NO. 42 /UiERiSkA Domovina jlJjJ I M UUMUAM OM1V CLOVCNIAM MOMUNO NfWtTA AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) AM L JMOVINA, MAY 31, 1983 VOL. LXXXV Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Sestanek na vrhu voditeljev vodilnih vhodnih držav končal brez vidnega uspeha WILLIAMSBURG, Va. - V tem zgodo-vuiskem ameriškem mestecu se je končal vsakoletni sestanek voditeljev najvplivnejših zahodnih držav. Gostitelj je bil predsednik Ronald Reagan, sestanka so se pa udeležili Predsedniki ali premieri Anglije, Francije, Japonske, Italije in Zvezne republike Nemčije. Predsednik Reagan se je zanimal predvsem, da bi bili voditelji soglašali glede skupnega stališča do obrambnih ukrepov ZoPer Sovjetske zveze. Čeprav so mnogi voditelji zadržani do Reaganove politike, so Podpisali dokument, v katerem trdijo, da ne hodo pod nobenim pogojem dovolili Sovjetom vojaške premoči nad Zahodom. Pris- so tudi na trditev, da bodo podpirali Postavitev novih ameriških raketnih sistemov na evropskih tleh, če ne bo mogoče doseči kompromisa z ZSSR. S postavitvijo teh raket naj bi začeli že proti koncu leta, Sovjeti so Pa pred dnevi izjavili, da bodo postavljali n°ve rakete v državah Varšavskega spora-^uta, če bodo NATO države res začele izpolnjevati ameriški načrt. Francoski predsednik Francois Mitte-r*nd in italijanski premier Amintore Fanfani ?ta kritizirala ameriško gospodarsko politiko 111 nasprotovala Reaganovi trditvi, da nedav-n° začeta oživitev ameriškega gospodarstva Pospešuje oživitev gospodarstev v Evropi. To sploh ni res, sta dejala Mitterand in Fan-'fcni. Oba sta omenila velike primanjkljaje v ^criškem zveznem proračunu ter visoke pbrestne mere v ZDA. Zaradi tega ZDA dejansko ovirajo oživitev gospodarstva ne samo v Evropi, marveč po celem svetu, sta rekla. Zakladni tajnik ZDA Donald T. Regan J* rekel na tiskovni konferenci, da sta Italija IlJ Francija prosili, naj bi ZDA znižale °nrestne mere, Reaganovi vladi pa prepustili ^učinkovitejši način, po katerem naj bi do e8a znižanja prišlo. Regan in sam pred-*ednik Reagan sicer soglašata, da so obrest-e mere previsoke. nv vidnemu nesoglasju, so vsi držav-'kj soglašali, da so ti letni sestanki koristni. ^Popadi med Sirijo in Izraelom v Libanonu se nadaljujejo; topniški dvoboji , BEJRUT, Lib. - V zadnjih dneh je rišlo v vzhodni libanonski dolini Bekaa do ^Pniških dvobojev med sirijskimi in izrael-uni enotami. Sirijci so ponovno streljali na aelska izvidniška letala, a brez uspeha. **ktiynejši v vzhodnem Libanonu so tudi p^rilci PLO, ki imajo zatočišče pri Sirijcih. je ^ b°rci napadajo izraelske patrulje in je Padlo in bilo ranjenih nekaj Izraelcev. bo' Prete*c*i teden so Izraelci poslali no\ enote v Libanon, ker so potekale ol da n^.s'r’jske vojaške vaje. Izraelci so se bal Uto ' uporabili vaje kot kritje z So rekiten napad na Izrael. V zadnjih dne hosT s*r‘jske enote umaknile in je nevai vojne vsaj trenutno minila. Jasir Arafat ima nasprotnike v PLO Hi .DAMASK, Si. - Kot kaže, ima dolgolet-Araf Vse^a^or iznajdljivi voditelj PLO Jasir orjl a* resne težave z nasprotniki znotraj at^2acije. PLO je sicer zveza različnih ■■■■■■■■ palestinskih skupin in gibanj. Nekatera gibanja so radikalnejša od Arafata in ga kritizirajo zaradi popustljivosti do Izraela in ZDA. V zadnjih dneh je menda prišlo do spopadov med raznimi PLO skupinami. Arafat je dejal, da težave povzroča Libija oziroma Moammar Kadafi, ki da podpira skrajneže. Tudi Sirija ni povsem zadovoljna z Arafatom. Arafat je že srečno prestal več takih preizkušenj in nič ne kaže, menijo analitiki, da ne bo kos najnovejšemu napadu na njegovo vodenje PLO. Ameriški svetovalci v El Salvadorju nadaljujejo s svojim delom SAN VICENTE, El Sal. - Kljub atentatu na namestnika ameriških vojaških svetovalcev v El Salvadorju Alberta Schaufelber-gerja pretekli teden, drugi svetovalci nadaljujejo s svojim delom. Trenutno sodelujejo z el salvadorsko vojsko, ko le-ta pripravlja novo, obsežno ofenzivo zoper gverilce v pokrajini San Vicente. V ofenzivi bo sodelovalo okoli 6000 vladnih vojakov, v pokrajini je pa pod orožjem do 1000 gverilcev. Vojaški svetovalci ZDA priznavajo zaupno ameriškim novinarjem, da jih ni dovolj v državi, da bi lahko res učinkovito pomagali pri usposabljanju el salvadorske vojske. Predsednik Reagan bi rad poslal več svetovalcev v El Salvador, ne pa redne ameriške vojake. Mnenje v zveznem kongresu je pa odklonilno. Vremenske nezgode v ZDA in Evropi SALT LAKE CITY, Utah - Poplave v tem mestu so nenavadne. V zadnjih dneh je pa voda prizadela zahodni in južni del mesta, ogroženo je bilo celo najpomembnejše mormonsko versko svetišče. Temple Square. Prizadeta so tudi mnoga gorska naselja v tej državi, pod vodo so mnoge glavne in deželne ceste. Reka Mississippi tudi povzroča težave, posebno v zvezni državi Mississippi. Več tisoč akrov zemlje je pod vodo, mesto Jackson je posebno prizadeto. Poplave so druge najhujše v zgodovini mesta. V Zvezni republiki Nemčije poročajo o najhujših poplavah v zadnjih 36 letih. Reka Ren je zapustila bregove in je zgodovinsko Staro mesto v Kolnu podobno Benetkam. Prizadeto je tudi glavno mesto Bonn. Poplave v ZRN so zahtevale doslej 11 človeških žrtev. Sovjetski napovedovalec izgnan iz Moskve MOSKVA, ZSSR - Poslušalci oddaj v angleščini Radia Moskve so bili presenečeni pretekli teden, ko je napovedovalec Vladimir Dančev rekel, da so sovjetski vojaki v Afganistanu »osvajalci«. Da ni šlo za jezikovni spodrsljaj, je Dančev rekel še, da ZSSR ni iskrena, ko trdi, da se zanima za razorožitev. Oddaja, v kateri je Dančev te stvari povedel, je bila tudi njegova zadnja za Radio Moskva. Predstavnik radia je dejal, da je storil Dančev »osebno« napako, ni hotel pa več komentirati o tej za ZSSR neljubi zadevi. Izvedelo se je, da je bil Dančev izgnan iz Moskve in .se bo moral vrniti v Taškent, v Udžbekistanu. Kakšna bo Dančeva usoda, ni znana, vsekakor pa rte bo rožnata. vmmmmmmm Iz Clevelanda in okolice Rev. Mirko Godina— Pretekli petek zvečer je v negovališču v South Bendu, Indiana, umrl po dolgi bolezni, minorit, Rev. Mirko J. Godina. Truplo je bilo prepeljano v Gary, Indiana, kjer je bil pokojnik dalj časa za župnika, in od tam v Mt. St. Francis, Kentucky, kjer je bilo položeno k večnemu počitku. R.I.P. Odhod izletnikov— Odhod izletnikov Slovenske šole Marije Vnebovzete z avtobusi v Dearborn, Michigan, je v soboto, 4. junija, ob 6. uri zjutraj izpred cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Vrnitev bo pa zvečer ob pol enajstih tudi k cerkvi Marije Vnebovzete. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo fare sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo prihodnjo nedeljo zjutraj pri osmi sv. maši. Popoldne ob 1.30 bo tajnica pobirala članarino, ob dveh pa se bo pričela seja. Članice so na-prošene, da se seje udeleže, ker bo zadnja za poletje ter se bodo organizirale za romanje v Lemont. Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo pri sv. maši ob 8. uri zjutraj, popoldne ob 1.30 bo ura molitve, sledila bo redna mesečna seja. Na Slovensko pristavo— V nedeljo, 5. junija, bo uradna otvoritev Slovenske pristave za letošnjo sezono. Ob 12. uri opoldne bo Rev. Victor Tomc daroval sv. mašo, sledilo bo kosilo. Pridite! (Na 2. str. današnje A.D. je članek o SP.) Vroče poletje? Vremenoslovci menijo, da bo vreme v juniju hladnejše od stoletnega povprečja, v ju iju in avgustu pa da bodo prevladovali pasji dnevi. Imeli bomo pa navadno količino dežja v naslednjih treh mesecih. Bomo videli. Važno— Oprostitveni zemljiški davek, po katerem so deležni znižanih davkov tisti, ki izpolnijo sledeče pogoje, je sedaj v veljavi: prosilec mora biti vsaj 65 let star v teku tega leta ali stalno onesposobljen za delo; mora biti lastnik in živeti v hiši, za katero prosi, da bi mu znižali davke; njegovi dohodki niso smeli biti višji ob 15,000 dolarjev v letu 1982. Prošnjo morate narediti do 6. junija 1983. Za pojasnila lahko pokličete urad okrajnega avditorja Tim McCor-macka na tel. št. 443-7050. Do znižanih davkov ne boste upravičeni, ako ne boste sami vložili prošnje! Še nekaj vstopnic— To soboto praznuje American Slovene Club 55-letnico obstoja z večerjo in plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Na razpolago je še nekaj vstopnic. Ako se zanimate, pokličite Madeline Debevec na tel. 431-0628 (Ameriška Domovina) ali pa Elea-nore Pavey na 531-4445. Gremo na počitnice— Bralci in dopisniki Ameriške Domovine naj vzamejo v poštev, da bodo letošnje običajne dvotedenske počitnice trajale od sobote, 25. junija, do torka, 12. julija, ko bo AD zopet izšla. Tisti, ki bi radi kaj objavili pred počitnicami, naj pošljejo svoje dopise uredniku čim prej. Pred nedavnim se je urednik preselil v zgornjo pisarno in ga je težje »dobiti«. O tem, kdaj bo kak dopis objavljen, se je treba zmeniti z urednikom samim. Tisti, ki bi radi govorili z urednikom po telefonu, naj odslej uporabljajo tel. št. 361-4088. Vabilo k sodelovanju— Tretji festival slovenske folklore v Ameriki, katerega letno prireja Slovenski folklorni inštitut, bo v soboto in nedeljo, 2. in 3. julija, na Slovenski pristavi. Skupine, katere bi rade sodelovale na tem festivalu, so naprošene, da pokličejo čimpreje tel. 951-1782 ali pa sporočijo na Slovene Folklore Institute, P.O. Box 17359, Euclid, Ohio 44117. Za nov tiskarski stroj— Brata John J. in Joe V. Hočevar iz Addison Rd. sta darovala Ameriški Domovini za nov tiskarski stroj $50. Iskrena hvala za podporo 1 Manj ponesrečenih v Združenih državah Po podatkih ameriškega sveta za varnost so lani nesreče terjale 93.500 življenj, kar je najmanj, odkar v ZDA vodijo tovrstno statistiko. Drugače povedano, na vsakih 100.000 Američanov jih je v nesrečah lani umrlo 40,4. VREME * Spremenljivo oblačno danes l možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 63 F. Jutri pretežno oblačno v dopoldanskem in deloma sončno v popoldanskem času z najvišjo temperaturo okoli 67 F. V četrtek pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 72 F. V petek spremenljivo oblačno in nekaj topleje. Najvišja temperatura oko!! 75 F. AMERIŠKA DOMOVINA 6115 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združine države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih dežav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih dežav; $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, ____ 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 ______No^ 42, Tuesday, May 31, 1983_______ Kulturnik Tine Debeljak - 80 letnik Dr. Tine Debeljak živi s svojo družino že 35 let v Buenos Airesu, Argentina, kamor ga je kot proti-revolucionarnega begunca pred komunistično okupacijo domovine zanesla nemila usoda. Ni mogoče prepričljivo ugovarjati trditvi, da je ta izredni mož, pesnik, pisatelj, esejist, literarni kritik, publicist in kulturni organizator, prevajalec mnogih vrhunskih literarnih del iz tujih jezikov v slovenščino in zgodovinopisec danes na vrhuncu kulturnega ustvarjanja celotnega povojnega izseljenstva in vodilna zvezda v celokupni slovenski kulturni ustvarjalnosti doma in na tujem. Človek kot je Tine Debeljak bi po našem čustvovanju in mišljenju sploh ne smel zlesti v visoka leta, pa je Tine vendar praznoval te dni svoj osemdeseti rojstni dan. Na svet je prišel 1. 1903 v.Škofji Loki, pod ‘kloštrom’, šel po domači ljudski šoli v gimnazijo škofove zavode v Št. Vidu, in študiral na ljubljanski in praški univerzi slovansko literaturo. Ko je odslužil vojaščino, se je podal v poljsko mesto Krakow, kjer je nekaj časa poučeval slovenski jezik na Jagielonski univerzi, se vrnil v Ljubljano, kjer je za kratko dobo postal gimnazijski profesor, nakar je prevzel uredništvo kulturnega dela dnevnika ‘Slovenec’ in souredništvo vodilne literarne revije ‘Dom in svet’. Vihar komunistične krvave revolucije ga je s takšnih visokih javnih položajev odnesel najprej v Rim, od tam pa je emigriral v Argentino, kjer je po velikem trpljenju našel mesto knjigovodje v nekem industrijskem podjetju, pri tem pa ostal zvest svojemu umetnostnemu poklicu ter kmalu po prihodu napisal svoj najobširnejši pesniški opus ‘Črna maša’ za pobite narodne borce zoper komunizem. Bil je med vodilnimi poborniki pri ustanavljanju ‘Slovenske kulturne akcije’ v Buenos Airesu in kmalu postal njen predsednik, pod čigar sodstvom je ta kulturna ustanova tako rekoč iz nič izdala več k$t 100 slovenskih književnih del, še vedno vzdržuje informativni publikacijo ‘Glas’ in revijo ‘Meddobje’, in vtelešuje osredje kujjurnega prizadevanja izseljenskih Slovencev. Debi domačih zavodarj prve nje; Njegov poslenosi no čaka je začel pesniti že v gimnaziji v tamkajšnjih ah, kjer so se brusila peresa pisateljsko nadarjenih v tisk pa je stopil že z 19. letom, ko so bile objavljene pesnitve v Mladiki, pozneje v Domu in svetu, ški opus iz časa med obenjj vojnama zaradi preza-orja ni bil nikoli zbran in v celoti objavljen. Še ved-Ijše čase. V begunstvu in izseljenstvu je pesniško vztrajno rdštel tako, da ga je umetnostni kritik Marijan Marolt uvrstil med vodilne slovenske pesnike. * Eponalno delo je slavljenec opravil na polju prevajanja tujih literarnih umetnin na slovenski jezik, zlaatf fz poljščine, češčine in ruščine. JUtmi le poslovenil, ampak prelil tujejezično besedilo v slovenščirftfv vsej njegovi izvirni lepoti. V tem oziru ga po pravici uvrščamo med prevajalce kot sta bila Župančič, Gradnik in morda še kateri*- Mnogo že doma izvršenih prevodov zaradi vojnih razmer ni izšlo v tisku, tako recimo skoro ves ep poljskega velikana Mickie-wicza Pan Tadeusz, del Dantejeve pesnitve Divina comedia (vice), dočim je končno uspelo v Buenos Airesu izdati v tisku ep argentinskega v odilnega pesnika Josčja Hernandeza Martin Fierro. Vse naštete so velike pesnitve, katerih prevod je zahteval ne le ogromno časa, ampak tudi visoke pesniške, k vali tete prevajalca. Če bi hoteli našteti vse manjše, bi zmanjkalo prostora. (dalje na str. 4) Beseda iz naroda ... Otvoritev Slovenske pristave prispevali k skupnemu cilju -najboljši in najlepši Slovenski pristavi mogoče v današnjih razmerah -, a jih ni videti. Vsemu članstvo Slovenske pristave pošiljamo torej nekak opomin, ki ga boste, upamo, pravilno razumeli: Brez sodelovanja vsega članstva pri delu za ohranitev in napredek Slovenske pristave, bo treba misliti na to, da se bo začela plačevati delavna sila. Imamo pa tudi drugo kočljivo vprašanje: Čistoča na SP. Poseben problem so stranišča in prostori plavalnega bazena. Starše otrok naprošamo, opominjajte jih o nujnosti čistoče! Ne pozabite, da ima ohijska državna uprava svoje posebne nadzornike oziroma inšpektorje, pod katere spadamo tudi mi na Slovenski pristavi! Pomagajmo in ohranjajmo Slovensko pristavo! To je izjemen prostor, kjer se lahko združujemo za razvedrilo in oddih. Slovenska pristava je naša last in velika pridobitev za našo slovensko skupnost. Vsi, tako člani kot nečlani -posebno pa člani - naj bi se tega v polni meri zavedali! Prisrčno vas vse vabimo prihodnjo nedeljo, 5. junija, na naš Otvoritveni dan, ki naj bo dan veselja in zabave. Ob 12. uri opoldne sv. maša, potem pa kosilo. Pridite! Bog z vami! Za Upravni odbor Filip Oreh CLEVELAND, O. - V nedeljo, 5. junija 1983, se bodo uradno odprli prostori Slovenske pristave za letošnjo sezonsko dobo. Ob 12. uri opoldne bo daroval sv. mašo župnik fare Marije Vnebovzete Rev. Viktor Tomc, z njim bomo skupaj prosili Boga za Njegov blagoslov. Vabljeni ste, da se te sv. maše udeležite v polnem številu. Po daritvi sv. maše bo kosilo, odprta bo tudi točilnica - bara -, kjer si bomo lahko olajšali žejo. Plavalni bazen je že napolnjen s svežo, čisto vodo. Mnogo potrebnega dela se je že opravilo za olepšanje prostorov Slovenske pristave, da bo čim privlačnejša za dolgo sezono. Celotni upravni odbor SP z izjemo par članov, je resnično delaven. Vso pohvalo pa izrekamo tudi nekaterim članom Slovenske pristave, ki sicer niso v upravnem odboru, kljub temu pa so zelo požrtvovalni prostovoljci pri delu za lepšo SP. Premnogi člani Slovenske pristave pokažejo le malo ali celo nobeno zanimanje za SP. Oprostite! Zanimanje imajo, ko uporabljajo njene prostore v svoje uživanje, nimajo pa delavnega interesa v prid Slovenski pristavi. Nikogar ne karamo, da ne pride pomagat na SP, ako mu resnično ni mogoče. Veliko je pa članov in članic, ki bi lahko prišli in 0 25. obletnici SAVE NEW YORK, N.Y. - Dragi Savani in prijatelji! Pred nedavnifn smo objavili članek v želji, da bi se Savani in prijatelji ob 25. obletnici ustanovitve SAVE sešli in obnovili prijateljstva ter morda navezali nova. V pogovorih z raznimi prijatelji smo prišli do zaključka, da je zanimanje za tak podvig. Moramo pa vedeti, koliko ljudi namerava priti. Lepo prosimo, da vsi, ki nameravate priti na naš »reunion«, izpolnite sledečo prijavnico in jo vrnete najkasneje do 20. junija na naslov: Ludvik Burgar 36 Stewart Circle N Centereach, NY 11720. NAME_ ADDRESS_ TELEPHONE_______________________ I need overnight accommodations for_ .persons. I do not need overnight accommodations. Če ne dobimo do 20. junija vsaj 20 prijavnic, ne bomo mogli načrta uresničiti. POHITITE S PRIJAVAMI!!! Na veselo svidenje... Alice Martinčič Lojze Arko Ludvik Burgar Bela stena CLEVELAND, O. - Že pred leti so bila ob Spominski kapelici na Orlovem vrhu Slovenske pristave postavljena improvizirana, lesena znamenja, ki so nosila imena morišč v Sloveniji, kjer so v času komunistične revolucije v domovini, in v zgodnjem poletju 1. 1945' umirali zavedni Slovenci in domobranci. Na inicijativo protikomunističnih borcev, združenih v Taboru DSPB, bo ta znamenja zamenjaia posebna spominska »Bela stena«, na kateri so ta imena vklesana v trajnejši obliki. To so imena, ki ne smejo v pozabo, saj predstavljajo poslednjo postajo življenj ti-sočev slovenskih mož in fantov, ki so se uprli tuji učenosti mednarodnega komunizma. »Bela stena« bo odkrita jn blagoslovljena med letošnjo spominsko proslavo na Orlov' em vrhu v nedeljo, 19. junija-Slavnostni govor ob tej Ptl' ložnosti bo imei g. dr. Stanko Kociper iz Buenos Airesa. Bla-goslovitvene obrede in sV' mašo bo imel č.g. France Kosem. Spodobi se in pravično )e< da ostanejo ta imena zapisana za vselej v zgodovini slovenskega naroda, toliko bolj, ker današnja komunistična oblast v domovini še danes taji to strašno resnico, ki je zakopana na teh najsvetejših krajih slovenske zemlje. Kri, ki ie namočila te kraje, bi v resnic1 napolnila jezero, se danes Pa vpije v nebo, ne po maŠČe* vanju, temveč po resnici! ^e pozabimo je, ne pozabim0 njih, ki so na teh krajih dar°' vali svoja življenja za B°ga' narod-domo vino! Tabor DSPB vabi vso sl0; vensko javnost, da se udelc te spominske proslave, Pose no lepo so vabljene narodu6 noše, da sodelujejo pri SP° minski svečanosti. Milan Zajec Spremembe pri Sv. Štefan# v Chicagu CHICAGO, 111. - Dr. p. Langerholc OFM se je P°trC, letih vrnil v Chicago in prcvZ ^ .službo župnega pomočnik® fari sv. Stefana. P. Beno K0^ bič je prevzel službo vikar)3 . Lemontu. P. Kalista sloven® ^ farani iskreno pozdravljam0 ^ svoji sredi in smo veseli, da i zopet imamo. Je široko j dan gospod, profesor ^ veščak svetega pisma, ki 8® v vedno študira po ori8'na*1ž»;. hebrejščini, grščini in latins0 ni. Pripravljen je poučev®1* jezike privatno in bi z veselj prevzel kakšne slovens fantiče. Njegovi govori so P ni znanja in modrosti. . V Chicagu smo res srecnj da imamo sedaj kar dva ta* sposobna in goreča duh0 ^ gospoda. Bog jima naklon1 d®bro! ^ her Ana 0®be NA ROBU Hvala za take vzornike! GANDHI Film, ki je prikazal Gandhi-ja v najlepši luči, je dobil 8 Oskarjev. Povedali niso, da je film deloma financirala indijska vlada in ga tudi cenzoriraia. ^očkrat je cenzuro vršila celo Predsednica vlade Indira Gan-oni. Tudi niso povedali, da je Gandhi že 40 let pred svojo smrtjo vrgel iz hiše svojo ženo “a- Odtlej so ga vsak dan ■nasirala mlada dekleta, ker je na ta način «preizkusai» svojo obljubo spolne vzdržnosti. Ni dovolil, da bi dali ženi Penicilin, ki bi ji verjetno rešil ■vljenje, češ da je to «tuje» fdravilo, sam pa je redno lemal kmin, da je leči! malarijo* Zamolčali so, da se je kot odadenič boril na strani ^ngležev v Afriki proti upor-Pim Zulu. Film je prikazal v podrobnostih pokol v Amritsar ju, ko J® yeč stotin demonstrantov ‘Rubilo življenje pod ^Sleškimi puškami, ni pa Pokazal nobene slike o Kokolih, ropih, posilstvih in j^bojništvih, ki so trajali celo po umiku Angležev in v aterih je izgubilo življenje 4 mi*ijone ljudi. ,...^ancihi je potrdil ukrep in-tjskega guvernerja, da bo za vsakega ubitega Indijca dal Ustreliti 10 muslimanov. Zgodovinski film bi mora' ll* objektiven! Ta gotovo ni! Kokain ^ewyorška policija je obrala v pristanišču mornar-* Milana Živkoviča, Antuna ®tasa in Zorana Popoviča, 1 So baje hoteli vtihotapiti v esto 4 funte kokaina, odnega en milijon in pol Oarjev. Tihotapili so iz Ekvadorja. leto (Ali niso do centa natančni! Z.K.). Ta vsota je bila po mnenju konzulata potrebna, da ne bo padla družina na breme države. Čakal je nekaj let, nato se je odločil, da gre v Ameriko sam. Pet mesecev je že tukaj in zasluži $3.55 na uro. To pa je po mnenju konzulata še vedno premalo. Žena in otroka pa verno čakajo, da dobijo dovoljenje za vselitev. Vsi vemo, da je v Ameriki več milijonov ljudi ilegalno. Največ jih je iz Srednje in Južne Amerike. Nismo še pozabili, kako je Castro pobral iz zaporov morilce, roparje, težke hudodelce in homoseksualce in jih naložil na «brodovje svobode» ter s pristankom Jimmyja Carterja poslal v Ameriko. Še vedno so tukaj kot politični begunci! Mnogi uživajo javno podporo, mnogi opravljajo svojo obrt naprej!. Vsako leto se vseli legalno v Ameriko skoraj pol milijona ljudi. Večina gre k sorodnikom. Ti morajo pred oblastjo samo verjetno izkazati, da priseljenec ne bo padel na breme države. In Arluckova družina, družina ameriškega državljana, pa čaka... Zdaj pa nekaj za smeh in dobro voljo: Pred nebeška vrata je prišlo 20 žensk. Ko jih je prišel Peter odpirat, je rekel: «Vstop imajo samo tiste, ki so bile vse življenje možu zveste!» Devetnajst se jih je obrnilo in šlo od vrat. Ena je pa ostala. Peter je zaklical: «Pojdite nazaj in vzemite s seboj še to žensko, ki je gluha, pa ni slišala, kaj sem rekel!» Ali je to pravica? Stefan Arluck iz Brooklyna e leta 1971 spoznal v Lon-^°nu Slovenko Ireno ®rkvenik in se z njo poročil v Jubljani 1. 1976. Živela sta v °Pru, v hiši njenih staršev. a je delala v banki, on je pa FlSal* Živela sta dobro. Rodila a Se jima dva otroka. j*0 je nastopila gospodarska j 12a> je hotel Štefan iti z ^n° v Ameriko. Na kon-poau* v Zagrebu so mu t ekot urednik Doma in sveta je dozorel - še razmeroma zelo mlad - v mentorja mladih, začetnih pesnikov in pisateljev (n. pr. Balantiča, Kocipra, Krivca itd) in jih z modro roko vodil na višine slovenskega Parnasa. Z veseljem so hodili mladi kulturniki k njemu po nasvet in pomoč, in Tine je rad pomagci do objav njihovih proizvodov in pisal o njih bodrilne kritike. Imel je zanesljiv čut presoje, in ga še vedno ima, kdo s svojim talentom zasluži pohvalo. Vse te kratko naštete sposobnosti in dejavnosti je Tine zvesto prinesel v begunstvo in izseljenstvo. Kjer koli se je na begunski poti ustavil, so ostali sledovi njegove umetnostne delavnosti, recimo v Rimu izdanje znanega ‘Koledarčka’, ki je pravi biser iz tiste tegobne dobe naše begunske zgodovine. Po prihodu in ustalitvi v argentinskem Buenos Airesu pa se je zopet polno razcvela njegova literarna roža-mogota. Postal je, in ostal do današnjega dne, najbolj plodovit in zrel kulturnik vsega izseljenstva v Sloveniji v svetu. Neumorno zasleduje in podpira s tehtnim znanjem razvoj slovenske izseljenske umetnosti, piše poročila, ocene in kritike ne le domače, marveč tudi drugih literatur, zlasti hrvatske, in poleg tega še vedno prevede v slovenščino kak biser svetovne literature. Pod zaglavjem ‘Med knjigami in revijami’ je do sedaj objavil nad 180 ocen raznih publikacij v tedniku Svobodna Slovenija, kjer že dolga leta (ves čas kar je v Argentini) polni stolpce tega glasila političnih izseljencev z zelo dragocenim gradivom. Omenim le še njegovo zgodovinsko študijo revolucije v Jugoslaviji pod naslovom ‘Nekaj pogledov z naše perspektive na Josipa Broza Tita’ (do sedaj blizu 150 nadaljevanj). O delu dr. Tineta Debeljaka bi bilo treba napisati debelo knjigo, ki bi komaj zajela ves njegov dosedanji življenjski opus. Kaj naj rečem ob njegovi osemdesetletnici? Bog ga živi zdravega in čilega še dolgo, da nam bo vse povedal, kar misli, da nam more povedati. L. P. Varnostni nasveti za ženske Avstralska mesečna revija «Misli» je objavila članek, v katerem je nekaj varnostnih nasvetov za ženske. Članek je pa primeren za kogar koli, da si le ohrani prisotnost duha in se drži opisanih nasvetov: Če ste napadeni, pomnite, da je najhitrejše obrambno orožje vaš glas, krik. Vpijte in kričite! Zapomnite si dobro: takoj zakričite na ves glas! Napadalec se najprej ozre okrog, če vas je kdo slišal. S tem ste že pridobili nekaj sekund. Mnogo žensk se je že samo s tem otreslo napadalca. Če imato piščalko (ni smešno, ampak pametno, da jo ženske nosijo s seboj!), piskajte na vso moč, kajti tudi piskanje zbega napadalca. Če le imate možnost in čas, se takoj premaknite s pločnika na sredino ceste. Prostega pogleda od vseh strani se vsak napadalec boji, obenem je zmanjšana možnost, da bi vas prisilil le z nekaj koraki v temo kake stranske ulice. Če imate dovolj poguma in moči ter napadalec nima na vas naperjenega orožja, se branite z udarci na najbolj boleča mesta: oči, trebuh, brca v golenico (nožna kost med kolenom in stopalom), ki je z vašo nogo lahko dosegljiva in se udarca napadalec težko ubrani. Vaša obramba so tudi nohti, zobje, torbica, ključi, dežnik... Najvažnejši je prvi obrambni udarec, da vsaj za trenutek zbegate napadalca. Če le morete, pa zbežite in med bežan-jem kričite na pomoč, saj so že stari Rimljani rekli, da je boljši sramotni beg kot pa častna smrt. Vsaj za te primere napada močnejšega na šibkejšega to gotovo velja. Glede uporabe orožja, če ga nosite morda v strahu pred napadom pri sebi, je pametno, da se prej posvetujete s policijo. Sicer morate imeti več sitnosti kot če bi vas napadalec okradel. Zakon namreč ne upošteva, da ste v samoobrambi rabili orožje, marveč in Stelle, član HBZ št. 99. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. jutri, v sredo, dopoldne ob 9.15, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Anna E. Zupančič V Genevi, Ohio je umrla 79 let stara Anna E. Zupančič, rojena Casper, sestra Alice Squires, svakinja Edwarda, Williama in Victorja Zupančiča ter Emily Ahlin. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda fielding-Webster v Genevi v četrtek dopoldne, v cerkev Assumption v Genevi ob 11., od tam na pokopališče Evergreen v Genevi. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Ob sedmih bodo v pogrebnem zavodu molitve. bo proti vam, ker ste orožje nezakonito nosili. Se nekaj bi bilo vredno pripomniti: Večina napadalcev ni peš na cesti; skoraj vedno jih kje v bližini čaka avto, s katerim izginejo v noč. Če le morete, si poglejte in zapomnite registracijsko številko vozila, ali pa vsaj opis: model, barvo, če je kje poškodovan..-Tudi napadalca si po možnosti zapomnite: posebnost obraza, obleko, pokrivalo... Vsaka malenkost lahko pomaga zločinca izslediti. Rekli boste: lahko je svetovati, drugače pa je, kadar se vam samim kaj takega pripeli-Večina žensk (pa tudi moški v tem niso nič boljši!) je °*! nenadnem napadu na cesti tako osupnjena, da kar odrevenijo. Ne morejo niti kričati, kaj šele, da bi se branile-Prisotnost duha je dar, ki g8 nima vsak. Lahko pa si ga Prl' dobi — morda tudi z branjem teh sicer skromnih vrstic, ki Pa vsebujejo kaj važne napotke- Naj končamo s splošni111 nasvetom za vse primere: ne izpostavljajte se po nepotrebnem nevarnostim napada! Salk namesto Sabina Strokovnjaki svetov1^ zdravstvene organizacij® (World Health Organization! in UNICEFa predlagajo, da v naslednjih dveh letih ^ državah v razvoju namesto S® binove vakcine uporabil8 rajši inaktivirano Salkov° vakcino proti otroški paral1®’ ki bi jo vbrizgavali z injekcij8 mi. Dosedaj so poliomieli115’ nevarno nalezljivo otroško bo iezen, ki jo povzroča eden n8^ manjših virusov, preganjan Sabinovo vakcino v ob*1 oslabljenih živih klic te bole2 m, ki jih je bilo treba požret*- Že dve injekciji Salkoveg8 cepiva bi zagotovili pop0*1 imunost, je bilo rečeno na s11^ poziju o vakcinaciji in Preve tivnih ukrepih za države v r voju, ki so ga pred k®41 priredili v nizozemskem m®5 Eindhovnu. Klic poliomielitisa je vrst, imajo premer stotin ^ milimetra, v telo pa pridej0^ glavnem skozi dihala, tudi skozi prebavi ^ Povzročajo vnetje sive sn stance v hrbtnem mozgu, ^ ko pa zajamejo celo možg8^ Najpogosteje obolevajo otroško paralizo otroci prvega do petega leta, pojaV pa se tudi pri odraslih. V državah v razvoju, kicr^ rodi 80 milijonov leto, umre vsak dan 40 otrok, v glavnem zaradi in številnih bolezni, med k.^ rimi so najpogostejše: d8 _ tetanus, oslovski kašelj, * tuberkuloza in poliomfeW^^ Sporočajte osebne i0 krajevne novice? Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta KRIZA DUHOVNIŠTVA Iz tako mnogih dežel prihajajo pritožbe, da majnka duhovnikov. Katoliška Cerkev silo trPi. Preostali duhovniki se starajo in ne morejo zadostiti vsem potrebam vseh vernikov. Prezaposleni in preutrujeni ne tnorejo posvetiti dovolj sil in ksa lastni izgradnji. Kje so vzroki temu pomanjkanju duhovniških poklicev? Semenišča vendar nudijo veliko ugodja mladim duhovniš-kun kandidatom, a imajo več Jhest praznih kot zasedenih, duhovniški poklici pravijo, da ' Rajajo iz velikih družin. Teh Je pa vedno manj, ker je tudi družina danes v krizi. Katoliško srednje šolstvo bi moralo vzbujati duhovniške poklice, a Jth ni, ker je tudi v te šole zašel duh tega sveta. Kaj pa je duhovniški poklic? Odziv mladega fanta vabilu Nekoga, ki ga kliče v svo-1° službo. Poklic se ne da na-rediti. Za poklic se je mogoče Pripraviti, a vabilo Nekoga je treba slišati in se mu odzvati. Apostole je Kristus poklical. »Niste vi mene izvolili, jaz sem 'fus izbral.« Ali potem takem Kristus danes premalo ali nič Vce ne kliče? Ni tako, On ved-n° kliče, vedno izbira, a Nje-g°vo vabilo, Njegov poziv je PreČesto zadušen v hrupu sveta. Tudi slovenske župnije ^ Kanadi tožijo, da ni uhovniških poklicev. Kdo ve, oliko Kristusovih vabil in ^Cev je bilo zadušenih na veselicah in banketih, na Plesiščih in v pivnicah! Saj je t^lo Kristusovemu direktnemu Vahilu neki mladenič ni od-^ul; bil je namreč zelo bo8at... Danes se svet boji, da gremo euki katastrofi naproti, veli-.emo uničenju. Samo en stan Jj.tta svetu, ki ga lahko rešuje, vsaj lahko omili katastrofo. ° je duhovniški stan. j uhovnik more rešiti svet«, •f Jezus naročal Margareti, ko 1 je narekoval svoj »Mes-^8e«. Svojo trditev pa je ®rekteriziral: »Duhovnik ne hhf ^ No vek od tega sveta, mora mož božji.« Tak Phovnik torej more reševati r 5.1’ koliko bolj bo mogel tudi ^.*11 problem duhovniških po- j. Kako prav ima škof Nor-1,55 F. McFarland, ki je v d’ ■ Opisal, da ima edino pjr Ovnik ključ v rokah, ki od- a vrata procesu, da morejo o.adi sliSati klic božji in se mu Ja2Vafi. Dalje on trdi, da je kjl Kristusovo osebno va-vi ^ Louis Jesek Sanl.f^ea: Virginia Treipal, Roy SeJ«0Vlc> Kathy Spilar |2JP®1 ~ Frank Mlinar J. njn Representative — Frank toe«i*atel — Tel- 845-4440 ^ In <5^ he,d every third Sun-Mary’s Study Club Room. Bawn choral group ^siH 0venian Women’s Union V|Cft ®nt and Librarian - Pauline Krall $eCrI!Sident ‘ Joe Trunk , *bulr„ l0rV-"rreasurer - Antoinette 215 E- 328 St., Ohio 44094, phone ŠTAJERSKI KLUB Predsednik, Rudi Pintar Podpredsednica, Malči Kolenko Tajnica, Slavica Turjanski Blagajničarka, Kristina Srok Gospodar, Ivan Goričan Pomočnik, Mike Kavaš Odborniki: Rozika Jaklič, Agnes VidervoJ, Stefan Rezonija, Tonica Simičak, Kazimir Kozinski, August Sepetavec, Jože Kolenko Nadzorni Odbor: Angela Ratajc, Angela Fujs, Stefan Maje, Martin Walentschak Razsodišče: Marija Goršek, Lojze Ferlinc, Pepca Feguš, Angela Radej Kuhinja: Voditeljica, Elza Zgoznik Seje po dogomoru. C.W.V. LADIES AUXILIARY St. Vitus Post 1655 President — Rose Poprik 1st. Vice-pres. — Kathy Merrill 2nd Vice-pres.: Marcie Mills 3rd Vice-pres.: Laura Shantery Secretary: Antoinette Kender Treasurer: Jo Manette Nousak Historian: Diane Potočnik Ritual Officer: Bonnie Mills Welfare Officer: Irene Toth Social Secretary: Jo Mohorčič 3 year Trustee: Theresa Nocsak 2 year Trustee: Jo Nousak 1 year Trustee: Helen Snyder Our meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m. > Vj!tnr' Marv Kokal r6rce|< rS: ®te,la Kostick and Ann >SatDr' Torn Hegle t:30 8a*8 every Mondfey evening at ^ Slov. Ohio. Society Home, Slovene home for the aged r 18621 Neff Rd. V,eveland. Ohio 44119 ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik — Ajnton Oblak. 1197 E. 61 St, Cleve., OH 44103 Podpredsedniki so vs: predseo-niki krajevnih društev Tajnik — Lojze Bajc, 963 F. 179 St., Cleve., OH 44119. Blagajnik — Ciril Prezelj, R.K #7 Guelph, Qnt. N1H - 6J4 CANADA Spiritual Director Tiskovni referent in član ured seph Boznar Mar- ^Udru ?tlaver. President Aljr Kozan, Vice-Pres trazar, Treasurer Rec. Sec’y. • M. Susel, Corr. Sec’y. niškega odbora: Otmar Mauser Pomaga mu ga. — Marija Meglič ‘ Pregledniki — Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent — prot Janez Sever, Cleveland, O. Recording Secretary — Mrs. Roseanne Piorkowski Corresponding Secretary — Mrs. Patricia Talani Treasurer — Mrs. Janet Borso Publicity Chairman — Mrs. Margo Repka Meetings "are held on the first Wednesday at every month excluding July and August. Dues are $3.00 pnd paid in September for each school year. SLOVENIAN-AMER1CAN HERITAGE FOUNDATION President — Dr. Vladimir J.«Rus Vice-Pres. Bishop A. Edward Pevec Secretary — Thomas G: Lobe Schenel%ey Ave.. Cleveland, OH 44119, tel. 383-^666. Treasurer — James E. Logar Executive Committee — Dr. Karl B. Bonutti, Hon. August J. Pryatel, Anne Opeka, Edmugd J. Turk, Dr. Rudolph M. Susel. Executive Director — Frederick E. Križman, 20771 Lake Shdhe Blvd., Euclid, OH 44123 (216) 531-7881. ** ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President — John Taucher 1st Vice-pres. — Frank Cesen Secretary — Ray Fabec Treasurer — Joe Ferra Recording Sec. — Louis Jartz Auditors; Tony Mrak, Tony Bolden, Frank Fabec Meetings every three months at alternate Slovenian Homes, at 1 o’clock, March, June, Sept., and December. AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO President — Vincent Lauter Vice-pres. — Joseph Yankovich 2nd Vice-pres. — Mrs. Theresa Sanoff Sec’y.-treas. — Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th N.W., Barberton, OH 44203. Recording Sec’y. — Mrs. Albina Gradisher Auditors: Mrs. France Smrdel, Mrs. Angeline Misich, Mrs. Josephine Plainer Federation Representatives — Mrs. Mary Sustarsic Angeline Polk Mrs. Frances Smrdel Mrs. Frances Zagar Mrs. Jennie B. Nagel Sub — Josephine Plainer Meetings every first Thursday of the month at 1 p.m. in the Center, 70 — 14th St. N.W. SLOVENIAN WOMEN’S UNION BRANCH 50 President — Ann J. Terček Vice-President — Dorethyann Winter Secretary-Treasurer — Irene S Officers: 1982-1983 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steven P. Piorkowski 1st V.C.: Daniel Reiger 2nd V.C.: Matthew Nousak, 3rd V.C. — Charles Merrill, Ji Adjutant — Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mot’, 760 E. 212 St.. Euclid. OH 4411 J. Tel.: 531-4556-H, 431-6062-W. Judge Advocate: Robert Mills Senior Welfare; William Lipoid Historian: Anthony Grdina Jaeodnik 6786 Metro Park Drive Officer of Day: Frank Godic cE^nd Ohio 44f« Tele 442 Medical: Martin Strauss 0647 ^ °h 44143’ T 1 442 ko1vicYear TrUStee: j0seph BaS‘ Auditors - Marie Dollar. 2 Year Trustee: John A Mila- Fr®nc®f Mar^ld kovich Sentinel — Jean Tomsic 3 Year Trustee: John Kirk, Jr. Reporter -Vera Šebenik Auxiliary Liaison: George J Meetings held every 3rd Tues- Paprik ^ay of t“e mont^ except July, Meetings are held every third " uEust ahd December, 7:30 p.m Tuesday each month in our fine ^Euclid Public Library, 631 E. clubroom, located at 6101. Glass 222nd st- Guests welcome. Purpose: To. guard the rights and privileges of veterans, pro- WATERLOO SLOVENIAN teet our freedom, defend, our PENSIONERS OFFICERS: Faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans. President — Walter C. Lampe assist those in naad, aid in youth Vice-Pres.: Frank Bittenc activities, promote Americanism Sec.-Treas : Steve Shimits. and Catholic Action, and to offer ' ^ki0,7’ Catholic veterans an opportunity Euclid, OH 44117 Tel: 531-2281 to band together for social and HeleTn VuTkc®vlčA athletic activities. „ ^ ^UKJartz’ ^ _________________________________Kristoff, Mollie Raab. Planning Comm.: Alice Bozifc. Ann Kristoff, Walter C. Lampe. Steve Shimits, Celia Wolf Slov. and English Publicity — Celia Wolf, Ann Kristoff, Louis SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Lavrisha, 1076 Tisovec E. 176 St., 44119, načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor. Rihtar, John Varšek, Lavrisha, Majdi Lavrisha. Telovadne ure vsak četrtek od 6. 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. Federation of Slov. Pensioners Milan Delegates: Walter Lampe, Joe Meta O UR LADY OF FATIMA LODGE NO. 255 KSKJ Spiritual Advisor: Rev. John Kumse President Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Sec.-Treas. Josephine Trunk, 17609 Schenely, Cleve., OH 44119 Tele.: 481-5004. Recording Sec. Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz. Meetings are held the second Wednesday of the month at the secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m. All Slovenian doctors in greater Cleveland areas to examine prospective members. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHER’S CLUB Rev. Jo- Principal. — Sister Mary Martha, S.N.D. President: Mrs. Betty Svekric 1st Vice President — Mrs. Mary Lou Buehner 2nd Vice Presklent — Mrs. Lillian KrzvwicH AMERICAN SLOVENE CLUB President, Eleanor Cerne Pavey Vice-pres., Agnes Koporc Secretary, Helen Levstick Coreres. Sec’y., Vicki Svete Treasurer, Jane Royce, 24801 Lake Shore Blvd., Apt. 316, Cleveland OH 44123 — 731-3522 Committee Chairpersons: Cookbook, Madeline Debevec Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar) Historian: Nettle Mihelich Home for the Aged: Carolyn Sudan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine Chairman: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees: Chairperson: Madeline Debevec Minka Champa, Gene Drobnič, Nettle Mihelich, Dorothy Urban-cich Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvjl, Euclid, Ohio. John SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue Euclid, Ohio 44119. President - Max Kobal Vice Pres. — George Carson Secretary — Ray Bradač Treasurer - William Frank Recording Sec. - Rudy Lokar Chairman Audit Comm. — Bozich Audit Comm. - William Jansa Audit Comm. - John Hrovat Audit Comm. - Elmer Nachtigal Chairman House Comm. -Joseph Petrie House Comm. - Edward Koren House Comm. — Ed Novak Membership - Mae Fabec, Josephine Trunk Sgt.-at-Arms — John Hrovat Honorary Pres. - Joseph Trebeč Honorary Vice-Pres.- Edward Leskovec Honorary Sec’y. - Stanley Pockar Honorary Recording Sec’y. — Mary Kobal SLOVENIAN SPORTS KLUB P.O. Box 43086, Cleve., OH 44143 Predsednik: Ed Skubitz Podpredsednik: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Voider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik Odbora — Andrew Celestina Odborniki: Scott Mlakar, Maryann Celestina, Josie Volčjak, Marko Vovk, Martha Dragar, Marko Žnidaršič, Stan Knez. Pravni svetovalec: Tom Lobe SLOVENE PENSIONERS CLUB SLOVENIAN NATIONAL NEWBURGH - MAPLE HTS. ART GUILD President — John Taucher, tel. 663 - 69 5 7 ' President — Vlasta Radisek Vice-pres. — Mary Zivny V. Pres.: Frank Korošec Secretary — Andrew Rezin, 15701 Treasurer — Bill Jansa Rockside Rd., Maple Hts OH Sec’y. and Jtec. Sec’y. —Molly 44137, Tel. 662-9064. Ra»b, 32 LArJIln Dr., Oleve., O. Treasurer — Josephine Rezin, 4411(1 662-9064 Auditors: Jean Križman, John Rec-sec’y. - Donna Stubljer John . » j,. , , ^ r- , ,, Chairman, Membership — Audi ors. Louis Champa, Frank Ur- ^e&nore Rudman 2081 E. 224 banclch, Anton Stimetz. Eudid, OK 44117, Tel 531- Monthly meetings are held the 3927 fourth Wednesday of each month. chairman of Heritage and at 1 p.m. alternating the Slov. Qtkhery and Design — Doris Nat’l. Homes — E. 80th and Maple Sadar Heights. A.M.L.A WEST PARK SINGERS President — Marie Pivlk Vice-pres. — Helen Konkoy Recording Sec’y. — Theresa Krisby Treasurer — Joe Pultz Auditors: Marge Persutti, Ann Zalatel Director — Marie Plvik Publicity — newsletter; Doris Sadar Special Events: Justine Skok The Art Guild will meet on the third Monday of each month at Vlasta’s Art Gallery, 640 E. 185 St., at 7:30 p.m. CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA SLOVENIAN JUNIOR CHORUS Circle 2 SNPJ President — Joe Tomslck Vice-pres. — John Klancher Secretary — Andrea Spendal Recording Sec'y. — Jeannette Hiti Treasurer — Nancy Sankovič Historian — Jeff Loiko Music Director — Cecilia Dolgan, 1171 Braeburn Pk. Dr., Euclid, OH 44117 Asst. Circle Dir. — Agnes Turk Meetings — Each Thursday at 7:30 P.M., Slovenian Society Home, Recher Ave. S.N.P.J. FARM — LADIES AUXILIARY President — Mary Dolšak Vice-pres. — Eleanor Godec Recording Sec’y. — Jennie Kapel Financial Sec’y. — Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, Ann Krlstoff, Rosemary Toth AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA President — Erna Kotula Vice-pres. — Fran Vraničar Secretary — Mamie Willis Treasurer — Paula Beavers Flnan. Sec. — Ell Zatorsky Corres. Sec. — Molly Bogus, 1546 71 St., Miami, Beach, FL 44141 Board of Trustees: Dick Flynn, Frank Kotula, Paul Tucker. Sgt.-at-arms — Bill Zupanc Sunshine Committee: Mamie Willis (Miami), Cyril Grilc (Ft. Lauderdale). Meetings are the 1st Sunday of the month at 301 N.E. 1st St., Pompano Beach, Fla. at 2 p.m. SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President — Eleanor Pavey Vice-pres. — Jennie Trennel Secretary — Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44119, Tel. 692-1793 Treasurer — Anne Mlllavec Committee Chairpersons: Historian — Nettie Mihelich Liaison Officer — Jean Križman Membership: Anne Millavec Publicity: Madeline Debevec Ways and Means — Jennie Tren net Welfare — Jo Prince 50/50 Fund Raiser — Josephine Prince M.P.Z. CIRCLE 3 President — Paul Conzelman Vice-Pres.—Judy Morel Recording Sec. — Judy Oon-/.elman Treasurer —• Millie Bradač Auditors — Janet Grabner, Edna Kleinhenz Circle Director—Amy Trenton Asst. Circle Dir. — Kristina Blatnik Music Director— Eric Ozanich ccompanist — Alice Cech ehersals are held every Thuri President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — JosieGlaaar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec. Sec’y. — Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab and Julia Ipavec Sunshine Comm: Mary Durn, Theresa Gorjanc, Mary Furlan,' Jennie Skrl. Marie Shaver and Alma Lazar Social and Educ. — Ida Cesnik, Josephine Tomsic, Mary Dolšak. Ann Kristoff, Ruth Jerala Cookbooks — Alma Lazar — 531-5827. iAefcings — Thursday CIRCLE NO. f PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA president — Cecelia Wolf Vlce-Pres.— Sophie Metuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glezar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec.-Sec. — Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab and Vida Zak Sunshine Comm.: Mary Durn, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver and Alma Lazar Social and Educ. — Julia Ipavec, Vida Kalin, Mary Dolšak, Ann Kristoff, Ruth Jerala Cookbooks — Alma Lazar, Meetings — first Thursday of the month. Sporočajte osebne in krajevne novice! Narodni muzej v Ljubljani zelo aktiven LJUBLJANA - Izšel je letno poročilo Narodnega muzeja v Ljubljani. Vse zbirke muzeja je lani obiskalo 233.244 ljudi, na gostovanjih pa so zabeležili 22.000 obiskovalcev. Med lanskimi razstavami so bile: Tapiserija na Slovenskem, Antična bronasta posoda in Kositer na Slovenskem. Med razstavami, ki jih delavci muzeja pripravljajo, pa so: Kelti in njihovi sodobniki v Jugoslaviji, Slovenske razsežnosti izkopovanj na Celjskem gradu, Podvodna dediščina Slovenije in Meščanska skrinja. Znanstveno so lani ovrednotili izkopanine iz raziskovanj na Vranju pri Sevnici, Otoku pri Dobravi in delno Stične. Težak udarec Narodnemu muzeju je bila nedavna smrt njegovega ravnatelja dr. Petra Petruja. ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE Sodelovanje je odobrila moja organizacija. Brez vprašanja, zakaj ministrstvo potrebuje učni material za slovenski jezik, sem sprejel predlog, pripraviti osnovne učbenike. Sestavil sem pismeno dvanajst vaj z navodili, nato vse prikrojil za snemanje gramofonske plošče, pozneje prenesene na trak za magnetofon. Za vsako vajo je igranje gramofonske plošče vzelo pol ure, pismena pojasnila pa po pet do deset tiskanih strani. Snemanje vaj sem narekoval v državnem laboratoriju in za to sem si porabil čas na račun svojega urada, a pismene vaje in navodila sem sestavljal v večernih urah doma. Daši sem vse to vršil brez plačila in nagrad, sem se delu z veseljem posvetil. Leta pozneje sem izvedel, da so se mojih plošč in vaj slovenskega jezika posluževale druge vladne šole, zlasti pa jezikovni tečaji za armado. Med druge poluradne opravke one dobe bi prišteval sodelovanje s kongresnim odborom, ki je proučeval aktivnosti prevratnih, tajnih ali politično sumljivih in po ustavi in zakonih prepovedanih organizacij. Ta odbor se je imenoval UnAmerican Activities Committee (Odbor za neameriške dejavnosti); njega delovanje pa je vodil v imenu zakonodaje moj dober znanec Benjamin. O tem sodelovanju moja ustanova ni nič vedela, a ugovora bi ne bilo, tudi če bi se izvedelo, kajti vse se je vršilo na mojem domu v prijateljskih sestankih z Benom. Omenil sem že, da mi je on predlagal sezname priseljeniških in drugih organizacij, katere so bile osumljene aktivnosti v nasprotju z ameriškimi načeli. V dolgih seznamih so bili vpisani kukluksklanovci (rasistično društvo, sovražno črnskemu prebivalstvu), nacisti, fašisti, komunisti, anarhisti in podobne struje prenapetežev, ki so javno ali skrivaj zagovarjali prevrat in nasilje ali dejanja proti demokratičnim načelom ameriške ustave in vladnega ustroja. Kongresni odbor je bil priljubljena tarča progresivnega časopisja. Napad nanj je naraščal potem, ko je zakonodaja sama ukrotila pretirano propagando senatorja McCarthyj a. proti levičarjem v zvezni in v krajevnih •vladah. Razprave na sodiščih so pa vseeno dokazovale . potrebnost odbora, ki je pomagal zatirati, skrajne šovinistične organizacije na desni in propagando in špijonažo na levi, v prid stalinizmu. Odbor je na primer dobro služil pri razkrinkanju podtalnih mrež in agentov, ki so se vrinili na najvišja vladna mesta — taki kot je bil Alger Hiss, prvi svetovalec predsednika Roosevelta, obenem pa tajni sovjetski agent. Prizadevanja odbora v takih zadevah bi mogel samo odobravati. Obenem pa sem bil Benov stalni in morebiti glavni kritik. Preveč je posploševal: če se je v klubu priseljencev našel ekstremist, ne bi smel zato obsoditi celote ali vsega članstva. Ni bilo pravično zatožiti in vključiti organizacijo v seznam sumljivih samo zato, ker je večino tvorilo članstvo, priseljeno iz komunistične države, ali samo zato, ker vladni krogi, katerim je bila naznanjena, niso o njej nič vedeli. Dolgi seznami, ki mi jih je Ben dajal v pregled, so vključevali društva, zveze in klube, o katerih sem dobro vedel, da so Ameriki stoodstotno zvesti. Zato sem sezname dosledno kritiziral kot nezanesljive in celo lažne. Ben je moje dokazovanje upošteval in v tem smislu sem, kot se danes zavedam, izbrisal nemalo madežev s priseljeniških organizacij, zapisanih v arhivih ameriške vlade. V poslovanju z Benom za njegov kongresni odbor sva razvila sledečo proceduro. Ko mi je dostavil seznam, sva ga skupaj čitala. Glede šovinističnih ali rasističnih organizacij, pri katerih priseljenci niso igrali važne vloge, ni bilo ugibanj. Če sem bil prepričan, da je organizacija skrajno levičarska s poznanim ali osumljenim delovanjem proti Ameriki, sva jo podčrtala. V primeru zvez s podružnicami po deželi sem z eno ali dvema zvezdicama (**) označil, v katerih krajih je bila potrebna preiskava, da se točno določi, kje so voditelji ali člani, ki bi se lahko smatrali za nelojalne. Priporočal sem načine ti uvedenje preiskav. Če o organizaciji nisem vedel nič točnega, sem Benu svetoval, da odloži končno vklj učenje v tiskanem seznamu, dokler s pomočjo svojega urada ne ugotovim resničnosti obtožbe in ga obvestim. Tiste organizacije, o katerih lojalnosti do Amerike sem bil prepričan — in teh je bilo na]-več — sem kar črtal j2 predloženega seznama. Beni6 mojo razsodbo odobril. ^ končno objavljenih seznamih, katere je moja ustanova urad-no prejemala, nisem nikdaf čital imen organizacij, katerf sem mu prečrtal. Dodati moram, da sei® dosledno črtal iz seznamov vs« dobro mi poznane slovens^ organizacije v Ameriki' Večinoma vse so bile vključeh® z izvirnim naslovom. Ben je protestiral, češ da s° organizacije kot S.N.PJ’ socialistična zveza in SANS javno poznane kot strankarsk' in kot take vnete podporni# komunizma v Jugoslaviji. Ugovarjal sem, da je članstvo vsesplošno lojalno d° Amerike. Navedel sem ^ primer. Nekoč sem bil sanl član nekaterih teh organizacij’ In omenil sem, nekolik0 hudomušno, njegovo Vxe^e\ lost. Ne samo da je bil v \<$ po prvi svetovni vojni ^ židovskega oddelk8 komunistične stranke v N®* Yorku, temveč eden glavn' voditeljev in upravnik Or dnevnika Daily Worker. Kak0 bi mogel njega mnoga leta P° spreobrnjenju smatrati ^ Ameriki nelojalnega? . Ben svoje preteklosti zakrival in se ni nič sramov^j Nekoč sem ga imel na skupno z Isaac Don Levin0 in urednikom konservativne^ Christian Science Monitor, izhaja v Bostonu. V vesel® razgovoru sta Ben in Isa«c pripovedovala o pretepu, katerem sta hotela drt1* drugega prepričati ( pravilnosti marksisti0 ideologije. . Ben kot upravnik, Isaac k glavni urednik komunistitt*" glasila, sta se v uradu Stepsti sta se šla na ulico P8 upravo glasila. Oba sta krvava, prepričana pa šel® leti kasneje, ko sta kofflUfl^ ično gibanje zavrgla. P3 4.., ostala prijatelja, mi je bl ,, dokaz njun smeh, ko sta v povedovala o vročem Prete" (se nadaljuje) CUSTODIAN WANTED & ETHNIC HALL ^ 4 ROOMS, UTILITIES SALARY. Call 481-537° 531-2281. u) REPAIR WORK DO NI We do all concrete work, driveways, patios-We also fix leaky basements, and do roofing' and carpentry. — We do home repair. For free estimates . . Joe Cerer 486*2854 or Tony Jarem 481-396^