Poštnina platana v gotovini
itev. 271. V Uublfani, torek 29. novembra 1938. Letoll |
Predsednik angleške vlade in zun. minister bosta obiskala v začetku januarja Rim
London, 29. nov. o. Poluradno poročajo, da bosta predsednik angleške vlade Chamberlain in lunanji minister Halifax uradno obiskala Rim v začetku januarja, najbrž 10. ali 12. V Rimu bosta imela važne razgovore z Mussolinijem in zunanjim ministrom Cianom. Razgovori bodo veljali izpopolnitvi italijansko-angleškega sodelovanja. Domnevajo, da bodo pri angleškem obisku obravnavali naslednja vprašanja:
1. Špansko vprašanje, glede katerega bo Chamberlain zahteval, naj Italija odpokliče nove oddelke prostovoljcev iz nacionalistične vojske. Potem bi Anglija priznala generalu Francu vojne pravice.
2. Chamberlain bo skušal pripraviti pogoje Ea popoln sporazum med Francijo in Italijo. Za
ta sporazum pa zahteva Mussolini, da se Francija ueha vmešavati v špansko vprašanje in da prizna nacionalistično državo ter vojne pravice generalu Francu.
3. Chamberlain bo najbrž prosil Mussolinija, naj posreduje, da bi Nemčija uredila svoje od-nošaje z Anglijo ter s tem omogočila sklenitev zveze štirih velesil in omejitev oboroževanja.
4. Razgovori se bodo nanašali tudi na gospodarska vprašanja v Abesiniji, na trgovino med Abcsinijo in angleškimi kolonijami in na pomorsko ravnovesje med Anglijo in Italijo na Sredo-zmskem morju.
5. Možno je, da se bodo dotaknili tudi nemških zahtev glede kolonij in se posvetovali o tem, kakšne možnosti so za vrnitev teh kolonij.
Pariz, 29. nov. o. Novi italijanski poslanik v Parizu, Guariglia, bo danes izročil svoje poverilnice predsedniku republike Lebrunu. S tem bodo vzpostavljeni redni odnošaji ined Francijo in Italijo, ki so bili prekinjeni vse
plava, ki je prizadejala veliko škodo na, polju. Mnogi posestniki so bili zaradi te poplave hudo prizadeti, ker jim je voda uničila ves žitni pridelek in seno. Po poplavi je bila najhuje prizadeta Apaška kotlina v širokem pasu vzdolž reke Mure, kje rje voda odnašala in uničevala vse, na kar je naletela.
Po tej katastrofalni poplavi je poslala banovina v prizadete kraje cenilno komisijo, ki je ugotovila škodo, a istočasno je posebna tehniška komisija pregledala rečni tok in uvidela potrebo po nujni regulaciji reke Mure. Komisija je izdelala načrt, po katerem bi se izvedla regulacija na ugoden način, da se s tem obvarujejo ogroženi predeli pred nadaljnjimi poplavami. Dela so se za tem kmalu pričela na najbolj ogroženem predelu v Zgornjem Cmureku, kjer je voda ob poplavi j>o-rušila del banovinske ceste Zg. Cmurek—Apače. Porušeni obrežni del ceste so že skoraj povsem uravnali, a sedaj teko dela ob nasipanju gramoznega nasipa ob obrežju, ki bo vzdržal deročo vodo ob poplavah. Ob cesti pa grade obrežni varovalni zid. Pri teh delih je zaposlenih okrog 60 delavcev. Regulacijska dela napredujejo tudi v Gornji Radgoni, kjer nameravajo zgraditi poseben varovalni izid ob reki Muri vzdolž trga, kajti ob zadnji poplavi je ves spodnji del Gornje Radgone občutno trpel.
Z novo regulacijo bo storjeno za našo severno mejo veliko delo, ki bo obmejnemu prebivalstvu najboljša opora in jamstvo za njegov gosr>odarski in kulturni napredek.
Boi ZZD za izva*en!e socialne zakonodafe
Iz vseh do sedaj priobčenih poročil o našem narodnem delavskem strokovnem gibanju jo razvidno dvoje dejstev, ^ ki dajejo našim socialnim razmeram svoje obteženje:
1. Zahvaljujejo se politiki sedanje vlade dr. Stojadinoviča in Korošca, ki je storila vse, da je uveljavljena v naši državi za zaščito delavskega stanu socialna zakonodaja, za katero nas lahko zavida marsikatera modernih držav.
2. Naše slovensko delavstvo ima svojo lastno, narodni skupnosti pripadajočo strokovno organizacijo Zvezo združenih delavcev, ki zastavlja vse svoje sile, da se obstoječa socialna zakonodaja v posameznih primerih tudi stvarno izvaja.
Omenjena dejstva tvorijo jedro tudi v naslednjem primeru:
Lesni delavci v Mislinjski dolini, ki so organizirani v ZZD, se že dalj časa zavzemajo za zboljšanjo svojega položaja in pripierno ureditev delovnih pogojev; vendar se je prizadeto jx>d-tje g. dr. Pergerja v Mislinju doslej spretno izognilo pogajanjem in tudi zadnji razgovori, ki so se vršili dne 18. novembra med podtjetjem in zastopniki delavstva, niso imeli uspeha, da se skličejo pogajanja.
Da prepreči sleherno izigravanje upravičenih delavskih zahtev, je napravila centrala ZZD vlogo na okr. načelstvo v Slovenjem Gradcu in zaprosila za poravnalno razpravo. Ker bo podjetje na poziv oblasti vsekakor moralo pristati na pogajanja, bo mislinjsko delavstvo dobilo priliko, da 6i, v okviru obstoječih socialnih zakonov, pod vodstvom ZZD, pribori boljši košček kruha.
Žalostna usoda mladega divjaka
Maribor, 27. novembra.
Na Špičniku ob severni meji se je danes ustrelil 19-letni delavec Herman Maček. Kljub temu, da je umrl žalostne smrti, se ie vendar ves kraj oddahnil, ko je začul to veet. Daši je bil še mlad, je vendar strahoval ne samo domače, temveč vso okolico. Vedno se je pretepal ter je imel zaradi lega že opetovano posla s sodiščem. Pred nedavnim časom je bil zaradi težke telesne poškodbe obsojen na pogojno ječo. Snoči pa jo zopet podivjal ter je navalil na svojega deda in ga hudo pTetepel, tako da ima starček resne poškodbe. Sedaj ee je ustrašil posledic tega dejanja, ker je vedel, da mu sodniki drugič ne bodo prizanesli ter ne bo obsojen na pogojno ječo. Zaradi tega ee je ustrelil s samokresom v glavo ter so ga našli domači že mrtvega.
Vsa moravska dolina za dr. Koroica
Moravče, 27. nov.
Volivno gibanje v moravški dolini je v polnem razmahu. Možje in fantje se pridno udeležujejo sestankov, ki so se vršili že po vseh večjih vaseh širom po moravški občini. Nasprotniki nimajo takih sestankov ter bi jim tudi nič ne koristili. Na zmago pri volitvah pri nas ne morejo računati, zakaj vsa moravška dolina je odločno na strani slovenskega voditelja dr. Korošca. To se je pokazalo v nedeljo na votivnem zborovanju v nabito polni dvorani Ljudskega doma. Do 1000 zavednih volivcev je burno pozdravljalo kandidata g. Štrcina ter ga tako rekoč že izvoiilo za svojega poslanca. Govor dr. Žvoklja, ki je obračunaval z raznimi prijatelji bivšega režima, je izzval gromovito odobravanje pa tudi ogorčenje ob sjx>mi-nu na preganjanja in krivice. Val navdušenja se je ob zaključku izlil v mogočno pesem »Hej Slovenci«, ki jo je pela vsa dvorana. Ljudstvo je živahno vzklikalo svojemu kandidatu Štrcinu in dr. Korošcu, za katera pojdemo 11. decembra pogumno na volišče.
Iz Slovenskih goric
Kokošji tatovi so spet pričeli z delom po severnem delu Slovenskih goric. Ti neprijetni gostje se običajno pojavljajo vsako leto pred zimo. Pretekli teden so oplenili ti »lisjaki« več kurnikov in odnjsli nekaj posestnikom in viničarjem vse kokoši.
Volivno gibanje je tudi v Slovenskih goricah doseglo svoj višek. V okraju Maribor levi breg bodo 11. decembra Slovenjegoričani pokazali, kako strnjene so naše vrste ob narodnem voditelju, rojaku Slovenskih goric, dr. Korošcu. Glasovali bodo za listo JRZ, katere kandidati so delavni možje, ki uživajo povsod zaupanje in spoštovanje, župan od Sv. Ane g. Špindler Jože in podžupan g. Žebot Franjo iz Maribora. Za zaupanje si prizadevajo kajpak tudi kandidati iz tabora, ki nastopa proti večini slovenskega naroda s svojo demagogijo in z vsemi mogočimi obljubami. Naši pošteni volivci bodo 11. decembra izrekli s svojim glasovanjem zasluženo obsodbo tem liudeni, za katere ni več prostora med nami.
Ne nasedajte goljufom I
Celje, 28. novembra.
Na sejme v celjskem okraju prihaja vedno več izkoriščevalcev, ki najprej s strelskimi in drugimi igrami vabijo k sebi ljudi, nato pa jih pregovore, da pričnojo z igranjem hazardnih iger. Take reči vidimo skoraj na vsakem najmanjšem sejmu na deželi, vidimo jih celo na živinskih sejmih, kjer s svojo spretnostjo goljufajo in oskubio marsikaterega poštenjaka. Premnogokrat se dogodi, da pride kmet na sejem, kjer proda telička ali prašička, da bi si kupil prepotrebno obleko ali perilo, pa ga ti goljufi z neko posebno privlačnostjo zvabijo, da prične z igro. Mnogo jih pride na sejem zato, da bi si kaj kupili z denarjem, katerega so si prihranili z odtrgovanjem od ust, pa jih dobe ti goljufi, ki na spreten način vžgejo v igralcu strast, da igra, dokler vsega ne azigra. Šele, ko je žep prazen, se zgrozi, a je že prepozno. Goljuf se prav na široko in potuhnjeno smeje, kmet pa gre z žalostnim srcem domov.
Ti goljufi si v mesta ne upajo, svoj nepošten posel opravljajo raje v vaseh in trgih, kjer ni tolike kontrole kot v mestu. Oblast naj bi prepovedala vse hazardne igre, posebno pažnjo pa naj posveti številnim obiskovalcem naših sejmov z juga. Naš narod je narod poštenjakov, zato bo enkrat obračunal z izkoriščevalci in goljufi. Vsem kmetom pa naj velja beseda prijateljstva, da se izogibajo na sejmu takih ljudi, ki jim kradejo to, kar so si z žuljavimi rokami zasiužili in s pri-trgovanjem od ust prihranili.
Navodila za slavnostni sprevod 1. decembra
Ljubljana, 29. novembra. Vea društva in organizacije 6e zbero na Vodnikovem in Krekovem trgu ob 17.30, in eicer na prostorih, kakor jih je sklenil rediteljski odsek. Godbe se postavijo na čelo 6kupin po navodilih rediteljev. Na zbirališčih bodo postavljene table z označbami posameznih skupin, za red in orientacijo pa bodo skrbeli posebni reditelji pod nadzorstvom mestnih uradnikov. Reditelji bodo imeli na levem rokavu bel trak z napisom »Reditelj« in z mestno štampiljko, službujoči mestni uradniki bodo pa imeli belo,zelene trakove na rokah. Prosimo, da se v vsem pokorile naredbam rediteljev, ki bodo na razpolago tudi za vse informacije. Baklo bodo naprodaj za Vodnikovim spomenikom na Krekovem trgu po 1 din komad. Baklo je treba prižgati šele, ko se prične sprevod premikati. Pri prižiganju bakei bodo pomagali reditelji in meotni poklicni gasilci. Sprevod kreno točno ob 18, ko se priključi vojaškemu obhodu, zato prosimo, da so vsi udeleženci zanesljivo najkasneje ob 17.30 na mestu. Slavnostni sprevod so bo pomikal po naslednjih ulicah, trgih in cestah: Pred škofijo, Stritarjeva ulica, Tromostovje, Marijin trg, Miklošičeva cesta, Kralja Petra trg, Tavčarjeva ulica, Ajdovščina, Tyrševa cesta, Šelen-burgova ulica, Kongresni trg, Vegova ulica, Zoisova cesta, Šentjakobski most, Trubarjeva ulica, Sv. Jakoba trjr, Stari trg in Mestni trg, kjer posluša nagovor župana dr. Jura Adlešiča. Po govoru zaigra vojaška godba narodno himno. Po himni razhod, in sicer naj odkorakajo organizacije spet v strnjenih vrstah v svoje prostore, prav tako kakor naj tudi vse večje organizacije pred sprevodom v strnjenih vrstah prikorakajo na zbirališče na Vodnikovem in Krekovem trgu. Ljubljana naj 6loino manifestira za kraljevino Jugoslavijo, kakor je zanjo 6ložno manifestirala pred 20 leti! Društva, ki se še niso prijavila k udeležbi, naj se ustno ali pismeno zglase mestnemu tiskovnemu referentu, soba št. 37 v i. nadstropju mestnega poglavarstva, Mestni trg št. 2.
Nov kolesarski tat prijet
Stahovica pri Kamniku, 28. novembra.
Že v naših gorskih krajih, kjer je nekdaj vladalo sožitje in spoštovanje do vsega, posebno do tuje lastnine, se pojavlja od časa do časa kakšna drzna tatvina. Tako je bil te dni razkrinkan 19-letni kolesarski tat Z. J. iz Okroglega, ki je ein bivšega veleposestnika in imovitega kmeta. V razdobju treh mesecev sta zmanjkali dve kolesi. Mar1 eikomu pa je s kolesa, ki ga je pustil pred hišo ali gostilno, zmanjkal dinamo. Septembra je spet zmanjkalo tretjo kolo, ki je bilo last žene gostilničarja Erjavška Lojzeta. Samo za trenutek je v mraku pustila kolo pred hišo — pa je že izginilo. Kolo je bilo vredno 1450 dinarjev. Začelo se je zasledovanje in poizvedovanje vse križem, dokler ni kamniškim orožnikom prišlo to na uho. Ko so razne slutnje precej dozorele, sta odšla v Stranje orožniški vodnik g. Šnabel in kaplar g. Ivanovič. Zvedela sta med potjo šo marsikaj in končno tudi to, da se je ukradeno kolo ge. Erjavškove v noči od 21. na 22. t. m. znašlo ob novo zgrajenem poslopju g. Uršiča Petra. Nato jo patrola odšla k sestri Z. J-a. v Bistriščico ter izvršila temeljito hišno preiskavo. Našli so dve kolesi, 6 dinam ter precej drugih delov koles. Zdelo se je, da je imel pravo mehanično delavnico; diname, ki jih .je nabral po drugih kolesih, pa je prodajal po 7 do 8 kovačev, tako da je imel vedno kak »cvenk'« za priboljšek. Vsa zaloga Ž. J. je bila zaplenfena in oddana tukajšnjemu okrajnemu sodišču.
Zahtevajte povsod naš list!
V Trstu je umrla najstarejša meščanka Ernesta Marinič, stara 102 leti. Časopisi posvečajo ob tej priliki pokojni daljše članke.
Požar je uničil hišo znanega oskrbnika koče na Kaninu Josipa Kravanje. Poleg vse opreme je požar uničil ves letni pridelek, tako da je ostal Kravanja popolnoma na cesti brez vsega e številno družin" Planinsko društvo je pričelo zbirati zanj prispevke.
Vlomilci v cerkve v Sl. goricah pred sodniki
Aiaribor, 29. novembra.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se zagovarja danes ena najdrznejših vlomilskih tolp, kar jih je zadnja leta delovalo v Slovenskih goricah. To so vlomilci, ki se niso strašili niti pred najhujšimi zločini ter so si naprtili na vest dva cerkvena ropa.
Iz preiskovalnega zapora, v katerem se obtoženci nahajajo, so pripeljali pazniki danes ob 10 dopoldne 26 letnega viničarja Ivana Grašiča iz 2e-rovicev, 32 letnega najemnika Martina Zidariča iz Veličan, 28 letnega viničarskega 6ina Antona Tomažiča iz Brebrovnika, njegovega mlajšega 22 letnega brata Martina, 29 letnega viničarja Antona Grmača iz Litmerka, 39 letnega posestnika Franca Zemljiča iz Zerovincev ter 36 letnega trgovca Ivana Cernezla iz Ivanjkovcev.
Obtoženci so osumljeni 17 vlomov in tatvin. Vršili so jih od oktobra 1937 do 14. aprila 1938. Glavna junaka 6ta bila Grašič in Zidarič,ki sta sama izvršila na svojo roko 9 vlomov ter povzročila 17.000 din škode. Vlamljala 6ta povsod, kjer je bila ugodna prilika, kradla pa tudi vse, kar jima
je prišlo pod roko, celo galico, luk, vrvi, vino itd.
V noči od 10. aprila sta vlomila v cerkev na Po-lenšaku. Ukradla sta ciborij, monštranco, oltarne prte, kelih, relikviarij, evangeljsko knjigo, dva molitvenika, o.brednik za pokojne, 10 6več in celo ključ od tabernaklja. Povzročila sta cerkvi 12000 din škode. Grašič je v družbi z Antonom in Martinom Tomažičem v noči na 27. februarja t. 1. vlomil v cerkev pri Sv. Miklavžu ter je ukradel monštranco in ciborij v vrednosti 22.000 din. Ostale vlome sta Grašič in Zidarič vršila večkrat sama ali v družbi drugih soobtožencev. Plen je obstojal iz vina, živeža, obleke, pa tudi gotovine. Trgovec Ivan Černezl je nagovarjal vlomilce k vloiraom ter jim je celo dajal navodila, kako in kje naj vlamljajo, ker 6e je sam previdno informiral, kako je premoženjsko stanje ljudi, ki jih je izbral za žrtve vlomilcev. Naropano blaga je Černezl poceni kupoval od vlomilcev. Razbojniki hočejo biti sedaj pred sodniki popolnoma nedolžni, valija pa krivdo drug na drugega. Černezl 6ploh zanika vsako zvezo z rokovnjači. Razprava ob času poročila še traja.
Warren Dulf — Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
38
Roman s slikami
Bil jo prepričan, da bo res tako. Vedel je po svojih dolgih izkušnjah, kako je z ljudmi. Cim višji je kdo v službi, tem laže je mogočnim in bogatim najti pri njem razumevanja ...
Harrison je na odvetnikove besede rekel:
»Storili bomo vse, kar bo treba. Tudi z orožjem, če ne pojde drugače ...«
Zdaj pa se je dogodilo nekaj, cesar ne bi bil nihče pričakoval, najmanj pa v tem trenutku in med temi ljudmL Nenadno je vstal s svojega sedeža inženir Whitney, se vzravnal kakor hrast med zakrnelim grmovjem. Ozrl se je po delničarjih, ki so ga gledali vsi presenečeni. Iz oči mu je sijala samozavest in sila, kakor da hoče slehernega človeka v dvorani prisiliti, da mu bo zrl v oči in da bo poslušal njegove besede. Spregovoril je s trdnim glasom:
»Gospodje, bil sem z vami kakor se spodobi za dobrega uslužbenca in sem si prizadeval, da bi podjetju čim bol koristil. Toda samo do tedaj, dokler ste se držali postave in pravice. Zdaj pa, ko ste pripravljeni na vse, ko hočete mirne
duše prelivati človeško kri in s silo bra-hiti krivico, ko se vzdigujete proti sodbi pravice, ne morem z vami. In vedite še tole: dokler bom jaz gospodar v rudniku, dokler bom jaz vodil dela tam, ne bo nihče prelival krvi. To si zapomnite! Če mi boste imeli še kaj sporočiti, me boste lahko našli v rudniku. Zbogom.«
Umolknil je, se priklonil predsedniku in odbornikom, ki so sedeli pri vodstveni mizi, potem pa jim je pokazal hrbet ter z odsekanimi koraki odšel iz sejne dvorane, ne da bi se bil še na koga ozrl.
V dvorani se je vseh zbranih prijela osuplost. Nihče ni pričakoval, da bi kdo mogel tako govoriti v tem položaju, v katerem je družba zdaj bila. Najmanj bi bili pričakovali, da bi se predrznil do kakih takih besed uslužbenec, ki je bil odvisen od njih.
Tišina in zadrega, ki sta nastopili med delničarji, sta bili čisto podobni ti-. šini, ki je vladala po dvorani, ko je bral
1' predsednik usodno brzojavko o razsodbi. Prve trenutke Re nikakor niso mogli znajti. Ostre in odločne inženirjeve be-
sede so se jim zasekale v dušo prav zato, ker jih je izgovoril tako preprosto in brez ovinkov.
Ta človek torej, ki je bil dragocenejši kakor vsi drugi uslužbenci, na katerega so stavili upanje za vse svoje bodoče delo, ta "jih je zdaj tudi zapuščal. Nesreča je udarjala za nesrečo...
Kdo bo zdaj izvajal in dokončal dela, katera je on naredil načrte. Brez njega je bilo sleherno nadaljnje izpopolnjevanje pri pridobivanju zlata nemogoče ...
Prvi je spregovoril major Walch:
»Ni mogoče, da bi človek verjel...«
Nekdo se je oglasil:
»O tem ni dvoma. Kdor ga je pogledal,»je lahko videl, da se fant ne šali.«
Zasišalo se je mrmranje:
»Škoda, škoda! Težko mu bo dobiti naslednika!«
Zdaj je spregovoril Harrison, ki mu je bilo vso skupaj že čez glavo:
»Nikar si ne belite las s temi neumnostmi! Pustite ga vendar, naj počne, kar hoče. Jaz imam druge, važnejše načrte, da bi se utegnil ubadati s takimi pobi!«
Pri teh besedah je omalovaževaje zamahnil z roko, vstal in odšel iz sejne dvorane.
Drugi so se ravnali po njegovem vzgledu in tudi začeli počasi odhajati.
Premišljali so, kaj meni predsednik s svojimi besedami. Kake načrte je zasnoval, da bi se otresel Whitneya in da mu prepreči, da bi se mogel ustavljati sili, katero so nameravali uporabiti proti kmetom, če bi napadli rudnik? Ali namerava Harrison Whitneya odsloviti samo iz tega rudnika, ali ga bo sploh odpustil od podjetja?
Nihče ni vedel, kako in kaj. Toda vsi so dobro poznali Harrisona in vedeli, kako je sposoben ravnati, kadar gre za njegove koristi in za koristi njegovih so-drugov. Takrat Harrison ni izbiral sredstev in ni premišljal dosti, katero pot bi ubral.
In zdaj je vendar šlo za vse, kar je družba imela res pomembnega, šlo je za njen najbogatejši rudnik, šlo je za veliko zlata...
Zato so se družabniki zanesli na predsednika in brez hudih skrbi odhajali domov.
Šestnajsto poglavje.
Prva žrtev.
Kmetje so vse dneVe po razglasitvi sodbe, ki je dala prav njim in njihovim zahtevani, čakali, kaj bo naredila rudniška družba. Bili so radovedni in nemirni.
Delo v rudniku ni prenehalo in voda je prav tako drla z brega, kakor je to bilo prejšnje čase. Zato so podnevi gra-
dili svoje polje in popravljali nasipe, da bi ga zavarovali pred poplavo blata in vode. Mislili so si, da to tako in tako ne bo več dolgo,; zato so delali in se branili veselejše, kakor pa bi se bili sicer, če bi bili morali še v dvomih čakati, kaj bo rekla sodnija.
Vsak večer so se zbirali pri Ferrisu in se razgovarjali. Prvi dan so bili veseli, drugi dan so začeli premišljati, kaj da še ni sodnika, ki bi jim uradno sporočil razsodbo in jim dal pismeno sodbo.
(Foto VVarner BroSi) Kmetje so podnevi gradili svoje polje.
Od tu in tam
Pretekla nedelja je bila v pogledu političnega življenja v vsej državi zelo živahna. Večina ministrov je_ obiskala svoje volivne okraje in imeli so večjo število ^shodov, katerih 6o ee udeležile zares velike množice. Tudi kandidati JRZ so imeli veliko dela. Za vsemi temi pa noče nič zaostati združena opozicija. Na Hrvaškem so zborovanja večjega obsega bolj redka, pač pa so zato neumorni popotniki lakaji Pere Živkoviča, ki tekajo iz kraja v kraj in skušajo zbrati vsaj peščico še preostalih pristašev. Glede volivne agitacije se kažeta v združeni opoziciji dve taktiki. Mačkovi pristaši skušajo dobiti glasove s podrobno agitacijo, medtem ko srbski del združene opozicije prireja javna zborovanja. Množic, ki hodijo poslušat predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, na teh shodih ni videti.
Velike svečanosti za proslavo zedinjenja in 20-letnico naše države pripravljajo vsa društva križem Jugoslavije. Noben kraj noče zaostajati za drugim. V največiem obsegu bodo proslavili ta dan v prestolnici. \Vr r N*
i,» * i i l y -a - '< "S,( N
t ^ ^ .." Tfc t*. »v' i*
4 V- * -- ’ V - r,'
1* K ^ T -v * •* » ’• | ^
- • I]* ^ N ** Z’-«, V * .
V skopljanski bolnišnici je umrl morilec senatorja Spira Hadžirističa, posestnik Mladan Jocič. Kakor smo že poročali, je Jocič streljal na senatorja Hadžirističa in upravnika zveze agrarnih zadrug v Skoplju Milana Malenico zaradi malenkostnega 6pora, ki ga je imel z zadrugo. Streli so do smrti pogodili obadva, nakar si je pa Jo^ič še sam pognal kroglo v prsa. Dva tedna je morilec visel med življenjem in smrtjo, vendar pa vsa zdravniška veda ni pomagala, iz rane v pljučih je nastalo zastrupljenje.
Izreden denarni uspeli so imeli belgrajski obrtniki s svojo obrtniško razstavo r>red dobriir. mesecem na prostoru belgrajskega vlesejma. Dober obisk in večje podporo s strani raznih zavodov eo vrgle skupaj 686.000 dinarjev, Z razstavo so imeli stroškov 536.000 dinarjev. Ostanek 150.000 dinarjev pa so naložili v poseben sklad, iz katerega bodo črpali potrebna sredstva za prirejanje poznejših obrtniških razstav v prestolnici.
Dom društev, ki se bore za treznost in proti alkoholu, 60 odprli v nedeljo v Belgradu. K slavnosti sc je zbralo mnogo trdnih abstinentov, ki se bore proti alkoholu kot najhujši socialni bolezni našega ljudstva. Dom je skromen, vendar pa so abstinenti v dolgih letih vendarle zbrali denar zanj. Večje podporo sta naklonila tudi minister za socialno politiko Dragiča Cvetkovič in belgra,‘ski '>i>pan Vlada Ilič.
Ženo, ki jo je imel rad, pa je pobegnila j»d njega, je ubil Živko Cirilov iz Perleza pri Pančevu. Z ženo je bil Živko poročen kratek čas. Ljubil jo je in jo negoval, vendar pa si njenega srca ni pridobil. Žena je izzivala prepire, dokler ni slednjič pobrala vseh svojih stvari in se preselila na očetov dom. Živko je poslal za njo svoje prijatelje, ki so jo hoteli pregovoriti, naj se vrne k možu. Vee je bilo zaman. Nazadnje je šel Živko sam. Stopil je v hišo in sobo, v kateri je bila njegova pobegla žena. Toda slabo je naletel. Žena je pograbila sekiro in zamahnila proti njemu. Živko je k sreči udarec prestregel in ji vzel sekiro. Ta trenutek pa ga je tako razburil, da je brez premišljevanja še sam zamahnil s sekiro in ženi razklal glavo.
Srake fe streljal, pa fe zadel človeka. Vladimir Gjorgjevič iz Belega Potoka pri Knjaževcu je klal prašiča. Ko je delo doko.nčal, jc vrgel vse odpadke na gnojišče. Kmalu 60 se začele tam zbirati srake in raznašati odpadke. Vladimir je vzel puško in hotel srake pregnati. Trenutek prej, preden je ustrelil proti gnojišču, pa se je zraven izza vogala pokazal njegov sosed. Toda puška je že počila in sosed se je zadet v sence zgTudil mrtev na tla.
Poročna prstana za osem dinarjev je kupil zase ia za svojo ženo znani belgrajski gledališki igralec in ljubljanec belgrajskega občinstva Dobriča Milutinoivič. Milutinovič se je na tihem poročil tako, da niti njegovi najožji prijatelji do zadnjega trenutka niso vedeli, da se ženi. Le časnikarji, ki jih nikjer ne manjka, zlasti pa tam ne, kjer se jih človek najmanj nadeja, so presenetili igralca, ker eo ga že čakali v cerkvi. Potem je povedal, da je kupil poročna prstana za osem dinarjev, čei — za človeka ni važen prstan, temveč tisto, kar v srcu čuti.
S četrtega nadstropja se je vrgla v samomorilnem namenu dvajsetletna Dragica Tošič iz Belgrada.
V nedeljo zvečer 60 jo našli vso razbito na dvorišču neke hiše v Bogdanovičevi ulici. Policija je začela stvar preiskovati, pa ni mogla ničesar ugotoviti. Niti eden izmed stanovalcev v hiši ni vedel o dekletu ni česar povedati,' niti imena niti kaj drugega, kar bi pojasnjevalo smrt. Policiji se čudno zdi, da bi stano valci ničesar ne vedeli, saj se take vrste samomor ne more izvršiti v veliki stanovinjski hiši brez slehernega ropota. Zato bo policija skušala ugotoviti še drugo možnost, če ni bila deklica morda žrtev kakega zapeljivca, ki s« je ie hotel znebiti s tem, da jo je pognal v smrt.
Zemlejski plin so našli cigani na prostoru zagrebškega živinskega sejmišča Cigani, ki imajo tam od časa do časa šatore, so odkopali vrhnjo plast ruše in naleteli na pesek. Izkopali so vanj jamo in zanetili v njej ogenj. Začudeni pa 60 bili, ko je ogenj plamtel naprej, ne da bi nakladali kaj drv. Za dogodek je izvedela zagrebška občina, ki je poslala komisijo. Ta je ugotovila, da ie uhajal med peskom ze meljski plin in gorel z modrikastim plamenom. Začeli so vrtati in povsod je iz lukenj začel uhajati plin. Čim se je po prvih poskusih ugotovilo to dejstvo, jc občina takoj razglasila, da je ona lastnica imenovanega zemljišča in da torej plin spada v njeno področje. Vrtali bodo še naprej, da bodo ugotovili, če so zaloge plina tolikšne, da se jih izplača izrabljati.
Na dve leti fn šest mesecev robije je bila obsojena včeraj pred sodiščem v Travniku Munira Ljutovič, ki je streljala na svojega moža in na njegovo drugo ženo. O razpravi, v kateri se je pokazala vsa tragedija razvratneževe žene, smo poročali. Sodišče je upoštevalo vse olajševalne okoliščine, katere so navedle vse priče v kprist obtoženke. Muniti Ljutovič se všteje v kazen tudi ves preiskovalni zapor.
Po poročilu Osrednje uprave za posredovanje
dela je meseca oktobra iskalo dela pri vseh javnih borzah dela v državi 45.030 moških in 7835 ženskih delavcev, torej skupaj 52.865 06eb. S preostalimi nezaposlenimi iz prejšnjega meseca se to število povzpne na 53,150 moških in na 10.001 žensko, torej skupaj na 63.791 oseb. Na koncu meseca je ostalo brezposelnih 8945 moških in 3159 žensk, Torej vsega skupaj 12,103 osebe.
Izseljenski teden:
Organizacijsko in kulturno udejstvovanje Slovencev v Ameriki
Borba za obstanek je rodila organizacije naših izseljencev. Naš človek gre v Ameriko, da zasluži in se potem z denarjem vrne v domovino. S tem je zvezana skrb za čuvanje prihrankov, bojazen pred telesnimi nezgodami pri delu, brezposelnost in podobna vprašanja delavstva sploh.
V borbi 8 temi vprašanji je naš izseljenec iskal nasveta in pomoči pri rojaku. To naravno zaupanje in ljubezen do rojaka se je končno oblikovala v organizacijo, ki naj bo na eni strani gospodarska opora našega človeka v tujini, na drugi strani pa naj mu v domači besedi in pesmi vrne košček »starega kraja«, oziroma mu od časa do časa vsaj pričara lepe misli in spomine nanj. Le na ta način moremo razumeti to svojstvenost slovenskih organizacij v Ameriki, da se ne oslanjajo samo na narodni, oziroma idejni moment kakor v domovini, ampak upoštevajo tudi gospodarski moment, ki daje našim organizacijam v Ameriki toliko močnejši temelj in krepkejšo vez.
Prva taka jugoslovanska organizacija (narodnostno mešana) se je ustanovila na skrajnem za-padu USA, v San Franciscu, dne 14. nov. 1857 pod imenom »Slovinsko ilirsko bratsko in dobro-tvorno društvo«. Drugo tako društvo se je ustanovilo na skrajnem jugu, v New Orleansu 1. 1874 pod imenom »Sjedinjeno slovinsko društvo od do-bročinstva«. Leta 1880 so ustanovili Hrvati na skrajnem vzhodu, v Newyorku »Prvo hrvatsko-amerikansko podporno društvo«. Vsa ta društva obstojajo še danes kot samostojna. Dne 17. septembra 1882 pa se je na skrajnem severu v Ca-lumet, Michigan, ustanovilo prvo slovensko društvo: »Samostojno društvo sv. Jožefa«. Temu društvu so kmalu tudi drugod sledila različna samostojna slovenska društva, ki so se končno dne 2. febr. 1804 v Jolietu (Illinois) združila v centralno organiz. »Kranjsko-slovenska katoliška jednota«. Kmalu za slovenskim primerom so dne 2. sept. 1894 ustanovili tudi Hrvatje svojo centralno organizacijo v AIlegheny, Pa., »Narodno hrvatsko zajednico«, predhodnico današnje »Hrvatske bratske zajednice« v N. S. Pittsburgh, Pa. Prvi slovenski centralni organizaciji je kmalu (18. julija 1898) sledila druga »Jugoslovanska katoliška jednota« v Elly, Min., in 9. aprila 1904 v Chicago, 111. tretja, »Slovenska narodna podporna jednota«. Naslovi teh osrednjih društev sami povedo medsebojno idejno različnost. Danes imamo v USA 16 takih osrednjih društev, od katerih je 10 slovenskih, 4 hrvatska in 2 srbska. Pripomniti pa je, da vse te organizacije v svojem članstvu niso popolnoma slovenske ali hrvatske, da je n. pr. v »Hrvatski bratski zajednici« mnogo Slovencev in Srbov, kakor je n. pr. v »Slovenski narodni podporni jednoti« zopet mnogo Hrvatov in Srbov. V vprašanju jugoslovanskih narodnosti naši izseljenci niso preveč ozkosrčni, in v vsakem mestu pritegne v svoja društva ona narodnost, ki je močnejša. Osrednja društva pa imajo po mestih in naselbinah z našimi izseljenci svoje podružnice, ki nudijo svojemu članstvu lokal in zbirajo prispevke za različna zavarovanja pri osrednjih organizacijah.
Vse naše osrednje organizacije so danes v bistvu velike zavarovalne družbe z zakonsko predpisanimi rezervami in zavarujejo dedičem življenje svojih članov, in tudi bolezni, poškodbe, operacije, materinstvo in starost svojih članov. Take velike osrednje slovenske organizacije so:
Kranjsko-slovenska katol. jednota, 1004 No. Chicago St., 111., ustanv. 1894, podružnic 187 z 24.326 člani, mladinski oddelek 10.932 članov, premoženje 3,952.652 dolarjev.
Jugoslovanska katoliška jednota, Elly, Min. Ustanov. 1898, podružnic 187 s 13.991 člani, mladinski oddelek 9.108 članov, premoženje 2,264.224 dolarjev.
Slovenska narodna podporna jednota, 2657 So. Lawndale Avenue, Chicago, 111. Ustanov. 1904, podružnic 637 s 35.453 člani, mladinski oddelek 14.043 članov, premoženje 7,168.106 dolarjev.
Slovenska svobodomiselna podporna zveza, 245-247 W. 103rd St„ Chicago. 111. Ustanov. 1906, podružnic 207 s 6700 člani, mladinski odd. 2400 članov, premoženje 916.997 dolarjev.
Slovenska dobrodelna zveza, (>403 St. Clair Ave., Cleveland, O. Ustanov. 1910, podružnic 56 s 7624 člani, mladinski odd. 3G16 članov, premoženje 1,423.530 dolarjev.
Jugoslovanska podporna zveza »Sloga«, 929 So. Sixth St., Milvvaukee, Wis. Ustanovljena 1908, Podružnic 18 z 2025 Člani, mladinski odd. 497 članov, premoženje 363.925 dolarjev.
Zapadua Slovanska zveza, 4825 Washington St., Denver, Colo. Ustanov. 1908, podružnic 42 z 2102 člani, mladinski odd. 1658 članov, premoženje 252.859 dolarjev.
Družba sv. Družine, 501 Lime St., Joliet, 111. Ustanov. 1914, podružnic 18 s 1074 člani, mladinski oddelek 571 članov, premoženje 79.64S dol.
Slovensko-hrvatska zveza, Oak Street Bank Bldg., Calumet, Mich. Ustanov. 1903, podružnic 24 s 1031 člani, mladinski odd. 380 članov, premoženje 286.950 dolarjev.
Slovenska ženska zveza, 2054 West Coulter Street, Chicago, 111. Ustanov. 1926, podružnic 88 z 8934 članic, premoženje 69.152 dolarjev.
Poleg naštetih so še nekatera manjša samostojna podporna društva.
Prosvetna društva so: »Cankarjeva ustanova«, 1G202 Arcade Ave., Cleveland, O; »Prosvetna matica«, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago, Ul.; »Prosvetni odsek Slovenske ženske zveze«, 1135 E. 71sl St., Cleveland, O.
Politična organizacija je: Jugoslovanska socialistična zveza, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago,
Slovenski tisk v Ameriki: »Ameriški Slovenec«, 1894 W. Cermak Rd., Chicago, Ul., petkrat tedensko. »Ameriška Domovina«, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O., dnevnik. »Ave Maria«, P. O. Box 606, Lemont, III., mesečnik; iadajajo slovenski frančiškani. »Cankarjev glasnik«, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O., mesečnik. »Enakopravnost«, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, O. — »Glasilo KSKJ«, 61.17 St. Clair Ave., Cleveland, O. »Glas naroda«, 216 W. 18th St., Ne\vyork, N. Y., dnevnik. »Jugoslovanski obzor«, 630 W. National Ave., Milwaukee, Wis., tednik. »Mladinski list«, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111., mesečnik za mladino (slovensko in angleško čtivo). »Napredek«, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, O., tednik. »Naprej«, P. O. Box 1866, Pittsburgh, Pa., tednik. »Nova doba«, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O., tednik. »Proletarec«, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, Ul., tednik. »Prosveta« 2657 S. Lavvndale Ave., Chicago, UL, dnevnik. »Zarja«, 1135 E. 71st Street, 'Cleveland, O., mesečnik. — »Koledar Ave Maria«, P. O. Box 608, Lemont, 111. — »Ameriški družinski koledar«, 2301 S. La\vn-dale Ave., Chicago, 111. — »Slovensko-amerikanski koledar«. 216 W. 18th St., Newyork, N. Y.
Jugoslovansko poslaništvo in konzulati v USA: Royal Vugoslav Legation, 16th Street 1520. N. W., VVashington, D. C. — Royai Yugoslav Consulate General, Squjbb Bulding, Fifth Avenue 745, New York City, N. Y. — Royal Yugoslav Consulate General, 610 N. Michigan Ave., Chicago, 111. — Royal Yugoslav Consulate, 404 American Bank Bldg. St. 600, Pittsburgh, Pa. — Royal Yugoslav Consulate, Ontoario Street 1370, Cleveland, 0. — Royal Yugoslav Consulate, Astoria, Oregon. — i Izseljenski komisar: Slavoj Trošt, 745 Fifth Ave., 1 New York, N. Y.
Kraj Barometer-1| sko stanje I Tempe- ratura v 0' rt6* a > ♦J 00 O a Veter Pada- vine
naj- večja •3 = Ds a a “ S a o-r K> c -T 0“ (smer, iakost) S a vrsta
Ljubljana 760-8 80 4-0 91 10 0 2-8 dež
Maribor 762-2 7-2 30 SO 10 0 50 dež
Zagreb 766-1 5-0 4-0 90 10 0 5-0 dež
Belgrad 766-4 12-0 20 90 4 0 — —
Sarajevo 769-3 2-0 -2-C 90 10 0 — —
Vis 763-7 I2fl 90 90 10 ESE. — —
Split 764-2 17-0 140 70 5 ESE* —
Kumbor 764* 17-0 110 80 10 NE, _ —
Rab 763-5 130 10-0 90 8 ESE,
Dulipovntti 764-2 17-0 10-0 70 10 E, — —
Vremenska napoved: Večinoma oblačno in spremenljivo vreme. ■— Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 7.20 je rahlo deževalo, nato pa ves dan v presledkih po malem rosilo; od 21.35 do 22.10 je nekoliko močneje deževalo. Ostali čas je bilo nekoliko megleno.
Lfubliana od včeraj do danes
Kje so že tista leta, ko je bil takole pozni november, kakor je zdaj, že ve6 snežen! Po pol in po več metra mrzlega puha izpod neba je zapadlo. Na dvoričih so stali beli možje z metlo v rokah in z lonci na glavah, otroci so se že kepali in sankali, zvečer pa se stiskali k peči in se pogovarjali o Miklavžu. Pridni so postali in mirni zvečer, da jih ne bi pograbil črni parkelj. Prosili so starejše brate in sestre, naj jim narišejo* Miklavža. Dolgo so gledali sliko z majhno hišo; v ospredju je stal priljubljeni sveti mož 6 škofovsko kapo na glavi in z zakrivljeno palico v roiki. Za njim pa so v belem snegu črneli sledovi stopinj. In daleč zadaj je z gTdo izplazenim jezikom mendral nemarni rogač s košem na rami in z vilami v roki, ob Miklavžu pa so hodili angeljci z darovi za pridne otroike. Zdaj že dolga leta nimamo zadnji teden pred tem otroškim praznikom nikoli snega. Miklavž mora hoditi po blatu in megli, To, kar je bil prej oktober, je zdaj pozni november: deževen, čmeren mesec, v katerem 6e še dežju ne ljubi. Prav močna nikdar ne gre, zato drobno prši od jutra do večera. Zima, snežena in mrzla, se šele prav pokaže januarja meseca, nič prej.
Reševalna postaja v 24 urah
ni imela posebno obilnega dela. Klicana je bila za običajne prevoze z domov v bolnišnico. Od zna-čilnejših primerov sta omembe vredna le dva: včeraj 6e je na Dunajski cesti po,nesrečil prevoznik Lojze Pirc, ki stanuje na Ambroževem trgu 9. Noga mu je zašla pod kolo, ki mu jo je zlomilo. Prepeljali 60 ga v ljubljansko bolnišnico. Iz Trbovelj pa sa pripeljali Lojzeta K., ki je sekal drva, pa mu je spodletela sekira tako nerodno, da se je vsekal v nogo.
PoitcMa fe začela z račkami
Zdaj na zimo pritisnejo v mesto razne ptice selivke, z njimi pa vsako leto prihajajo tudi tisti delomržneži, ki sa poletje preživeli še tako kakor si je rimski pesnik Ovid zamišljal zlato dobo. Tu pa tam jim je kaj kanilo na deželi, spali so po kozolcih, sem pa tja so kakšno reč stisnili pod pazduho, ko ni bila gospodarja, ali pa so se na njivi in v gozdu poskrbeli za živež, kadar jim je predla posebno huda. Zdaj pozimi pa ti ljudje spet prihajajo v mesto, kjer se nastavljajo na oglih, pripovedujejo mimoidačim ganljive izmišljene zgodbe ter prosjačijo. Ob priliki pa si pomagajo tudi s tatvino. Ljudje morajo zdaj dvakrat skrbno paziti, če gredo z doma in vsako shramba trdno zakleniti, če nočejo, da bi bili ob povratku neprijetno presenečeni. Da bi mesto dobro očistila te vsiljive nadloge, je uprava ljubljanske po,licije podvzela skrbne, energične korake. Zdaj je skoraj vsak dan racija večjega ali manjšega obsega in vsaka se izplača. Dozdaj so policijski organi zagrabili že nekaj sumljivih tipov, ki jim bodo temeljito preiskali in pregledali »bilanco«. Palicija 6 temi racijami, ki so predvsem osredotočene na kraje v neposredni
bližini mesta, ne bo končala prej, dokler ne bodo vsi ti kraji spet lepo »čisti«.
V bolnišnico so še prSpeliali
devetletnega posestnikovega sina Franca Golha iz Vikerč pod Šmarno goro. Fant je šel v mlin, pa je nekam nerodno stopil in si je poškodaval nogo. Delavec pri Kemperlu v Čcšnjicah, Vrhtenc Franc, je sekal polena in po nesreči udaril v kost, namesto v les. Vsekal se je v dc6no koleno. Osem in tridesetletni brezposelni zidarski po.močnik z Golnika, Andrej Golmajer, j e padel na cesti ter si poškodoval levo roko. Bajtarica Cetinski Neža iz Fare pri Kočevju je padla tako nerodno, da se je precej poškadovala desno roko.
Mariborčani!
Državni praznik Zedinjenja bomo letos ob 20 letnici posebno slovesno praznovali. Vljudno vabim meščane, da se v polnem številu udeleže vseh prireditev tako na predvečer kakar tudi božjih služb dne 1. decembra. Prav posebno vabim meščane na vsenarodni manifestacijski zbor, ki se bo vršil 1. decembra dopoldne ob 11 na Glavnem trgu. Ta manifestacija mora biti vsenarodna prisega zvestobe in udanosti mlademu kralju ter mogačna izpoved narodne in državne ideje. 2e na predvečer okrasite svoja poslopja z državnimi zastavami kakor bo to tudi mestna občina storila na svajih poslopjih. Lastniki trgovin naj blagovolijo okrasiti svoje izložbe državnemu prazniku primerno. Na sam praznik 1. decembra bo mestna občina zvečer od 19 do 21 razsvetlila okna svojih poslopij. Prav tako prosim meščane, da ob tem času razsvetlijo okna 6vojih hiš in 6tanovanj. — Župan dr. Juvan, s. r.
Uradne proslave v L ubl ani
1. december praznujemo kot državni praznik Zedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev.
V proslavo tega praznika bo omenjenega dne ob 10 v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, kjer se bo zapela zahvalna pesem z ustrezajočimi molitvami.
V pravoslavni cerkvi na Bleiweisovi cesti bo služba božja istega dne ob 11, v evangeljski cerkvi ob 10, v starokatoliški kapeli pa ob K9.
Na vseh državnih uradih, kakor tudi na vseh zgradbah javnopravnega značaja morajo biti raz-obešene državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb izobesiti državne za stave.
Istega dne sprejema gospod ban dravske ba novine ob 3412 naprej v banski palači (Blei-weisova cesta 10) poklkonitve in čestitke. — Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 26. novembra 1938.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Koledar
Danes, torek, 29. novembra: Saturnin.
Sreda, 30. novembra: Andrej.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Prosvetno društvo Trnovo proslavi 20 letnico zedinjenja na predvečer našega narodnega in državnega praznika v sredo 30. novembra ob 8 zvečer v društvenem domu. Vstop prosti
Proslava 20 letnice zedinjenja na univerzi/ Akademska zveza priredi v četrtek, 1. decembra ob 10 dopoldne za vse slušatelje slovenske univerze v zbornični dvorani proslavo 20 letnicc našega zedinjenja z naslednjim sporedom:
1. Otvoritev.
2. Državna himna.
3. Recitacije: tov. Vinko Beličič, cand. phil. in tov. Zara Pelanova, cand. phil.
4. Govor: tov. Ludvik Leskovar, stud. iur.
5. »Hej Slovenci!«
Akademiki, udeležite 6e proslave v čim večjem številu.
Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrle gospe Nežike Kralj, posestnice in bivše gostilničarke. Pogreb pokojne bo danes ob 4 popoldne iz Cankarjevega nabrežja št. 15 na pokopališče k Sv. Križu.
Razsvetljava Ljubljane ob 20-letnici Jugoslavije. Kakor samo ol> največjih slavnostih bo Ljubljana 1. decembra zvečer po mnogih letih spet vsa razsvetljena v poveličanje praznika 20-Ietnice kraljevine Jugoslavije. Mestna občina ljubljanska razsvetli z reflektorji in lučicami častitljivo mestno hišo in spomenike ter najznamenitejša poslopja. Razsvetlila bo tudi okna vseh drugih uradnih, poslopij in vseh mestnih šol. Na vseh ljubljanskih hišah tja do skrajne periferije bodo vihrale državne zastave in gotovo bodo tudi okna najbolj oddaljenih hiš žarela v lučkah. Svoj višek bo praznovanje 20-lelnice zedinjenja in ustanovitve kraljevine Jugoslavije doseglo zvečer pri svečanem obhodu, ki se ga udeleže vsa ljubljanska društva in organizacije z mestnim svetom in vojsko na čelu. Sprevod se bo s sedmimi godbami, zastavami in baklami pomikal po glavnih ljubljanskih ulicah do mestnega magistrata, kjer bo z balkona praznično okrašene in razsvetljene mestne hišo govoril župan dr. Juro Adlešič in bo Ljubljana s poklonitvijo kralju Petu I. Velikemu Osvoboditelju počastila vse, ld so pripravljali, se zanjo borili ter ustanovili kraljevino Jugoslavijo.
Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani bo proslavila 20-letnico zedinjenja na svojem XVI. prosvetnem večeru v torek 29. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani z akademijo pod naslovom »Domovina, ti si kakor zdravje«. Na programu jo poleg drugih točk tudi glasbeno-skioptično predavanje ravn. Vinka Zora e krasnimi posnetki in prisrčen nastop »Domovina« od Anice Cerne-jeve, katerega izvajajo člani dramske družine v režiji g. Pavlovčiča. Za ta večer veljajo enotne cene po 3 din, člani popust.
Miklavžev večer Frančiškanske prosvete M. O. v frančiškanski dvorani bo v nedeljo 4. dcc. ob 5 popoldne in v ponedeljek 5. dec. ob 7 zvečer. Obdaritev otrok bo v zvezi z navo naštudiranim igrokazom za mladino »Zlati orehi« od Milana Skrbinška v režiji avtorja samega. Igra 6e prelije v slavnostni nastop sv. Miklavža z vsem njegovim mogočnim spremstvom: angleški zbor, sv. Anton in Faust. Nastop Mefista s svojim peklenskim spremstvom je seveda na Miklavževem večeru nujen, ki pa otrokom ne bo v strah in trepet, temveč samo v opomin. Sploh je vsa prireditev zamišljena v prisrčni obliki. Obdarovani bodo otroci in odrasli po vrstnem redu, kakor se bodo rezervirale vstopnice. Sedeži od 10 din navzdol v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži, kjer oddastc naslove za darila in izrazite svoje želje. Člani z legitimacijami popust.
»Združenje bivših mornarjev« ▼ Ljubljani proslavlja dne 3. decembra t. 1. ob 20 v prenovljeni restavraciji »LIoyd« (Sv. Petra cesta) zaščitnega patrona vseh mornarjev »Sv. Miklavža"«. Vljudno vabimo na to 6odobno proslavo, ki bo združena z Miklavževim večerom in koncertom do 4 zjutraj V6e bivše mornarje in naklonjeno občinstvo. Darila se sprejemaja dne 3. decembra v omenjeni restavraciji od 16 dalje. Vstopnine ni!
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Torek, 29. novembra: Zaprto.
Sreda, 30. novembra: »Dobrudža 1916«. Premiera. V proslavo narodnega praznika. Izven Četrtek, 1. decembra: »Trideset sekund ljubezni«.
Izven. Znižane cene.
Petek, 2. decembra: Zaprto,
Sabata, 3. decembra: »Dobrudža 1916«. Premierski abonma.
Opera. — Začetek ob 20.
Torek, 29. nov.: »Don Kihot«. Red A.
Sreda, 30. nov.: »Poljub«. Red Sreda.
Četrtek, 1. decembra, ob 15: »Ero z onega 6veta« Izven. Globok znižane cene.
Petek, 2. decembra, ob 15: »La Boheme«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Ob 20: »Roxy«. Red B.
Sobota, 3. decmbra: »Cavalleria rusticana«, »Glumači«. Gostovanje gdč. E. Brožov«
-
mMkMMMM
Železniška nesreča v Ameriki. Blizu Oharlemonta v USA sta nedavno trčila dva Tlaka in je liilo 12 potnikov hudo ranjenih, kurjač pa ubit. Obe lokomotivi sta se popolnoma raztreščili, a kaj jo
nesrečo povzročilo, nihčo ne ve
Ne more se ničesar več spomniti,
razen tega, da je nosil nekoč neke vrste uniformo
Zgodi sc včasih, da človek iznenada izgubi spomin za nekaj časa in da se mu njegov spomin pozneje prav tako nenadno spet povrne. To se pripeti navadno tedaj, kadar se človek nenavadno česa prestraši, ali 6e nad čem razburi. V naslednjem hočemo navesti zanimiv primer iz grških Aten, prav za prav iz atenskega pristanišča. Pred nekaj dnevi je prišel na tamkajšnjo policijsko stražnico nek mlad, športno ablečen moški, ter prosil stražnike, naj mu pomagajo, da bi našel pot do svojega doma. Pripovedoval jim je, da se ne more na noben način spomniti, kje stanuje. Prav nič 6e tudi ne 6pomni, kaj je bila z njim v preteklosti. Policistom se je zdelo še najbolj pametno, če tega nenavadnega človeka pošljejo na opazovalnico, kajti tam bodo še najprej in najbolj zanesljivo ugotovili, kaj je prav za prav z njim. Zdravniki so lakaj začeli na vse načine poskušati, kako bi mu vrnili spomin. Prikazovali so mu najrazličnejše slike, po katerih bi se ta »človek brez spomina« morda le spomnil česa iz svoje preteklosti. Pa sprva niso imeli dosti uspeha. Šele, ko so mu pokazali sliko nekega letala, 6e je zazdelo, da je začela res nekako vplivati nanj, kakor da bi 6e bil nečesa domislil. Neprestano je gledal samo v to naslikano letalo, za vse druge
80 let stara velikanska želva gleda izpod svojega »klobuka« na mlado, urno braziljanko, kako ji pred nosom odnaša hrano. Starost tu nima prednosti.
slike se prav nič ni zanimal. Zdravniki so ga vprašali, če je bil morda kdaj letalec. Povedati je mogel le to, da je nekoč nosil vojaško uniformo, ne zna pa več točno povedati, kakšna je bila. Zdravniki 60 poskusili še z drugimi slikami, toda »pacijentu« sc nobena druga taka ne dopade, kot ravno ona letalska. Prepričani pa so, da je ta njegova popolna pozabljivost le začasna, in da bo mladi Športnik nekoč prav tako spet dobil nazaj dar s>poanina, kakor ga je bil izgubil, in da bo tako lahko začel živeti novo življenje.
Pravi maratonski tek
V stari grški zgodovini stoji zapisano, da je leta 490 pred Kr. prinesel z bojišča na Maratonskem polju v Atene veselo novica o grški zmagi nad Perzijani nek tekač, ki je tekel vso pot od Maratona do Aten in se takoj, ko je to novico sporačil, mrtev zgrudil na tla. Do Aten je moral preteči progo, ki je dolga nič manj kot 42 kilometrov in 195 metrov.
V modernih olimpijskih tekmah so vpeljali tudi takoimenovani maratonski tek. 2e 40 let torej na teh modemih športnih prireditvah slave spomin na onega prvega tekača, 'ki je pretekel progo od Maratona do Aten ter žrtvoval svoje življenje sama za to, da je, sporočil Atencem zmago nad Perzijani. Skoro pa vseh državah so do danes že uvedli maratonski tek, toda na pravi maratontki progi morejo tekmovati seveda le na Grikem. Grška vsešportna zveza je zdaj sklenila, da bo n« vsaka štiri leta, in sicer tretje leto vsake olimpi* jade, priredila mednarodni maratonski tek na klasičnih tleh Maraton-Atene. Tega tekmovanja »e bodo vselej udeležili trije tekači, ki so na zadnji olimpijadi dosegli najboljše uspehe. Vsak tekač, ki bo progo Maraton-Atene pretekel prej kot v 2 urah in 50 minutah, bo dobil od prirediteljev častno odlikovanje. Prihodnje leto bo prvi takšen predolimpijski maratonski tek, nato pa 1943, 1947 itd. vsake štiri leta.
Programi Radio Llublfana
Torek, 29. novembra: 11 Šolska ura: Potovanje po Češkoslovaškem (gdč. Dana Kugler) — 12 Havajske kitare in wurliške orgle (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — IS Pevski nastop mestne ženske realno gimnazije — 18.40 Kaj je sveto (g. Fr. Terseglav) — 1!) Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura: Pomen kmetijskih razstav (Buda Cvijanovič) — 19.50 Vesela kronika — 30 Koncert. Sodelujejo: gdč. tefka Pavlovčič, g. prof. M. Lipovšek (klavir) in Radijski orkester — 21.80 Veseli napevi \z Španije (plofiče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona.
Hervey Allen: 137
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Toda njegov duh, če ga le niso popolnoma zameglili krepki požirki, se je izkazal po vse omembe vredni prožnosti, kolikor se je to tikalo trgovine. Ta tolsta goba je znala govoriti in kupčevati. Treba je bilo kar pol ure močnega šahiranja, kakor ga don Ruiz še ni doživel, dokler ni Antonio zaključil kupne pogodbe za štirideset sužnjev.
»Utopiti se pustim, če ni to najbolj mladeniška čreda, kar sem jih kdaj videl,< je poudaril Mongo. »Ga ni čez petindvajset let. Smetana iz treh vasi v Sesiri. Krasne deklice!« Zaklokalo je v njegovem grlu. >Kaj daste tedaj za vso tolpo? Kaj nudite, mister Adverso? No kaj?«
Končno se je spustil ob ladji navzdol z izkupičkom v svojih orjaških mastnih šapah. Antonio in kapitan sta gledala za njim, kako 6e je prepeljal do obrežja, med tem ko se je ladja spet naravnala in odrinila proti morju.
»Kako dolgo, menite, je treba biti v Afriki, da postaneš takle,« je dejal Antonio.
Don Ruiz se je nasmejal. »Nič skrbi, gospod. Zdi se mi, da po materini strani, pa najmanj kakih tisoč rodov.«
Antonio je zmajal z glavo. »Kmalu bom moral ven iz vsega tega,« je zabrundal. Gledal je naiprej na blesket odprtega morja. Tri ure dolgo so pluli ter zaokrenili skozi pragozd tam, kjer si je sArio-statfca« nekoč morala utreti svojo pot po reki navzgor. Okolica je nanj delovala silno neprijetno.
Bilo je to njegovo četrto potovanje na obalo. Krokodili sc s svojih mest kar niso zganili. Ustrelil je na enega izmed njih, pa je zgrešil. Zenske z dojenčki, ki so jih pustili na krovu ob kljunu, so zavriskale. Naenkrat je postalo bolj sveže, nato pa je že lahko prisluškoval šušljanju morja. »Fortuna« je drsela, ker jo je nosil val oseke navzdol po prekopu, podobnem izteku Rio Ponga, ter zaplula iz pragozda na prosto.
Nad lepimi modrimi lagunami med peščenimi čermi so letali galebi. Zeleni in beli bleski kakor nekakšni »lepljivi opali so se tu pa tam zalesketali na vodi, da so se čez nebo potegnili oblaki. Lahna meglica je legla nad onstranski rob čeri, ob katere je butalo valovje. Ostra, po soli dišeča sapa, a daleč zunaj naokoli penasti
pljuski. Da, bil je mogočni likalnik, ki je čistil tam čez peščeno ploščad! O kako veličasten in očiščeni svet! Živeti, spet živeti!
Antonio je od veselja kriknil, da je pritekel k njenni od krmila Juan. Po nekaj stavkih je bil spet tam, še prej, preden je ladja zaplula med valovje. Antonio ga je osrečil s svojim veseljem. Vesel je dal ukaz, naj razpno jadra. Šumenje valov je postalo vedno glasneje, ko so polahko prečkali široko laguno.
Prva skupina sužnjev je prišla na krov in počepnila v malih skupinicah k jedi. Bilo je točno deset ura. Nato so jim ukazali, naj izmolijo kratko latinsko molitvico. Vedro slane vode je romalo od človeka do človeka, da so vanjo pomakali roke. Postavili so brento z moko in fižolorti pred vsako skupino. Na znak vodnika so posegli z rokami vanjo, na drug znak pa so začeli požirati. Ce je bil kdo preveč požrešen ter je prepohle-pno grabil, so takoj začele delovati palice. Nato so možje in ženske po nekajkrat potegnili iz pipe. Plosknili so z rokami in klicali »živela Havanna«, popili vsak po pol litra vode, nakar so jih spet poslali v spodnje ladijske prostore.
»Ne pustite jih preveč naenkrat na krov, kapitan,« je svetoval Antonio.
Don Ruiz je prikimal. Bilo je v njem nekaj skrbi, ko se je ladja sedaj naglo bližala ozkemu prehodu. Odvezali so Antonievo malo veslaško ladjico in jo pripravili, da bi jo spustili. V bližini izhoda iz čeri je bila voda polna brbotajočega in prenietavajočega se peska in blata. »Fortuna* je začela voziti hitreje. Nenadoma pa jo je zgrabil močan tok, ki se je odtrgal ob oseki od lagune ter jo butnil na odprto morje. Za trenutek je obstala in se zatresla. Nato so se jadra na novo napolnila.
»Kar naprej z njo, kapitan,« je zakričal Antonio, »zbogom! Pridi Juan!«
Ladjico so z enim sunkom spustili navzdol. Za trenutek je štrlel črni kljun ladje s svojimi slepimi luknjami orjaško čeznje. Nato je prišel penasti pas zelene vode. čim se je čoln- dvignil, se je zdelo, da se ladja potaplja. Skozi njene lesene stene je čul Antonio zamolklo stokanje udarcev biča ... nato pa ga je vrgel proti zemlji val, ki je prihrumel od zadaj. Pred seboj je imel plečeta Krusov, ki so se kot neumni opirali na vesla. Juan je ležal s hrbtom na krovu in oduševljen gledal v nebo. Tempo je bil tak, da je kar jemal sapo. Naenkrat so zašli v oblak pen. Veslači so skočili iz čolna ter ga potegnili na mehek pesek. Nato so vsi skupftj izstopili na trdi čisti pesek. Videl jih je, kako so vlekli čoln na sipino, kakor da bi še zadnji val butnil ob nje. In tam zunaj -1
»Fortuna« je drsela proti zapadu kot bleščeče pogorje jader. Slepivi mesec je skozi dnevno luč plaho zrl nanje.
Tovarištvo in pomoč ljudi, tolažba in moč vere ter okrepčujoča zdravilna sila zemlje in morja — vse troje nas sreča včasih v sili kot divja zdravilna zelišča, ki jih je slučaj posejal in pustil dozoreti.
Zmota bi bila misliti, da 60 nekakšno zdravilo za vse. V najboljšem primeru so blažilna sredstva ali krepčila, toda ob svojem času so odlična posebno, če se uporabljajo, ne da bi bolnik točno vedel za njih namen. Vožnja k obali je ostala v Antonievi zavesti dolgo kot tako zdravilno doživelje, kot dogodivščina, ki podaljšuje njegovo življenje te ga stopnjuje, ne da bi si mogel to razložiti.
Brezkončne neštete milje na daleč se je razprostiralo deviško obrežje kot ozek trak sipine proti severu. Nekajkrat 6e je potopil potem pod belo meglico valov, ki so se zableščali kot kaka mavrica, če je milje dolgi pljusk butnil vanj in 6e razpršil. Galebi so rezali peno tega prozornega zelenega grebena, se mu odmaknili Čudovito naglo in odfrčali nad gladino naprej. Veter je pihal ostro a svežilno, bil je topel in brez ubijajoče sopare pragozda in brez smradu po gnilih rastlinah. Njegov solnati okus mu je očistil glavo. Toda najbolj mogočno ga je dojmila premagujoča bleščoba bele luči, ki se je razlila čez obrežje in vodo. Ta poplava modrih žarkov, ta neskončna kar zapravljiva polnost modrine v morju, ki je bilo barvano kot škrati ji in to nebo belo kot ptičja jajčeca! Daleč, daleč vse naokrog se je razpenjala ostra temna črta obzorja. Tam je bila meja. Sicer bi mogla to biti ena sama neskončnost.
Nič živega ni spremljalo Antonia razen jate ptičev, ki so za nekaj korakov pred njim prileteli, se spustili na tla in čakali, da jih je spet kdo preplašil. Zacvrlikali so s hreščavim tenkim vriskom, kar je samotno tihoto naredilo še bolj globoko. Zapustili so za seboj drobne sledove, ki so se porazgubili v mokrem obrežju. Potem so bilo nekakšne peščene rakovice, ki pa so se dale spoznati le po sencah, ki so drsele po pesku. V slepečem blesku so bila njihova telesca nevidna. Tako je blodil vse popoldne, okrog^ njega pa so šušljali ptiči in valovi v topeči se mreži senc, ki so bežale pred njim.
Zmerom bolj zamolklo bobnenje valovja, ki se je lomilo ob navpičnem od oseke iapodjedenem robu čeri, ga je slednjič opozorilo, da je prišel čas za povratek.
Sonce je utonilo. Kratkotrajna tropična večerna zarja je ugasnila in prepustila tenkim žarkom medlega meseca, da je v sivo svetlobo zajel obrežje. Bela para valovja se je majala pošastno in čarobno. Tok se je spet približeval in 6e začel polagoma spet vzpenjati ter odmevali v svojem naraščajočem bobnenju.
Kakšen odpočitek je bil to, da mu ni bilo treba takoj, čim je padel mrak, poslušati šelestenja in tuljenja pragozda. Tukaj ga ni bilo zvoka izven ritmičnih udarcev, šušljanja in sikanja valov, ki so se penili čez obrežje. Bilo je tako, kakor da bi hoteli njegovega duha oprostiti vseh spominov in slutenj, da bi bil kakor pesek in morska trava na razpokah in robovih skalnih pomolov, ki 60 tu pa tam moleli iz peska.
„Pri fifmu je sitno važen tudi naslov"
pravijo filmske družbe, ki gledajo v prvi vrsti na blaga;no
Obisk pri filmskih predstavah je dostikrat tako velik že zaradi tega, ker je morda film 6am nekaj izredno lepega, pač pa 6ama zato, ker ima blesteči, nad vse vabljivi naslov. Tega se oni, ki izdelujejo filme, tudi dobro zavedajo in zato gledajo še prav posebno na to, kakšen bo naslav tega ali onega novega filma. Tako je tudi z nekim filmom, ki ga zdaj vrte v Newyorku.
Tri mlada dekleta iz dežele se podajo v mesto z namenom, da tam poiščejo svojo srečo in da si tam tudi poiščejo svoje izvoljence. To je v glavnem vsebina tega novega filma. Dejanje tega filma je na vsak način zelo zanimivo in tudi o filmu samem pravijo, da ni ravno med najslabšimi. Toda, treba mu je bilo dati naslov, kakršen vleče. In to v Ameriki tudi znajo, čeprav je na vse zadnje tudi to umetnost, dati tak naslov, da bo neprestano vabil v kino dvorano novo občinstva. Od lega je končno tudi odvisno, ali bo film dosegel svoj materialen uspeh. Filmu so dali že več naslo-\ ov, pa so si vselej mislili, da še vedno ni najbolj-
ši. Najprej sc jc film imenoval: »Tri male miške«. Gotovo zelo zanimivo in vabljivo, vsaj za Arne-rikance. Ljudje sprva res niso vedeli, ali nastopajo v filmu res male miške, ali pa ne. In ta dvom je za filmska podjetja velike važnosti, saj ravno zaradi tega pride film gledat mnogo teh ljudi, ki so v dvomu, kakne miške naj bodo to. Toda, rodil se je pomislek, če morda ne bodo ljudje smatrali filma za nemoralnega. Zato 60 sc odločili, da se mora film imenovati drugače, čeprav dosedanji naslov ni bil ravno tako malo vabljiv. In tako so predlagali nova imena: »Lav na moške«, »Šola za lov na moške«, »Podeželska dekleta v mesto« ali pa »Tri velike dame«. Nazadnje pa so 6e le zedinili, da je še vedno najboljše, če 6e film imenuje v bodoče »Lov na moške«. To bi pri takšnem občinstvu, ki hodi v Ameriki v kino, pomenilo še vedno nekaj 6ilno zanimivega in bi vleklo. Ta naslov prvič ni predolg, drugič mnogo pove in je nazadnje tudi od sile poučen, tako mislijo v Ameriki. Pričakujejo, da bo imel ta film zdaij še večji uspeh kat prej, vsaj finančni, če ne več.
Letaske motorje prepeljejo na Montblanc
Na sliki vidiš postajo za preizkušanje letalskih motorjev za velike višine, ko jih pregleduje francoski zrakoplovni minister v Mont Lachat. ki je v višini ‘2100 metrov v pogorju Montblanca blizu
Chamonixa.
Bivši španski kralj se bo naselil na Švedskem?
Na Švedskem je vzbudila veliko pozornost novica, da neka popredovalniška družba kupuje veŽjfe posestvo za »nekega tujega kneza«, Ta »tuji knez« bi po mnenju švedske javnosti moral biti precej »močna«, to se pravi petična osebnost, kajti PjMpstvo, ki ga omenjena družba kupuje zanj na Švedskem, mora biti velika in mora biti izbrano kje na kakšnem krasnem prostoru. To posestvo mora biti takšno, da bo poleg obširnega zemljišča in svojega lova imelo tudi kak lep grad s približna 40 sobami in zraven spadajočimi kopalnicami.
Švedi 60 začeli takoj ugibati, kdo naj bi bil la »močni« tuji knez, ki si more privoščiti takšno razkošje. Oto,n Habsburški to ne bo, prav tako pa se jim je zdelo tudi malo verjetno, da bi šlo za vojvodo Windsonskega, kajti ta se bo s svojo ženo, kakor pravijo, le smel naseliti v svoji angleški domovini. Ker pa je radovednost neugnana, so nazadnje le dobili zanesljivo poročilo, kdo naj bi bil ta nenavadno bogati tuji knez. Ugotovili so, da je to nekdanji španski kralj Alfonz. Svojim švedskim posredovalcem je naročil, naj tam nekje kupijo večje posestvo, tako urejeno, kakor se ©podobi za nekdanjega kralja. Švedski časopisi so dozdaj o tem naročilu 6icer molčali, napisali pa tudi nis^), da so vesti, ki pravijo, da ee ba španski kralj Alfonz naselil na Švedskem, zlagane. Od skupnih 85 milijonov pezet, kolikor je dobila bivša špan-
Operni pevec pred odprtim odrom padel v nezavest
V Bukarešti so zadnjič pri neki operni predstavi doživeli nekaj nenavadnega, kar je naredilo na vse navzočno občinstvo izredno globok vtis. Morali so po tretjem dejanju prekiniti predstavo, ker se je pred odprtim adrom nenadno onesvestil najboljši tenorist bukareške opere Apoetoleecu. Ker niso imeli primernega nadomestila, so morali nadaljni del predstave za oni večer odpovedati. Takoi so ee začele razširjati najrazličnejše govorice o vzrokih te nenavadne nesreče. Vsem se zdi še najbolj verjetno, da je Apostolescu padel v nezavest, ker je tako strašno delovala nanj vest, da je umrl najboljši gledališki tovariš baritonist Atha-nasiu. Tako je bukareška o.pcra naenkrat izgubila kar dva svoja najboljša pevca, baritonista Atha-nasia za vedno, tenorista Apostolesca pa morda le za nekaj časa. Vendar pa so poročila tudi o njegovem zdravstvenem stanju nerazveseljiva. Še vedno so namreč v strahu, da bi tudi on umrl...
ska kraljeva rodbina, jih je prejel kralj Alfonz sam 26 milijonov. Če se zgodi, da se Alfonz res naseli na Švedskem, bi se s tem reklo, da se namerava umakniti popolnoma iz političnega življenja in da je tudi on že obupal nad Španijo.
»Slovanski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesefna naročnina 12 din, ta Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea G/II1. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica ft.
"v Jjigoslovanuko tiskarno f Ljubljani; EL, Čeč, Izdajatelj; inž. Jože Sodja, Urednik: Jože KoŠiček.