PMHORSKI DNEVNIK GLASILO osvobodilne fronte svobodnega tržaškega ozemlja ?°o !^° IV - Cena 15 lir -10 jugolir - 2.50 din J0- T R S T petek, 18. junija 1948 Poštnina plačana v gotovini Stvdizionp in abbon. postale Ste v. 926 rxi ■p» ali bodo voli° prl' S ljudstva spoštovali j 'ne; namreč, neizbežen ko-*U hi čaka tudi to poslednjo fPerialistično agenturo na ro-našega naroda. , Ta jasna politična oprede-^ jo SDZ zaprla sapo. S tem * P red slovenskim narodom ntično opravili. iro3 it politične zagate se sedaj let ,^ai° izmotati s tem, da tir pred sodišče osebe, ki so i iznesle politično karak-^zacijo SDZ; karakterizaci-_>U ni izraz samo osebnega 30P r 6v« ni ■eJ* privatnih državljanov Vilharja ,Godine, Voj-rjrA itd itd., ampak stališče *v°bodilne fronte, politične Ionizacije slovenskega naro-e 2' hi nima le pravice, ampak *ro« ecno dolžnost, da pred slo-,K javnostjo razkrinkuje ^ b%osa ljudi in organizacije, $>'! .. * svojim političnim delova-'tK t?1 ogražajo z nadčloveškimi Sjj Stofti dosežene pridobitve ,*5J| Rodilne borbe. ^ Otekati se v politični borbi tl l iscu', v blaznem upanju, moglo ono popraviti ali t izbrisati dobro odmerjene Ulične udarce, je dovolj zgo-dokaz za njihovo politič-/ Hbkost in naivnost. Kakor imeli že priliko zapisati, t)t» takih primerih kakršna S razsodba kakršnega koli F®&a le zamah v prazno. i l Včeraj je sodišče obsodilo 'rtj' Vojmirja in Hreščaka, ju-■ ^ obsodilo & " obsodilo tov. Babiča, a, Godino itd.; poju-^ ,!rnk)n pa druge ali iste to-1 CSe, če jih bo SDZ tožila in I lil Vftoi, da bo od tega mogla i-ti kakršno koli korist. .Karakterizacija njihovega anja» bo'kljub temu ostala našim ljudstvom jo bo-•• n. l5ti ati drugi tovariši z isto iflH^inologijo razkrinkovali do nega neslavnega konca, bo slika popolnejša, še besed k postopku, ki se poslužujejo. ^ tožbi skoro vedno ponu-jk dokaz resnice. Obtožnica to^di tako sestavljena z vse-fo Potrebnimi paragrafi, da je zakonu dokaz resnice do- LS*e«. Na razpravi pa se njir jj? zagovornik sistematično j. '9ne in izjavi, da gre za ta-i, dejanja, za kar zakon ne 'Pušča dokaza resnice. Sodni je vedno istega mnenja, IfjPo dolgem posvetovanju od-2* dokaz resnice. Obtožnica Oi^e ista, če se ne še poostri. Hu®°lžencem so usta zaveza-' Obdolženci so obsojeni. L,Pavesa pade. Borba se na-%e.. pf ^ez osem dni se bo raz-(ya proti tov. Babiču, Vil-iGodini in Hreščaku na-iJtevala. Končala se bo, tri Pred kongresom SDZ, (ki tudi po mnenju gen. Ai h STO DVAJSET OTROK zelo malo pristašev, a so v iub temu dali na razpola-/( Za kongres dvorano pomor-ig Postaje), končala z obsod-rjetno istega dne. njihov kongres to ni ni-\ . Politični plus. O tem si je dasnem tudi SDZ. Morda pa istega mnenja glede ostb-Pt a zaslužka, ki ga tudi take nekaj vendarle prine- ;fprocesi, ki jih je SDZ po-proti vodilnim osebno-«ij a na,šega političnega giba-tjj,! Spadajo v širši okvir im-Cistične borbe proti Aire-L?! «slovanskim vplivom» v \ju> to je proti resničnim de-HN^tifnim silam anglo-ame-hi,ptia področja STO-ja, ki se, t(fjl Po poročilu gen Airega, C8 bore proti imperialističen 11 zasužnjevanju tukajšnje-lkJJTebivalslva za mir in za iire®n° spoštovanje določb °vne pogodbe z Italijo. i(e 0rba za ohranitev in utr- |0>‘ A tesni povezanosti s tu- kajšnjim italijanskim demokratičnim prebivalstvom se je izkazala za tako uspešno, da je anglo-ameriška vojaška uprava — neposredno pred kongresom SDZ — smatrala za potrebno, da tudi ona tira pred svoje vojaško sodišče «Primorski dnevnik*, edino glasilo tukajšnjih Slovencev, v poskusu, da bi z njegovo obsodbo opravičila smernice svojih imperialističnih gospodarjev. Istočasno torej s procesom pred civilnim se je proti našemu listu pričel proces tudi pred vojaškim sodiščem in prav gotovo ne le — slučajno. V tem je smisel vzporednosti vseh teh procesov proti predstavnikom tukajšnjega gibanja in njegovega tiska. Za državljane FLRJ Prijave za posojilo petletnega načrta Gospodarska delegacija FLRJ obvešča vse jugoslovanske državljane, ki živijo na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja, da v njenih prostorih V ul. Valdirivo 31-111. lahko priglasijo vpis narodnega posojila petletnega načrta za razvoj gospodarstva FLRJ, ki ga je razpisala jugoslovanska vlada v znesku 3.5 milijard dinarjev. Obveznice se glasijo na 1000, 500 in 250 dinarjev, ki se lahko vplačajo v celoti ob vpisu ali v mesečnih obrokih do 10. decembra 1948. V ta namen se stranke sprejemajo vsak torek, četrtek in soboto od 10. do 12. ure in lahko prejmejo vse podrobne informacije. ki delajo po navodilih generala van Fleeta — Odpust uradnikov in zvišanje davkov so ameriški pogoji za dalj-njo pomoč — Novi uspehi Markosovih partizanov — 2856 ujetih monarhofašistov v 30 dneh ATENE, 17. — Kakor je izjavil ameriški gospodarski svetnik Clay, ki se je vrnil iz ZDA, bo Amerika postavila kot pogoj za nadaljnjo pomoč Grčiji odpust drugih 15.000 uradnikov ter zvišanje davkov in cene kruha. Spor med centrumom in desnico v grškem parlamentu zaradi propada vladne ofenzive se vedno bolj zaostruje. Demokratična vojska je te dni osvobodila mesto Lito. Njeno topništvo je obstreljevalo sovražne položaje pri vasi Vrani in Nestorla in povzročilo velike izgube sovražniku. Preteklo noč je v severnem Epiru 400 partizanov napadlo vladni oddelek na cesti Jacj.na-Kalpa-ki-Konjica. B'tka se nadaljuje. Vojaško sodišče v Janjini je obsodilo sedem partizanov na snu t, v Lamiji po so usmrtili sedem ob-ojenih partizanov. Tudi v Makedoniji je sodišče obsodilo na smrt šest partizanov, sodišče v Solunu in La Oanea pa sta izrekli vsaka po eno smrtno obsodbo. Radio svobodna Grčija poroča, da je demokratična vojska v zadnjih dveh mesecih razbila pet monarhističnih ofenziv ter izvedla 60 protinapadov v Trakiji. Monarhisti so izgubili 786 mož. Z druge strani pa znašajo v zadnjih tridesetih dneh izgube monarhistov na področjih grške Makedonije 2856 mož. V istem času so edj-nice demokratične vojske uničile v severni Grčiji sedem tankov, 108 tovornih avtomobilov, 28 mostov, 14 vlakov in 2100 m železniške proge. Razen tega sta bili sestreljeni dve letali, tri druga pa poškodovana. Populistični list «Acropolis» objavlja izjavo podpredsednika Tsal-darjsa, ki poirjuje; da je grška vlada zaprosila ZDA naj pošljejo vojaštvo v Grčijo, da «zaščiti oni del meje, ki je sedaj, brez obrambe*. V zvezi s prepovedjo, ki so jo izdali ženi ameriškega novinarja Polka, ki so ga pred kratkim ubili, da zapusti Grčijo, je notranji minister Rendis opravičil ta ukrep z izjavo, da se preiskava nadaljuje. Radio Svobodna Grčija pa poudarja, da hoče htenska v£ida prevarati javnost glede tega zločina, ki ga je vladna policija izvršila po nasvetu ameriške taij-ne policije. Omenjeni radio nadaljuje, da to potrjuje dejstvo, da je tako ženi ubitega novinarja kakor drugim ameriškim novinarjem, ki dobro poznajo umazano czadje tega umora, zabranjen odhod iz Grčije. Radio Svcbodna Grčija poroča tudi o novem groznem zločinu mo-narhofašističnih čet. Po osvoboditvi vasi Stormi so nekateri preostali prebivalci pripovedovali o velikih grozotah, ki so jih izvedle fašistične iolpe v tem kraju. Zenske, starci in otroci so skušali zbežati v gozdove', da se rešijo pred vladnimi četami, ki delajo po navodilih ameriškega generala Van Fleeta. Fašistični zločinci pa so jih dohiteli ter jih pomorili z bajoneti. Med umorjenimi je bilo 120 otrok. Golfwaldov proglas vojski PRAGA, 17. — Predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil Klejnent Gottwa!d je izdal proglas na vojsko, v kater-jm izjavlja med drugim: Drugo Mona-kovo 'je odtlej nemogoče, ker bo ljudstvo, ki ima oblast trdno v svojih rokah, znalo braniti svobodo in neodvisnost domovine. Naš notranji in zunanji položaj je močnejši kot kdaj koli. Organizirati moramo vojsko, ki bo docela vdana ljudski demokratični ustavi, politično izučena, d'sciplinirana ter moderno oborožena. Učiti se moramo od naše velike zaveznice Sovjetske zveze. Glede bodočega dela vlade je zunanji minister Klementis poudaril, da je glavn. cilj vlade varnost države in mirno sodelovanje na vseh področjih in z vsemi demokratičnimi narodi. Minister za zunanjo trgovino Gregor je poudaril, da bo trgovinsko ministrstvo koordiniralo češkoslovaški gospodarski načrt z gospodarskimi načrti teh držav načrtnega gospodarstva, s katerimi je CSR sklenila trgovinske dogovore. Vladni predsednik Zapotocky je v skupščini izjavil, da se bo zunanja .politika oslanjala na ohranitev prijateljskih odnosov z vsemi demokratičnimi državami sveta. Sporočil je nato, da bodo v kratkem podpisali prijateljsko pogodb* z Romunijo ter sporazum z Madžarsko. Ameriška Jrna p!icija“ v Avstriji DUNAJ, 17. — Glasilo sovjetske vojake v Avsttfiji «Oestei‘reichische Zeitung* piše, da so ameLške oblasti organizirale «črno policijo*, katere člani so bivši nemški vojaki. To policijo bodo uporabljali za straženje ameriških vojašk'h zalog in naprav v Avstriji. Nekateri člani te čme policije se bodo še posebno vežbali v Nemčiji. LE NEZNATNA SCHUMAN0V1 VEČINA VLADI Francoska zbornica je z 297 glasovi proti 289 odobrila resolucijo glede londonskih sklepov - V Clermont Ferrandu je položaj se vedno napet - Enourna splošna protestna stavka po vsej Franciji PARIZ, 17. — Položaj v Clermont Fefrandu je še vedno napet. Tovarne dajejo sliko, ki je običajna ob priliki najcStre-jših Stavk. V mestu so veletrgovine, kavarne, tiskarne zaprte, kolouvor; so kot Izumiti.:, ker je železniški promet! prekinjen in je mogoče potovati z vlaki samo iz Rioma, postaje oddaljene 15 km od Clermonta. V onih delih mesta, kjet je pflšio do spopadov med stavkajočimi to policijo, so ceste polne najrazličnejših razbitin, na nekaterih ulicah ležijo počez drevesa, ki so služila za barikade in še danes se čuit-l tudi odporen duh plinov, solzllnih bomb, ki so služile pri spopadih kot orožja Posebna delegacija Splošne konfederacije dela je zahtevala od prefekta, da se mora policija umakniti iz tovarn to njihove neposredne bližine. Prefektov odposlanec Bertaux pa je od svoje strani zahteval, da morajo delavci prej izprazniti tovarniške obrate in da bo šele nato sklical sestanek Stavkajočih in lastnikov tovarn. Prvotno so javiii, da se je Bertauxu posrečilo skleniti s stavkajočimi premirje, toda kasnejše uradno poročilo je to vest zanikalo. Vsekakor pa ponoči ni prišlo do nadaljnjih spopadov. Bertaux je na tiskovni konferenci izjavil, da je ime! skapno s prefektom in gen. Ingoldom, krajevnim poveljnikom vojske, nadaljuj aeštanek z delegacijo Slošne konfederacije dela, ki je isto tako zahtevala, da mora vlada umakniti prej policijo in izpustiti iz zaporov aretirance, in da se bodo delavci šele potem pogajali za ureditev spora, Berteux je nadalje pripomnil, da so bile ranjene 104 osebe mobilne garde in 13 manifestantoV, aretiranih pa je b'lo 65 oseb. Stavkajoči so mdz rall tudi. vse železnice, ki vodijo v Clermont, tako da so prihajali vlaki samo do Rioma. Na ta način ni mogla vlada poslati pomoči policij; po železnici. Splošna konfederacija dela je glede na nastali položaj v Cler-montu sklenila, da bodo vsi obrati v soboto 19. t. m. po vsej Franciji ustavili delo od 10. do 11. ure. V tovarnah orožja v Limogesu so v znak Solidarnost; s stavkajočimi i2 Clermonta tamkajšnji delavci Izvedli enourno stavV) že daneš. Vlada je podvzeia tudi v Parizu varnostne mere in zlasti razmestila številne policijske oddelke po vseh ulicah, ki vodijo k parlamentu. V zbornici sami so se oglasile številne sindikalne delegacije, zastopniki avtomobilskih in kovinarskih tovarn *z pariške okolice, kjer so od posameznih političnih skupin poslancev zahtevale umik policijskih čet iz tcvarr/.ških obratov iBer-gougnan v Clermontu Ferrandu. Pri tem so tudi protestirale pfoti izz valnemu postopanju policije. «Tudi v Marseillesu so razne delavske kategorije za več ali manj časa ustavile delo. Kovinarji so predložili zahteve za povišanje mezd. Zerad; dermontskih dogodkov vlada razburjenje tudi v de-laskih množicah pariške okolice. V Neuvilly-ju, Saint Quen, in raznih podeželskih krajih Nantesu, Nenadu, La Rochelle in Cannesu so delavci iz solidarnosti ustavili delo za eno uro. Vladni krogi se bojijo, da bo prišlo tudi po morebitni pomiritvi v Clermontu do novega stavkovnega vala. Tudi v zbornici napetost še ni popustila. Vlada je sicer dosegla pri glasovanju neznatno večino, toda zaradi tega še ne obvlada političnega in gospodarskega položaja v državi. V dskus:jo je kot prvi govornik posegel bivši vladni predsednik Reynaud in poudaril, da zapadna Nemčija ne -mofe živeti, če ne bo vključena v evropsko zvezo. Pri teh besedah, je levica Re(ymudiiit pritrjevala. Glede federalizma Je opozoril, da je treba v tem primeru obnoviti stare nemške dežele, toda ne na tak način, da bi hotele tuje države vsiliti ta režim nemškemu narodu. Nato so predstavniki socialistov, MRP to radikalnih socialistov predložili v imenu večinskih eku-pin zbornice resolucijo, v kateri navajajo, da upoštevajo londonske sklepi le deloma važne francoske zahteve, kar bi znalo dovesti do ohlajanja med prijateljskimi silami, poziva dalje vlado, naj razpravlja z zavezniki ponovno zlasti: o internacionalizaciji porurskih Hudnikov in industrije, o dejanski udeležbi Francije pri nadzorstvu nemškega industrijskega potenciala £n O jamstvih za varnost Francije ter reparacijah. Končno navaja fešo-ix;ja, da je proti obnovi centrali-giranje Nemčije, to priporoča, naj skuša doseči vlada končni sporazum vseh štirih sil o nemškem vprašanju. Nato Je vladni predsednik Schu-man izjavil, da vlada pristane na predloženo resolucijo zbornične ve-'ne, pri čemer je v obrambo vi ajdinega stališča zatrjeval, da danes ne obstojijo niti rajh, niti Prusija, poslanec govoriti samo pet minut, so zastopniki posameznih Strank podali samo izjave ali bodo glasovali za ali proti resoluciji zbornične večine. Edino Daladier je obža/-lova!, da Francija ni dosegla v Londonu vojaškega jamstva in da bo glasoval zaradi tega proti vladni resoluciji. Nato se je pričelo glasovanje, katerega se je udeležilo 586 poslancev, tako da Je bila za odobritev resolucije potrebna absolutna večina 294 glasov. Ob veliki napetosti je za vlado glasovalo 297 poslancev, proti pa 298, tako da je dosegla vlada neznatno večino 8 glasov. Proti vladi so glasovali vsi komu-n'sti. velik de, radikalnih socialistov, republikanci, demokratično socialistična zveza odpora, neodvisni republikanci, republikanska akcija, kmetska in socialna akcija, neovisnl muslimani in dva neodvisna poslanca. Po prvh vesteh, iz Washingtona so ameriški dplomatski krogi zaskrbljeni zaradi malenkostne veči-> ne, ki jo je Vlada dosegla pri tako važnem glasovanju. Vrhu tega pa so stavljeni vladi od njene lastne večine izrecni pogoji, pod katerimi sme sprejeti londonska vpriporo-či!a». Komunistični list «Humari!tč» niti katera koli druga nemška sila. ugotavlja: «VL priznavajo slabost Po njegovem mnenju je federalizem lasten razvoju nemške zgodovine, med tem ko naj bi bila ideja enotne Nemčije samo izpolnitev načrtov pruske birokracije. Schuman se glede vprašanja Varnosti zadovoljuje z začasno vojaško zasedbo zapadne Nemčije, ki je predvidena za dolgo debo. Končno je odklonil prednost komunistični resoluciji, čemur se je pridružila tudi zbornica. V splošni diskusiji, pri kateri je smel vsak vladne politike o vprašanju cen, vsa Francija se zaveda, da cene niso bke znižane, vsa Francij ve, da eo ministri kapitulirali, s tem da so sprejeli načelo, ki je nasprotno laičnosti šol. Končno ve vsa Francija, da koncesije glede varnosti, reparacij, na katere je vlada pristala v Londonu, samo pospešujejo obnovo zapadne Nemčije. Pod temi pogoji je umljivo, da je skušal notranji minister Moch razdeliti francoski narod, ki se zaveda trpke resnice*. Ponavljamo: NE GRE ZA POST9PE9S! Zunanje ministrstvo ZDA Je torej objavilo demanti glede vesti o nekakšnem sovjetskem odgovoru zaradi Trsta, Na tiskovni konferenci 16. t. m. zvečer pa je Marshall med drugim dejal, da se nadeja, da bo «Rusija odgovorila tudi; na nedavno obnovljeno ameriško noto glede tržar škega vprašanja*, za katero pa, d* bo treba prej premagati «tež-kooe glede postopka*. Marshall torej ponovno poudarja vprašanje postopka namesto vprašanja uveljavljanja ali ne uveljavi jan ja mirovne pogodbe, kajti mirovna pogodba se: ali spoštuje ali pa krši. To smo poudarili že takrat, ko je glede trojnega predloga bila ponovno objavljena trojna nota glede™ postopka seveda. Na tem stališču stojijo vse države nove demokracije s Sovjetsko zvezo na Čehi, ki smatrajo ,da je največji doprinos k graditvi miru v svetu spoštovanje podpisane to ratificirane mirovne pogodbe z Italijo in lojalno izpolnjevanje r jenih določb in iz nje izhajajočin obvez. To stališče je vsemu svetu dobro znano. Zaradi tega ne bodo nikakršni manevri z raznimi glasovi ;n novicami o »odgovoru* Sovjetske zveze zmedle. In spomenica Stovansko-itaM-janske antifašistične unije Varnostnemu svetu OZN izraža mnenje ogromne večine tržaškega Načrt statuta KPJ BEOGRAD, 17. — Politični urad centralnega komiteja KP Jugoslavije je odobril načrt statuta KPJ, k! ga bodo predložili petemu kon-kresu partije in ki ga Je izdelala posebna kombija. Načrt so poslali vsem partijskim organizacijam v razpravo. Industrijska razstava ZSSR v Helsinkiju HELSINKI, 17. — Sovjetska industrijska razstava v Helsinkiju Je prikazala v miniaturi industrijo Sovjetske zveze. Finski trgovinski krogi sQ se prepričali, da lahko dobijo od svojih vžhodnih sosedov mnogo predmetov, ki so jih prej morali uvažati iz zelo oddaljenih dežel. Ameriška letala olistrelieva ribiške čolne TOKIO, 17. (TASS) — Tokijski list «Star§ and Stripes* piše, da je komanda letalskih sil Daljnega vzhoda v Tokiju priznala, da so njena letala izvedla 8. junija poizkuse bombardiranja iz velike višine na področju, kjer je 9 ameriških štirimptornikov bombardiralo, obstreljevalo in potopilo 11 korejskih čolnov ter ubilo 14 ribičev. IZJAVA MARŠALA SOKOLOVSKEGA ZSSR priprauliena podpreti le »aiatno referaa za uso liimciio Posledice londonskih sklepov - Prolesl berlinskega mestnega svela - Proleslno zborovanje v Monakovem - Izzivanje ameriškega delegala na seji komandanlure BERLIN, 17. — Jutri bodo ameriški, angleški in franoeski vojaški poveljniki izdali v Frankfurtu preglas o valutni reformi Bicotiije, V nedeljo pa »e bo pričela zamenjava marke v zapadni Nemčiji, Politični krogi treh zasedbenih con smatrajo, da bodo zapadne sile po izvedbi valutne reforme ustanovile separatistično lutkovne vlado. Valutna reforma bo izvedena v ameriški, anglešk; in. francoski coni, ne pa v Berlinu in se razume, da tudi ne v sovjetski coni. Za 10 mark bo vsakdo prejel eno novo marko, razen za prvih 60 mark, ki bedo zamenjane za isto vsoto novih mark. Zasedbene oblasti so potom trgovskih zbornic odredile prepoved dJoptcstov trgovskih nameščencev, da na ta način, preprečijo zapira^ nje trgovin. Kakor znano, so zlasti veletrgovci zadrževali blago ea mo da znižajo svoje denarne rezerve pred izvedlbo valutne reforme, V ta namen so svoje trgovine in obrate rajši zaprli. Sovjetski maršal Sokclovsk! je na razna vprašanja gospodarskih in kulturnih organizacij odgovoril, da je sovjetska vojaška vlada pripravljena podpirati vselej enotno va lufno reformo za vso Nemčijo, ka-kčr jo predvidevajo potsdamski sklepi. Predsednik združene socialistične stranke pa je na zborovanju v Draždanih izjavil, da ne bo prebivalstvo sovjetske cone zaradi valutne reforme v zapadni Nemčiji prav nič prizadeta Piva' posledica londonskih sklepov in Vključitve tr.ee ni je v Marshallov načrt je ia, da so zasedbene oblasti s 39. L m. popolnoma ukinile proizvodnjo sintetičnega gumija. Na ta način bo na deset tisoče delavcev izgubilo zaposlitev, Nemčija pa ne bo mogla nadalje izvažati tega proizvoda, marveč ga bo morala uvažati iz ZDA. Mestni svet v Berlinu, ki ga sestavljajo vse nemške stranke, je sprejel resolucijo, v kateri, prote stina proti londonskim sklepom. Pri tem obžaluje, da so bili ti sklepi sprejeti brez zaslišanja ne*nšk’h predstavnikov. Resolucija končno zahteva preklic istih, Saški tisk objavlja celo vrHlp resolucij raz- nih političnih* sindikalnih in kulturnih organizacij, v katerih obvešča Svet nemškega naroda, da ema Jra londonske sklepe kot izdajstvo', V Monakovem je bija ogromna protestna manifestacija, pri kateri je sodelovalo tudi nad 10.000 dija kov. Protestirali so zaradi nezadostne prehrane. V sprevodu so nosili napise: «Izobražencl hočejo imeti iste obroke, kakor jih prejemajo njihovi tovariši v sovjetski coni*. Na zadnji seji berlinske keman-danture je ameriški predstavnik povzročil nov incident, zaradi ka jerega je sovjetski delegat polk Dratvin zapustil sejo. Ko je sovjetski predstavnik predlagal, naj razpravljajo o povišanju mezd v vseh sektorjih Berlina, je ameriški delegat zače; zehatj rekoč, da je truden, nakar se je odstranil. Sovjetski polk. Dratvin je smatral to postopanje kot žaljivo in je tudi on v znak protesta zapusti; sejo ter izjavil, da se ne bo udeležil sestankov komandanture teliko časa, do. kler »e ne bo ameriški delegat opravičil Objavljamo članek ameriškega novinarja Owem Lattimorejr,. Članek je zelo zanimiv z nekega posebnega vid ka. Prikazuje nam ostro borbo med propadajočim britanskim imperializmom in mogočnim ameriškim imperializmom. Končala se je doba kolcnij, ki jih varujejo imperialistične puške in se je pričela doba «necdv:sn!h* držav, ki j‘h tlači finančni kapital. Kolonije, njihova teritorialna razdelitev ne nudi več finančnemu kapitalu zadostne varnost; in tudi ne dajejo dovolj dobička. Predvsc-m se to tiče ZDA, ki lahko uspešno v vsem konkurirajo z vsem; drugimi imperial' stičnimi državami. Zato je finančnemu kapitalu ZDA »potreben svet*, ko; pravi Kardelj* in »neodvisne!, države. To se pravi, da mCrajo dobiti sedanje kolonije neko dozdevno neodvisnost, ki pa pomeni gospodarsko in tudi politično odvisnost od ameriškega finančnega kapitala. Članek terej obravnava popolno propast britanskega imperi apatičnega žandarja, ki ne more obdržati niti z ognjem in mečem oblasti nad kolonijami. Vzcvita Da nov način svetovnega vladanja s stra- Kolonialni sistem v zatonu čine izkoriščanja in je tako ustvaril s pomočjo buržoazlje bivših kolonij te dozdevne neodvisne države. Ameriški finančni kapital misli, da bo s temi metodami dosegel za-sužnjevanje sveta, kor je hctel doreči Hitler t oboroženimi napadi. Mi vemio, kako se je vse to končalo... Postopno poslabšanje mednarodnega položaja, piše Lattimcre, je učinkovalo tako, da so se zopet pokazali stari zemljevid;, ki prikazujejo «varnostne življenjske poti*. Najbolj tipičen tak zemljevid je tisti, ki prikazuje britansko «lcjgi-stično življenjsko pot*, ki doseže preko Sredozemskega morja in Sueškega prekopa Indijo in Dalj-nji vzhod. Cas je, da ponovimo staro teorijo, ki se tiče življenjske poti Bliž- , . . . njega vzhoda. Življenjska pot pred- ni ZDA preko dozdevnih neodvis, | videva varnost na enem koncu in ^ držaV, ki so gospodarsko P<>-|potrebo varnost) na dru*m k(m. polnoma edvisne od finančnega ka pitala, ki se zasidra v teh deželah tudi preko «strateških in obramb-, nih* vojaških baz. Ameriški finančni kapital, ki se je v zadnjih letjh ogromno skoncentriral doma, je moral preiti v nove, boljše na- cu. Tak ednos ne obstaja več med Veliko Britanijo, Indijo in deželami Južno-val,odne Azijo. Indija se ne mere več zanašati za čuvanje svoje varnosti na Veliko Britanijo to ravno tako Veliko Brt tani ja na Indijo, iz tega sledi zaključek, da življenjska pot ne obstaja več, ker ni več prejšnjih odnosov med obema koncema. Kljub temu pa govore še e življenjskih poteh. Ne govori se samo o palestinski življenjski poti, marveč tudi o južno-afriškl. Takoj ,po drugi svetovni vejn; je začela vplivna struja ljudi v Veliki Britaniji misliti na osnovanje neke «osred nje pozicije* v Afriki, ki bi nado-mestovala izgub'jeno logistično pot preko Sueškega prekopa. Ta struja predvideva izločitev prejšnje življenjske poti, ker ta r.e mere več služiti prvotnemu namenu. Namesto nje bi morali Angleži utrditi svoj položaj v Afriki. Južna Afrika in Capetown bi morali postati baza oceanskih poti za Av stralljo in Novo Zelandijo. V širini bi morala Velika Britanija urediti pas mogočnih letališč, ki bi ptsta-la strateška baza za obrambo poti na Vzhod, namesto ranljivega Sueškega prekopa. Vsa Afrika in vse kolonije bi morale postati predmet izkoriščanja za britanski imperij. Vsi ti načiii so se delno izjalo- vili zaradi poraza starega filobrl-tanca maršala Smutsa, ki ga je zamenjal V. Malan, ki je predstavnik najbolj zakrknjene južno afriške opozicije proti vsaki lojalni politiki do Velike Britanije. «Afr;kaa-ners* in nekateri Južno-afrlkanci, po rodu Angleži so mnenja, da je nastopil trenutek odeepljenja, ker je Velika Britanija šibka ;n ni več zmožna varovat; svojih posestev. Pravo odkritje, ki nam pojasnju je marsikaj, kar se dogaja v britanski politiki, je vest, da je maršal MOntgomery, načelnik štaba cesarske vojske, določil termin po polne preosnove britanske vojske Pred 1950 letom bo morala biti britanska vojska popolnoma prenovljena. Dodal pa je, da je treba to narediti, ker je Velika Britanija »izgubila indijsko vojsko, ki je mnogokrat operirala izven indijskega teritorija*. Ta mali olikan stavek nam pove vse. Mcramo ugotoviti, da ni Velik! Britaniji toliko zaradi izgube živ ljenjske peti Sredozemsko morje Sueški prekop, kolikor možnost jamstva za varnost obeh koncev te življenjske poti. Kakor je dejal maršal Mentg«meiy, je Indijska vojska «večkrat operirala izven in dijskega teritorija*. Vse to pa ni dovolj. Ne smemo pozabiti, da je indijska vojska nastopala za bri tanske interese in ne za indijske, vse stroške pa je plačal indijski davkoplačevalec in ne angleški. Ker se Velika Britanija ne more več posluževati indijske vojske, ne more niti pošiljat; vojaštva v uporne kolonije. Celo v Grčiji so morali Angleži poklicati na pomoč A-meričane. Grški problem je bil ja sen znak stanja velesil, Ce bi Angleži sami rešili grško vprašanje in uničili gverilce, bi s tem obvarovali svojo nadvlado v Sredozemskem morju in bi ostali vedno neka vezna točka med Sovjetsko zvezo in ZDA Položaj Grčije, ki je zelo blizu Sueškega prekopa, je sličen položaju v drugih deželah, ki so mnogo bolj oddaljene cd tega prekop>a kot n. pr. nizozemska Indonezija in francoska Indokina. V vseh teh deželah, ki se razlikujejo med ee boj zaradi velikosti, prebivalstva, naravnega bogastva jn drugih faktorjev, najdemo skupen faktor: v vsaki taki deželi je j>otrebna vojska 120.000 mož, da se brani koli- kor toliko od upornikov. Poleg te ga ne smemo peza biti, da je vsaka taka vojska popx>lnoma odvisna od ZDA za dobavo orožja in vsega tistega, ki potrebuje vojska. Iz tega kratkega pregleda lahko petega«mo tri zaključke: 1. V vojnah, ki so jih v XIX. stoletju imenovali «male vojne* ali kolonialne vojne, je nemogoče vzdržat! vojsko, ki presega 120.000 mož. Ce bi heteli začeti kampanjo večjega obsega, obstaja nevarnost krize v državi, ki vodi to kampanjo, ali pa v deželi, ki oskrbuje vojsko z moštvom, orožjem in drugim materialom, 2. Takšne vojske pa so nezadostne, ko se dvigne ljudstvo zoper svoje tlačitelje. Računali sc, da b; bila potrebna za uničenje ljudske ga odpora v Indoneziji in Indo-kini vsaj polmilijonska vojaka. V Grčiji pa moramo misliti na fo da za vsakih 100 dolarjev, ki ?h dajo ZDA na razpolago atenski vladi, odgovarja pomoč 10 dolarskih stotink drugi bojujoči se stranki. 3. Zaradi spremembe «malih vojni* in zaradi velikih stroškov kolonialnih vojn je potrebno opustit; zamisel »življenjskih poti*, ki predvideva, da mora irvi jeka država razpolagati a logistično pot jo, ki veže zelo oddaljene kraje. (Copyright hy ONA) prebivalstva zatrjujoč, DA BO NORMALIZACIJA RAZMER V TRSTU MOGOČA LE Z DOSLEDNO IZVEDBO MIROVNE POGODBE, KI JAMČI V STATUTU VSEM DRŽAVLJANOM NJIHOVE PRAVICE IN ZAKONITE INTERESE, Proces pro!i tajniku VM tov. B. Babiču in tovarišem - odgoden KakQr smo že javili, se je včeraj dopoldne pred tržaškim okrožnim sodiščem začel proces pfoti tovarišem: Branku Babiču, tajniku glavnega odbora SIAU in OF, Srečku Vilharju, Albinu Godini in Dušanu Hreščaku, prejšnjemu odgovornemu uredniku »Primorskega dnevnika* žara d. govorov, ki so jiih Imenovan; imeli januarja meseca t. 1. na sestanku ektlva Osvobodilne fronte za TriaSko ozemlje in ki jih Je naš dnevnik objavil, češ da So omenjeni tovafiši žalili {n pretih vodstvu (razen Babiča) «SIovenske» «demokratske» zveze to katefe advokata predsednik Agneletto in tajnik Vesel sedaj zaradi tega tožita. Obtožene je bran i tov. dr. Kukanja, zasebno stranko Pa je zastopal Sfiligoj iz Gorice, t-idi nekakšen pfvak goriške SDZ, ki je zahtevaj raztegnitev obtožnice glede pretenj na vse obtožence, česar pa javni tožilec ni sprejel glede tov. Hreščaka, ki je kot odgovorni urednik govore le objavil Sfiligoj je zahteval tudi naj glede dokaza resnice odloči sodišče samo, čemur pa se je državni tožilec upri in zahteval, da se Obtožencem dokaz resnice ne nudi. Branilec obtožento df. Kukanja pa je na temelju zakona zahteval dokazni postopek in o-benem odgoditev razprave. Sfiligoj pa ravno nasprotno. Nato je tov. Kukanja poudaril, da c.en 616 zakona zahteva dokaz resnice in Je zato zelo čudno, zakaj se temu javni tožilec upira. Sodni senat treh sodnikov je po zelo dolgem razpravljanju odločil: obtožnica glede pretnje se raztegne na vse obtožence, medtem ko se dokaz resnice ne dovoli. Bfanilec dr. Kukanja na temelju te odločitve ponovno zahteva odgoditev procesa, čemur je Senat po kratkem posvetovanju ugodil in odredil ponovno razpravo za dan 24. t. m. ob 11. url Sodna dvorana je bila nabito polna pristašev Osvobodilne! fronte in SIAU in vsem trem advokatom od omenjene »slovenske* zveze je bilo kaj nerodno opazovati te naše tovariše in tovarišice in so zato ves čas rajši gledali v mize. Od zvezinih s m-paUztrjev pa se je na hodniku pojavilo nekaj znanih fašističn h razbojnikov iz via Cavana, (saj drugih n majo!) ki pa so takoj ocenili položaj ter jo hitro od-kurill Hani. Sctalnr tajska na razdor med delavci (Od noicga posebnega dopisnika) RIM, 17. — V nedeljo bosta r Firencah in Bolonji dva širša sestanka struj, ki imajo večino v sindikatih. Udeleženci sestankov bodo obravnavali vprašanje »alianse* in protiukrepe, ki Jih bodo podvzeli sindikati. V tem času pa narašča cdpor delavcev proti temu podlemu manevru viadnjh sindikalnih struj, ki hočejo vnesti razdor ravno v česu( ko še Stopnjuje ofenž!va delodajalcev na vseh področj h dela. Pr.ha-jajo številne protestne resolucije, ki izražajo ogorčenje delavstva zaradi osnovanja «alianse*, ki je ponoven poizkus vladnih krogov, da odvrnejo delavstvo od razredne borbe in od perečih problemov. IZ Milana smo zvedeli, da je včeraj kardinal Schuster objavil v listu «Ralia» članek, ki podeja smernice za sindikalno borbo in poziva ACLI, naj se ddeležljo političnega življenja in naj otganizrajo počitniške kolonije, dramske Skupine, zadruge in naj nastopajo odločno s svojo propagando. Tako prihaja s prižnice, ki se bori za »nepolitičnost* shdikatov — izključno namenom, da bi razkrojila enotnost delavstva ■— direktiva, ki jasno govori o političnem udejstvovanju njihovih vladah sindikatov. Jasno je, da hoče demokrščan-ška stranka organizirati teke sIB-dkate, ki bodo slični fašističnem korporacijam. Značilen je poraz demokristjanov v senatu. Tam so namreč izglasovali z večino dvajsetih glasov resolucijo, ki predvideva tajno glasovanje. Prejšnji dan pa so demokristjani skušali dobiti večino, da b; sorte t odobril njihovo protidemokratično resolucijo, ki bi odpravila tajno glasovanje in bi vzpostavila javno glasovanje. Hoteli so s tem izvesti moralni pritisk na senatorje. E. MILIC Poljska nota glede londonskih sklepov PARIZ, 17. — Pcljska vlada je izročila francoski vladi pesebno iv.to, v kateri pojasnjuje svoje stališče glede sklepov londonske konference o nemškem vprašanju, Pcljska vlada poudarja skupnost Interesov glede na nevarnost nem Škega napada med Poljsko in Francijo. Pcljska smatra da je mogoče sprejeti tozadevne sklepe o ustav; Nemčije samo na p. dlagi sporazuma vash štirih velesil. Iz tega sta lišča, tako nadaljuje nota, priporočila londonske konference same rušijo temelje za skupno in trajno rešitev nemškega vprašanja, zlasti ker ignoriraj« sVet štirih zu nanjih ministrov in medzavezniški nadzorstveni svet v Nemčiji. Nota poljske vlade poudarja s tem v zvezi; da Poljska' ne more dopustiti, da se sprejemajo sklepi o Nemčiji ‘,n da ec pri ureditvi tega vprašanja ozirajo samo na nekatere države, zapostavljajo pa druge, ki so na nemškem problemu ne posredno interes!rane. Poljska vlada poudarja 'nteres Poljske, da ohrani solidarnost obeh držav, to je Francije in Poljske proti nevarnosti morebitne obnove nemške napadalnost;. Ta solidarnost je tudi pegoj za mir Tudi okupacijska VU toži .Primorski dnevnik" Včeraj dopoldne se je moral, potem ko mu Je bila pozivni ca Izročena aamo Šestnajst ur in. pol prej, zafjov&rjatl pred anglo-ameriškim vojaškim sodiščem naš odgovorni urednik, češ da ja s člankom, objavljenim 13. t, m. pod naslovom «Nobenih sprememb...* pravi gen. Airey, prekršil proglas VU št. t, člen III., odstavek 1, ker da je članek škodljiv ln nespoštljiv za VU. (Pozivnlca je bila uredniku izročena kljub jasnim predpisom v mirovni pogodbi samo v angleškem In italijanskem jeziku, čeprav gre edini slovenski dnevnik v Trstu in b* «vsaj» ob takšni priliki morala biti pisana tudi v slovenščini). Vojaški tožilec kap. Dyle Je izjavil, da bo obtoženi prejel novo obtoinlco do danes zvečer, ker da j# sedanja prepovršna. Vojaški sodnik major Baylis, katerega obnašanja je v začetku dajalo Vtis, da se kljub navzočnosti slovenskega tolmača ln kljub temu, da se proces vrši proti uredniku slovenskega lista, tega tolmača ni hotel posluževati, kar pa je pozneje vendarle storil. Nato je odložil razpravo na ponedeljek 21. t. m. ob 9.30 dopoldne, s tem da »obtoženi ne mora vložiti nobene kavcije, da ostane lahko na, začasni svobodi ter da brez dovoljenja VU ne sme zapustiti anglo-eimeriškega področja Tržaškega ozemlja*. Vsakemu svoje BvOje stališče nasproti slovenski kulturit naši prosveti in našemu je-eiku je general Airey zcweel dovolj jasno, ko je v svojem poročilu Or-ganizaoiji združenih narodov zapisal — sicer nekoliko zavito v dt-plcmatsko formo — da je treba vi . ašanjt slovenskih šol rešiti tako, da bi se spojile z italijanskimi, to se pravi podredile italijanskemu vodstvu, skratka, počasi likvidirale; saj »o nepotrebne, ker Slovenci ie Itak znajo. italijanski. Poleg tega je že sam prevod generalovega poročila jezikovno tako slab, da na mnogih mestih spominja na slovenske napise, ki jih je anglo-ameriika vojaška uprava postavljala na raznih svojih ustanovah, ko je še upoštevala v neki meri želje našega prebivalstva. In kako beden vtis napravlja poročilo v slovenščini, pisano na stroj, Tei nima sl&venskih črk (sičnikovj. Med 15.5 milijardami izdatkov v prvem poUetju za upravo 8TO-ja ni smela anglo ameriška vojaška uprava potrošiti vsotioe za nabavo pisalnega sir o ja s slbvenskiml črkami! General Airey je Anglež in gotovo Uta velike angleške liste, med temi tudi londonski «Times». Prav ta list, ki je tako angleški, da bolj ni more biti in o katerem gre glas da izraža mnenje sredine angleškega naroda, že davno tiska imena slovenskih državnikov, javnih de-lovcev in znanstvenikov v izvirnem slovanskem pravopisu (t kiju-kioami in drugimi znaki) in ne fonetično. Torej list, ki izhaja v Londonu, priznava vsakemu svoje, an-lo-amtnika vojaška uprava v Trstu pa ne. TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA MESTNEGA OSVOBODILNEGA SVETA Kršitve mirovne pogodbe bodo npropaslile gospodarstvo TO Ali ni to hujše kot vandalizem? V gostilni Gabrovec je v sredo prl,blitno ob 17.55 neki ameriški vojak, popolnoma pijan, razsajal in razbijal po gostilni ter po vasi ruSU zidove in ustrahoval ljudi. Ko se je mahal proti bloku na cesti Sempolaj Gorjansko, tam. kjer ima ameriška posadka svoje barake, je srečal 10-letnega dečka Rebulo Silvana te Sempolaja, ki je gnal živino na pašo, ter začel mlatiti živino in dečka ter ga tudi z nogami obrcal. Ko fe tov. Ernest Sel zadevo ja-oit na ameriSki stan, je priSel jeep e tremi vojaki, ki so omenjenega t silo vrgli v avto. On se je kljub temu močno upiral, da je bila potrebna pomot Se dveh vojakov. V roki je imel kamen, ki so mu ga s silo iztrgali. Prisotna je bi la tudi mati pretepanega dečka in mala 4-letna sestra, ki pa od strahu ni mogla govoriti. Ali je to *kMltura» na zapadni strani železne zavese?! Na svoji zadnji »ejd Osvobodilnega sveta za mesto Tr$t, kateri Je predsedoval tov. Pog&ssi, so obravnavali najvažnejše gospodarske in finančne probleme mesta, ki eo postali po začnjih ukrepih vojaške uprave nadvse nujni. Govofnik je v svojem reteratu predvsem opooorll na kršitev mirovne pogodbe in sicer čl. 24 priloge 6. S kršitvijo tega člena hočejo obnoviti valutno, carinsko, gospodarsko in finančno zvezo med Trstom in italijansko republiko. To dokazujejo predvsem zadnji sporazumi, ki jih je podpisala vojaška uprava z italijansko vlado. Predvsem so nastale resne gospodarske posledice za Tržaško ozemlje, ker so preprečili, da bi Imelo svoje lasten proračun, da bi sklepalo trgovske sporazume z drugim' državami. Medtem ko na ta način onemogočajo Trstu, da b1 si nabavil surovine za lastno iniustr.jo v svojem zaledju, pa dodeljujejo Trstu najnižje količine za uvoz in Izvoz v kontingentih, sklenjenih med Italijansko republiko in drugimi državami. Te količine so naravnost smešne in znašajo komaj 7 tisočink Skupfi!h kontingentov. S tem Je onemogočena menjava industrijskih ^edekav surovin in bLa--ga v znesku 14 milijard, kakor Je to pred meseci predlagala Jugoslavija. Prav zaradi tega počivajo tržaške ladjedelnice. Medtem ko ladjedelnice sv. Marka životarijo, so ladjedelnice sv. Roka skorajda prazne. Tovarna strojev Sv. Andreja ima redka naročila in to komaj za nekaj mesecev. Kljub vsem obljubam se še niso odločili, da b: vžgali vsaj eno 'visoko peč v ške-denjskih plavžih. Pomisliti pa moramo, da bi prav ta industrija imela veliko dela, ako bi sprejeli predloge nekaterih držav na,šega zaledja. Zato narašča število brezposelnih in nevarnost, da bi še druge delavce, ki so sedaj zaposleni, začeli odpuščati. Ekonomski sporazum z Italijo je dejansko ustvaril carinsko unijo m s tem enostavno kršil mirovni sporazum. Posledice tega so, da manjkajo Trstu denarne vsote, ki bi bile plačane carini. Ekonomska politika okupacijske vlade Je jasna. Na eni strani skuša čimbolj odrezati gospodarstvo Trsta od svojega zaledja, z druge strani ga pa hočejo vključiti v gospodarstvo italijanske republike. Toda kršitev s tem še ni do kfar Ja končana. Noben ukrep še ni bil storjen, da bi zavarovali dfžaVno in napoldržavno premoženje na Tržaškem ozemlju, čigar vrednost znaša na desetine milijard Ur. Posebno če pomislimo, da Je vSa težka industrija, pomorstvo in vloge bank v največji meri last IRI-ja, napol državne ustanove. Isto tako trdK mo o INCIS IN ICAM-u, lastnikih nepremičnin napoidržavnega zaklada. Poleg vsega tega pa je zaupna uprava na vsak način hotela ustvariti gospodarsko mejo med Tržaškim ozemljem, ki ga upravlja VUJA. Zato ni sprejela predlogov za svobodno izmenjavo blaga In plačilnih sredstev za vse ozemlje, Zato je tudi uvedla dovoljenje za uvoz in izvoz za Jugoslovansko cono, kakor da bi ta bila inozemstvo. S tem prepoveduje vojaška uprava izvoz kakršnega koli blaga iz Trsta, razen apna in apnenca Poročilo generala Airey-ja določuje finančni proračun anglo-ame-rlške cone za prvih 6 mesecev tega leta. In sicer znašajo Izdatki 18 milijard, dohodki pa 3 mllijafde lir. Ta proračun popolnoma nasprotuje ugotovitvam zsvežniške — ekonomsko finančne komisije, ki je svojčas določila višino deficita letnega prlmanjkljala na manj kot 5 milijard lir. Tako trošenje javnega denarja pomeni ogromno škodo za bodočnost prebivalstva obeh con. Med tem ko na eni strani na vse načine zmanjšujejo dohodke zaradi obupnih razmer, v katerih sta naša industrija in promet, pa z druge strani dopuščajo, o2iroma še zvišujejo izdatke s tem, da vzdržujejo ves upravni sistem, ki ne odgovarja več potrebam našega ozemlja. Poleg tega pa se izdaja in razmetava denar za neekonomske Stvari, kot so gradnja strateških cest. Potem ko so svetniki razpravljali o tem referatu, so soglasno protestirali proti stalnim kršitvam mirovnega sporazuma, ki ogražajo koristi meščanov. Svetnik Gašperini je še predloz” odločen protest proti odvzemu prostorov slavni Zvezi primorskih partizanov in zahteval, naj pokrajina preskrbi partizanom nove primerne prostore. Prof. Ferlan je P* opozoril na ovire, katerim je Izpostavljen Centro cultura popolare, ki mu prav tako Jemljejo sedež. S seje so odposlali dve protestni resoluciji. V nedeljo 20. t. m. sestanek Giavnega sveta SSAU V nedeljo 20. t. m. ob 9 dopoldne bo sestanek glavnega sveta SIAU za ozemlje v dvorani kulturnega krožka «Kraljič* s sledečim dnevnim redom: 1. Politično poročilo in diskusija. 2. Odobritev H. spomenice SIAU Varnostnemu svetu OZN. 3. Sklepi. TRŽAŠKI VELESEJEM Zakaj niso poslali vabil državam tržaškega zaledja Vpisovanje v ZAM za leto 1S48 V vseh Okrajih se vrši z velikim navdušenjem vpisovanje novih članov v Zveao antifašistične mladine za leto 1948. Tržaška mladina se je lotila tega dela z vsem navdušenjem, da bi razširila mladinsko fronto. Ni je hiše skoraj in tudi ne okraja, da ne bi mladina pridobila novega člana. Do sedaj so si pridobili prvo mesto v tekmovanju za vpis v ZAM mladinci Sv. Ivana. katerim sledijo mladinci okraja Stare mitnice in krožka Tomaži. Toda kaže, da teo borba za prvo mesto zeio ostra, ker se pripravljajo tudi drugi okraji, da dosežejo največje število novo vpisanih članov v ZAM Ze lanski velesejem je kljub vsem oviram od strani vojaške u-prave in kljub vsej šovinistični gonji, neketefih krogov jasno pokazal, la je tržaško gospodarstvo predvsem navezano na svoje naravno zaledje. Za letošnjo razafcayo se je zanimanje še povečalo: sodelovale bodo še FrancljaS Madžarska, Poljska in Švica, Ni treba še posebej omenjati velikega pomena trgovinskih stikov z novimi razstav'jelkami, zlasti še s Poljsko in Madžarsko, ki bi s Svojo gospodarsko močjo, zlasti pa še s prepotfetonimi surovinami (premog in železo) ogromno koristili .razvoju tržaškega* gospodarstva. Zato razstavo vodi tedi Jugoslavija vse potrebne priprave. Jugoslovanska trgovska zbornica je od vseh držav, ki bi želele biti zastopane, tudi prva uradno vložile pismo, v katerem izraža želje, da bi dobila na razpolago 800 kv m razStavljalnega prostora, to Je 200 kv m več kot tonsko leto. Jugoslovanski trgovski krogi so namreč svojo udeležbo na lanski razstavi Smatrali kot Velik uspeh, kljub vsem oviram, ki so jih razstavljale! doživeli od strani voja- ZVEZA ES M DOBILA NIKAKEGA ODGOVORA Delavska zbornica dosledna v službi delodajalcev Nabrežinski kamnoseki nadaljujejo enotni s stavko, le nekaj esulov, članov Delavske zbornice, je stavkokazov Kakor vemo, je z zadnjim majem ukaz 109, ki je bdi izdan zato, da se omeji samovolja delodajalcev pri odpuščanju delavcev z dela Znano je tudi. da so se Enotni sindikati stalno borili proti polovičnim meram, kakršen je ukaz 109, ki se je pokazal skrajno škodljivega za delavstvo in zahtevali popolno zaporo nad odpusti. Ker pa je z 31. majem zapadlo še to sicer tako nepopolno sredstvo, je Zveza ES povabila Delavsko zbornico na skupen nastop a pismom, ki smo ga Včeraj objavili- V glasilu tako imenovane tretje sile pa smo včeraj čitali, da je Delavska jfoornica odgovorila Zvezi ES na njen poziv s pismom, v katerem je objasnila, da je ona že pred časom zavzela svorje stališče glede tega ter ukrenila vse potrebno, da bi od vojaške uprave izposlovala podaljšanje veljavnosti ter izpopolnitev ukaza 109. Nesmiselno bi bilo dolgo polemiziranje s tistimi, ki se dičijo s sindikalnimi naslovi in se skušajo povzdigniti v stvarne borce za delavske pravice, dočim niso nič drugega kot sredstvo delodajalcev in dosledno z raznimi parolami zavajajo delavstvo, da bi ga s tem odtegnili od borbe. Kljub temu pa moramo pribiti nekaj dejstev: Zveza ES ni do sedaj dobila od Delavske zbornice nikakega odgovora na njeno pismo, četudi ga «Voce libera* objavlja Iz vsebine članka v «Vooe libera* pa izvemo, da Delavska zbornica še dalje zagovarja ukaz 109. C e je Delavska zbornica prisiljena ugotoviti, da obstoji nevarnost odpustov ln da se delavstvo v Trstu nahaja v težkih razmerah, če temu dodamo, da je samo v aprilu ln maju letos, ko je bil v veljavi ukaz 109, izgubilo delo in s tem zaslužek 400 delavcev, je gotovo sramotno in nesramno nazivati se še dalje borce za «reševanje potreb delavcev*, ker vse skupaj ni nič drugega kot na- M nedeljo usi v Trebče! Prav gotovo ni še nihče pozabil lanskoletne ljudske veselice v Lipici, ki so jo priredile demokratične žene, včlanjene « ASIZZ, na kateri se je zbralo ne samo ogromno število tržaških žena, temveč tuni vsi demokratični prebivalci Tržaškega ozemlja. Prepričani smo, da bo uspeh letošnje ljudske veselice, ki jo zopet priredi ASIZZ v nedeljo 20. t. m. v Trebčah, še dosti večji ln da bo postala ta veselica manifestacija vsega demokratičnega ljudstva Tržaškega ozemlja ter ponoven dokaz bratskega sožitja, ki vlada med Slovenci ln Italijani. Kdo izmed nas, kt se moramo dnevno kulhati v poletni vročini, sl n« bi želel preživeti nedelje daleč iz mesta v prelepi vasici, kjer seveda ne manjka vabljive sence m kjer bo preskrbljeno tudi za zabavo in seveda tudi druge dobrote. Trebče, ki so io tržaške žene zbrale za kraj, kjer bo ljudska veselica, odgovarja željam vseh tistih, ki se bodo tega slavja udeležili. Veselica sama se bo vršila na velikem travniku, kjer bo tudi plesni oder. Mize, bsr in razni dru-(j; paviljoni pa bodo raztreseni v bližnjem gozdičku, kjer bo vsakdo našel prijetno senco. Da se bo lahko tega ljudskega slavja udeleži.o čim večje število ljudi, bodo vozili iz Trsta od 10 ure' naprej avtobusi: z Garibaldijevega trga, jz ulice Fablo Severov tretji bo pa vozil lz Škofij. Seveda je preskrbljen prevoz za povratek in sicer bodo vozili avtobusi od 20 ure naprej ljudi zopet v Trst. Tudi istrske žene bodo praznovale v nedeljo zaključek tedna ASIZZ v Savuariji, kjer bodo priredile ljudsko veselico. Istrske žene so v tem tv dnu pokazale veliko lepih uspehov, za katere jim Je istrsko ljudstvo zelo hvaležno in bo to svojo hvaležnost tudi dokazalo z velikim obiskom aa ljudski veselici v Savudriji, ki bo postala resnična manifestacija v&ga istrskega ljudstva Prepričani smo, da se bo tržaško ljudstvo odzvalo vabilu ASIZZ ter se polnoštevilno udeležilo ljudske veselice v Trebčah ter tako dokazalo, svojo povezanost z borbo vseh demokratičnJb žena Tržaškega ozemlja, ki je obenem tudi borba vsega demokratičnega prebivalstva za dosego miru ln neodvisnosti. Pionirji gredo na počitnice Kot strela z neba Je padla med naše pionirje vest, da ne bo zaradi podaljšanja šolskega pouka »Pionirskega tedna*. Marsikaterega pionirja je ta vest prizadela in se je morda v prvem trenutku tudi jtzil, toda prav kmalu so se vsi potolažili, ko so izvedeli, da se tekmovanja nadaljujejo in da bo 26 junija zaključni dan njihovega zimskega udejstvovanja in njihove aktivnosti, ki ga nameravajo vsi pionirji slovesno proslaviti. Iz zaupnega pripovedovanja nekaterih pionirjev smo izvedeli, kakšen pester program pripravljajo za Je navdušila vse navzoče. Openski pionirji »o pa sklenili, da bedo organizirali prav vsako nedeljo izlete. Ta teden so na primer organizirali izlet v Portorož, na katerem so se naši najmlajši tako zabavali, da jim bo ostal še dolgo v lepem spominu. Kljub tako veliki prezaposleno sti pa se naši pionirji z velikim navdušenjem pripravljajo za počitniške kolonije, ki jih tudi letos or-ganizira Rdeč; križ za Tržaško ozemlje. Na svojih sestankih in celo pr} Igrah se otroci pogovarjajo samo še o počitnicah, ter delajo že razne načrte. Nekaieri bi hoteli iti na morje, dfugi zopet v hribe, nikogar pa seveda ni, ki bi hotel ostati v počitnicah doma. Na vsak nač'n smo prepričani, da bo gorski kakor tudi morski zrak zelo koristil našim pionirjem, ki si bodo ob dobri hrani In na svežem zraku zopet popravili zdravje in prido- vadno izigravanje zaupanja svojih lastnih članov ter izdajanje interesov vsega proletariata. * • * Delavstvo v nabrežinski h kamnolomih, kakor smo ž« poročali, je v sredo stopilo v stavko. Stavka je popolna, kajti stavkokazov je 26 in sicer 22 esulov ter 4 iz daljnjih južnih krajev, ki eo člani Delavske zbornice, dočim so vsi domači delavci trdno odločeni nadaljevati svojo pravično borbo do konca. Zveza1 industrijalcev je včeraj izjavila glede na stavko, da je sestanek, ki bi moral biti včeraj, nepotreben, kef so delavci stopili v stavko, ko na sestanku v torek še ni bilo nič konkretnega sklenjeno. Poleg tega so se industrijalci izrazili, da oni ne marajo razpravljati zadeve pod pritiskom stavke. Da so tl izgovori smešni in nič drugega kakor potvarjanje dejstev, je dovolj povedano s tem, da so dS- lavci zahtevali razgovor o vseh svojih zahtevah že pred desetimi dnevi in da so industrijalci na sestanku v torek odkrito pokazali, da jim nd do reševanja problema ter so pri tem sindikalni zastopniki imeli utemeljen vtis, da industrijalci hočejo samo zavlačevati rešitev. Kot odgovor na to naibrežin-ski kamnoseki nadaljujejo s stavko. * • • V tovarni Gasilni je v teku akcija, da se nagrada za proizvodnjo, ki je veljala do sedaj samo za delavstvo, razširi tudi na uradniško kategorijo. Zveza ES to akcijo podpira z vsemi močmi. * • • Pri podjetju Zucculin so imeli delavci, kakor v mnogih drugih podjetjih, svojo menzo. Ta jim je bila odvzeta In zato Zveza ES dela na tem, da se delavstvu menzai vrne. Celo conski svet prizna upravičenost zahtev slavne Zveze primorskih partizanov Po čitenju pisma s predsedstva cone, ki Je predlagalo conskemu svetu, naj imenuje Svoje delegate v tfžaškem odboru za ERP, aili Marshallov plan, in po čltanju pisma LK>ydovega ravnateljstva o vprašanju Lloj-dovih upokojencev, so prečtall tudi pismo notranje komi. sije pomenske dru-abe Istra-Trst. Ta Je v pismu predlagala, naj bi Se svet zanimal pri VU, da bi družba zapet obnovila pomorske zveže med Trstom in istrskimi pristanišči, posebno sedaj, ko je obnovljeno kopališče SV. Nikolaj. Tu eo pa sedaj ostala mnenja svetnikov nekam razdvojena, ker najbrže niso vede-XI, ali bi Sledili pisunom revolver-»kih jezuitskih dnevnikov pod naslovom «GiornaCe dl Trleste® ln «MeSsaggefo» ali pa bi sledili trgovskemu načelu. Medtem ko so nekateri mrmrali, da bi podpfli pismo, je svetnik Piccoli začel govoriti nekako tako kot kvasajo fašistični p suni, da je prav za prav Sv. Nikolaj nevaren za ljudi, — kje Se je to izmislil, bo Le sam vedel — da zaradi tega, ker so baje zadnjič nekaj ljudi aretirali. Zato je pozabil tudi na «svete pravice* in na pomorsko zvezo s tem kopališčem im dostavil, da bi Mio tfeba okrepit; pomorske zveze s kopališči v Sesljanu. Sledilo je pismo Zveze primorskih partizanov, ki zahteva nove prostore za svoj sedež v mestu, ker :ma za to prav tako pravico kot fašistične stranke, ki imajo svoje prostofe v Sfedišču mesta. Resnici na ljubo so se skoraj vsi Svetniki vsaj na videz obnašali zelo mirno. Takoj je svetnik Pincnerle izjavil, bili novih meči. Upamo tudi, da se bo pridnost podp ra to zahtevo, ker primor., pionirjev po končanih počitnicah ®ki partizan; imajo prav tako pra- proslavo 26. junija: sami piionirji ga ozemlja. še povečala. Množični sestanki partizanov V tem in prihodnjem tedn bodo v raznih krožkih zborov; nja partizanov, kjer se bo ra: pravljalo o vprašanjih velike^ zborovanja partizanov Tržaški bodo zaigrali dva kratka skeča, k! bosta predstavljala njihovo delo in življenje v šoli; sledila bo plesna točka, ki bo ponesla gledalce v brezskrbni svet igrač, nakar bodo slovenski in italijanski pionirji ter pionirke recitirali razne pesmi. Na prireditvi bo sodeloval tudi zbor iz Lonjerja. Torej kar lep in pester program* ki bo prav gotovo razveselil naše najmlajše. Kaj pa so delali naši najmlajši v preteklem tednu? O, bili so zelo pridni. Ponovili so v krežku ke mikov igrico «Tukaj se pričenjajo nezgode gospoda Bonaventure*, ki Množični sestanki partizane bodo danes ob 21 bo tudi se stanek v prostorih KK Perossc in pri KK Ravberju. V nedeljo in ob 9 Opčinah ob 10 v Križu in Boljuncu, v ponedeljek 21. t. m. ob 21 pri Sv. Soboti, v torek 22. t. m. ob 22 pa pri PD Škamperle. Vabljeno je vse ljudstvo posameznih delov mesta, da se teh zborovanj udeleži, kajti vprašanje partizanov je vprašanje vsega ljudstva. j vlco do svojega sedeža, če se razne j fašistične stfanke šopirijo po Sre-j dlšiu mesta in ob razn h itattijan-skih manifestacijah pojejo celo fašistično himno o R mu. Za. čudo so, vsaj na videz, ostala hladna ita. anissima čuvstva drugih Svetni-ov. Celo Piccoli je Izjavil, da se rinja z zahtevami, ki naj jih reuč; posebna komisija, seveda ekaj Je še zamrmral (pa ne pre-eč moško), da h mea o Rimu ni ošistična. Le svetnik Tamburlini e vztrajal, pa tedi ne preveč od-očno, da zadeva ne spada v območje sveta in da naj pismo izročijo naprej predsedstvu cone. Predsednik dr. Palutan Je še omenil, da je včeraj zjutraj sprejel delegacijo primorski part zanov, ki je ponovila zahteve. Brez kakih posebnih protestov to čvekanj so se vSi Svetniki strinjali s tem, da Je treba zahteve spSejetl. Le svetnik Tamburlini, ki ni glasoval ln je izjavi'!, da je proti temu, da bi našim partizanom dali sedež v središču mesta. Vsi svetniki s« glaso- vali za to, da zahtevo partizanov sprejmejo ln d«- Jo bodo podprli pri predsedstvu cone. Radovedni smo, ali bodo besedo izpolnili kot možje, alt pa se bodo skušali na ta način odkrižatl partizanov. Na vsak način pa Je dejstvo, da so ti ital anlsslml svetniki Sami Javno priznali upfavičenost zahtev. Se eno priznanje, vsaj tiho, za to pa javno je bilo to, da so v središču mesta fašistične stranke. Med slučajnostmi Je bilo protestno pismo, ki bi v prejšnjih časih razbufiCo italianissima čuvstva svetnikov, toda včeraj Jih ni več ogrelo. Rea čudne reči se dogajajo, morda so spoznali, da se v Trstu močne demokiatične antifašistične sile, ki sl želijo mina in delal Tako so prečitali protestno ptsmo strank s trga Perogino. ki so protestirali Iz domoljubnih čuvstev na conskem Svetu, branilcu itaUJaav-stva Trsta, ker oblasti dovoljuje SIAU shode na tem trgu. Potem ko so pismo prcbfali. je v dvorani zavladala tišino. Končno so sklenili, da bodo pismo poslali okupacijskim oblastem. Predsednik Palutan se je opravičeval, da oni, ki so podpisali pismo, prav za prav protestirajo | proti njemu, vendar pa da on nima kaj opraviti s tem. ALI SI 2B NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA? Ske uprave. Saj je vzbudila S Svojimi predmete ne samo v tržaških krogih, marveč tudi pri ostalih državah rezstavljalkah veliko zanimanja. Jugoslovanska gospodarska delegacija v Trstu je ob ustanovitvi k: V petek ob 19.30 bo v ulici Imbrianl sestanek kulturnih referentov tovarniških odborov. Danes ob 19 url. Je v ulici Im-biani 5 seja tajnikov strokovnih zvez. OF OF — Stara mitnica — Danes 18. t m. bo v krožku pre-Tomažič* ob 20.30 kulturno predavanje. Izvoljen bo pripravljalni odbor za ustanovitev slovenskega prosvetnega društva v tem okraju. Vabljeni so vsi Slovenci okraja. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO «1. CANKAR* vabi člane, ki so se vpisali za izlet v Novo Gorico, da se zglase danes 18. t. m. ob 21 v krožku Redivo, kjer bodo dobili navodila za nedeljo. Prosvetno društvo v Skednju javlja, da bo tretji občni zbor v ponedeljek 2L t. m. ob 20.30 v Domu kulture. Dramska skupina slovenskega prosvetnega društva cSlavko Škamperle* pri Sv. Ivanu uprizori danes 18. t m. ob 21 uri (točno), tro-dejanko «Navadni človek*. Priporočamo polnoštevilno udeležbo, ker je igra zelo zanimiva. ASIŽZ Seja glavnega odbora ASIZZ. 18. t. m, bo ob 16 uri v veliki dvorani sedeža Delavske športne zveze v ulici Conti seja izvršilnega odbora ASIZZ, na kateri bodo tovarišice razpravljale o sklepih, ki jih je sprejel glavni odbor MZDZ, IZLETI Športni klub Sv, Marka organizira v nedeljo 27. t. m. izlet na Be-lopeška jezera Odhod bo točno ob 5 izpred trga Garibaldi; cena vožnje v avtobusu je za člane 800 lir, za nečlane 850. Za morebitna pojasnila se obrnite na pododbor la-djedelniškega odseka. Vsi izletniki bodo morali imeti vse potrebne dokumente. PDT priredi v nedeljo 20. t m. izlet na Snežnik. Odhod ob 5.30 Iz ul. F. Severo. Pripočamo absolutno točnost. SOLSTVO Roditeljski sestanek. Uprava S«; venskega dijaškega doma v urs vabi starše svojih gojencev in g jenk na zadnji roditeljski sestane V tem šolskem letu, ki bo v ned« J dne 20. junija t L »b 9 dopoldne prostorih dijaškega doma. Obvestilo. Dijaki in dijakinje, K nameravajo v prihodnjem solsK letu prositi Dijaško matico za- »P« jem v dijaški dom ali za kakrs koli drugo pomoč, bodo morali polniti posebno tiskovino, ki bijo v upravi doma za 15 lir. Pr® nje za sprejem v dijaški dom samo na hrano morajo prosilci roč iti krajevnemu odboru Di]“ matice, ako pa tega ni, odboru V-jevnega prosvetnega društva, kasneje do 15. julija. Po tem® vu se prošnje za sprejem v atn» na hrano ne bodo več _spreJ Slovenski zasebni tečaj za z sko domačo obrt v Trstu v torek dne 20.. 21. in 22-razstavo svojih izdelkov v P™®' rih erboke pravoslavne cerK^., občine v ulici Genova 12 (v prit . ju). Vso našo javnost opozarjaj it na to in jo vabimo, da si rassstavljena dela. Gostovanje ............... nevskega zbora na Opcinaj Jutri v soboto 19. t. m. obj«' priredi svetoivanski pevski 2*of prosvetnem domu. na Opčinah cert, katerega ddbiček je nameni zdravljenja na pljučih bolne varišice aktivistke Brune Z ozirom na blag namen, P® z ozirom na prvi obisk brats I svetoivanskega zbora, Openci do kraja napolniti dvor naSega prosvetnega doma, DAROVI IN PRISP^ Za Dijaško matico daruje bar Frančiška 500 lir. _________ Radijski sporff TRST n (m 203.6, Ko l*w v petek 18. junija 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja^ ba. 7.45. Napoved časa in P -jo.oO 11.30. Reproducirana glaf or Sodobna Anglija. 12.10. po- kester. 12.45. Napoved ča**1 .».ji. ročila. 13.00 Glasba po *e*Jj Samospevi za glas in kla\v- trj Dnevni pregled tiska. 14-1^ glasba. 17.30. Glasbena- j® jnl 18.00. Naša povest. 18.15. Am t. narodne pesmi. 18.30. Pe^5^Hstu(!V cert sopranistke Slavice ^ ve. 18.45. Razni instrumenti. Angleščina po radiu. 19.40. „* glasba, 19.45. Napoved časa ročila. 20.00, Glasbena niea6(r 20.10. Slovanske skladbe pl list Cenda Šedlbauer (Pre'\w;de. Ljubljane). 20.30. Mojstri M jc,; 21.00. Masoagni: «Prijatelj med odmorom: Pravljice z9, »315 sle. 23.00. Ritmična gias^on & Napoved časa in poročila. ~ «]&t tanje sporeda. 23.35. Polnočna b ba. 24.00. Zaključek. Odg. urednik STANISLAV Tisk Stabilimento Tlo. Tri««*1 MALI OGLASI TOVARIŠE, ki so bali skupaj ^ kojnim VRABCEM FRANCA Pliskovice pri Komnu pri v0^vTi naprošam, da ml javijo * yr uradrato zadev svoje naslove. bec Srečka, Ljubljana, Goflp0^ ska 10. izlet1 V POSTOJNO In na Sv. Goro Prijav® pri vseh potovalnih Informacije po telefonu St. KiNO Ul KINO OB MORJU. 18.00: «Nj!h trinajst*. ROaSETTL 16.00: «Kralj v izgnan, stvu*, Douglas Fairbanks, Maria Monitez, Paul Cjroset. FENICE. 16.30: «Višnjeva dalija*, Alan Ladd, Veronika Lake, \Vil-liam Benedix. FILODRAMMATIOO. 10.00: »Velika ježa», Kit Carson, J. Hall, D. Andrews. SUPERCINEMA. 15.30: «Buffalo BV.1», O’ Hara, Linda Darnel. MASSIMO. 16.00: «Tarzan in ama-zonke», J. Welssmueller. ALABARDA. 16.00: «Plamen v S. Franciscu*, John Weyne. ARMONIA. 15.00: «Čarman*, W vlane Romance, J. Marais. IDEALE. 16.30: «Idiot». Po romanu Dostojevskega. NOVO CINE. 16,00: «Skrlvnosti trojni kov*, B. Crabbe in Fuzzi. GARIBALDI. 16.00: «Fantazs!ja» (Walt Disney). IMPERO. 16.00: «Upornik Marco*. H. Fonda, M. Caroll, Leo Carillo. RADIO, 16.00: «Moja žena ima vedno prav*, Ana Sheridan. ODEON. 15.30: «Sum», V. Fontaine. KINO V LJUDSKEM VRTU. 21.15: «Notre Dame*, Maureen O' Hara, C. Laughton. OBMORSKO KOPALIŠČE Sv. NIKOLAJ RESTAVRACIJA - BAR - BUFFET - ODLIČNA POSTREŽBA - PLES NA PROSTEM OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura Parnik »Vettor Pisani* ... ob 7.30 Motorna jadrn, «Levante» . . * 8.15 Parnik «Itala» ...............» 9.00 Parnik »Vettor Pisani* ...» 10.15 Motorna jadrn. «Levante» , . » 11.00 Parnik «Itala» ...............» 11.30 Motorna jadrn. «Levante» . . > 13.30 Parnik «Vettor Pisani* . „ , * 14.15 Parnik «Itala»..................... 14.45 Parnik «Itala»...........» 19.10 Cene kombiniranih voznih Ustkov fvo 11.15 10.15 Motorna jadrn. «Levante» > 14.30 13.30 Motorna jadrn. «Levante» » 17.00 16.00 Motorna Jadrn. «LevanW» » 19.45 18.45 20.15 19.15 Motoma jadrn. cLevante* * Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče In vožnja nazaj) Ob delavnikih za odrasle 160.— lir, ea otroke od S do 10 let 100.— lir. ODHOpi MOTORNIH JADRNIC IZ KOPRA V SV. NIKOLAJ IN NAZAJ OB DELAVNIKIH IZ KOPRA IZ SV. NIKOLAJA OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ KOPRA IZ SV. NIKOLAJA 8.00 sončna ura 8.45 10.00 10.45 13.00 13.45 15.00 17.00 17.45 18.15 19.00 19.15 20.15 21.00 Cena kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče f« vožnja nazaj) za odrasle 110.— lir, ea otroke od S do 10 let 60.— Ur. 8.00 10.30 14.30 16.30 17.45 19.00 20.15 sončna ura 8.45 11.00 15.15 17.00 18.15 19.30 21.00 Cena kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče 1« vožnja nazaj) odrasle 100.— lir, za otroke od S do 10 let 50,— Ur. Če bo potrebno, bo promet s parniki poiačan, kar bo objavljeno v ča NOČEMO BITI SAMO RIBICI. HOČEMO BITI KAPITANU UMA MATER PRVE GENERACIJE slovenskih pomorščakov Otvoritev novih prostorov in zaključek šolskega leta na Slovenski pomarskotrgoTinski akademiji y Pirana In pluli bomo skoz’ viharje skoz meglo, dež Prek’ vseh meja, In z nami pojde naša domovina, in njen ponos in čast, hura! . sredo, 16. t. m. je Piran do-'°e! eno redkih slovesnosti, ki * velikimi črkami zapisana v v° veliki Titovi Jugoslaviji, . fradi novo socialistično druž-> *ove ljudi, ki razume)* in vedajo nove dobe, v katero jugoslovanski narodi. S!rros?ow je ©tvoril ravnatelj pOmorsko-trgovinske kemije to v. Kavšek Slavko, ki Uradu najprej pozdravil Sefa . »4. polk. henca in zastopnike oblasti, nakar je v krat-k*1 govoru poudaril pomen na-^Jpomo-rsice akademije za poli-ffospodarski in kulturni raz-i slovenskega naroda. ozkem obalnem predehi- od 8»ie ■ - do Dragonje*, je nadaljeval 3 Kavšek Slavko, €prebivajo Čvrsto stoje, kakor pred ™ kot tisoč leti. Niti obalska h J® s priseljenim italijanskim ^“•tvom in s svojim političnim i.^ltumim vplivom niti fev-*** zatiranja nemške in itali- Wmmw iko-trgovinske akademije, ki je bila ustanovljena dne 4. oktobra 1945 z odlokom št. 293 PNO O 'za Slovensko Primorje in Trst, Id je takoj po osvoboditvi spoznal važnost zavoda, ki bi vzgajal kadre slovenskih pomorščakov, naslednikov kraških ribičev in čuvarjev slovenske obale. Pouk pa se je iz tehničnih razlogov pričel šele 1, maroa 1947. Sola je pričela « svojim življenjem z dvema razredoma in tremi oddelki: plovbenim, strojniškim in ladjedelskim. Drugo- šolsko leto pa se je pričelo ie oktobra 1947. Ker pa so se šolski prostori pokazali za neprimerne nalogam in ciljem našega slovenskega pomorskega zavoda, se je zavod ob podpori in sodelovanju piranskega mestnega ljudskega odbora preselil iz Semedele v Piratu Selitev se je izvršila z udarniškim delom in požrtvovalnostjo dijakov akademije in preda-vatelskega zbora, tako da je bil zamujen samo en dan šolskega pouka. *Kljub velikim težavam*, je nadaljeval govornik, OCI SLOVENSKI KAPTTANICI, GOJENKI SLOVENSKE POMORSKO - TRGOVINSKE AKADEMIJE V PIRANU ""»fce plemiške gospode ga niso J-*® i«. ubila v njem značilne Jenske samobitnosti in živ ]j®jWcOsti, Ni ga strla davna pre-* ne turški vpadi in ne be-, CtttisJca moč niti ne zatiralne k imperialistične mere, ki jih . Vodveel fašizem, ki so tu, bolj kjer koli v Evropi, navzele yjveiji in najgrozotnejši obseg. n^nci 0 Uro v NOVIH PROSTORIH SLOVENSKE PO-k^RSKO-TRGOVTNSKE AKAr u^LJE V PIRANU MED UC- L^odii ostali del slovenske j. obale t izjemo močno utr-j,/1® Sovražnikove postojanke na ^ Savudriji. Ta mornariški od-l(e<* «0 sestavljali slovenski in polanski borci in Slovenskega ^»lorja in istre. Prvikrat po Stoletjih je stopil sloven- fnornar Titove mornarice na pohojeno slovensko obalo. Prvi Uborni čoln mornariškega odre-per» pa je po patrolni vož-ij' 'ned Koprom in Ižolo zape-\r « razvito zastavo s petero-zvezdo v Trst, ko je ie od- snili in uglasbili: In pluli bomo skoz1 viharje, skoz’ meglo, dež, prek? vseh meja, in z nami pojde naša domovina in njen ponos in čast, hura!* Za njim je podal tajnik šolskega mladinsKega odbora tov. Trošt Slavko kratko poročilo, v katerem smo istoedeli o notranjem zavodnem. življenju, predvsem o udejstvovanju, gojencev na kulturnem, fizkultum(m in drugih poljih ter o udarniškem prostovoljnem delu za obnovo. Zaključil je z besedami: Nočemo biti samo ribiči, hočemo biti kapitani! V imenu prosvetnega oddelka istrskega okrožja je pozdravil predavatelje in gojence še tov. Sikst Marijon, nakar se je pričel kulturni del proslave. Sledila je simbolična igra v dveh dejanjih re, preko miokroluških sedel, naprej po mokroluiški In jatagan-rnalski dolini, preseka V ravni črti novi del Beograda ln se združi z avtomobilsko cesto Beo-gradv-Zagreb. Ta magistrala seka Beograd v ravni črti V utolžind kakih 10 km. Vzporedno z njo drži, čez sedlo mesta, druga mestna magistrali® po Bulvarju danjam delu, nad avtokomando. Potniški železniški pro-met je izločan iz tovornega, za katerega bodo zgrajene postaje po vsej periferiji mesta. Za rečni promet bo zgrajeno g|lavno potniško pristanišče na desnem bregu Save, pod Kale-megdanomv medtem ko bo zgrajeno tovorno pristanišče na des* nem bregu Donave pri pančevskem mostu. Načrt predvideva tudi zgraditev velike, ladjedelnice in mednarodnega pristanišča. Tako bo lahko Donava po regulaciji Djerdapa sprejemala tudi pomorske ladje do 5000 ton nosilnosti, Načrt predvideva nadcu-Ije zgraditev plovnega prekopa Sava-Donava v novem delu mesta. Novi del mesta bo povezan z mestom na desnemi bregu rek« z več mostovi za pešce ter mot stovi za železniški In motorni promet. Izmed mostov za motorni promet bo eden na prehodu glavne prometne magistrale, pri sedanjem križišču '#lostar», drugi pa na kraju velikega žičnega mostu, ki je bft med vojno razdejan. Na bazi teh glavnih potez iz giraditve velikega Beograda je bila določena tudi razdelitev novega dela mesta na cone. Tako bo zavzemala glede na važnost novega mesta Jugoslavije cona mm MAKETA PALAČE PREDSEDSTVA ZVEZNE VLADE FLRJ, ZA KATERE IZGRADITEV SO SE PRIČELE PRIPRAVE NA LEVI OBALI SAVE Rdeče armade. Potniška železniška trasa skozi novi del mesta dtži vzporedno z avtomobilsko cesto v razdalj! 700 m, dalje pri spodnjimi vrhu Ade Ciganlije vodi čez Savo ln pride do druge potniške železniške postaje. Beograd bo imel dve potniški železniški postaji. Prva bo v novem delu mesta na levem bregu Save, druga pa v se- EpfsSeiiiia fitnsg® skoii stoletja *“«o grmenje topov, ki so pri-*i Trstu, osvoboditev in oku- 1«* ’ ^ .... - - ~ T , končen p oran. j|c °*nejj( razvoj d'gcdir>v je pokazal, de fašizem ie *>• i^no strt, nato mu je uspelo, , « tt0 mirovni konferenci or’-Stovencem ono obalo, M so stoletij čuuail svojim po-i^,ac,n in ki jo danes čuvajo ie Ho imajo v Jugoslaviji moč-da v borbi ni»o sa-z njimi je me sloven-prekaljeno v narod-ty*v°bo(iilni borbi. fe tov. Kavšek prijel na ■^tto prve slovenil:^ pomer- Lanl je divjala v Egiptu strašna epidemija kolere, ki se po zaslugi energičnih pomorsko-zdrav-stvenih mer ni mogla razširiti po drugih celinah. Po vesteh iz E-gipta je bila umrljivost 50 odstotna. Se strašnejše pa so bile epidemije azijske kuge, ki se je v preš-njih stoletjih mnogokrat razširila tudi v Evropo. Najtežja oblika kuge Je tako imenovana pljučna kuga, ki pa se na srečo malokrat pojavlja. Nekoliko lažja oblika kuge — če besedo lažja sploh lahko uporabimo — je tako imenovana bu-bonska kuga (bubon je oteklina). Tudi pri lažjih oblikah kuge je odstotek umrljivosti zelo velik (v začetku epidemije do 95 odstotkov). Najpogostejša kuga Je bubonska, zaradi česar lahko predmnevamo, da so podatki o kugll v srednjem in novem veku tičejo prav bubonska kuge. Stalna žarišča kuge pa so v Indiji ln Kitajski, od koder se kakor poplava širi po svetu. Bacil kuge, pod drobnogledom majhno zaokroženo paličico, so odkrili leta 189* in se lahko uničuje z dezinfekcijo. Bubonsko kugo prenašajo podgane ‘,n drugi glodalcl ter tudi bolhe. Prva velika epidemija kuge je bila prenesena v. Evropo za časa bizantinskega carja Justinijana, Takrat je divjala kuga več ali manj po vseij Evropi, pri nas pa je najbolj prizadela Zader, kjer je leta 545 trajala epidemija 3 mesece, in opustošila mesto. Leta 990 je v Zadru kuga zopet divjala, v Kotoru pa je med epidemijo umrl velik del prebivalstva Zelo težke epidemije kuge «o bile za časa krlžia.rskih vojni, Tudi pri nas Je kuga v tem času Igrala usodno vlogo. Leta 1202 so sklenili križarji pogodbo z Be nečani, da jih bo njihovo brodov-je prepeljalo v Palestino, še prej pa da bodo križarji za Benetke osvojili Zader. Zader se je dolgo časa Junaško upiral, končno pa se Je moral predati zaradi kuge, ki je kosila po mestu. V letih 1347-1360 je divjala po Evropi tako imenovana «črna smrt». Leta 1347 Je izbruhnila ta kuga v Siciliji, leta 1348 je besnela v Marseillu In po vsej Franciji, po Španiji in Angleški, leta 1349 pa po Švedski in Norveški. To je bila najtemnejša perioda* srednjega veka. Kler je proglasil, da Je kuga kazen božja, a kasneje so obdolžili Zlde, češ dai za^ strupljajo s kugo, zaradi česar se je pričel pregon «Crna smr(» je opustošila tudi naše kraje. Najprej se je pojavila v Dubrovniku, ki je imel živahno trgovino z Vzhodom. Dne 13. decembra 1348 so pričeli prebivalci Dubrovnika cepati kot muhe. V 6 mesecih je umrlo 7370 Dubrovčanov. Dvajset dni zatem se je pojavila kuga v Splitu, zaradi katere je vse mesto skoraj izumrlo. Tudi v XV. in XVI. stoletju so naši kraji silno trpeli od strašnih epidemij kuge. U Dalmacijo se je kuga širila bodisi iz Bosne bodisi z morja Leta 1428 je mesto Korčula popolnoma izumrlo ter ni nikdar več doseglo 7000 prebivalcev, ki je Imelo takrat. Leta 1525 je kuga strašno besnela v Dubrovniku, kjer je umrlo 8000 ljudi, v dubrovniški okolici pa 12.000. Tega leta je v Splitu umrlo 6000 prebivalcev od 10 tisoč, ki jih je tedaj imel. Leta 1578 je težko trpela Istra. V XVII. stoletju je kuga težko prizadela obmorska mesta. Danes vemo zakaj. V ozkih ulicah je bilo polno podgan. Leta 1607 je v Splitu od 4000 prebivalcev ostalo živih 1500, v Zadru pa od 7000 le 1000 prebivalcev. Zadnja velika epidemija kuge v Evropi Je bila leta 1682, ki je zelo kosila tudi v Sloveniji. Leta 1815 je divjala kuga v Dalmaciji, leta 1825 pa v Srbiji, kamor je prišla iz Turčije. V Carigradu je tega leta umrlo 150.000 ljudi. za administracijo ln kulturne cilje največji možni obseg. Meje te cone bodo bregovi rek, prekop in železniška proga, obsegala pa bo administrativne in družbene objekte zveznega pomena, sedež diplomatskih zastopništev, železniško postajo, hotele in druge velike objekte. Na prostoru med prekopom jn Bežanijskim hrbtom bodo zgrajene stanovanjske hiše. Prostor med železniško magistralo in savskim bregom bo deloma rezerviran za zgraditev stanovanjskih hiš, deloma pa za razvedrilo in šport. Ada Ciganlija je namenjena objektom za fizkul-turo, predvsem vodnim športom. Veliki Vojni otok bo ztgrajeni kot park kulture Jn oddiha. Na njem bodo zgrajena zabavišča, športni stadion, paviljon za umetniške razstave, počivališče in izprelm-jallšče. Novi Beograd bodo gradili po sodobnih nečeloh gradnje mest. Pri njegovi izgradnji bodo upo-fabijcml vsi rezultati sodobne tehnike. Palača Centralnega komiteja bq zgrajena ob izlivu Save v Donavo. Pred njo bo velik afh tektonski trg, v nadaljevanju pa Široka ulica. Palača Centralnega komiteja bo imela dominirajoč položi: j v novem, delu mesta. Njen srednji del bo visok 65 m in bo priMano za 20 metrov viSj' od Kalemegdana. Palača predsedstva zvezne blade bo zgrajena pfoti Mailemu Vojnemu otoku i velikim arhitektonskim trgom p? ati rokavu Donave. Palača Ljudske skupščine bo približno nasproti sedanji železn žki postaji. Na kraju, kjer se Sekata uMci, ki držita od palače Centralnega komiteja in palače Ljudske skupščine FLRJ, bo zgrajen paradni trg z odprtim razgledom na par iače zveane vlade, Centralnega komiteja in Ljudske SkcpSčine. Trg bo tako vel;'k, da bo na njem prostora za več sto tieoč ljudi. Te tri največje palače novega Beograda, bodo staile v okrog 400 m Širokem zelenem pasu ob bregu Save in Donave. Ob robu* tega zeienega pasu bo drZal vzdolž brega prostran bulvar, na no tranjl strani pa bo fiiioka izpre-hajalna in manifestaoiSke ulica, ki bo držala mimo vseh treh glavnih objektov. Ves novi del mesta bo zazidan s prosto stoje-6imi poslopji v zelenju. V prvem petf.etnem planu s? je začela izgraditev novega Beo. grada, ne novega v smislui izgraditve. novega mesta, marveč novega zato, ker je glavno mesto nove Jugoslavije, mesto, ki je pri srcu vsem našim narodom, ker je Beograd mesto bratstva i u enotnosti, mesto, v katerem dela in živi maršal Tito, mesto, v katerem je sedež vlade FLRJ, mesto, v katerem je Centralni komite KPJ. Arhitekt Bratislav Stojanovič RAZMAH ČEŠKOSLOVAŠKE KINEMATOGRAFIJE Dne 22. maja letos je bil v mestecu Jesenice v neposredni bližini Prage odiprt na Češkoslovaškem od osvoboditve že 500. kinematograf za predstave ozkega filma (format 16 mm). Toda že pred temv dne 30. marca, je bilo doseženo celotno število 500 kinematografov za ozki in normalni (35 mm) format. Z drugimi besedami pomeni, da Je za tri leta od majske revolucije bilo povečano število kinematografov na Češkoslovaškem za več kot četr tloo. Ta nagli tempo kaže, kako realno je bil izdelan dveletni načrt češkoslovaškega državnega filma, ki zajema vzgojo in uveljavljanje novih kadirov ustvarjalnih delavcev, ki bodo Izšolani na eni sitranl direktno v praksi in na drugi strani na visoki filmski šoli, dalje vzgojo novih tehničnih kadrov ini strokovnih sil, iza katere prireja češkoslovaški filmski institut posebne strokovne tečatfe. Tem potrebam se nw>-rajo prilagoditi opreme ateljejev in laboratorijev, Poleg dosedanjih laboratorijev v Zlinu, bodo razširjeni laboratoriji v Pragi in Bratislavi, kjer bodo postavljeni novi ateljeji. Češkoslovaška klnoflkacija hoče doseči, da bo ob koncu petletnega načrta pripadal v čeških zgodovinskih deželah (Češka, Moravska in Slezi ja) 1 sedež 10 prebivalcem, na Slovaškem pa, kjer je bilo Število kinematografov izredno majhno, 20 prebivalcem. V zapadni Evropi pripada povprečno en sedež 9 in v ZDA 8 prebivalcem^ toda ti kinematograf; so samo v večjih mestih, medtem ko bo šel češkoslovaški film v vse vasi in mala mesteca, da tudi film pomaga likvidirat! razliko med mestom ln podeže-Uemv kateremu bo dal možnost kulturne zabave v kinematografih. Dne 9. maja 1945 J« prevzela država na ozemlju Češkoslovaški 1.924 kinematografov. Dne 30. marca 1948, ko je bil odprt že 500. kinematograf odi majske revolucije, je imela Češkoslovaška 2,424 kinematografov, njihovo število pa se ho do konca letošnjega leta povečalo na 2.750 kinematografov. V tem številu pa niso upoštevani kinematografi v šolah in tovarnah, kakor tudi ne prosvetni in ostaji kinematografi ki jih češkoslovaški drž. film ne upravlja. Tako pridobljeni projektorji bodo uporabljeni tam, kjer so bile predstave samo z enim strojem, kar je imelo za posledico vse preveč dolge pavze med predstavami. Petletni načrt Češkoslovaške kincfikacije skrbi tudi za tehnično zboljžanje dosedanjih kinematografov, ki so bili, zlasti v času okupacije, zelo zanemarjeni. Ob koncu petletnega načrta, ki ne skrbi samo za kvantitativno, temveč tudi za kvalitativno rast vrednote izdelanih filmov, bo češkoslovaška filmska proizvodnja med majvečjtmi proizvodnjami na svetu. Po številu kinematografov se bo Češkoslovaška uvrstila med prve države sveta in bo prekosila tudi sedanje, število kinematografov v Franciji. Novi Gorici so položili temelje Na gfadilišču Nove Gorice je bila v nedeljo 13. t. m. velika slovesnost položitve prvega temelja Nove Gorice. Za ta slavnostni dan se je goriško ljudstvo e navdušenjem, pripravljalo. Posamezna vasi in defovni kolektiv so medsebojno tekmovali ea čim večjo udeležbo in delovni doprinos prostovoljnega dela na dam otvoritve. Po končanem, delu so sledili slavnostni govori in podaritev spominskih značk najbolj požrtvovalnim dobrovoljnim delavcem in podelitev prehodne zastavice najboljšemu kolektivu, V popoldanskih mah pa je bil fiz-kulturnl nastop mladine in ljudt-sko rajanje. Pri kopanju temeljev novih zgradb, regulaciji potoka KOma in no glavni mestni ulici ter pri co do velikih skladišč ob telesa niiki progi, da bo olajšana dobava materiala. Pred skladišči dnevno parkirajo težko naložena motorna vozila in karavane voz z vprežno živino, s katerih raztovarjajo material. Trnovski gozdi dajejo les, tovarna Anhovo potrebni cement, goriške Opekarne opeko in apnenica Rdeča zvezda apno, bližnji kamnolomi potreb* no kamenje, nabrežje JStoče pa dovolj peslta, tako da so ustvarjeni vsi pogoji za nagel razvoj del. Od meje navz.gor hitijo mladinske delovne brigade in delavci, tlakovalci in kamnoseki, da uravnajo strugo potoka Koma, ki se je prej vil v ostrih vijugah po Kromberikem polju ter u-stvarjal mnogo nesnage in moč- k ■t ^m GOJHNCI SLOVENSKE POMORSKO-TRGOVINSKE AKADEMIJE V PIRANU • MED UČNO URO V NOVI PROSTORIH Izkopih odhodne ceste Solkan -Šempeter je sodelovalo 77 delovnih brigad » več tisoči delavcev. Najboljše uspehe je dosegla brigada s Cola, ki je prejela v znak priznanja okrajno prehodno zastavico. Zelo dobre uspehe so dosegle tudi brigade iz Dornber-ga, te četrtega rajona Nove Gorice, te Vipave, Solkana, s Krasa in iz Brd. Po končanem delu je s slavnostne tribune na ^Magistrali*, glavni mestni ulici, spregovoril sekretar okrajnega odbora OF Jože Primožič. Nato so najbolj zaslužni posamezniki prejeli spominske značke. Vsi problemi, ki so bili v zvezi z gradnjo in pripravami, so v glavnem rešeni s pomočjo mladinskih delovnih brigad, delavcev, tehnikov in inženirjev. Njihovo delo je bilo naporno in povezano z najrazličnejšimi težavami. Izmeriti je bilo treba ves teren in ga preizkusiti s sondaž-nimi naparavaml; vzpostaviti zasilno prometno zvezo med Soško dolino, Vipavo in Krasom, ki jih je okrnila nestvarna in vsiljena meja. Poleg tega je bilo potrebno izsušiti močvirje na Kromber-ški planoti pod Panovcem ter pripraviti potrebni gradbeni material, stroje in delavska naselja za tisoče delavcev in za mladinske delovne brigade. Izkop moderne ravnosimeme mestne ulice, ob kateri bodo zrastle visoke mestne moderne stavbe, stanovanjski bloki, kut-turne in zdravstvene ustanove, vajeniški dom in sedež IO za Goriško, je ie v glavnem dokončan. Na srednjem delu že s stroji utrjujejo cestišča, ob robu. pa ko,p-Ijejo odvodne jarke. Vzdolž oe-ste se belijo v ravni vrsti močne in velike cementne cevi, katere bodo položili v jarke ter uredili kanalizacij» mesta. Cesto bodo zaščitili z granitnimi robniki, da bo sposobna za promet najtežjih motornih votli, s katerimi bodo dovažali material na Stavbišča. Skupina delavcev na tem sektorju podaljšuje ozkotirno železni- virja. Struga je te tlakovana in njen bre& je že obložen v dolžini skoraj enega km do stika * glavno mestno cesto. Izkop pa je dokončan do mostišča ceste Solkan-Sempeter, katere gradnjo so pričeli pred kratkim. Ta oesta bo trajnega značaja in solidno zgrajena. Dolga bo pet in pol km. Skoz i mesto bo Siria, na periferiji od Kr&mberga do Šempetra pa bo široka približno 7 m. Od Kromberga bo Sla preko potoka Korna in Strelske ceste, kjer bodo zgradili masiven viadukt » dvema obokoma na hrib Pano-veo. Ker je ta precej visok, bodo napravili predor v Rožno dolino. Tu bodo morali zopet zgraditi preko Vrtojbioe velik viadukt in okrog tOO m dolg predor skozi vrh Sv. Marka in nadvoa preko Železniške proge v Šempetru, kjer se cesta spoji z glavno oesto. Poleg številnih delavcev, katerih pa jih še veliko primanjkuje, dela na gradllišču NOve Goric« srbska župska brigada bratstva in edinstva, ki dela » velikim delovnim poletom. V mesecu juniju pa pride na gradiliiče Nove Gorice večje število mladinskih delovnih brigad. Tri do štiri bodo predvidoma zaposlene pri gradnji stavb, ostale pa pri nadaljnji regulaciji potoka Koma in stalni obhodni oesti. Del mladinskih brigad bo stanoval v Rožni dolini. Stanovanja ta mladince so že dokončana. Prav tako bo preskrbljeno ea sprejem novih delavcev. Pri Krombergu so že zgradili delavsko naselje. Dve stanovanjski zgradbi sta ie pokriti, kmalu bo Imela streho tudi velika menza in delmmioe • skladiščem. Važno vlogo ima na ffradillšču Nove Gorice tudi Zveza boroev. V proslavo zasedanja V. kongresa KP Jugoslavije 90 se med drugim zaobljubili, da bodo pomagali in pospeševali tekmovanje prt gradnji ter pazili ea pravilno uporabo in itednfo t materialom ter ta tmanjšanjt produkcijskih stroškov gradenj. Galicijski partizani v borbi proti Francu Čeprav skuša Franco zamolčati odpor in borbo španskega ljudstva njemu, se partizanske akcije vedno bolj širijo, predvsem še partizanski napadi IV. galicijskega odreda, V veliki protipartizanski ofenzivi leta 1947 je sodelovalo 8.000 orožnikov, 3 polki Maročanov, 8 oboroženih policijskih stotnij in veliko število policistov in vohunov. Kljub temu pa so partizani v tem času izvršili 308 akcij, pri katerih Je bilo ubitih na stotine orožnikov ter večje število falan-gističnih voditeljev in vdhunov, ki so tako plačali s svojo glavo za številne zločine nad španskim narodom. Leto 1947 se je slabo končalo za Franca, kajti partizanom v Galiciji pomagajo kmetje in sploh vse ljudstvo. Zaradi tega je Franko organiziral poseben sistem, s katerim, hoče pokončati partizane, ki so mu iz dneva v dan nevarnejši. Nov sistem obstoji v tako imenovanih «contra partidas«. To so osamljene skupine orožnikov, policistov in kriminalcev, ki so jih izpustili na prostost. Njihotfa naloga je v tem, da v partizanskih uniformah kradejo in ropajo po ozemlju, kjer operirajo partizani ter na ta način kompromitirajo partizansko gibanje. To dokazuje, kako globoko so padli falangisti v njihovem sovraštvu so španskega naroda. V Villamartin de Vaideorras »o ti zločinci vlomili v hišo neke vdove ter Ji oropali ves denar. Na njeno vpitje »o pritekli sosedje, ki so med napadalci »pozneU nekaj orožnikov iz bližnjega mesteca. V neki majhni vasici v bližini Rus de Petin (Oreuse) so člani «contra partidas» ugrabili dve dekli«!. Ko so Ju posilili, s<> ju spustili in jima naročili: «Po?eJta povsod, da smo vsi partizani taki*. . Podobni primeri se vsak dan dogajajo T mučeni SpanlJL. Partizani Galicije, Levanta, Aragone in Andaluzije pa se hrabro borijo proti Francu. Njihovi udarci pa so tako hudi, da se orožniki, ki so znani po svoji privrženosti Frankovemu režimu, bojijo Junaških partizanskih edin'c ter oddajajo prošnje za premestitev v manj nevarna mesta. A. LOPEZ NINO TONIETTI | EIV UAIVn/IED GRŠKIMI OTROKI Nino Ton ettl je na svojem potovanju po Bolgariji v neki obmejni vasici naletel na skupina grških beguncev z otroki. Reportaža govori o doživljajih 11-letnega deška Todorja Kia-ramarisa. Pred menoj sedi deček. Kakor uboga sestradana živaloa je in se od Časa do časa sunkoma obrne ter zastrmi z velikimi očmi. Poznam to duševno stanje, ker sem ga ie videl pri drugih otrocih njegove starosti. Štiri ali pet let je od tega. Takrat so bili to prebivalci piemontske vasice Boves. Pribežali so k nam partizanom, ko so bili Nemci požgali njihove domove in pobesili na mesarske kavlje može, ki sc pomagali partizanskim brigadam. Sedaj vihrajo zastave nar odo v-zmagovalcev nad nacizmom na \Vilhemstrawe, na ruševinah Brandenburških vrat, v Munche-nu in na gnezdu Obersalzberg, Toda zakaj so še na svetu enajstletni otroci, kakor je tale Todor Kiaramaris Iz vasi Lefkimi? Ti živijo pod vtisom nečesa strahotnega, česar vse življenje ne bo mogoče izbrisati iz njihove zavesti. Živijo pod dojmom nečesa, kar bi se ne smelo več povrniti, potem ko so zadnji SS-ovci in zadnje fašistične črne srajce zapustile Grčijo. Todor Kiamaramaris nima sedaj nikogar več. Njegov oče, mati in brat so mrtvi. V enem dnevu so jih pobili monarho fašisti. Todor ima samo strica, ta pa je daleč S Markosom. Bori se za svobodno Grčijo s puško v roki in na čepici ima modro kokardo z belim trikotnikom. V njegovo rojstno vas so leta 1945. prišli monarhofašisti. Najprej so zaprli šolo in namestili v njej posadko. Todor je do tedaj hodil v drugi razred. Od tega dne dalje pa ni hodil več, kajti šola v Lefkiml ni več odprla svojih vrat. Učitelja so vojaki atenske vojske v januarju 1946. prijeli in odpeljali na otoke. Po enem letu, januarja 1947., So z bližnjih gora okrog Lefkimi prišli prvi Markosovl partizani. Zenske so ravno pred edino vaško trgovino potrpežljivo čakale na razdelitev moke, k0 so zaslišale eksplozije ročnih bomb in prasket avtomatičnega orožja. Tekle so domov in brž nato se je vsa vas začela boriti proti zatiralcu. Z orožjem in brez orožja . so se borili otroci, možje in žene. Borili so se s silo, ki jo daje človeku obup v prividu bližnje osvoboditve. Posadka atenske vojske se jo po dovetnajs turnem boju umaknila v dolino in partizani so prišli v Lefkimi. Ponosno je ljudstvo sprejelo svoje brate in brez joka pokopalo mrtve. Naslednje dni se je življenje polagoma umirilo. Todor pripo-vedujetakole: Ko so prišli partizani, smo spet delali tako kot prej, ko še ni bilo monarhofaši-stov. Mdti je mesila kruh in ga nosila v peč že ob petih zjutraj, ker ni bilo več policijske ure. Ded je hodil vsako soboto na trg. Odkar so prišli partizani, je bilo treba enkrat na teden skupaj ob-raima\xiti vse miške zadeve, preden se je kaj odločilo. Tudi moj oče, ki je bil brez ene noge — izgubil jo je bil v tej vojni — je Sdl. Otroci — tudi moj brat, ki je bil večji od mene — smo hodili na gričke okrog vasi in se igrali kot nekoč, ko Se ni bilo atenskih vojakov. Dokler pa so bili oni v vasi, nismo mogli nikamor, kajti na okoliške griče so postavil straže in strojnice in nihče ni smel mimo. hunilo je nekaj mesecev. Neki večer so se vrnili vojaki monar-hofašistlčni. Ni jih bilo samo sto, oblečenih v grške uniforme in oboroženih z grškimi puškami. Bili so dobro oblečeni — kot A-meričani. Imeli so majhne ameriške avtomobile in vsak vojak je imel strojnico. Preden so prišli v vas, so začeli streljati s topom in porušili več kot polovico hiš. Tedaj so se morali partizani u-makhlti. Kdor je le mogel, je šel z njimi, Ljudje so si naložili ono bore živeža, kar so ga mogli nositi. Mnogo pa jih je moralo o-stati, starčki in invalidi, matere z otroci in bolniki. Kako naj bi ti korakali s partizani do gora čez strmine in prepade, kilometre in kilometre pod sovražnikovim ognjem? Ko partizanov ni bilo več t> vasi, so prišle monarhofašistične skupine. Ogenj v vasi je z« pred dvema urama ponehal in globoka tišina je stopila med hiše in na prazne oeste. Skriti za okni so ljudje, ki so ostali doma, poslušali suhe, srdite ukaze atenskih oficirjev. Majhni avtomobili so se vrteli med hišami in razvalinami hiš, ki so jih bili razbili topovi. BVa je zora. Iz avtomobilov in kamionov so vojaki obrnili strojnice proti oknom. Vojaki so izstopili, zvočnik s kamiona pa je grmel na stanovalce, naj v desetih minutah izpraznijo hiše in odidejo na cesto. Ko so bili ljudje na cestah, so prišli drugi vojaki s petrolejskimi posodami in začeli zažigati. Ljudje so prosili, da bi smeli kaj rešiti iz gorečih hiš. V odgovor so starega poštnega sla, ki *e je vrgel v plamene svoje hiše, da bi vzel plašč, zgrabili, ga tepli in pripeljali na sredo trga. Potem je vojak vrgel vanj velik kamen in ga zadel v glavo. Starček je padel. Nato so še drugi vojaki metali vanj kamenje toliko časa. dokler ni bila starčeva glava u-mazen kup krvi. Desetletno deklioč, malo To- dorjevo tovarišico, pri igrah, ki je prestrašena začela kričati, je pod-narednik tako oklofutal, da je o-medlela. Razum se ji ni več povrnil.. Neka ženska Evanthija Leventi, za katero je monarho-fašistični oficir trdil, da jo je videl na oknu, ko je streljalo proti vojakom, je bila obsojena na smrt in takoj s sekiro obglavljena. Štiri deklice in sedemdesetletno starko so posilili. Todor Kiaramaris ni videl, kako so ubili njegove starše. Vlekli so ga pred vojake, ki so hoteli vedeti imena. Bili so ga z bičem po obrazu, ker ni znal ničesar povedati. Mitčl Todor dvigne na čelu lase in mi pokaže znake bičanja. Sedaj je nehal jesti, toda glave ni dvignil. Premišljuje. Žalostno je videti premišljevati takega otroka. To je tragično življenje grških otrok. Kot odrasli borci poznajo lakoto, ječe, mo-harhofašistlčne vojake, teroriste, ksitose, streljanja ameriških letal. Podobno kot Todor ju so mnogim ubili starše in brate. Za srečnega imajo tistega, ki mu je ostal vsaj eden od staršev. Ta pa je v gorah z Markosom. Medtem ko govorim s Todor-jem, vem, da so okrog mne še drugi otroci, za katere nihče ne ve imena ne priimka. Našli so jih, ko so v joku in obupani tavali brez cilja po obmejnih gorah. So stvari, ki jih ne bi verjel, če bi jih ne videl z lastnimi očmi in če ne bi prebil ves dan sredi teh otrok. 67% prebeglih grških otrok je jetičnih. V Larisi je bilo od 1632 učencev H,77 bolnih. Od teh je bilo 951 v težjih ali lažjih oblikah bolnih za jetiko ali so bili izhirar ni, 297 je bUo hudo. slabokrvnih, H2 bolnih na žlezah, 7o trajno malaričnih, 229 rahitičnih. V Nt-griti, severnogrški vasi, je trla med vpadom monarhofašistov 23. julija lani s sekiro pobita celotna družina zdravnika Soula. Sest mesecev starega otroka, zdravni-nikovega sina, so našli še živega v rokah pobite matere. Umorili so tudi njega in njegovo pestunjo Efrosimi Frangas in njene tri hčerke Anastasijo, Marroudno in Evantijo, deklice stare H do 18 let. To so mi pravili otroci, ki so morali vse to gledati. Njihov Pečji tovčfiš pri igrah, Stelioš Apostolakls, je bii z razsodbo vojaškega sodišča ustreljen v Lami-ji lanskega is. avgusta. Bilo mu je petnajst let. Vse to sem videl in zvedel pred kratkim, ko sem se odpravil k skupini grških otrok, starih 5 do H let, ki so nedavno prispeli iz svoje domovine. Rdeči križ svobodne demokratične države jih je rešil gotove smrti. „NAŠA PESEM NAJ ZAORI..." S PRVEGA KONGRESA DELOVNE MLADINE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Miniaturne države v Evropi ZANIMIVI OSTANKI IZ FEVDALNE DOBE, KI IMAJO SVOJO NEODVISNOST ZAČRTANO LE NA ZEMLJEVIDIH Pri pazljivem pogledu na zemlje vid Evrope je mogoče takoj zapaziti na njem pet majhnih državic, od katerih največja ima malo večjo površino kakor Moskva, vse ostale skupno pa tudi komaj dosežejo to površino. Visoko v Pirenejih, daleč od prometnih cest, v dolini, obkroženi od snežnikov, leži na meji med Spenijo in Francijo z gozdovi porasla republika Andora s 426 km2 površine. Republika ima šest vasi z okrog 6000 prebivalci. Njeni dobrodušni, delavni, gostoljubni in svobodoljubni državljani govore katalonsko narečje, bar vijo pa se s poljedelstvom in ovčerejo. Zemlja je bogata z železom. Iz republike izvažajo les, volno, kože, mlečne proizvode in železno rudo. Andora obstaja že okrog 700 let. Upravlja jo generalni svet, ki ga sestavlja 24 poslancev. Volijo jih družinski poglavarji vsaka štiri leta. Na meji med Švico in Avstrijo, Kamenje nam ...o davnih dobah zemeljske preteklosti, o katastrofah, o izumrlih živalih in rastlinah in o prvem svitanju človeške kulture Znanost nam ne more niti dar nes z gotovostjo odgovoriti na vprašanje, v kakšnem stanju je zemeljska notranjost. Največji učenjaki so skušali razgnati temo s tega vprašanja, ki stalno muči ljudi, ki preučujejo naš planet - vzlic temu pa je zadeva še vedno nejasna. Medtem ko nekateri trde, da je zemeljska notranjost tekoča, zametujejo drugi njih dokaze in nam nudijo druge, ki naj bi nas prepričali, da je zeme.jska notranjost trda; in končno prihajajo še tretji s trditvijo, da je zemeljska notranjost plinasta. Kdo bi se spoznal v tej kopici domnev. Kamenje nam je tu vsaj do neke meje ponudilo pomoč, ker je nedvomno dokazalo, da je snov v nekaterih deldi zemeljske notranjosti tekoča in da prehaja* zdaj pod zemljo, zdaj na nji, v rudni agregat, v čvrsto kamenje. Kamenje nam je razodelo, da se zemeljska notranjost neprestano gib.je; to zibanje je posieaica tistega silnega pritiska, ki ga ka-meniti ovoj ustvarja s svojo težo ter povzroča zdaj strašne potrese, zdaj to, da se posamezni deli zemeljske površine dvignejo v visoke pianine in da se drugi deli globoko ponižajo: nastajajo doline, isfflfi* t'- A Ul Sovjetska odrska dela, nagrajena v letu 1948 V letu 1947 eo si pridobili Stalinovo nagrado 4 sovjetski dramatiki. Borja Ramashov, Avgiust Jakobson, Nikolaj Virta in Ana-tol Safrcnov so štirje dramatiki različnih generacij, ki obravnavajo različne probleme in različne sloje. Vendar imajo skupno pojmovanje o življenju, njih ljubezen do domovine in zanimanje za interese ljudstva. Borisa Ramashova lahko imenujemo veterana sovjetske dramatike, saj piše že četrt stoletja. V začetlcu je bil igralec in novinar .izkušenost, ki mu je bila v veliko korist pri kasnejšem delu. Kot novinar je imel priliko »poznati z vseh strani življenje, •njegova opazovalna meč se je razvijala, njegovo delo na odru pa mu je pomagalo do spoznanja gledališča in tehnike za osvojitev gledalcev; vse resnično in prepričevalno. Prvo nagrado je prejela tudi «Borba brez fronte* znanega estonskega dramaturga Avgiust.a JakobsCna. Delo prikazuje globoka socialna nasprotja v tej mali državici pred uveljavljenjem sovjetskega sistema. Vsebina spominja na Gorkijeve «Scvražnike». Jakobson, ki je svoj čas delal na neki žagi, je dodobra »pcznal življenje v takem okolju. In prav to obdelava v svoji knjigi z bistrostjo dobrega opazovalca značajev in vernega tolmača domačega načina izražanja. Pomembna socialna nota vsebine bo delo približala bravcu katere koli narodnosti. Nikolaj Virta je pričel svoje književniško delo z romanom. S prvo knjigo «Samota» je že postal slaven. Njegov dramatski prve ne o «Zemlja», zajet iz gor- •?- VODO, NA SONCE, NA ZRAK« Nekatera njegova dela »o bila odlična, druga manj, toda vsa so imela neko posebnost in so bila prepojena s humorizmom* ki mu je bil lasten. Glavni liki »Velike moči», dela, ki je bilo nagrajeno s Stalinovo nagrado I. stopnje, so napredni ljudje današnje dobe, izobraženci in novatorjl, ki pomagajo pri napredku naše znanosti ;n naše industrije. Avtor pravilno tolmači čustva sovjetskega naroda, v katerih se nacionalni penos prepleta s spoštovanjem narodnostnih čustev ostalih narodov. La v rov, profesor kemije, njegova žena Klavdija in profesor Abuladže, član znanstvene akademije, so žive osebe, ki jih avtor prikazuje v vseh napakah in slabostih nad njega romana, je bil uprizorjen 1937 leta v moskovskem umetnostnem gledališču. Virta je zrasel na podeželju in ga zato odlič-, no pozna. Njegovo novejše delo «Naš vsakdanji kruh* črpa vsebino s podeželskega kolhoza in opisuje napore naprednih kolhoz-nlkov za čim boljši in večji pridelek. Bil je nagrajen s Stalinovo nagrado IL stopnje. Anatol Safranov je med najmočnejšimi sovjetskimi dramaturgi. Svoje literarno delo je začel kot pesnik, kasneje pa je spisal »V nekem mestu*, odrsko delo, ki obravnava življenje in obnovo v sovjetskem povojnem mestecu. Za svoje književniško udejstvovanje Je bil večkrat nagrajen že leta 1947. OKAMENELO OKOSTJE ŽIVALI IZ PRADAVNINE kotilne in gorska sedla. Vanje prodre včasih voda In Jih spremeni v morja. Skratka, kamenje nam Je povedalo, kako je zemeljska površina dobila raznotere oblike (gore, ravnine, doline, itd.); tudi to smo zvedeli, da je bila vnanja podoba v raznih geoloških dobah različna, zakaj obličje zemlje se je vse-kdar spreminjalo, se spreminja danes in 6e bo tudi v bodoče toliko časa, dokler bo naš planet samostojno telo v vsemiru. Dočim nam kamenje pripoveduje o razvoju Irdega, kamenite-ga ovoja naše zemlje, izvemo od njega tudi o življenju rfa zemlji in o razmerah, ki so to življenje omogočile in ga vodile. Kjer koli kopljemo - v mehkem laporu. ki tvori toliko naših manjših hribov, pa po peščencih ali po gostem apnencu in dolomitih -povsod nam bo kamenje odkrilo kako stran zgodovine naše zemlje. V plasteh kamenja je shranjena dolga vrsta okamenelih živali in rastlin, ki ne pričajo samo o postanku tega kamenja, marveč tud; o razmerdh, v katerih so se •te živali razvijale in živele. Tako je človek po kamenju dospel k skrivnostim razvoja organskega in anorganskega sveta od njegovih prtih začetkov do današnjih dni. Izvedel je, da se Je organsko življenje včasih izpopolnjevalo, da so se iz nižjih vrst razvile višje vrste živali in da Je ta razvoj tekel neizmerno počasi. Neštetih tisočletij je bilo treba, preden se je pojavil tudi človek. Poudariti moramo, da so prvi kulturni začetki človeštva združeni s kamenjem. Kakor vsako bitje, je bil tudi človek nekoč drugačen. Neuk, nevešč, ni imel ne hiše ne doma; z ostalimi živalmi vred se Je potepal po gozdovih in se nag in golorok skrival po jamah. Koliko ljudi Je pa moralo podleči v boju z zvermi -s sovražnikom! Kako naj bi ee bil človek branil? Edini up so mu bile roke in noge ter je v nevarnosti ali pobegnil ali pa splezal na kakšno pečino odnosno drevo, kamor se njegov sovražnik ni mogel povzpeti. Dolgo časa je bil človek tak revež, dokler se ni domislil in segel po orožju. Izkušnja ga Je naučila, da se lahko obvaruje, ako seže po kamnu In ga vrže na nasprotnika. Po mnogih nadaljnjih izkušnjah je spoznaj, da ni dovolj zgrabiti kamen in ga vreči, treba ga Je bilo tudi primerno pripraviti. Tako je haredii prvo orodje, jako primitivno, vendar pa že tako, da je obetalo človeštvu zmago. In minila so nadaljnja tisočletja in človek je bil še vedno v hudem boju z okolico, ni pa imel drugih obrambnih sredstev kakor ostro ploščico, ki si jo Je znal izklesati iz kamna. Bilo je to še v terciarni in diluvialni dobi. V tem svitanju človeštva Je imel tedaj kamen sila važno vlogo. Nepobitno je namreč dokazano, da bo diluvialni prebivalci krajev, ki so imeli dovolj za orodje primernega kamenja, kulturno bolj napredovali nego ljudje v pokrajinah, kjer .takega kamenja n; bilo. Tako je pračlovek na sedanjih francoskih tleh stal više od di-luvialnega pračloveka v Nemčiji, ker Je prvi imel dovolj pripravnega kamenja, drugi pa ne. Kamenje je tedaj dalo smer človeškemu kulturnemu delovanju, ono nam je odkrilo vse, kar vemo o prvih sledovih človeškega rodu. Ono nas je otelo iz mnogih zablod, v katere je zašel človek, iskaje odgovor na vprašanje o bistvu sveta in življenja - privedlo nas je k resnici. Kamenje nas je naučilo ljubiti prirodo, občudovati njene stalne zakonfe, ki j-Jtn navdaja ubranost, kar tako močno deluje na našo duševnost, posvečuje naš razum in nam ogreva srce za vse, kar je lepega in žlahtnega. Kamenje nam je pomagalo odkriti skrivnosti prirode in razumeti, da ta svet ni ustvarjen zgolj za nas, da nismo nikaka privilegirana bitja, marveč smo le člen v veliki verigi prirodnih bitij. Odkritje snominske plošče književnikom V Domu Zveze jugoslovanskih književnikov v Beogradu so prejšnji mesec odkrili spominsko ploščo književnikom, ki so padli v osvobodilni vojni. S tem vidnim znakom hočejo ohraniti naši književniki nepozaben spomin na tovariše, ki so se s peresom in orožjem borili za boljšo bodočnost svojih narodov, s svojim delom pokazali primere plemenitega rodoljubja in s krvjo zapečatili svoja napredna svobodnomi-selna prepričanja. V novi ljudski državi, kjer so dani pogoji svobodnega ustvarjajočega, umetniškega in kulturnega' dela, so jugoslovanski književniki počastili tovariše, ki so žrtvovali svoje življenje, da so se ti pogoji uresničili. Na plošči je 26 imen književnikov, sinov vseh naših narodov, padlih v borbi proti osvajalcu ali umrlih v zaporih in taboriščih. Mnoga imena na tej plošči spominjajo na težke izgube, ki jih je sovražnik prizadejal našim narodom in naši kulturi. Z druge strani pa na poseben način kažejo veličino in značaj osvobodilne borbe naših narodov, njihovo bratstvo in edinstvo v tej borbi, v katero so narodi Jugoslavije vložili svoje najboljše moči. Med prvimi žrtvami je bil Avgust Cesarec, pesnik, romanopisec, dramatik, eseist in neutrudni publicist delavskega pokreta, ubit v ustaškem zaporu v Tu-škancu. Skupno e njim so ubili talentiranega eseista Otokarja Kerševdnija. Po vrsti so nadalje navedena imena znanega kritika Djordja Jovanoviča, talentiranega pesnika Ivana Gorana Kovačiča, Djordja Lopičiča, Vukajla Kukalja, Mihovila Pavleka Miškine, slovenskih znanih pesnikov Mirana Jarca in mladega pesnlškčga talenta Karla Destov-nika-Kijuha. Dalje Mila Dimič, Dušan Jerkovič, Stevan Galoga-ža, Zija Dizdarevič. Jovan Kršič in makedonski književniki Koča Racin in Kole N ededjkovski. Poleg teh so navedena imena pro-tetarskih pesnikov Iva Grahorja, Toneta Čufarja, Franca Kozara in Hasana Kikiča. V borb; in na streliščih so padli književniki Miloš Savkovič, Nenad Mitrov, Ivo Brnčič, Bogo Flander (Klu-sov Joža), Vinko Košak in Ivan Rob. So to imena svetlih književnikov, dostojnih velike haloge, buditi) svoje narode. Sami so bili borci za svobodo domovine in sotrudniki visoke človečanske kulture. v gornji dolini Rena na pobočju Retikona leži kneževina Liechtenstein, obdana na eni strani od visokih snežnikov, medtem ko jo z druge strani Ren, loči od Švice. Pokriva 159 km2 in ima okrog 12.J00 prebivalcev. Ti se bavijo z živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom. Predvsem izvažajo živino, žito in sadje ter bom-baževinaste izdelke. Zakonodajno telo kneževine je Lendtag (deželni svet), ki ima 15 članov. Svet se sestaja enkrat jetno In je iz voljen s splošnimi volitvami. Vladajoči knezi' so se že davno preselili iz kneževine na Dunaj, kjer je še sedaj knežja pisarna. Glavno mesto republike je Vaduz. Kneževina obstaja od 1719 leta; od 1815 do 1868 je bila član nemške zveze držav, kasneje pa, do konca prve svetovne vojne, pod Avstrijo, a od 1921 dalje je v uniji s Švico. Republika San Marino (64 km2) je od vseh strani obkrožena od Italije in jo tvori gričevnata pokrajina med pokrajinami Pesaro, Urbino in Forli, jugoza-padno od Riminija. Prebivalcev ima okrog 15.000. Bavijo se z vinogradništvom in živinorejo. Vrhovni zakonodajni organ je glavni svet (Consiglio generale), ki ima 60 članov. Te volijo pri splošnih volitvah na 9 let. Kneževina Monaco (22 km2) leži na obali Sredozemskega morja in ima kopensko mejo s Francijo. Domačini so Monagaskj — mešanci Italijanov in Francozov. Narodni svet kneževine se sestoji lz 21 članov, ki jih volijo ]e avtohtoni prebivalci. Kneževina ima okrog 25.000 prebivalcev v treh med seboj povezanih mestecih. V enem teh mestec, v Monte Carlu, je znamenita igralnica, last delniške družbe morskih kopališč. Družba s tem skromnim imenom ve: Patrimonium saneti Petn Imovine sv. Petra, ki je obsega a precejšen del Srednje Italije. 0 cerkveno državo je Italija likvidirala leta 1870 in Rim proglasila kot prestolnico italijanske države. Kasneje je Italija z 8arJ'1' cijskim zakonom iz 1871 prizna papežu samo častne .pravice »n verena, diplomatsko imun-e svobodo občevanja, užitek in im niteto Vatikana, Laterana 'n.^, steli Gandolfa, Papež ni pne1® na ta zakon in je sebe proglaejj za »vatikanskega jetnika* ter tedaj ni zapustil Vatikana. Italijanski fašisti so v želji, da s pomočjo papeža dobe vpliv katoliško prebivalstvo Itdl je, ta 1929 sklenili s papežem ta imenovano lateransko pogodbo ustanovitvi papeževe države v o močju Vatikana in Laterana. tedaj je Vatikan država zase. Kako si moremo pojasniti o stoj pritlikavcev med državam , Predvsem izhajajo vse ve manj iz časov fevdalne dobe, je vsa Evropa obstajala iz ® gih malih nezavisnib ah visnih kneževin. Večina teh ževin je prišla v sestav ' držav, ki danes tvorijo Evropo Med zadnjimi so se zedmne enotni državi v drugi P°loV*° £ stoletja male državice in ^ vine Italije in Nemčije. In tam so se nekatere ohranile države-pritlikavci. - Kajpada se o samostojn teh državic ne more govoriti. davno so jih močnejše eose , kapitalistične države sprav’ e P*" svoj vpliv. Andora je P°d nim pokroviteljstvom: posve Francije in duhovnim špans e , Škofa Urgelskega iz Seo de Vsak pokrovitelj imenuje s ga namestnika, ki jim m0T* precejšni je itak 7 | bivalstvo plačevati davke. Liechtenstein LIECHTENSTEIN, SAN MARINO, MONACO IN VATlK-41* PRIMERJAVI Z MOSKVO uniji s Švico, San Marino P9 plačuje vsako leto ogromno zakupnino za igralnico. Hazardna igra, ki je prepovedana v Franciji, cvete v Monacu, četudi z ničemer ni ločen od Francije. Prebivalstvo se peča le z oskrobova-nj em mnogoštevilnih obiskovalcev igralnice. Najmanjša državica Evrope, Vatikan, ima samo 44 ha površine. Vatikan je skozi stoletja rezidenca vrhovnega poglavarja katoliške cerkve papeža. Pokriva Vatikanski grič in obsega papežev dvorec, lateransko palačo, cerkev sv. Pefra, S. M. Maggio-re in cerkev sv. Pavla. Vatikan ima svojo železniško in ladijsko oddajno postajo. Začenši od druge polovice osmega stoletja pa vse do 1870 so bili papeži s kratkimi presledki tudi svetni poglavarji cerkvene drža- vsem odvisen od Italije. z Vat'1' j Drugačna pa je zadeva z ^ ______ T-*_ Ul. n--*iv* m ***' kanom. Po svojih škofih ličlr!Vi nro-o ni -70 01 io Vi 0tS* liških organizacijah tako 91 ap,0 kot novega sveta ne izvaja oblasti, marveč^ 9^ žiškl Srbi, bodo nastopili s svojimi narodnimi plesi. Prirediti bodo tudi lužiško — srbski večer v sklopu slovanskih večerov, ki jih ima na sporedu Slovanski odbor in ki se bodo izvajali v Slovanskem domu Na pr'krpe. Po prvih izločilnih tekmah je prijavljenih za nastop 73.567 članic. Za prevoz 69.000 dečkov in deklic, 79.000 naraščajnikov in na- raščajmo in 208.000 članov in članic, bo potrebno 644 posebnih vlakov s 16.500 vagoni. Kritični dnevi bodo od 29. junija, ko končajo naraščajniški dnevi, pa do 2. julija, ko se začno članski. Zopet tržaška reprezentanca na balkansko - srednjeevropskih igrah Z brzovlakom so včeraj ponoči odpotovali preko Ljubljane v Sofijo igralci tržaške reprezentance v košarki pod vodstvom tov. Maria. 12 igralcev in 12 igralk sestavlja to reprezentanco, ki ima na vsak način lepe izglede na častno mesto, kljub močnim reprezentancam CSR, Jugoslavije, Madžarske in drugih. Upajmo, da bodo naši fantje in dekleta dobro zastopali naš mladi šport v tujem svetu, da tako dokažejo ne ljen športni zaklad na tem lju, ki je imel priliko šele na kansko-srednjeeevropskih pokazati svoje znanje in ~r wo-mesto, ki mu v mednarodni kurend pripada. Na pestaji smo sl mogli j, dati igralce in igralke, ki »'p0 ^ Imeli priliko občudlovati $ čtiugih prvenstvenih tekma 1> pri Izbirnih treningih ter 19 jj, trdimo, da Je v vseh velika ^ in odločnost, kar se da zastopat; tržaški šport v 'TLM Kajpada ni manjkalo pri ^ kovčegov poslavljanja in veS ga razpoloženja. r°muS Tehnični vodja pl>. reprezentance je poudaril v^.-tr upanje romunskih atletov, ^ toviti si zmago na balka09 ,• srednjeevropskih Igrah v* ti nastopili tekači Moina, LnP*1 "TV štafeti 4 x 100 m, v kateri na, h*** Zenlde in Stclenescui. PodČrt*^ zlasti vrline atleta Molne, terega polagajo velika nadS' K« M! T*: POGLED NA STADION V PRAGI O PRILIKI LANSKOLETNEGA VSESOKOLSKEGA ZL® UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRG GOLDONI 1, I nad. — Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93 807. — Rokopisi se ne vračajo. 1 NAROČNINA: Oona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 j. Ur; FLRJ: 55, 165, 330 6^.1* OGLASI: od 8.3012 in od 15-18» tel. 93-807. Cene ogla&ov: Za vaak mmi vllln« v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančn*>wpraviil 60, osmrtnice 70 lir. I Poštni tekoči račun za STO-ZVTJ: ^Založništvo Primorski dnevniki, Trst 11-6374; za FLRJ: ^Primorski dnevnik*, uprava: Ljubljana 6 JL \ *