r&t NO. 193 Ameriška Domovi ima ’V-'..--'.;.' -• ■ ■ :’4y kv^-; AMERICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING, OCTOBER 8, 1965 SLOV6NIAN MORNING N6WSPAPG& ŠTEV. LXHI — VOL. LXILI Sukarno je omahoval Novi grobovi Joseph Stampfel v boju za oblast V Indonez- Včeraj popoldne je po dolgi ji, ki SO ga sprožili pretekli boiezm umrl^S kt^stan Joseph četrtek levičarji, se predsednik; Sukamo v prvem trenutku ni odločil na nobeno stran. KUALA LUMPUR, Malez. — ■k° je pretekli četrtek, “30. septembra”, začel polkovnik Un-tung predsednikove osebne stra-s tremi bataljoni te straže poskus prevzeti oblast v deželi in Pomesti s protikomunističnimi generali, predsednik Sukamo ni Nastopil proti temu. Tudi se ^enda ni uprl, ko so Untungovi budje na letalskem oporišču nedaleč od glavnega mesta pri-lete protikomunistične generale Neusmiljeno pomorili in zakopali. Obrambnemu ministru gen. "asuntionu in večini njegovih s°delavcev se je posrečilo rešiti Pred Untungovimi ljudmi in pri-1 do vojaških enot, ki so jim o-^tale zveste. Postavili so se na teh enot in nastopili proti ntungu in njega podpirajočim ° delkom. Dva bataljona pred-fednikove straže sta se predala rez ostrejšega boja, tretji, ki je J1 pod osebnim poveljstvom Untunga, pa se je boril ° ^°čno. Vladne čete pod po-^’eljstvom gen. Suharta so kma-u v petek bile že gospodar glavnega mesta Džakarte. Polk. Un- ,llng le z mestnega letališča po-e§nil v notranjost otoka Jave, Jer je polk Subarman še vedno , f29! položaj trdno v rokah, da 1 °d tam začel nov pohod na Slavno mesto. . Generali so “rešili” Sukarna V rok polkovnika Untunga, na-ar se je ta umaknil v svoje e «° bivulišče v Bagor, kakih to Nalij od Džakarte. Tam. je v ^°rek sklical vladno sejo, katere ^se udeležili tudi vodniki obo-vj ^enlb sil in poveljnik državne lcije. Kaj je bilo na seji skle- očT°’ ni bil° obiavlleno> je pa Seč'110’ ''e Sukarno do- ^NN^lrl^ev med obema so- hist2nirria taboroma> med komu-PoV ^ nlibovlrnl levičarskimi ni P°rniki ter med protikomu-stjvlcnimi generali, nacionali-rumi in verskimi skupinami, Zavračajo komunizem. ge^abne čete pod poveljstvom demeral°V S° sl;rle °dpor v glav^ še v Naestu, trdijo pa, da se jim ^arsk n° Uspe®no uPira del levi-b0r .e§a vojaštva s podporo o-sre(?.2enlb mladih komunistov del l.0^0^3 dave. Tam naj bi bil Vel; t1Viziie Diponegoro pod pose Vom Polk. Suhermana, ki Gnu 0Ci Za^etka izjavil za polk. je '^■esl:o Jogjakarta, kjer rng^1 glavni stan polk. Suher-1° sva’naj takrat menja- te di^e®a S°spodarja. Poveljnik Ul aje gen. Surjo se je izja- dil “ grmadno vodstvo in obso-bolk- Untunga. Polk TT Poleg ntung in . njegovi so Hib Prijetih protikomunistič-stevi]eilera^ov Pomorili še veliko in ° drugih protikomunistov slej ^n.°V ujihovih družin. Do-razcjp/1! bl bilo odkritih vsaj 72 trupel teh žrtev. r Večin Ih nlr2]°-a sončno, vetrovno 5s< °- Najvišja temperatura Stampfel s 439 Hillcrest Dr. na Richmond Heights, rojen v vasi Spodnji Čačič, p. Osilnica, od koder je prišel pred 51 leti. Delal je pri American Steel and Wire Co. do upokojitve pred 18 leti. Žena Helena je umrla leta 1928. Tukaj zapušča sinova Jo-seha in Anthonyja, dva vnuka in pet pravnukov, v starem kraju pa dva brata. Bil je član Društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Društva Glas clev. delavcev št. 9 SDZ. Pogreb bo v ponedeljek ob 9.30 iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne ob petih. Louis Zupančič Včeraj je na svojem domu na 22961 Dawn Dr. nenadno umrl 70 let stari Louis Zupančič, ki je preje živel dolgo na Thames Avenue. Rojen je bil v Št. Vidu pri Stični na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1913. Zaposlen je bil pri N.Y. Central železnici, dokler ni šel v pokoj. Zapustil je ženo Mary, roj. Margole, sinova Rudolpha in Williama, hčeri Olgo Seday in Frances Krall, 8 vnukov in vnukinj, brata Antona in sestro Mary Rakovec. Bil je član Društva Mir št. 142 SNPJ in Društva Kras št. 8 SDZ. Pogreb bo v ponedeljek iz Grdinovega pogreb. zavoda n g Lake . Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebov-zete na na All Souls pokopališče. Čas še ni določen Na mrtvaški oder bo položen jutri zvečer ob 7.30. Angela Košir Na domu svoje hčerke Mary Končar na 608 E. 200 St. je u-mrla po dolgi bolezni 74 let stara Angela Košir, roj. Perusek v Sodražici na Dolenjskem, od koder’je prišla v ZDA pred 17 leti. Mož Charles ji je umrl pred 9 leti. Bila je mati Mary Končar (z možem lastnica Model Meat Market na E. 200 St.) in Sophie Falcone, 8-krat stara mati, sestra pok. H. Gregoryja Perusek, znanega slovenskega slikarja, pok. Mary Perusek, pok. Katherine Mlakar Conti in pok. Helene Petac. Bila je članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Po- Francozi naklonjenejši Združenim narodom Zunanji minister je po povratku z zasedanja v New Yorku poročal vladi, da se ZN resno trudijo, da bi spravili v red svoje finan ce. PARIZ, Fr. — Francija v zadnjih letih ni kazala nobenega spoštovanja do Združenih narodov, ponovno se je ob nje hudo obregnila in zavračala odločno plačilo piispevka, ki ga je glavna skupščina odredila za njo kot njen delež stroškov za poseg ZN na Srednji vzhod in v Kongo. Francozi so bili nejevoljni na Združene narode še iz časa alžirske vojne, ko so se ti ponovno obregnili ob Francijo, ki ni marala dati Alžiriji neodvisnosti. Letos je že od začetka zaseda-nja izgledalo, da je francoska vlada svoj odnos do Združenih narodov spremenila. Na odprtje zasedanja glavne skupščine je prišel . sam zunanji minister Maurice Couve de Murville, kar se že nekaj let ni zgodilo. Njegov govor je bil dosti umirjen in na splošno ugodno sprejet, čeprav Francoz ni nič omenil o kakem francoskem prispevku v blagajno ZN in je zavrnil vsako vojaško akcijo ZN, pa tudi vsake sankcije. Pretekli torek se je Murville vrnil domov in je naslednji dan na seji vlade pohvalil Združene narode, ki da so se odločili spraviti v red .svoja finance! in izdelati proračun s kritjem rednih izdatkov z rednimi prispevki držav-članic. PREDSEDNIK V BOLNICI, ZDRAVNIKI V OPERACIJI NE PRIČAKUJEJO TEŽAV Predsednik Johnson je stopil sinoči ob 11.40 v mornariško bolnišnico v Bethesdi, kjer ga danes zjutraj operirajo na žolčnem mehurju. Z njim sta žena in hčerka Lucy, pričakujejo pa skoro tudi drugo hčerko Lindo. WASHINGTON, D.C. — Sinoči komaj 20 minut pred polnočjo je predsednik L. B. Johnson v spremstvu svoje žene vstopil v mornariško bolnišnico v Bethesdi, da mu izrežejo žolčni mehur, v katerem so se napravili kamni. Ti mu od preteklega meseca delajo težave in zdravniki so se odločili, da mu iz previdnosti, da mu ne bi ti kamni povzročali kasneje hujših težav, žolčni mehur izrežejo. Operacija je bila določena na danes zjutraj ob nekako 7.30 in bo predvidoma trajala eno do dve uri. Zdravnik, ki ga bo operiral, je dejal, da bo danes popoldne predsednik že lahko za krajši čas vstal iz postelje, vsekakor pa jutri. Predsednik bo ležal v tretjem Vsi v šole za gverilo NEW DELHI, Ind. — V okolici Dalaj Lame, duhovnega in nekdanjega svetnega poglavarja Tibeta, imajo vesti, po katerih so rdeči Kitajci ukazali vsem telesno sposobnim Tibetancem od 18. do 45. leta obisk posebnih šol za gverilce. Tam jih skušajo najprej prevzgojiti v komuniste, nato jih šele vežbati v uspešne gverilce. greh bo v ponedeljek ob 8.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena jutri zvečer ob sedmih. nadstropju 18 nadstropij visokega bolnišničnega poslopja. Ob. njegovi strani sta njegova žena in hčerka Lucy, prišla pa bo tudi starejša hčerka Linda. Prostori za nje so bili urejeni neposredno poleg predsednikovih prostorov. Zdravnik dr. G. A. Hallenbeck je dejal, da je predsednik na splošno pri odličnem zdravju in da zato ne pričakuje nobenih posebnih težav pri operaciji. Ta bo predvidoma trajala od ene do dveh ur. Predsednik se bo že danes popoldne lahko za kratek čas dvignil iz bolniške postelje, jutri pa že za dalj. V bolnišnici bo predvidoma ostal od 10 do 14 dni, posledice operacije pa bo čutil do šest tednov. Pred svojim odhodom v bolnico je predsednik obiskal za člane Kongresa pripravljen večer v velikem avditoriju državnega tajništva. Večji del kongresnikov ni bil na večerji in zabavi, ker je Predstavniški dom pozno v noč razpravljal o zakonskem predlogu za lepoto pokrajine ob meddržavnih ve-lecestah. Predlog je bil srečno izglasovan, čeprav so nekateri napovedovali, da ne bo dobil večine in bo obtičal v Predstav-nišem domu. Senat je podoben zakonski predlog odobril že preje. Električni avtomobil ne gmsca nesnage v zrak ST. LOUIS, Mo. — Podpredsednik Electric Storage Battery Co. v Philadelphiji, Pa., M. G. Smith je na mednarodnem zborovanju električne industrije zatrjeval, da bi lahko električni avtomobili opravljali do 90% vseh nalog, ki jih sedaj vrše o-bičajni bencinski avtomobili. E-lektrični avtomobili ne bi oku-ževali zraka z neizgorenim bencinom in drugimi strupi in veliko pripomogli k čistejšemu zraku v naših mestih. M. G. Smith je opozoril na tisoče in tisoče vseh vrst električnih avtomobilov, ki jih uporab Ijajo v raznih tovarnah, skladiščih, pa tudi že v cestnem prometu. Pripomnil je, da je ta raba dosti obsežnejša v zahodni Evropi kot pri nas v Združenih državah. Pozval je družbe električne industrije, da se lotijo resno gradnje trpežnega in cenenega električnega avtomobila. Iz Clevelanda in okolice DSPB Tabor vabi— |so poleti 1963 napadli v Sowin- DSPB TABOR vabi jutri, viski parku 18 let starega belega VSAK PO SVOJE Natakarica: Le zakaj dajejo revni ljudje vedno več napiti-nine kot bogati? Natakar: Revni nočejo, da bi kdo vedel, da so revni, bogati pa ne marajo, da bi kdo vedel, da so bogati! Trgovina z orožjem preseda obrambnemu fajniku McNamari CELVELAND, O. — Na tem Argentina je na primer ravno mestu smo že pisali, kako veli- sedaj kupila pri naši Douglas ke vsote potrošijo države za o- bomPaniji 50 jet letal A4B po boroževanje in kako malo imajo $250’000 za komad' Morala bo koristi od tega. Tega prepričanja je tudi obrambni tajnik McNamara, zato zavira prodajo a-meriškega orožja, akoravno nam to prinaša gospodarsko korist. Prodaja starega orožja je namreč edina pot, ki vsaj do neke mere omeji izgube pri oboroževanju. Vsaka vrsta orožja zastari preje ali pozneje, navadno že v 10 letih. Drugo pravilo drži tudi: čim modernejše je orožje, tem hitreje zastari. McNamara ima pa drug razlog, da je proti prodajam orožja zaostalim in revnim državam. Čim več starega orožja nakupujejo — modernega jim tako nihče ne more prodajati, ker države ne dovoljujejo izvoza takega orožja —, tem bolj so v nevarnosti njihovi državni proračuni in plačilne bilance. Tem večja je tudi nevarnost, da mora naša dežela pomagati ravno takim državam s podporami, da držijo svoje finance in svoje gospodarstvo nad vodo. , torej zanje plačati $12.5 milijonov. Ker je za dolarje zmeraj v stiskah, bo morala naša dežela dolarje ali posoditi ali pa pokloniti. V obeh slučajih bo moral seči v svoj žep naš davkoplačevalec. V Pentagonu niso bili navdušeni za to kupčijo, pa so jo morali odobriti, kajti drugače bi bila Argentina kupila francoske Mirage bombnike po $600,000 za komad. Dolarje bi bila seveda iskala v naši deželi. Ti bombniki Argentini niso prav nič potrebni za narodno obrambo, imeti jih hoče radi ugleda. Argentina je pred 10 leti kupila od Anglije staro letalonosilko. Zakaj? Ker je nekaj preje kupila podobno letalonosilko Brazilija in Argetina ni hotela zaostajati. Iz istih razlogov je Peru kupil od Anglije par starih križark. Ker ni imel dosti izvežbanih mornarjev, je ista posadka morala nekaj časa služiti na eni, potem pa na drugi križarki! Narodnemu ponosu je bilo vendarle zadoščeno. Indija troši na primer za oboroževanje okoli $2 bilijona. Kako malo ji je s tem pomagano, smo videli v sedanji krizi radi Kašmirja. Že po par tednih je omagala, tako hitro je izčrpala svoje zaloge v orožju in municiji. Nesreča za male, revne in zaostale države se ne konča z nakupom. Takrat se pravzaprav šele začne. Te vrste države nimajo namreč izvežbanih tehnikov, ne znajo rabiti orožja, ga veliko pokvarijo že takrat, ko se v rabi orožja vežbajo. Morajo neprenehoma dokup ovati rezervne dele in skrbeti za nadomestek potrošene municije. Velikokrat morajo najemati celo zelo drage tuje strokovnjake, da učijo domačine v rabi orožja. Posamezne postavke v teh tekočih stroških niso velike, koncem leta pa že znašajo kar lepe vsote. Vse to je nagnalo McNamaro da skuša doseči mednarodne sporazume o trgovini z orožjem. Pa se mu ne posreči. Trgovci z orožjem so bogataši, imajo dobre zveze s politiki vsega sveta, si v zadregi in nevarnosti poma- gajo med seboj in tako torpedirajo vsak poskus o mednarodnem sporazumevanju o trgovanju z orožjem. Pri tem jim pa nehote delajo veliko uslugo ravno komunistične države, ki iz gole zavisti nočejo nobenega sporazuma z Ameriko, ker bi tak sporazum oviral njihovo politiko v odnosih do zaostalih držav v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Da bi narodna obramba posameznih malih, revnih in zaostalih držav kaj pridobila s takimi nakupi, v to ne veruje noben strokovnjak. To potrjuje tudi zgodba o vojskovanju med Indijo in Pakistanom. Zato tiči resnična škoda, ki jo delajo taki nakupi, ne na vojaškem, ampak na gospodarskem polju. To čuti posebno naša dežela. Ako bi bilo manj prometa z orožjem, bi bilo tudi manj prošenj za ameriške podpore in ravno tako manj zadrege med našimi diplomati. To so glavni razlogi, zakaj naše federalno tajništvo za narodna obrambo tako nasprotuje kupčijam z orožjem, našim in tujim. ^ ,_____, soboto, zvečer v Slov. dom na Holmes Avenue na svoj družabni večer s plesom. Začetek ob osmih. Igrajo Veseli Slovenci”. Banket SDD v Euclidu— Slov. društveni dom na Re-cher Avenue vabi jutri, v soboto, ob petih popoldne na banket v proslavo 'dSUetnice svojega obstoja. Po uradnem sporedu ples. Zlati jubilej Marijinega dvora Kat. borštnarjev— Marijin dvor št. 1640 Katoliških borštnarjev praznuje v nedeljo 50-letnico svojega obstoja in dela. Ob desetih je sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete, ob dveh slavnostni banket v Slov. domu na Holmes, nato (ob štirih) v istih prostorih ples po glasbi Johna Pecona in Louja Trebarja. “Bavbavčki” pri Sv. Vidu— Slov. šola pri Sv. Vidu vabi nedeljo popoldne ob treh v farno dvorano k Sv. Vidu na pravljično igro s petjem “Bavbavčki”. Igrajo otroci slov. šole pri Mariji Pomagaj v Torontu. K Sv. Kristini na obed— Društvo Najsv. Imena pri Sv. Kristini vabi v nedeljo od poldne do petih popoldne v šolsko dvorano na 840 E. 222 St. na letni obed, kjer bodo postregli s pečeno govedino' in vsemi dodatki in prikuhami. Za odrasle je cena‘$1.75, za otroke $1.00. Ples v SND na St. Clair Avenue— Perry Home Owners Improvement Association ima v nedeljo zvečer od šestih pa do polnoči v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue svoj 10. letni ples. Igra orkester Rudi Tomšič in Milan Racanovic. Vsi dobrodošli! Seja— Podr. št. 47 SŽZ ima v nedeljo ob dveh popoldne sejo v SDD na Prince Avenue. Razprodaja— Pri Brodnick Bros. na Waterloo Rd. imajo razprodajo avtomatičnih sušilnikov. — Več v oglasu! Rojenice— Mr. in Mrs. John J. Dolinar na 8521 Grand Division, Garfield Heights, se je rodil postaven fantič. S tem sta postala Mr. in Mrs. John Dolinar z 8805 Vineyard Avenue četrtič stari oče in stara mati. Najlepše čestitke vsem! Zadušnica— V nedeljo ob 11.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Johna Kresevica ob 8. obletnici smrti. Kdo bo vzdrževal veleceste Po zakonu, ki ga je sprejela letos generalna skupščina države Ohio, je država odgovorna za čiščenje in vzdrževanje meddržavnih cest. Tako bi bila država odgovorna za čiščenje snega na Lakeland in Inner Belt avtocesti. Glavni državni pravd-nik Saxbe je izjavil, da zadevni zakon ne velja za že zgrajene ceste, tako naj bi odgovornost za vzdrževanje omenjenih cest na področju Clevelanda padla zopet na breme mesta. Inž. L. Drašler, načelnik mestnih servisov, je izjavil, da stane vzdrževanje omenjenih cest nekako $250,000 in napovedal, da bo celotno vprašanje proučil, da dožene, če je mogoč priziv proti odločitvi Saxbeja. Sodišče potrdilo obsodbo— Prizivno sodišče je potrdilo obsodbo treh črnih fantinov, ki fanta. T. Griffina ter pretepli in posilili njegovo spremljevalko, neko 15 let staro belo dekle. Odvetniki omenjenih so vložili priziv proti obsodbi teh na od 4 na 40 let poboljševalnice, češ da je policija kršila njihove ustavne pravice, ko jih je zasliševala. Boljša razsvetljava mesta— Župan R. S. Locher je objavil, da bodo namestili po cestah stanovanjskih predelov mesta močnejše “mercury” cestne “luči”, da bo mesto “boljše razsvetljeno in varnejše”. Prehod na nove, močnejše in modernejše luči bo stal blizu 2 milijona dolarjev. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so vabljene v nedeljo ob treh popoldne v Žele-tov pogrebni zavod na St. Clair Avenue k molitvi za pok. Angelo Košir, v ponedeljek pa k pogrebni maši. Kdo je našel— Včeraj zjutraj je bila izgubljena na St. Clair Avenue okoli E. 72 St. ženska zapestna zlata ura, drag spomin. Kdor jo je našel, je prošen, da jo proti nagradi vrne. Kliče naj HE 2-2041. s Popravek— ‘ V “Spominu” za pok. Antonio Gradisar je bila včeraj navedena zgoraj pomotoma napačna letnica njene smrti. Biti bi morala 1953 in ne 1963. Naj prizadeti oproste! ■-----o------- V državi Georgia še boj okoli šolske integracije CRAWFORDVILLE, Ga. — Ko se je okoli 70 črncev vpisalo v doslej belo Taliaferro šolo, so se vsi beli učenci vpisali v bele šole izven tega šolskega okraja. Črnci so ostali sami in šola v Taliaferro je ostala zaprta. Beli šolarji se v šolskih avtobusih vozijo drugam v šole. Črnci so skušali spraviti svoje otroke v te avtobuse in integrirati šole, v katere vozijo ti bele šolarje. Oblasti so ta način nasilne integracije preprečile kljub ponovnim demonstracijam črncev. V sredo je guverner C. Sanders govoril z vodniki črnskega gibanja za šolsko integracijo in z okrajnimi ter državnimi uradniki. Kot je izjavil po sestanku, se mu je posrečilo vse prizadete pridobiti za to, da bodo počakali na odločitev zveznega sodišča v Augusti prihodnji torek. Pri tem sodišču so črnci vložili tožbo proti okrajnim u-radnikom ki da skušajo ohraniti šolsko segregacijo. Neutemeljene trditve Geritola prepovedane WASHINGTON, D.C. — Zvezna komisija za trgovino (FTC) je ukazala izdelovalcem Geritola in njegovim oglaševalcem, da prenehajo javnosti napačno predstavljati učinkovitost Geritola “proti utrujenosti”. Propa-gatorji Geritola trdijo, da je vzrok utrujenosti pomanjkanje železa v krvi. Tega je mogoče pomnožiti z uživanjem Geritola. Zvezna trgovinska komisija izjavlja, da je treba iskati vzrok utrujenosti redno kje drugje in ne v pomanjkanju železa v krvi. Geritolovo oglaševanje utegne ljudi zavesti k zanemarjanju resnih bolezni, zato ga je komisija prepovedala. Izdelovalci Geritola imajo možnost priziva na zvezno okrožno prizivno sodi- sce- ' : ___________ DC £DlV*fc mSSmMs) emŠTciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: lea Združene države: $14.00 na leto; $3.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece tž* Kanado in dežele izven Združenih držav: i $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $1C.Q0 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year I BESEDA IZ NARODA * «Ea»5«!Mwg!gi»8iKwgK^8»aaa»^aKTO»B5gBaBaBBiBagaB^8»B«g3Baaa^aBBa3B nam čudovito lep zgled, pridite še. Največje bridkosti, če jih potopimo v zlato zarjo večnosti, CLEVELAND, O. — Iz mesta pozlate. Dokler ostanejo samo v Ljubljane proti Notranjskem naših rokah, so samo bridkosti Prošnja za stricev sv. Aniona v Brezovici Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 193 Friday, Oct. 8, 1965 Papež Pavel VI. Združenim narodom Govor sv. očeta Pavla VI. pred glavno skupščino ZN v ponedeljek, 4. oktobra 1965. n. Potem ko je omenil papež besede pokojnega Kenne-'dyja “Človeštvo mora napraviti konec vojni ali pa bo vojna končala človeštvo”, je dejal, da ni potreba veliko besedi v podporo temu pozivu, cilj Združenih narodov naj bi bila združitev v cilju in s prisego “Ne več vojne, nikaar več vojne' Mir, mir mora voditi usodo ljudstev in vsega človeštva.” Zahvalil se je ZN za vse, kar so skozi 20 let storili za mir, da! jim priznanje za preprečevanje sporov ali nj'ih končanje, posebno za zadevne napore v zadnjem času, čeprav se ti še niso izkazali za odločilne. Sv. oče je dejal, da so Združeni narodi šola človeštva k miru. Vsakdo v njih je istočasno učenec in učitelj v umetnosti graditve miru. Mir po besedah papeža ne sloni samo na političnih sredstvih, na ravnotežju sil in koristi, zgrajen je v mišljenju, z idejami, ki delajo za mir. Združeni narodi so v svojih naporih za mir šele na začetku in vprašanje je, ce bo človeštvo kdaj uspelo spremeniti svoje sebično in bojevito mišljenje, s katerim je prepletena človeška zgodovina, in našlo pot v mirno, res človečansko bodočnost, ki jo je Bog obljubil ljudem dobre volje. Mi moramo na to pot, je dejal papež, ta je dobro zaznamovana in prvo znamenje na njej je razorožitev. “Če želite biti bratje, izpustite orožje iz svojih rok. 'Nihče ne more ljubiti z napadalnim orožjem v rokah,” je dejal sv. oče in nato opozoril na strah pred strašnim orožjem, ki ga je ustvarila moderna znanost. Obrambno orožje je po njegovem potrebno, dokler je človek tako slab, spremenljiv in celo hudoben, toda ZN proučujejo pota za jamstvo v mednarodnem življenju brez uporabe orožja. To je najplemenitejši cilj, to ljudstva od njih pričakujejo, to mora biti doseženo! “Naj soglasno zaupanje v to ustanovo raste, naj se njegova oblast poveča in ta cilj, mi verjamemo, bo zagotovljen,” je dejal sv. oče. Vsa ljudstva bodo hvaležna, kadar bo to doseženo, rešena bodo velikanskih stroškov, pa tudi strahu pred vojno. Papež je izrazil upanje, da bo del denarja, ki bi bil na ta način prihranjen, dan v pomoč razvoju in napredku zaostalih držav. Združeni narodi ne delajo samo za preprečevanje spopadov med državami, ampak jih tudi navajajo k sodelovanju, delajo za bratstvo med narodi. Sv. oče je ZN pohvalil za proglasitev osnovnih človečanskih pravic, dolžnosti človeka, časti in svobode človeške osebnosti, predvsem pa verske svobode. “Združeni narodi imajo opravka predvsem s človeškim življenjem, življenje je sveto in nihče se mu ne sme drzniti škodovati. Spoštovanje življenja, tudi z ozirom na velik problem rojstev, mora najti tu, v vaši zbornici, svojo najvišjo potrditev in najmočnejšo obrambo,” je izjavil papež Pavel VI. in nato poudaril, da morajo ZN stremeti k po-množitvi kruha in ne gledati, da bodo z umetnim nadzorom nad rojstvi zmanjšali število gostov “na banketu življenja”. Dodal je, da ni dovolj nasititi lačne, treba je tudi vsakemu človeku zagotoviti njegovi časti primerno življenje. Priznal je, da Združeni narodi in njihove ustanove v tem pogledu že nekaj delajo, omenil je njihov boj proti nepismenosti, proti boleznim, za razširitev znanosti in tehničnega napredka, povedal, da namerava tudi sam razširiti delo katoliških dobrodelnih ustanov v boju proti lakoti in v zadovoljevanju svetovnih potreb. To je edini način graditve miru. Sv. oče je nato prešel na duhovno stran češ, da stavba ZN ne stoji samo na materialnem, na zemeljskem te-temeiju, ker v tem slučaju bi bila hiša zgrajena na pesku, — predvsem je zgrajena na naših lastnih vesteh. Prišla je ura našega “spreobrnjenja”, našega prerojenja, naše notranje obnove. Naučiti se moramo misliti na nov način, gledati tudi na človekovo življenje na nov način, udarila je ura, ko moramo za trenutek obstati in premisliti znova o našem izvoru, o naši preteklosti, o naši skupni usodi. Po teh besedah je papež poudaril, da je današnji čas, ki ga označuje izreden človeški napredek, prav posebno potreben poziva na človeško moralno zavest, kajti resnična nevarnost ne prihaja od napredka in znanosti, ta sta dejansko sposobna rešiti veliko težkih problemov, ki nadlegujejo človeštvo, če sta le prav uporabljena. “Ne, stvarna nevarnost prihaja od človeka samega, ki razpolaga z vedno močnejšim orožjem. Tega lahko uporabi enako dobro za uničenje ali za vzvišena osvajanja. V eni besedi torej, zgradba modeme civilizacije mora biti postavljena na duhovna načela, ki jo ne bodo le vzdrževala, ampak jo tudi osvetljevala in ji dala dušo. Mi verujemo, vere v Boga, onega neznanega Boga, o katerem je sv. Pa-jPoDžem so pevci in pevke odšli vel govoril Atenčanom v Areopagu; neznanega njim, ki paj^ “Veš> Cilka,” je začel gospod so ga iskali, ne da bi se zavedali, da ga iščejo, in on je bil župnik, ko sta ostala sama, “ce blizu njih, kot se dogaja to tudi mnogim ljudem v naših ča- prav razumem, potem bo sla sih. Nam v vsakem slučaju in vsem, ki so sprejeli neizreč- vzgoja naših novih pevcev v no razodetje, ki ga je Kristus dal nam o Njem, je On živi treh smereh: Srčna izobrazba, Bog, OČe vseh ljudi. teorija in petje. ’ ‘ Da, to je moj namen, gospod župnik.” je dejala Cilka. Zelo lahko dele bi imel in srečen bi bil organist, ki bi imel pri pevskem zboru vse take pev-; ce, kot si jih je Cilka nameni-: la vzgojiti. Saj lepo se čuje lepa^ in dobro naštudirana pesem, da se za vsakim lepim pevskim na-| stopom skriva bodeče trnje, to je pa občinstvu prikrito. V čast mi je in neko posebno, zadovoljstvo me navdaja, da| ima naš zbor tudi eno tako pev-' ko, ki jo dičijo vse pevske vrline — gdč. Mary Gornik. Ob ustanovitvi našega pevskega zbora je med drugimi vnetimi pevkami krepko poprijela tudi naša Mary. Brhka in prikupna, kot prva pomladanska rožica, marljiva kot čebelica, sode- pelje še iz starih časov znamenita cesta, že tisti čas imenovana “rimska cesta”. Ob tej cesti da približno 9 km iz mesta je raztegnjena vas po imenu Brezovi- brez smisla, strašna zguba, ki je ni moč prenesti. Morda je kriv-nas vseh, da smo večnost vedno gledali le izven našega življenja, ki ima za nas svojo ca. V tej vasi nekoliko vstran ceno šele takrat, ko vanjo stopi-od ceste stoji velika cerkev, po- mo. Mislim, da so božje poti ti' svečena sv. Antonu. To cerkev obiskujejo še ljudje iz vasi: Vnanje Gorice, Log in Dragomer. Pred nekaj dnevi je prispela! prošnja župljanov z željo, če bi bivši župljani omogočili kupiti zvočne naprave za to cerkev. Prav posebno bi prišle v poštev te naprave sedaj, ko so vsi liturgični obredi v slovenskem jeziku. Mnogi v Združenih državah Amerike in Kanade se dobro spominjate, kako je velika ta cerkev in da brez takih zvočnih naprav ni možno slišati komentatorja in lektorja pri liturgičnem opravilu. Župljani zelo dobro skrbijo za farno cerkev, toda v sedanjem času jim ni možno omisliti nakup teh naprav. Zato se obrača-; jo na nas, ki smo bili krščeni pri tem krstnem kamnu, da bi nekaj prispevali. Vsak najmanjši dar bo s hvaležnostjo sprejet. Ko bo dovolj nabranega, bo pp-slano župniku č. g. Klunu Janezu, ki upravlja brezoviško župnijo. Pomagajmo in darujmo za to cerkev, ki nujno potrebuje te naprave, da bo slovenska liturgična beseda napolnila vernike z ljubeznijo! Alojzija Rus, 977 E. 78 St., Cleveland, Ohio 44103 Frančiška Vidmar, 1001 E. 77 St., Cleveland, Ohio 44103 Anton Mravlje, 6416 Carl Ave., Cleveland, Ohio 44103 sti kraji, kjer je večnost tako blizu, da moremo tudi časovne dogodke in križe, ki jih nosijo s seboj, gledati y pravi luči. Prav ta je najlepši most med dvomi M*požrtovalno že 40 let. Ce je in ugibanji. Bilo je lepo romanje. Morda bi bilo prav, ko bi drugo leto spet šli. ‘Peta božja Romanja Cleveland, O. — Slovenski človek je vedno rad romal. V njem je bilo vedno iskreno hotenje iztresti in razložiti pred Bogom svoje križe in težave, pa tudi prošnje. To je zlasti rad delal na Marijinih božjih potih. Ta želja po romanju je slovenskemu človeku ostala lastna tudi na tujem in kar je velikega pomena: romanje ostaja zuna- nje znamenje duhovne edinosti, kar je vedno tudi bilo. Preteklo nedeljo je kot za zaključek bridkih spominov pred dvajsetimi leti Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu priredilo romanje k Žalostni Materi božji v Frank. Bilo je lepo romanje. Osnovna misel, ki jo je v pridigi med mašo poudaril duhovnik dr. Franc Blatnik, je bila: Na žrtve komunističnega divjanja glejmo predvsem z duhovnimi očmi, s tistim pogledom na brezbrežno večnost, ki hrani v sebi vse odgovore in ne pušča nič nerešenega. Glejmo na mrtve kot na mučence, ki so se v zadnji uri otresli vseh zemskih napak in odšli pred Boga s prošnjami za žive. Čeprav je bila nedelja mrzla, je bilo na romanju preko dvesto ljudi, tudi mnogo mladine, ki je CLEVELAND, O. — Pod tem naslovom je Amerikanski Slovenec 1. 1962 priobčeval izvirno povest o petju, katero je napisal Zdravko Novak. V boljše razumevanje naj omenim sledeče: j V neki podeželski fari je Bog i poklical organista v večnost. . Stari župnik fare je bil ves vnet za lepoto cerkvenega petja — pravi tip Rev. Jagra — skrbelo ga je, kdo bo vodil po smrti organista cerkveni pevski zbor. Odločil se je, da bo to nalogo prevzela hči pokojnega organista. Takoj naslednjo nedeljo je s prižnice ljudem tudi oznanil, obenem povabil vse, ki so pri volji pri petju sodelovati. Pozivu se je poleg - aktivnih članov pevskega zbora odzvalo veliko drugih fantov in deklet; tudi župnik se je prve pevske vaje udeležil ter predstavil pe-vovodkinjo pod imenom Cilka. Pričel se je prvi pouk v petju. Cilka je stopila k tabli, ki je bila vsa načrtana s črkami za note. S palico je pokazala na črte in vprašala navzoče, če kdo ve, ka-ko1 se teh pet črt, na katere in med katere pišemo note, imenuje. Vse je bilo tiho. Cilka je o-pazila njih zadrego in je dejala: “No, nič zato, če ne veste, bom vam jaz pojasnila.” Cilka je nadaljevala: “Prvi črti je ime — ponižnost. Brez te, dragi moji pevci, si ne morem predstavljati dobrega pevca. Pevec je ponižen, kadar ga polomi, še bolj ponižen pa je, kadar lepo poje. Druga se imenuje — ljubezen. Iz ljubezni do Boga se tudi mi kot bratje in sestre ljubimo med seboj, brez zavisti, kot pravi sv. Pavel o ljubezni — je ponižna, se ne napihuje, ne išče sebe. Vse nas, dragi pevci, naj druži ljubezen do petja. Tretja črta se imenuje — vdanost. Bodimo vdani petju in zaradi boljšega uspeha, se prostovoljno podredimo temu cilju. Ni mogoče, da bi vsakdo uveljavljal svojo voljo, če hočemo, da bomo dosegli kaj uspeha. Četrta črta se imenuje — dober namen. Z vsakim delom človek lahko služi Bogu, lepše mu pa ne more služiti, kot mu služi pevec, ki poje z namenom, da bi s svojim petjem Boga častil. Ne pojemo zato, da bi nas ljudje hvalili, ne zato, da bi v petju sami uživali, ampak zato, da dajemo Bogu čast. Peta črta se imenuje — vztrajnost. Tudi brez te kreposti ni zlasti pri ljudskem petju, ki ga je vodil gospod Rigler, čudovito dobrega pevca. Vaja naredi mojstra. če to kje velja, velja to pri petju. Ni vedno tako prijetno sodelovala. Orglal je gospod Knez. Procesija okrog postaj križevega pota v gozdiču je pri-j peti, kot je lepo poslušati. Tre-vabila celo tujce, prav tako pete' ba se je mnogo truditi. Če ho-litanije, ki so duhovnika pri čemo postati res dobri pevci, božjepotni cerkvi naravnost o-čarale. Ko smo se mu zahvalili moramo vztrajati.” S tem je bila prva pevska va- Mary Gornik odsotna pri pevski vaji, ali v nedeljo na koru, ve sleherni član našega zbora, da ima za to zelo tehten razlog. Naš zbor ima dragocen arhiv pesmi, pa niti ena teh pesmi ni Mary Gornik tuja. Taka pevska moč pri zboru nekaj šteje. V knjigi življenja so zaznameno-vane vse žrtve, ki si jih ti, Mary, doprinesla s petjem v božjo čast. Znani slovenski rek trdi: “Petje je dvojna molitev”. Ti, marljiva Mary, si s petjem več premolila kot katero koli drugo žensko bitje v župniji Marije Vnebo-vzete. Daši bo župnija prihodnje leto praznovala 60-letnico obstoja, rekord je in ga boš obdržala v tem oziru le ti. Bog te živi, Mary, gotovo ti bo tudi plačnik! Frank Kovačič Iliš Ipijasia fe praz-: naval .3i-!@$E!iC8 obstoja Euclid, O. — V nedeljo, 26. septembra, smo praznovali 35-letničo obstoja našega kluba. V ta namen smo priredili velik banket. Dvorana je bila polna, vendar smo pogrešali mnogo takih, ki so nas zapustili za vedno. Je pač naša usoda, da gremo drug za drugim. Da pa je prireditev tako lepo uspela, se moramo v prvi vrsti zahvaliti odboru za tako lepo o-krasitev dvorane in miz. Veliko je pripomogel k veselemu razpoloženju orkester Dobida, da smo se lahko zavrteli tudi mi 80-letniki. G. Jelačič nam je poslal brezplačno krasne nageljne za dekoracijo. In ker se je g. Drenik ravno nahajal tukaj, nam je za to priložnost tudi poslal sodček piva. Posebna zahvala naši glavni kuharici, gospej Albini Merznik, in njenim pomočnicam, kakor tudi vsem tistim, ki so pomagale streči pri mizi. Rad bi jih naštel, pa ne vem vseh imen. Tudi točaji so bili zelo zaposleni in smo jim hvaležni za požrtovalno delo. V veliko zadoščenje nam je bilo, da se je vabilu na banket odzvalo tako veliko število, ki so vsi pripomogli k lepemu uspehu. G. predsednik Frank Derdič je na kratko raztolmačil zgodovino Kluba in se mu iz srca zahvalimo. Med gosti smo opazili tudi našega dobrega prijatelja iz Floride g. Lojzeta Rebola in gospo. Hvaležni smo mu, da se je odzval našemu vabilu. Torej, kakor vidite, je naš klub družaben in vesel in priporočam, da bi vstopili vanj. Imamo seje vsak zadnji torek v mesecu, po seji pa veselo zabavo ih ples pod vodstvom Grabnarjevega Janeza. S pozdravom Frank Rupert, ljubljanski stric. Srebrna poroka v Denverju DENVER, Colo. — Preteklo nedeljo smo obhajali v cerkvi sv. Rožnega venca srebrno poroko glavnega predsednika Zapad-ne Slovanske Zveze Mika Popoviča in njegove žene Marte. Sv. maše, katero je daroval župnik John Canjar za to priliko, se je udeležilo nekaj sto sorodnikov, prijateljev in znancev ter članov Zapadne Slovanske Zveze. Po prisrčni in ganljivi slovesnosti v cerkvi so se sorodniki in bližnji prijatelji ter sodelavci zbrali k zakuski v restavraciji “Pri zlatem volu”. Med gosti sta bila tudi g. župnik John Canjar in njegova mati ga. Mary Canjar. Gostje so bili povabljeni za popoldne od treh do osmih večer v obsežno dvorano “Pri zlatem volu”. Lou Novak jim je postregel za boljši tek s pijačo. Pri tem poslu sta mu pomagala Mike Popovič, Jr. ter Dan Popovič; Anna Ratkovič in Mary Jelnikar pa sta pripravili jedila v stilu samopostrežbe. Vse sta u-redili s čudovitim okusom lepote in prikupnosti. Praznično in veselo razpoloženje je doseglo svoj višek v predstavi “zabavne poroke” pod spretnim vodstvom Molly Drob-nick. Očarljivo nevesto za ta prizor je predstavljala Patsy Zi-mek, obotavljajočega ženina pa Joe Drobnick. Zaskrbljeno mater je igrala Mary Ann Popovič in za previdnega očeta, ki skrbno gleda na to, da se bo vse dobro izteklo, je bil Chet Ziemek. Za nosilca ogromnega prstana je bil mali Andy Kutes, Mike Popovič Jr. naj bi bil mala dražestna družica. Zabavne poroke uradni predstavnik je bil advokat Edward A. Jeršin. Vsi gostje so soglašali, da so vsi nastopajoči odlično odigrali svoje vloge; režiser bi po pravici moral dobiti “Oskarja”. Za zabavno godbo je skrbel veliki harmonikaš in vnuk slavljenca Mike Popovič III. Slovesnosti tako v cerkvi kakor tudi v dvorani se je udeležilo mnogo gostov od drugod. Med drugimi smo opazili družino Jurjovec iz Canon City, Colo., in go. Milič iz Puebla; zdravnik dr. Jabczyn-ski in njegova žena sta prišla iz Chicaga, lil., vnuk slavljenca John Popovič Jr. je prišel iz Boulderja, Colo., kjer študira zadnje leto na univerzi. Dve sestri slavljenca Mika Popoviča sta prihiteli iz Kanade, ena iz Indiane in ena pa naravnost iz Slovenije. To je bil prvi skupni družinski sestanek po 45 letih. Ostali sorodniki so prišli iz vseh predelov Amerike. Med odličnimi gosti so bili župan mesta Denver Thomas G. Currigan s svojo ženo, sodnik Mitchel B. Johns in Rev. Leopold Mihelich. Slavljenca sta bila poročena v cerkvi sv. Štefana v Chicagu 28. sept. 1940. To je bila za oba druga poroka, bila sta vdovec in vdova. Kmalu po poroki sta se preselila v Denver, Colo., ter začela na novem mestu kmalu posegati v javno življenje in sta oba povsod zelo priljubljena in spoštovana. Radostni slavljenec je glavni predsednik Zapadne Slovanske Zveze; na to mesto je bil izvoljen dvakrat. Obenem je tudi član K.S. K.J. Na konvenciji Zapadne Slovanske Zveze, katera se je vršila pred enim mesecem v Denverju, je odklonil ponovno izvolitev za glavnega predsednika in so ga nato delegati z aklamacijo izvolili za stalnega častnega predsednika. Ko bo njegov službeni rok glavnega predsednika potekel s 1. januarjem 1966, mu bo sledil Anton Jeršin, novoiz- svetovnega nazora, ako so mu poskušali metati polena pod noge; vedno je bil pripravljen storiti dobro ali pomagati. To je rad storil za svoje rojake, pa naj so bili Slovenci, Hrvati ali Srbi. Ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu mu je naš veliki rojak, že pokojni Anton Grdina, poslal zahvalno pismo v Chicago z značilnim vzklikom: Zakaj ni več tako zavednih in navdušenih Jugoslovanov v Ameriki! Zato ni čudno, da so se za njegovo od-hodnico iz Chicaga v Denver zbrali skoraj vsi narodno zavedni rojaki, zahvaljujoč ga za njegovo široko razpredeno javno delovanje in želeč mu trajnih uspehov v Denverju. Celo jugoslovanski poslanik in univerzitetni profesor dr. Pitamic je za to priliko prišel iz Washingtona, D.C., v Chicago. Njegova dobra in skrbna žena Marta ne nosi zastonj tega imena. Z velikim razumevanjem, toplo ljubeznijo in s požrtvovalnim delom je vedno znala stati ob strani svojemu možu ob njegovem javnem udejstvovanju in mu nuditi vedno pravo domačnost in srečo v hiši in družini. Obema slavljencema želimo: Še mnogo srečnih let! Ed Krasovich kot veste, da morajo ia načela višje modrosti izhajati iz za prijaznost, je dejal: Dali ste.ja končana. Veseli in dobro raz- 62-.krat na dan. Veliko odpiranja CINCINNATI, O. — Strokovnjaki za električne štedilnike trdijo, da odpre povprečna gospodinja svoj električni štedilnik :£NSKA KOSAiUCjV. (Zbira Vera K.) Spolnost sama premalo Sodni psiholog, katerega naloga je reševati zakone, ki so zašli v težave, je nedavno rekel: Prevelik poudarek na spolni vzgoji in nezadostno šolanje na ostalih področjih življenja je vzrok, da dekleta v Združenih državah niso sposobna za zakon. “Vzgojene so tako, da mislijo> da je vse, kar potrebujejo, nji' hova ženskost, ki se često izkaže kot nebogljenost, omahovanje in neodločnost,” je dejal dr. L A-Burch, direktor službe za posredovanje pri ločitvah zakona za okrožno sodišče v Illinoisu. Mnogo ločitvam so vzrok žene, ki so bile vzgojene v prepričanju, da imajo pravico pričakovati od moža jamstvo za lahko življenje enostavno zato, ker so ženske,” je razlagal dr-Burch. Na vprašanje od kod to, je odgovoril: Preveč poudarka na spolni vzgoji in premalo na vzgojni osebnosti... Vse je le na spolni strani zakona. Dekleta niso navajena k lastnemu razvoju v nobeni drugi smeri. Ne uče jih, da bi same poskrbele za sebe, da bi sprejele odgovornost, se lotile reševanja vprašanj, & jih stavi j a pred nje življenj6* namesto da bi le prodajale svojo ženskost! One mislijo, da je spolnost ljubezen. To je nesrni' sel. Glavni pogoj ljubezni je, jo je nekdo vreden. To je mog0' če doseči le na drugih področ' jih človekovega udejstvovanj3-Odločilno vprašanje za deklet3 je: Ali sem sposobna skrbeti za sebe in še koga drugega? Prenekatera dekleta na to vprašanje ne morejo odgovorih pritrdilno, trdi dr. Burch, k61" “so bile pripravljene le na za' menjavo svoje ženskosti za P°' steljo, hrano in oskrbo”. Le ma' lo jih more reči upravičeno ro°' voljeni glavni predsednik ZSZ.jžu: “Pri tebi sem ne zaradi pre' Slavljenec Mike Popovič se je'skrbe z vsem, ampak zato, k6j: Te imam rada!” Dr. Burch svetuje omejiteV, že v mladih letih v Chicagu zelo živahno uveljavljal v javnem življenju, tako na kulturnem in političnem polju; prav pridno je delal tudi v cerkvenih organiza- eČ' spolne vzgoje in polaganje v* je važnosti na vzgojo osebnosti’ na razvoj notranjih virov dekli' cijah ter v bratskih podpornih1 ške duše, na spoznavanje nje S3' društvih. Ni se ustrašil opazk me, iz česar se nato rodi ljub6' lastnih narodnjakov drugačnega1 zen do drugih! / . NEDELJA 10, OKTOBRA Ob 3h popoldne v Avditoriju pri sv. Vidu ‘BAVBAVČKF PRAVLJIČNA IGRA S PETJEM Igrajo otroci slovenske šole pri Mariji Pomagaj v Torontu Napisala: Marija Tozon Uglasbil: Matija Tomc Ki Režija: Vilko Čekuta ' % i tl I Prireja: Slovenska šota pri Sv. Vidu *+*+*+*++*++++*++*+*++*++*++**+**++*«*+*«++++**++++++**+*+*++*++*++4* S Kn? u ]» J ► i: jj u ]J J J u «! u OTROŠKI KOTIČEK '*+**44*44444444444444444*44**444*#**+*4++44444*4*4***+++++++*+*+*+**+' Hvala za pisemce. Čeprav sem star kot zemlja, sem galanten Zelo moram biti poznan, da je pošta prinesla drobno pisemce, ki je imelo takle naslov: Kotičkov stric, Ameriška domo-vma, Cleveland 3. Zelo sem ga bil vesel, ker je prišlo iz slovenje šole pri Marjii Vnebovzeti. Takole se glasi; Dragi Kotičkov stric! Prav gotovo si radoveden, ka-ko smo se imeli v počitnicah. Deni nisem imel korajže pisati, Se bom pa letos večkrat oglasil. Hodim k Mariji Vnebovzeti slovensko šolo. Letos sem bil veliko na Pristavi ob počitnicah. Prav lepo smo se imeli, ko smo taborili s fanti iz slovenske šole. Dobil sem veliko prijateljev. Prve dni Vreme ni bilo posebno lepo. Gospod Tone Seršen, ki je vodil taljenje, nas je učil ročnega de-a- Iz lesa smo naredili lepe klo-Ptce. Hodili smo lovit ribe in se '•opat, kadar je bilo toplo. Na Prui petek smo se vsi zbrali pri kapelici. Gospod župnik iz Gečeve nam je prinesel sv. obhaji-Y nedeljo smo imeli tudi sv. ^-ašo, ki jo je daroval gospod Tjartelanc. Ze v naprej se vese-llm drugega leta. Boš tudi Ti nami taboril? Lepo Te pozdravlja ^ Jože Urankar °ragi Jože! Dolgo pisemce, akrabolt, in esede lepo postavljene, vse le- po v vrsti kakor je treba. Vesel ern) da Ti pero tako teče. Vesel jern Pa tudi, da si počitnice tako sep0 Preživel. Vedno je treba, da lo Za^ava druži z delom in je bi-^ prav, da vas je gospod Tone del -Udi r°bnega dela. Zabava, ° i11 molitev se morajo vedno ri?° Prepletati. Da bi jaz tabo-’ ha-hahaha! Misli si, kakšen s ■ All savings deposited through OCTOBER 15th earn ...VdL*' from OCTOBER ~'-nabiBklMK»,- (CURRENT RATE) NOW 5 LOCATIONS Main Office: 813 EAST 185th STREET • 26000 LAKE SHORE BLVD. 6235 ST. CLAIR AVENUE • 25000 EUCLID AVENUE 6135 WILSON MILLS ROAD O.