Krajnfki zcpzi fo tudi dobri. *}
V nafhih novizah 10. maliga ferpana fino brali hvalo in priporozhvanje nemfhkih zepzov, in, kakor fe nam sdi, nekoliko prenaglo obfojenje nafhih krajnfkih butiz. De fe bo v ti rezhi moglo bolj zhifto in po pravizi fod iti, fe nam treba sdi , laftnofti krnjnfkih zepzov nekoliko rasloshili in njih rabo na snnnje dati.
Ker fo bili nemfhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiftiga dela zepza, kteri pri mlatenji na fnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le farno od butiz , ktere fo na krajn-fkim navadne, govoriti. Laftnofti butiz, kterih ft nifmo fhe le sdaj smiflili, ampak fo she od nekdaj vfakimu mlatizhu snane, fo te le:
1.   Butiza mora biti nar manj devet pefti dolga , dober pavz debela , in nekoliko fhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga lefa.
2.   Mora biti nekoliko, kakor lok, napeta, tako de je, kadar je navesana, proti rozhniku kriva, in de, kadar na fvoje liže pade , oba konza nekoliko na kvifhko dojita.
3.   Mora imeti na konzu podolgafto, plafhnalo gerzho, ali glavo, ktera fe mora po palizi pozhafi pogubiti 5 satoje butiza s tankim vratam le v veliki lili sa rabo.
l\» Gerzha, ali glava, mora biti na tifti ftrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn pofneta, de, kadar na gol pod  udari,  nikoli tal ne  dofeshe
Nemfhke butize, kolikor fo nam is popifvanja snane, fo veliko krajfhi, debelifhi , in tesheji , kakor krajnfke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo fvojo dolgoftjo in tesho po tleh padajo.
Pri mlatenji krajnfkiga zepza butiza ali paliza s? napeto ftraujo na fnop prileti, in fe, ker s mozhjo prišli visliga , kadar pade, poravna, in lako s zelo dolgoftjo dofti mozhno na fnopje nadene ; pa vender jo fnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako fe fnop lepo pretrefe, sernje odleti, in flama fe veliko manj rasbije , kakor pod nemfhko butizo , ktera s fvojo nepotrebno tesho in debeloftjo flamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi fe s lahkim krajnfkim zepzam manj utrudijo1, defiravno h it reji mlatijo, kakor nemfhki. Verh tega moshje, kteri fo nemfhke otepe vidili, s enim glafam prizhajo, de krajnfki mlatizhi veliko bolj zhifto mlatijo.
Tifti, kteri pravi, de nemfhki zepez fnop bolj pretrefe, kakor krajnfki,   naj nikar ne sameri, de   mu   ne   moremo
*) Radovoljni vsamemo to pitanje v nafhe novize, ako je ravno tiftimu, kteriga fmo v Nr. 3. natifniti dali, nafprotno, ker vemo, de v rezheh, kjer farno fkufhnja velja, bi ne bilo prav, farno eno terdovratno terditi. Toliko rajfhi imo pa gori imenovano pifanje v novize poftavili, ker je tako prijasno pifano. LSamo to naj nam bo pripufheno opomniti, de v hvali nemfh-kih zepzov ni bilo rezheno, de krajnfki nizh ne veljajo* — s,Vfe pievdarite in nar boljfhi obdershite!"
27
verjeti. Zke pa pravi, kakor fmo brali, de krajnfki zepez k farno gerzho na klafje pada, in tako veliko sernja ubije, ga profiino, naj pervi kraju Tki zepez, ki mu v roko pride, dobro pogleda; in upamo, de bo befedo nasaj vsel, in fposnal 5 de le nemfhki. žepe/, vezli senija pobije , kakor krajnfki, kteri je  per mlatenji teshko  kdaj na glavo padel.
Potozhnik.
28