Pravijo ji mama
Pogovor z Marijo Zorko, kuharico v počitniški bazi Umag
Marija Zorko. sicer kuharica v šoti Franceta Bevka, skrbi za dobro in zdravo prehrano otrok tudi na letovanju v Uma-gu- Vselej je prisotna ludi na vsakoletnih posvetovanjth o poteku letovanj Na letošnjem posvetovanju na Vranskem je bila deležna Se posebne po-zornosti. Izrečenih ji je bifo mnogo toplih besed in izrazov priznanja za njeno nesebično delo Prejela je tudi z lepimi črkami napisano priznanje in kuharsko knjigo, vse opremlje-no s pečatom in podpisi ZPM občine Ljubljana Bežigrad Marija Zorko je letos že deseto leto neprekinjeno kuhala za otroke v Umagu.
Povabim jo na sprefTod za ta jubilej, sklenem v mislih. Toda s sprehodom ni bilo nič. Pre-prečilo ga je tzredno močno sneženje, da ni bilo moč videti niti lastnega nosu Namesto sprehoda je prišta prav spalni-ca v počitniškem domu, kjer sva se^li na pograd in se po-menkovalt Iz pomenka so se izluščila vprašanja in odgo-vori.
U kakšnih naglbov §f« 90 odločill, da svoj rednl letnl dopust ie deaet let nepretrgoma žrtvujete za otroka?
»Letos poteka že enajsto le-to odkar kuham za otroke v šoli Franceta Bevka. Rada jih imam in zanje tudi zeJo rada kuham. Zato odločitev, da jim bom kuhala tudi med počitni-cami na letovanju ni bila težka. Vesela sem, da so otroci s hra-no zadovoljnt. kar me spodbu-ja, da se še bolj potrudim,-
Zm to delo nwd počitnl-caml \e prldobita tudi dru-ge. V Umagu vldlmo tudt njeni hčerki Vesno In Tat-lano, kako prldno pomaga-ta v kuhlnjl. Vesna Je tetos že tretfič pomagala v Uma-gu, Tatjana pa prvič. O nfu-nem delu Marija pove:
»Obe sta se vživeli v delo in sta z njim zadovoljni. Honorar, ki ga prejemata, znata koristno uporabiti. Kupujeta šolske po-trebščine, nabavita si kakšno obleko in druge koristne reči. S tem se naučita tudi varčeva-ti. V Umag hodim rada tudi za-to, ker smo vsi kot ena družina, ki živt v sožilju in domačnosti.
Zato ni naključje, da me otroci, ki že vefi let zapovrstjo letujejo v Umagu. kličejo manna-.
All /0 kdal priilo do kakšnih pojavov, kl ao skallli aicer dobra odnosa?
-Bilo je nekaj nevšečnosti, kt pa smo jth znali s lovariškim prepričevanjem kmalu odpra-viti- Nekoč me je najbolj priza-dei očitek, da kuham pribolj-ške za tehnično osebje Veste, v kuhinji nimamo Časa pose-dati med delom Sele zvečer. ko otroci povečerjajo in ko končamo s kuhinjskimi opravi-li, si vzamemo čas za počiiek Skupaj sedemo pred kuhinjo za mizo. večerjamo in se ob kozarčku vina pogovorimo o delu za pnhodnji dan. Večerja. ki je hkrati tudi naSe kosilo, ni nekaj  posebej  pripravljenega
in je bil očitek o priboljšku po polnoma neupravičen.»
Kaj ne, da bomt» še na-pre} ob atranl otrok v Uma-gv in Bi tako gotovo iellt« kakinlh sprememb v kuhi-njl!
»Pravzaprav imam samo eno željo. Ob njej pa se zavedam, da je spričo sedanjega težkega gospodarskega položaja neu-resničljiva Zelim si, da bi kuhi-nja v Umagu dobila univerzalni stro). Prehrana za otroke mora biti bogata na vitaminih in ru-dninah. Na roke rezati, sekljati m pretlačevati velike količine zelenjave in sadja za tolikšno števtlo otrok, saj jth je po 100 v eni izmeni. je zamudno delo Terja veliko časa. ki bi ga, če bi imeli stroj. lahko koristno upo-rabili za druga opravita Letos smo to preizkusiii. Univerzalni stroj sem si namreč izposodila v Soli Franceta Bevka,- zzado-voljnim   nasmeškom   pove  in
pristavi. »Ne, bežigrajskrfh otrok ne bom zapustila Na le-tovanjih jim bom kuhala Se na-daljnjih deset let Seveda. Ce mi bo to dopustilo zdravje ¦¦
Pomenek sva sktenili z ugo-tovitvijo, da nobena stvar več-no ne traja Tudi gospodarska stiska ne
EDA KOMAVLI