?»?& L Izhaja > \A^ 10. in 25. vsakega ^ mesca. EDNIK. Velja celoletno f . %A 2 gld. 50 kr, )?& ^poUetnolgld.30kr.> Kratkočasen in podučen listj&a^slovensko ljudstvo. List 17. V Celovcu lOlseptembra 1870. Leto II Zadnji grof Limberški. (Povest; spisal Andrejčekov Jože.) (Dalje.) III. Nekaj tednov je preteklo od onega večera, ko smo videli krčmarjevo hčer in grajskega oskrbnika pod starim hrastom pri rhudičevem brlogu". Od istega večera ga ni bilo več blizo, šel je, kakor se je govorilo, v Ljubljano, ker je imel ondi dokaj važnih opravil; ali kdor bi bil njegove namene tako dobro poznal, kot konjar Marko, vedel bi bil, da hinavskega oskrbnika vse kaj druzega žene v glavno mesto. — Naročil je pri odhodu zvestemu pomagalcu Marku, naj sporoči Ma-rijanici, da naj ne bo huda, ker ni prišel poslovit se; ker ni utegnil, kajti nenadoma mu je prišlo sporočilo iz mesta, da mora se pred dnem ondi biti. Posebej pa mu je še naročil, naj zapovč dekletu molčati o vsem, kar je med njima, ker potem bi bili vsi nameni uničeni. Marijanica si ni mogla nikakor razložiti, zakaj oskrbnik nič več ne pride blizo, ker jej je vendar tako trdno obljubil ljubezen. Rada bi bila ž njim govorila, saj ljubeča srca imajo si vedno toliko povedati, ko pa pride prilika, zastane glas in nihče ne vč, kje bi pričel. — Ko pa jej je v nedeljo zjutraj iz cerkve grede" Marko sporočil oskrbnikovo sporočilo, bila je sicer nekoliko potolažena. ali nekaj jo je vendar vznemirjalo, namreč misel, da jo je morda zapustil, da si bo drugo izbral v mestu, kjer je neki toliko zalih deklet gosposkega stanu. — — Kar so oče Tovornik že dolgo na tihem kovali, spravili so slednjič na dan. Obljubili so tovorniku Čajži svojo hčer za gotovo, in ko je ta videl, da se oče krč-mar ne norčujejo, bil je tudi on popolnoma zadovoljen, in rekel je, da bi naj raji, da bi se prej ko mogoče sklenila ta reč. Kaj je Marijanica trpela pri tej novici, ni moč popisati. „0h, ko bi bil on tukaj, on bi me morda rešil, ali kako mu sporočiti? — Pa, nak — saj je rekel hlapcu, da moram molčati o tej reči — in to me bo storilo nesrečno za vselej". Na tihem je jokala noč in dan. Branila se je možitve rekoč, da je še premlada; ali oče, oster mož, pravijo: »Prismoda, osemnajst let stara donda bo premlada za ženitev. Kaj meniš, da boš vedno pri nama živela brez skrbi? moraš se privaditi sama gospndiniti, z materjo ne bova vedno živela". — Vse besede so bile zastonj, oče so djali: „Kar sem rekel, sem rekel, kakor Pilatovž, pa je preč, nobene mi več ne zini". — Rada bi bila povedala o ljubezni z oskrbnikom, ali vedela je, da bi jej to nič ne pomagalo, marveč še škodovalo; kajti stariši bi jej ne verjeli in mislili bi, da so to le zvijače, da bi se ne bilo treba možiti. Oskrbnik je bil preveč pobožen mož, da bi se 2?JanqT ukvarja"! K ljubeznijo, ali kakor so oče večkrat djali: s tako prismodijo. — V nedeljo pri desetej maši sta že bila na oklicu Marijanica in čajža, in tretji pondeljek je bil odločen za svatovščino. Ljudje so djali: „Tovornik je neumen, da da raku mladega, neskušenega dekleta takovemu dedcu, ki bi bil že lehko njen oče; nikoli se jej ne bo dobro godilo". Ali Tovornik in Tovornica nista gledala na zalo, mlado obličje, ki bi bilo všeč hčeri, ampak vedela sta, da ima Čajža denar, in to je bil magnet, ki je nase vlekel krčmarjevo pozornost. V pondeljek po tretji nedelji je bilo zbranih pred cerkvijo kup svatov starih in mladih. Fantje so imeli zelene šopke za klobuki in vriskali so, da je vse prek letelo. Štirje godci, med njimi naj imenitnejši stari Ogrin, rezali so jo, da je bilo kaj, in mladina je plesala pod lipo pred cerkvijo vesele se srečnega dnč, ko vsak brez ozira lehko nekoliko pokremlja s svojo devo ter se zavrti ž njo pod lipo. — Drugače je bilo Marijanici pri srcu. Tiha in vsa objokana je stala kraj svojega prisiljenega ženina pred oltarjem. Bil je za - njo ta dan mesto dan veselja, dan žalosti; saj je bila za vselej ločena od onega, kte-rega je ljubila. — „Bog vč, li kaj ve" o njenej današnjej svatovščini. ali ne, ali mu je Marko kaj naznanil v mesto, kakor mu je naročila; morda bi jo bil njegov prihod pred nekaj minutami še rešil, ali zdaj je že prepozno". Take misli so jo morale obhajati, ko je stala pred oltarjem. Tiho, s tresočim glasom je izrekla osodopolni „ja" ter se za vselej zavezala z onim, kterega ni marala. — čajža pa ni bil takovih misli. Nikdar še ni tako moško stopal, ko danes kraj svoje neveste. S polnimi rokami je godcem vsipal petice, da so morali neprenehoma piskati. Vsakdo, ki je prišel blizo, moral je piti; sod vina je bilo pripravljenega pri mežnarji nalašč odločenega za vsacega, kterega bi žejalo. Sred popoldneva je že bilo, ko so se zbrali svatje na domu Tovornikovem ter se posedli za mize. Sedaj se je pričelo še le pravo veselje. Krčmar Tovornik se danes ni bal za vino; pustil je ključ v kleti, da si ga je lehko vsakdo točil, kolikor se mu ga je poljubilo. Noč se je približala, in vinski duh je prevzel mar-sikterega možaka tako, da se je naslonil na mizo in zadremal, mladenči pa, bolj čvrsti, so bili vsi kvišku in vsakdo je gledal nocoj prikupiti se svojej dragi, za-toraj je plesal ž njo, dokler nista obadva onemogla. Hudi ogenj v prsih in vunanji sopar po majhnej sobi sta prevzela Marijanico tako, da je morala ven na prosto hladit se, — ali pa jokat. — Pod staro hruško pod oknom je bila majhna klopica in ondi se je vsedla ter sklenila roki, kot bi hotela moliti. Brisala si je pot s čela in globoki vzdihi so naznanjali, kako jej vdelava v prsih. Sedaj se prikaže črna podoba iz za plota. Ma- 130 rijanica preplašena skoči po konci in hoče zbežati v sobo. Ali ko spozna Markota in jej ta pomigne, naj počaka, vsede se sopet na klop. „ Marko! si li opravil, kar sera ti naročila ?" vpraša dekle ali sedaj že žena, s tresočim glasom. ^_ „Sem, sem, ljuba moja. Koj tisti večer sem skri- vaj jezdil v Ljubljano in zjutraj sem že"sopet' doma,(/ spbi še luč gorela. Trdo potrka na vezne duri, kajti da nihče ni nič vedel. — Ti si nesrečna dekle in s teboj vred moj gospod. Obledel je.^ko zid, ko sem mu povedal o tvojej možitvi; divjal je^o sobi, kot nor hr.f^prenočili ondi, kamor mu je čuvaj obljubil. - Urno se z veliko težavo sem mu izvil orožje iz rok,. dA-se*ni končal. Rekel je, da ne pride nič več v ta kraj, da mu ni mogoče; sklenil je pobegniti na Turško in se v drugo vero zapisati, tako ga je prevzela ta novica. Pomisli, moj gospod, tako pobožna duša, zapisal se bo v drugo vero zarad tebe, tako te je ljubil". Marijanica ni nič odgovorila; solze" so se jej curkoma vdrle po licu, slabo jej je jelo prihajati in morala je sopet v sobo. To lažnjivo sporočilo, ktero mu je oskrbnik že pred odhodom tako naročil, izpeljal je prekanjeni hlapec do pičice, in sladko se je smejal v pest, ko je odšla Marijanica, ter djal: „ Za to delo mora mi dati oskrbnik, ta neumni babjek, najmanj dva križaka. Ne včm, da so ljudjč tako neumni, da denar tako nepotrebno trosijo. Ko bi ga jaz imel, drugače bi ga znal rabiti, kolikrat bi si lehko namočil suho grlo! Pa saj to je prav zame, vsaj kaj zaslužim". Tako je Marko govoril zadovoljen sam seboj ter koračil strmo pot proti gradu. Marijanica ni več ostala med veselimi svatovi ta večer, bilo jej je slabo in morala je v posteljo. Gostje, ki niso nič vedeli o tej reči, sodili so, da se je prenaglo ohladila, ko je šla vroča na mrzlo sapo ven. IV. Temna, viharna noč je bila zunaj. Po samotnih ulicah ljubljanskega mesta je koračil velik možak zavit v dolgo mezelanasto suknjo. Veter, ki mu je pihal v obraz in mu zanašal prah v oči, ter debele deževne kaplje, prisilile so ga, da je skril svoj obraz , kolikor mogoče, in le oči so se mu svetile izpod širocega klobuka in rujave suknje, ktero je trdno zavil krog ušes. Urnih korakov je stopal mimo hiš, naravnost proti šenklavški cerkvi; videti je bilo, da se mu mudi. Ravno tik cerkve pride mu nasproti še druga oseba z dolgim, okovanim drogom v rokah; bil je eden nočnih čuvajev. „Kdo si, prijatelj božji ? kam greš tako urno ? he! ogovori čuvaj mimogredočega, ter poprime čuvarsko palico bolj trdno v roke, kakor bi se hotel pripraviti na sovražni napad. Le-uni se ne zmeni za čuvajev krik ter hoče dalje, ali ta mu stopi z namerjeno palico prek ter zarenči nad njim: „Ti pokveka ti, ti nočni potepuh, ali boš dal odgovor možu, kterega je postavila sodnija, da čuje mesto in vsacega mimogredočega popraša, kdo je ? Govori! ali pa te še nocoj vtaknem v luknjo in jutri te bom zatožil pri sodniji, kot nočnega postopača, malo-vrednega človeka, in videl boš, kako jo boš skupil". „Če nisi tiho, izderem ti jezik iz gobca, da boš zijal, kot bi te hudir za vratom tiščal", zagodrnja ponočnjak, in zdajci se zgrabita obadva korenjaka sredi ulic ter pričneta zanimiv dvoboj, čuvaj, ki je bil že precej prileten in suh, kot kresilna goba, ležal je na-krat v blatu in trda kolena njegovega nasprotnika so mu tlačila prsi, da mu je že sape zmanjkovalo. Tujee zgrabi njegovo čuvarsko orožje, vsuje ga parkrat čez pleča, potem pa je zaničljivo se zakrohotaje stopal še bolj urno dalje ne menč se za svojega sobojnika, ki se je pridušaje valjal po blatu ter iskal čuvarske palice. Kmalu pride naš velikan do nizke hiše, kjer je v se je menda, da ne bi prišlo na čuvajevo vpitje več Jakovih nočnih čukov skupaj, in bi ga potem morda res odpro duri in majhen možiček stopi s svetilnico v rokah na prag ter vpraša tujca, kaj bi rad. „Ali ni tukaj našega oskrbnika ?" praša zunaj stoječi. „ Kterega oskrbnika pa iščete?" pravi m ozek, „v mojo krčmo pride več oskrbnikov". „1 no, našega z Limberka", odvrne tujec, v kterem koj lehko spoznamo hlapca Morkota. „Jaz ga ne poznam, tukaj ga že ni", odvrne krč-mar kratko, zapiraje duri. — „Ta krčmar gotovo nima nobene zale hčere, ker ne pozna našega oskrbnika, sicer bi mu bil golovo znan. Saj ga N v kloštru poznajo, kot pobožnega moža, zato, ker jim da vsako leto lepo število denarja za lepšanje njihove cerkve. 8 tem menda misli popraviti pred Bogom , kar greši s hinavskim, razuzdanim življenjem. Prekanjen je, prekanjen , nemerkaj, ves svet vodi za nos. — Sedaj pa hudiman, kje ga bom neki ater-nil ? Rekel mi je priti na stari trg, ondi, kjer visi svetunica. zunaj; pa ravno nocoj ni nikjer nobene svetilniee, kot nalašč; vse je temno". Tako je govoril Marko sam seboj in stopal dalje po mestu iskaje gospoda. Slednjič zagleda ravno na ovinku ulic veliko hišo in nad vrati svetilnico, ki pa je še komaj brlela. „Aha, tu-le ga zlomek drži, sedaj pa že vem", pravi Marko vesel in pospeši korake. — Ravno je nekoliko postal pred veznimi durmi premišljevaje, ali bi koj stopil noter, ali bi počakal, da bi prišel kak človek, ki bi mu morda vedel povedati, če stanuje tu gospod oskrbnik, ko pride po dvorišči simo mož v dolgo suknjo zavit. Bil je oskrbnik. „Ali si jo slednjič prikretil?" djal,je oskrbnik nekako nevoljno zapazivši hlapca pred vrati. »Tebe bi bilo dobro poslati po smrt, gotovo bi jo moral dolgo pričakovati. Celo popoldne te že čakam, sedaj bi bila že lehko na pol pota". „Nič se ne hudujte gospod nič, dovolj časa je še; predno bo dan, bova že v Svibnem. Nisem vedel, da se tako mudi, ker ste naročili, da le do noči pridem", jel se je izgovarjati hlapec otresovaje moker plašč. „Kdaj je odšel grof od doma? praša oskrbnik kratko. „ čakajte no, tako-le je moralo biti blizo devetih. Konja sem jim osedlal, potem so pa rekli: „Marko, popoldne pojdeš v Ljubljano, poneseš to-le pismo gospodu oskrbniku, potem pa počakaš ondi, da se skupaj vrneta domii". — „Je že dobro", djal sem, in grof so zdirjali po dvorišču, jaz sem se pa tudi počasi pripravil na pot". Zdaj je izvlekel iz mavhe pri raztrganej suknji, ktero je nosil nekdaj oskrbnik, potem pa jo dal vbo-gajme Marku, — pomečkano pismo z velikim pečatom ter ga izročil gospodu. Ta stopi bliže svetilniee, odpečati in bere. Videti je bilo, da mu pismo ni bilo nič kaj všeč, kajti večkrat je zaškripal z zobmi, potem pa se zopet zaničljivo nasmejal. Marko je stal kraj njega ter zrl tudi z odprtimi 4 131 osti v pisanje, čeravno ni poznal drnzega, nego črne proge. — „Kaj dobrega pišejo gospod grof?- praša Marko, ko oskrbnik zopet pismo zgane. „Nič, da bom moral domu iz Ljubljane, kjer sem ravno pričel najprijetnejše nre uživati. Sam hudič mu je povedal, da postopam v Ljubljani brez dela". „No, no, le potolažite se , bo že kako. Gospod grof dobe" kmalu lepo gosp6 v grad, morda bo potem kraji čas doma". „Čas je", pravi oskrbnik po kratkem molčanji ter vtakne pismo v žep, „konja bosta že pripravljena". Šla sta na dvorišče, kjer je držal krevljast hlapec dva osedlana konja. Nekaj minut pozneje so konjska kopita peketala po ljubljanskem mestu; oskrbnik in Marko sta urno jezdila proti severni strani, kjer drži cesta proti Štajerskemu. „Marko, kako si opravil pri krcmarjevi hčeri, kar sem ti naročil ? Kaj je rekla na to ?" poprašuje oskrbnik hlapca med potoma. „0 gospod, prav dobro, vse je šlo po redu", pri-poveda ta hlastno, „tako jo je prevzelo, ko sem jej povedal, da pojdete na Turško ter se oudi v drugo, turško vero zapisali, da je skorej omedlela. Sedaj si vas že misli Bog vedi kje med Pesjani in Turki". _Ali kaj bo, ko izve, da sem sopet v gradu?" 5l kaj ? nič. Sedaj je že v druzih rokah. Samo če se boste hoteli še kaj poljubčkati ž njo, saj bo rada videla, ker je vsa mrtva na vas. Saj žene se še veliko raje pomenijo kaj z moškimi, nego dekleta; to je že stara reč". „Kaj mi je sedaj vse mar za to, odkar sem videl lepo devico Svibniško, mlado Ljudomilo. To je cvetlica, kakoršnih gotovo nimajo Turki med huriskami v sedmih nebesih. Kako zavidam našega grofa, da je ravno to izbral za svojo soprugo! Zakaj je ni meni pripustila osoda ? zakaj sem samo ubogi oskrbnik in ne grof?" Lice se mu je stemnilo pri teh besedah in trdo je zaškripal z zobmi. „Nak! tudi to. hočem dobiti v svojo oblast, čez lepo ne pa z grdo", prične po kratkem molčanji bolj sam zase, nego k svojemu tovarišu. „Ti ne veš Marko, kako je zala!" obrne se sopet k hlapcu. „Oči, kot dve zvezdici , obraz snegobel in lahna rudečica se razliva po njem, kot po sočni breskvi, in udi, ti so tako nežni in razmerni, da ne bi nobeden slikar mogel ustvariti ena-cih svojim podobam. Cel teden sem lazil za njo po vseh potih, ali stari je bil vedno pri njej, kot Cerber, le besedice nisem ž njo spregovoril. Danes je zapustil mesto in vrnil se zopet domu s hčerjo. Nocoj bodo imeli ondi gostijo, naš grof bo prišel snubit in morda jo zalezem kje po noči , ali vsaj staknem kako priložnost govoriti ž njo. Ali gledati morava, da naju nihče ne zapazi, sicer bi nama slaba pela; pognali bi oba iz grada, kot primojruha". Marko, kterega je malo zanimala oskrbnikova sanjarija, prikimoval je le besedam, ktere mu je govoril. Bilo je že davno po polnoči, ko sta prebredla Savo, in dospevsi precej visok hrib, zagledala sta v nočni tmini zidovje Svibenškega grada. Njuna pot je bila končana in zviti oskrbnik je koval naklepe, kako bi dobil zalo hčer Svibniško v svoje jastrebove kremplje. (Dalje prihodnjič.) Dopisi. (Poljski spisal Jožef Korzeniowski, poslovenil L. G. Podgoričan.) (Dalje.) „1820. leta", — začne g. M., „skončal sem svoje učenje. To je bil moje mladosti poetičen čas i tega ustava, kega sem žalosten zapustil. Vrnol sem se domu. Od kraja me je zanimala svoboda i popotna neskrbnost. Imel sem svoja konja, strežnika, pokornega mojim ukazom, vrhi tega sem imel jahača, puško, dobrega psa, i zdelo se ml je, da mi ničesar ne manjka več. Moj oča, da-si ni bil učen, vendar-Ie je rad bral, latinščino je znal bolje nego sem jaz znal jo, domače slovstvo je tudi poznal bolje, nego je morda meni zdaj znano. Pustil me je pohajati brezi kakove opreze, nap6sled pa me začel izpraševati različnosti — zgodovinske, zemljepisne itd., delal se je tako, kakor bi bil uže pozabil vse, kar je spisal ta ali ta pisatelj; časi je hotel, da bi mu bil razjasnol kak stavek ali odlomek v Liviji ali Horaciji, s kratka, sramotil me je, razkrival mojo nevednost s tako dobrodušnostjo i strpnostjo, da sem naposled prčd-enj stopil z gorečo prošnjo, da bi me poslal kam na vseučilišče. Tega pa je nalašč čakal oča. V nekoliko dneh je bilo vse pripravljeno za pot; poslovil sem se od svojih roditeljev i v kratkem sem bil v Vilni. Prišel sem le-sem s posebno odločnostjo, i gotovo nejsem imel nobenega tovariša, da je bolj , nego sem jaz ta čas koprnel po napredovanji v vednostih; grma-dil sem zaklad na zaklad tistih vednostij, katerih pomanjkljivost sem v sebi čutil tem bolj, čem bolj sem jih spoznaval, čem bolj sem napredoval v njib. Ne moja spretnost, temuč moja pridnost, vednost je vseh učiteljev pozor obrnola na-me. Zvlasti me je ljubil profesor Grodek, ki je užč popreje poznal mojega očeta; večkrat me je poklical k sebi, dajal mi je knjige, razjas-njeval vse težkosti, smčm reči, da me je bil vesel tako, kakor jezikoslovstvu kakega bodočega stebra. Spominjam se te okolnosti, kajti znamenit upljiv je kasneje imela na-me. Leto je minilo, napoknile so počitnice; oča mi je dovolil, da smem ostati v Vilni, jaz pa nejsem nehal citati, pisati, prestavljati i obiskovati učitelja Grodka i knjižnice. Nikoli nejsem bil še tako vesel, miran tako, kakor sem bil to leto; delo le je čisto zračje, v katerem človek svobodno i zdrav more živeti. Po všeči je von-javost, ki časi prijetno draži čutnice, ali če je prehuda, če jo prepogosto uživamo, omami tudi dušo". Zdaj g. M. uro vzame iz žepa i prčd-se položi na mizo; ali gospodar jo — meni nič, tebi nič — potegne k sebi, vtakne v svoj žep i omeni: »Nazaj jo dobodeš, kader skončaš". G. M. se nasmehne i dalje govori tako-le: „Lit-vinje sploh nejmajo radi nas. Meju mojimi tovariši je bil nekov mlad človek, zvlasti dobroglav, nanj so vezale posebne vezi krepke zaupnosti i prijazni. Sedevala sva skup zmerom v poslušalnici, skup sva delala skrivoma, najčešče pa sva razvozljavala zapletene Sofokljeve i Ta-citove stavke. Ob začetku najinih počitnic je moj prijatelj odšel v svoj rojstni kraj, ne posebno daleč od Vilne; njegovo nenavzočnost sem hudo čutil; ali nejsti bili minoli dve nedelji, prenaglil me je, pred menoj zaprl Ksenofonta, slovar treščil na stran, potlej me je srčno objel i podal mi list, ki ga je bil prinesel se seboj. Mojega prijatelja vas nej bila daleč od Vilne; nej- sem dal prositi se dolgo časa, tretji dan ob štirih zjutraj sem uže stal v smrečji, oči sem imel izbuljeno vprte v pot, ki je držala mimo mene, puško sem na-merjeno držal v rokah i poslušal sem se silnejšim i sil-nejšim telkotom v srci lovskih psov lajanije, ki je zmerno, soglasno rastlo. Gospoda maršalka V., mojemu prijatelju očeta dom so pogosto obiskovali omikani bližnji sosedije, — dom, v kem so me sprejeli s tisto odkritosrčno i dobrodejno gostoljubostjo, ki je doma le po naših krajih. Marsikoga sem tam izpoznal, a vse to znanstvo nej nikakor-Snega spominka na daljše čase pustilo v meni. Ali pri svojem tovariši sem učinol nekaj, kar je zasekalo ravno prve važne ure v mojem živeniji. To je bilo 12. dan junija meseca". „ Blagoslovljen ta dan, tista ura", — omeni gos-spodar i nasmeja se. BDobro pomnim ta dan, še pomnim tisto uro", — dalje govori g. M., malo mu je bilo zarudelo lice, „kajti naše skrbi vsa trenotija i naša trpenija tiste mržnje i neminole ure čakanija, kader mind, zgin6 tako, da jih nej več ni duha ne sluha, na človeškega života nit pa so nabrani le leskeči očenaški bridkih trenotij, , vzvišene ali pa ginljive navdušenosti, trenotkov — veselih i srečnih. Iz takega molka je vsa naša minolost. Dvanajsti dan tedaj — junija meseca sem bil ves dopoludan v lesu; hodil sem sam po najskritejših stezicah; legel sem i premišljeval pod visokim i hladnim obokom velikega vejevja, ki se mi je nad glavo razpenjalo ; ogledoval sem različne rastline, poslušal sem svobodne poječe bivalce tega meni najrazkošnejšega vrta. Ko je bilo nehalo pripekati, vrnol sem se domu, a pri-šedši na peščeno cesto, zapazim, da se mi bliža lepa kočija. Konja sta bežala po bliskovo hitro, v odkritej kočiji pa je malomarno sedela neka z daleč skoro vabljiva dama, da-si ne prve mladosti. Jamem počasnejše iti, samo zat6, da bi jo delj časa mogel gledati; zapazil sem, da tudi ona mene ne izpusti iz svojih očij. Krasno je imela obličje, nje obleka je bila polna poletne vabljivosti, vela seje sicer malomarno ali vendar nekako dopadljivo. Ta snitek mi je obtičal v glavi. Ko sem bil deset korakov od njene kočije, obrnol sem se naglo: zapazil sem, da se s komolcem naslanja kočiji na leseni rob, i položivši na dlan svojo krasno glavo, da nepremakljivo gleda za menoj. Obrnem se zopet naprej to trenotije, a ko drugič kradoma ozrem nazaj, videl sem, da se nej do cela nič še pre-maknola. „Zdaj", — dejal je g. M. čez malo časa, „zdaj bi morda to imenoval vetroplaštvo, nesramnost ali kako drugače; takrat pa sem bil 21 let star, veroval sem v simpatije, v vsakoršno duševno moč, i v tej veri se je začela vrsta mislij, nad, zahtev, dogodkov — čisto novih z mojo dušo, znam: nobeden vas se ne bode čudil, ker razodevljem, da vabilnih i milih dogodkov. Domu vrnivši se sem svojega tovariša našel na dvoru; oponašal mi je, kako sem mogel pol dne samotno bloditi okrog, se smehom pa je pristavil, da imam veliko zgubo. Povprašal me je, ali nejsem koga srečal ? Ne znam, zakaj sem se zlegal, rekel sem, da nejsem. Desetkrat i še večkrat potlej sem na jezici imel vprašanije, kdo je tista neznanka ? ali vselej me je precej zadržal tisti grešni ne, ki mi je po prijateljevem yprašaniji bil všel z jezika, — tisti ne, kega me je bilo sram i katerega bi bili vedigabog kako tolmačili. Žalostno mi je minol večer i slabo sem spal. 132 Drugi dan, malo ur po obedu so strežniki pripravili vozove; izvedel sem, da se popeljemo na poseko na malo južino., Da-si sem videl, vsa družina — da je bila oblečena skrbnejše, nego to zahteva take vrste izlet, vendar nejsem mogel izumiti, kam se popeljemo. Majhno miljo daleč smo imeli za seboj neko sosednjo vasico i v kratkem smo bili pred krasnim gajem, okrog kega so bili prikopi. —- Na desnej strani se je razprostiralo polje se žitom, na levo pa je bila pristava , ki je sezala prav do gaja. Na sredi so bila vkusno narejena vrata, skozi katera se je videla ne posebno široka, a čista cesta, ki je držala mimo tega dosti velikega gaja. Ko povprašam, kako se pravi temu mestu, jzvedel sem, da je poseka to. Sli smo i prišli na sredo tega gaja, ki je bil brezov; tam pa tam je rastla druščina samega javorja, ali lip, ali pa mladega hrastja. Trava je bila užč po-košena enkrat, a vendar je zopet bohotno zelenela; cvetija je bilo malo tli, a zrak je bil vonjav, hlad prijeten, tihota je bila sveta. Vozovi vbero pot na levo stran, na široko, s peskom posuto cesto; kako sem se čudil, ko sem pred seboj videl najkrasnejšega travnika ravno razsežje, sredi njega grmovje i cvetije, zadaj pa ne velik dom s petimi steklenimi duri, — dom prilično postavljen! Nikakovega gospodarskega poslopja nej bilo videti na tem mesti, samo les je šumel okrog tega osamelega bivališča, le rastlinam i cvetiju vonjava je dila okrog njega. Moj prijatelj se je smijal, ko je bil zapazil moje zavzetije. „Ali vidiš" — dejal je, „kako smo te splačali za včerajšnje pohajkovanije ? Denes bi uže lehko znan bil tu, zarad svoje malomarnosti pa se bodeš potil i vklanjal, predno izvedeš svoje ime. Da nejsi znal, kam se peljemo, za to se moraš zahvaliti mojej svoje-voljnej sestri, ki je nas vse preprosila, da nejsmo raz-odeli se ti. Vendar pa te nejsmo kosmato prevarili: ta kraj se res imenuje »Poseka" — i vlast je gospe, Hironimove, — gospe, ki je včeraj bila pri nas." Tega domu notranjest je bila podobna vnenjesti, povsodi je bilo vse snažno, vse vgodno: mehki blazinjeki so stali ob straneh, mehke šarenice so bile razgrnjene po tleh, zelene zavese so visele ob okneh, zato da so senčile i hladile. Sprejetije, to je bilo prijazno, neprisiljeno, razgovor je bil prirojen i navaden, južina je bila enolična, deželska, s kratka, kar sem ta dan videl, vse je bilo takisto, kar je kazalo rednost i znanstvo se svetom. (Dalje prihodnjič.) Pesnikova molitev. Ti Gospod, ki veš neznano, Ti me vodi! Ko zbudim se vselej rano, Ti me vodi! Do večera, ko počivat grem utrujen, Kjer mi mesto je postlano, Ti me vodi! Da ne padem v temno brezdno kje globoko, Ki na skritem je skopano, Ti me vodi! Da ne vgrabi trop sovražnikov me ljutih, Ki preži povsod za m ano, Ti me vodi! Srce moje naj za vselej bo svetišče Čisto Tebi darovano, Ti me vodi! 133 Nikdar naj ne bo napuhu, srdu, laži, Ono v bivališče dano, Ti me vodi! Vsako moje opravilo s Tabo bode Naj začeto in končano, Ti me vodi! V prahu pesem moja glasno naj prepeva Dolžno sveto Ti hosano, Ti me vodi! Da bom hodil pot, ki pelje me do Tebe V vsem življenji neprestano, Ti me vodi! Fr. Cimperman. „Slavija,-'*) vzajemno zavorovalno društvo, ustanovljeno za vse slavjanske narode. (Spisal Janez Pre"kopski.) „ Nesreča ni nikoli ugnana," trdi star pregovor. Kako resnične so njegove besede! Dasi-ravno je človek krona stvarjenja in gospodar nad vso zemljo, vendar so nektere stvari, nad kterimi mu ni dano gospodovati. Ravno stvari, ktere so mu neobhodno potrebne, brez kterih bi še živeti ne mogel, so tudi njegovi največi sovražniki. Poglejmo le samo ogenj! Kakošna sirota bi bil človek brez njega! Moral bi, kakor druge živali, uživati sirovo hrano, kakor jo rodi zemlja. Znano je pa, da je mnogo reči, ktere so še le potem okusne, ko so kuhane ali pečene, toraj bi jih brez ognja še uživati ne mogli. Brez ognja bi ljudje v krajih, kjer je dolga in huda zima, še živeti ne mogli. Koliko krajin bi bilo pustih in praznih! Tam, kjer vidiš sedaj mesta in vasi, bi prebivala k večemu zverad z gostim in gorkim kožuhom. — Ogenj deli človeku brez števila dobrot, in ravno ta ogenj mu nakopava grozno škodo in zgubo. Um in pamet sta učila že naše očake, da so si napravili šotore, v kterih so spavali, v kterih so se zbirali in v ktere so zahajali, da jih niso nadlegovale zverine in druge nime. Človeški um se je vedno bolj bistril ter razvijal. Ljudje so si sezidali stalne in trdne hiše, kakoršne imamo še dan današnji. — Vidimo hiše, ktere je stavilo sto in sto žuljavih rok; človek bi mislil, da bodo večno stale. Poglej! Nesreča ni nikoli ugnana. Trebalo je le malo malo časa in — ni jih več. Kam so prišle? Zatrosil se je ogenj in je končal v malo trenotkih, kar je stavilo dolgo časa mnogo pridnih rok. Dragi bralci! Koga izmed Vas še ni prestrašil in osupnil klic: „Ogenj! ogenj! gori! gori!" Ta klic je še strasnejši, ako se vzdigne in razlega po noči. Bogatin, ki je gleštal včeraj še tisuče in tisuče, stoji danes morebiti pred Vašimi durmi in Vas prosi milodara, ker mu je ogenj vse premoženje pobral, kar ga je varoval v zgorelem poslopji, ter mu podal beraško palico. In če se godi bogatinu tako, kaj bi rekel potem o revnem kmetičuali kajžarji, *) Vemo, da število „Besednikovih" čitateljev ni vnikakor-šni primeri z udi družbe Mohorske, kterih je mnogo tisoč. Vendar se nam vredno zdi, da ponatisnemo ta sestavek iz ^Koledarčka", ker morebiti le pride po tej poti komu prvič v roke. Prva in najvažnejša lastnost zavarovalnicam ima biti vestnost in gotovost, t. j. da zavarovanec, ako se mu škoda zgodi, res dobi, za kolikor se je zavaroval. Pred nekaj časom smo bili od si. Slavije" dobili spis pod naslovom ^poslano", kjer je povedano, kako nektera taka društva goljufajo. Drugi listi so prinesli oni dopis, nam se je zdelo, da bi bilo primerniše, zastran tega imeti obširen in splošen sestavek. V ta namen naj je zgornji razglašen. Vr. ki nima drugega, nego leseno, s slamo pokrito kočo, kamor zahaja? Druga zel6 koristna in neobhodno potrebna stvar nam je voda. Kako bi pač mogli brez vode živeti ? Jaz mislim, da nikakor ne. In ko bi mogli tudi živeti, bili bi umazani, da se ne bi poznalo, ali smo iz mesa ali iz česa druzega. Brez vode tudi zemlja ne bi mogla loditi. Tekoj nastane suša, naj le nekaj časa ne dežuje. Komu ni znano, kolikokrat smo se zbirali ob času suše in hodili Boga prosit, da bi nam dal potrebnega dežja. Kakor nam je pa voda koristna in potrebna, ravno tako nam je tudi nevarna in škodljiva. Oblaki se zberd, dež se vlije in ne neha, dokler se ne odpr6 viri in ne nastane povodenj, ki posuje senožeti, trga polje, razdira mostove in odnaša hiše, da še prebivalce prehiti, ter v prezgodnji grob pogrezne. Hajdmo na polje! Žito je ravno dozorelo in čaka, da pridejo pridne ženjice, ter ga požanjejo. Marsikteri od Vas je morebiti dopoldne že koso klepal in srpe brusil, da pojde popoldne nad zrelo žito, — pa je bilo že prepozno. Prikazal se je na nebu črn oblak, iz njega je zagrmelo in v malo trenotkih se je vsula toča, zmrznjena voda, ki je pokončala vse žito, ki ga je »bogi kmetic že tako željno pričakoval in kterega se je njegova, morebiti zelo stradajoča družina že srčno veselila. Koliko je tacih, ki so si izposodili že denarja na zrelo žito in obilo grozdje in zdaj — je vse pokončano. Polje je stalo še pred eno uro v najlepšem krasu, a sedaj je vničeno in prazno, kakor spomladi, kadar sneg kopni. Drevje z obilnim sadjem obloženo, je v malih trenutkih otreseno — da večkrat toča še perje zbije. Kamor se človek obrne, vse mu priča, da je zadela polje in vrte, nograde in senožeti, družine in soseske strašna nesreča. — Kdor nam vzame naše premoženje, vendar še ni naš najhujši sovražnik, kajti zgubljeno premoženje se z marljivo delavnostjo in trdno voljo lehko še pridobi. Imamo še veliko veliko druzih sovražnikov, kteri segajo po našem najdražem zakladu. Kaj pa je naš najdraži zaklad? Naše življenje. Razun ognja in vode so še razne bolezni in toliko nevarnosti, da jih ne bi bilo mogoče našteti: vsi ti sovražniki našega življenja služijo gospej, ki se ne da ne preprositi, ne podkupiti, ne goljufati. In kdo je ta neizprosljiva gospa! Smrt! Koliko družin stori smrt nesrečnih! Smrt pride, vzame gospodarja in potem gre vse v nič. Delavec, morebiti oče več otrok, dela pridno ter svojo družino pošteno živi. Smrt pride, vzame z očetom tudi zaslužek in uboga družina ostane brez vse pomoči. Da bi se pa vsemu temu v okom prišlo, iu pri omenjenih nesrečah nesrečnikom saj nekaj pomagalo, zbirali so se po več krajih premožni gospodje v družbo. Ti možje 80 se podvizali pomagati vsacemu, kteremu bi se prigodila kaka gori omenjenih nesreč, proti temu, da plačuje vssko leto njemu odločeni znesek v njihovo bla-gajnico ali kašo. Take družbe imenujemo zavarovalnice. Najstajrejše zavarovalne družbe imajo Angleži; drugod so jih vpeljali pozneje. Vendar te družbe niso delale in ne delajo še dandanes za blagor nesrečnikov, kar je njihov namen, one delajo marveč za svoj dobiček. Veliko obljubijo, pa le malo dajo. Večkrat se nahajajo zraven še druge goljufije. Vsi narodi našega cesarstva, razun nas Slavjanov, imajo že dalj časa svoje zavarovalne družbe, ktere so zasejati tudi po naših krajinah in tako denar iz naših dežel vlekli. Romal je naš trdo 134 prisluženi denar v druge krajine, da še v ptuje dežele. Da bi se v tej zadevi pa tudi nam pomagalo in da bi naš denar v naših krajih ostal, združili so se lansko leto veljavni in pošteni rodoljubi na češkem in so ustanovili zavarovalno družbo za vse Slavjane. Imenuje se „Slavija". Ti možje niso taki, kakor ustanovniki drugih družeh, da bi le po svojem dobičku hrepeneli; oni hočejo marveč tlačenemu in do sedaj mnogokrat golju-fanemu slavjanskemu ljudstvu pomagati. Oni hočejo, da se tuje družbe iz naših krajev umaknejo domačim in da naš denar dema ostane. Ni li to blag namen? Se li ne kaže tu gorka ljubezen do naroda in domačinov? Gotovo! Da bi se pa ljudstvu lože pomagalo, sklenili so nstanovniki „SIavije", da se podajajo zavarovanim taki dobički, kterih ne daje nobena druga družba. Najvažnejši pripomoček, kterega daje „Slavija", so gasilne priprave to je: mački, vederca, gasilnice itd. Gasilne priprave dobi vsak kraj, kjer je najmanj 10 posestnikov za 5000 goldinarjev zavarovanih. Koliko krajev je, v kterih so njihovi posestniki še za več zavarovani, a ne dobe" nikakoršnih gasilnih priprav, zato ker so zavarovani pri druzih tujih družbah. Koliko manj nesreč bi se zgodilo, ko bi imeli več gasilnih priprav. Koliko poslopij bi stalo še dandanes v svojej krasoti, ko bi bili imeli njihovi prebivalci ob času ognja gasilne priprave! Gasilne priprave so pa ze!6 drage, torej si jih ne more omisliti vsaka vas. „Slavija" jih daje pa zastonj, samo da se spravijo srenje pod njene peruti. Se ve" da jih ne bode dobil prvo leto vsak kraj, kteri je zavarovan za gori omenjeni znesek, kajti gasilne priprave se kupujejo le za dobiček, ki se je napravil v enem letu. Konec leta se nakupijo gasilne priprave in potem se srečka (loža). Naredi se to tako-le: Vsi kraji, kteri imajo pravico do gasilnih priprav, se zapišejo na listke. Ti listki se denejo v za to pripravljeno posodo in se jih potegne toliko ven, kolikor je delov gasilnih priprav. Kteri kraji ne dobe nič prvo leto, dobe drugo, tretje itd. Vsak pride enkrat gotovo na vrsto. Drugo dobro pri „Slaviji" obstoji v tem, da popravlja ona tudi že ostarela poslopja, če se njihovi lastniki zavežejo, da bodo ostali pri njej najmanj 10 let zavarovani. Tretji dobiček pri „Slaviji" je, da se vsaka reč pre,d zavarovanjem preceni. Zato si izvoli „Sla-vija" v vsakem okraji povernega stavitelja (zidarskega ali tesarskega mojstra), kteri mora vestno povedati ceno poslopja, ki ga misli posestnik zavarovati. Ko bi zavarovanec pogorel, izplača se mu polni zavarovani znesek, in se nič več ne ceni. Po ognji bi se le takrat še enkrat cenilo, ko bi zgoreli posamezni deli, ki so bili zavarovani pod celoto. — Druge družbe tega nimajo, kajti pri njih se more zavarovati, za kolikor se kdo hoče. Lastniki zavarujejo poslopja pogosto za več, ko so vredna, misleči, da se jim bode izplačalo ravno toliko, za kolikor so ga bili zavarovali. Kedar pa pogo-rijo, pride cenilna komisija, ki je sestavljena iz uradnikov družbe in jim da, kolikor jej je drago. Ubogi zavarovan ci še toliko ne dobe, kolikor je bilo poslopje vredno, akoravno so bili nad ceno zavarovani. Vsega tega pri „Siflvijiw ni. Ona terja pošteno plačilo, zato pa tudi pošteno izplača. Kar se tiče toče, omenim le to, da „Slavijau tudi tnkaj ne išče* dobička, ampak si bo prizadevala kolikor jej bode mogoče, da se pomaga ljudstvu, kteremu je rzela toča ves up. Kakor zavarovanje proti škodi ognja ali toče, ravno tako važno ali še važnejše je zavarovanje za življenje ali za smrt. Človeškemu življenji protijo tolike nevarnosti, da ne moremo nikdar reči, da bomo živeli vsaj še eno minuto. Kolika nesreča za družino, ako jej umrje gospodar! Bogatin to nesrečo živo čuti, a koliko bolj sega to v srce revežem. (Konec prihodnjič.) Razne drobtine. Kus svojo domovino imenuje sveto; Francoz svojo lepo; Anglež svojo staro; Nemec svojo dobro; Čeh svojo milo. Kako pa Slovenec svojo v sedanjem času imenuje ? — Malo in veliko. Lepa prilika, ktero je slavni Klement Brentano povedal, in ktera še med nami ni veliko znana, bo gotovo vsacemu dopadla, kteri jo bo zvesto prebral. Glasi se takole: Sin jemlje slovo od svojih starišev, in prosi očeta, da bi mu dali za potovanje veliko; mačoha pa, ki je bila skopa baba, reče svojemu možu, da naj da sina malo. — Oče je ljubil svojega sina, pa je ljubil tudi svojo ženo in on je hotel tedaj želje obeh izpolniti. On reče tedaj sinu: „Ljubi moj sin, ker se hočeš na ptuje podati, in ker ne vem, ali te bom še kdaj videl ali ne, ti hočem malo in veliko napotpodati: Veruj ljudem m a 1 o - poslušaj veliko; govori m a 1 o - gledaj veliko; uči malo-uči se ve 1 i ko; piši malo- beri veliko; zanašaj se na malo - poskušaj veliko; prepiraj se malo - potrpi veliko; boj se malega- ogibaj se velikega: upajmalo; dovrši veliko - sovraži malo; ljubi veliko; imenuj se malo- stori veliko; zasmehuj malo- zamolči veliko; bodi žalosten malo - tolaži veliko; zapoveduj malo -ubogaj veliko; greši malo - narboljše nič; premišljavaj veliko; in povzdi-gavaj svojega duha k Bogu". Mladeneč je te nauke zvesto izpolnil, in ako ravno je na ptujem malo dobrih dni imel, je prišel vendar z velikim pridom domji; da so njegovi stariši malo žalosti, pa veliko veselja nad njim imeli. Teža zraka, ki našo zemljo krog in krog obdaja, se rajta in se zamore zelo na tenko prerajtati na 1,125.000 biljonov centov. Le malo preudarimo, kaka teža da to biti mora, in premislimo, da, ako bi človek noč in dan neprenehoma štel in bi vsako uro 18.000 naštel, bi v 700 miljonih letih še le zgoraj imenovano število doštel. Zastavice. 52. Luknjica pri luknjici, pa vodo drži. Kaj je to? 53. Micinici drobincici veliko klado prevrne? 54. Zakaj teče zajec čez pot? , 55. Kje smo, kedar nismo notri ne zunaj? 56. Na kteri strani ima vol največ dlake ? Vganjka zastavic v 15. listu: 47. sneg; — 48. skleda; — 49. zvon; — 50. mlinski kamen; — 51» ogenj. __ ¦ 135 F Ogled po svatu. Avstrijsko - ogerska država. Državni zbor je preložen in se zbere še lo 15. dan t. m. Ker se je češki gbor pozneje sešel, ker je bil tudi dalmatinski preložen, jn je tržaški še le tega meseca jel zborovati, zato je bila vlada skorej primorana to storiti, in je morda nekterim vstregla s tem. Največa pozornost zadeva zdaj češki deželni zbor v Pragi. Kakor se je vedelo že naprej, Čehi ge tudi takrat sijajno zmagali pri volitvah, da, zmagali so še sijajniše, ko kedaj popred , ker je tudi veliko posestvo volilo drugač, imajo zdaj narodnjaki večino v zboru. Zbog tega so Cehi brž po volitvah stopili v nemško kazino ter Nemcem ponudili mir in spravo. Nemci so sprejeli to ponudbo in v prvem trenotku je posijalo veselo upanje, da se reč izide boljše, ko se bo morda v resnici. Gotovo je, da Čehi ne odstopijo od pravičnega zahtevanja, znana d e-klaracija je podloga, na ktero so opirajo bojevaje se za državopravne in narodne pravice. Nemci pa, kakor se je spet pokazalo v zborovanji, nočejo priznavati čeških pravic, in piše se, da zbor v Pragi bo na znano cesarsko pismo osnoval dva odgovora , enega češka večina , enega pa Nemci, ki so v manjšem številu. Drugi cel6 naznanjajo, da so v osnovi trije, ker hočejo fevdalci svojo ad-reso nekako po svoje zasukniti. Ni še gotovo, kako bojo ravnali zastran volitve v državni zbor. Med Čehi so sicer glasovi za to, vsaj s pogoji in posebno gledž sedanjih političnih razmdr. Drugi pa se v6 da so zoper to. Ako ne bojo volili, vlada neki žuga z neposrednimi volitvami. To se sicer tudi preklicuje, a vendar še ni znano , kaj pride, cehi pa si bojo dosledni ostali in boja ne bo konec, dokler se jim ne spolni, kar po pravici zahtevajo. -— Poslovanje v druzih deželskih zborih je simtertje že sklenjeno , le na Tirolskem se je nekaj pripetilo , kar je dozdaj vzroko-valo, da zbor prav za prav še ni pričel svoje delaluosti. 29 poslancev je deželnemu poglavarju napovedalo , da kot poslanci prisežejo le pogojno, kakor jim pripušča vera in vest; ker poglavar tega ni hotel, torej so izstopili, in tako je vsa reč še dan danes v negotovosti*). Tudi v avstrijskem zboru je enaka stranka popustila zbor, vendar tu nima večine, na Tirolskem pa jo ima. — Na cesarsko pismo niso odgovorili vsi zbori, n. pr. graški in avstrijski ne, češ, da odgovor je to, da volijo državni zbor. In s tem je odgovorila večina deželskih zborov, daravno so večU del tudi adrese osnovali. Volitve v državni zbor so tedaj dovršene, pa ne povsod brezpogojno. Ker je pogojno volil kranjski zbor, zato ni volila nemška manjšina. Eazen tega je ljubljanski zll)r spet odobril vse tiste postave, ki so že večkrat marširale na Dunaj, da bi dobile najviše potrjenje, pa ga še niso do zdaj. — Po odgovoru, ki ga je ob sklepu štajerskega deželnega zbora vladni zastopnik dajal na dr. Vošnjakovo prašanje (interpelacijo) zastran slovenske ravno-pravnosti, moraš soditi, da imajo slovenski rodoljubi drugačne oči, nego drugi, kajti ne vidijo , ali nočejo videti samih sprelepih rožic in cvetic , ki nam duhtž po Šolah in uradih. Pa res, ne bodimo vendar šalobarde, pa verjemimo to, ker se trdi od tako visoke strani, ker mora res biti! Francosko - pruska vojska. Bodi si notranje zadeve, bodi si druge prigodbe po zunanjem svetu, vse ostaja v senci poleg silovitih^ dogodb , ki se vrše na severni strani francoske deželo. Že zadnjič smo naznanjali, kako zrna- *) Med tem so, kakor se poroča, tudi tirolski poslanci prisegli in se je zbor pričel. govita je pruska armada, da jej vse po sreči izide, Francozom pa da se godi čedalje slabeje. Med tem pa so se reči še veliko drugač zasukale; brž ko ne, da tolicega vspeha še Piusi sami niso upali pred malo tedni, ko se je boj pričenjal. Toliko pa je res , da je na nemški strani po števila mnogo mnogo več vojakov, kot na francoski, pa kaj bi ne, saj Prusi niso sami, ampak ž njimi so združeni nemški zavezniki. Nemci priznavajo, da so se Francozi hrabro borili, ali zmaga njim ni bila mogoča zoper pre-množico nasprotnikov. Zdaj pa na kratko, kaj se je zgdilo. Zadnjič smo govorili o bitvi pri Meču. Tam okrog se je še dalje sukala vojska. Mnogo so se zopet bojevali zadnje dni preteklega mesca , prve dni septembra pa je bil zaporedoma silen ogenj. V tem času je francoski maršal Mak Mahon hotel združiti se z Bazenom , ki je s svojimi vojaki zajet v Mccu. Ali Mahouovo prizadevanje je bilo zastonj, pri tej priliki so nemške armade pri mestu Sedanu tako premogle francosko, da si ni mogla več pomagati. Tako je prišlo, da se je cela ta francoska vojna popolnoma vdala Prusom, na milost in nemilost, kakor pravijo. Prvi pa, ki se je izročil pruskemu kralju, bil je, kaj menite kdo? — Cesar Napoleon! — Sic transit gloria mundi: tako preide svetna slava. Tisti Napoleon, ki je več let zvonec nosil med evropskimi vladarji, ki je novega leta dan 1859 mogočno naznanil avstrijskemu poslancu v Parizu, kaj se ima spomladi zgoditi, tisti Napoleon, kte-remu je pred štirimi leti avstrijski cesar v stiski izročil Venecijo, itd., danes je vjet ni k pruskega kralja. Med tem , ko je bila njegova vojna primorana odstraniti orožje in so se ravno pogajali zarad tega s kraljem Viljemom, prinesel je nekdo listič od Napoleona, v kterem pravi: „Ker mi ni bilo dano v boji umreti, polagam svoj meč pred noge vašega veličastva*. S tem naznanilom se je Napoleon kralju podvrgel; pa naravnost je povedal, da se podvrže le sam, vse drugo prepušča vladi v Parizu. S tem je, kakor se trdi, hotel oprostiti se odgovornosti zastran vojne. Francoska postava namreč s smrtjo žaga poveljniku, ki bi se s evojo vojno vred sovražniku vdal. Napoleon tedaj noče imeti odgovornosti zarad tega , da se je morala tudi vojna vdati. Silovitost te dogodbe je tolika, da je na prvi hip Evropa kar strmela. Treba pa bo več dni, predno se vse na tanko razjasni, kakor se je godilo pri Sedanu. Se tisti dan, ko se. je vdal. sešel se je Napoleon s pruskim kraljem. Le-ta mu je za prebivališče dal grad Wilhelmshohe (Viljemova višava) pri Kaselu. Ko je Napoleon prišel pred kralja, bil je potrt, pa vendar se je vrlo obnašal in je bil vdan. Tako sporoča kralj kraljici v Berolin !" — Ne morete si misliti, koliko radosti in neizrečeno veselega krika dela to po Nemškem, posebno pa v Borolinu. Veselih svečanosti ni konca ne kraja. Razsvetljena mesta, godba, petje , strel itd. doni sijajni zmagi na slavo. Kaj bi ne. Na novo je 80.000 vjetih Francozov, cela vojna, koliko pa še druzega plena.0) Ne sme pa se pozabiti, da sredi tolicega presilnega veselja se preliva tisoč in tisoč britkih solzd, tudi na Nemškem, ker mrtvih in ranjenih je brez števila , in marsiktera žena z otroci vred ne bo več videla moža očeta, in take izgube so zadele vse *) Da Nemci, v nemar puščaje pruske kraljeve zadeve, čutijo kot e n narod in se vesele sreče svojih rojakov, to je popolnoma naravno, mi jim radost iz srca privoščimo in bi se sami silno veselili, ko bi n. pr. naši bratje Srbi Turka ali koga druzega tako naklestili. Zastran državnih razmer pa menimo, da mora tudi v tacih okolnostih biti neka spodobnost. Da Prusi in Bavarci, ki se sami bojujejo, razsvetljujejo, to je naravno. Radi pa bi vedeli, kaj ima Celovec opraviti pri tem? Na večer namreč, ko je bil Napoleon vjet, imela bi biti svečava po mestu, 136 stanove. — Poglejmo pa tudi na Francosko. Ni še vse znano, kako so tam, posebno v Parizu, sprejeli te novice. Prihajale bojo važne vesti. Do zdaj vendar že toliko vemo, da je oklicana — republika t, j. IjniUflada. Možje, ki so do zdaj imeli oblast v rokah, vodili so ljudstvo' za nos, dokler se je dalo. Ali dalje ni bilo mogoče prikrivati velikansko nesrečo, ki je zadela Francosko. Lahko sj je torej misliti, kako silno je Parižane poparila novi&od Sedana! V postavodajalmm zboru je bila večina še zn>e-rom nekoliko dozdanji oblasti vdana. Ko pa je bilo znano, kaj se je zgodilo, zahtovalo je ljudstvo samo s tako silo od zbora ljudovlado, da ni bilo mogoče dalje upirati se. Izreklo se je, da Napoleon s svojo rodbino vred na Francoskem izgubi vse ustavne pravice. Odstavljen je torej on in njegov" rod. Žena njegova, cesarica Evgenija, bila je še v Parizu, ko se je vse to vršilo. Med tem pa je že odrinila proti Belgiji in menda pojde za Napoleonom. Sedanja vlada v Parizu je deset mož , večidel izvoljenih iz prejšnjega zbora; na čelu pa je general Trochu. Važne novice bodo še te dni prihajale k nam od zahoda. Prusi menda urno korakajo proti Parizu. Sicer nova Francoska vlada dela, kakor bi se še pripravljali na brambo v Parizu, ali težko bojo kaj opravili po tako strašnih izgubah in silnih udarcih. Danes menda pa se tudi še ne ve, s kom bo Prus mir sklepal, ali z Napoleonom, ali z novo vlado. Zastran Alzacije in Lotaringije pa menda je odločeno, da vzame. Težko da bi se menil za druge oblasti. — Tako žalosten konec je, vsaj kakor se zdaj kaže, vzelo Napoleonovo veličastje. Nostradamus , zvezdoznanec, je to prerokoval, in na tanko se je spolnilo. In tako je tistim/ ki so ne zavoljo Napoleona, ampak iz druzih tehtnih vzrokov srečo želeli Francozom, menda tudi zadnja iskra upanja po vodi splavala, če se čudoma kaj ne spremeni. Razne novice. Najnovejši telegrami. Zgoraj omenjenim prigodbam moramo dostaviti, kar nam je došlo novic do danes (7. spt.) zvečer. Pivo sporočilo je, da so prijeli in zaprli francosko cesarico Evgenijo na zahodnem kolodvoru, ko je bila namenjena potegniti iz Pariza. Kaj namerjajo ž njo, ni še znano do zdaj. — Trdnjava Strasburg se je Prusom vdala (kapitulirala.) — Laški kralj Viktor Emanuel se je odpovedal vladarstvu in je oklicana republika. Po pravici pa se sme dostavljati: Ta je bosa, Bolj resnična vtegne biti druga vest, da je vojaštvo tega kralja prestopilo mejo cerkvene države in da zdaj hoče pogoltniti Kim. — Jules Favre, član sedanje francoske vlade je moško izrekel, da se Francoska hoče braniti , dokler ne pade zadnji mož. Mir s Prusi sklenejo, ako se le-ti umaknejo nazaj na Nemško in narede republiko. Od svoje zemije nič ne odstopijo Francozi. — Gotovo pogumen govor , ki bo pa malo veljal, posebno kar tiče zahtevauja nemške republike. . Koliko časa bojo neki Francozi svojo imeli ? Saj še nihče ne ve, kaj Viljem z Napoleonom namerja. — Francoski poslanci so iz Londona, Dunaja in Potrograda poklicani domii. Pr. TomaooT pogreb. Davno ali morda še nikoli ni Slovenija imela tako veličastne žalostne slovesnosti, kakor je bil pogreb dr. L. Tomana. Vsi narodni zavodi, ne le pravijo tla, z županovim dovoljenjem. Kar ni res. Inres jena velicem trgu vihrala velika zastava, in na treh ali štirih hišah so posamno luči brlele po oknih. Veselilo nas je, da je bila ogromna večina ljudstva bolj pametna, nego tisti možje, ki so hoteli svetiti. Kako bi ti možje vpili rhochverrat", ko bi n. pr,, Rus namahal Prusa, pa bi mi avstrijanski Slovani take reči počenjali. S tem smo hoteli le to izreči: bodi vsem enaka pravica! — Vr. ljubljanski, ampak tudi iz drugih mest, vdeležili so se spre. voda v Ljubljani, in vso pot do Kamne gorice se je do stojna Čast skazovala iskrenemu domorodcu. Brez števil krasnih vencev s preljnbeznjivimi napisi je bilo položenih na rako , dva sta ga spremila v grob , drugi so ostali na vrhu. Med venci na grobu je eden imel napis , ki je na Prešernovem spominku: „Ena se tebi je želja spol-nila, v zemlji domači da truplo leži'!1' Ta venec so mu poklonile domorodkinje iz Ljubljane. Kako zeld žaluje narod po blagem pokojniku , kako živo Čuti veliko izgubo, kažejo dopisi, ki od raznih slovenskih strani dohajajo v nNovice". Blag mu in večen spomin! Knrzi na Duoaji 7. septembra 1870. 5°/0 metalike . 55 gld. 50 kr. [ Nadavek na srebro 123 gld. 60 kr. Narodno posojilo 65 „ 25 „ j Cekini . . . . 5 , 92 Dopisovalca. Gozdi: Že spet mi nisi dal mirii, in zdaj sam hočeš imeti javni odgovor. Naj bo še zdaj, potem nič več. „Povej", pišeš, „zakaj so nekteri jeli pisati „bog", z malo črko v začetku? Ali niso to brezbožniki ?" — Zakaj so tako začeli, tega ne vem, po-prašaj drugje. Tvoj srd je morda pravičen, gotovo krivična pa sodba, da so zbog tega materijalisti! Nikar tako naglo, lej ga no! Znano je o starodavnem Aristotelu , da je, čeravno pagan, vselej z j ako velikim spoštovanjem govosil o božanstvu in to priporočal drugim. Žal mi je, da nimam njegovih knjig pri rokah, da bi videl, kako je pisal božje imš. Pobožen in učen slovensk rodoljub, ki je že silno veliko spisal, ne piše samo imena, ampak tudi prilog z veliko črko. In res, če se celo cigansko lastno ime piše z veliko črko, ali se ne spodobi to imenu najvi-šega bitja? Saj s krščanskega stališča se „Bog" vendar mora prištevati lastnim imenom. Sicer pa menim, kdor ne bo imel druzega greha, pojde gorak v nebesa. Čuj: Martin v svoji knjigi citira sv. Janeza rekoč: 3so$ m o A.oyo?. če ni stavec naredil napake, pisal je škof Martin 3-eo? z malo črko, morda celo tudi sv. Janez. Ali boš zato tema dvema odrekal spoštovanje do Boga ? To, ljubi moj! je tedaj jako nebistvena reč. Potemtakem bi Francozje morali še veliko bolj Boga spoštovati, kot drugi narodje, ker oni ga večidel vičejo rekoč: Oče naš, kteri ste v nebesih, posvečeno bodi vaše ime itd., mi pa bi bili silni za-govedneži, ker ga tičemo. Toliko o tem. Prosim pa, ne rini me več s tacimi rečmi v sršenovo gnjezdo! —- Do tu sem ti „ultra-montanil", ker nisi hotel drugač, zdaj čem pa še enkrat „gra-matiko gosti", ker imaš od zadnjič premalo. Zabavljaš, ker se nekteri tolikanj strogo drže Levstikove slovnice, po kteri pa se njen pisatelj sam ne ravna. Prvič: to ni popolnoma res, pa vem, kaj si hotel reči; drugič: pustiva reči, ki naju ne brigajo. Dalje rentačiš, da so že tako blagoglasno in mehko slovenščino jeli mehkužiti z vtikanjem nepotrebnih samoglasnikov. V tem sva si zelo enacih misli. Pa pustiva tudi to, saj so se že drugi jezili in pisarili, pa nzvon" le ni nehal zvoniti in morda tudi ne bo. „Besednik" pa cel6 ni poklican in izvoljen, da bi koga spreobra-čal, še manj, da bi zabavljal. Ali ti nisem djal: kolikor pisateljev, toliko glav in posebnosti. Poskušajmo vse; kar je dobro in pravo, tega se poprimimo. Morebiti pridemo po tej poti tako daleč, da malemu slov. narodiču posije solnce edinosti v knjižnem jezici. Da zdaj ne more biti vse po enem kopitu, ker se jezik vedno še pili in mika, to je res. Bavno tako resnično in žalostno pa je tudi, da se nam v pisavi čisto brez potrebe svojeglavno šopiri vseslovanska lastnost —nesloga, in to zarad reči, ki nimajo nikacega upliva na slovstveno vrednost in notranjo ceno. Dozdeva se mi, da z marsičem je taka, kakor z novo šego v obleki, letos širok rokav, lani ozke hlače. Ali midva, ljubi Gozda! ne bova ničesa spremenila, zato pustiva „niti", „nego", „ka" in ^kajti", pustiva ^a"4 in „baš", pustiva „ej" pri ženskih prilogih in dajva „ru", kar je njegovega, dokler se trdi, da njegov je — glas. Iz tacih in enacih stvari res še ne izvira jeziku lepota, ali nikakor mu je tudi ne jemlje, ako je sicer v njem. Zatorej ne vznemirjaj se tolikanj. Kedar bojo vsi edini, bodeva midva prva in rada med njimi. Pa predaleč sem zašel; daravno bi ti rad še veliko povedal, vendar ne morem. Naj ti zadostuje! Sicer pa še enkrat: Ne bezaj me več v sršenovo gnjezdo! lzdajateljica: K. Janežič. — Odgovorni vrednik: A. Umek. — Tiskar: J. in Fr. Leon.