Boris Pahor, darilo mladih ob njegovih današnjih 96 letih / 10 PRiK?R5KI 2-A K/AS w A\t Novo poročilo iz Pliskovi Poletje je za Tržaško knjigarno čas, ko je na sporedu največ dela Primorski dnevnik POLETNI FOTOUTRIP '09 . S PRIMORSKIM NA POČITNICE 4*«— rritnorsh Spunif 7 rt^lflkSnm ioni SREDA, 26. AVGUSTA 2009_ Št. 201 (19.600) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ohcet: domiselna, vesela, naša Breda Pahor Ni kaj, ob vsaki izvedbi moramo ponoviti, da je bila zamisel o Kraški ohceti več kot posrečena. Združiti prvine ljudske tradicije z zakonitostmi množičnega praznovanja ni lahka naloga, nasprotno, lahko bi celo rekli, da gre za združevanja nezdružljivega. Če upoštevamo še dejstvo, da ne gre za uprizoritev večdnevnega poročnega običaja, temveč za pravnoveljavno sklenjeno cerkveno poroko, je celotna zadeva po eni strani še bolj zapletena, po drugi pa vsebinsko tehtnejša. Za neposredno prizadete, za organizatorje in celotno skupnost. Zato trditev, da je Kraška ohcet v desetletjih postala ena najodmevnejših oblik promocije Slovencev v Italiji, ni neosnovana. Seveda skriva v sebi zanko posploševanja oz. kar enačenja kulture Slovencev v FJK s tradicijo Krasa, katere odraz je prav priljubljena oh-cet. Zamenjati del za celoto je npr. igrica, ki se je že leta poslužujejo italijanski tržaški krogi, za katere naj bi Slovenci na Tržaškem živeli le na kraških obronkih in sestavljali folklorno zanimivo skupnost. Boriti se proti takemu pojmovanju s prireditvijo, ki ima tudi folklorne razsežnosti, je drzen izziv s sladkim priokusom. Sladkim zato, ker je bil doslej uspešno izbojevan. Poroka, po ljudskih ali bolj novodobnih običajih, pa je predvsem praznik. Nanj se - kot priča naše izčrpno poročanje - ši-rom naokoli mrzlično pripravljajo. Uradno se bo slavje začelo danes v Kraški hiši, praznični dnevi pa se bodo nato bliskovito od-vrteli do nedelje, ko bo tudi Kraška ohcet 2009 že poglavje naše skupne zgodovine. afganistan - Razglasitev delnih rezultatov volitev zasenčilo krvavo nasilje Karzaj in Abdulah za zdaj skoraj povsem poravnana Sedanji predsednik dobil 40, njegov izzivalec pa 38 odstokov glasov kraška ohcet 2009 - Danes uradno odprtje Izročili ženinovo nošo Darilo krovnih organizacij SKGZ in SSO - Sešila sta jo Emil Gregori in Vera Milič TRST - Včerajšnja izročitev ženi-nove poročne noše je uvedla teden Kraške ohceti, ki ga bo v nedeljo kronal poročni obred na Tabru. Ženin Ivan bo pred oltar stopil v črni kraški noši z rumenimi elementi, nevestina obleka pa ostaja seveda ovita v skrivnost. Danes bo v Repnu uradno odpr- tje letošnje izvedbe, kateremu bo sledil koncert, ki ga pevska zbora iz Repna in Zgonika posvečata Ivani in Deanu. Na 7. strani KABUL - Dosedanji afganistanski predsednik Hamid Karzaj in njegov glavni tekmec, nekdanji zunanji minister Ab-dulah Abdulah, sta na četrtkovih predsedniških volitvah prejela vsak po približno 40 odstotkov glasov volivcev, so pokazali prvi delni izidi po preštetju desetih odstotkov glasov, ki jih je včeraj objavila afganistanska volilna komisija. Po prvih preštetih glasovih naj bi Karzaj prejel 40,6 odstotka glasov, medtem ko je Ab-dulahu svojo podporo namenilo 38,7 odstotka volivcev. Razglasitev delnih rezultatov volitev pa je zasenčilo nasilje, saj je v eksplozijah v Kandaharju umrlo vsaj 36 ljudi. Na 11. strani Gostje iz raznih delov Italije spoznavali Nadiške doline Na 3. strani Faymann: S pogovori do rešitve problema dvojezičnih tabel Na 3. strani Ruski zaključek Festivala Ljubljana Na 10. strani Žaveljski uplinjevalnik in solkanska Livarna netita polemiko Na 12. strani trst, gorica - Na višjih srednjih šolah Preverjanje znanja dijakov z učnimi dolgovi gorica - Avtosaloni čez mejo vse bolj privlačni Nekoč po bencin in meso, danes po nove avtomobile TRST, GORICA - Pred začetkom novega šolskega leta bo moralo 142 dijakov slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice, ki jim je bilo junija ob koncu pouka zaradi nekaterih negativnih ocen ocenjevanje preloženo, v okviru preverjanj dokazati, da so nadoknadili učne zaostanke. Dijakov z učnim dolgom je na tržaških šolah sto, na goriških šolah pa 42. Na Tržaškem so se preverjanja že začela v ponedeljek na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana, medtem ko bodo na ostalih šolah stekla v prihodnjih dneh. Medtem pa se morajo višje srednje šole pospešeno pripravljati na reformo višjega šolstva v Italiji, ki bo stekla s šolskim letom 2010/2011, ravnateljstva pa od vlade niso še prejela jasnih smernic o tem, kako naj organizirajo posamezne študijske smeri in njihove predmetnike, tako da ni še jasno, kaj bodo lahko ponujale. Poleg tega pesti šole tudi finančni problem, ki ga ustvarjajo tudi neporavnani dolgovi s strani države: samo slovenskim višjim srednjim šolam v Gorici tako država dolguje okrog 200.000 evrov. Na 6. in 12. strani GORICA - V preteklosti so se Go-ričani odpravljali čez mejo predvsem po kruh, mleko, meso in bencin, sedaj pa je vse več takšnih, ki se odločijo za nakup avtomobila v Sloveniji. Razlog za obisk slovenskih avtosalonov je preprost: pri nakupu avtomobilov nekaterih znamk je v Sloveniji mogoče prihraniti tudi preko tisoč evrov, kar ni zanemarljiva vsota. K temu gre dodati, da je vstop Slovenije v Evropsko unijo prinesel poenostavitev postopka. Na goriški civilni motorizaci-ji so potrdili, da vsak teden registrirajo vsaj en avtomobil, ki je bil kupljen čez mejo, v zadnjih šestih mesecih pa je število avtomobilov iz Slovenije naraslo. Na 13. strani 2 Četrtek, 20. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / koroška - Vsakoletno srečanje veteranov druge svetovne vojne na Vrhu Avstrijska vojska ne bo več sodelovala na spornem srečanju Shod je ideološko preveč povezan z nacistično ideologijo - Letos ne bo niti koroškega glavarja DUNAJ - Avstrijska vojska ne bo več sodelovala na spornem srečanju veteranov druge svetovne vojne na gori Vrh, po nemško Ulrichsberg, pri Celovcu na avstrijskem Koroškem, je v nedeljo sporočil avstrijski obrambni minister Norbert Darabos, svojo odločitev pa utemeljil z besedami, da se "dogodek ne distancira dovolj od nacionalsocialistične ideologije". Kot "kapljo če rob" je Darabos označil medijska poročila, da naj bi eden od organizatorjev srečanja iz Ulrichsberggemeinschaft oz. Skupnosti gore Vrh, Wolf Dieter Ressenig, na spletu prodajal nacistične spominke. Že pred tem pa je glede srečanja, ki je letos predvideno za 20. september, imel "slab občutek v želodcu", poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Srečanje veteranov 2. svetovne vojne na Vrhu pri Celovcu prirejajo od leta 1959. Zaradi redne prisotnosti in sodelovanja nemških nacionalnih in nacističnih krogov je srečanje vseskozi sprožalo ostro polemiko, in sicer prav zaradi njegovega uradnega značaja. Za logistiko je tako skrbela vojska, na srečanju pa so spregovorile pomembne politične osebnosti. Med drugim je leta 1995 ob robu srečanja na prireditvi v Krivi Vrbi spregovoril tudi tedanji predsednik avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) in kasnejši koroški deželni glavar Jörg Haider, ki je bivše pripadnike nacističnih enot označil za "poštene državljane, ki so znali ostati zvesti svojim prepričanjem". Haiderjev naslednik na čelu koroške deželne vlade Gerhard Dörfler, ki pripada Zavezništvu za prihodnost Avstrije (BZÖ), pa je v ponedeljek sporočil, da na srečanju zaradi njegove "konotacije" ne bo sodeloval. Avstrijska vojska ne bo več sodelovala na srečanju vojnih veteranov iz druge svetovne vojen na Vrhu, ker je to srečanje preveč povezano z nacistično ideologijo sežana - Predstavili sežanski občinski praznik Za praznik vrsta prireditev Župan Terčon zadovoljen z obračunom - Praznovanja so se začela že v prvih dneh avgusta, zaključek sredi septembra SEŽANA - Včeraj so na tiskovni konferenci v veliki občinski sejni dvorani predstavili dosežke in pester kulturno zabavni program, ki bo letos potekal ob sežanskem občinskem prazniku 28. avgustu. Praznovanje se je začelo že v začetku avgusta z izborom kraljice terana in bo trajalo vse do srede septembra, ko bo župan sprejel najuspešnejše učence in dijake. Župan Davorin Terčon je ocenil lansko leto kot leto, ki so ga zaznamovale številne pomembne investicije, a se kljub temu tudi na gospodarskem in družbenem ter socialnem področju pozna gospodarska kriza. »Največja pridobitev je dokončanje srednje večnamenske dvorane in sanacija zunanjega amfiteatra Kosovelovega doma, s čimer je Kosovelov dom po 30 letih dela (letos slavi tudi 18 let delovanja kot javni zavod) dokončan. V srednji dvorani bo potekala tudi četrtkova slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bomo podelili občinska priznanja. Sicer pa smo največ sredstev in truda namenili infrastrukturnemu urejanju JV dela Sežane (Lehte, Ograde, Lipiška cesta) in SZ dela (C.na Lenivec in Ul.Ivana Turšiča, Kamiionska cesta in del vrhovske ceste). Za investicijo v Kosovelov dom in infrastukturno urejanje mesta smo pridobili tudi sredstva strukturnih skladov Evropske unije. Zgradili smo blok socialnih stanovanj, pred nami pa je projekt izgradnje varovanih stanovanj za starejše občane. Veliko pa se vlaga tudi v komunalno opremo, ceste, vodovodne napeljave, infrastrukturo, kanalizacijo. Odprli bomo nove oz. prenovljene kulturne domove v Dobravljah, Lokvi in Toma-ju, dokončali smo obnovo vrtca v Lokvi, zgraditi pa moramo še lekarno v Dutovljah in zagotovili nove kapacitete vrtca v Sežani,« je poudaril Terčon. Podžupan Iztok Bandelj je predstavil letošnje občinske nagrajence, medtem ko je drugi podžupan Božo Marinac predstavil projekt čezmejne-ga sodelovanja, ki uspešno poteka že 10 let in se vsako leto vse bolj poglablja. Predstavil je skupne projekte, ki nastajajo na ravni evropskih razpisov, povezave vodovoda, elektrovodov, optike in plinifikacije, projekte Mobis, Kras-Carso in zaščite matičnega Krasa, kjer sodelujejo vse kraške občine. Dobro je sodelovanje s čezmejnimi občinami na področju turizma (primer Praznika terana in pršuta v Dutovljah, kjer je bila prvič za kraljico terana iz- V Botaničnem vrtu v Sežani so predstavili tudi projekt Kraško brkinska pravljica -ponudbe kraških in brkinskih stojnic o. knez Na slovenskih cestah letos zaradi prevelike hitrosti umrlo 40 ljudi LJUBLJANA - Slovenska policija je minuli teden končala s poostrenim nadzorom hitrosti na cestah, ki ga je izvajala v zadnjih štirih mesecih. V tem obdobju se zgodi največ prometnih nesreč, najpogostejši vzrok zanje pa je hitrost. Na slovenskih cestah je letos zaradi prevelike hitrosti umrlo 40 oseb, lani v enakem obdobju pa 56. V akciji je bilo izrečenih okoli 2800 represivnih ukrepov, največ glob in tudi obdolžilnih predlogov. Policija je tako v okviru akcije na avtomobilski cesti, kjer so postavljeni stacionarni radarji, v enem dnevu izmerila 40 voznikov, ki so prekoračili hitrost za več kot 50 kilometrov na uro. To pomeni, da bo nadaljnji postopek zoper njih potekal pred sodiščem, Med nadzorom so oglobili tudi kar nekaj tujcev in voznikov motornih koles. V istem obdobju je hitrost prekoračilo tudi 56 tovornih vozil. Ustavili so tudi voznika, ki je vozil 200 kilometrov na uro. Najhitrejši vozniki so sicer osebe stare od 20 do 45 let, a to ni neka posebnost, saj je v tem starostnem obdobju tudi največ voznikov. So pa v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi vozniki, stari do 25 let. V Sloveniji bencin • V« It II v«« cenejši, dizel dražji LJUBLJANA - Cene naftnih derivatov v Sloveniji so se včeraj spremenile. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,004 evra na 1,142 evra za liter, cena 98-oktanskega bencina je ostala nespremenjena pri 1,165 evra na liter. Cena dizelskega goriva se je zvišala za 0,011 evra na 1,061 evra, kurilnega olja pa za 0,006 evra na 0,611 evra na liter. Z novo smučarsko sezono tudi v Avstriji obvezne čelade za otroke DUNAJ - Na avstrijskih smučiščih bo z novo smučarsko sezono obvezna uporaba čelade za otroke do 15. leta. Za spoštovanje nove zakonodaje bodo odgovorni starši oz. skrbniki mladih smučarjev. Odrasli bodo še naprej lahko sami odločali, ali bodo nosili čelado ali ne. Uporaba smučarske čelade za otroke je že obvezna v več državah, tudi v Sloveniji in Italiji. V Sloveniji morajo imeti v skladu z zakonom o varnosti na smučiščih čelado mlajši od 14 let, za kršitelje pa je predvidena globa od 30 do 150 evrov. Uporaba čelade je za otroke obvezna tudi v Italiji, za neupoštevanje tega predpisa pa je zagrožena kazen do 150 evrov. voljena zamejka). Uspešna je avtobusna povezava Trst-Sežana, skupaj se predstavljajo na sejmih in borzah (Lyon, London), sežanska občina pa neguje stike s pobratenimi občinami v Italiji, na Hrvaške in Češkem. Predlagano pa je, da bi v Sežani nastal konzorcij slovenskih izobražencev za ohranitev slovenskega jezika, je še poudaril Marinac. Vodja sežanske reševalne postaje zdravstvenega doma Mitja Štok je predstavil pomen dveh reševalnih vozil, ki jih bodo pridobili ob sežanskem prazniku, medtem ko je Majda Valen-tinčič poudarila novopozidano območje Lehte v Sežani, kjer so uredili kanalizacijo, ceste, vodovodno omrežje, javno razsvetljavo, električno instalacijo, telefon in plinsko omrežje. Mateja Grzetič Žerjal pa je kot svetovalka za turizem in promocijo predstavila kulturni, športni in zabavni program, ki bo spremljal sežanski občinski praznik. Sledila je že prva predstavitev ponudbe Krasa in Brkinov z naslovom Kraško brkinska pravljica. V Botaničnem parku so se predstavili ponudniki kraških in brkinskih dobrot v projektu, ki je sofinanciran s strani evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Olga Knez ljubljana - Predlog SDS in SLS za izredno sejo DZ o totalitarizmih Številni odzivi v strankah Za LDS je zahteva poskus rehabilitacije kolaboracije, v SD pa ne razumejo naglice opozicije LJUBLJANA - Zahteva poslancev SDS in SLS za sklic izredne seje, na kateri bi sprejeli predlog resolucije o podpori resoluciji o totalitarizmu, je naletela na številne odzive. Za LDS je zahteva poskus rehabilitacije kolaboracije, v SD pa ne razumejo naglice opozicije. "Če resolucija zahteva obravnavo resolucije na izredni seji, naj se na isti izredni seji obravnavata tudi oba vojna zakona, ki sta za pravice in položaj naših državljanov mnogo pomembnejša od različnih pogledov strank o tem, kaj se je v posameznih državah Evropske unije dogajalo v času po drugi vojni," so v odzivu na predlog zapisali v SD.Poudarjajo, da ni običaj, da bi resolucije Evropskega parlamenta posebej sprejemali tudi parlamenti držav članic, zato v tej poslanski skupini predlagajo, da državni zbor s sklepom ugotovi, da se je s sprejeto resolucijo Evropskega parlamenta seznanil in navede mesto njene uradne objave v uradnem listu Evropske unije. Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je poudaril, da se je treba ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov do vseh žrtev obnašati pietetno in spoštovati vse, ki so se borili proti fašizmu, nacizmu in komunizmu. V SLS so prepričani, da ni mogoče celotnega partizanskega gibanja obtoževati za vse povojne poboje, kakor ni mogoče vseh domobrancev in drugih protikomunističnih borcev obsojati za prisego nemškemu okupatorju. Naglica opozicije glede sklica izredne seje je za poslansko skupino Zares nerazumna. Kot so zapisali, resoluciji ne nasprotujejo, vendar menijo, da je pomanjkljiva, saj "je pisana v duhu evropske desnice". Poudarili so še, da je razprava o resoluciji odprta in poteka od začetka poletja. Za Zares je pomembna uvodna interpreta-tivna izjava v resoluciji, v kateri bi bile poudarjene specifike posameznih držav - Slovenija v resoluciji ni omenjena, so zapisali v izjavi za javnost. Prav tako se jim zdi pomembno, da "se resolucija ne dotakne vloge Rimskokatoliške cerkve v obdobju, ki ga zajema". V poslanski skupini SNS so prepričani, da resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu skrajno neustrezno obravnava različne pojave totalitarizma v Evropi, je pojasnil vodja poslancev SNS Zmago Jelinčič.Zapisal je tudi, da o tem "zgovorno priča že gola statistika, kaj šele vsebina. Od skupaj 39 uvodnih ugotovitev, glavnih točk in alinej decidirano navaja komunizem in stalinizem enajst točk, fašizem in nacizem pa le ena". V LDS pa ocenjujejo, da gre pri zahtevi poslancev SLS in SDS za sklic izredne seje DZ o resoluciji o totalitarizmu "za ponoven poskus sprememb zgodovinskih dejstev in rehabilitacijo kolaboraci-je". Prepričani so tudi, da je "sprava s to pobudo ponovno postala žrtev dnevno političnih ambicij tistih, ki se na verbalni ravni zanjo najbolj zavzemajo". Evropski parlament je aprila letos sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je pozval k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. V ponedeljek pa je skupina poslancev SDS in SLS vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali in sprejeli predlog resolucije o podpori resoluciji o totalitarizmu. (STA) / ALPE-JADRAN Sreda, 26. avgusta 2009 3 kobarid Najdeno benečija - Na delovnem kampu združenja Pro Loco Nediške doline in Legambiente Gostje iz različnih delov Italije spoznavali lepote Nadiških dolin orozje v r r muzeje Kamp je vodila mlada Cecilia Blasutig - Urejali so steze med Klodičem in Hostnami ter pri Topolovem ■ ■ ■ BENEČIJA - Spoznavanje Benečije in njene okolice z udeležbo na desetdnevnem delovnem kampu, ki ga je v sodelovanju z okoljevarstvenim združenjem Legambiente že drugo leto zapored priredila organizacija Pro Loco Nediške doline, lahko predstavlja zanimive alternativne in delovne počitnice. Tako je osem ljudi iz različnih delov Italije (iz Rima, Neaplja, Genove, Padove, Bassana del Grappa in Macerate) med 7. in 16. avgustom prebivalo v Topolovem in pod vodstvom vodje kampa Cecilie Blasutig in njenega namestnika Valentina Floreanciga v dopoldanskih urah čistilo pot, ki povezuje IKo-dič s Hostnami in razne steze v okolici To-polovega. Popoldne in zvečer pa so spoznavali beneške tradicije in kulturo ter si ogledovali Nadiške doline in bližnjo okolico. »Šli smo na "senjam" v Matajur, kjer so lahko vsi tudi zaplesali, občudovali ognjemete v Barnasu, peljali pa smo jih tudi v Kobarid, kjer so si ogledali muzej, in na kopanje v Čezsočo. Enkrat smo šli tudi v Most na Soči, organizirali pa smo tudi zgodovinski dan na Kolovratu. Vsi udeleženci so z veseljem poslušali tudi zgodbe in legende, ki so jim jih pripovedovale domačinke v Topolovem, navdušil pa jih je tudi koncert skupine BK Evolution in obisk harmonikarjev,« je povedala še ne dvajsetletna Cecilia, ki je bila s svojo izkušnjo na koncu zelo zadovoljna, čeprav jo je na začetku skrbelo, kako se bo stvar iztekla. »Udeleženci so bili vsi precej starejši od mene, saj so bili stari trideset ali več let. Na začetku je bil to zame problem, kasneje pa se je le izšlo. Tudi oni so imeli prve dni nekaj težav, saj so se morali privaditi na življenje na vasi. To je veljalo predvsem za tiste, ki so prihajali iz Rima. Nihče pa ni vedel, da živi v teh krajih slovenska manjšina, tako da so se v teh desetih dneh naučili marsikaj novega.« To pa ni bil edini delovni kamp, ki ga je v poletnih mesecih priredilo združenje Pro Loco Nediške doline, kot nam je povedal predsednik Antonio De Toni. V sodelovanju s čedajskim vzgojno izobraževalnim in nastanitvenim centrom za priseljence Ci-viform in s finančno podporo Pokrajine Videm je približno trideset mladoletnih priseljencev od junija dalje skrbelo za vzdrževanje in urejanje različnih poti in zelenih površin v občinah Prapotno, Dreka, Srednje in Grmek. Med drugim so uredili tudi jarke iz prve svetovne vojne na Kolovratu. S svojim delom bodo zaključili konec meseca, ko bodo organizatorji pripravili tudi dokumentarno in fotografsko predstavitev uspešnega projekta, za katerega upajo, da ga bodo lahko čim prej ponovili. T.G. Gostje iz različnih delov Italije so urejali tudi steze v okolici slikovite vasice Topolov nm KOBARID - Predstavniki slovenske policije bodo muzeju v Kobaridu danes ob 12. uri podarili okoli 20 kosov orožja iz prve svetovne vojne, ki so ga policisti zasegli ali našli pri svojem delu. Kot so sporočili iz sektorja za odnose z javnostmi na policiji, so se odločili, da bodo zgodovinsko orožje raje podarili, namesto da bi ga uničili. V prihodnjih dneh bodo s tridesetimi kosi orožja iz druge svetovne vojne obdarili še Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Policisti pri svojem delu velikokrat najdejo tudi najrazličnejše orožje. Marsikdaj jih o tem obvestijo tudi občani, ki naletijo na vojaške ostanke iz prve in druge svetovne vojne, ki jih je očitno še vedno precej. Običajno ga uničijo, če pa gre za zgodovinske ostanke, pa ga lahko, tako kot se je zgodilo tokrat, tudi podarijo muzejem. (nn) avstrija - Avstrijski kancler danes na obisku v Sloveniji Faymann za rešitev problema dvojezičnih tabel z neformalnimi pogovori z vsemi strani Avstrijski kancler Werner Faymann prihaja danes v Ljubljano, kjer bo govor tudi o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem arhiv DUNAJ - Avstrijski kancler Werner Faymann želi rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem doseči ob vključitvi predstavnikov slovenske manjšine in v prvi vrsti z neformalnimi pogovori. Kot je namreč po včerajšnji seji vlade na Dunaju dejal Faymann, on ni za "velika omizja s številnimi žarometi in brez smisla". Faymann bo danes obiskal Slovenijo, kjer se bo sestal s pre-mierjem Borutom Pahorjem. Kot je napovedal, o konkretnem številu dvojezičnih krajevnih tabel na tem srečanju ne bo govora. Pripravljalni pogovori z Ljubljano so po njegovih besedah tudi pokazali, da slovenska stran tega ne pričakuje. Vsem je namreč jasno, da pri tako občutljivih zadevah ne more biti dogovora brez soglasja koroških Slovencev. Kancler je tudi poudaril, da načrtuje pogovore z Zavezništvom za prihodnost Avstrije (BZO), ki ima oblast na avstrijskem Koroškem. Če se bo izkazalo, da BZO ni zainteresiran za doseganje rešitve, pa bo treba preveriti, ali se da doseči dogovor s preostalimi tremi strankami (socialdemokrati (SPO), ljudsko stranko (OVP) in Zelenimi). Primarni cilj je sicer vključiti vse stranke, je povedal. O konkretnem časovnem okviru za rešitev spora glede dvojezičnih tabel pa ni želel govoriti. "Človek v politiki ne bi smel lagati," je dejal, a dodal, da bi moral biti spor rešen že davno. Poslej se bo iskalo možnosti, kako pomagati uresničiti razsodbo ustavnega sodišča. Lokalnega prebivalstva pri tem ne bodo obšli, ampak bo vključeno v pogovore, je še zatrdil kancler. (STA) primorski za nas - otroško uredništvo Mali kuharji na delu Skupino Plaskis sestavljamo Emma, Irina, Mirjam, Nika P., Peter, Primož in Tina. V ponedeljek popoldne smo v kuharski delavnici mesili kruh. Uporabili smo moko, mlačno vodo, kvas, sol in med (lahko pa bi tudi sladkor). Skupaj smo oblikovali ptičke, polžke, žemljice in pince. Mesti kruh nas je naučila kuharica Emilija, ki je simpatična, smešna in zelo klepetava. Skupina Plaskis V skupini Pliskis smo razumeli, da ne bomo nikoli delali v ribarnici. Včeraj smo namreč več fotografij na www.primorski.eu smrdeli po ribah, ker smo se udeležili kuharske delavnice: vodila jo je kuharica Emilija Purič, ki je poznana po vsem svetu. Kako očistimo ribe? Sardone in sardine najprej damo v slano vodo, da ne bi preveč Nika P. je v svoj objektiv ujela pripravo testa, Erika pa čiščenje sardonov smrdele (čeprav so naše vseeno smrdele). Nekateri med nami niso želeli gledati, večina pa je vseeno odtrgala ribi glavo. S prsti smo odprli njen trebuh in odstranili notranje organe ter kosti. Gospa Emilija je ugriznila v surovo ribo, da bi nam dokazala, da lahko ribe jemo tudi, ko so surove. Guglielmo, Irena, Jasmin, Klara, Nika, Raffaele in Vida 4 Torek, 25. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE / odprta tribuna Manjšina potrebuje reforme, ki ne bodo posledica prisile temveč sad razvojne vizije V teh še počitniških dneh sem razmišljal o prihajajoči sezoni in si postavil vprašanje, kako se je lotiti ob dejstvu, da smo naš (Skgz) kongres nastavili v luči potrebnih reform in si kot prioritetno nalogo zadali skrb, da jih bomo začeli udejanjati. Naloga ni enostavna, saj se dobro zavedam, da je za takšne pomembne izbire bistveno, da obstaja široko soglasje in stvarna volja, da se iz teorije preide v prakso. Vsi se v bistvu strinjajo in podpirajo potrebo po spremembah v manjšini. V isti sapi pa zaznavam bojazen marsikoga, da bi lahko reformni val spremenil dosedanji utečeni (in večkrat zbirokratiziran) sistem in zamešal karte na mizi. Bojazen nosi v sebi tudi več interesnih razlogov. Problem je tudi, da v naši skupnosti ne uspemo sestaviti omizja (manjšinskega vrha), ki bi prevzelo nalogo in skrb voditi in usmerjati našo narodnostno skupnost. Smo v bistvu manjšina brez vodstva, ki bi bilo sinteza tako civilne kot politične družbe in ki bi uživalo potrebno podporo. Globoko sem prepričan, da moramo vztrajati pri reformnih izbirah. To moramo storiti čim prej, ker se bližajo (v nekaterih primerih so že tu) časi, ki od nas zahtevajo takšen pristop, če želimo dobro naši skupnosti, predvsem njenemu organiziranemu delu. Ko smo leta 2001 dobili zaščitni zakon, smo se zavedali, da zakonska zaščita ne bo dovolj, če ne bomo tudi znotraj nas samih spremenili določen sistem, ki je bil uspešen in učinkovit v daljšem povojnem času. Tudi v našem ožjem in širšem okolju se je marsikaj spremenilo. Nastala je ideja o programski konferenci in se v bistvu ugasnila ob njenem samem nastanku. Po deželnem kongresu so mi večkrat zastavili vprašanje, kako mislimo konkretno udejanjiti reforme, za katere smo se opredelili. Zame je reformizem razumski in realistični odnos do stvarnosti, v kateri živimo. Manjšinska reforma je proces, ki potrebuje določen čas, z njenim začetkom pa ne moremo več odlašati. Določiti je treba okvir, strategijo in začeti z delom. Z zanimanjem sem prebral misli Igorja Kocijančiča, ki je v intervjuju za PD povedal, »da manjšinska organiziranost krvavo potrebuje korenite in smiselne reforme, ki so bile že zdavnaj nakazane (menim, da je mislil na programsko konferenco). Odpravo dvojnikov, poenostavitev pretiranih razčlenjenosti v manjšini ter opredelitev prioritet. Najprej bi bilo treba za-jamčiti obstoj in razvoj primarnih oz. profesionalnih ustanov, nato sistematizirati še vse ostalo. Ta proces je neizbežen in bojim se, da bo gospodarska kriza ta proces še pospešila. To pomeni, da tvegamo tako reformo, ki bo bolj rezultat prisile, kot pa sad dogovarjanja in razvojne vizije.« Vizija je bistveni del neke strategije, ki jo v tem času v manjšini pogrešam. V zadnjih tednih sem bral nekatere izjave in stališča, ki posredno obravnavajo tudi tematiko manjšinskih reform, oz. odnosa manjšine do okolja, kjer živi. Predsednik vzhodno-kraškega rajonskega sveta je ugotovil, da se nas je lotil »sindrom polne riti«, češ da nas splošno blagostanje odvrača od protestiranja. Mnenja sem, da je lahko protestiranje le eno od možnih sredstev, da dosežeš zastavljeni cilj. Brez strategije in jasne vizije, kaj pravzaprav hočeš, je protest le zaradi protesta premalo, tudi ko gre za izredno pomembne zadeve, kot je denimo tržaški regulacijski načrt in poseganje na teritorij, kjer živi tudi naša skupnost. Neštetokrat smo razpravljali o problematiki našega teritorija (primer kraške gorske skupnosti) in vedno pokazali šibkost zaradi zmede idej in nakazanih rešitev, ki so bile prej izraz potreb posameznih komponent, kot pa rešitev, ki bi bila sinteza v korist celotne naše skupnosti. Izpod peresa iste novinarke, ki je misli predsednika rajonskega sveta prenesla v uvodnik, sem prebral zanimivo razmišljanje ob primeru proseškega obiska italijanskega kmetijskega ministra, med katerim je bila slovenska beseda izrinjena. Izpostavila je misel tržaškega psihoanalitika, »češ da nekateri se najbrž nezavedno veselimo, če nam pomažejo spomenik: tako lahko vsa skupnost spet utrjuje svojo borbeno identiteto žrtve.« In ob tem kolegica ugotavlja, da znamo poiskati skupni jezik samo v vlogi žrtve, ne pa, ko je treba načrtovati manjšinski razvoj, poiskati odgovore na preštevilna odprta vprašanja, ali preprosto razmisliti, kako v tretjem tisočletju promovirati to našo skupnost. Njeno stališče podpišem in si postavim vprašanje: ali nismo tega sposobni, ker nam je zmanjkal protestni duh? Osebno se bolj nagibam k ugotovitvi, da v manjšini ni potrebne vizije in strategije ter primerno vodilno jedro, ki bi znalo stvari postaviti v prakso. Ko bi bili sposobni takšnega miselno-operativnega koraka, bi lahko rekli, da smo na dobri poti manjšinske reforme. Prijatelj in predsednik koroške Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm je ugotovil, da »prekomejno sodelovanje med Koroško in Slovenijo se hitro razvija. To so konkretni projekti, ki prispevajo k poznavanju novih ljudi in krajev. To je medkulturni dialog, ki bistveno prispeva k evropskemu zbliževanju in ki presega stare nacionalizme in zamere in je veliko bolj atraktiven, kot nekateri politični manjšinski dejavniki.« V naši organizaciji smo bili vedno pozorni do vprašanj dialoga in to kljub nekaterim kritikam, češ da naša pretirana skrb za medkulturnost in večjezičnost šibi narodnostno identiteto. Kot da bi identiteta avtomatično rastla v sorazmerju s »sovražnostjo« do drugače govorečega. Tudi takšni in podobni primeri sodijo v okvir tiste reformne poti, ki mora primerneje doreči tudi zahtevno in zapleteno vprašanje narodnostne identitete in se izogniti kategorizaciji v dobre in slabe Slovence. Skrb za slovenstvo se ne meri s pripadnostjo eni ali drugi stranki ali s pretiranim, da ne rečem včasih patetičnim patriotizmom, ki je večkrat izraz določene narodne lagodnosti in udoben umik od potrebnega in zahtevnega soočanja v večjezičnem in večkulturnem prostoru. Prepričan sem, da je ob potrebni in nujni skrbi za razvoj slovenskega jezika in narodne identitete enako potrebno, da ustvarimo čim boljše pogoje, da se v prostoru, kjer živimo, politična klima spremeni nam v korist in da se poveča krog tistih (ne)Slovencev, ki se bodo približali naši kulturi in jeziku, ga začeli obvladovati in s tem tudi bolj spoštovati našo skupnost. Ravno tako sem prepričan, da manjšini koristi sodelovanje med našo Deželo z bližnjo Slovenijo in naše pozitivno soočanje z italijansko skupnostjo v Istri. Vprašanje je, koliko v resnici delamo v to smer. Če pomislimo, koliko energije posvečamo boleči polpretekli zgodovini teh krajev, bo jasno, da nam zmanjkuje sil za pogled in načrtovanje bodočnosti, ki bi bila bolj atraktivna in zanimiva, še posebno za mlajše generacije, ki so manj obremenjene s fojbami, povojnimi poboji in raznimi totalitarizmi. In še primer, ki zadeva enkratno priložnost, ki nam jo ponuja prostor brez meje. Nogometni klubi Mladost, Sovodnje in Adria iz Mirna (v Sloveniji) so se dogovorili, da bodo sodelovali na mladinski ravni. »V duhu čezmejnega sodelovanja in čezmejnih prvenstev«, je ugotovil predsednik sovodenjskega športnega društva Zdravko Kuštrin, »smo s tem dogovorom dejansko šli dlje. Ustanovili smo prvo čezmejno ekipo«. Reformizem, takšnega, kot ga imam v mislih, zadeva tudi drugačen, bolj aktiven pristop do obmejnega prostora. Povsem primerno bi bilo, ko bi tudi na drugih področjih naše aktivnosti posnemali dobro prakso Mladosti, Sovodenj in mi-renske Adrije. Postali bi protagonisti obmejnega prostora in bi močneje osmislili vlogo naše narodnostne skupnosti. Rudi Pavšič Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Ekspertiza Ko me je znanec prosil, naj si natančneje pogledam sliko, do katere se je dokopal, in mu povem kaj več o njej, sem mu rade volje ustregel. Najprej sem ugotovil, da se je pred objektiv postavila skupina ljudi v prazničnih »gvantih«. Sodeč po oblačilih naj bi šlo za posnetek iz let tik pred izbruhom prve svetovne vojne. Moški nosijo kravato ali metuljčka, na telovnikih je videti verižice žepnih ur. Večina moških je brkatih, saj se je tedaj tako šikalo. Opazil sem v prvi vrsti mladeniča - zdel se mi je časnikar - z be-ležnico in svinčnikom. V prvi vrsti je bil tudi mož s časopisom. Skoraj gotovo gre za tržaško Edinost, sem si mislil. S skenerjem sem elektronsko povečal stran, kolikor se je pač dalo. Neznanec je žal spraskal s slike glavo časopisa, vendar sem utegnil razbrati dva naslova: »Brzojavne vesti« in »Ima li Bolgarska pravico do svobode?«. Sodil sem, da se naslov o Bolgariji gotovo nanaša na eno izmed dveh balkanskih vojn, leta 1912 in 1913. Nisem imel časa, da bi se podal v Narodno in štu- dijsko knjižnico in prelistal ta dva letnika Edinosti in naletel na stran s tema naslovoma. To sem naložil lastniku slike, da bi tako ugotovil, kdaj se je druščina zbrala in slikala. Znancu sem rekel tudi, da je posnetek verjetno z nekega praznovanja »edinjašev«, to je uslužbencev Edinosti. Kje pa so se slikali, tega nisem mogel ugotoviti. Znanec je bil zadovoljen z mojo ekspertizo. Povabil me je na ekspresno kavo v bar in mi zagotovil, da bo kmalu sledilo kaj bolj konkretnega. Od takrat ga nisem več videl. PISMA UREDNIŠTVU Odgovoržupanu Giorgiu Retu Zanemarjen položaj vaškega jedra v Nabrežini je vsem na očeh, razen de-vinsko-nabrežinskemu županu Giorgiu Retu. Župan Giorgio Ret pravi, v pismu, ki ga je naslovil uredništvu Primorskega dnevnika z dne 8. 8.2009, da preden je prišel na oblast na občino, ni obstajala še nikakršna vizija, niti najmanjši osnutek projekta, še manj pa kako upanje. Župan Ret na koncu zelo kritično ocenjuje moje delo, ko sem bil občinski svetnik in odbornik v prejšnjih občinskih upravah in trdi, da nisem storil ničesar. No, župan Ret bi moral vedeti, da je delo v občinski upravi skupinsko, sad tim-skega dela. Župan pa uporablja takšen ton, da izgleda, da je naredil vse on. To ni res! Ni res, ko pravi, da na občini ne obstaja noben osnutek za načrtno obnovitev nabrežinskega trga; naj Ret pogleda v pisarnah ali pa še bolje v arhivih letnika 1987-1988, ko se je v mandatni dobi župana Bojana Brezigarja pripravljalo in uresničilo tozadevni projekt. Mislim, da bi bilo pametno, ko bi se postavil v stik z bivšim županom Brezigarjem ali pa tudi z arh. Antonijem, ki je takrat sodeloval pri oblikovanju načrta za nabrežinski trg, ki je bil med drugim predstavljen tudi javnosti, v prostorih občinske knjižnice. Naj Brezigar in Antoni pričata o tem! Da se danes župan Giorgio Ret in drugi člani uprave pogajajo z nekaterimi javnimi ustanovami za obnovitev stavbe, kjer je bila nekoč šola, je to vsem znano. Kaj pa z jusarji, ko je že pred tremi leti občinski svet soglasno sprejel smernice transakcije? Kolikor je meni znano, je bila pristojna komisija za reševanje te problematike sestavljena komaj pred letom dni in je že nekaj mesecev, da ima des-nosredinska koalicija, ki vodi občinsko upravo, domače jusarje dobesedno za norca. Kar se nazadnje tiče pločnikov in kanalizacije na pokrajinski cesti št. 5, na relaciji Nabrežina-Šempolaj, ni res, da bo uprava rešila vprašanje nabrežinskih pločnikov, t.j. od križišča za Šempolaj do osnovne sole Virgila Ščeka. Tudi tu župan Ret ne govori resnice. Bo vendar poskrbel za ureditev pločnikov v kamnolomih od osnovne sole Virgila Ščeka do bivše Stolfove hiše, pri tem pa ni upošteval ali preprosto pozabil, da bodo mesnica, lekarna in poštni urad v vaškem središču v Nabrežini ostali brez zaščitenih pešpoti. Poleg tega, za ureditev ceste v »podmeji«, od pokopališča do stare vasi, so sedanji upravitelji poskrbeli šele pred tremi leti in to na predlog, ki ga je svetnik in odbornik Viktor Tanze predstavil »davnega« leta 1996. Massimo Veronese, načelnik liste Skupaj ljubljana Kociprovi stripi v KUD France Prešeren Serijo postavitev pod skupnim naslovom Slovenski stripovski klasiki v KUD France Prešeren v Ljubljani so sinoči zaključili z odprtjem razstave Marka Kocipra. Avtor velja za enega najbolj plodovitih slovenskih avtorjev z izredno svojskim likovnim in pripovednim pečatom. Na odprtju je Kociper predstavil tudi svoj novi album Jazbec in ostali svet. Rdeča nit stripovskega ustvarjanja Marka Kocipra (1969) je erotika. Zdrsu v ceneno pornografijo se avtor izmika s humorjem ter z grotesknostjo in absurdnostjo situacij, v katere zapleta svoje like. Njegove stripe bi lahko opredelili še z drugimi zvrstnimi oznakami; zlasti sta to av-tobiografija in satira, občasno tudi znanstvena fantastika, so sporočili iz KUD France Prešeren. Vse omenjeno velja tudi za novi Kociprov album Jazbec in ostali svet, ki bo izšel v zbirki Republika Strip. V središču dogajanja je Jazbec, nič kaj kreposten lik - zabušant, ženskar in neskromen pivec. Njegove slabosti so dokaj ljudske in tudi zato vzbuja nemalo simpatij. Razstava vključuje tudi Kociprova dela starejšega datuma: Erotični almanah, Hardy hard hotel, Deja vu in Prvič in bo v trnovskem kulturnem hramu na ogled do 7. septembra. / ITALIJA Sreda, 26. avgusta 2009 S belluno - Gorovje je postalo svetovna dediščina Unesca Napolitano: z Dolomitov nov poziv k enotnosti Italije »Od Dolomitov do Eolskih otokov, italijansko naravno bogastvo je nedeljivo! « AURONZO - Dolomite je organizacija Unesco proglasila za del svetovne dediščine. Predsednik republike Giorgio Napolitano je izkoristil včerajšnjo slovesnost ob vznožju očarljivega gorovja v pokrajini Belluno v »ligaškem« severu za ponoven poziv k enotnosti in nedeljivosti države. Tako kot Dolomiti so tudi Eolski otoki postali del svetovne dediščine, to italijansko naravno bogastvo pa je nedeljivo, je poudaril, in pozval k premostitvi lokalističnih teženj in stremljenj po ločitvi države. Namig na polemike ob pripravah na proslave skorajšnje 150-letni-ce zedinjenja Italije je bil na dlani. Svečanost ob vpisu Dolomitov med kraje svetovne dediščine so priredili kljub včerajšnjemu dnevu žalovanja v Bellunu za štirimi prostovoljci, ki so se smrtno ponesrečili v hribih s helikopterjem. Njih se je predsednik Napolitano uvodoma spomnil in izrazil svojo solidarnost njihovim družinam. Svečanost je bila vsekakor prirejena dnevu žalovanja: kljub zgodovinskemu trenutku brez poudarjene evforije. Vpis Dolomitov v knjigo Unesco je kronal zagnana prizadevanja deželnih in krajevnih institucij in vsedržavne vlade, v duhu sodelovanja, je poudaril predsednik republike in s tem prvič opozoril na potrebo po enovitosti države. Naglasil je, da bo treba zaščitene kraje ovrednotiti. Pred svetom moramo prevzeti to odgovornost, je poudaril, in - ob prisotnosti ministrice za okolje Stefanie Prestigiacomo - spomnil na 9. člen italijanske ustave: republika ščiti krajino, zgodovinsko in umetnostno dediščino države. Spet je ponovil poziv k enotnosti države v vseh svojih aspek-tih, tudi krajinskem. Kajti taki naravni biseri, kot so dolomitski vrhovi, so last vseh, ne le enega dela države, je opomnil. V ta namen bo treba po eni strani obogatiti trajnostno vzdržljivo turistično ponudbo, po drugi pa tudi zagotoviti spoštovanje zaščitnih norm, je napovedal Napolitano. »Dolomiti so spomenik Italije!« je poudaril predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo, ki se je tudi udeležil slovesnosti v Auronzu. Njegova prisotnost ni bila naključna, saj sodi del teh hribov tudi na območje Furlanije-Julijske krajine. Zanj so Dolomiti »nezamenljiv resurz«, ki pa ga je treba promovirati s trezno turistično prisotnostjo ter zaščititi tako ozemlje kot tudi tamkajšnjo skupnost, ljudi in krajevne kulture,« je poudaril predsednik Tondo. Ministrica Prestigiacomo in predsednik Napolitano ob plošči, ki od včeraj spominja na vpis Dolomitov med svetovno naravno dediščino Unesca ansa Priseljenke iz Eritreje na krovu italijanskega čolna ansa priseljenci - Spor med Ligo in Vatikanom Veglio: Calderolijeve izjave nesprejemljive RIM - »Besede ministra Roberta Calderolija so nesprejemljive in žaljive, kot da bi jaz nosil odgovornost za uboge umrle v sredozemskih vodah«. Tako je predsednik papeškega sveta za migrante msgr. Antonio Maria Veglio včeraj ostro odgovoril ligaškemu ministru, po mnenju katerega je Veglio v zvezi s smrtjo 73 priseljencev govoril v osebnem imenu. Veglio je pred štirimi dnevi poudaril, da imajo pravico do sprejemanja in do pomoči tudi nezakoniti priseljenci ter naglasil, da mora razvita družba upoštevati pravice migrantov in opustiti egoizem. Dodal je tudi, da je t.i. civilna družba vedno bolj egoistična in raje deli svoje dobrine z domačimi živalmi kot pa s tujci. Calderoli je kasneje povedal, da je bilo to le njegovo osebno mnenje in da torej ni odražalo stališča Vatikana ali škofovske konference. Poudaril je tudi, da je nujen »jasen znak« za zajezitev prihodov priseljencev, ki se podajo v Italijo »tudi na osnovi besed opozicije ali predsedni- priseljenci - V gumenjaku 57 priseljencev, večina iz Eritreje Lampedusa: novi prihodi Plovilo najprej prestregla malteška mornarica in ga »pospremila« do italijanskih teritorialnih voda LAMPEDUSA - Novi prihodi eritrejskih priseljencev po morju v Italijo. Po tragediji 73 prebežnikov med plovbo v Sicilskem prelivu (pot iz Afrike je preživelo le pet potnikov) je patruljni čoln italijanske finančne straže včeraj zjutraj kakih 10 milj od Lam-peduse prestregel gumenjak, na krovu katerega se je trlo 57 migrantov. Večina jih je bila iz Eritreje. Priseljence so vkrcali na dve motorna čolna obalne straže in jih prepeljali v pristanišče Porto Empedocle na Siciliji. Vsi so bili v zadovoljivem zdravstvenem stanju, razen enega, ki so ga s helikopterjem takoj prepeljali na Lampeduso. Kot v primeru »gumenjaka smrti« izpred petih dni, so tudi tokrat plovilo s pribežniki najprej prestregli malteški pomorski organi. Izvidniški čoln malteške mornarice je pospremil gumenjak do italijanskih teritorialnih voda in obvestil italijanske oblasti o novem prihodu prebežnikov. Italijanski preiskovalci so v gumenjaku našli nekaj rešilnih pasov malteške vojaške mornarice. Pomeni, da so Maltežani skušali za silo pomagati ljudem na gu-menjaku, niso pa dovolili, da bi pripluli na Malto. Glasnik malteških oboroženih sil Ivan Consiglio ni hotel dati nobene izjave o vlogi, ki jo je odigrala Malta v zadevi. V Italiji pa se ni še pomirila politična polemika po tragediji 73 Eri-trejcev v Sicilskem prelivu in »odkritju« gumenjaka s petimi preživelimi potniki. Tudi takrat so italijanski organi našli v gumenjaku rešilne pasove malteške mornarice. Pomeni, da so malteške pomorske sile prišle v stik z gumenjakom, skušale za silo pomagati ljudem na krovu, niso pa storile ničesar, da bi zagotovile njihovo varnost. Po nekaterih novicah naj bi tudi oskrbele gumenjak z gorivom, kar pa ni bilo dovolj, da bi preprečile tragedijo. Tajnik Demokratske stranke Dario Franceschini je včeraj v bolnišnici Vincenzo Cervello v Palermu obiskal dva od petih preživelih priseljencev. »Kar se v teh dneh dogaja je sramota, ki ni vredna pravne kulture in omike, ki jo priznavajo Italiji po vsem svetu,« je poudaril, in »povabil« ministre in voditelje desnosredinskih strank, »ki so tako ponosni na vladne rezultate, naj pridejo sem in naj se na lastne oči zagledajo v oči dekleta, ki je preplula morje, da bi zbežala pred vojno in opustošenjem v domovini.« Msgr. Antonio Maria Veglio ka papeškega sveta za migrante«. Veglio je včeraj pojasnil, da ni govoril v osebnem imenu. Nasprotno, poudaril je, da »mi je v veliko čast govoriti v imenu Vatikana« in da »nista niti Vatikan niti škofovska konferenca nikdar zanikala mojih trditev«. Kar pa zadeva lastne izjave, je razložil, da je izhajal iz tragičnega dejstva, se pravi smrti številnih ljudi. Pri tem ni nameraval obtožiti nikogar, ampak hotel je pozvati vse, ki so za to zadolženi, da prevzamejo tudi odgovornost. tunizija - Ob zori Tunizijske oblasti zasegle sicilsko ribiško ladjo TRAPANI - Boj med tunizijsko vlado in italijanskimi ribiškimi ladjami zaradi neupoštevanja morske meje se nadaljuje. Tunizijske oblasti so namreč včeraj ob zori zasegle ribiško ladjo Chiaraluna iz kraja Mazara del Vallo blizu Trapanija, potem ko jo je tunizijski izvidniški čoln zalotil med ribarjenjem v tunizijskih vodah. Posadko ladje Chiaraluna je sestavljalo sedem mož (trije Italijani in štirje Tunizijci), ki so morali zasidrati plovilo v tunizijskem pristanišču Sfax. Župan kraja Mazara del Vallo Nicola Cristaldo je izjavil, da je ladja zašla v tuje vode zaradi okvare na ustreznih napravah. Pokrajinska uprava iz Trapanija se je takoj zavzela za izpustitev posadke in same ribiške ladje, medtem ko se je predsednik Dežele Sicilija Raffaele Lombardo v ta namen obrnil neposredno na italijansko zunanje ministrstvo. Dodati velja, da so ladjo Chiaraluna v marcu že zaplenile libijske oblasti, ko je ribarila 40 kilometrov pred libijsko obalo. Na krovu je bilo takrat deset članov posadke (šest Tu-nizijcev in štirje Italijani). EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. avgusta 2009 valute evro (povprečni tečaj) 25.8. 24.8. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4324 13S,0S 1,4323 13S,S7 ruski rubel mniickn niniia 9,78S9 44,9399 69,8370 9,784S 4S,0410 69,6310 II lUlJjKa 1 ULilJCI danska krona rvritancKi ti int 7,4429 0,8740S 7,4431 0,86820 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 10,089S 8,609S 10,1046 8,S84S 1 1UI VCjKa 1S.I Ul Id češka krona 2S,3S6 1,S171 2S,440 1 S184 JVILOIJKI 11 al 1K estonska krona msH^arcki trtrint 1S,6466 266,96 1S,6466 268 1S 1 1 lcl TRST O /X..)> /j--1 O «¡r* __ 22/29O ČRNOMELJ ZAGREB 14/31 O REKA 17/30 (^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo povsod prevladovalo zmerno oblačno vreme, čez dan se bo nekoliko pooblačilo zlasti v hribih. Popoldne bodo možne plohe in nevihte, ki bodo verjetnejše v Karnji. Tudi drugod po deželi niso nevihte povsem izključene. Ob morju bo pihal šibak do zmeren južni do jugovzhodni veter. Nekoliko soparnejše bo kot prejšnje dni. Večinoma sončno bo, popoldne bodo predvsem v zahodni Sloveniji nastale posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. J Danes bo Alpe oplazila atlantska fronta, nad našo deželo bodo zato začasno dotekali šibki jugozahodni tokovi, ki bodo občasno vlažnejši. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 19.54 Dolžina dneva 13.35 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 13.41 in zatone ob 22.27 A Nad Alpami je oslabljena hladna fronta, nad vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. S šibkimi jugozahodnimi vetrovi k nam priteka bolj topel in dokaj suh zrak. BIOPROGNOZA Danes bo sprva vremenski vpliv ugoden, popoldne bo po nekaterih nižinah občutek soparnosti. Najbolj občutljivi bodo imeli značilne vremensko pogojene težave. Moteno bo spanje v noči na četrtek. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja je 22,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.10 najvišje -4 cm, ob 6.22 najnižje -12 cm, ob 13.44 najvišje 31 cm, ob 22.26 najnižje -23 cm. Jutri: ob 14.00 najvišje 21 cm, ob 0.53 najnižje -27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............27 2000 m ..........13 1000 m ..........22 2500 m ..........10 1500 m ..........17 2864 m............8 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 7, po nižinah 6 in pol. O GRADEC -/- CELOVEC O 14/28 O 12/25 KRANJSKA G. O TRŽIČ 14/29 O KRANJ O 13/28 S. GRADEC CELJE 14/29 O MARIBOR 015/29 PTUJ O M. SOBOTA O 14/30 O LJUBLJANA 16/30 POSTOJNA O 12/27 . ČRNOMELJ REKA 1 9/30 N. MESTO 15/30 o ^ ZAGREB 16/31 O Po nižinah in ob morju bo zmerno oblačno, pihali bodo krajevni vetrovi. V predalpskem svetu in v Alpah bo več spremenljivosti, popoldne ni povsem izključena kakšna krajevna nevihta. (NAPOVED ZA JUTRf \ Jutri in v petek bo povečini sončno in vroče. V četrtek popoldne bo predvsem na zahodu in severu države možna kakšna nevihta. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER POLETNI FOTOUTRIP '09 S PRIMORSKIM DNEVNIKOM seul - Vesoljska tekma na Daljnem vzhodu Južna Koreja sama izstrelila svoj satelit Primorski j* flVJitf Sni-UHlllMIirHnm (Mitttlf T i>kvniTOi SEUL - Južna Koreja je včeraj izstrelila svojo prvo raketo, ki je v vesolje ponesla telekomunikacijski satelit, ki pa se ni uspešno utiril. Južna Koreja je izstrelitev rakete, ki so jo pozorno spremljali tudi v Severni Koreji, sprva načrtovala že za konec julija, a jo je večkrat prenesla zaradi tehničnih težav. Včeraj je šlo pri izstrelitvi sprva vse po načrtih, so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočili iz Seula. Raketo so okoli 10. ure po srednjeevropskem času izstrelili iz vesoljskega centra na otoku Oenaro, 450 kilometrov južno od Seula, pet minut kasneje pa se je druga stopnja rakete uspešno ločila od prve. Druga stopnja rakete je ponesla satelit v orbito, a ga ni uspešno utirila, je sporočil južnokorejski minister za znanost Ahn Byong Man. Izstrelitev si je preko neposrednega televizijskega prenosa ogledalo več milijonov Korejcev. Južna Koreja je prvič sama izstrelila telekomunikacijski satelit. V vesolju ima sicer že enajst satelitov, ki pa jih je tja ponesla s tujimi raketami. Tudi tokrat je izstrelila raketo, zgrajeno s pomočjo ruske tehnologije, a s svojega ozemlja. Kot navaja AP, se želi Južna Koreja z izstrelitvijo rakete priključiti ve- soljski tekmi na Daljnem vzhodu in s svojimi zmogljivostmi konkurirati Kitajski, Japonski in Indiji. V Severni Koreji so že pred današnjo izstrelitvijo opozorili, da bodo pozorno opazovali, kako se bodo na juž-nokorejsko raketo odzvali v svetu, zlasti v ZDA. Severna Koreja je aprila izstrelila lastno večstopenjsko raketo, ki naj bi prav tako v vesolje ponesla satelit. Toda mednarodna skupnost je to ocenila kot preizkus balistične rakete, ki bi lahko ponesla jedrsko orožje. Varnostni svet ZN je zaostril sankcije proti režimu v Pjong-jangu, ker naj bi kršil prejšnje resolucije, ki Severni Koreji prepovedujejo aktivnosti z raketno tehnologijo. V Južni Koreji opozarjajo, da izstrelitev obeh raket ne gre primerjati. Poudarjajo, da so dejanja Južne Koreje popolnoma transparentna in zagotovo namenjena miroljubni uporabi raketne tehnologije. »Naša država, podpisnica mednarodnih sporazumov o neširjenju jedrskega orožja, se je vesoljskega razvojnega programa lotila odgovorno in odprto,« pravi tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva v Seulu Won Tae Jae. (STA)