"f ^1;’. /;H:.: '., NO. 74 ^/c * ep O0^ / ^ aiSKA Domovi ima /l:m/> gmI ki je pa močno! Unije jeklarskega delavstva so pripravljene po rdeče Osvobodilne ironte.1 WASHINGTON, D. C. — Gotovo niso brez namena začele krožiti po naši prestolici govori-sednik nove neodvisne filipinske | ce’ kako je^Ameriica oborožena republike Magsaysay se zato ni se je preselil k svoji hčerki Mary Ogrinc. Pogreb bo v soboto ob 10.30 dopoldne iz Želetovega po- podoben komunizmu. Generalov TOKIO. Jap. — Predsednik! režim ima v sv°.iih rokah že vse vlade Sev. Vietnama Pham j gospodarstvo, diktaturo so zače: Van Dong ie v govoru pred na-;'* mečno čuciti tudi budistični rodno skupščino navedel pogo- re^ovnil-<*- Pojavila se je med je za mir v Vietnamu. Obsega- nj*mi struja, ki je oiganizirala jo. v glavnem štiri točke. ^ demonstracije in izgrede po ve-Kot poroča poročevalska služ- Lkih burmanskih mestih, tekom ba rdeče Kitajske v Peipingu, je izgredov je prišlo do preganja-Van Dong zahteval: lnia vladnih vidnih režimskih 1. Priznanje osnovnih narod-lPrista^ev-nih pravic vietnamskega ljud-j General ni mogel tega trpeti stva, mir, neodvisnost, suvere-'*11 ie zae‘ei menihe preganjati, nost, edinost in nedotakljivost j j* 30 §a Pa razvpili, da je brez-ozemlja ... božnik in da hoče narodu vzeti 2. Dokler je Vietnam še vedno grebnega zavoda na 152 St. na ločen v dva dela, izpolnjevanje Lakeview pokopališče. Hale atomske erožfe tfafe-Š presega tmk® spustil z njimi v boj, je rajše sklenil z njimi mir: obljubil jim je splošno amnestijo in še zemljo vsem tistim, ki bi jo radi obdelovali. Komunisti, bolj znani pod imenom Huk, so predsednikove predloge sprejeli in filipinsko partizansko gibanje je zaspalo. Agrarna reforma ni bila izvedena Toda ne za dolgo. Predsednik Magsaysay je umrl 1. 1957 pri letalski nesreči, predno je izvedel agrarno reformo. Njegovi nasledniki so podlegli političnemu vplivu filipinskih bogatašev, posebno veleposestnikov, ki imajo obenem tudi mogočne varuhe v naših zahodnih konservativnih politikih. Ker so pristaši Huk gibanja videli, da so goljufani v njihovih pričakovanjih, so se začeli zopet organizirati. Pravijo, da so že danes številčno talko močni kot 1. 1950, ko jih je bilo največ. Niso pa še tako aktivni, kot so bili takrat, vendar pa imajo svojo organizacijo razpredeno po vsej deželi tako dobro, da jih mora vsakdo podpirati, celo veleposestniki. Drugače gorijo hiše in gospodarska poslopja ali pokajo revolverji. Huk voditelji so se tudi že vrinili v obe glavni stranki, narodno in liberalno, in so torej varni pred političnim preganjanjem. Vse to pomeni verjetno le zatišje pred političnim viharjem. Komunisti čakajo, kdaj bo položaj v nekdanjih francoskih kolonijah v Aziji dozorel, da tudi oni lahko nastopijo. Žal se pa naše državno tajništvo za to nevarnost premalo briga. v primeri z Rusijo in kakšno škodo lahko napravijo atomske rakete pri nas in v Rusiji. Ako bi na primer padlo 200 naših atomskih bomb ali raket na Rusijo, bi zgubilo življenje predvidoma 50 milijonov Rusov, 65G ruske industrije bi pa bilo uničeno.. Ako bi padlo 800 bomb ali raket, bi zgubilo življenje okoli 100 milijonov Rusov, od ruske industrije bi pa ostalo le 23%. Seveda veljajo podobne porazne številke tudi za Ameriko. Prvi. naval ruskih atomskih bomb in raket bi pobil 100 do 150 milijonov Amerikancev, kamor bi bile pač bombe in rakete usmerjene. Naša narodna obramba ima menda sedaj 935 medcelinskih bombnikov in 854 medcelinskih raket v stalni pripravljenosti. Tem je treba dodati še 416 Polaris raket na atomskih podmornicah. Napram Rusom pomeni to, da smo trikrat do štirikrat močnejši v raketah in bombnikih. Naše oborožene sile imajo sedaj 2,700 atomskih bomb in glav na razpolago, med njimi je le dobra četrtina takih, ki ne pridejo ^ [ja ve. vojaških določil ženevskega dogovora iz leta 1954. Noben od obeh delov se ne sme priključiti iicbeni vojaški zvezi s kako tujo državo, na njegovih tleh ne sme biti tujih vojaških oporišč, čet in osobja. 3. Notranje zadeve morajo biti prepuščene ureditvi južnoviet-namskega ljudstva v soglasju s programom Južnovietnamske o-svcbodilne fronte. 4. Mirna združitev obeh Viet-namov mora biti prepuščena ljudstvu v obeh njegovih delih | brez vsakega vmešavanja od zunaj. Van Dong je zavrnil vsako vmešavanaje Združenih narodov v zadeve Vietnama. Iz Peipinga so glavnemu tajniku ZN U Tan-tu sporočili kar naravnost, da si naj prihrani napor in naj ne hodi tja in v Hanoj zaradi posredovanja v miru v Vietnamu. « Sprejem hanojskih zahtev bi pomenil p r e p ustitev Južnega Vietnama komunistični osvajal-nosti, zato je razumljivo, da jih v Washingtonu zavračajo. Zru-žene države so ponovno poudarile, da ne bodo trpele nasilne- jvero in Boga. Kdo tiči za podvi-jgi budističnih redovnikov, še ni 'jasno. Za režim so redovniiki navadni politični špekulanti in demagogi, ki jih je treba preganjati. Zagovorniki režima odobravajo Ne Wincvo taktiko, toda policija sama je pa drugih misli; redovnike preganja samo na videz, kjer pa le more, jih ne vidi in ne sliši, akoravno vprizarjajo demonstracije in izgrede pred nosom varnostnih organov. Kubanci morajo na Veliki teden delati na kmetih HAVANA, Kuba. — Sladkorni trs je na Kubi že davno dozorel, toda Kubancem se ni mudilo, da bi ga hiuo pMeJaii in odpeljali v sladkorne tovarne. Do začetka tega meseca je bilo še zmeraj 25% trsa na poljih, kar bi pomenilo izgubo 1.5 milijona ton sladkorja, ako bi ga nihče ne spravil pravočasno v tovarne. Diktator Castro je zato začetkom aprila odredil “splošno mobilizacijo” vseh patrijotov po mestih in jim naročil, naj gredo delat na kmete. Njegovemu pozivu so se odzvali največ samo uslužbenci ga širjenja komunistične oblasti ijavnih uprav. Zato je bilo s po-v jugovzhodni Aziji. nedeljkom veliko uradov, med - - <■— •- njimi tudi nekaj ministrstev, za- še niti sto let .prtih. Na delo je šel celo sam PROVIDENCE, RJ. — Zače-l Castro s svojimi ministri. Kako tek tekstilne industrije v naši j je bil priden in koliko časa je deželi pomeni zgraditev stare [trajala njegova pridnost, pa čas-Slater tovarne v Pawtucketu,-nikar ji niso smeli napisati. Pa- daljšati sedanjo kolektivno pogodbo z jeklarnami za nedoločen čas, če pristanejo jeklarne na nekaj malih izboljšanj. Jeklarne bodo na predlog verjetno pristale in računajo, da bo pogodba ostala v veljavi, dokler ne dobi Unija novega vodstva v zvezi z zadnjimi volitvami. PITTSBURG, Pa. — Sedanja pogodba med Unijo jeklarskega delavstva in jeklarnami poteče 1. maja. Ni izgle-dov, da bi hfo mogoče dotlej skleniti novo pogodbo, brez pogodbe pa po unijskem načelu ni dela. Da se izognejo ustavitvi dela, so jeklarne dolgo upale na podaljšanje obstoječe pogodbe za čas pogajanj o novi. Sedaj se je unija odločila jeklarnam staviti predlog, naj bo sedanja pogodba z malimi izboljšanji, ki naj pokažejo dobro voljo jeklarn, podaljšana, dokler ne bo mogoče doseči nove.___________________ Do nove pogodbe ni moglo 1 j priti zaradi težav v vodstvu Uni-jm*lu a^ vsa-i Premirja še vedno je, kjer sta pri zadnjih unijskih !Pr*^ran^* v^ar *eP0 število mili-volitvah 9. februarja nastopila;Jonov; pa četudi bi pomagali ju-kot predsedniška- kandidata do- Tovz^°^n* k gospodarske- sedanji predsednik McDonald in |^ naPredku 2 enim bUrjoriom dosedanji glavni tajnik Abel. Vo- Iz Clevelanda in okolice livni boj je bil precej oster in je razbil notranjo harmonijo v vodstvu unije, brez katere je pogajanja težko voditi. Dokler ne bo vprašanje novega predsednika rešeno in ne dobi unija znova trdnega vodstva, na uspešne razgovore o novi kolektivni pogodbi jeklarne ne računajo. Predstavniki Unije govore o podalj-šavi sedanje pogodbe za tri mesece, predstavniki jeklarn bi pa imeli rajše pogodbo za nedoločen čas z določilom, da katerakoli stran lahko vsak čas predloži pogajanja za sklenitev nove pogodbe. V kolikor se bodo predstavniki Unije jeklarskega delavstva sporazumeli s predstavniki jeklarn o začasnem podaljšanju sedanje pogodbe z dopolnili, ki jih unija želi, bo nevarnost štrajka v jeklarski industriji, na katero so vedno znova opozarjali v zadnjih mesecih, prešla. dolarjev. Predsednik Johnson je obljubil bilijon dolarjev pomoči razdeljene na več let. Zahodni del Berlina začel hoditi v vzhodni BERLIN, Nem. — V smislu sporazuma iz lanskega leta, ki so ga sklenili zavezniki z Moskvo, so pretekli ponedeljek začeli Nemci iz zahodnega Berlina obiskovati svoje sorodnike, znance in prijatelje v vzhodnem delu. še pretekli teden so vsi mislili, da komunisti tega ne bodo dovolili, akoravno jih je vezala pogodba. V ponedeljek zjutraj pa so bili štirje dogovorjeni prehodi odprti za vsakogar, kdor je imel še od preje potrebno dovoljenje. Računajo, da bo najmanj milijon Berlinčanov izrabilo priliko in šlo “na vzhod”. Samo za Veliko noč računajo nad 100,000 obiskov. Tisti, ki gredo na obiske, lahko vzamejo s seboj hrano, darila in osebne potrebščine. Komunistične straže ne delajo jon dolarjev za gospodarski na-j-or* pregledih nobenih težav, predek in razvoj jugovzhodne i ^aJvee gre na drugo stran sta-Azije. Če vpoštevamo, da stane Johnson zna računati WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je ponudil bili- .cLitiua laični, XXX. RJ. leta 1873. Ta je sedaj le še trijotični sezonski delavci se bo-[sedaj vojna v Vietnamu Zdru-;cteSa vzburjenja, ki so ga opa-poštev za velike da-j kot zgodovinska krajevna zani- do začeli vračati na svoje poklic- žene države letno okoli 1.7 bili- Pr* božičnih prehodih. Tudi 1 mivost. Ino delo takoj po Veliki noči. :jona dolarjev, bi s sklenitvijo še dosti vodne sile ANTWERPEN, Belg. — V Kongu, nekdanji belgijski koloniji, je še vedno okoli 130 milijonov konjskih sil vode neizrabljene. RAIN Vremenski prerok pravi: Oblačno in malo toplejše z verjetnostjo dežja. — Najvišja temperatura 58. Titove skrbi v njegovi zunanji politiki CLEVELAND, O. — Tito je! tvegana stvar. Tito bi namreč že na velikonočnih počitnicah v AJžirju, toda ne sam. Z njim so šle njegove skrbi z jugoslovansko politiko. Njegova aktivna nevtralnost se je namreč skoraj preveč živahno udejstovala v vseh smereh, hotela je z. enim udarcem ubiti nič koliko muh. Udarec je prišel, muhe so pa 0-stale žive. rad pregovoril Ben Bello, da ne bi tako simpatiziral s kitajskimi komunisti in da bi jim svetoval zmernost v napadih na Beograd in seveda tudi na Moskvo. Ben Bella mu ne bo mogel kaj prida obljubiti. Mož je namreč v gospodarskih težavah in postaja zmeraj bolj odvisen od Pariza. Pariz pa naravno svetuje Ben Belli, naj bolj goji zveze s kitajskimi kot jugoslovanskimi komunisti. Proti združenemu ki- ; Zadnje vesti pa mu je njegov gost rekel, dalpolitiko. Končno imajo prav; ako je proiti vsakemu ostremu nasto-Uo postavljene pred izbiro, ko- NEW YORK, N. Y. — Predsed- V Evropi mu ne gre vse, kot želi. Vzemimo na primer stike z Anglijo. Angleški zunanji mi'|tajskemu in francoskemu vplivu nister pride te dni v Beograd I a Tito ne bo opravil y Alžirju gotovo ne za to, da bi se °gnillničesar razgovoru s Titom, pa jo jugo-j Titu'tudi ne gre iz spomina slovanski diktator popiha v - zadnja konferenca 17 neoprede-žii. Ali se ni Tito1 moida pre- kjerdk držav, ki je bila v Beogra-oudo razjezil nad tistimi 30 an- bu za£etkom preteklega meseca, gleškimi kulturnimi delavci, kb,,^ je upaL da bo konferenca so javno dali duška svoji neza- grmeja proti “ameriškemu impe-dovcljnosti, da je režim dal za“;rijalizmu” in obsodila ameriško preti Mihajlova? Jeza je upra-,polmko v Aziji Indija) ,Ceylon vičena, kajti odkar prihajajo ta-.-n Tunizija so se tej Titovi na-ki protesti, je zapihal v evrop- ^ i..ani Uprli in grom proti Ame-skem javnem mnenju čisto drixg!^ je takoj potihnil TitQ je veter v smeri proti Jugoslavije!^ ,kratkim gostU tunizijske-Tito morda upa na uspeh svo- ga predsednika Bourguibo. Mi- jega obiska v Alžiriji. Opazovalci pravijo, da je tako upanje slil je, da ga bo pripravil do kritične presoje ameriške politike, ou proti Ameriki. Titu se danes tudi maščuje, da je svoje čase stavil prevelike upe na Sukarna. Sukarno je šel iz ZN, kar Beograd ni odobra-1 val. Zato je ,pa indonezijska javnost takoj začela gledati kritično na nekdanje prijateljstvo z Jugoslavijo. Danes je na to prijateljstvo ostal samo še spomin. Na Cipru je Tito podpiral Grke in s tem zadovoljil Grčijo in nadikofa Makariosa. Pa je prišla Moskva in začela zagovarjati turške interese, kar je spravilo jugoslovanske diplomate v zadrego. Sedaj morajo previdno plavati med grškimi in turškimi željami. Nič kaj dobro se Tito ne počuti v azijsko-afriškem bloku. Tam je 61 članov, Jugoslavija je edina evropska država v tem bloku, ki pa zmeraj manj pomeni. V bloku raste namreč število držav, ki simpatizirajo s Kitajsko ali so vsaj nevtralne do kitajskih komunistov. Vse te gledajo po strani Tita in njegovo mu naj se zamerijo, bodo gotovo tako pametne, da bodo zveze s Titom žrtvovale zvezam s tovarišem Maom. Med tem se bliža poletje in Tito bo moral iti na obisk k nemškemu komunističnemu diktatorju Ulbrichtu. Da bo ta 0-bisk hudo kritiziran v Bonnu, ni treba dvomiti. Vse tri stran- < Seja— Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima jutri, v petek, ob osmih zvečer sejo v SDD na Recher A ve. Vse članstvo vabljeno! Seje ne bo— Podr. št. 5 SMZ v aprilu zaradi Velike noči ne bo imela seje. Asesment lahko člani poravnajo pri tajniku Franku Macerolu na domu na 1172 Norwood Rd. Na obisku— Frank Drazumerich s 126 Grand Avenue v Torontu, Ont., se je oglasil v našem uradu. V Clevelandu ostane čez praznike. Dobrodošel in prijetno bivanje v metropoli! V bolnišnici— G. Leopold Zupančič z 20851 Arbor Ave. je v Euclid Glen-ville bolnišnici, soba št. 411. — Obiski so dovoljeni. Zadušnica— V nedeljo ob sedmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Valenčiča ob 5. obletnici smrti. Trgovina zaprta— Mr. in Mrs. Howard Černe od Frank Černe Jewelry Co. na 6412 St. Clair Avenue, odpotujeta v Westerley na Rhode Island k sinu Rogerju, snahi in vnukinji, ki bo 27. aprila dopolnila eno leto. Trgovina bo zaprta 19., 20. in 21. aprila, torej od ponedeljka do vključno srede. Še pod zdravniško oskrbo— Mrs. Mary Velekanje iz Chest-erlanda, Ohio, je še vedno pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, voščila in darila. Velikonočno cvetje— V trgovini Sam’s Discount na 8810 St. Clair Ave. je naprodaj te dni pred prazniki izbrano sveže cvetje vseh vrst v lončkih po polovičnih cenah, ker so trgovino na novo odprli. Podrobnosti jutri v oglasu! Boj proti mestnemu dohodninskemu davku— Cleveland Taxpayers Committee, ki mu načeluje mestni odbornik John Pilch, demokrat v 30. vardi, je razposlal včeraj okoli 200,000 pisem hišnim lastnikom po vsem Clevelandu, v katerih te poziva, naj glasujejo proti dohodninskemu davku, ki ga je predložil župan Locher in naj pošljejo v sklad gornjega odbora po $1.00. Danes zadnji dan— Danes je 15. aprila, zadnji dan za prijavo in plačilo dohodninskega davka. Poneverba pri Capital National Bank— Oblasti preiskujejo poneverbo držav zagotovil tu, da bo nje-j pri National Capital Bank. ki gova vlada branila trdnost fun-[ utegne doseči okoli četrt miiijo-ta z vsemi sredstvi in “teh ni! na dolarjev. Za sedaj preiskava še ni končana in niso bile objavljene nobene podrobnosti. Mladi v lomilci— Policija je prijela na zahodni ;rih ljudi, vendar pa ni letos ti- radovednežev manj. se je nabralo nik britanske vlade Wilson je včeraj finančnikom in vodilnim podjetnikom Združenih malo.” Wilson bo danes govoril v Washingtonu s predsednikom Johnsonom, zvečer pa se ho vrnil domov. ke, ki se bodo udeležile Pa*da‘ j LONDON Vcl. Brit. - J strani skupino 10 vlomilcev, sta- mentarnih volitev, bodo tekmovale, katera med njimi bo ostrejša v svoji sodbi o Titovi zunanji politiki. Za zabelo pa še tole: Po Beogradu krožijo vesti, da v Moskvi niso nič kaj zadovoljni s Tito- ško letalo, ki ie vozilo veliko-j rih komaj 11 do 15 let' Vsi , nočne izletnike na Isle of Jer-i menda Priznali udeležbo pn vlo-sey se je pri pristanku v megli! rndl' ponesrečilo, pri čemer je bilo: Električna uspavanka 25 oseb mrtvih. Živa je ostala. Bolgarski strokovnjaki za me- le francoska strežnica v letalu. dicinsko tehniko so izdelali a pavi m sedanjim režimom. Nekaj SAJGON, J. Viet. — Ameriška' rat, ki blaži utrujenost zaradi mora že biti resnice na tem, dru-l letala so včeraj odvrgla nad napornega duševnega dela in gače Tito ne bi poslal v Moskvo Severnim Vietnamcm preko 3 premaguje nespečnost. Bolnik milijone letakov, v katerih je spokojno zaspi kmalu potem, ko rečene, da sla vojne in letal- mu nadenejo elektrodno masko skih napadov na Severni Viet-j ter ga izpostavijo električnemu nam krivi komunistični vladi toku nizke frekvence in majhne Severnega Vietnama in rdeče jakosti. Kitajske. Ho-Či-Minh je v le-j Preizkusna doba aparata je svojega zaupnika za novega jugoslovanskega poslanika. Ne vemo, kaj je res na vseh teh sluh Ih, drži pa, da se bo Tito vrnil s počitnic prav z istim številom skrbi, ki je z njimi šel na pot v severno Afriko. Morda jih bo med potjo moral še nekaj dodati. takih predstavljen kot “kitajski lakaj, ki je izdal svoje lastno ljudstvo.” mimo, za bližnjo prihodnost napovedujejo serijsko proizvodnjo- j tER mEmšm mmmm skem svetu navada. 6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 —• Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; žia Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2 'c. Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 74 Thurs., April 15, 1965 Ko bodo izginili z vodilnih položajet v Sloveniji ljudje, ki so krivi množičnih moritev, ko bo zavzel njihova mesta nov rod, ki nima krvavih rok, bo morda šele prišel čas, ko bo mogoč kak razgovor. Tito, Kidrič, Kardelj, Maček, Bebler, Polič in tovariši niso imeli niti trohice spoštovanja, človečnosti in razumevanja, kot jih je pokazal gen. Grant do gen. Leeja. Kar so počeli z gen. Rupnikom, domobranskimi častniki in navadnimi domobranci, je sramota, ki v zgodovini slovenskega naroda ne bo pozabljena. Dva načina Pretekli teden je minilo sto let, odkar sta se sestala v hiši farmarja McLeana pri Appomattoxu poveljnik Armade severne Virginije gen. R. E. Lee in poveljnik unijske armade gen. Grant, da skleneta dogovor o predaji konfe-deracijske vojske. Gen. Lee je imel še okoli 25,000 mož, ki pa so bili izčrpani in brez hrane. Opoldne so se zastonj skušali prebiti skozi obroč unijskih čet gen. Granta. Njihov poveljnik je spoznal, da je vsak nadaljni boj nemožen in nesmiseln ter je poslal poveljniku unijskih čet ponudbo za pogovor o predaji. Poveljnika sovražnih vojsk sta si segla v roke, pa se nato vsedla vsak v svoji mizi in se dogovorila o pogojih predaje. Gen. Grant je dovolil častnikom nasprotne armade, da obdrže svoje sablje in konje, vsi vojaki so bili pomiloščeni in jim je bilo dovoljeno, da se vrnejo na svoje domove. Gen. Lee je prosil gen. Granta, naj dovoli vojakom, ki so imeli svoje konje in mule, da te vzamejo s seboj domov, da bodo lažje obdelali svoje polje. “To bo imelo najboljši možni vpliv na ljudi, bo zelo hvalevredno in bo napravilo veliko za pomiritev našega ljudstva,” je utemeljeval svoj predlog gen. Lee. Gen. Grant je brez pomišljanja predlog svojega nasprotnika sprejel. Zmagoviti general je pokazal razumevanje do svojih nasprotnikov, ko je dejal gen. Leeju, da bodo federalni komisarji njegove ljudi oskrbeli s 25,000 obroki vojaške hrane. Generala sta dogovor podpisala, si zopet segla v roke in gen. Lee je zapustil hišo in zajahal konja, ki ga mu je pripeljal sluga. Gen. Grant se je s svojimi spremljevalci pojavil na vratih in pozdravil gen. Leeja, ko je odjezdil na svojem konju z vsemi svojimi poveljniškimi znaki in s sabljo, ki jo je vzel s seboj na pogajanja, da bi jo izročil zmagovalcu v znak predaje. Gen. Grant se je izkazal za moža in človeka, ki svojega nasprotnika v tej bridki uri ni maral poniževati. * V nekaj tednih bo minilo 20 let, odkar je bila v Sloveniji končana državljanska vojna. Kjerkoli so komunističnim zmagovalcem padli v roke njihovi nasprotniki, so jih brez vsake preiskave pobili, kot da ne bi bili njihovi bratje po krvi, ki so le z orožjem branili svojo svobodo, svoje prepričanje, svoj dom in svoje družine. Pobili niso samo one, ki so se jim upirali z orožjem v rokah, pobili in pomorili so tudi na deset tisoče drugih, med njimi žene in otroke. Nekaj tednov po končni zmagi so izročili Angleži t'i-tovcem nad 10,000 domobrancev in deset tisoče drugih bojevnikov proti komunističnemu nasilju iz časa državljanske vojne na obljubo, da bodo postopali z njimi človeško in postavili le one, ki so zakrivili kak zločin, pred sodišče. Komaj so rdeči zmagovalci dobili svoje nasprotnike v roke, so jih oropali vsega, jih pretepali in sramotili na vse načine, jih mučili več tednov, nato pa jih postreljali in zakopali v množične grobove v gozdovih nad Laškim, v Kočevskem Rogu in drugod. V Sloveniji so uvedli pravo strahovlado, da ni bil nihče življenja varen. Sredi noči so prišli po človeka, ki jim ni bil všeč, in nihče ga ni več videl... Letos mi.neva od teh strahot 20 let. * V zadnjih letih, potem ko so doma strli zadnje ostanke svojih, tudi le možnih nasprotnikov, jih uničili in ponižali do kraja, prihajajo Titovi zastopniki raznih vrst, “kulturniki”, “časnikarji”, pa tudi uradni zastopniki režima med izseljence in iščejo stike zlasti s politično emigracijo, ki je pred njihovim nasiljem srečno našla pot v svobodo. Pripovedujejo, da “se je sedaj vse spremenilo”, obsojajo nasilja, množični pomor domobrancev in neštetih drugih nasprotnikov kot nekaj, kar se “žal dogaja v vsaki revoluciji”, govore celo o postavljanju spomenikov “žrtvam revolucije” in predlagajo pomiritev, mirno sožitje, če že ne “sodelovanja v korist domovine”. Priznati je treba, da je tem oznanjevalcem pomirjenja uspelo prepričati nekatere o iskrenosti njihovih ciljev in namer. Sprejeli so njihova vabila na obisk domovine, pe dali tam od titovskih propagandistov voditi pri ogledih “pridobitev osvobodilne borbe” in hodili so na sprejeme k vodnikom komunističnega režima v Ljubljani in v Beogradu. Velika večina slovenskih ljudi v svobodnem svetu ne da dosti na vabljive besede, na šopke nageljev in slivovko, s katerimi sprejemajo obiskovalce ob prihodu na obisk Slovenije, dejanj, ki bi lepe besede potrjevala, pa doslej ni £>iIo. Če je v Ljubljani in Beogradu res kaj dobre volje, naj dajo onim domobrancem v Sloveniji, ki se jim je na kak način posrečilo rešiti rdeči maščevalnosti, iste ugodnosti, ki jih nudijo svojim ‘borcem’, naj poskrbe za vdove in druge svojce pomorjenih, da ne bodo v revščini in stiski končavali svojega žalostnega životarjenja. Dovolijo naj ob 20-letnici M ilwauski zapiski MILWAUKEE, Wis. — Vsaka Čas beži. Komaj se zaveda-Velika noč nam. pripoveduje o'mo, da se staramo. Celo neradi praznem grobu, o speči straži, o1 o tem slišimo. Pa predno se do-pogrebcih, ki se veselijo, o raz-'bro obrnemo, že praznujemo ob-dejanju, ki slavi zmago. Veliko-1letnice. Najprej je petindvajsetkrat nam razdejanje oznanja letnica tega, potem onega, nato pojav novega življenja. Poseb- si star petdeset let itd. Prav za no živo nam to pove narava o- val in proslavlja ustanovitev mesta Rima. Res, m .th fantov in deklet nikjer ne manjka. Povsod radi pomagajo in se živahno udejstvujejo. * Slovenska šola pri Sv. Janezu pripravlja majhen program v počast materam. Vršil se bo- dne 2. maja ob pol štirih popoldne. Otroci se že pridno učijo za ta nastop. Taki nastopi navadno di j • i vzamejo veliko časa in stanejo Lev Detelat DlOunjaK veliko truda. Le dobra volja- Vprašanje !moderne literarne zmore vse težave, ki so s jg y ^ vrsti vpra, združene Otroški nastopi so e dojemanja pa tudi vpra_ vedno tako prisrčni. Tako botou-' razumljivoS;ti in ne_ di ta. Bomo o tem vec poročali, ko pride čas za to. KULTURNA KRONIKA Spcmihii sh 10. ©islafnbi St. Joseph, Minn. — Bil je prvi april... Bilo je leta 1945 .. . Bila je Velika nedelja ... krog nas. Da lahko pomlad vzklije v vsej lepoti, mora prej zima otresti vsak list z drevesa. Po božjem načrtu je Kristusovo telo moralo biti razbičano, razpraskano s trnjem, pribito na križ, prebodeno s sulico, izmaličeno tako, da je celo- vedno preostane, kakor da mu čestita- Bila je moja zadnja Velika prav predno si se dobro vživel'no-v Ljubljani v razmere in v življenje, te že kličejo stari -oče ali stara mati. To se je zgodilo našemu dobre- Trije častniki Slove nskega Narodnega Varnostnega Zbora smo se tisto noč pripeljali iz razumljivosti. Kakor bi mladi, moderni pisatelji, radi vse staro pokopali, tako bi bilo neumno, da bi mi vse moderno in abstraktno enostavno odklonili. Najboljši sodnik o različnih u-metniških poganjkih je bilo- in ostane življenje samo. Kar je resnično življenjskega, ostane, kar je iz manire rojenega, u-mrje. Mladi pisatelj Lev Detela je v prvi samostojni zbirki Blodnjak izdal sedem pripovedi, ki jim je mu znancu Janezu Riflju. Zad-^^g^ v Ljubljano na enodneven'sam napisal kratek uvod. Uvod nji teden so mu krstili vnučka dopust. j sam se mi zdi premogočen, pre- dvomeči Pilat zaklical: “Glejte, ali je to še človek!” — da je moglo zasijati v vsem veličastvu vstajenja. Nikoli ni bilo Velike noči, da ni bilo prej Velikega petka. To se pravi: prej je treba trpeti in se žrtvovati, predno nam je podeljena zmaga, križ mora priti pred krono. Če bi imeli to resnico Velike noči vedno pred očmi, bi si prihranili veliko težav in bridkih skušenj in nepotrebnih bojev. To nam hoče povedati tudi cerkev, ko nam nalaga post in pokoro. Najprej se je treba postiti, da se pozneje lahko veselimo in postimo. Edino po resnem postu je velikončni “žegen” zares okusen in ima tudi pomen, žil pred svojega sina meč in kro- Kralj Karef V. J c; nekoč polo-no ter mu rekelT^zberi.” Sin je za trenutek premišljal, potem pa je izbral meč. Oče ga je vprašal: “Zakaj?” Sin je vzel meč in pokazal na krono ter rekel: “S tem si pridobim ono.” Tako si tudi mi z mečem pokore pridobimo krono večnega življenja. Sv. apostol Pavel nam pove isto, ko pravi: “Postrgajte stari kvas, da boste novo testo.” To se pravi, umreti moramo staremu človeku greha, očistiti se v pokori in postu, da se bo tako v nas rodilo novo življenje v Kristusu. Tako, da bo po razdejanju starega človeka nastalo novo življenje, nova pomlad. • V tem letnem času si prijatelji in znanci voščijo vesele velikonočne praznike. S tem izražajo veselje in zadovoljstvo. Svojo notranjo srečo hočejo v pravem krščanskem duhu deliti s svojimi prijatelji in znanci. V tem smislu tudi poročevalec milwauških zapiskov želi vsem bralcem in znancem vesele praznike. * Zadnjič smo poročali o bolezni gospoda doktorja Jožeta Go-leta. Obrnilo se je na bolje. Počuti se bolj korajžnega. Sicer je zaenkrat še v bolnici. Vendar upa, da jo bo vsak čas zapustil. Ni še vse dobro ali zdravniki upajo, da je gospod Jože na najboljši poti k zdravju. Sam si želi, da bi čimprej lahko bil zopet med ljudmi. Rajši bi zapustil bolnico danes kakor jutri. Ob tej priliki se gospod doktor iz vsega srca zahvaljuje vsem, ki so ga obisikali za časa njegove bolezni ali mu poslali karto, z željo, da čimprej ozdravi. Veliko -ljudi mu je poslalo tudi že velikonočne čestitke. Vsem ne more odgovoriti. Upa, da bodo ljudje razumeli zakaj ne. Želi vsem, da bi jim dobri Jeffery, James, sina njegove j Dogovorili smo se, d.a se okrog jzvesten, ker semiše vedno pre-hčere Marije. Drugega nam ne,p0ll enajste dopoldne sestanemo|pričan, da- v vsaki, še tako ob-w,,, pred p0gto in gremo potem k jektivni noveli, povesti ali manu, na vsaki strani vendar živi pisatelj kot človek, osebnost, s svojim gledanjem in s svojo sodbo. Take nas ljudje gledajo in sprejemajo. Prav zavoljo tega težko urnem, ko je pisatelj zapisal, da se je Blodnjak “rojeval v zarji preroda slovenske- m-o. Tako je, treba se bo- kar vživeti v vlogo, da si stari oče. Nič ne pomaga. Da je njegova 'nekomu” na obisk. Ob devetih sem bil v svoji rojstni fari pri slovesni veliko- žena Sophie postala stara mati, nodnj službi božji. Kako- globo- se samo po sebi razume. Nje ne moremo izpustiti. Tudi to je lepa vloga, biti stara mati. * Treba je dati priznanje, komur priznanje gre. Šele pred nedavnim sem zvedel, da je Karl Maierle zopet v šoli. Pri vseh svojih letih je dobil korajžo in se podal v šolo. Rad bi postal brivski mojster, da bi tako lahko skupaj delal s svojo ženo, ki že vodi frizerski salon. Le tako naprej. Star pregovor pravi, da hrabre podpira sreča. * f Pri cerkvi sv. Janeza so imeli tridneTnicq- kot pripravo za Veliko noč. Zaključili so jo na Cvetno nedeljo s celodnevnim češčenjem. Omeniti moramo, da so prvikrat opravili vse molitve v angleščini pri sklenitveni pobožnosti. Do sedaj je vedno vse bilo latinsko. Ljudje so spremembo kar dobro sprejeli. Seveda bi nekateri radi videli, da bi bilo slovensko, ker je slovenska fara. Vendar so ljudje to sprejeli z razumevanjem, ker večina udeležencev je le angleško govorečih faranov. Prav tako cerkvena oblast ne da privoljenja za drugi narodni jezik, kakor angleščino. * Kakor razvidim iz sporeda za Veliki teden pri cerkvi sv. Janeza, so obdržali še staro navado: vstajenje s procesijo. Takoj po obredih, ki se bodo začeli zvečer ob osmih na Veliko soboto; bodo imeli Vstajenje in procesijo. Tony Žagar prinese vsako leto za to priliko vejico vinske trte, ki je zrasla že v tistem letu. To že dela čez štirideset let. Vejico potem damo v roko vstalejnu zveličarju, ki ga slovesno nesejo na čelu procesije. Temu kipu vstalega zveličarja navadno pravijo- aleluja. Po procesiji postavijo, ki-p v stranski oltar na -kraj, kjer je bil božji grob in tam ostane celo osmino velikon očnega praznika. Ljudje so na to staro navado zelo navezani in tako jo je župnik ohranil, čeprav so jo drugod že zdavnaj ukinili. Vsega tudi ne moremo naenkrat vzeti ljudem, kar jim je bilo pri srcu toliko in toliko let. nju utripov Duha širom vseh prostorov, stanj in pojavov.” Skupno vsem sedmim pripovedim je nihanje med satiro, simbolizmom in grotesknimi sanjami, ki jih pisatelj porablja, da bi moderno izrazil svoj upor proti surovosti časa in ljudi Najmočnejša med vsemi sedmimi' pripovedmi je zadnja, ki jo je pisatelj krstil za -Spremembo. Morda je čutil to sam in jo> je zavoljo tega postavil na konec. V njej je morda najbolj iskreno podal svoje občutje, hrepenenje neznanca, ki ga preganjajo in išče pot proti vzihodu. ko mi je petje segalo v dušo, kako silno mi je trepetalo srce ob tisti brez primere lepi velikonočni: “Zveličar naš je vstal iz groba”, ki jo je naš veliki|ga naroda pod okriljem osvešču-Gregor Rihar skomponiral v.jočega se človeštva, pri posluša-mogočno simboliko Vstajenja. Začne se z mezzoforte, preide v forte, ko poje: “Vesel prepevaj o kristjan”; se umakne v nežen -mezzoforte in hvaležen piano v besedah: “strta je pekla oblast”, da potem spet poraste v mezzoforte in zadoni v mogočen forte v trojni “Aleluji”. Stal sem zadaj pod korom v cerkvi, v kateri sem pred davnimi leti ministriral in v kateri Sem, vrnivši se iz prve svetovne vojne, stopil v zakon z Lojzko. Že dvajset let nisem bil na velikonočno nedeljo v tej cerkvi. Že tri leta nisem slišal slovenskih velikonočnih pesmi, saj jih v italijanskih jetnišnicah niso peli. Stal sem pod korom in solze so mi zalile oči. Iz globine moje ranjene duše se je dvignil iskren vzdih k Njemu, h kateremu se je izpred oltarja dvigala dišeče kadilo: Glej, Gospod, Tvoj narod trpi in Te prosi za pomoč v svoji borbi za Tvojo čast in za svojo rešitev!”... Ali je bil samo sentimentalen vzdih ali pa je bila iskrena molitev, ve le On, ki mu je bilo namenjeno. Ko sem potem stopal po cesti proti pošti, sem srečaval ljudi, ki so prihajali iz drugih cerkva. Le malokdo je uprl svoje oči vame in pozdravil z domačim: “Deber dan!” Moja uniforma jih je odbijala. Bil sem zanje belogardist in izdajalec in kar je bilo drugih takih sovražnih psovk. Zavedel sem se tistega dne, da je med nami in njimi prepad, čez katerega ni niti mostov niti brvi, saj smo razdvojeni do uničenja ... Sešli smo se pred pošto in mahnili proti vladni palači. Tam srno se sestali z generalom Rupnikom, ki je bil tačas predsednik teritorija, kateremu nismo vedeli niti pravega imena niti resničnih meja. Bila je Slove-!nija, ki so jo na vseh straneh o- krnili in do kosti obrali okupa-V roko mi je prišel časopis tor ji. Bila je Slovenija, v kateri notredamske gimnazije. V oči se je slovenski domobran boril mi je padla slika na prvi stra-|proti rdeči zvezdi ni. Naš fant Joe Rifelj pomaga je me je sprejel tu ban dr. Marko Natlačen. Misel se je tu nenadoma ustavila, kajti zatulile so sirene in oznanile “zračni alarm”. “Enajst je ura,” je rekel general ter nas povedel v zaklonišča v kleti. “Skoro vsak dan prihajajo ob tem času. Trajalo bo kake pol ure,” je dodal. V zaklonišču smo se pogovorili o situaciji doma in v Trstu. Svetovali smo mu, da bi uredili tako, da bi se vsi, ki se smatrajo za slovenske domobrance, tako tisti, katerih poveljstvo je v Ljubljani, kakor naših s poveljstvom v Trstu, združili na Primorskem in odtod pomagali reševati Slovenijo'. Povedali smo mu, da nam Nemci pripovedujejo, kaj se je zgodilo na Jalti, da pa jim ne verjamemo, ker smatramo, da nas hočejo prevarati. Vedo namreč, da čakamo na priliko, da bi se pridružili zahodnim zaveznikom. Nimajo pa več dovolj časa, da bi nastopili in nas uničili. Zato nas hočejo s prevaro izvabiti in izrabiti za borbo proti Angležem in Amerikancem. Omenil sem mu, kako silno so v zadnjih mesecih pritiskali na nas, da bi v SNVZ (kratica za Slov. Nar. Varnostni Zbor) vpeljali njihov nacistični pozdrav in da bi prisegli Hitlerju. Niti prvega niti drugega niso mogli doseči! Poudarili smo, da smatramo, da bi nas hoteli na ta način pri- Kakor je dovolj močna ta zadnja pripoved, tako je šibka prva Gora, ki je ni. Misel, ki jo je pisatelj hotel povedati, se zgubi v pregoli enostavnosti. In nekateri stavki so nemogoči, tudi samo jezikovno vzeti. Recimo: Zdelo se mi je, da tiči oblastnik prav na v temo pogrezajoči se gori. Osrednja pripoved, ki nosi naslov Blodnjak, naj bi bila srčika zbirke. Razumem vsebino, tudi namen, ne morem pa preko občutka narejenosti in namernega iskanja, čeprav je marsikdaj čisto pri vrhu. Še zdaj ne urnem, čem naj bi bila važnost grotesknih naslovov kakor Na repu zelenega aligatorja, Črni pogovori s Škorpijonom. Razumem, da se nova, moderna umetnost skuša omejiti na minimum govorjenja in opisov in da prepušča bralcu oziroma njegovemu pedoživetju tisto, kar bi najboljše imenoval “verižno reakcijo, ki se sproži pri razkroju atoma”. Moderna umetnost tega kova pričakuje asocijacije, ki naj se zbude v bralcu, vendar zelo dvomim, če ima Blodnjak v sebi toliko sile, da bi to zmogel. Težko je soditi pisatelja po tej zbirki, bilo bi tudi krivično, če bi ga. Morda bo lažje, ko bomo imeli v rokah roman, ki ga pisatelj napoveduje. Kar morem odkrito reči, je, da mladi pisatelj z vso voljo hoče povedati nekaj o svoji upornosti, da pa je premalo močan, da bi svojo upornost mogel predstaviti kot skupno. Vendar je že ta volja dovolj močan razlog, da. je prav, da je zbirka izšla. Založila jo je Sodobna knjiga v Trstu, opremil jo je Boris Podreka, tiskala pa Tiskarna A. Keber v Trstu. V isti založbi je izšla tudi pesniška zbirka Milene Merlak-Detelove Sodba od spodaj. Je to zbirka, ki izpričuje močnejšo čustvenost in globlje dojemanje kakor se izraža v Blodnjaku Leva Detele, -čeprav je med pesniško zbirko in med zbirko črtic nek skupen imenovalec. Mileni Merlakovi se krik v svet posreči, zveni iskreno, vsaj v večini pesmi. Barve njenih čustev so temne, toda izrazite. Za primer iz pesmi Brez ver j e. Oltarji so se porušili, utrgali so se zvonci, ki so vabili k darovanju, angeli so izgubili perutnice, razbila se je večna luč. pri urejevanju rimskega oblači- jkazati pri zahodnih zaveznikih Sedli smo na fotelj e v pred-j kot izdajalce ter jim dati v ro-sednikovem kabinetu in začeli ke orožje-proti nam. Tako bi nas la toge. Pripravljajo latinski Tazgovor. Ko sem se za hip ozrl onemogočili in uničili. Omenili obred, ki predstavlja del pro-1po sobi, mi je prišlo na misel,'smo, da smatramo zahtevo pri-grama latinskega krožka, ki ga da me je v tem kabinetu no-Sege za višbk nemoralnosti, ki jo | Bog naklonil svojo milost in lima gimnazija. Kdor se namreč vembra 1918 sprejel prvi — in okupator more postaviti svoji blagoslov za pozornost, ki so mu jo skazali. Naj jim obilo povrne za ves njihov trud. Ostal je le krohotajoč odmev v prazni cerkvi in obledela freska nad ugaslim lestencem. Precej pesmi je, ki poleg te dajejo zbirki lepo ceno. Naj jih vsaj nekaj omenim. Jok doline, Zaprašena veja, Starinska hiša, Grobar, Na morskem dnu, Noč v pogledu. Pa so še nekatere. V teh pesmih vidim res iskreno in podoživljeno bolečino, praznoto, strah in nazadnje tudi vero. Tiho zatisnem oči: nimam pogleda, ki sega nebu do Dna. Vanj verujem. So pa vmes pesmi, ki me ne morejo prepričati in delajo vtis, da so narejene, ulite na kalup modernega govoričenja. Tako ravno ciklus, po katerem ima zbirka naslov. Sodba od spodaj, ciklus petih fragmentov, ima drobce, ki se v resnici zasvetijo, kot celota pa vendar puščajo človeka hladnega. Zdi se mi, da je prispodoba preveč -prisiljena in zato brez moči. Izraznost Milene Merlakove-Detelove je v mnogo širši lestvici čustev kakor Leva Detele. Svet pesnice je globlji in širši in kar je največ vredno — na-ravnejši. Zbirka je čedno ogledalo današnjega mladega rodu, j ki išče in tava, ki skuša verovati, pa so mu grozote preteklosti udeleži tega obeda, mora biti po rekel bi edini slovenski pred- žrtvi, rimsko napravljen. Ta banket sednik Jože Pogačnik, prejšnji General Rupnik nas je gledal natrSale temelj. Spremno bese-se bo vršil v sredo, 21. aprila, ki državni poslanec v avstrijskem' in poslušal. Nemara je spoznal, do ^ naPlsal Lev Detela, predstavlja pomladanski festi- parlamentu na Dunaju. Pozne- (Dalje na 3. strani) Karel Mauser SPOMINI OB 20. OBLETNICI (Nadaljevanje z 2. strani) da smo iskreno vdani Sloveniji in Jugoslaviji. Končno je rekel: “Vojne prevare hodijo čudovita pota!” V tem so sirene oznanile konec alarma. Letala, ki so prej brneče preletela Ljubljano, se niso vrnila po isti poti. Vstali smo, da odidemo. General Rupnik nam je podal roko z besedami: “Vedite gospodje, da se bomo po prihodu zaveznikov borili kot beli partizani!” Nikoli nisem mogel dognati, kaj je hotel povedati s tem stavkom. Imel pa sem vtis, da je s svojim stavkom o “vojnih prevarah” povedal, kaj je v resnici nosil v svojem srcu. Tisti stavek me je opozoril, naj ne pozabim, da nosim v lastnem srcu nalogo prevare, ki jo imam izvršiti v. kratkem. Friše dši na sveži zrak, smo se dogovorili, da se z večernim vlakom vrnemo v Trst. Moja prijatelja sta odšla domov. Jaz pa sem se odločil, da še ne grem domov. Obrnil sem se proti sredini mesta in šel še na obisk k škofu dr. Rožmanu. * Prevzvišeni me je takoj sprejel. Čestital sem mu za praznike in se mu zahvalil, da je pred 15 meseci pomagal, da sem prišel iz ječe. Govorila sva o tem, kako smo* se leta 1941 trudili, da ne bi prišlo do medsebojnega prelivanja krvi. Omenil sem mu, da se nismo mogli zediniti v eni glavni točki: da hočemo* doseči] svobodo brez komunističnega vodstva ne pa pod njim. Ker nismo mogli skupaj, smo šli v dve nasprotni si smeri. Odšli brez povratka. Govorila sva o poteku vojne, o prevarah in o bodočnosti slovenskega naroda. Ko sem vstal, da se poslovim, mi je škof dejal: “Moliti moramo in prositi Marijo. Če nam Ona ne bo* pomagala, bomo viseli tam-le pred mestnim magistratom!” Njegove mehke besede v nežnem koroškem. narečju so mi ostale v spominu do današnjega dne. Poljubil sem prstan na škofovi roki in odšel. Odšel za vedno ... * Tako sem praznoval velikonočno nedeljo pred 20 leti, štiri leta potem, ko sem na velikonočno nedeljo, 13. aprila 1941, gledal, kako se italijanske okupatorske čete po takratni Tržaški cesti vsipajo v belo Ljubljano. Nisem vedel tačas, da bomo že čez en mesec spoznali resnico, da smo se varali v svojih upih in nadah. Bili smo- prevarani. Prevarani? Bodočnost -bo pokazala, kdo bo zadnji, ki je bil prevaran. Peter Horn IZ NAŠIH VRST London, Ont. — Cenjeni! Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za celoletno* naročnino za Ameriško Domovino. Obenem se Vam lepo zahvaljujem za njo. Jo v redu prejemamo in tudi radi čitamo. Lepo pozdravljeni! Franc Zadel * Chicago, 111. — Spoštovano u-redništvo! Prav lepa hvala za obvestilo, da nam poteče naročnina. Ker nam je dnevnik tako priljubljen, takoj poravnam naročnino za celo leto. Potom A-meriške Domovine izvemo toliko novic iz naše nove in tudi stare domovine. Pa tudi naši sosedje Kanadčani nam prinašajo novice s svojimi dopisi. Ker imamo tam sorodnike in znance, nas zanima gibanje naših ljudi v Hamiltonu in Torontu. Vsem tamkajšnjim rojakom prav lep pozdrav. Naj napišem še malo iz Chicaga. Tudi tukaj radi skupaj pridemo in smo večkrat prav Židane volje. Posebno veselje smo doživeli te dni v naši družini, ko je prišel k nam na. obisk moj oče Izidor Križan. Iz Semiča je prinesel prav lepe pozdrave vsem, ki so tam dama. Upam, da se bo* med nami prav dobro počutil in veselo preživel čas bivanja v Ameriki. To mu iskreno želita hčerki Danica in Tončka z družinama. Ko* sem pred dvanajstimi leti odhajala od doma, sem mislila, da jih ne bom nikdar več videla. Pa nam je več navrženo, kot zaslužimo, bodimo hvaležni za vse. Najlepše pozdravljam vse cenjene naročnike, prijatelje in znance. Danica Vlahovič * Chicago, 111. — Spoštovano u-redništvo in uprava! Tu Vam pošiljam ček v znesku $14 za naročnino, čeprav bo ista potekla šele prihodnji mesec. Veste, pa se držim starega reka, ki pravi: Kdor hitro da, dvakrat da! Obenem Vam voščim vesele velikonočne praznike, obilo vseh dobrot in povrhu lepih pirhov. Pozdravljeni! John Mlakar • Pacific Grove, Calif. — Spoštovani! Skupaj z naročnino Vam pošiljam tudi najlepše pozdrave iz senčne Kalifornije. Prav lepa hvala za redno- pošiljanje priljubljene Ameriške Domovine. Mrs. Ana Lim * Winnipeg, Man. — Spoštovano uredništvo Ameriške Domovine! Pred nekaj dnevi smo- prejeli Vaše obvestilo, da nam 14. aprila poteče naročnina. Prilagam Vam ček za celoletno naročnino. Na časopis smo se zelo privadili, posebno moj mož. Nikoli ni tako truden, čeprav pride pozno zvečer z dela, da si ne bi vzel toliko časa in prečita! površno časopis. Nedelja je pa nato* njegova. Vse številke celega tedna prečita in to od prve do zadnje strani. Saj to nam je vse, kar imamo tukaj v daljni Manitobi. Letošnje zime noče biti ne konca ne kraja. Pred nekaj dnevi smo še enkrat dobili kar lepo količino snega. Bodite vsi prav lepo pozdravljeni! Loy Cesar • Pittsburg, Kans. — Spoštovano uredništvo! Priloženo pošiljam nadaljno naročnino. Z A-meriško Domovino sem zadovoljen. Kdor piše članke na drugi strani A.D., kakor članek z dne 30. marca 1965, “Golobje in kragulji”, je globok mislec in vse časti vreden. Žal je le, ker jih golobje ne razumejo, če jih, so enaki kraguljem. Z odličnim spoštovanjem! Ignac Gaberšek m Racine, Wis. — Spoštovano u-redništvo! Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna in jo zelo rada čitam. Tukaj sem že šesto leto in mi je Vaš list v veliko tolažbo. Pošiljam Vam poštno consko številko, kakor želite. Obenem voščim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Naj Vam vstali Zveličar podeli še naprej ljubega zdravja, da boste mogli nadaljevati z Vašim delom in tako lepo pisati. Enako želim veselo Veliko noč vsem rojakom in znancem. Vas iskreno- pozdravljam, Vaša naročnica Marija Yakos * Elgin, 111. — Spoštovani! Vesele velikonočne praznike želim Vam vsem. Obenem prilagam mojo Zip Code. Vas naj lepše pozdravljam! Marica Logonder ------o----- Na vsakih 30 ljudi eden DETROIT, Mich. — Na vsem svetu je okoli 100 milijonov avtomobilov vseh vrst od osebnih do avtobusov. Pride torej povprečno na vsakih 30 oseb eno motorno vozilo. Desetino za potovanja Amerikanci porabimo eno desetino svojih dohodkov za prevoz in vsakovrstna potovanja. CLEVELAND, O. — Avtomobili, čolni, jahte, vožnje na delo in z njega, vožnje pri nakupih in počitniška potovanja, službena in zabavna pota poberejo nad eno desetino vseh naših dohodkov, letno preko 50 bilijonov dolarjev. Za to ogromno vsoto se bore vse vrste prometnih sredstev, oziroma njihovi izdelovalci, pa tudi organizatorji in vodniki javnega prevoza vseh vrst. Potniški promet prevzemajo bolj in bolj letalske družbe. Letalski promet prevladuje Te družbe tekmujejo med seboj, da bi potnikom in naglemu tovornemu prevozu ustregle čim bolj in ga pritegnile čim večji del na sebe. Tako* so United Air Lines naročile te dni novih jet letal in rezervnih delov za nje v skupni vrednosti 750 milijonov dolarjev, kar je doslej največje naročilo te vrste, kar jih privatna podjetja poznajo. Glavno naročilo je dobila Boeing Company v Seattle, največje podjetje letalske industrije za gradnjo privatnih letal v deželi. Ta bo dobavila United Air Lines 70 dvomotornih jet-letal vrste 737 za kratke proge, 30 trimotornih jet-letal 727 za srednje daljave in 30 letal iste vrste, ki pa so u-rejena za naglo spremembo iz potniških v tovorna letala. Pri Douglas Aircraft je omenjena letalska družba naročila 14 letal za dolge proge DC-8-61, ki bodo sposobna sprejeti vsako po 251 potnikov. Jet letala trikrat donosnejša Tudi druge letalske družbe hite nadomeščati letala na propelerje in turbojet-letala s čistimi jet letali; ker so se. ta izkazala veliko praktičnejša in tudi bolj rentabilna. Pri sedanjih cenah v potniškem, prometu se polet jet-letala še vedno izplača, če je to zasedeno le 39%. Povprečno so sedaj to letala zasedena do 55%, zato so* letalske družbe lani kar lepo zaslužile, 11% na vloženi kapital, več kot kdajkoli v zadnjih 15 letih. Ugodni izgiedi za bodočnost Trenutno je od celotnega števila 1,800 letal v javnem letalskem prometu v deželi 25% či-tih jet-letal, 18% pa turbojet letal. Pravijo, da je še vedno v Združenih državah 80% ljudi, ki niso nikdar leteli. Ni torej čudno, da napoveduje načelnik United Air Lines, da bo letalski promet v prihodnjih 5 letih po-rastel za 60%, predsednik Pan American pa trdi celo, da se bo v prihodnjih 10 letih potrojil. --------------o------- Ni jim do varčovanja NEW YORK, N.Y. — Na mednarodni avtomobilski razstavi tu je najbolj občudovan nemški Mercedes-Benz 600, limuzina z vsem luksuzom, ki si ga moremo na takem malem prostoru misliti. Dolga je 20 čevljev in pol, ima v delu za potnike 7 sedežev, od teh dva obrnjena nazaj, klimatsko napravo, napravo, ki preprečuje rosenje in zamrznitev -oken, in tudi malo baro. Teh avtomobilov je doslej v prometu 230, naročenih pa je že 600 drugih. Malo število lastnikov je razumljivo, če pomislimo, da stane vsak od teh avtomobilov $23,500. Med tistimi, ki so te avtomobili naročili, so tudi: jor-danijski kralj Husejin, ciprski predsednik nadškof Makarios, indonezijski predsednik Sukarno, kitajski Mao-Tsetung in seveda — Jože Broz-Tito. Pri tem je v Jugoslaviji stiska za devize tolikšna, da so morale nekatere tovarne omejiti delo zaradi pomanjkanja surovin iz tujine, druge pa obrat kar ustaviti. Cene so se po uradnih po« Začenši s 25. aprilom bo AIR CANADA malo bližje staremu kraju Tu je, kako. približala Cleveland Z AIR CANADA lahko hitro poletite z jetom do Toronta, vsak dan v tednu. Tam imate zvezo s poletom preko Atlantika, ki se ne ustavi do Londona, iz Londona imate odlično zvezo z Zagrebom. Ko ste videli Vaše sorodnike, bi se morda želeli ustaviti v Londonu. To lahko storite, ne stane nič več. I AIR CANADA ® Cleveland-Zagreb $500.60* Polna pojasnila o primernih časovnih vozninah, dobite pri Vašem potovalnem zastopniku, ali pri AIR CANADA Ticket Office v Hanna Building, Euclid in 14 St. Telefon Superior 1-2020. Samo 10% naplačila — ostanek raztegljiv preko 24 mesecev. * 14-21 dnevni jet ekonomski povratni izlet. datkih v februarju dvignile za manovih odločitev Marshallov 95 M 95 M 91 95 9! M 95 M 95 i 16% in so jih morali zato pre-I tekli mesec “zamrzniti”, prav !tako tudi vse zaslužke in plače. Pis an k e Včasih so ljudje tako živeli, da so jemali iz narave stvari, ki so jim ob gotovih prilikah pomenile verske resnice. Tako so jim jajca — pisanke (pirhi) pomenili Gospodovo vstajenje. Kakor je naš Jezus Kristus premagal smrt, ter poveličan vstal iz kamenitega groba, tako spi tudi v jajcu bodoči ptiček, ki sam razbije lupino in pride iz nje v življenje. Jajce je torej znanilec življenja. Zato nam pirhi oznanjajo skrivnost Zveličarjevega vstajenja iz groba in bude v nas velikonočno vero v naše vstajenje mesa in večno življenje. Errfarsska ¥ia$a psraiila opozšssf® v parlamentu LONDON, Vel. Brit. — V torek zvečer je prišlo v britanskem parlamentu do glasovanja o nezaupnici vladi, ki so jo predložili konservativci v zvezi z dolgo debato o ustavitvi dela na lastnem britanskem atomskem bombniku TSR-2, ki je stal javno blagajno že ogromno vsoto, pa je bil še daleč od cilja. Vlada se je odločila za a-meriško letalo F-lll in upa pri tem prihraniti okoli bilijon dolarjev. Konservativci so zagovarjali koristi britanske letalske industrije in neodvisnost Velike Britanije v tako važni veji oboroževalne industrije. Obrambni minister Denis Hea-lej je malo pred glasovanjem objavil, da bo nemara v nekaj tednih podpisan dogovor s Francijo o skupni gradnji lovskega, borbenega in šolskega jet letala. Za vlado je glasovalo 316 poslancev, proti njej pa 290. Vlada je dobila tako večino, ker so z njo potegnili poslanci liberalne stranke. Delavska vlada Ha-rolda Wilsomadma v parlamentu le 5 glasov večine. načrt za obnovo Evrope, ameriški odgovor na sovjetsko blokado Berlina, intervencijo v Koreji, Trumanovo doktrino in NATO. Ženske dobijo delo IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa. Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka. JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St. 961-6000 (75) MAL! OGLASI Pohištvo naprodaj Oprava za dnevno sobo, oprala za spalnico, štedilnik, kuhinjska miza in stoli, več drugega. V dobrem stanju, ugodna cena. Kličite: 881-9/711. (—74) Naprodaj Pri Lake Shore Blvd., in K. 185 St., zelo lep bungalow, blizu trgovin in bus linije. RAY NAUSNER, Realtor PO 1-5070 WH 4-4411 (74) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) Sobo išče Moški išče sobo z hladilnikom in pečjo. Mora biti čisto. Kličite po 5. uri pop. 451-5649 — (76) Truman dobil nagrado “Doma svobode” NEW YORK, N.Y. — V torek so na slavnostni večerji v hotelu Waldorf-Astoria podelili Harry ju Trumanu priznanje “Doma svobode” ob 20-letnici njegovega prvega dne kot predsednika Združenih držav za njegove zasluge za ohranitev svobode v svetu. Pri slavnosti so bili zbrani • skoro vsi člani nekdanjega Trumanovega kabineta. Dean Ache-son je našteval med uspehi Tru- Moški dobijo delo V najem 3 neopremljene sobe in kopalnico, spodaj, oddamo na E. 63 St. Kličite 442-4479. (75) Hiše naprodaj V fari Marije Vnebovzete v Collimvoodu, velika enodružinska hiša, prenovljena. V Nottingham okolici, pre- novljena enodružinska hiša. Pomagam financirati. Kličite IV 6-1677. (77) V najem Pet sobno stanovanje s kopalnico oddajo na 1254 E. 58 St. telefon EN 1-0377 po 5. uri pop. —(74) Delo dobi Oskrbnik za stanovanjsko hišo na Lake Shore Blvd. Upokojenec ima prednost. Milan Jager — 944-6755. (75) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVADNICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd._IV 1-2237 V najem 3 lepe sobe spodaj, spredaj, za 1 ali 2 osebi oddamo na 1256 E. 61 St. Poizve se na 1258 E. 61 St. stranska vrata. —(8,9,15 apr.) 9! 9 9) S. 95 € % 95 & 95 41 Oj M 95 44} SLOVENSKA PISARNA v Baragovem Domu, 6304 St. Clair Ave., Tel: EN 1-5926 Odprta ob nedeljah, torkih in petkih od dveh do šestih popoldne. ŽELIMO VSEM AMERIŠKIM SLOVENCEM VESELO IN SREČNO VELIKO NOČ! Zastopamo slovenske založbe: Svobodna Slovenija. Slovenska Kulturna Akcija, Duhovno Življenje, Koroška Kronika, Vera in Dom, Salezijanske knjižice, Vrednote, Meddobje, Zbornik Svobodne Slovenije, Mohorjeva družba v Celovcu in Mohorjeva družba v Gorici. _ Sedaj imamo na razpolago: Molitvenike z malim in velikim tiskom, Salezijanske knjižice, Bežna srečanja, še nekaj izvodov Zbornika Svobodne Slovenije. • Sprejemamo naročila za darilne pakete • • Lige Katoliških Slovenskih Amerikancev • Nabavljamo slovenske knjige, molitvenike, verske in kulturne revije in časopise. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM OBLAK FURNITURE C0 6612 St. Clair Ave. - Tel.: HE 1-2978 POHIŠTVO, GOSPODINJSKE STROJE IN KUHINJSKO OPREMO SI NAJUGODNEJE NABAVITE PRI NAS. Nabavite si GIBSON AIR CONDITIONER; Vam bo ohranil vse poletje stalno primerno hladno stanovanje. 9_______ 9l 91 % 9 VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM ŽELI LEPE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Brusivo slovenskih prolikomEinisiioitih borcev v fKevefands? MIHA VRENKO, predsednik il & 9 M Aleluja! STAN’S SHOE STORE 6107 St. Clair Avenue Aleluja! 95 & M 95 95 M OBED'S CONFECTIONERY 4504 St. Clair Ave. SLAŠČIČARNA, ČASOPISI IN REVIJE, SLADOLED IN MOČNATE JEDI, TOBAK Lastnik JACK OBED želi vsem odjemalcem in prijateljem PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. g r r & r i@ p- B Šf B tr B r B r B if B r B if B if B if B šf if B „if B if B %? B ŠT B if B r i B r B if B if B if I B -r B tf B g? B if B B if B r B r B r B gf B r B ■r B r B if B r B r B 9 M SMREKAR HARDWARE 6112-14 St. Clair Ave. B r B if HE 1-5479 B if 95 95 95" 95 95 91 & 9! 91 Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo vesele velikonočne praznike. SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM HECKER TAVERN B B 1194 East 71 St. Tel: 361-9779 B B if Razrešen županstva el nemški zasedli IMf V nedeljo, dne 6. aprila 1941, se je pričel nemški maščevalni pohod v Jugoslavijo. Navkljub puču proti sklenjenemu paktu na Dunaju, dne 25. marca, ki se je v Beogradu izvršil 27. marca 1941 od srani dela vojaških krogov in ki je na ulico pognal nepreračunljivo mladino z geslom “Bolje rat nego pakt”, je v ljudeh vendar tlelo nekaj upanja, da ne bo prišlo do težjih, vsaj ne vojnih zaplet-Ijajev. Na Cvetno nedeljo sem bil, kot vsako nedeljo, pri zgodnji jutranji maši. Nič še nisem slutil, kaj se z državo že godi. Nekateri so bili bolje poučeni in že ob osmih zjutraj so prišli vpraševat, če nimam že naročila za splošno mobilizacijo. Jaz sem odgovarjal, da ni ničesar takega bilo odrejenega in da morda stvar ni tako resna, ker so novice morda preuranjene. Ljudje so malo verjeli in so si mislili, da imam tako taktiko. Nedelja in naslednji dnevi so potekali v negotovosti. Beograjska radijska postaja je sploh molčala, iz Zagreba pa so se objavljale čudne stvari. Da je država v razsulu, je bilo očivid-no: vojaki so prihajali vsak dan v večjem številu domov, tako da je za Veliko noč bilo že skoro vse doma. V torek sem se odpravil v Kranj k sreskemu načelniku in ga vprašal o položaju. Odgovoril je: “Gospod župan, Vi več veste kot jaz.” še sem vprašal, kaj naj napravimo' z občinskim arhivom, predvsem vojaškim. Mnenja je bil, da je najbolje vse sežgati. Če se ne motim, je na Veliki četrtek preko radija ban dr. Marko Natlačen spregovoril nekaj besedi kot v oporoko slovenskemu. narodu, naj hudo preizkušnjo zna prebolevati, u-radništvo- naj ostane na svojih mestih, narodu v pomoč in naročil tudi: “Župani! Ostanite s svojim narodom.” Malo nato so nemška letala radijsko postajo zbombardirala. V soboto bi kasno popoldne morala biti vstajenska procesija. Župnik se je postavil na stališče, da v takih razmerah ne bo peljal procesije po cesti in polju, ker morda obstoji nevarnost pred nemškimi letali, ki, da so v nekaterih primerih menda že napadla civilne skupine ljudi. Preložil pa je odločitev na mene. Moje osebno mnenje je bilo, naj bi se procesija vršila, ker sem videl toliko množico moških, ki so prišli še v večjem številu letos kakor pa sicer, da bi se procesije udeležili, ko so se osvobodili vojaške suknje. Končno sem se udal splošnemu mnenju naših veljavnih mož, da je morda res nevarnost in rekel župniku, da naj se vstaj enska slovesnost izvrši kar v cerkvi. Prvega nemškega vojaka sem videl šele na velikonočni ponedeljek. Z motornim kolesom ge je pripeljal na moj dom in mi kot županu naročil, da morajo biti takoj vsa cestna križišča o-premljena s kažipoti v nemškem jeziku. Seveda se na velikonočni ponedeljek nihče ni ničesar lotil. Zgodaj zjutraj v torek je isti vojak prišel znova z vprašanjem, zakaj še ni njegovo naročilo izvršeno. Izgovarjal sem se, da v novonastalem položaju nimam več oblasti, da bi komu kaj uka-! zal in da tudi ni na razpolago ! primernih oseb, ki bi tako delo izvršile. Kratko je odgovoril, da ! se to njega ne tiče. Naročilo mo-1 ra biti izvršeno, za kar sem kot župan odgovoren in če ne bo temu ustreženo, se bo proti meni izvršil kratek postopek in pri tem pomenljivo pokazal na neke vrste brzostrelko, s katero je bil oborožen, poleg bomb za pasom. S pomočjo učiteljstva in še nekih drugih sposobnih ljudi so. bila križišča že označena za cestno smer. V petek, 18. aprila 1941, nekako ob pol desetih dopoldne me kličejo na občino. Ker je bil de- lavnik, sem bil oblečen čisto kmečko delavniško in tak sem šel tudi na občino. Našel sem tam nemškega orožnika, ki me je zaničljivo premerih in mi ukazal, naj pridem bolj dostojno oblečen. Res sem šel domov in se nekoliko lepše oblekel, ne da bi vedel, zakaj je vse to potrebno. Ko sem se vrnil, je bila orožnikova sodba o mojem dostojanstvu kaj slaba, kot sem sklepal po njegovem pogledu. Potem mi je potom našega občinskega tajnika razložil, da sem s tem trenutkom odstavljen kot župan občine Predoslje in bo od sedaj naprej občinsko poslovanje vodil navzoči g. Jekler. Mož je bil iz Tržiča in je oskrboval avtobusni promet med Tržičem in Ljubljano. Seveda sem sporočilo vzel na znanje. Novi “župan” se je sicer po naročilu orožnika rokoval z menoj, ni pa izrekel nobene besede, čeprav sem bil večkrat njegov potnik. Tako sem postal zopet navaden občan. Težka skrb se mi je odvalila od srca, ker sem predvideval vse nevšeč- V BLAG SPOMIN OB ŠTIRIINDVAJSETI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA ISKRENO LJUBLJENA, NIKDAR POZABLJENA DOBRA MAMA Terezija Zalokar ki smo jih za vedno izgubili, ko so zaspali večno spanje 15. apr. 1941. Srčno ljubljena nam mati, šla prezgodaj si od nas. Bila si nam dobra, skrbna, pogrešamo Te vsak čas. Žalujoči ostali: FRANK in EDWARD, sinova THERESA BUCKLEY, hči Cleveland, O., 15. aprila 1965. nosti, ki bi jih moral prenašati pod okupacijsko oblastjo, če bi me pustili na odgovornem mestu. Slovenski podeželski župani so bili ob nedeljah najbolj zaposleni z raznimi občinskimi zadevami, ko so pač ljudje imeli čas. Nobene razlike ni bilo pri meni. Nikoli nisem imel skoro časa, da bi se udeležil nedeljskih večernic. Na Belo nedeljo pa sem bil prost vseh javnih sitnosti in sem veselega srca šel k popoldanski pobožnosti ob dveh popoldne. Večernice so se komaj pričele, sta že prišla k meni na kor, kjer je naša hiša imela cerkveni moški sedež, dva mlada fanta s sporočilom, da moram takoj na občino, kjer da me Nemci čakajo. Sporočilo me je neprijetno dir-nilo, ker so mi po glavi pričela rojiti najrazličnejša vprašanja, zakaj naj bi me Nemci hoteli imeti. Molil nisem v takem razpoloženju več, pač pa sem počakal, da je bila pobožnost končana. Ko sem prišel iz cerkve, me je zadel hud pozdrav: “No, Janez, sedaj bomo pa šli.” Besede so hotele povedati, da me bodo sedaj Nemci odpeljali, kakor so prav to nedeljo ob eni popoldne aretirali Joškota Zabreta in se je že vedelo, da so iz sosednjih občin Nemci že več ljudi odpeljali, s katerimi bi se jaz mogel istovrediti po svojem javnem u-dejstvovanju. Sam sem imel isto slutnjo in sem na hitro premišljeval, če bi se aretaciji na kak način s prikritjem izognil, pa se mi je zazdelo preponiževalno, da bi se skazal za nekakšnega strahopetca in sem svoje korake nameril proti občinskemu uradu, ki je bil nastanjen v lepem Gasilskem domu. Na cestnem križišču pred občino sem zagledal gručo ljudi in med njo dve nemški uniformi. Ko sem prišel čisto k grupi, sem zaslišal vprašanje v lepi čisti slovenščini: “Ali ga še ni?” Razumel sem, da je bilo vprašanje stavljeno za mene. Pristopil sem in vprašal: “Ali čakate mene?” Gospod v lepi, sivi civilni obleki se je obrnil k meni: “Ste Vi gospod župan Ovsenik?” “Bil sem župan. Od tega petka dalje nisem več, ker sem bil uradno razrešen po nemškem o-rožniku.” “Dobro, dobro. Dovolite, da se Vam predstavim, moje ime Klemenčič. Tu sta dva zastopnika nemške oblasti in tu gospod Da-berer. Gospodi župan, pojdite z nami v urad, ker imamo z Vami nekaj urediti.” “Sem vam na razpolago.” “Gospod župan, tu so ključi od pisarn. Vzemite jih,” je ključe Klemenčič ponujal meni. Jaz sem se branil vzeti ključe: “Do teh ključev nimam več pravic.” “No, že prav. Toda Vi ključe bolje poznate in boste lažje pravega pogodili"'’ in mi jih je vsilil. Ko sem odklenil županovo sobo, smo vstopili in jaz sem napeto pričakoval, kaj bo sedaj sledilo. V tej sobi so visele slike dr. Antona Korošca, dr. Janeza E-vangelista Kreka in nadškofa Jegliča. Gospod, ki se mi je predstavil za Klemenčiča in vsi ostali, se za mene niso nič menili. Klemenčič je kar pričel v nemščini govoriti in razlagati vse važnejše od vsake osebe na sliki in sicer z lepo oceno za zasluge za Slovence. Ko je precej dolgo razlagal, se je končno le obrnil k meni z vprašanjem, če razumem nemški, kar sem jaz zanikal. Rekel je, da končno to ni važno, bo že on meni vse razloži] v slovenščini. Eden izmed uniformiranih Nemcev je pričel z nagovorom proti meni, v katerem je raztolmačil, da pod novo oblastjo ne morem jaz več izvrševati uradnih poslov za občino Predoslje in da za to nova oblast nastavlja za to občino komisarja v osebi tu navzočega gospoda God-frida Dabererja. Več kot sem razumel, sem situacijo spoznal: vrši se isti proces, kakor prej v petek, samo da je način sedaj slovesnejši in za drugo osebo. Ko je Nemec končal s svojim govorom, sem jaz pristopil k nastavljenemu komisarju Daber er ju prožeč mu roko: “Gospod komisar, čestitam!” Z Dabererjem sva se rokovala, saj je gospod že leta živel v naši občini s čelo družino kot dvorni lovec na gradu kneza Pavla, Brdo. Rodom je. bil iz Millstata na Koroškem. Moj postopek je vse precej presenetil. G. Klemenčič me je vprašal, če sem razumel, čemur sem jaz pritrdil, da v glavnem. Vendar mi je na željo uniformiranega Nemca Klemenčič pri- bližno ponovil v slovenščini, da v novih razmerah ne morem več izvrševati županskih poslov, pač pa naj kot vplivna oseba v kraju pri ljudeh vplivam, da bodo novo oblast spoštovali in poslušali, kar bo edino najbolje za obe strani. Odgovoril sem, da so naši ljudje dobri in znajo spoštovati oblast in se ji bodo pokorili, če bo tudi oblast skušala ljudi razumeti in jim pustila vero, narodnost in kulturo. Vprašal sem, če sedaj lahko odidem. Pritrdili so. S Klemenčičem sva se rokovala in sem vesel odšel domov razrešen že drugič službe župana občine Predoslje pri Kranju. To je bilo 20. aprila 1941. Blizu tega datuma so bili tudi župani po drugih občinah na Gorenjskem razrešeni. V našem okolišu so Nemci pustili samo dva izvoljena župana: eden je bil nemškega rodu in drugi je bil, kakor se je kasneje izkazalo, partizansko usmerjen človek, ki je znal svoje mišljenje skrivati, bil je, kakor pravimo, pokrita rihta. J. Ovsenik Varstvo živali V nekem hotelu malega mesta sta spala v dveh sosednih sobah dva potnika. Prvi je mirno užival spanje pravičnega, drugi pa je bojeval težak boj s stenicami. Njegovo telo se je neprestano krčevito stresalo, večkrat je planil med spanjem kvišku in divje udrihal okoli sebe. S tem je naravno motil svojega soseda, ki je razjarjen nad tem postopanjem zalkričal v sosedno sobo: “Mirujte, če ne, vas naznanim pri društvu za varstvo živali!” it/i MmmM? ...........JHa&nanito in JUsah^ala V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 15. marca 1965 v Gospodu preminul naš ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, brat in tast Trank m. laksic Pokojni je bil rojen dne 11. decembra 1887 v Žužemberku na Dolenjskem, leta 1889 pa se je s svojimi starši preselil v Cleveland, Ohio. Pokopali smo ga dne 18. marca 1965 na pokopališču Kalvarija. Rt. Rev. Msgr. Louis D. Baznik je v Grdinovem pogrebnem zavodu blagoslovil truplo in molil začetne pogrebne molitve, nakar smo ga prepeljali v pogrebnem sprevodu najprej v cerkev sv. Vida, kjer je bila slovesna pogrebna sveta maša in cerkveni pogrebni obredi, nato pa na pokopališče. Rt Rev. Msgr. Louis B. Baznik je daroval pogrebno sveto mašo, vodil vse cerkvene slovesnosti, spremljal pokojnega do groba in tam vodil molitve za večno srečo pokojnikove duše. Rev. Ludvik B. Virant, župnik, Peninsula, Ohio, sorodnik in prijatelj družine, je asistiral pri sv. maši in pri molitvah na pokopališču, Rev. Jošt Martelanc je asistiral pri sveti maši. V presbiteriju sta bila pri sv. maši navzoča tudi Rt. Rev. Msgr. Joseph Misich in Rev. Victor N. Tomc, v pogrebnem zavodu so se od pokojnika poslovili in zanj molili: Rev. Joseph Celesnik, Rev. Francis Baraga, Rev. Julij Slapšak, Rev. Joseph Godina, Rev. Raymond Hobart in Rev. Frank Grdina, S. J. Številni drugi duhovniki iz Združenih držav in od drugod so nam sporočili, da bodo darovali za pokojnega sv. maše, nam izrekli sožalje in tolažbo. Najiskreneje se jim zahvalimo za vso ljubeznivo naklonjenost in duhovne dobrote. Društvo Franc Prešeren št. 17 SDZ je pokojnega počastilo kot svojega sočlana. Tople besede zahvale in v slovo mu je govoril v imenu društva Mr. John Centa. Za vso počastitev smo njemu in članom iz srca hvaležni. Pevski zbor Glasbena Matica se je od pokojnega v kapeli Grdinovega pogrebnega zavoda poslovil s prelepimi žalostinkami, St. Vitus Mothers Club Choir pa je s petjem spremljal pogrebno sveto mašo. Najtopleje se zahvaljujemo vodstvu obeh zborov in vsem pevcem in pevkam. Ob krsti so v skupinah molili za večno srečo pokojnikove duše: Boy Scouts Troup 250, Cub Scouts Pack 100, Catholic War Veterans 1655 & Auxiliaries, St. Vitus Mothers Club in častite sestre Notre Dame. Tisočera jim hvala! Najlepšo zahvalo naj prejme Grdinov pogrebni zavod, ki nam je skrbno in ljubeznivo uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. V kapeli pogrebnega zavoda in pri pogrebnih slovesnostih so pokojnika počastili še mnogi drugi zastopniki društev, uradov in ustanov, ki smo jim dolžni našo zahvalo. Baragov Dom je poleg venca in zastopstva pri pogrebu svojega prejšnjega predsednika, dal na razpolago svoje prostore za okrepčilo po pogrebu. Za vse se prav lepo zahvalimo. Razposlali smo zahvalne kartice in spominske podobice vsem, kolikor smo imeli naslove. Za slučaj, da bi kdo ne dobil naše posebne zahvale ali da bi bili celo koga izpustili v tej zahvali, lepo prosimo oproščenja. S tole javno zahvalo se želimo hvaležno spomniti prav vseh za vse, kar ste storili v počastitev pokojnega ali nam v pomoč v dneh najhujše žalosti, za vse s čemer ste pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako veličastno lepe. Bog povrni vsem, ki ste darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki ste poklonili cvetje in vence, vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Najlepša hvala za vse brzojave, pisma, karte in osebne izraze sočustvovanja. Iz vseh naših src še zahvalimo vsem, ki so prišli kropit in tistim, ki so prišli k pogrebu ter spremljali predragega našega očeta do groba. Žalujoči: soproga ANNA (JEANETTE); hči GENEVIEVE; sinovi FRANK, RICHARD in JAMES; snaha FLORENCE; zet VICTOR DROBNIČ; Cleveland, Ohio, 15. aprila 1965. vnuki in vnukinje: GENE ANN, LOIS ANN, VICTOR DROBNIČ; RICHARD, RONALD, ROBERT, JANE FRANCES JAKSIC; sestre: JOSEPHINE ALICH, DOROTHY SIMENS, VICTORIA KMET, ALICE URBAS, VIDA CIMAS in OSTALI SORODNIKI. O Jezus, neskončna dobrota, daj, da je njegova duša deležna zaklada Tvojega neskončnega zasluženja! Sprejmi od nas, Gospod, molitve in darila, pokaži mil obraz, pokojnem daj hladila. Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. '' ___________________________________________________________________"___________________________________________________________________________________________________________________________ ‘ .. ....L.-? SMERTSK5 DOIIOVOT." Domači vasici Zvirče Tiha, kakor biser skrita sredi lepe te doline vas v zelenju si ovita, vzbujaš na mladost spomine. Oj, preljuba vas domača, vse je tamkaj prelepo, misel se nazaj povrača, kadar v srcu je težko. Ko že davno, v časih težkih, prišla sem za delom v svet, pozabila nisem na te, domovine skriti cvet. Vas domača, srečna bodi, naj se ogne te gorje, hčerka, ki po tujem hodi, vedno srčno ljubi te! (Kristina Mišmaš) bi, pred več kot pol stoletja, tuj dobi, star 38 let. Bil je vojak) v roke. A najrajši berem Ame-naselili v kar lepem številu.! druge svetovne vojske in se je'riško Domovino in pa verski Prišli so z vzhoda, največ iz boril z ameriško armado tudi! mesečnik Ave Maria, katera dva m m stare eass Minnesote, precej pa jih je prišlo tudi iz starega kraja. Med te zadnje spadam tudi jaz. V državo Washington sem prišla leta 1909 iz vasi Zgornje Perniče pri Medvodah na Gorenjskem. Poročila sem se leta 1910 s Frankom Tomšetom. Polnih 54 let sva srečno skupaj živela. V zakonu se nama je rodilo osem o-trok, eden nama je umrl v nežni na italijanski fronti. Od najinih;še vedno pišeta katoliške stva-otrok žive še štiri hčerke in dva' ri. Seveda sedaj že težko berem, sinova. Vsi so poročeni, ena)ker sem bila operirana na očeh. hčerka, ki živi pri meni, je pa;Rabim povečevalno steklo, pa že že vdova. Moj mož Franc je1 nekako gre. Brez lepega sloven-umrl pred dvema letoma, tako skega branja bi mi pa bilo pre-sem vdova tudi jaz. Stara sem več dolgčas. Mislila * sem si, za eno leto bom še poslala naročni- prav obilno mero. Marec je bil lim prav precej suh in ni bilo dežja.) praznike. vesele velikonočne Jurij je naenkrat dal razgla- že 80 let. V najinih zakonskih letih je no za Ameriško Domovino, če- otroški dobi, star komaj 9 mese- povsod v zakonskem življenju, cev, en sin pa je umrl pred še-| Vedno sem rada brala vse slo- bilo vsakega nekaj, veselja in prav zaradi slabih očj. ne morem žalosti, dela in trpljenja, kot pači vsega prečitati. Čeprav je uradno že nastopila pomlad, naj vseeno c menim mi- Sneg se počasi topi in voda pronica v zemljo, da jo dodobra napoji. Mraza smo kakih 14 dni tudi imeli precejšnjo mero, da se je pomaknilo živo srebro precej nizko. Prve trobentice so se že pokazale po naših njivah, čeprav leži po njih še precej snega. Ptiči kosi so že prišli, a lastovke se še niso vrnile. Naj za danes zadostuje. Prav lepe pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam širom Združenih Mrs. Margareta Tomsha Kdor misli — že kaj izmisli Jurij, mešetar, je gnal konja na sejem, pa ga ni prodal. Tuhtal pa je, kako bi se na kak drug način dalo kaj zaslužiti na sejmu, kjer ljudje tako radi denar ven mečejo. Pa si jo je izmislil. Neki cigan je gonil po sejmu opico, ki je imela hlače in kapico in je tolkla na boben in vse stimi leti, v najlepši življenjski venske časopise, ki so mi prišli;nulo zimo. Snega :smo imeli|držav in širom sveta. Vsem že-lje drvelo za njo. j siti po sejmu, da se v gostilni-I čarjevem hlevu vidi velikansko j čudo: Hrvaški konj, ki ima gla-| vo tam, kjer bi moral imeti rep, 1 rep pa tam, kjer bi moral imeti glavo. Kdor je plačal malo vstopnino, je smel v hlev, da je to videl. In ljudi se je kar trlo. Ko so prišli v hlev, kaj so videli: Konj je bil za rep k jaslim privezan. Jurij pa je imel več, , kot če bi konja prodal, pa še j čudnega konja po vrhu! Kareni starš He h Ibl genii suišhi siaša postrežbe 1,86 za samo 2 = I e od d@ S a r| a. elanom Lethbridge, Alta. — V teh visokih letih mi poleg pripravljanja na večnost, res ne preostaja dovolj časa za branje slovenskih časopisov. List Ameriška Domovina mi je v veliko zanimanje in veselje. Pred kratkim me je presenetil dopis “Slovenskemu pionirju k njegovemu 91. rojstnemu dnevu”. Pisec teh vrstic je John Je-rich, ki pravi, da je v Denverju v Coloradu in po vsem Zapadu dobro poznani slovenski rojak-pionir Jože Jarc, pred kratkim slavil svoj 91. rojstni dan. Naj mi pisec tega dopisa dovoli, da se čestitkam pridružim tudi jaz, saj mi je z dopisom zbudil spomine na lepe otroške dni. Dragi Jože Jarc, poznan si tudi v Kanadi! Čestitam k Tvoji visoki starosti in k Tvojemu rojstnemu dnevu. Pozne so moje čestitke, toda, kako naj vem, da še živiš? Dobro sem vedel, da si odšel v Ameriko, a po tolikih letih pride marsikaj v pozabo. Ko sem bral dopis, “Jože Jarc, doma iz Črne vasi,” kar verjeti nisem mogel, da si to Ti, in sem se spraševal, če je to res mogoče? Dobro mi je poznana Črna vas in Tvoja rojstna hiša. Poznal sem Tvojega očeta, bil je tudi Jože in mati je bila Čila. Njeno dekliško ime je bilo Jerneje. O, Jože, kje so tisti časi? Bilo je pred sedemdesetimi leti, v lepi vasici tam blizu Save, kjer je stala rojstna hiša Tvoje mame. Mladostna leta si preživel pri starem očetu, pri materi in stricu Jerneju. Tako sva si bila skoraj soseda. Se še spominjaš, kako smo se lovili po lepih obširnih vrtovih in ježah? Včasih smo pa tudi tekli pred tabo, na vse strani. Seveda, bil si starejši od nas ostalih. Ali se še koga spominjaš? V domovini imaš več živečih bratrancev. Jaz pa živim tu v Kanadi kot upokojenec. Ne morem se imenovati pionirja, kot upravičeno nazivajo Tebe, saj sem odšel iz domovine potem, ko so tam nastali “zlati časi”. Torej, Jože, kličem Ti na mnoga leta! Moje iskrene čestitke in prav lepe pozdrave iz daljne kanadske prerije! Jože Dimnik, 1706 - 21 St. S. Lethbridge, Alta., Canada ---------o------ Valley, Wash. — Zelo redki so v Ameriški Domovini dopisi z Zlatega zapada Združenih držav, zato sem se namenila napisati teh par skromnih vrstic. Veste, tudi jaz rajši berem dopise, kot pa pišem. Z žalostjo moram najprej napisati, da tudi tu Slovenci počasi drug za drugim umiramo, mladina gre pa za delom in zaslužkom v mesta, kjer počasi pozabi svojo milo materino govorico. Prvi Slovenci so se tukaj naselili že leta 1888, še predno je bila država Washington pripo-znana kot država. Preje se je imenovala Washington Territory- Slovenci so se pred leti, rekla a I časa, ko! In ml i n ¥ ti a 1 na presti e osi© čudil, kako {s f§ mogolo, h enega samega razloga -I se spigializlranie ¥ pred plačani oskrbi v isoisušimah dalf kdorkoli drogi, Set5 p§ praviš! rešeno, len bi s e n H to, v tem časti našli na d i o a f e načinov, kako znižati stroške tu veil lil ra še li, kot znižanje režijskih stroškov, leto za Isfom* rečeh, lot m i k r $ f JI m a r | @ našiii zapiskov, da pri k ranimo e Bil i@ iafaiiiniž tudi ¥ malenkostih. ¥si razlogi skupaj sešteti pa vedi Je do i I ■II @ Oross lahke povrne S 7.1 s vašega zato, ! sr mi 'nikoli ne peza bi m e, da Je i ©snovnega, zakaj ja za oskrbo v belisišnšeah: š denar. Z njegovim tl @ Ii n ® spominom, bi to. ilsse Orsss lorffseasf z d r a ¥ s t v e n o varstvo. rsiža i i Bine za popotno Blue Cross povrne 97c od vašega dolarja za postrežbo v bolnišnici. Tudi Ben Franklin bi bil prevzet od tega. PATRICK A. SHEEHAN: NODLAG “Lehko rečem,” je dejal rezko in zasmehljivo, kakor je vedno govoril o svojih sovražnikih, “da boste sedaj vsi še imenitni postali. Pravijo, da ima on kupe zlata in toliko zemlje, da je ni mogoče prehoditi v enem mesecu. Ne, da bi vam ne privoščil sreče. Bog ve, da vas je revščina dolgo mučila! A vendar ste vedno varovali svoje pošteno ime. Vsaj jaz nisem še nikoli slišal, ' rem očetu, da bi mogel kdo Curtinovim | Gospodična ali Leonardovim kaj očitati. In slednjič je pošteno ime z revščino boljše kakor sramotno ime z vsem zlatom Kalifornije. Pa tega ni več! Stari časi so minili in z njimi staro poštenje. Sedaj iščejo le denarja, denarja — in meni bi se gotovo podalo, zavidati vas zanj 1” Vsaka beseda je zarezala kakor nož v dušo občutljive, strastne deklice. Le sramoto in zaničevanje je videla pred' seboj. Slednjič je vzkliknila jeze in sramu: “Kaj naj storim? O, povejte mi, kaj naj storim? Saj ne smemo nikomur več pogledati v oči!” ‘‘Temu se boš že privadila, je odgovoril starec s krutim posmehom; “kadar boš tam v svoji veliki palači in kadar se boš vozila s svojo kočijo, boš pozabila na staro čast in ugled svojega rodu in družine. Toda izpremeniti boš morala tudi svoje ime. Potem boš gospodična Kasey ali pa te bodo morda nazvali po tvojem sta-ovadniku Dalvju. Kathleen Daly! Saj te ne bo tam nihče poznal. “Toda,” je nenadoma pristavil zamahnivši z roko, “tvoj oče se bo obrnil v grobu!” CHICAGO, ILL. MALE HELP Assemblers Light Bench Work No Piece Work Steady Employment ☆ Top Pay ☆ Modern Plant ☆ APPLY IN PERSON the mn INSTRUMENT MP. XXVIII. poglavje. USLIŠAN. “čujte,” sem dejal nekaj dni pozneje Amerikancu, “saj mi ne boste zamerili, če Vas na nekaj opozorim?” “Gotovo ne, gospod župnik,” je odgovoril začuden. “Svetoval bi Vam, da končate tisto stvar na ta ali oni način. Veliko že govore o tem v vasi. Zapazili so, da obiskujete ono hišo, in povem Vam, da jeziki že ugibajo.” “Ljudje morajo kaj govoriti,” se je branil, ‘m za resnično, pravo klepetanje je ir- CHICAGO, ILL. ska vas kakor nalašč, človek bi mislil, da bodo, če sploh komu, vsaj Nori čurtin prizanesli.” “Saj ne gre za Noro!” sem vzkliknil. “Vi pozabljate, da je tam nekdo, ki je mlajši in prikupljivejši kot Norah. In * da Vam povem naravnost resnico, vedite, da mi je jako neljubo, ko vlačijo ljudje Tes-sijo Leonard po ustih. Jaz sem jo krstil, jaz sem jo prvič obhajal in vem, da je ona najboljši in najpobožnejši otrok na svetu, ter Vas zagotavljam, dragi prijatelj, da mi je bilo zelo hudo, ko sem slišal, da imenujejo njeno ime skupaj z Vašim, zlasti ker na vsem tem ne more ničesar biti.” “In znanega vzroka kajne?” je vprašal otožno.' “Vedel sem, da me bo zasledovalo do groba.” “Ne zaraditega. Vsaj jaz še nisem opazil, da bi kdo kaj vedel ali govoril o tem. Stvar je, kakor sem Vam rekel, umrla in je pokopana. Toda zakaj ne govorite z Noro in ne končate vsega?” “Govoril sem že,” je dejal pobito. “In je šlo vse po sreči, kajne?” “Ne, vse je šlo po nesreči. Zastonj sem prehodil šest tisoč milj. Odbila me je.” In pripovedoval mi je vse. '‘Okusi so seve različni,” sem dejal. “Toda resnično mi je žal Vas in še bolj nje. Kaj ji je neki bilo, da je odbila tako ponudbo in tako starega prijatelja?” “Isti ponos, ki je mene zapeljal, da sem odbil njo. Boji se, da bi se osramotil z njo tam v ameriških pragozdih in da bi se je naveličal.” “Toda opazili ste, da se je zelo izpremenila?” sem ponovil. misel na vse njegovo bogastvo okrog njega, ko ni nikogar, da ga užije ali podeduje. Težko si je pridobiti premoženje, bridko ga '-uživati, si je mislil. Ali bi ne bilo zanj tisočkrat bolje, ko jji bil ubog dninar, ki bi imel‘majhen prostorček, katerega : bi imenoval svoj dom, in f‘se drugo, kar je združeno i: to besedo? Bil je napol jezfri na Noro. Bila je nespametnJi, ponosna, občutljiva. Mehll je, da ji mora le besedo izpregovoriti, ji vreči svoje zlato pred noge, in ona bo na veke njegova. Pa ne! Ona ga je samo hladno zavrnila. Ti Irci so ponosni kot zlodej, si je mislil. Toda ta reč je, hvala Bogu, končana in za vedno odpravljena. Nihče ni ničesar zašepetal o njegovem rodu in pokolenju. Tam se je prevaril, kjer je bil gotov uspeha. česar se je najbolj bal, je na veke pozabljeno. Ljudje so se zelo izpremenili, si je mislil. Postajajo pozabljivejši in tem boljši. Kljub temu mu je bilo srce težko, ko je stopil v malo prodajalno. Jezen prepir v sobi ga je ustavil na pragu. V bedni prodajalni ni bilo nikogar, sobna vrata so bila napol odprta, toda vsled belega zastora ni bilo mogoče pogledati ne noter, ne vun. On je en trenutek “Kdo?” je dejala Kathleen posmehljivo. “Gospod, pravim,” je odvrnila Tessie. “Tedaj, kot navadno, tudi sedaj ne veš, kaj govoriš,” je odgovorila Kathleen. “Psst, otroka!” je rekla mati skrbno. “Vidve sta še mladi in ne poznata sveta. Bolje bo, da pustita te reči.” “Jaz se nisem začela prepirati, mati,” je dejala Tessie. “Katty misli, da jo ves .svet gleda in se zanjo zanima.” “Nič takega ne mislim, gospodična,” je odgovorila Kathleen. “Prav nič nisem govorila o sebi. Rekla sem le, kar vsa vas pripoveduje.” “Naj pripovedujejo!” je mirila mati. “Kaj morejo neki reči?” “Toliko, da nas lahko za vedno osramote,” je odgovorila Kathleen. “Jaz grem rajši beračit od vrat do vrat, preden nam pride ta človek v hišo.” “Nam pride v hišo?” je dejala Tessie. “Kaj govoriš, Katty? Ali se ti blede?” “Ne blede se mi, ne. Vsa vas govori, da hodi ta človek k nam in — če že moram povedati, toda ti si me prisilila k temu — da Vas vzame, mati!” “Sram te bodi, Kathleen,” poslušal. Mislil je, da je notri ji je očitala Tessie. “To boš kaka prepirljiva soseda, ki je | morala povedati pri izpovedi. prišla stresat svoj besednjak zaradi splašene koklje ali zlasanega otroka, ter se je že hotel umekniti na ulico in počakati, ko zasliši svoje ime in sicer ne na posebno prikupljiv način. Govorila je Kathleen. “Vedno sem Vas poslušala in spoštovala, mati,” je rekla. “Toda ta človek je prišel na j nesrečen dan, da skali naš ! mir. Nikoli ga nisem marala, odkar sem ga prvič pogledala. MALE HELP MODEL MAKER Medium size manufacturer of appliance controls seeks several model makers for R&D division. Top grade machinists with backgrounds in tool making, tool and die experience of bench work. Pleasant working conditions, excellent fringe benefits. Call or vrnite THE DOLE VALVE CO. 6201 W. Oakton Morton Grove RO 3-5000 067-7100 , An Equal Opportunity Employer j navel, “Da, zelo se je izpremenila* A to nič ne de. Prišel sem, da io vzamem za ženo, in bi to bil tudi storil in se nikoli ne kesal, če bi bila le ona zadovoljna.” “Bog se je usmili,” sem zamrmral. “Toda Vaša dolžnost je jasna, moj dragi Terence. Odigrali ste vrlo, možato vlogo. Več ne morete ■ storiti. In iz vzrokov, ki sem Vam jih bi se jaz, ko bi bil na- In sedaj gavori vsa vas o nas!” “In kaj nam morejo očitati?” je vprašala Tessie nenavadno odločno, če kak gospod . . .” Da moreš mater tako grdo žaliti!” “Pusti jo, Tessie,” je rekla mati vdano. “Ona ne misli tako hudo. A potolaži se, Katty, in vedi, da se ne mislim omožiti ne s Kaseyem, ne s kem drugim.” “Saj sem vedela!” je vzkliknila Kathleen radostno. “Ljubše bi mi bilo, mati, da umrjete, kot da se omožite z njim.” “Zakaj?” je vprašala mati hladno. “Kaj pa veš o Teren-cu Kaseyu?” “Kaj vem, mati? Kar ve vsakdo—da je sin ovadnika.” (Dalje prihodnjič) 7401 N. HAMLIN SKOKIE (77) BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SHOP — Rogers Pk. By Owner. Selling on count of illness. Good est. business. 7129 N. Clark St. RO 4-3200. (74) DELICATESSEN Choice downtown location. Established business, developed through catering and specialized service. — Completely equipped, ready for the right party to take over. — CL 3-9484 after 6 p.m. (75) GARAGE Good Lake front area. Well established. Storage and complete Auto-mative Service. All inside & heated. H. Mueller 823-0596 (74) REAL ESTATE FOR SALE (74) IŠČEMO STROJNIKE Odlična prilika za izkušene strojnike. Tudi za tiste, ki se hočejo izučiti upravljanja vrtalnih strojev, stolpčastih stružnic in avtomatičnih stiskalnic. Iščemo zanesljive moške, ki žele stalno zaposlitev. Moderna tovarna, družbene koristi, vključno delež pri dobičku. Oglasite se osebno ali pokličite Mr. Seidel. MIDLAND MFG. CO. 7733 Gross Point Road Skokie, Illinois 677-0333 (74) "MACHINISTS — FULL TIME and part time. TNT Mfg. Co. 431 N. Wolf Rd. Wheeling, Illinois 537-0404. (75) WANTED WAREHOUSEMAN Growing Chicago area. 'Steel Warehouse. Call 583-3860. (7^) mesto Vas, sedaj kar najhitreje vrnil v Wyoming.” “Poslušal Vas bom, gospod župnik,” je odgovoril ponižno, “a hudo mi je, da sem vsa pretekla leta čakal zastonj. Nocoj pojdem tja in se poslovim, jutri pa odpotujem proti Corku ali Queenstownu.” Ravno ko se je stemnilo, je Terence Kasey stopil iz svojega in se obrnil proti hiši gospe Leonard. Srce mu je bilo težko. Sanje njegovega življenja so minile za večno. Vrnil se bo v Ameriko kot samoten mož in ubijala ga bo RAZPOŠILJAMO TUDI PO POŠTI! NAROČITE ŽE SEDAJ M VELIKO HOČ NAŠE IZVRSTNE DOMAČE PREKAJENE KLOBASE - ŠUNKE - ŽELODCE m druge peirehe Prvoklasno sveže meso — riževe in krvave klobase — grocerija vseh vrst RAZNA VINA — PIVO — MEHKE PIJAČE MODEL FOOD MARKET 445 East 200. Street KE 1-7447 Cleveland, Ohio 44119 FLORJAN in MARIE KONČAR — lastnika želita VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM - PRIJATELJEM IN ZNANCEM! HOUSEHOLD HELP HARVEY — 3 Bedroom Brick. Full basement, wall to wall carpeting, Redwood storms, screens. Close to everything. Priced quick sale by owner. PH 333-1462. (9, 12, 15, 16 apr.) COMPANION Light cleaning for widow. Live in. N. W. side. Own room. 235-7729. (75) MALE HELP DESIGN DRAFTSMEN EXPERIENCED OR TRAINEES CHALLENGING WORK IN: • Design of industrial process control panels. • Industrial control wiring. • Pneumatic piping. • Industrial electronic packaging. TO ARRANGE AN INTERVIEW CALL MR. QUAY SAYLOR, PERSONNEL DIRECTOR, OR 5-2500 OR WRITE THE SCAM INSTRUMENT DORP. 7401 N. HAMLIN AVE., SKOKIE, ILLINOIS Mi 01 0 @j 0 0! 9) 9 M 9 M 9 M 0! #1 0 M 9 9 Jf 9 9 M 9 9'" 9 9 9 M 9 S 9 9 9 9 *ST 0! M 9 9 9 M 0 M 9 9 M 01— M 9 9 $ 9 9 9 Al 0M 9 9 0 ii 0] 41 9 xi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVENUE MR. IN MRS. JOHN J. SUSNIK IN SINOVI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI DOMAČA TRGOVINA S ČEVLJI MANDEL'S SHOE STORE OBUVALO ZA VSO DRUŽINO 6125 St Clair Ave. v Lauschetovem poslopju r B B B F B r B sr B r B r B gf B r B r B r B r B r B gr ir B r B r ____B B B r B gr B r B gr B sr B r B gr VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM DRAGIM ROJAKOM SLOVENSKO PLESKARSKO IN SLIKARSKO PODJETJE TOY KKiSTAWK PAINTING AND DECORATING 1171 East 61 St. Tel.: HE 1-0965 Hvala za dosedanje zaupanje. Za nadaljnjo naklonjenost se priporo« imo. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIJO VSEM VSI IZ TAUCHEHJEVE MESIICE B gr B B gr B r B KT B gr -r B r gr 491 East 260 Street RE 1-9566 Prvovrstne sveže in prekajeno meso, klobase vseh vrst, želodci, šunke FRANK TAUCPIER, lastnik VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA LOU in DORIS ANDOLEK, lastnika THREE CGRHERS (UFE 1144 East 71st St. Se priporočata rojakom za obisk g B g? B gr B gr -B ir B gr B r B gr B gr B ir 0 0 O PRAVEM ČASU snemali na Irskem. Slika kaže prizor iz filma “Mladi Cassidy”, ki so ga nedavno XI 0 r3 i 0 il 0. XI 0 <1 0 9 M VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita CHICKIE in EDDIE ABE, lastnika nmi laies 6918 St. Clair Avenue Phone: 361 - 8698 • LIQUOR • WINE • BOWLING • Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem JELERCIC FLORIST 15302 Waterloo Rd. IV 1-0195 r B r B g? B tf B r B P* B -gr UD r B ir B B r B