašanja. vprašanja. 64 | RAZREDNI POUK | 2024 | 1 | AKTUALNO Skupno branje predstavlja ključen del bralnega procesa, omogoča prilagajanje nadaljnjih dejavnosti glede na ki omogoča dejavno vključevanje vseh udeleženih, je potrebe in interese učencev. več kot le dejanje prebiranja besedila. Gre za dinamičen Kartice in navodila za uporabo so brezplačno na voljo proces, ki se odvija v dialogu med udeleženci, v na spletni strani ZRSŠ v Digitalni bralnici. našem primeru učenci. Med in po branju se vzpostavi interakcija, ki vključuje postavljanje vprašanj, izražanje čustev, razpravljanje o pomembnih temah in razlaganje Vir: zapletenosti besedila. Ta dialog omogoča globlje Novak, N., Krivec, D., Mršnik, S., Novak, M., Dolinar, M., Kalc, R., Vršič, V., in Dolgan, K. (2024). Kartice Beri in pripoveduj: zbirka kartic za spodbujanje razumevanje vsebine ter spodbuja dejavno sodelovanje skupnega branja v šoli (e-pubilkacija). Zavod RS za šolstvo. https://www. vseh. zrss.si/pdf/kartice_beri_in_pripoveduj.pdf Barvna podlaga kartic je različna, glede na zahtevnost dejavnosti. Pred začetkom uporabe kartic BERI IN QR koda za kartice: Navodila: PRIPOVEDUJ učitelj razmisli, katere kartice so ustrezne za posameznega učenca. Kartice naj bodo prilagojene stopnji razvitosti bralne zmožnosti, interesu za branje, razvitosti sodelovalnih veščin in samostojnosti učenca. Ključno je prilagajanje učenčevim zmožnostim in tako individualiziran pristop, ki ga usmerja učitelj (pogosto lahko tudi v dogovoru z učencem). Kartice omogočajo tudi redno spremljanje učenčevega napredka, kar Č3 D1 Preberi zgodbo in nariši svoj najljubši dogodek iz zgodbe. Sošolcu predstavi, zakaj si izbral ravno ta dogodek. Izvedite razredni projekt. Izdelajte seznam vseh knjig, ki ste jih v tem šolskem letu prebrali v razredu. Koliko knjig ste prebrali? Katere knjige je bralo več sošolcev/sošolk? | 1 | 2024 | RAZREDNI POUK | 65 https://www.zrss.si/strokovne-revije/razredni-pouk/ Konferenca o učenju in poučevanju matematike KUPM 2024 Datum dogodka: 11. in 12. november 2024 Kraj: Kongresni center Laško Konferenca je namenjena  vsem učiteljem, ki poučujejo matematiko od 1. razreda osnovne šole do zaključnega letnika srednje šole (učiteljem razrednega pouka, učiteljem matematike v osnovnih in srednjih šolah) ter strokovnjakom na področju matematičnega izobraževanja.  Primarni namen konference ostaja predstavitev novih in izvirnih pristopov k učenju in poučevanju matematike po vsej vertikali in za vse izobraževalne programe.