Št. 224 (15.668) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. Q40/77%600 GORICA - Drevored 24 moggto 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ 1 C r%n I ID POSTNNA MACANA V GOTOVINI I ZJUU UK sphj ,N ABS. posl. GR. 1/50% Poraz jastrebov, kbfutu Bossiju Sandor Tence Deželna vlada je torej Postala tudi to nelahko Preizkušnjo, Čeprav ne P®10, če je ta dolga in lycna »predkriza« utr-da ali nasprotno osibi-,a Cecottijev odbor. To °ino lahko preverili v Prihodnjih tednih in "tešečih, ko se bo vecin-koalicija znašla Pred novimi zahtevnimi slogami. Ne mislimo °iiko na proračun, kot Predvsem na volilni akon, saj bi bilo nedopustno, da bi leta 1998 abnovili deželni svet s tedanjim popolnoma za-starelim sistemom. Cecotti je ostal na kr-teun Dežele predvsem ato, ker sedanja pisana oalicija med levo sre-teo in Ligo nima vero-°stojnih alternativ, riža bi tako pomenila Pravi skok v neznano, azen ce ni imel kdo v telih tako imenovano bstitucionalno rešitev |benaravno zavezništvo ed levo in desno sredi-• °t> ki pa bi povzročila 6 Probleme in težave ,er, skoraj podobno kot riža - politično parali- 0 deželne uprave. Leva sredina in ligasi stajajo pod isto streho 'dno tudi zato, ker jteajo nekaj skupnih po- 1 iCnih stališč in to o vekaterih življenjskih ^Prasanjih nase dežele. avzemajo se za nove j n°se med Rimom in azelami, za institucio-!allte reforme in za fe-^eralisticno ureditev ržave, a v okviru enot-■j,6 nedeljive Italije. 0 )e bila in ostaja te-j 6 jna smernica se-j.anje deželne vlade, ki ' )e deželni svet sinoči jtetrdii zaupnico. Sece-)a in Padanija sta se t^rej ustavili ob Tilmen- Uok 8oca , bjeve aebazi be« do ; Preč kon, bi. p •’ur bo I Tržaška odbornica I o slovenskih šolah TRST - Na sinočnji seji občinskega sveta je odbornica Viviana de Grisogono s seznamom opravljenih del odgovorila na vprašanje slovenskega svetovalca Andreja Berdona (Zavezništvo za Trst) o popravljanju poslopij slovenskih šol. Svetovalec je bil z odgovorom zadovoljen, pripomnil pa je, da posebno skrb trenutno terja slovenska osnovna šola na Katin ari zaradi slabega stanja poslopja. Na 5. strani I Ujma prizadela I večji de! države RIM - Vztrajno deževje z nalivi, povodnjimi, plazovi in zemeljskimi usadi je prizadejalo večjemu delu Apeninskega polotoka ogromno škodo in povzročilo evakuacijo več sto družin. Hudo je bilo v Piemontu, kjer pogrešajo eno osebo, najhuje pa v Emiliji-Romagni, kjer je deželna vlada pozvala osrednjo, naj razglasi izredno stanje v pokrajinah Bologna, Ravena, Forli, Cesena, Rimini in Ferrara. Na 2. strani ■ Danes v Rimu | sestanek o Trstu RIM - Danes bi morali dokončno odobriti obnovljeno besedilo protokola o soglasju za gospodarski preporod tržaškega območja, obenem pa storiti korak naprej za ponovno triletno finansiranje Sklada za Trst. V ta namen se v Rimu mudijo podpredsednik vlade Furlanije-Julijske krajine Cristiano Degano, tržaški župan Riccardo Illy in predsednik Tržaške trgovinske zbornice Adal-berto Donaggio. Na 5. strani DEŽELA / PO NAPORNIH IN TEŽAVNIH POGAJANJIH MED STRANKAMI Večina dosegla sporazum V FJK ne bo politične krize TRST - V Furlaniji-Julijski krajini ne bo politične krize. Deželni svet je sinoči odobril stališče, ki ohranja pri življenju odbor predsednika Sergia Ce-cottija in koalicijo med levo sredino in Severno ligo. Sporazum, s katerim so preprečili krizo, so dosegli popoldne, razprava v skupščini o jeformah in federalizmu pa je bila na splošno nezanimiva in dolgočasna. V večinskem dokumentu, kjer je samo enkrat bežno omenjena beseda secesija, je rečeno, da se bo deželni odbor izognil kakršni koli zahtevi po secesiji in po odcepitvi Severa od Juga, o takozvani Padaniji pa niti besedice. Dokument so izdelali načelniki večinskih strank Mioni (zeleni), Strizzolo (Ljudska stranka), Londero (Liga), Du-rat (SI), Travanut (DSL) in neodvisna Piccionijeva. Pogajanja za oblikovanje tega dokumenta so bila dolga in naporna. Na pogovorih je vseskozi direktno sodeloval predsednik Cecotti, največ pomislekov so imeli predstavniki Ljudske stranke, za DSL pa so pogajanja vodili načelnik Travanut, podpredsednik deželnega sveta Budin in svetovalec Degrassi. Leva in desna opozicija sta zelo kritično ocenili sporazum med Ligo in Oljko. Stranka komunistične prenove je mnenja, da je leva sredina spet klavrno klonila pred Bossijevo stranko. Ljudska stranka je vsekakor med razpravo zahtevala odstop ligaškega odbornika za kmetijstvo Beppina Zoppo-lata, DSL pa je bila kritična do odbornice za kulturo Alessandre Guerre, ceš da je prva postavila v težave Cecottije-vo vlado. Na S.strani Avstrija: manjšine na muhi teroristov DUNAJ - Skrajno desničarski teroristi, ki že nekaj Časa ustrahujejo s pisemskimi bombami, imajo na muhi v prvi vrsti predstavnike narodnih manjšin oziroma politike, ki se v korist teh manjšin zavzemajo. Tako je povedal avstrijski notranji minister Einem, potem ko so izvedenci dešifrirali kodirano pismo zloglasne »Bajuvarske osvobodilne armade«. Na 11. strani MARIBOR / MED ITALIJO, SLOVENIJO IN MADŽARSKO Za trajno tristransko sodelovanje Fassino: Podpora Sloveniji in Madžarski pri njunem vključevanju v EU in Nato MARIBOR - Včeraj so se v Mariboru sestali državni skretarji v ministrstvih za zunanje zadeve Slovenije, Italija in Madžarske, Ignac Golob, Piero Fassino in Ist-van Szentivanyi. Dogovorili so se o trajnem sodelovanju med državami, kar je Golob na tiskovni konferenci ocenil kot »velik korak za vse tri države in velik korak za Evropo.« Fassino je zagotovil podporo Italije Sloveniji in Madžarski pri njunem vključevanju tako v Evropsko unijo kot tudi v zvezo NATO, pri Čemer je poudaril, da sta v obeh primerih prav ti dve državi na vrhu seznama bodočih clanic. Dogovorili so se o vrsti srečanj ministrov in o srečanju predsednikov vlad, do katerega naj bi prišlo spomladi prihodnjega leta; zunanji ministri treh držav pa naj bi se sestali že 23. oktobra v Rimu in podpisali dokument o medsebojnem sodelovanju. Na včerajšnjem sestanku so podobno pozornost namenili infrastrukturam, predvsem evropskemu koridorju Številka 5 (Barcelona - Trst - Ljubljana - Budimpešta - Kijev), govor pa je bil tudi o sodelovanju na področjih gospodarskega razvoja, zaščite okolja, varnosti, kulture in manjšin. Na 13. strani RIM / MEDTEM KO SE STOPNJUJE NAPETOST MED OLJKO IN KARTELOM ScaHaro je spet opozoril na nujnost ustavne reforme RIM - Napetost med Oljko in Kartelom svoboščin se spet stopnjuje. Jabolki spora sta finančni zakon in dvodomna komisija za ustavne reforme. Kartel svoboščin včeraj ni povsem zaloputnil duri dvodomni komisiji (ker je ustanovljena z ustavnim zakonom, se bo cez dober mesec parlament moral spet izreci), vendar je njeno ustanovitev pogojeval s spremembami finančnega zakona. Fini (NZ) je v imenu Kartela jasno povedal, da desnica ne bo potrdila dvodomne komisije, Ce bo Oljka ohranila sedanjo za- snovo finančnega zakona in še zlasti Ce ga bodo spremljali z njim povezani reformni zakoni, ki decen-tralizirajo pristojnosti in jih pripisujejo krajevnim ustanovam. Predsednik republike Scalfaro pa se je iz Piacenze zavzel, da bi razprava o ustavnih reformah končno prešla v fazop konkretnosti. Po njegovi oceni je dvodomna komisija ustrezno sredstvo za reformo. Vlada je bila včeraj v zbornici poražena pri odloku, ki je podaljševal rok izgonov. Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku Srečanje Rossettija s SSk Miljski županski kandidat Oljke Giorgio Rossetti se je v okviru posvetovanj s strankami koalicije sestal s predstavniki SSk. Stran 5 SKGZ o pokrajinskih volitvah Pokrajinski odbor SKGZ je na svoji seji obravnaval probleme v zvezi z bližajočimi se pokrajinskimi volitvami. Stran 6 Za Evropsko univerzo v Gorici Ljudska stranka je te dni dopolnila in odobrila naCrt za odprtje Evropske univerze v Gorici. Stran 8 Nobelovi nagrajenci za fiziko in kemijo Trije ameriški znanstveniki so novi nobelovi nagrajenci za fiziko, Nobelovo nagrado za kemijo pa bodo prejeli dva ameriška in en britanci znanstvenik. Stran 11 Jutri srečanje ob 80-letnici FOTOREPORTERJA Maria Magajne Ob SO-letnici našega fotoreporterja Maria Magajne prirejata Slovenska kulturno gospodarska zveza in Primorski dnevnik srečapje z jubilantom. Srečapje bo jutri ob 18. uri v dvorani Časnikarskega krožka na Korzu Italia 13. Vabljeni. RIM / POZIV POLITIČNIM STRANKAM RIM / V POSLANSKI ZBORNICI Scalfaro se je zavzel za reformo ustave Kartel povezuje reformo ustave s finančnim zakonom Medvedja usluga desnice družinam Njeni glasovi so bili odločilni za zavrnitev dekreta o odložitvi stanovanjskih izgonov RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je spet spodbudil politične stranke, naj se lotijo ustavne reforme, kot najbolj primemo orodje pa nakazal dvodomno komisijo. »Mislim, da ni bistvenih pripomb, saj je tudi razprava teh dni pokazala, da večina strank soglaSa z dvodomno komisijo,« je dejal Scalfaro. Dodal je, da se o reformi ustave razpravlja že polnih petnajst let in Cas je, da debata postane konkretnejša in pri tem spomnil, da so se vse stranke obvezale za reformo ustave med volilno kampanjo. Predsednik republike, ki je bil vCeraj na obisku v Piacenzi, kjer je izročil mestni upravi zlato kolajno za zasluge v odporništvu, je očitno hotel spodbuditi politične stranke, naj poprimejo za reformo ustave. Parlament bo moral v roku enega meseca potrditi ustavni zakon, ki ustanavlja dvodomno komisijo, Scalfaro pa je z včerajšnjo izjavo skušal zgladiti pot v Času, ko se napetost začenja spet stopnjevati in ko Kartel svoboščin pogojuje svojo potrditev dvodomne komisije z zahtevo, naj vlada in večina ne vsiljujeta reform skupaj s finančnim zakonom. Po včerajšnjem srečanju voditeljev Kartela svoboščin je bil predsednik Nacionalnega zavezništva Gi-anfranco Fini zelo jasen. »-Pot dvodomne komisije je naporna in ozka, se bo pa tudi takoj prekinila, Ce bo večina vztrajala v povezavi finančnega zakona in reformnih ukrepov, predvsem pa, Ce bo vztrajala v spremembi pravilnikov obeh domov parlamenta,« je dejal predsednik NZ. Fini je tudi povedal, da se nobeden od liderjev Kartela ne namerava angažirati v vodstvu dvodomne komisije in dejal, da so povsem neosnovane domneve o tem, da bi on sam in Silvio Berlusconi kandidirala za podpredsedniški mesti v komisiji. Pritisk Kartela ni razburil preveC tajnika Demokratične stranke levice Massima D’Alemo, ki bo najbrž prevzel vodstvo dvodomne komisije in ki je vCeraj s pogovorom z zunanjim ministrom Lam-bertom Dinijem zaCel krog preverjanj stališč večinskega zavezništva. »Osebno nisem predlagal, da bi Fini in Berlusconi kandidirala za podpredsednika, saj se mi zdi preveC zahtevati, da bi bila liderja Kartela namestnika, obenem pa mislim, da mora predsedstvo dvodomne komisije odražati paleto parlamentarnih političnih sil,« je dejal D’Alema. Dodal je, da je bila desnica do dvodomne komisije skeptična in da je naloga večine dokazati, da »dvodomna komisija lahko pripravi naCrt potrebnih reform«. Danes, ko bo znano, kaj so sklenih načelniki političnih skupin v zvezi s finančnim zakonom in z vprašanjem pravilnika (povezano je z razsodbo ustavnega sodišča, ki je obsodilo prekomerno poseganje po vladnih odlokih), bo slika odnosov med večino in opozicijo jasnejša.Ocitno je, da kartela merita moCi in da skuša desnica, tudi s pritiskom na dvodomno komisijo, nekaj iztržiti tudi pri finančnem zakonu. Poslanci v napetem vzdušju odobrili izdajo polmilijonskega bankovca RIM - Poslanska zbornica je z vedno glasov odobrila zakonski predlog poslanca Luciana Caverija (Union Valdotaine), ki pooblašča zakladnega ministra, da izda dekret, na podlagi katerega bi lahko Banka Italije vpeljala v denarni obtok bankovec za 500.000 lir. Večina je odobritev predloga pozdravila s ploskanjem, predtem pa je bilo v dvorani napeto. Med glasovanjem o 5. členu je tajnik v zborničnem predsedstvu Marco Bo ato stopil med klopi, kjer sedijo predstavniki Forze Italia, ker je kazalo, da je en glas prišel s sedeža, na katerem ni bilo nikogar, to je, da je nekdo oddal dva glasova. Opozicija je zagnala vik in krik, češ da je tajnik prekoračil svoje pristojnosti, nakar je podpredsednik Biondi le z muko pomiril razgrete duhove. Odlok mora odobriti še senat. RIM - Poslanska zbornica je včeraj s pičlimi sedmimi glasovi zavrnila uzakonitev odloka št. 443 z dne 8. avgusta 1996. Ta predvideva odložitev izvedbe stanovanjskih izgonov do 31. januarja 1997 (in p overja prefektom širše pristojnosti glede njihovega Časovnega razporejanja) ter dokapitalizacijo skladov za dokončno obnovo hiš, ki jih je poškodoval potres leta 1981 v občini Neapelj (25 milijard lir) oziroma novembra 1980, februarja 1981 in marca 1982 v Kampaniji, Bazilikati in Apuliji- Dogodek ni odmeven samo zaradi tega, ker je prevladala opozicija, temveč tudi in še zlasti zaradi okoliščin, v katerih je prišlo do končnega glasovanja; njegov izid je bil toliko bolj nepričakovan, ker je skupščina s predzadnjim glasovanjem odobrila vse člene dekreta. Proti njegovi spremembi v zakon je bilo oddanih 248, zanjo pa 241 glasov, a 9 upravičenčev se je vzdržalo. Poslanci desnosredinske koalicije, torej t. i. Kartela svoboščin, kakor tudi Severne lige so zavrnitev odloka po- zdravili z burnim ploskanjem in stoje> saj so dosegli to, kar so hoteli. V res ci so že prejšnji teden izvajali trdo o strukcijo; še zlasti pristaši SL. NaO^ nalnega zavezništva in Forze Italia s večkrat zapustili dvorano, tako da bila skupščina nesklepčna, sicer pa s bili proti tudi člani CCD-CDU. Po glasovanju o dekretu je skupšC1 na s 415 glasovi razlike odklonila ^ predlog Giancarla Cita (Mešana s^cU?^. na), da se zasedanje prekine in od v de zahteva javna ocena o dogodku. Glasniki desne opozicije so zaYrr!*j tev odloka utemeljili s trditvijo, da dodelitev novih sredstev za popotuj, sno obnovo nagradila tiste, ki so tra denar državljanov, in da bi odloži stanovanjskih izgonov spremenila p fekte v guvernerje. V resnici so ho e dokazati, kot priznavajo, da lan spravijo vlado v težave, kadar hočejo. Njihovo ravnanje so v Oljki označi kot neodgovorno in prevratniško, ) so naredili medvedjo uslugo desettiso cem družin, ki so v hudi stanovanjs stiski. TURIN / NESREČA RUSKEGA »AN-124« Letalo je naletelo na meglo Govorijo o človeški krivdi, a preverjajo morebitne druge vzroke LA SPEZIA / PODKUPNINSKA AFERA, Ženi Pacinija Battaglie zaplenili zanimivo gradivo LA SPEZIA - Finančni stražniki so pred nekaj dne« preiskali ženo bančnika Pierfrancesca Pacinija Battag j ko se je iz Švice vračala v Italijo. Zenski, ki je bi a spremstvu svaka Carla Pacinija Battaglie, so zaple okoli 80 milijonov lir in številne agende, ki bodo kori le preiskovalcem iz La Spezie. ,. 0 Tožilec Alberto Cardino je ocenil zaplenjeno gre q kot zanimivo, medtem ko je bil njegov kolega Si Franz bolj zapet. Odvetniki Pacinija Battaglie pa s0^0j mantirali, da bi žena aretiranega bančnika imela s se kakršno koli gradivo, ki bi zadevalo preiskavo iz La P VCeraj pa je v Genovi sodišCe svobode razpravljalo^ usodi bivšega poverjenega upravitelja državnih žete Lorenza Neccija, ki je bil aretiran skupaj s Bac,in^D0. Battaglio in obtožen korupcije. Sodnik za predhodni P^ stopek je zavrnil zahtevo branilcev, naj Necciju p začasno prostost, zato so se obrnili na prizivno te ■ ^ skoraj celodnevni obravnavi, med katero sta tozns obramba utemeljila svoja stališča, je sodni zbor vze ^ kaj Časa za premislek. Odločitev bo najbrž znana dan NOVICE Jamstvena obvestila Fantozziju, Amatu in Gallu RIM - Rimsko tožilstvo je naslovilo jamstvena obvestila bivšim finančnim ministrom Augustu Fantozziju, Francu Gallu in Giulianu Amatu. Vsi trije so obtoženi zlorabljanja svojih pristojnosti, ker so nekatere inšpektorje davčne službe imenovali tudi v komisije. Tožilstvo je začelo preiskavo na osnovi prijave dveh inšpektorjev in direktorja državnih monopolov. Bivši finančni ministri so poudarili, da so odloke o imenovanju nekaterih inšpektorjev Secita podpisali na osnovi odloka predsednika republike iz leta 1992, ki ga je podpisal Francesco Cossiga. Slo je za pravilnik o reorganizaciji davčne uprave. Po mnenju tožilstva pa je odlok v nasprotju z zakonom, ki ustanavlja inšektorsko službo Secit in ki inšpektorjem te službe prepoveduje vsakršno drugo zadolžitev. Vrsta soočenj na procesu proti Giuliu Andreottiju RIM - V dvorani- bunkerju kaznilnice v Rebibbii se je včeraj nadaljeval proces proti Giuliu Andreottiju. Bivši premier je obtožen sodelovanja z mafijo. Med včerajšnjo obravnavo so soočili skesanca Antonina Calderoneja z nekaterimi pričami. Soočenja niso bistveno prispevala k dopolnitvi dosedanjega gradiva. Bolj zanimive so novice iz Palerma, kjer je tožilec Guido Lo Forte potrdil, da bivši mafijski veljak Francesco Di Carlo in domnevni morilec bančnika Guida Calvija sodeluje s pravico. »Njegov prispevek bi lahko primerjal s prispevkom Tommasa Buscette,« je dejal Lo Forte. Po novicah iz novinarskih krogov naj bi Di Carlo med drugim govoril o neki večerji, na kateri sta sodelovala bratranca Salvo, ki sta se oddaljila rekoC, da morata na srečanje z Andreottijem. »Gre za eno od tolikih laži,« je odvrnil Andreotti. TURIN - Čeprav je bila zaradi vzdrževalnih del proga krajša za 900 metrov, je bila še vedno primerna za pristajanje tudi večjih letal, uporabnih je bilo 2350 m. Tako izhaja iz prvih izsledkov preiskave, ki so jo uvedli po predvčerajšnji nesreči ruskega letala pri Turinu. Tudi vidljivost je bila kljub dežju in oblakom še sprejemljiva. Ugotovili pa so, da je ruski pilot naletel na meglo prav na višini, ki ji pravijo »točka brez povratka«, torej na višini, na kateri motorjem znižajo obrate, a tudi razdalja od pristajalne steze je taka, da je ponoven vzlet zelo otežen. Prav-dnik Tinti je dejal, da je za nesrečo gotovo kriva »Človeška komponenta«, vendar skušajo ugotoviti, Ce so ob tem tudi drugi vzroki. Zaenkrat niso odkrili nic takega, iz Cesar bi lahko sklepali, da letališče ni bilo usosobljeno za promet. Med drugim je nekaj minut pred nesrečo redno pristal neki »fokker«, ki je prihajal iz Pariza. Zaslišali so tudi nekatere osebe, ki so bile na ruskem letalu, Čakajo pa na to, kaj jim bo razkrila Cma skrinja. M / V BOLOGNI NEPRESTAN DE2 2E OD NEDELJE POPOLDAN, Emilijo-Romagna zahtevala razglasitev izrednega stanja Huda škoda tudi drugje po Italiji - Civilna zaščita na prež' zilom rešili več družin, v Robilante- otežkoCen, saj je v bolonjski P^Jg ju pa 30 bolnikov iz neke klinike. V ni neprestano deževalo od n RIM - Povodnji in plazovi, ki jih je povzročilo deževje, so prizadeli skoraj tri Četrtine Italije. Gmotna škoda na infrastrukturi in kmetijstvu je ogromna, eno osebo pogrešajo, veC sto družin pa je bilo treba evakuirati. Razmere so najhujše v Emiliji-Romagni. Njena deželna uprava je pozvala vlado, naj razglasi izredno stanje v pokrajinah Bologna, Ravena, Forli, Cesena, Rimini in Ferrara, nakar bo sledila zahteva po izjemni finančni pomoči. Računajo, da je voda preplavila polovico izkoriščenih kmetijskih površin na ravnini in nepopravljivo prizadela nasade pese in kivija ter vinograde. V pokrajini Cuneo so mnoge cestne zveze prekinjene zaradi poplav, ki so nastale, potem ko so hudourniki, potoki in reke preplavile bregove. V občini Sant Front so zaradi tega popustili oporniki mostu Cez Pad, ki se je zrušil in izoliral 200 prebivalcev naselja Rocchetta. V Sa-vignanu so gasilci z amfibijskim vo- Vallograndeju, kjer se še bridko spominjajo povodnji izpred dveh let, pogrešajo 48-letnega delavca ustanove ENEL Luciana Marra, Cigar avto je odnesel hudournik Ver-menagna. V pokrajini Forli (Emilija-Roma-gna) so spet dobili elektriko in usposobili železniško progo Bolo-gna-Ancona, v bolonjski okolici pa iz varnostnih razlogov veC družin evakuirali. Posebno dramatično je v kraju San Giovanni in Persiceto, kjer hudournik Somogia vnovič grozi s prestopom bregov in uničujočo povodnijo. Vladni podtajnik za civilno zaščito Franco Barberi je tjakaj poslal dva visoka inženirja, da preučita stvarno nevarnost; po 150 osebah, ki so jih evakuirali predvčerajšnjim, bi bilo treba ob novi poplavi odpeljati izpod domaCe strehe še drugih 1.500. Nadaljnjih 50 ljudi je enaka usoda doletela v okolici Ravene. Promet je v vsej deželi hudo popoldan do včeraj. pesaIa V mestecu Cartoceto bhz ^ v Markah je moč nalivov po :e metrov obzidja, pet družin p moralo odseliti. .i 0\)- V Kalabriji je voda prepiav Cinske in pokrajinske ceste „ ,0_ zniško progo Catanzaro-Li ° V Apuliji in Baf H^j^etoval' napravila veliko škodo ki . ,jSjja cem okrog Barija, Matere, , yCI1o in Messine. Vinogradi so p uničeni, veliko osnovnih 1 jg srednjih šol pa je zaprt1 ’ njih ni mogoCe zaradi pop ^ za-cest, a v nekaterih primeri ^ je to ne, ker so stara poslopja, že zdavnaj načel zob Časa, p Snem deževju že nestabilna- ^sn0 S civilno zaščito in ga,sl .,e ^a-sodelujejo tudi luške kap1! karabinjerji in policisti, fin ,. v pa žniki, združenja prostovoljcev, še številni posamezniki. TRST - Deželna koa-Jcija je potrdila »zvestobo« programu Cecot-TJevega odbora in se ta-0 izognila krizi dežel-jjtoga odbora, ki je bila 6 včeraj dopoldne vi-eti skoraj neizogibna. 0 preobrata je prišlo a Popoldanskem po-stednjem in odločilnem ^eCanju koalicijskih Partnerjev, na katerem ?e je Liga tudi formalno iglej dokument, ki ga javljamo na drugem toestu) odrekla vsakršni ahtevi po odcepitvi evera. V Severni ligi je Prevladalo mehko in ravnovešeno stališče argia Cecottija in gladine odbornikov in svetovalcev te stranke, ar je v bistvu odprlo Pot obnovitvi ali potrdi-Vl sodelovanja med za-Vezniki. Pogovori so se, kot edno, odvijali na ho-Dikih deželne palače s?.^a sedežih svetoval-F1" skupin, razprava v Skupščini pa je bila, po-opno kot v torek, do-aj dolgočasna in neza-lrniva. Temperaturo v vorani je nekoliko dvi-§tol le Isidoro Gottardo y. isidoro Gottardo j. ki je ostro napadel ^Saškega odbornika ePpina Zoppolata, češ , Zjuppuiaia, ces . a je v nekem intervju-to namignil na odnose ed mafijo in Ljudsko stranko. Načelnik DSL enzo Travanut pa je total odbornici Ales-jandri Guerri (Liga), da s svojimi izjavami o ecesiji in o Padaniji pr-a skušala sabotirati Ce-c°ttijev odbor. Predsednik Cecotti je jepliki pojasnil neka-r® vidike finančnega akona, predvsem kar Deželno zavezništvo prestalo zahtevno politično preizkušnjo zadeva prispevke, ki jih Rim namenja deželam. Situacija je kritična, je poudaril Cecotti, vlada pa je prisluhnila nekaterim zahtevam deželnih uprav, Čeprav ne vsem. Predsednik je bil glede tega zmerno optimist, skrbi pa ga predvsem dejstvo, da so občine z nekaterimi svojimi zahtevami prezrle deželne uprave. V mislih je imel predvsem velike občine, ki zaradi svoje teže lahko pritiskajo in vplivajo na odločitve Rima. Zagovarjal je enotnost Furlanije-Julijske krajine, enotnosti pa ne gre mešati s centralizmom, ki je nekaj drugega. Deželna vlada bo še naprej pritiskala na Rim, naj pospeši decentralizacijo državnih inštitucij in aparata. To ne bo delala v polemiki z osrednjo vlado, ampak v sodelovanju z njo, v kolikor bo ta želja po sodelovanju obojestranska. O secesiji in o Padaniji pa niti besedice. Sklepni dokument, ki omogoča preživetje Ce-cottijevemu odboru, so podprli zastopniki večine (32 glasov), desna in leva opozicija sta glasovali proti, nekaj pa je bi- lo tudi vzdržanih. Glasovanja se ni udeležil Bruno Longo (Ljudska stranka), ki je bil mnenja, da razprava v skupščini ni razrešila dilem v zvezi z reformami, secesijo in federalizmom. Zelo kritični do večine so bili predvsem predstavniki Nacionalnega zavezništva in Stranke komunistične prenove. Slednji so mnenja, da je leva sredina spet klavrno klonila Severni ligi. Republikanec Gianluigi D’Orlandi je potrdil, da ni veC v večinskem zavezništvu. Kriza je torej za sedaj mimo. Razprava pa je pustila med zavezniki nekaj slabe krvi. Govori se, da namerava Ljudska stranka v kratkem zahtevati odstavitev ligaškega odbornika Zoppolata, v Demokratični stranki levice pa se stopnjuje nezadovoljstvo nad odbornico za kulturo Guerrovo. Očitajo ji, da se je svojCas jasno opredelila za Padanijo. Cecotti je povedal, da sinočnje glasovanje ni ne okrepilo in tudi ne ošibilo odbora, paC pa ga je obdržalo pri življenju, kar v teh razmerah predstavlja že uspeh. Deželna skupščina je dva dni razpravljala o reformah, o decentralizaciji oblasti in o federalistični ureditvi. V razpravi, ki je bila resnici na ljubo dokaj nezanimiva, je sodelovalo kar 40 svetovalcev vseh strank in skupin. Sinoči je svet odobril dokument, ki ohranja pri življenju odbor predsednika Sergia Cecottija (Severna liga). Nobena želja po secesiji, nič pa o Padaniji TRST - Dokument, ki so ga izdelali načelniki večinskih strank Mioni (zeleni), Strizzo-lo (Ljudska stranka), Londero (Liga), Durat (SI), Travanut (DSL) in neodvisna Piccionije-va, v bistvu potrjuje temeljne smernice Ce-cottijevega odbora. Federalizem in decentralizacija oblasti, a v sklopu enotne in nedeljive Italije, kot priča obveza, da se bo odbor odpovedal oziroma izognil vsakršnim zahtevam po secesiji Severa. Predstavniki leve sredine in Severne lige ugotavljajo, da obstaja v Italiji »severno vprašanje«, ki ga mora Rim ustrezno vzeti v poštev pri snovanju nove federalistične ureditve. Z reformami državnih ustanov torej ne gre na noben način odlašati, Furlaniji-Julijski krajini pa mora država, še bolj kot doslej, priznati vlogo in pristojnosti samostojne upravne enote. Dokument nato navaja odnose s sosedi, delovno skupnost Al-pe-Jadran in tudi pogajanja med deželami in rimsko vlado, ki imajo v središču pozornost prav reformo krajevnih uprav. Večinske sile obvezujejo deželno vlado, da po svojih pristojno- stih okrepi upravno avtonomijo FJK in njen posebni statut, da prispeva svoj delež k . izpolnjevanju evropske pogodbe iz Maastrichta in da se, kot reCeno, odpoveduje vsem težnjam in zahtevam po secesiji. Takozvana Pa-danija v dokumentu sploh ni omenjena. Načelniki koalicijskih strank vabijo deželni svet oziroma njegovo pristojno svetovalsko komisijo, da poglobi vprašanja institucionalnih reform in da pri tem naveže stike s Članicami mednarodne skupnosti Alpe-Jadran. Dokument omenja se projekt »evroregij« in mednarodno vlogo nase dežele. Politično bistven je stavek, s katerim se deželni ligaši tudi formalno odpovedujejo secesiji. Pogajanja za oblikovanje tega dokumenta so bila dolga in naporna, sporazum pa so dosegli v popoldanskih urah. Na pogovorih je vseskozi direktno sodeloval predsednik Cecotti, največ pomislekov so skoraj do zadnjega imeli predstavniki Ljudske stranke, za DSL pa so pogajanja vodili načelnik Travanut, podpredsednik deželnega sveta Budin in svetovalec Degrassi. Pojasnilo upravnega odbora špetrske dvojezične šole o finančnih težavah SPETER - V zvezi z nedavno stavko osebja ^o^zicnega šolskega središča iz Spetra in zaskrbljenostjo, ki je ob njej zajela družine ucen-Cev> je upravni odbor središča izdal naslednje sporočilo. 8Težave, ki so sprožile stavko, so likvidnos-toe narave in so posledica zamud pri izplaCe-vanju prispevkov iz javnih sredstev (Dežele), zaradi Cesar je moral odbor po neuspešnih po-kusih drugačnih rešitev zaprositi za bančno Posojilo. Finančno stanje Zavoda, kot je bilo preverjeno na zadnji seji odbora, izkazuje, da bodo s Prejetjem odobrenih prispevkov kriti vsi stroški delovanja. Odbor si vseskozi prizadeva za trajno rešitev Problemov, tako glede samega finansiranja kot Slede pravnega statusa šole (parifikacija) in v ®j zvezi navezuje vse možne stike z Ministr-vorn za šolstvo in drugimi dejavniki na dežel-• T vsedržavni in meddržavni ravni; pri tem ga rez pridržkov podpirajo vse komponente sionske manjšine. Odbor izraža vsem delavcem priznanje in za-valo za veliko mero potrpežljivosti in pfizade-nosti, ki so jo pokazali z rednim opravljanjem Seh svojih zadolžitev kljub težki situaciji«. CENTA / GS TERSKIH DOLIN GRMEK / POBUDA KD REČAN Predsednik GS Armando Noacco napovedal odstop CENTA - Iz Cente je v torek zvečer prišla vest, da Armando Noacco namerava odstopiti od funkcije predsednika Gorske skupnosti terskih dolin. S to odločitvijo je vodstvo in skupščino županov seznanil sam Noacco. Poudaril je, da ni do take izbire prišlo zaradi kakih zunanjih pritiskov, pac pa zato, ker se je zaključilo neko obdobje in on je opravil svoje delo. Kakšni so dejanski razlogi za odstop, zaenkrat ni še jasno. Vsekakor je res, da so na skupščini v zadnjih časih precej razburkane vode, predvsem zaradi težave pri uresničitvi projekta mešane (javno-zasebne) delniške družbe, ki naj bi skrbela za pobiranje odpadkov, vendar ni verjetno, da je bila razlog za odstop predsednika. Sedaj bodo v vodstvu in skupščini Zupanov tekli razgovori o novem predsedniku, ki naj bi nadaljeval z delom in predvsem s politično usmeritvijo Terske gorske skupnosti. Kakorkoli se oceni delo Noacca, bivšega tipanskega župana, mu je treba priznati, da je bil v zadnjih letih najbolj odločen pri zagovarjanju tesnega sodelovanja s Posočjem in Slovenijo. Precej si je tudi prizadeval na politični ravni za uresničitev projektov, ki gredo v to smer in uživajo finančno in vsestransko podporo Evropske unije. Prav tako odločen je bil v zagovarjanju in podpori Želji nekaterih slovenskih staršev v tipanski občini glede uvajanja slovenskega jezika v domačo javno šolo. Upati je, da tudi z novim predsednikom ne bo prišlo do sprememb glede take politične usmeritve Gorske skupnosti Terskih dolm. Varstvo Benečije nit Kulturne jeseni HLODIC (Grmek) - Kulturno društvo Rečan se že več kot 25 let bori proti kulturnemu in družbenemu obubožanju in asimilaciji Benečije. »Braniti naše kraje pomeni predvsem dati večjo vrednost našemu teritoriju in dati ljudem občutek, da bo naša skupnost lahko zaživela. Možnosti so v naši posebnosti, v našem slovenskem jeziku in kulturi, ki nam morejo dati moč v povezavi med deželami, pa tudi v Cisti naravi, kjer moremo pridelovati dobrote, ki jih drugi nimajo«, pravijo kulturni delavci Rečana. Ugotavljajo, da če bodo znali to ohraniti in ponuditi svojim ljudem, bodo v te kraje prišli tudi drugi, saj so prav te preproste, naravne, vsakdanje stvari tiste, ki dajejo smisel življenju. To je tudi vsebinska nit Kulturne jeseni, ki se bo začela v soboto, 12. oktobra v Seucah, kjer bodo ob 20. uri odprli razstavo malih obrtniških izdelkov. -Obrtništvo je bilo svoj Cas zelo pomembno po beneških vaseh, saj so tamkajšnji ljudje sami izdelali skoraj vse, kar je bilo potrebno za kmečko družino. Ob 20.30 bo sledil pesniški večer »V nebu luna plava« v spomin na Izidorja Predana. V nedeljo pa bo ob 11. uri na Lesah zahvalna maša, pri kateri bo pel zbor iz Kravarja. Uro kasneje pa se bo začel v Hlodicu pohod »Naše stazice«. V popoldanskem času se bodo v gostilnah oglasile harmonike in pevske skupine. Ob tej priložnosti ne bo manjkal niti pečen kostanj in kozarec rebule. Pohod Naše stazice sodi v večletni program odkrivanja, očiščenja in označevanja starih »stazic«, ki so bile glavne povezave med beneškimi vasmi. Za vsako stezico so pripravili tudi skice z opisom, ki lahko služijo vsem tistim, ki želijo kakorkoli spoznati te kraje. Lani so odprli in uredili stezo, ki povezuje Hlodic z Zverincem. Letos pa drugo; daljšo, ki gre iz Hlodiča do Seu-ca - »Cez Kolač« na Gorenje Bardo, po polju do Dolenjega Brda in nazaj do Hlodiča. Gre za pohod, ki traja pribli-Cno eno uro in ki daje možnost odkrivanja vasi, ki so skoraj popolnoma zakrite v naravi. Rudi Pavšič GLOSA gg : Slovenci in Franc Jožef Jože Pirjevec Pravzaprav bi bilo treba govoriti o Bosni. Na tistem področju je prišlo namreč v zadnjih tednih do premikov, ki niso pomembni samo zanjo, temveC tudi za nas. Z izpeljavo volitev, medsebojnim priznanjem Hrvaške in Srbije, predvsem pa s sklenitvijo sporazuma med Bosno in Srbijo ter z odločitvijo predstavnika Srbov v Bosni Krajišnika, da bo sodeloval v Sarajevu v skupnem predsedstvu, se je še utrdil princip, ki ga mednarodna skupnost želi očitno z vsemi sredstvi uveljaviti na Balkanu: da so namreč meje nedotakljive. To pa je, Ce dobro premislimo, pomirljivo tudi za nas Slovence. In še nekaj. Razvoj dogodkov je pokazal, kako klavrna je bila italijanska diplomacija v zadnjih letih. Do podpisa dogovora med Izetbego-vičem in Miloševičem bi lahko prišlo v Rimu, in ne v Parizu, Ce bi znala Farnesina po razpadu Jugoslavije odigrati bolj ustvarjalno vlogo na Balkanu in se v njem uveljaviti kot faktor miru, v katerega bi vse strani imele zaupanje. PaC zamujena priložnost, ki je ne bo lahko nadomestiti. Toda pustimo to. Moje misli so v teh dneh preveč zaposlene s Francem Jožefom, da jih ne bi razpletal naprej v tej smeri. 21. novembra bo minilo osemdeset let od njegove smrti. V njegovi poletni rezidenci Bad Ischl pripravljajo ob tej priliki simpozij, za katerega pišem referat, ki naj predstavi odnos Slovencev do predzadnjega habsburškega vladarja. Pri zbiranju materiala sem naletel na zanimive podatke. Tako je na primer leta 1853 Josip Godina-Vrdelski na svoje stroške »spisal in razprostrl med ljudstvom« knjižico pod naslovom: »Njegovo veličanstvo Franc Jožef v veliki smertni nevarnosti«, v kateri je hvalil Boga, da Madžar Libenyi, ki ga je 18. februarja tega leta zabodel v tilnik, ni uspel v svoji nameri. Leta 1882 je Simon Gregorčič ob cesarjevem obisku na Goriškem za posebno izdajo »SoCe« napisal »krasno pesem«, v kateri je brati tudi naslednje verze: »Med rod prezvesti si stopil sedaj, /ki nikdar krenil ni v zvestobi, /ki zvest Ti bil je v davni dobi, /ki zvest ostane vekomaj.« A ta rod za svojo zvestobo tudi nekaj pričakuje: »A nam na skrajni meji carstva/obilnišiga treba varstva, /ljubezni večje in skrbi; /to večje varstvo, car, izkaži, /nam, brambovcem na južni straži, /kjer roj sovražen nam preti./Če Čuvaš nas si kot Slove-ne, /poddance si gojiš ognjene, /s tem trden tu si zidaš bran, /s tem hrabro ustvarjaš si krdelo, /ki za Te pojde v boj veselo, /ko boja nam napoCi dan!« Odnos Slovencev .do Franca Jožefa ni bil seveda vedno tako idiličen, saj ni bilo mogoče spregledati, da tudi on nosi del krivde za mačehovsko politiko dunajske vlade. Tako so v Času Bachove diktature leta 1854 Goričani izrazili svojo nezadovoljstvo nad razmerami s tem, da ob cesarjevi poroki z Elizabeto VVittelsba-sko, kot piše Gabršček, »niso marali samo kadilnice vrteti«. Skoraj šestdeset let pozneje, leta 1908, je v Ljubljani prišlo do takšnega nasprotovanja avstrijskim oblastem, da ni bilo mogoče odkriti doprsnega kipa, s katerim naj bi mesto počastilo cesarja. Pozneje so ga sicer postavili, vendar se na piedistalu ni dolgo ohranil: že dobrih deset let pozneje ga je na njem nadomestil veliki slavist Franc Miklošič. V svojih spominih »Pripombe k naši prevratni dobi« podaja Albin Prepeluh Abdi-tus naslednji pretresljivi portret Franca Jožefa: »Dan pred streli v Sarajevu je naključje naneslo, da sem v družbi s pokojno Maro Rusovo videl Franca Jožefa prav od blizu. Oba sva imela vtis, da je starček od nekod pobegnil, zakaj za njim so se vsi prestrašeni podili lakaji. Bil je upognjen starček, na katerem je ohlapno visela vojaška montura, naznotraj zlomljenih nog in srepega, vodenega pogleda. Ta osebnost ni mogla voditi države, to je bil trenutni vtis, niti v miru ne, kaj šele v vojni.« KOROŠKA / SLOVESNOST V CELOVCU Pol stoletja oddaj slovenskega radia Slovenski spored odlikovan z častnim znakom svobode CELOVEC - Slovenski radijski spored je prejšnji konec tedna s posebno slovesnostjo in ob navzočnosti številnih častnih gostov iz Koroške in inozmestva praznoval 50-letnico prisotnosti slovenske besede in glasu v koroškem etru. Med Častnimi gosti je vodja slovenskih sporedov Mirko Bogataj pozdravil predsednika Evropskih regionalnih televizij CIRCOM Regional Carla Ran-zija, generalnega intendanta RTV Slovenija Petra Morija, radijskega intendanta RTV Slovenija Andreja Rota, vodje manjšinskih sporedov radijskih in televizijskih hiš v Sloveniji, Furlaniji Julijski-krajini (intendanta slovenskih sporedov RAI v Trstu Filiberta BenedetiCa in glavnega urednika slovenskih in italijanskih sporedov RAI Trst Sašo Rudolfa), na Južnem Tirolskem in Madžarskem, namestnika direktorja Urada koroške deželne vlade Karla An-dervvalda, slovenskega državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu pri MZZ Petra Venclja, generalnega konzula R Slovenije v Celovcu Jožeta Jeraja ter predsednike osrednjih kulturnih in političnih organizacij koroških Slovencev. Bogataj je svojem govoru poudaril pomen prisotnosti slovenske besede v koroškem radiu in ob tem izpostavil, da je slovenski spored »edini stalni in tudi zanesljivi vir domače slovenske govorice v deželnem etru«. Slovenski radio na Koroškem pa da odpira tudi nove prostore sožitja v deželi, sodelovanja ob meji in solidarnosti malih narodov in narodnosti v Evropi, je še dodal Bogataj, ki je nepreslišno ponovil zahtevo tako po razširitvi slovenskih radijskih in televizijskih oddaj v okviru ORF-a kot tudi Cimprejšno pozitivno rešitev vprašanja sprejemanja signala TV-Slovenija za Koroško kot »dragoceno dopolnilo pri medijski oskrbi slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem«. Posebej pa se je Bogataj zahvalil vsem trem navzočim pionirjem slovenskega sporeda, Helmutu Hartmanu, Miri Pehani in Francetu Vrbincu. Predsednik Evropskih regionalnih televizijskih postaj je kot častni govornik občudoval »pobude, ki izvirajo iz majnhnega celovškega studia za veliko Evropo« in poudaril, da slovenski spored celovškega studia ORF ne le ogromno prispeva k ohranitvi slovenskega jezika in kulturne dediščine na Koroškem, temveC močno krepi tudi interetnicno sodelovanje v okviru regionalne televizije v Evropi. »Avstrijska radiotele- vizija s svojim slovenskim sporedom je pomemben posrednik med različnimi svetovi in je na to lahko tudi ponosen«, je poudaril Renzi. Višek slovesnosti je bila predaja Častnega znaka za svobodo R. Slovenije slovenskim sporedom. Odlikovanje je slovenskem radiu podelil na predlog RTV Slovenija predsednik R. Slovenije Milan KuCan. Odlikovanje se podeljuje za zasluge pri 50-letnem delovanju, pomembnem za kulturo in narodnostno zavest Slovencev v Avstriji. »Slovenski spored je pomembno prispeval k sožitju in dobrososedski odnosi med Slovenijo in Avstrijo, med Slovenci na Koroškem in Slovenci v matični domovini. Odlikovanje na vam bo spodbuda za razširitev oddaj na radiu in televiziji, za njihov prenos v Slovenijo kot tudi za prenos programov RTV Slovenija v Avstrijo oz. na Koroško, kajti dobra informiranost je temelj dobrega sodelovanja«, je bilo poudarjeno ob podelitvi odlikovanja. Kulturno-glasbeni del jubilejne slovesnosti v velikem javnem studiu ORF v Celovcu so oblikovali Bernarda Fink-Inzko (mezzosopran) ob spremljavi Bruna Petrischka (klavir) ter slovenska mešana zbora »Sele« in »Danica« iz Sentprimoža v Podjuni. , Ivan Lukan Ljubeljski predor bodo danes ponoči spet odprli CELOVEC - Po sporočilu oddelka za ceste pri uradu koroške deželne vlade bodo cestni predor Ljubelj spet odprli za promet v noči od četrtka, 10. oktobra na petek, 11. oktobra. Zaradi nadaljevanja sanacijskih del pa bo predor prevozen le izmenično enosmerno. Kot znano, so morali cestni predor začetek septembra zapreti za ves promet, potem ko se je v slovenskem delu odlepil kos betonske obloge in zgrmel na slovaški avtomobil. Pri nesreči so bile ranjene tri osebe, en slovenski in dva slovaška državljanja. Generalna sanacija predora bo predvidoma zaključena Sele sredi meseca junija leta 1997, so Se sporočili iz Urada koroške deželne vlade. (I.L.j. PISMO UREDNIŠTVU Samo Pahor o dogodkih na prefekturi Odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika Predmet: Popravek v smislu veljavnih predpisov o tisku. V sredo 9. oktobra 1996 je bila na 3. strani Primorskega dnevnika natisnjena trditev, da se je v dvorano na prefekturi vrinil tudi Samo Pahor in da so ga odslovili. V resnici se nisem »vrinil«, temveC sem vstopil v vladno palaCo skozi glavna vrata, vpričo policajev, ki niso nasprotovali mojemu prihodu, po stopnicah sem šel prvi za policajem, v nadstropju sem uslužbencem pomagal pri izbiri dvora- ne in eden od prvih vstopil vanjo. Naenkrat se je na vratih pojavil Sergij Lipovec, ki mu moja prisotnost očitno ni bila všeč (vsaj nekateri elani skupnega predstavništva so obratno izrazili svoje zadovoljstvo). Dalo bi se sklepati, da je g. Lipovec šel klicat načelnico kabineta in jo prosil, naj me ostrani. Ta seveda ni imela nobenega zakonitega razloga, da bi me dala odstraniti s silo. Ker pa ni imela na razpolago tolmača (sam sem ji predlagal, da grem takoj proč, Cim mi tolmač prevede v slovenščino njen ukaz -kadar sem primerno razpoložen, ubogam tudi na nezakonite ukaze) ji je očitno priskočil na pomoC podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki mi ni nic obrazložil, da nisem povabljen, temveC je z vprašanjem, ki mi ga je postavil, dokazal, da sploh ne ve, da imamo pripadniki manjšine pravico do rabe slovenščine, vsaj po razsodbi ustavnega sodišča, tudi Ce obvladamo italijanščino. Tudi me ni nihče odslovil, pač pa se je celotno »skupno« predstavništvo premaknilo s hodnika in sejne dvorane v prefektovo pisarno, katere vrata je načelnica kabineta bliskovito zaprla. O vsem tem je društvo Edinost poslalo tisku posebno sporočilo, ki ga je radio objavil, Primorski dnevnik pa ne. Samo Pahor POJASNILO SKGZ Kdo je kriv za težave Stadiona 1. maj Stališče SKGZ v zvezi s prenovo stadiona 1. maj in težavami SZ Bor je načelno in jasno. Naše mestno združenje potrebuje in upravičeno pričakuje finančno podporo Slovenije za dokončanje del na športnih objektih, ki jih upravlja na osnovi dolgoročne (dvajsetletne) najemniške pogodbe z nepremičninsko družbo SIS. V teh svojih priza-, devanjih uživa seveda vso podporo SKGZ. Nenavadno v tej zgodbi je dejstvo, da predstavniki Urada Republike Slovenije, ki je zadolžen za pomoC naši manjšini, pogojujejo podelitev podpore s spremembami lastništva nad športnim objektom. Naj s tem v zvezi podčrtamo, da je v Italiji zadosten pogoj za uživanje podpor iz javnih skladov dolgoročno razpolaganje z objektom, ne glede na to, Čigava je lastnina, kar je navsezadnje razvidno že iz dejstva, da bo SZ Bor za popravila na stadionu prejelo sredstva Sklada za Trst. Ni razumljivo, Cernu hoCejo posamezniki v matici v odnosu do svoje manjšine uveljaviti pogoje, ki so strožji'od onih, ki jih tako manjšini kot drugim prosilcem javnega denarja postavlja italijanska drža- naša organizacija ni Vnela bistvenih pripomb, začetku tega meseca pa je SSO pisno seznanila ZSSDI, SZ Bor in nepremičninsko družbo Sm. da se s predlogom ZSSDI ne strinja. Skratka, nekorektno se nam zdi, da posamezni akterji te zgodbe kot tudi sam hsK poskušajo enakomerno porazdeliti odgovornosti na obe krovni organizm ciji. Kot rečeno je SKGZ reševanje problematik® stadiona 1. maj zaupala ZSSDI. Tega ni storila, ker »vprašanje ni iia vrhu dnevnega reda domačih zdrah«, kot se je barvito, a v bistvu kva lunkvistiCno izrazil no vinar Primorskega dnev nika, ampak ker meni da je »depolitiziranje« vprašanja v prid hitrejšemu reševanju, ker zaupa enotni organizaciji manjšinskega športa m navsezadnje meni, da je ZSSDI edino pravo mesto za razreševanje pr° blemov manjšinskega športa z vprašanji športnih objektov vre SKGZ se od nekdaj zaveda pomena športa za slovensko narodno sku pnost v Italiji in našemu športnemu gibanju na menja redne prispevku Afi lahko isto o sebi tirti druga krovna organizacija? Slovenska kulturno gospodarska zveza Kljub temu da navedeni pomisleki niso postranski, SKGZ v konkretnem primeru ni nasprotovala lastninski preureditvi v upanju, da delen prenos lastnine na uporabnike objekta sprosti dodatna sredstva, ki so potrebna za dokončanje prenovitvenih del. V tem duhu je naša organizacija na sestanku z SSO, ki je bil 17. julija letos v Gorici, predlagala, da se ZSSDI, kot enotni organizaciji našega športa, poveri naloga, da poišče ustrezno konkretno rešitev v dogovoru z nepremičninsko družbo SIS in SZ Bor - vse ob predpostavki, da tako SKGZ kot SSO ne želita postati lastnika nepremičnine, kot se je glasil prvotni predlog Urada za Slovence po svetu RS. Sredi septembra nas je ZSSDI seznanilo s predlogom rešitve, na katerega Odprto pismo ZSSDI gre, očitno, za P0(^c®^;e vanje in zaničevanj našega gibanja, kljub mu, da je, dokazan najširša in najakti __ dejavnost naše skup Iz ZSSDI so nam poslali naslednje odprto pismo vsem komponentam skupnega predstavništva s prošnjo za objavo: Z velikim zanimanjem smo prebrali tekst dokumenta, ki je bil izročen podtajniku Fassinu. Zaprepaščeno ugotavljamo, da tudi tokrat, ponovno, ni šport niti omenjen. In to kljub temu, da smo pravočasno razposlali vsem naše gledanje in naše predloge. Zato tokrat ne moremo govoriti o pozabi ampak Zaradi tega izražan10 naš protest in na*eJjJa-boko razočaranje ter bimo vse kompon ^ da se javno oprede J omembe, naj sploh de mo naprej? , vffl3Skib Združenje slov®^ športnih društev v ItauJ OBČINSKA SEJA / SINOČI Odgovor odbornice o slovenskih šolah Glavna tema pa je bil mirovni sporazum Osrednja točka sinočnje seje občinske-§a sveta je bila razprava o mednarodni l08e Trsta od leta podpisa mirovnega sPorazuma leta ’47 do današnjih dni, ki s° jo z resolucijo sprožili svetovalci sku-Ptoe Svobodni Sever, katerim so se pri-rU2ili pristaši tržaške državne sekcije everne lige. Večina z vsebino doku-J^srita, v katerem se med drugim ob-°žuje »italijansko vlado, prijateljico eželne furlanske vlade Cecottija«, slo-^ensko in hrvaško vlado, da iz dneva v an ropajo ekonomijo Trsta in Istre, Ploh ni soglašala. Pred začetkom glavne azprave pa je občinski odbor odgovorjal a razna vprašanja svetovalcev. V tem 0kviru je tudi Viviana de Grisogono pi-navedla vsa dela, ki so jih opravili a slovenskih šolah tržaške občine. S 111 je odgovorila na vprašanje svetoval-Ca Andreja Berdona (Zavezništvo za Tr-I ’’ "red dnevi pa je svetovalec Igor Do-enc (Demokratična stranka levice) prejel Pisno sporočilo, da bodo na srednji šoli irila in Metoda namestili zahtevano ^galo za nepokretne dijake. V zadnjem asu tržaški slovenski svetovalci veliko pozornost namenjajo prav vsem vprašanjem, ki zadevajo slovenske šole. Kot že rečeno, je vprašanje o popravit-venih delih na slovenskih šolah pisno predložil Andrej Berdon, pri tem pa se je nanašal na številne občinske odloke, ki zadevajo italijanske šole. Zato je pristojne občinske odbornike vprašal, ah bodo popravil in prenovitvenih del deležna tudi šolska poslopja, v katerih delujejo slovenski otroški vrtci, osnovne in srednje šole. Berdon je v vprašanju poudaril, da je vsako izboljšanje obstoječih šolskih struktur hvalevredno, dodal pa je, da njegova zahteva po pojasnilih o popravilih šolskih poslopij slovenskih šol in vrtcev izhaja iz dejanskega slabega stanja teh poslopij, pri čemer je omenil primer trebenske osnovne šole Finka Tomažiča, ki so ga domačini sami prepleskali, da so zagotovili učencem in učiteljicam možnost dostojnih šolskih prostorov, kar predstavlja menda edinstven primer za Sole v tržaški občini. Z odbor-ničinim odgovorom je bil Berdon zadovoljen, opozoril pa je na slabo stanje ka-tinarske osnovne šole. REPENTABOR Javni posvet Občine oRN V torek se je pod predsedstvom župana Aleksija Križmana sestal repentabrski občinski svet; na seji je med drugim odobril pravilnik, ki urejuje njegovo delovanje. Glede občinskega regulacijskega načrta, ki bo objavljen v deželnem uradnem listu, je občinski svet sklenil, da bo do konca tega meseca sklical javni posvet, na katerem ga bodo upravitelji v podrobnostih obrazložili prebivalstvu. Skupščina je tudi imenovala občinsko komisijo, ki bo pregledala in pripravila nov trgovinski načrt za repentabrsko občino. Na prihodnji seji pa bo občinska uprava predstavila proračunski dokument. PROTOKOL O SOGLASJU / ZA GOSPODARSKI PREPOROD n Danes v Rimu sestanek o Trstu Pritisk Degana, lllyja in Donaggio tudi za novo triletno finansiranje Sklada za Trst Danes zgodaj popoldne bo na sedežu medministrskega organizma za zaposlovanje, ki mu predseduje Gianfranco Borghini, sestanek za odobritev revidiranega in novim razmeram prilagojenega protokola o soglasju za gospodarski preporod tržaškega območja. Kakor je znano, so listino sestavili že julija pred dvema letoma, zato jo je bilo treba ažurirati, saj se je medtem pri nas in v notranjosti Italije tako v gospodarskem kot v družbenem in (zunanje) političnem pogledu marsikaj spremenilo. To so ukrenili pred nedavnim na podlagi obnovljenega teksta, ki so ga na dveh sestankih v prvi polovici letošnjega julija temeljito predelali predstavniki deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, Občine Trst, Tržaške pokrajine, Tržaške trgovinske zbornice, Luke Trst, Združenja industrijcev za tržaško pokrajino ter pokrajinskih vodstev osrednjih treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Deželni odbor FJk bo na srečanju zastopal njegov podpredsednik Cri-stiano Degano, ki je v Rimu že od včeraj, ko je imel nekaj predhodnih pogovorov z raznimi ministrskimi funkcionarji. Danes dopoldne se bo v spremstvu tržaškega župana Riccar-da Illyja in predsednika Tržaške trgovinske zbornice Adalberta Donaggia sešel s člani parlamentarnih skupin v poslanski zbornici, ki obravnavajo vladni finančni zakon za prihodnje leto; nanje bodo pritisnili z namenom, da se v proračunsko listino vključi primerno poglavje o nadaljnjem finansiranju Sklada za Trst. Degano je v včerajšnji izjavi za tisk izrazil željo oziroma potrebo, da se protokol o soglasju podpiše najpozneje do konca oktobra. Za to, da bo listina veljavna, jo morajo podpisati po vrsti predsednik vlade, ministri za zunanje zadeve, zaklad in proračun, finance, javna dela, prevoze, industrijo in okolje, načelnik vladnega Štaba za delo in zaposlovanje, pa še vodstvi Državnih železnic in cestne družbe ANAS. DEVIN-NABREŽINA Novi upravitelji doma za ostarele Stuparich Devinsko-nabrežinski občinski svet je na pred-sinočnji seji izvolil novi Upravni svet sesljanske-ga doma za ostarele ^Bratje Stuparich«. Za Predsednika ustanove je bil izvoljen Franco To-dero, v upravnem svetu Pa sedijo še socialna asi-stentka Rita Cian, funk-cionarka pokrajinske up-rave Mari angela Scarpa ur izvedenec za upravna vPrašanja Mario Carli v Zastopstvu večinske koa-ucije ter knjigovodja An-ua Maria Golli, ki je bila 1Zv°ljena z glasovi opozicijskih sil. Na prihodnji občinski seji bo župan Gior-gio Depangher predstavil skupščini finančni proraračun za prihodnje leto, ki naj bi ga odobrili sredi novembra. Nakar se bo pričel zapleten postopek za spremembo občinskega regulacijskega načrta, ki bi moral trajati nekaj mesecev. Varianta urbanističnega plana (odobrili naj bi jo spomladi prihodnjega leta) bo eden temeljnih upravnih in političnih dejanj napredne Depan-gherjeve uprave. MILJE / PRIPRAVE NA NOVEMBRSKE UPRAVNE VOLITVE Rosselti se je srečal s SSk Miljski županski kandidat Oljke, bivši evropski poslanec Giorgio Rossetti je začel krog posvetovanj s strankami in komponentami levosredinske koalicije. Kot prve je srečal predstavnike Slovenske skupnosti, sestanek je potekal na sedežu SSk v Trstu in, poleg miljskih, so se ga udeležili tudi nekateri tržaški strankini voditelji. Na srečanju je najprej tekla beseda o programskih smernicah Prodijeve koalicije. Voditelji SSk so se z županskim kandidatom dogovorili, da bo program upošteval tudi potrebo po polnejšem priznanju in ovrednotenju prisotnosti slovenskega življa v občini. V njem bo poudarjena tudi zahteva po uravnovešenem družbeno-gospodarskem razvoju celotnega občinskega teritorija, t.j. tudi periferičnih področij, ki so bila doslej resnici na ljubo vsaj v nekaterih primerih precej zanemarjena. V programskih smernicah bo tudi govor o čezmejnem sodelovanju. Predstavniki miljske sekcije SSk so na sestanku z Giorgiom Rossettijem uradno predstavili kandidaturo občinskega svetovalca Danila Savrona, bivšega delavca in podjetnika, ki se že dolga leta aktivno udejstvuje tudi v krajevnem javnem življenju in Se posebej v Društvu miljskih Slovencev. Na sestanku, kot izhaja iz tiskovnega sporočila SSk, je seveda tekla beseda tudi o političnih raz- merah v miljski občini pred novo volilno preizkušnjo 17.novembra. »Razkol prejšnje levosredinske koalicije, ki je privedel do predčasnega razpusta miljskega občinskega sveta, predstavlja prav gotovo negativno dediščino«. SSk je potrdila, da si bo tudi v bodoče prizadevala za premostitev kratkovidnih razprtij in zdrah, kakor je to skušala že v preteklosti, saj se zaveda, da je alternativa uveljavitev deklariranih nacionalističnih sil, od katerih si zlasti Slovenci ne moremo pričakovati nič dobrega. K večji enotnosti v levosredinskem taboru pa bi morala po mnenju SSk bistveno prispevati tudi ugled in politični format županskega kandidata Oljke Giorgia Rossettija. Danes opoldne predstavitev kandidatov SKP za Pokrajino Na sedežu pokrajinske federacije v Ul.Tara-bocchia bo danes opoldne predstavitev kandidatov Stranke komunistične prenove za bližnje pokrajinske volitve. Predsedniški kandidat Dennis Visioli bo orisal temeljne smernice svojega volilnega programa. Komunistična prenova je sklenila, da se na volitvah 17.novembra predstavi s svojo listo po propadu pogovorov z levosredinsko Oljko. Njen predsedniški kandidat je sindikalistka UIL Adele Pino. ^Nadaljevanje stikov po evrošoli 95 HEROIN KUPIL PRI SV. IVANU NOVICE Obisk irskih Solnic v zamejstvu Oblikovanje zanimivega skupnega programa sodelovanja 1 v dneh oc „7 Usta 88] p, 11 ^vnat 5hr°nain ^NinT’u . "Gnean] 79 obisk p0®1 V o k lov Sq < ^ciie c >ia 50-1, genski! Porasle v 1 ^ju na x fcevalm , koncu ] Cirila trajektu div ^ddchv , Glede SvPol< obiščejo naše kraje za delovni sestanek, na katerem naj bi čimbolj natančno določili program in koledar sodelovanja. Na ločenih in skupnih sestankih v Trstu in So-vodnjah so ravnatelji treh Sol in referenti za medkulturno vzgojo določili vsebine projekta in obdobja, v katerih naj bi vse Štiri Sole istočasno izvajale program in izsledke posredovale ostalim trem partnerjem. V tem prvem letu - projekt naj bi trajal vsaj tri leta - si bodo Sole izmenjale celo vrsto podatkov o krajih in običajih treh jezikovnih skupnosti. Tako si bodo učenci izmenjali osebne podatke, posredovali si bodo urnike spanja, prehrambene navade, najljubse igre, podatke o športnem udejstvovanju, pesmi, podatke o vremenu in klimi idr. Izmenjali si bodo tudi krajevne ljudske pravljice, kar naj bi imelo kot končni cilj objavo večjezične publikacije. Govorilo se je tudi o možnosti sodelovanja staršev pri samem projektu in o možnosti izmenjave učencev predvsem tistih, ki bi se radi izpopolnjevali v italijanskem od- nosno angleškem jeziku ali učili druge manjšinske jezike: slovenskega, irskega ah valižanskega. Ob koncu delovnih sestankov in ob ugotovitvi, da imamo manjsinci v smislu transnacionalnih povezav že precejšnje izkušnje, so prisotni sestavili skupno besedilo, v katerem je zaobjet glavni smoter projekta in ki vam ga v celoti posredujemo: »Mi prebivalci Evrope, ki smo se rodili v manjšinskih jezikovnih skupnostih, zelo dobro razumemo važnost svoje aktivne udeležbe v odločitvah celotne skupnosti na krajevni, vsedržavni in mednarodni ravni. Naše ozadje nam daje izredno zavest, da so bodisi individualne razlike kot enotnost v raznolikosti zelo pomembne. Zavedamo se tudi, da je integracija le sodelovanje med skupnostmi, ne pa asimilacija manjših skupnosti v večje. Zato lahko nudimo celotni evropski skupnosti poseben dar. S tem projektom bi radi dosegli, da bi se naši učenci in mi sami bolje zave-dali svoje pomembnosti kot prebivalci Evrope.« L. Zasvojencu z mamili zadnji trenutek rešili življenje Osebje Serta (služba za zdravljenje zasvojenosti z mamili) je zadnji trenutek priskočilo na pomoč 31-Alessan-dru Busletti: življenje so mu rešili z »narcanom«, dali so mu ga kar tri fiole. Očitno je Busletta vzel preveliko dozo mamila (ali pa je bila mamilu dodana kakšna strupena snov). Policiji je povedal, da se je s heroinom oskrbel na področju Sv. Ivana. Kradli v stanovanju Dve ženski, stari okrog 35-40 let, sta predvčerajšnjim okrog poldne potrkali na vrata Anite Persi, predstavili sta se kot uslužbenki Inps: dejali sta, da morata kontrolirati pokojninsko knjižico. Vstopili sta v stanovanje, ko pa sta odšli, je skupaj z njima izginilo nekaj dragocenih predme- Svoje pokojnine 80-letna Maria Zuliani ta mesec žal ne bo uživala: včeraj zjutraj jo je dvignila, a je okrog 11. ure izginila skupaj z dvema ženskama, ki sta izkoristili že preiskušeni trik. Neznanki, stari okrog 30 let, kratkih črnih las, sta ji pri Sv. Ivanu z neko tekočino pomazali plaSC in se takoj ponudili, da ji pomagata in plašč počistita. Pri tem sta ji izmaknili 2 milijona lir. Okrog 13. ure se je nekaj podobnega ponovilo v Ul. Giuliani, in sicer 75-letni Marii Querini. Zenski sta bili verjetno isti, vsaj sodec po zunanjosti. Querinijeva pa je opazila, da sta se pri čiščenju obleke polastili denarnice, tako da sta jo spustili na tla in zbežali. Govorili sta z južnjaškim naglasom. Divje zasledovanje Dario Vittor, 45 let, sicer pod posebnim nadzorstvom policije, je včeraj zjutraj sedel za volanom močnega avtomobila, bil pa je brez vozniškega dovoljenja. Na ukaz agentov se ni zmenil, začelo se je zasledovanje po mestnih ulicah, nakar je Vittor avto zapustil in skušal pobegniti peš. Daleč ni prišel, pri osebnem pregledu pa so mu agenti s komisariata pri Sv. Soboti našli Se za 300 gramov zlatih predmetov. Tržaška občina gostovala trideset beloruskih otrok V okviru humanitarnega načrta, za katerega je dalo pobudo združenje«!! Chicco«, se je v Trstu nekaj dni mudilo okrog trideset beloruskih otrok, ki jih je' gostovala Tržaška občina. Beloruski otroci so nekaj dni najprej preživeli v Livi-gnu in Benetkah, v Trstu pa v mladinskem domu; včeraj so med drugim obiskali park Mira-marskega gradu ter mestni naravoslovni muzej na Trgu Hortis. Urniki trgovin ob Barcolani Tržaška občina obvešča, da bodo ob nedeljski jadralni regati Barcolani, veljali naslednji urniki za trgovinske obrate na drobno: v soboto 12. bodo trgovine lahko odprte preko najvišje meje 50 tedenskih ur; v nedeljo pa bodo lahko odprte tudi tiste trgovine, ki so na ta dan zaprte. Za cepljenje proti gripi se je treba prijaviti Zdravstveno podjetje obvešča, da bo od danes dalje na razpolago še ena telefonska linija, preko katere se interesenti lahko prijavijo za cepljenje proti gripi. Interesenti naj se prijavijo na eni naslednjih telefonskh številk: 399-5029, 399-5071 in 399-5056, od 8. do 12. ure, od ponedeljka do petka. Zaprt predor pod Montebellom Zaradi raznih vzdrževanih del bo predor pod Montebellom zaprt vse noči do 25. oktobra, razen ob sobotah in nedeljah. SKGZ / SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA Pokrajinske volitve važna preizkušnja Obravnava šolskega vprašanja Pokrajinski odbor SKGZ se je na zadnji seji osredotočil na vprašanje bližnjih pokrajinskih volitev. V razpravi in oceni pomena volitev so bili poudarjeni zlasti nekateri aspekti, mimo katerih ni mogoče. Pokrajinske volitve so po oceni vodstva tržaške SKGZ zelo pomembne tudi kot politična preizkušnja leto dni pred občinskimi volitvami. Če bi na pokrajinskih volitvah zmagala desnica, bi to poleg vseh predvidljivih negativnih posledic predstavljalo tudi hudo oviro za tržaško in okliške občine, ki morajo s pokrajino usklajevati mnoga vprašanja. Pokrajinski odbor SKGZ je ob tem tudi podčrtal, da je zmaga naprednega zavezništva izredno po- membna tudi zato, ker bi ob novih volilnih okrožjih prišlo v pokrajinski svet lepo število Slovencev. V primeru zmage desnice pa bi bila škoda tako iz političnega kot iz narodnostnega vidika, ker za prisotnost Slovencev ni jamstev. Vsekakor sta prišla na seji pokrajinskega vodstva SKGZ do izraza zaskrbljenost in obžalovanje, da se na levici ne teži k združevanju sil, šibitev naprednega zavezništva pa lahko povzroči resne težave, kar velja tudi za občinske volitve v Miljah. V nadaljevanju seje je pokrajinski odbor obravnaval šolska vprašanja oziroma predlog-platformo, ki jo je v tem smislu izdelala komisija za šolstvo. Dokument, v katerem so izpostavljena vsa aktualna vprašanja manjšinskega šolstva, predstavlja podlago za nadaljnjo aktivnost SKGZ na tem področju ter za razpravo s šolniki in drugimi komponentami entonega šolskega odbora. Je tudi osnova za konkretno stališče o vprašanju racionalizacije, ki mu SKGZ pozorno sledi in v okviru katerega je zveza odločno podprla prizadevanja staršev in učnega osebja katinarske šole. Pokrajinski odbor je nadalje zelo kritično ocenil vest, da je Ministrstvo za šolstvo in šport R. Slovenije črtalo 50 % prispevkov za šolske knjige, kot da za manjšino in še zlasti njeno šolstvo ne bi bila že zvrhana mera težav. PREDSTAVITEV / 15 LET DELOVANJA Številne pobude Krožka Ishia Ovrednotenje istrskega bogastva Krožek istro-venetske kulture Istria si že petnajst let prizadeva, da bi s svojimi pobudami obogatil in ovrednotil zgodovino, ozemlje in tipične proizvode Istre. Tako so poudarili predsednik Divio Dorigo, podpredsednik Giuliano Orel in nekdanji predsednik Marino Vocci na včerajšnji predstavitvi programa, ki ga bo organizacija izpeljala v prihodnjih mesecih. Delovanje Krožka Istria je bilo letos kvalitetno bogatejše zaradi prispevkov javnih uprav in zasebnikov ter tesnejšega sodelovanja z nekaterimi drugimi ustanovami, med katerimi sta bila izrecno omenjena tržaška Ljudska univerza in Deželni inštitut za istrsko kulturo. Z njuno pomočjo je krožek Istria izvedel poletne tečaje v Bujščini, za kar so dale pobudo univerze dežel in držav skupnosti Alpe-Jadrana. Krožek Istria je v zadnjem času tudi stkal pomembne stike s federacijo ezulskih društev in društev istrskih beguncev, ki mu dolgo let niso bila naklonjena, sedaj pa kaže, da so se medsebojni odnosi vendarle izboljšali. Med pobudami, ki jih Krožek načrtuje, gre predvsem omeniti izid drugega zvezka publikacije Da Cherso al Carso (Od Cresa do Krasa) o društvenem delovanju, razstavo z naslovom Istria dimenticata (Pozabljena Istra), ki bo odprta v Trstu od 15. do 30. novembra, predstavitev knjige Fulvia Molinarija Istria contesa: la guerra, le foibe, 1’esodo (Sporna Istra: vojna, fojbe, eksodus), in zasedanje o federalizmu. SPOROČILOK05 Ukrepi. za razvoj gorskih območij Deželni zakon St. 35 »Ukrepi za razvoj S018!1 območij« predvideva delitev prispevkov p°s meznim ali združenii kmetijskim podjetniko za razvoj kmetijstva i povečanje dohodka knj čkih gospodarstev. prispevke lahko zaprosi] tudi kmetijski podjetni ’ ki niso vpisani v Rogi6 kmetijskih podjein za posege za razvoj 2, . nih kultur, živinoreje ^ za nakup opreme ter re lizacijo struktur za pr°| vodnjo, zbiranje, pred0 vo in prodajo lokam1 proizvodov. Prošnje J treba predstaviti v tajni vu Kraške gorske skup11® sti do vključno 25. oK bra. Potrebne vzorce prošnje in eventuetn druge informacije lahko interesenti dobijo v ur dih Kraške gorske s pnosti v Sesljanu 54/D. TPPZ se pripravlja na 25-letnico Tržaški partizanski zbor P. Tomažič stopa v svojo 25 sezono neprekinjenega delovanja, ki jo namerava proslaviti z raznimi pobudami, predvsem pa z jubilejnim koncertom, ki bo, tako so odgovorni načrtovali, konec prihodnjega januarja v dvorani v Zgoniku. »Odločili smo se tako«, sta nam povedala dirigent Oskar Kjuder in njegova sodelavka, prav tako dirigentka Pia Cah, »da bi imeli udeleženci in gostje možnost parkiranja in ker je tudi dvorana primerna in dovolj akustična.« Kako bo zbor praznoval svojo 25-letni? Pre-tekli petek so se prvič zbrali v novi sezoni in sestavili okvirni program, ki so ga razdelili v tri dele. V prvem bodo partizanske pesmi, sledil bo recital za violino in klavir, ki bo posvečen 50-letnici dejavnosti Oskarja Kjudra na glasbenem področju. Tretji del bo obsegal kantato »Se pomnite tovariši« v prenovljeni obliki, saj bosta kantato dopolnjevali dve skladbi Jana Goloba in Aleksandra Vodopivca ter skladbe dirigenta zbora iz Maržah o tta Raula Ostarera; NOVICE Barcolana: sestanek o varnosti med regato in druge pobude Priprave na letošnjo Barcolano se nadaljujejo s pospešenim ritmom. Včeraj so se organizatorji sestali na sedežu luške kapitanije s predstavniki pomorskih oblasti, da bi se domenili o varnosti na morju med nedeljsko regato, ki se je bo udeležilo več kot tisoč jadrnic. Za varnost belih plovil bo skrbelo 14 motornih čolnov policije, karabinjerjev, finančne straže in obalne straže. Poleg tega bo regati sledil vlačilec tržaških gasilcev, medtem ko bo iz Ancone priplula 30-metrska patruljna ladja z 11-člansko posadko. Na morju bo tako kar 120 mož pripravljenih, da posežejo v primeru potrebe. Poleg tega bosta nad regatnim poljem krožila helikopterja policije in karabinjerjev za morebitni poseg iz zraka, na nabrežju pa bosta v pripravnem stanju dve zdravstveni ekipi s štirimi ambulantami (dve bosta čakali v Barkovljah, ena v Grljanu, ena pa na pomolu Audace). V okviru Barkolane bodo stekle tudi številne kulturne prireditve. Danes se bodo na Trgu Unita začeli koncerti godb na pihala. Prvi dan bo glasbo godbe Salezijancev popestril nastop akrobatov. Jutri bo prišlo do pobratenja med tržaško in avstrijsko godbo iz koroškega Stras-sburga. Jutri pa bo v okviru spremnih prireditev Barco-lane na Pomorski postaji kongres z naslovom Morje in ladje, ki se ga bodo udeležili znani izvedenci. Vprašanja ladij bodo osvetlili z zgodovinskega, književnega, gospodarskega, naravovarstvenega, turističnega in drugih vidikov. vključen bo še kratek baletni vložek. Zbor je že začel z vajami, ki potekajo ob petkih skupno za zhor in orkester, med tednom pa so posebne vaje za orkester in mlade pevce, ki so komaj pristopili k zboru. »Naš zhor šteje sedaj skupno okrog 95 pevcev in orkestrašev. Mogoče se bo število še dvignilo, saj prihajajo iz 27 različnih krajev to in onstran meje. In tem moramo dodati še recitatorje.« Z jubilejnim koncertom, ki ga pripravljajo, bodo gostovali v Trstu, v dvoranah tržaške okolice, pa tudi v Marzabottu in Reggio Emilii, prihodnjega junija pa na Nanosu (koncert bo v organizaciji slovenskih borčevskih organizacij in naprednih strank), v Cankarjevem domu v Ljubljani, in morda še kje. Ob tem bo zbor pripravil tudi razstavi slik, dokumentov in člankov o svoji dejavnosti. Sam koncert pa bodo spremljali diapozitivi. »Žensk v našem zboru še nismo imeli. Zato smo mislili, da bi v to jubilejno sezono vključili tudi pevke, ki bi občasno nastopale z moškim zborom, če pa bi se jih prijavilo dovolj, bi lahko ustanovili tudi samostojni ženski oziroma dekliški zbor«, nam je povedala Pia, ki dela s partizanskim zborom že 13 let ter je v njem začela prav z mladinskim zborom. »Pristop žensk bi obogatil naše programe, kar bi bila prav gotovo lepa pridobitev«, je še povedala. Z jubilejnim koncertom ho zbor dosegel številko 600 nastopov, ki so potekali vsepovsod, tja do Rima, Dunaja, Moskve, Leningrada, Volgograda, Beograda, Aten in še dlje. V tem času je zbor posnel tri long play plošče, dva CD in tri kasete. Pa še šest brošur je izšlo v tem času. Tudi jubilejni koncert nameravajo posneti na CD in kaseto in ponovno izdati izpopolnjeno brošuro, ki so jo natiskali že v preteklih sezonah. »Naši pevci so navdušeni, radi hodijo na vaje ter se želijo z svojim petjem za slavnostni jubilej čim bolj izkazati. Upamo, da nam bo, s skupnimi močmi to uspelo«, sta zaključila razgovor Oskar in Pia. Neva Lukeš »Umor v Ulici Malcanton« na knjižnem trgu Na tržaškem literarnem prizorišču se pojavlja novo ime in z njim novo delo, ki v krajevnem književnem ustvarjanju nima posebnih zgledov. Gre za delo »Umor v Ul. Malcanton«, s katerim se prvič preizkuša na literarni sceni Solnica v pokoju Giuliana laschi in katero so včeraj predstavili javnosti v knjigarni Minerva na pobudo Inštituta Gramsci. Da ne gre za navadno kriminalko priča že samo dejstvo, da sta delo in njegovo avtorico predstavila docenta Elvio Guagnini in Giuseppe Petronio, medtem ko je imela vlogo moderatorke Giuliana laschi. V PRAPROTU Danes Start prvega kraškega Oktoberfešta Po tolikšnih pripravah, neštetih organizacijskih sestankih, s kančkom zaskrbljenosti glede vremenskih razmer in z veliko mero optimizma, da se bo vse srečno izteklo, se danes otvarja 1. kraški Oktoberfešt v priredbi SKD Vigred iz Sempolaja. Od danes do ponedeljka, 14. oktobra bo šlo zares. Na prireditvenem prostoru v Praprotu je vse nared! Na ploščadi je postavljen šotor, v katerem bodo lahko gostje sledili raznim kulturnim točkam, zaplesali ob zvokih ansamblov in se pogostili ob tipičnih jedeh in si namočili suha grla z dobro žlahtno kapljico in okusnim pivom. Da se bodo gostje čim udobneje počutili, bodo poskrbele prijazne kraške »kelnerce«, ki bodo stregle vse specialitete in pijačo pri mizah. Ce bo sevada vreme naklonjeno, se bodo gostje lahko sprostili tudi na odprtem, v jesenskih barvah narave. Prireditelji so kar precej zadovoljni, da so k tej pobudi pristopili novi ljudje iz okoliških vasi, ki bodo s svojo, še tako dragoceno pomočjo, pripomogli k uspehu »fešte«. Da bo današnja otvoritev čim bolj slovesna, bo poskrbela godba Long Žlunk iz Brega. Zvečer pa bo igral ansambel Zamejski kvintet, ki ga sestavljajo sami mladi člani in je že požel zavidljivo nagrado občinstva na festivalu narodno zabavne glasbe v Steverjanu. Z izvedbo in z izkupičkom praznika si je društvo Vigred zadalo cilj, da začne s preureditvijo poslopja "štalce”, ki ga je odkupilo pred leti. Ta načrt in njegova uresničitev bo gotovo v prid vsem vaščanom Sempolaja in okolice. S.K.R. KONCERT Jimmy Joe jutri v Boris Spori Baru Že od samega odprtja svojega lokala je Bori6 Vi tez načrtoval čimveč glasbe v živo, ki naj bi P0? strila večere na kraški planoti. Po izredno P°zl^ ni glasbeni izkušnji prejšnje sezone in dobre odzivu publike je Vitez poskrbel, da se bo ^ pričetku oktobra, ki sicer prinaša žal tako Ki vreme, zvrstil nov niz koncertov, tako da se bo g st vsaj na večer posladkal in razvedril v obj toplih not. Že jutri, 11. oktobra se bo ob ,'a pričel koncert tržaškega bluesmana Jimmyja v spremstvu banda. Gianluigi »Jimmy Joe<<, v stradi je mlad, dobro znan glasbenik, to pa nep v Trstu marveč tudi po Italiji in v inozemstvu. letos poleti je skupaj s svojo skupino uspešn ^ stopil na prestižnem festivalu Pistoia Bhies ’ kjer so se zvrstili iz selekcij najboljše uvrščeni lijanski blues glasbeniki poleg mednarodnih strov, kot so bili John Mayall, Peter Green, Santana in Bob Dylan. Prav na zadnji izven stivala VVelcome Blues and Rock & Roli, K1 vrstil v tržaškem gledališču Miela januarja ca, je Jimmy Joe predstavil svoj drugi album » Minutes Blues«, ki ga je posnel skupaj 6 8 oin skupino, sicer z glasbenikoma Silviom Ber in Eziom Mayerjem Simpsonom. ., na Po petkovem koncertu sta za sedaj pre(hj še dva. Najprej bomo 25. oktobra lahko pu6 . rS li glasbi brhke skupine Valerija & the legbre iz Zagreba, 8. novembra pa bo nastopila Prl„an(j. tržaška skupina Midnight Express Blues ^ Vse pa pod skupnim imenovalnikom bi sbe. TRST Četrtek, 10. oktobra 1996 POMORSKA POSTAJA "Istra v sodelovanju med Italijo in Hrvaško" Center za ekonomske in socialne študije »Dia-°8hi Europei« prireja zasedanje na temo »Istra v sodelovanju med Italijo in Hrvaško«, ki bo danes °o 16.30 v dvorani Vulcania na Pomorski postaji. Uvodno poročilo bo na njem podal predsednik združenja posl. Giorgio Rossetti, sledili pa bosta Poročili predstavnikov predsedstva dr. Angela Masottija na temo »Odnosi med Italijo in Hrvaško« in Franca Todera na temo »Primer Istre: Problemi in perspektive«. Sporočilom predsedstva bo ob 17.30 sledila razprava, v kateri bodo sodelovali: elan združenja prof. Vladimiro Kosič, predsednik krožka Istria dr. Livio Dorigo, predstavniki puljske fakultete za ekonomijo in turizem Prof. Karlo Bilič, prof. Peter Janko in prof. Vinko Jurcar, odgovorni predstavnik ravnateljstva za ko-rnunitarne zadeve pri Deželi Furlaniji Julijski Kajini dr. Giorgio Tessarolo, tajnik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul in podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine prof. Miloš Budin. Zasedanje se bo zaključilo ob 20. uri. Srečanje z Gassmanom Vittorio Gassman se bo drevi ob 18. uri v gleda-dSCu Rossetti, kjer gostuje s svojo zadnjo predstavo, srečal s publiko. Tržaški župan Riccardo Illy dru bo ob tej priložnosti izročil srednjeveški pečat Pjesta. Srečanje, na katerega je vstop prost, prireja teatro stabile v sodelovanju s krožkom kulture in umetnosti. Koncert Paola Paolina V študenstskem domu v Ul. F. Severo 150 bo drevi ob 21. mri nastopil Paolo Paolin s koncertom »Storie de mar e de zitta in fondo al mar«; koncert bo v dvorani, kjer je odprta razstava o »Zenskih sistemih.« Štirje dnevi ciganske kulture Tržaška pokrajina prireja v sodelovanju s Studijskim centrom Them Romano (Ciganski svet) in z zadrugo Bonaventura 4-dnevno manifestacijo, ki bo v gledališču Miela med 15. in 18. oktobrom; manifestacija o ciganski kultmi predvideva raz-stave, predstavitev knjig in predvajanje filmov. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, to. oktobra 1996 HUGO Sonce vzide ob 7.1E JUone ob 18.28 - Dolž ohjVa tl-13 - Luna vz 4-54 in zatone ob 17. Jutri, PETEK, U. oktobra 1996 EMIL vreme včeraj ob I84 temPeratura zr, 10l st°Pinje) zraCni t ,3’9 mb naraSCa, ve v kui na uro vzhodnik 5r ov?t10dnik burja, vi .-odstotna, nebo sp ta? ■i!Vo °btaCno> mc gibano, temperah ^18,5 stopinje. rojstva in smrti b Rodili so se: Ad to St°’ Rrancesca Ferro •r ’ msa Canciani, Me Giijs ‘SUon, Stefania Stopa UMRLI SO: 74-h tian^PP® Krapes, , 90-,a ClotUde Gabrielli, A| a Jues Švara, 91-le t,,®3 ^unari, 85-letna 0,/ait. 82-Ietna No) gp U1^. 56-letni Fra Van amasc°. 72-letni ( Cijan, 77-letna G °*a Vidotto. LEKARNE S0B?,tpNEDELJKA’ 7’ d0 DTE, 12. oktobra 1996 °d j?rinalen urnik lekarn "»'dom,)3'00 ln °d ,,«d"»Vdpr" od ■ delVOrologio 6 (na Ul. Diaz) (tel. (tef-U Ul. Pasteur 4/1 enm ..... Maz- (tel. (tel. 'UOfino U1- Diaz) Oel (tel®0,5). Ul. Pasteu 911667), Milje - 27ii2^ drevored 1 2?PR0SEK P te Hi? 22 5 3 4 0) p07; °dnim telefonskim CePtomm in 2 nu)nim re" ”'»d"2“3„,"lpr" od 1 v drevored i. PROSEK (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX septembra 6 (tel. 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri 17.45, 20.00, 22.30 »La canzone di Carla«, r. K. Loach. EXCELSIOR - 17.00, 19.45, 22.30 »Independen-ce day«, r. Roland Emmeri-ch, i. Jeff Goldblum, Will Smith, Bill Pullman. EXCELSIOR AZZURRA - 16.400, 18.00, 20.00, 22.00 »Frankie delle stel-le« i. Mat Dillon, Anne Pa-riland. AMBASCIATORI 16.00, 18.05, 20.15, 22.30 »The fan«, i. R. De Niro. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Train-spotting« Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 16.00. 18.00, 20.05, 22.15 »Mis-šion: impossibile« i. Tom i n i i c o NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, »Qual-cosa di personale«, i. Robert Redford, Michelle Pfeiffer. NAZIONALE 4 - 17.30, 19.45, 22.00 »The rock«, i. Sean Connery. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1996/97 ARTHUR MILLER RAZBITO STEKLO Režija DUŠAN MLAKAR PREMIERA v petek, 11. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED A PONOVITVE v soboto, 12. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED B v nedeljo, 13. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED C v torek, 15. t. m., ob 20.30 ABONMA RED F v sredo, 16. t. m., ob 20.30 ABONMA RED D v četrtek, 17. t. m., ob 20.30 ABONMA RED E Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 632664. PORAZA NA TRGU PERUGINO OD 20. DO 24. URE ODPRTA MIGNON - 16.00, 22.00 »Relazioni anali di Miranda«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Striptease«, i. Demi Moore. ALCIONE - 15.30, 18.00, 20.30, 23.00 »Indi-pendence day«, r. Roland Emmerich, i. Jeff Goldblum, Will Smith, Bill Pullman. LUMIERE - 19.50, 22.15 »Prima del calcio di rigo-re«, r. Wim VVenders. PRIREDITVE GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 96/97 v Kulturnem domu v Trstu. Vpisovanje abonmajev vsak dan, razen sobote, od 10. do 14. ure, tel. St. 418605. Lanski abonenti lahko potrdijo sedež do torka, 14. oktobra. KD LIPA iz Bazovice vabi v soboto, 12.t . m., ob 20. uri v Bazovski dom na otvoritev fotografske razstave BAZOVICA V SLIKAH Mariota Magajne. FINŽGARJEV DOM na Opčinah in SLOVENSKA PROSVETA vabita v soboto, 12. t. m., ob 20.30 na KONCERT pri katerem bodo sodelovale tri koroške glasbene skupine: vokalna skupina Lipa iz Velikovca, družina Blažej iz Galicije in tamburaši slovenskega prosvetnega društva St. janž. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in krožek za družbena vprašanja V. Scek vabita v ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 na predstavitev ORGANIZIRANEGA šolstva NA KOROŠKEM. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, referent pa bo dr. Miha Vrbinc. Razstavljeni bodo tudi dvojezični učbeniki in drugi pripomočki. ZSKD in ARCI Nuova Associazione vabita na niz pobud na temo ZENSKA LIKOVNA UMETNOST v Tržaški knjigarni. V torek, 15. oktobra, ob 18. uri ŽIVLJENJE ŽENSK V KOPALIŠČU AUSONIA- predavanje ^rh. Antonelle Ca-rolis. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 20. oktobra PETI JESENSKI POHOD NA GRMADO IN OKOLICO. Na razpolago bosta daljša in krajša steza. Odhod je predviden od 9. do 10.30 izpod Kohisca pri Ce-rovljah. Na cilju boste postreženi s toplim obrokom. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave! SKD VIGRED prireja od 10. do 14. oktobra v Praprotu 1. KRAŠKI OKTO-BERFEST pod Šotorom. Danes, 10. oktobra, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri otvoritev: koncert godbe Long Žlunk, ob 20. uri ples z ansamblom Zamejski kvintet; jutri, 11. oktobra, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Happy day; v soboto, 12. oktobra, ob 14. uri odprtje kioskov, brisko-la z bogatimi nagradami, ob 15. uri ex tempore za otroke, mladince in odrasle, ob 19. uri nastop otroške plesne skupine Elite, ob 20. uri ples z ansamblom Lauferji; v ne- deljo,13. t. m., od 9. do 10. ure pred društvenimi prostori v Sempolaju zbirališče - vpisovanje za sprehod-pohod “Spoznajte znamenitosti naših vasi", ob 9. uri na prireditvenem prostoru tekmovanje v skrlah, ob 14. uri Kraški musik fest, nastop vaških godce-pevcev, nagrajevanje, ob 19.30 tombola, ples z ansamblom Adria kvintet ter v ponedeljek, 14. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Annie Oakley Country Band, vmes plesa tekmovanje v žaganju. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO PRIMOREC-TABOR vabi na PESEM V VILENICI. Nastopa MePZ Primorsko pod vodstvom Antona Baloha. Pesem v pozdrav bo podal MePZ Primorec- Tabor pod vodstvom Matjaža Sceka v nedeljo, 13. t. m., ob 16. uri v jami Vilenici. Ob 15. in 17. uri vodena ogleda jame v sodelovanju z jamarskim društvom Sežana. LJUBITELJI vicev, ki bi se radi udeležili tekmovanja ZNAŠ TA ZADNJO v organizaciji KD F. Prešeren iz Boljunca naj se telefonsko javijo na st. 826527 od 12. do 14. ure. Datum tekmovanja bo naknadno sporočen. □ OBVESTILA V DOLINI se bo zaCel tečaj šivanja in krojenja. Sestanek bo DANES, 10. t. m., ob 20. uri. Informacije na tel. St. 040/225231. MPZ UPOKOJENCEV IZ BREGA obveSCa, da bo pevska vaja DANES, 10. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren in obenem vabi vse nove pevce! SKD VIGRED vabi vse interesente amaterskih glasbenih skupin (od dna, kvinteta ali večje skupine), ki bi želeli sodelovati ob priliki Oktoberfesta v nedeljo, 13. oktobra, ob 14. uri, da pokličejo na tel. št. 040/200766. ZDRUŽENJE LUPU-SINFABULA v, sodelovanju z združenjem A.C.T.I.S. organizira seminar telesnega izražanja (vodi mimo Claudio Vi-viani) ter seminar improvizacije igralca in dela na maski (vodi Christine Merz). Ta vse potrebne informacije tel. na St. 363451 (Valentina) od 14.30 do 16. ure. KD S. ŠKAMPERLE vabi na teCaj latinsko-ame-riskih plesov (salsa in me-renge), ki bo potekal v društvenih prostorih. Za informacije in vpisovanje tel. na St. 040/572595 (Tatjana). SZ SLOGA obveSCa, da so abonmaji za tekme B2 lige ekip Koimpex na prodaj na naslednjih prodajnih mestih: Bar na Stadionu 1. maja, Gostilna Kralj - Trebče, Bar Brass - Bazovica, Restavracija Veto -Opčine, Picerija Rino -Opčine, sedež ZSSDI in na tekmah za zvezni pokal. SPDT prireja od 26.12. do 1.1.97 zimovanje v Auronzu, združeno s smučarskimi tečaji. Mesta so omejena. Prijave sprejema ZSSDI v uradnih urah v Ul. sv. Frančiška 20/H. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi slovenske osnovnošolce na izlet na Mali Kras v nedeljo, 13. oktobra. Zbirališče na Gorici v Boljuncu ob 9. uri. VSI LETNIKI 1956 od Stivana do Milj združite se na skupni večerji in plesni zabavi v restavraciji Križman v Repnu v soboto, 19.t.m. ob 19.30. Informacije na tel. St. 229346 Žarko, 226313 Ladi in 228948 Claudio. SKD VIGRED vabi vsa kulturna, planinska in športna društva, vse stopnje Sol in vse ljubitelje narave, da se udeležijo sprehoda - pohoda “Spoznajte znamenitosti naših vasi“ v nedeljo, 13. t. m. Zbirališče in vpisovanje bo pred duStvenimi prostori v Sempolaju od 9. do 10. ure. OBČINA DOLINA prireja, v sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Trsta, dva tečaja slovenskega jezika za odrasle. Tečaja se bosta začela 28. oktobra in bosta potekala dvakrat tedensko v večernih urah. Informacije ter vpisovanje ob delavnikih med 9. in 13. uro v tajništvu občine. Vpisovanje se zaključi v soboto, 19. t. m. SK DEVIN obvešča, da se bo začel smučarski teCaj na plastični stezi v Nabrežini 29. t. m. Prijave: vsak torek na sedežu v Ce-rovljah od 20.30. Tajništvo daje informacije vsak večer na tel. St. 2916004. SK DEVIN obvešča, da se bo začela predsmucar-ska telovadba za otroke v šoli Marchesetti v Sesljanu 30. t. m., ob 17. uri (sreda), za odrasle 8. novembra, ob 20.30 (petek). EKONOMSKI KROŽEK vabi na sestanek, ki bo v torek, 15.t.m., ob 17. uri v prostorih Gregorčičeve dvorane v Ul. sv. Frančiška 20. Alenki, Jožkotu in Ivani se je pridružil mali Jaro Srečni družini čestitajo nona Justa, nono Drago ter MiloS in Nadja Ivano je osrečil bratec Jaro Mami Alenki in očku Jožku čestitajo kolegi kolektiva SAFTI Eriki, Igorju in Lari se je pridružila Katerina Čestita jim Vzgojnozaposlitve no središče in Sklad Mitja Cuk H ČESTITKE Danes slavi na Jezeru svoj 60. rojstni dan nas dragi EDI. Obilo zdravja in Se na mnoga leta mu klice družina Petaros iz Boršta. Aja tutaja, Ivana zibko maja. JARO v njej sladko spi, tako da mamico Alenko in očka Jožka veseli. Iskreno čestitajo Tomaž, Johana, Lisa, Jan, Veronika, Vesna, Igor, Elena, Damjan, Irena, Livio, Ro-sanna, Franko, Anamarija, Roberto, Gabrijela in Andrej. Ivani se je pridružil JARO. Mami Alenki in očku Jozkotu čestitajo stara mama Dragica, Vida, Emil in Irena. IZLETI TABORNIKI RMV prirejajo v nedeljo, 13. t. m. izlet na Sabotin. Zbirališče ob 9. uri v Gorici na Travniku (P.zza Vittoria). Vabljeni elani (v kroju), starsi in prijatelji. V primeru dežja bo izlet v nedeljo, 20. t. m. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca vabita na izlet v Štanjel na Krasu z ogledom Spacalove galerije in v Ajdovščino na ogled Pilonove galerije v soboto, 19. t. m. Vpisovanje je v trgovini Forunato, Ul. Paganini 2, do 15. t. m. Sl ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTVO pri Sv. Jakobu prireja v sodelovanju z Ljudsko univerzo dva tečaja slovenskega jezika za odrasle ter teCaj telovadbe na odrasle. TeCaji bodo zaceli 28. oktobra in bodo potekali dvakrat tedensko v večernih urah na osnovnih šolah Gregoric-Ste-pancic in Grbec za slovenščino, za telovadbo pa na osnovni Soli Širok. Informacije in vpisovanje ob delavnikih med 9. in 13. uro v tajništvu ravnateljstva, tel. St. 773411. MALI OGLASI tel. 040-361888 CLIO 1.2, Cat. Fidji, letnik ’93 zelene metalizirane barve, 32.000 km v odličnem stanju prodam. Tel. St. 0481/882450 v delovnih urah. GOLF GTI, letnik ’89 v odličnem stanju po ugodni ceni prodam. Tel. st. 214264 v popoldanskih urah. PO UGODNI ceni prodam stiskalnico za grozdje, mlin drozgalnik, sod iz pleksi stekla, brizgalko z modro galico in podobno. Tel. St. 040/412507 med 13.30 in 14.30. OMARE, dnevne sobe in sedežne garniture prodamo po polovični ceni do izčrpanosti artiklov na zalogi. Tel.St. 040/350150. PRODAM grelec za toplo vodo Boschetti, 200 1, 6 at, v dobrem stanju, skoraj nov, cena po dogovoru. Tel. St. 0481/21771 od 13. do 16. ure. UCENCI in Združenje Staršev o.S. P. Voranc nujno protrebujejo fotokopirni stroj, tudi proti plačilu. Lahko se zglasite direktno na Solo tel. St. 228282 ali v popoldanskih urah na št. 228081. KAMEN za kraski zid 40 kv. m isce po najboljši ceni Sklad Mitja Čuk. Vse informacije dobite v uradih Sklada na tel. St. 040/212289. IŠČEM hišno pomočnico Štirikrat tedensko, tri ure na dan, od 9. do 12. ure. Tel. St. 0481/711772 med 7. in 8. ter med 19. in 20. uro. NUJNO iSCem dvojezične “cartelle esattoriali" iz avstrijskega obdobja do današnjih dni. Tel. Št. 040/228779. SRBOHRVAŠKE knjige v uporabi na goriskih Šolah iSCem. Tel. št. 040/214568 ob uri obedov. KNJIGOVODKINJA 25-letna iSCem zaposlitev kot uradnica, tudi partime. Imam šestletno delovno izkušnjo v import/export. Dobro obvladam PC, slovenščino, italijanščino in srbohrvaščino. Rada imam stik s publiko. Tel. st. 040/251032. MLADA gospa nudi družini pomoč kot Čistilka v jutranjih urah. Tel. st. 828251. 15-LETNI fant s končano nižjo srednjo Solo in z veseljem do kuhanja isce delo kot kuharski vajenec. Tel. St. 040/225973. TROSOBNO stanovanje na Opčinah dajem v najem za urad. Tel. St. 040/420604 v večernih urah. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Valdirivo36-l. nad. Tel. 361888-Fax 768697 ŽAGAM drva na terenu za kurjavo. Tel. St. 040/228547. V CENTRU Trsta, blizu Drevoreda XX. Septembra oddajamo v najem trosob-no mansardo. Tel. St. 040/393473. MLADICE irskega set-terja prodajamo po ugodni ceni. Tel. St. 302720 (ob uri obedov). PODARIM dva kužka, samca in samico, srednje male velikosti, roj. 20.7.96, mešane pasme. Tel. St. 281787 ob uri obedov ali v prvih popoldanskih urah. JUTRI, 11. t.m ., ob 21. uri bo v Boris Sports Ciuhu Ervatti - Brisciki nastopila znana blues skupina Jimmy Joe-s band! Ne zamudite tega magičnega večera! V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu imajo na razpolago klobase, zelje in kuhano svinjino (porcino). Točijo pivo z Oktoberfesta, vsak petek boste lahko pokusili pivo “a caduta”, ponujajo vam raznovrstna kosila. Pivnica je odprta vsak dan, razen torka popoldne in srede. Tel. St. 228117. PRI BIBCU v Križu je odprto v Četrtek, petek in soboto. Tel. St. 220722. PRISPEVKI V spomin na pok. Andreja Pertota darujeta Magda in Marjan Bukavec 50.000 lir za SD Konto-vel. Namesto cvetja na grob Marcele Devetak daruje Rada Roici z družino 50.000 lir za SPDT. V spomin na Mario Dori a daruje Andrej TerCon 100.000 lir za SKD Igo Gruden. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. t Zapustil nas je nas dragi Josip Pečar (PEPE TONCETOV) Pogreb bo v soboto, 12. t.m ., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v bazovsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova Joško in Tomo, snaha Binka, vnuki Tanja, Iztok in Maja, brat, sestra in ostalo sorodstvo Bazovica, 10. 10. 1996 TPPZ P. Tomažič izreka globoko sožalje Jošku in Tomu ob izgubi dragega oCeta SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 GORICA / POGOVOR Z MARJANOM MARKE2ICEM Zaključna dela na glavnem objektu Katoliškega doma Velika in najsodobneje opremljena dvorana s 300 sedeži Slovesnost ob odprtju napovedana v soboto, 19. oktobra Cez dober teden bodo izročili namenu najpomembnejši objekt kulturnega in športnega središča "Katoliški dom”. Zaključuje se prizadevanje za prenovo in dograditev središča, ki poleg velike dvorane z okrog 300 sedeži, komorne dvorane, razstavnih prostorov, telovadnice in stanovanja za hišnika, zajema tudi prostore, kjer bodo imela sedež razna društva in ustanove. Glavni projektant je inž. Lorenzo Marini. "Njemu smo poverili nalogo, da poskrbi zato da bo stavba stala, arhitektu Davidu Faganelu pa da najde najbolj primerno rešitev glede videza”, pravijo. Te dni na gradbišču zares hitijo. Dela in skrbi "koordinatorju” Marjanu Markežiču zares ne manjka. Kljub časovni stiski, sva našla čas za pogovor. Kako ocenjujete, zdaj, tik pred odprtjem obnovljenega središča prehojeno pot? Preprosto povedano, pred petimi leti, so bile to samo sanje z rahlim upanjem, da se bodo morda kdaj uresničile. Danes lahko rečemo, da so se uresničile. Posodabljanje kulturnega in športnega središča je potekalo postopoma. Zdaj odpirate najpomembnejši del, veliko dvorano in druge z njo povezane prostore. Bi jih predstavili ? Velika dvorana bo imela okrog 300 sedežev, opremljena bo z velikim odrom in najsodobnejšo opremo. Za nastopajoče bo na razpolago sedem večjih sob. Rad bi opozoril na nove prostore, ki smo jih dobili za razstavno dejavnost in ki so razporejeni tako v pritličju, kakor v nadstropju. Gradbišče je tudi na so- sednji stavbi, ki dobiva povsem nov videz. S preureditvijo smo pridobili potrebne prostore za sedeže društev in druge potrebe. Zgradba je bila sicer prenovljena, opremljanje pa bo šlo bolj postopoma. Gradbeni poseg se ne nanaša samo na stavbe. Na novo je urejen tudi zunanji prostor. Takole bi lahko predstavili: od celotne površine je četrtina pokritega prostora (pozidano), tretjino (okrog 4.000 kv. metrov) smo tlakovali, ostalo pa so zelenice. Pri tako pomembnem posegu je bilo treba zagotoviti tudi velika finančna sredstva. Kdo jih je dal na razpolago? Približno tretjino smo črpali iz zakona za obmejna področja, približno toliko je prispevala Republika Slovenija, ostalo pa so dolgovi. Gospod Markežič, vemo, da imate poleg skrbi na gradbišču, kjer se vsak dan dogaja kaj novega, tudi del odgovornosti za pripravo slovesnosti ob odprtju, ki bo 19. t.m. Nam lahko poveste potek? Podrobno bomo potek predstavili na srečanju z novinarji, ki bo 16. t.m. Glavne stvari pa so itak že znane: pripravljamo opereto Pri belem konjičku, odprli bomo zares bogato razstavo likovnih del, sodelovalo preko štirideset umetnikov. Pozornost mimoidočih pritegne novo pročelje iz kamna, naravni kamen pa je vgrajen tudi v zid ob glavnem vhodu. Ima to poseben pomen? Hoteli smo tudi navzven poudariti povezanost med preteklostjo in sedanjostjo. Kamen ki ostaja nespremenjen v času ima to sporočilnost. (Pogovarjal se je Vlado Klemše). Foto Bumbaca GRAD Možnosti za muzej goriških grofov Razstavo o Gorici v 18. stoletju ter o dejavnosti mojstrov Lichtenreiterjev si je včeraj ogledal ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo Giorgio Bocchieri. Bocchieri je imel delovno srečanje z občinskim odbornikom Devetagom in sodelavci. Govor je bil o pripravi nove pogodbe o upravljanju gradu in ki bo veljala za devetnajst let. Prav sklenitev nove pogodbe odpira možnosti za uresničitev zamisli, da bi v gradu medili stalno muzejsko zbirko goriških grofov. Bocchieri je ugodno ocenil prizadevanja občinske uprave za ovrednotenje grajskega kompleksa in pokazal veliko zanimanje za nekatere druge pobude Občine na področju kulturne dejavnosti. KULTURNI DOM / JUTRI OB2O30 Za uvod v novo sezono koncert “Noneta Brda” Pobuda Glasbene matice V Kulturnem domu bo jutri ob 20.30 prvi koncert Glasbene matice v novi sezoni. Nastopil bo "Nonet Brda” vokalni ansambel, ki je prav letos dopolnil desetletnico delovanja in ki je jubilej obeležil tudi z izdajo kasete. Ob pomembni obletnici je pevska skupina v juniju pripravila poseben nastop v gradu Dobrovo in navdušila številne poslušalce. V poletnih mesecih so fantje, ki jih vodi Radovan Kokošar, imeli še več promocijskih nastopov, novo sezono pa pričenjajo prav v Gorici in so za ta nastop pripravili tudi nekaj novosti. Skupina je nastala leta 1985 na pobudo zborovodje in pedagoga Ja- neza Slivnika. Začetne mu navdušenju je sled1 lo krajše krizno obdobje^ ki pa so ga fantje uspeS no premostili. Do le 1990 je skupina prePe vala pod vodstvom Iren Zuljan. Iz okteta so prerasli v nonet, umetniš vodstvo pa je prevze Radovan Kokošar in zadnjih nekaj letih j® sambel dosegel zavimp vo umetniško raven, v6 liko nastopajo ne sa® na Goriškem, ampak d di drugod po Slovem)1; Ljudje so jih spoznan 1 vzljubili. Jutri bodo men nami, v Kulturnem domu, kjer so sicer letos nastopili, ob obenem zboru Slovenskega p a ninskega društva. Vs o pnice so v predprodaji v pisarni Kulturnega 0 ma (tel. 33288). NOVICE Dr.Bertagnolli na skupščini združenja zobozdravnikov Člani pokrajinskega združenja zobozdravnikov (ANDI) se bodo jutri zbrali na letni skupščini, ki sodi v okvir priprav na vsedržavno skupščino, ki bo 18. t.m. v Rimu. Poleg statutarnih in drugih zadev bodo obravnavali tudi tudi vprašanja, ki so tesno povezana s poklicem. Tako vlada veliko zanimanje za predavanje, ki ga bo imel dr. Fabio Bertagnolli z Univerze za Južno Kalifornijo iz Los Angelesa. Skupščina se bo odvijala med Gorico (kongresna dvorana na razstavišču) in Steverjanom (grad For-mentini). Obvestilo pokrajinske uprave Pokrajinska uprava opozarja na skorajšnjo zapadlost roka za vlaganje prošenj za finančne prispevke za delovanje poklicnih šol in glasbenih šol. Prošnje je treba vložiti do 31. oktobra. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad za informacije (tel. 385225). Interesenti pa lahko zavrtijo tudi posebno (zeleno) številko in sicer 167252891. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOBERDOB vabita na predstavitev PUu Zamislili so si jo in ilustrirali otroci iz vrtca v Sovodnjah Otroški vrtec v Sovodnjah, Prvomajska 79 danes, 10. oktobra 1996, ob 17.30 MBE MBE/01 MAILBOKESETC: 3 4 17 0 GORICA - K o r z o Italia 65 Tel. 0481/530038 Fax 0481/533414 PRISTOPITE K NOVI PODOBI USLUG ZA VAŠE DEJAVNOSTI - embalaža pošiljk EMBALAŽA IN ODPRAVA - pakirni material - odprava in prejem pošiljk po pošti alipreko privatnega kurirja - odprava pošiljk s carino - postni naslov POMOŽNE USLUGE - uporaba faxa - fotokopiranje 24 ur na 24 - tajniške usluge - prejemanje telefonskih pozivov - vzorčni trgovski tisk - material za embalažo in uradniška oprema - fotoizkaznica - dvojčki ključev - poštni predali z dostopom 24 ur na 24 POŠTNE - urejanje pošte USLUGE - odprava po pošti ali preko privatnega kurirja - »Mail Check« servis: telefonski nadzor pošte - poštne znamke, kuverte in poštnina Predlog za ustanovitev Evropske univeize Ljudska stranka v Gorici je pred kratkim izdelala načrt po katerem naj bi v Gorici ustanovili prvo Evropsko univerzo. Zamisel je sicer nastala že pred časom, v poletnih mesecih pa so načrt dodelali in dopolnili; 4. oktobra so o načrtu razpravljali v statutarnih organih stranke in ga odobrili. V Italiji že delujeta dva univerzitetna centra (v Pavii in Badii Fiesolani pri Firencah) vendar pa omogočata le podiplomski študij. Univerza v Gorici bi delovala kot redna ustanova, na njej pa bi poučevali profesorji iz različnih držav Evropske unije, odprta bi bila študentom iz vseh držav skupnosti. Pobuda je naletela na ugoden odmev pri visokih funkcionarjih Evropske komisije za kulturo, podprl pa jo je tudi poslanec Prestamburgo. V predstavitvi načrta Ljudska stranka poudarja, da ima Gorica najboljše pogoje da se tu ustanovi institucija evropskega pomena. Načrt nakazuje tudi niz vprašanj,.ki jih bo treba razrešiti, če se bo pobuda pričela uresničevati. OKOLJE / OB SPLOŠNI BREZBRIŽNOSTI Odlagališče za odrabljene pnevmatike in druge odpadke kar v jarku ob cesti Ni dolgo, kar smo poročali o črnem odlagališču najrazličnejših odpadkov na bregu Soče, pod razstaviščem. Tam so prostovoljci, ki so sodelovali na ekološki akciji združenja Legambiente, pobrali tudi nekaj deset stotov starih avtomobilskih plaščev, starih hladilnikov in pralnih strojev ter drugih kosovnih odpadkov. Zgleda pa, da so si "vulkanizerji” poiskali novo odlagališče za tovrstne odpadke. Ob robu avtocestnega odseka, približno na meji med go-riško in sovodenjsko občino, v smeri proti Vilešu, je že kup kakih štirideset izrabljenih avtomobilskih gum, zraven pa še mar- sikaj drugega. Ker so odpadki tam že dober teden, je mogoče sklepati, da ležijo na ekstrateritorial-nem območju in da bo treba šele ugotoviti, kdo bi jih moral odstraniti in eventualno izslediti krivca, kar ne bi bilo težko, saj so na kartonskih škatlah celo nalepke z naslovi. (Foto Bumbaca) Našli tmplo pogrešanega upokojenca Po skoraj dveh tednih je Soča naplavila truplo 54-letnega Goričana Dionisia Fere-sina. Truplo je priplavalo na vodno gladino kakih dvesto metrov od pevmskega mosta, domnevno nedaleč od kraja utopitve. Feresina so pogrešali od 24. septembra, ko so na parkirišču ob vhodu v Pevmski park našli njegov avtomobil alfa romeo. Se istega dne so gasilci preiskali rečno dno na odseku med mostom in jezom, vendar brez uspeha. V naslednjih dneh se je iskanje nadaljevalo, čeprav v težjih okoliščinah radi narasle in kalne vode. Dionisio Fere-sin je pred leti, skupaj z bratom upravljal bar "Alla Galleria” na Verdijevem korzu, zatem pa se je upokojil. Zveza slovenskih kulturnih društev Gorica vabi na 1 POKRAJINSKI I. KONGRES Dom A. Budala v Stan- drežu-petek, 18. oktobra 1996, ob 20. uri v prvem m 20.30 v drugem skUcm_ UVUDINjru^ Pri' letovanju z občin- m, kulturnim1 m l društvi, šolski*11 skimi ustanovam ostno baklado ih. Prireditev bo -v -i n qfl s st! KINO GORICA „n nn_ CORSO 17,30-20.0 ^ 22.30»Independence da) giomo della riscossa«- DEŽURNA LEKARNA v ™MORO, Carduccijeva Ul'ffiS2ScAB-AV ™™TRALB, Trg R«P»' bilke 26, tel. 410341. Marino Pečenik na čelu SDGZ TRST - Marino Pecenik je novi predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Izvodi ga je na svoji prvi seji novi odbor, ki je bil izvoljen na nedavnem obenem zboru. Pečenik, ki je bil do zadnjih občinskih volitev dolinski-župan, P° poklicu pa je trgo-Vec, prevzema odgo-v°rno nalogo v trenutku, ko zamejsko Sospodarstvo doživlja hudo krizo, pa tudi v casu, ko se organizacija slovenskih gospodarstvenikov pripravlja na pomemben jubilej, petdesetletnico delovanja. VIDEM / JUTRI ODPRTJE ŽE 1 1. IZDALE Sejem stoike ■ največja tovretna razstavna prireditev na svetu Letos dvakrat večja razstavna površina za 200 razstavljalcev VIDEM - 2e dvajseto leto zapored bodo jutri, v petek, 11. oktobra, odprli mednarodni sejem stolice, najpomembnejšo tovrstno prireditev v svetu. V neposredni okolici Vidma, v takoimenovanem "trikotniku stolice” Manzano - San Gio-vanni al Natisone - Buttrio, izdelajo namreč letno 30 milijonov stolov, kar pomeni 80 odstotkov ita-lijanske produkcije, tri četrtine tega pa gre v izvoz. Tu narejene stolice najdeš po vsem svetu. S to dejavnostjo se ubada približno 800, večinoma zelo malih podjetij, v njih je zaposlenih kakšnih 12 tisoč ljudi. To področje sodi med najbogatejse v Furlaniji. Sejem je namenjen predvsem in skoro izključno trgovcem in drugim, ki so zapopadeni na tem področju. Lani so imeli 8.000 obiskovalcev, od teh jih je 55 odstotkov bilo iz Italije, 24 iz držav Evropske skupnosti, 21 iz tretjih držav. Podoben obisk si nadejajo tudi letos. Razstavljalcev bo približno 200, povečini domačinov. Pridejo pa tudi iz tujine, med njimi tudi iz Slovenije. Doslej je namreč slovenska prisotnost na tem sejmu, pred njo pa jugoslovanska, bila zelo skromna. Videmski sejem bo trajal le štiri dni do vključno ponedeljka, 14. oktobra. Poleg razstavljalcev si bomo lahko ogledali tudi poseben prostor, na katerem so razstavljeni izdelki priznanih umetnikov. Zna- no je namreč, da se slikarji, arhitekti in kiparji večkrat ubadajo tudi z izdelavo stolic in drugega pohištva. V Vidmu bodo, kot že v prejšnjih letih, najboljšim podelili tudi primerne nagrade. Letošnji sejem je pripravila družba Promosedia. Gre za družbo, ki so jo, skupno z videmsko zbornico, ustanovili tovarnarji in obrtniki. Čeprav je v njo včlanjenih le 90 podjetij, v glavnem so to večja in srednja, je v teh podjetjih zaposlena polovica delovne sile, ki se ukvarja z izelavo stohe. Promosedia skrbi tudi za povezovalno promocijsko dejavnost v tujini. Prav pred odprtjem letošnjega sejma je Promosedia odprla svoj novi sedež v Manzanu. Na sejmu bodo imeli tudi nekaj posvetov. Brez dvoma bomo tudi letos slišali proteste proti pristojnim oblastem, ki ne poskrbijo za hitro cestno povezavo iz tega "trikotnika” do avtoceste. Tovornjakov z najrazličnejšimi oznakami, ki prevažajo surovino - les iz tujine kot tudi tistih, ki odvažajo končne izdelke spet v tujino, je na teh cestah vsak dan zelo veliko. Z vsemi mogočimi ovirami za drug avtomobilski promet. Zahteve so sprožiti že pred veliko leti, dobili pa so le cestne oznake, ki ti povedo, da do avtoceste pri Palmanovi prideš po ozkih in vijugastih podeželskih cestah. Marko VValtritsch V Pordenonu Somuplast PORDENON - Na sejmišču v Pordenonu odprejo danes sejem opreme za industrijska in obrtna podjetja, ki predelujejo plastične mase. Naslov sejma je Samuplast. Prirejajo ga vsako tretje leto. Namenjen je predvsem podjetnikom in trgovcem, zaradi tega bo odprt le do vključno nedelje, 13, oktobra. S sejmoma Samulegno in Samumetal (ta dva sta izmenična) sodi v tisto trojico specializiranih sejmov, ki jih v Pordenonu namenjajo podjetnikom iz celotnega italijanskega severovzhoda kot tudi tistim iz sosednih Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Vsi trije sejmi so doslej imeti velik odziv, tudi zaradi tega, ker so večji tovrstni sejmi običajno v Milanu. Ni podobnih niti v Venetu in niti v Furlaniji-Jutijski krajini. Na letošnjem sejmu v Pordenonu so naprave razstavljene v treh paviljonih s skoro 10.000 kv. metri pokritih površin. Prostora je letos dvakrat več kot na prejšnjem podobnem sejmu, ki je bil leta 1993. Na italijanskem severovzhodu je v tovarnah in delavnicah zaposlenih 14.000 ljudi, vrednost proizvodnje je 11.000 milijard tir. Na tem sejmu v Pordenonu posebno mesto zavzemajo kooperanti. Njihov pomen narašča iz leta v leto. MAV. .UUBUANA / TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA UPRAVE DARS BRODNIK/T Program gradnje avtocest se uresničuje s hitrim tempom Šempeter v Savinjski dolini ^ TA) - v Sloveniji doslej zelo sPešno izpolnjujejo nacionalni Program izgradnje avtocest. Ge bo sh-t-V ^oc^oCe navzoč politični in okovni konsenz in če bo zago-Aena ustrezna finančna kon-/Ukcija, potem bodo vse avtoce-ne odseke v smereh vzhod -ahod in sever - jug končali še Pred letom 2004, je na potujoči ovinarski konferenci, ki jo je ob Sledu poteka gradnje avtocest-odseka Arja vas - Vransko in „ Prtju deviacije regionalne ceste einpeter - Polzela pripravila ruzba za avtoceste v Republiki °Veniji (DARS), pojasnil pred-^dnik uprave DARS Jože Brod- Do konca oktobra bodo za pro-et odprli kar tri avtocestne od- seke: 18. oktobra bo v pogodbenem roku končan 9,3-kilometrski odsek Šentilj - Pesnica, teden dni kasneje bo v celoti odprt 46, 9-ki-lometrski avtocestni odsek Hoče -Arja vas, dobrih, deset mesecev pred pogodbenim rokom, 30. oktobra, pa bodo za promet odprli tudi 2,5-kilometrski del ljubljanske severne obvoznice med To-mačevim in priključkom na Smartinsko cesto. Predvidoma 5. novembra pa naj bi za promet odprli tudi tisti del viadukta Rav-barkomanda, ki ga trenutno obnavljajo.Od začetka uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest pa do konca leta naj bi tako za promet odprli 94,8 kilometra novih avtocestnih povezav. Kot je opozoril predsednik uprave DARS Brodnik, je zato sprejem zakona o namenskem zbiranju sredstev v državnem zboru izrednega pomena, saj bi v nasprotnem primeru izostala vsa potrebna finančna sredstva, prav tako pa ne bi mogli več sklepati pogodb z izvajalci del. Trenutno je v gradnji 73, 4 kilometra avtocest, do konca leta 1996 pa naj bi se pričela še gradnja na 8 novih avtocestnih odsekih v skupni dolžini 80 kilometrov. Vrednost porabljenih sredstev za gradnjo po besedah Metoda Di Batiste, direktorja za tehnično pripravo in izvedbo pri DARS, doslej znaša 26, 4 milijarde tolarjev, leta 1995 pa je znašala 22 milijard to-larjev.Avtocestni odsek Arja vas -Vransko, kjer so se dela začela aprila 1995, je dolg 20,8 km. Iz- vajalci del so italijanska podjetja Callisto Pontello, Tirrena Scavi in Italstrade, SCT je prevzel prestavitev železniške proge Celje -Velenje, ki so jo prometu predali že junija letos, Cestno podjetje Ljubljana pa je uredilo vodotoke. Dela naj bi končati do septembra 1997, doslej pa so uresničili že 72 odst. del oziroma osnovne vrednosti pogodbe, katere skupna vrednost znaSa 6,88 milijarde tolarjev. Po besedah direktorja projekta Celje - Ljubljana Vilija Zavrlana z Družbe za državne ceste je na celotnem avtocestnem odseku kar 68 premostitvenih objektov, bodoča avtocesta pa bo imela tudi štiri priključke. Doslej šo opravili že milijon kubičnih metrov izkopov in 828.000 kubičnih metrov nasipov. ČET PET PON TOR SRE 1 15 18,6 IS 21,7 15 188 15 17,2 15Z 0,3 99 T)M 1,7 9£ 3,7 98 9,9 99 4,5 99 3,5 ■ NOVICE Proizvodnja spet narasla, inflacija pa stalno upada RIM - Studijski center Confindustrie je popravil nedavne črnoglede napovedi o gospodarskih gibanjih. Iz njegove mesečne konjunktume analize izhaja, da je porast povprečne dnevne industrijske 'proizvodnje v avgustu in septembru več kot nadomestil izgubo v juliju, ko je bila proizvodnja za 2,8% manjša kot v juniju. To pomeni, da je proizvodna raven v obdobju julij-september poskočila za 0,9% v primerjavi s prejšnjim trimesečjem. A ne samo to. Septembra so se prvič po lanskem juliju pomnožila tudi domača naročila, medtem ko je ostal obseg tujih naročil zaradi okrepitve lire v bistvu nespremenjen. Confindustria je povoljno ocenila tudi gibanje inflacije. Zastoj v septembru, ko je njena stopnja znašala 3,4%, je bil po mnenju analitikov odvisen samo od trenutnih oziroma sezonskih podražitev (kultura, prosti čas in javne predstave na eni ter hotelske in gostinske storitve na drugi strani), zato je upravičeno pričakovati, da bo inflacija ob koncu leta zdrknila na 3%. Pospešiti razvoj obrtništva TRST - Tržaška parlamentarca Fulvio Camerini in Gualberto Niccolini sta na sestanku z vodstvenim svetom združenja Associazione degli artigia-ni soglašala, da je treba uresničiti infrastrukturno mrežo za hitro in učinkovito povezavo Trsta z Evropo, odmrzniti načrt za off shore in spremeniti ustanovni zakon Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT), tako da bi Država poverila ustrezne pristojnosti Deželi FJk. Na sestanku so poudariti nujo, da se državna proračunska listina popravi v korist obrtnih podjetij, hkrati pa, da se veljavnost Sklada za Trst v smislu zakona 26 iz leta 1986 podaljša vsaj za nadaljnja tri leta. Prispevki za tržaška podjetja TRST - Dne 30. novembra zapade rok vložitve prošenj za prispevke na račun kapitala tržaškim podjetjem, ki so letos odprla nove industrijske obrate oziroma razširila obstoječe. Prošnje je treba poslati vladnemu komisariatu, v poštev pa pridejo samo naložbe iznad 300 milijonov lir. Prispevki ne veljajo za primer spojitve med podjetji oziroma preselitve drugam. Tudi v bogati Švici brezposelnost narašča ŽENEVA - Tudi v Švici brezposelnost stalno narašča. To so potrdili tudi podatki za mesec september, ko so strokovnjaki pričakovati, da bo število brezposelnih rahlo manjše. V vsedržavnem merilu je zdaj 4, 6 odstotka brezposelnih, v nekaterih kantonih pa znaše stopnja brezposelnosti kar 8 odstotkov. 9. OKTOBER 1996 v LIRAH 2 1 I valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1497,00 1536,00 nemška marka francoski frank 982.00 289.00 1006,00 298,00 P E =2. holandski gulden 871,00 897,00 belgijski frank 47,20 49,10 It .o < funt šterling 2333,00 2404,00 irski šterling 2394,00 2467,00 s ^ danska krona 255,00 263,00 grška drahma 6,10 6,50 kanadski dolar 1103,00 1137,00 japonski jen 13,30 13,90 švicarski frank 1192,00 1228,00 ^■1 avstrjski šiling 138,90 143,10 p norveška krona 230,00 237,00 li švedska krona portugalski escudo 227,00 9,60 234,00 10,20 španska pezeta 11,60 12,00 1 avstralski dolar 1179,00 1215,00 madžarski florint 9,00 11,50 § slovenski tolar 10,80 11,30 3 hrvaška kuna 270,00 280,00 9. OKTOBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1501,00 1531,00 nemška marka 982,00 1002,00 francoski frank 289,00 299,00 holandski gulden 869,00 894,00 belgijski frank 47,34 49,14 funt šterling 2327,00 2407,00 irski šterling 2387,00 2482,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 6,13 6,73 kanadski dolar 1101,00 1136,00 švicarski frank 1196,00 1221,00 avstrijski šiling 138,61 143,11 slovenski tolar 11,00 11,40 MILANSKI DEVIZNI TRG 9. OKTOBER 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1520,330 ECU 1902,690 nemška marka 993,550 francoski frank 293,980 funt šterling 2379,620 holandski gulden 885,460 belgijski frank 48,241 španska pezeta 11,818 danska krona 259,350 irski funt 2436,330 grška drahma 6,333 portugalski escudo 9,828 kanadski dolar 1123,590 japonski jen 13,633 švicarski frank 1210,450 avstrijski šiling 141,220 norveška krona 233,650 švedska krona 230,900 finska marka 332,750 MILANSKI BORZNI TRG 9. OKTOBER 1996_________INDEKS MIB-30: -0,68% delnica cena var. %, delnica cena var. % Mediobanca 8.408 -0,04 Alleanza Ass. 11.316 -0,28 Mediolanum 15.828 -1,14 Bca di Roma 1.376 +0,36 Montedison 976 +0,07 Bca Fideuram 3.371 +0,56 Olivetti 528 +0,55 Benetton 17.740 +1,51 Parmalat 2.254 -0,35 Comif 2.942 +0,36 Pirelli Spa 2.814 +1,07 Credit 1.371 +0,56 Ras 14.948 +1,39 Edison 9.596 +0,67 Rolo 14.609 +0,06 Fiat 4.180 +1,57 Saipem 7.400 -0,43 Gemina 730 -0,34 San Paolo To 10.079 +0,09 Generali 32.278 +0,43 Sirti 9.170 +0,55 Imi 12.686 +0,45 Štet 5.268 + 1,46 Ina 2.162 +0,04 TIM 3.278 +0,83 Italgas 5.804 +1,75 Telecom Ita 3.456 +0,40 La Fondiaria 5.842 +0,46 Mediaset 7.304 +0,56 KULTURA Četrtek, 10. oktobra 1996 REPENTABOR / GLASBENI POPOLDNEVI Za zaključek trobilni kvintet in Gallus Consort Vsem koncertom je sledilo lepo število poslušalcev Prejšnjo nedeljo se je v repentabrski cerkvi odvijal zadnji koncert v okviru letošnjih 15. glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe. Kot ob priliki prvega koncerta, je bil tudi tokrat uvod, ki ga je predstavljal nastop trobilnega kvinteta glasbene šole iz Sežane. Sestavljajo ga Uroš Pavlovič, Marko Spetič in Peter Gregorčič - trobente ter Ivo Basic in Simon Perčič - pozavni. Izvedli so Intrado Alessandra Orologia. Koncert kot tak je oblikovala skupina Gal- lus Consort v sledečem sestavu: Marco Podda -sopran, Peter Birner -cink, Vanja Pedronetto -violina, Dina Slama - orgle in Irena Pahor - viola da gamba (na sliki, foto KROMA). Izvajali so dela treh skladateljev, ki so delovali na začetku 17. stoletja, in sicer Giovan-nija Paola Cime, Vinka Jelica in Isaaca Poscha. Giovanni Paolo Cima je bi organist in skladatelj iz Milana, skupina Gallus Consort pa je izvedla dela iz njegove zbirke Concerti ecclesiastici (dve sonati ter skladbe Exaudi Domine, Benedi-cam Dominum in Adiu-ro vos). Vinko Jelic (pravi priimek JeliCiC), je bil hrvaški skladatelj doma z Reke, ki je veliko Časa deloval v Nemčiji. Izvedli so tri skladbe iz njegove zbirke Ricercarijev (Ricercati I, II, IV). O Isaacu Poschu vemo bolj malo stvari. Bil je organist v Celovcu in v Ljubljani, po priimku pa se lahko sklepa, da je bil Slovenec. Skupina Gallus Consort je izvedla tri skladbe iz njegove zbirke Cantiones sacrae (Ecce Dominus veniet, Veni sancte Spiritus in Gau-dent in coelis). Poleg ostalih elanov skupine Gallus Consort smo tokrat imeli priložnost prisluhniti Marcu. Poddi, priznanemu glasbeniku in zborovodji (je dirigent zbora Cappella Tergestina). Podda je namreč solidnp nastopil v vlogi sopranista, v skladu z glasbenimi navadami iz tistega obdobja, ko so tudi visoke tone peli moški. Poleg njega smo poslušali tudi Petra Birnerja z njegovim cinkom. Cink je tehnično zelo zahtevno glasbilo, ki ga lahko imamo za križanca med trobilom in pihalom. Ima namreč ustnik, kot ga imajo npr. trobente, in luknjice, ki jih vidimo npr. pri flavtah. Skupaj s pozavno je bi cink v 17. stoletju zelo v modi. Tudi zadnji koncert glasbenih popoldnevov ni razočaral številnih poslušalcev, ki so napolnili repen-tabrsko cerkev. Izvedba je bila kakovostna, zlasti gre pohvaliti sopranista Marca Poddo ter violinista Vanjo Pedronetta in gam-bistko Ireno Pahor, predvsem glede izvedbe Jeličevih Ricercarijev II in IV. Nedeljski koncert je torej dostojno zaključil letošnjo 15. izdajo glasbenih popoldnevov, ki je med drugim doživela zelo številno udeležbo, kar pomeni, da na Tržaškem ljubiteljev stare glasbe ni ravno malo. Ivan Žerjal PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE —J- Modemdoiferjevi Štirje letni časi Drevi premiera v Novi Gorici Vinko Modemdorfer: Štirje letni Časi Režija Samo Strelec, dramaturgija Martina Mrhar, lektura Srečko Fišer, scenografija Barbara Matul in Samo Shelec, kostumografija Gordana Gašperin, oblikovanje luči Samo Oblokar, igrajo Mira Lampe-Vujicic, Janez Starina, Dušanka Ristij, Boris Mihalj, Rastko Krosi, Milan Vodopivec, k.g. Darko Komac in Tone Solar. Premiera bo drevi ob 20.30 v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici. Avtor komedije Vinko Modemdorfer je svoji dramski noviteti dal podnaslov "ena vesela poslanska komedija - v dveh aktih -z lahkotnim zapletom in brutalno izpeljavo". Poslanska, ker je glavna tema poslancev strah pred KPS, in vesela, ker je poslanska. Vsakdanja borba poslancev za življenje je neizčrpna zakladnica duhovitih, zvijačnih domislic in zato so poslanci velikokrat priljubljena tarča posmeha, prenosi iz parlamenta pa velikokrat celo najboljše humoristične oddaje naše televizije. Igra se res dogodi v dveh aktih. V prvem se preplašeni poslanec Leopold Cigler in njegova soproga Amalija lotita kreiranja najprimernejše podobe družine in doma, ker naj bi jih vsak Cas obiskala KPS, v drugem pa se Ciglerjev! namesto s KPS soočijo s skrivnostnimi obiskovalci. Igra Štirje letni Časi se zaCne s komično zamenjavo, ko gospod Leopold govori o parlamentu, gospa Amalija pa o moževih prebavnih motnjah in umazanih gatah. Glavni junak je že na začetku pokazan kot zgolj navidez močan in pomemben mož, v resnici pa usrane, bogat usrane. Za komedijo Štirje letni časi je avtor Vinko Modemdorfer (drugače tudi režiser, dramatik, pesnik in pisatelj) lansko leto prejel prvo nagrado na anonimnem natečaju Borštnikovega srečanja. V avli Primorskega dramskega gledališča bodo danes ob 18. uri predstavili tudi nov ljubezenski roman Vinka Modern-dorferja (avtorja komedije Štirje letni časi) z naslovom Tek za rdeCo hudičevko. Knjigo bosta predstavila pesnik Boris A, Novak in dramski igralec RadoS Bolčina, pogovor z avtorjem pa bo vodila novinarka Marjana Remiaš. Cvetka Cvet Gledališče La Contrada začenja s Cecchelinom [utri bo v novo sezon0 opilo tudi tržaško gle; lišče La Contrada, 1 v dvorani Cristal 0 idstavilo glasbeno na-:no komedijo »El mu Carleto«. Gre za preO' vite v življenja zna®e_ Cecctieima, / >snovi Cecchelinovi llog predelal Rober niani, režiral pa Je ncesco Macedonio-ratna zasedba je zelo ilna, saj ob igralcih PRIKAZ ANTOLOGIJE LOJZKE BRATUŽ Gorica v slovenski književnosti Knjigo Gorica v slovenski književnosti - to je izbor leposlovnih besedil in spremne tekste - je pripravila Lojzka Bratuž, ki se je v slovstvenih in slovenističnih raziskavah tudi doslej ukvarjala z Gorico in njenim širšim kulturnim zaledjem. Delo je izšlo pred nekaj meseci, a nanj je treba opozoriti, saj ne gre za preprosto antologijo pesmi in proze, opremljeno s priložnostnimi ali poljudno napisanimi spremnimi besedili, temveč za strokovno izoblikovano duhovno podobo tega mesta skozi Cas. Avtoričino prvo spremno besedilo z naslovom Kulturnozgodovinska podoba Gorice je nazorna razprava o zgodovinskih, političnih in kulturnih dogajanjih - od 28. aprila 1001, ko se v darilni listini cesarja Otona III. prvič omenja naselbina Gorica, do januarja 1996, ko v tem mestu nastane nov tednik Novi glas. Iz kratkih oznak bralec spoznava, kako je tu živeče avtohtono prebivalstvo (ki je že v Času Brižinskih spomenikov uporabljalo slovenščino, kot izhaja iz prej omenjenega darilnega dokumenta) prešlo nato pod oblast nemških grofov, potem so ga oplazili Turki, potlej je bilo nekaj mesecev pod okriljem Beneške republike, od 16. stoletja dalje pa pod Habsburžani (vse do italijanske nadoblasti po 1. svetovni vojni), doživelo leta 1714 obglavljenje voditeljev kmečkega punta, nato pod Napoleonom še francosko zasedbo. Najsrečnejša politična in kulturna doba zanj je bilo 19. stoletje in Cas do prve svetovne vojne. Drugo poglavje je Lojzka Bratuž namenila orisu go-riškega kulturnega življenja. Zanj je bil značilen predvsem kozmopolitski življenjski slog, na katerega so seveda vplivale vsakokratne politične razmere. Avtorica rabo več jezikov dokazuje z navajanjem dveh (slovenskih) go-riških rokopisov iz 16. stoletja (iz prvega - iz leta 1551 -navaja le odlomek; drugega, iz leta 1564, pa v celoti). To sta nedvomno zelo pomembni objavi v tej knjigi, celo tako, da bi zaslužili samostojno kritično izdajo. V drugi pol. 18. stoletja je dajal ton enakopravnosti jezikov go-riški nadškof Attems s pridigami v vec jezikih, tudi v slovenskem. Važna je tudi omemba še neobjavljenega pesniškega zbornika Zibaldo-ne poetico iz 19. stoletja. To stoletje je sicer prikazano kot doba kulturnega razcveta, razgibanega društvenega in političnega življenja, razvoja šolstva in založništva. Gorica je tedaj postala središče kulturnega življenja, tako da se je to nadaljevalo s pogumom in žrtvami v zatišju domov in cerkva celo v fašistični dobi in v mračnih oklepajih svetovnih vojn, dokler se ti niso končno odprli v obnovo in življenje našega Časa. Bra-tuževa pa je v kulturnozgodovinski pregled uvrstila tudi prizadevanje slovenskih intelektualcev za zbliževanje s sosedi; a tudi - v zadnjih desetletjih - delo italijanskih inštitucij in posameznikov za spoznavanje slovenske kulture. V drugem spremnem tekstu z naslovom Gorica v slovenskem književnem izročilu avtorica najprej ob (izločenih) primerih navaja kriterije, ki so vodili pri sestavljanju antologije. Izločila je besedila z zgolj mimogred-nimi ali prigodniskimi omembami mesta Gorice in ni upoštevala neobjavljenih ali literarno manj pomembnih besedil; teh je veliko navedla v uvodnem zapisu. Med temi je gotovo lepa pesem Stanka Vuka (objavljen je faksimile rokopisa) s pomenljivim prvim verzom v furlanšcini (El funesto cipres.) ter s pretresljivo odločitvijo v zadnjih dveh verzih: Ah, v rdečo armado pojdem./ Nazaj me veC ne bo./. ToCno je avtoričino ugotavljanje glavnih značilnosti besedil na temo Gorice: v večini primerov avtorji pišejo o narodnem vprašanju, večina del je glede na snov zgodovinska, v nekaterih primerih pričevalna ali spominska. V izboru samem res gre za tri velike tematske sklope: kmečki upor, prvo svetovno vojno in obdobje fašizma. Časovno pa bralec v izboru sledi dogajanjem od 14. stoletja do današnjih dni. Za spremnima tekstoma je Lojzka Bratuž, ki je knjigo tudi uredila, uvrstila Opombe; zelo natančne so in točne ter dopolnjujejo njeni besedili s celo vrsto navedb in pojasnil. Antologijski del uvaja poezija; na prvem in Častnem mestu je manj znana Kosovelova pesem V Gorici. V izboru se pojavljajo na Primorskem manj znani odlomki, zapisi ali pesmi velikih slo- ■ venskih literarnih imen (Prežihov Voranc, F.S. Finžgar), kar povečuje vrednost izbora. Tako so v knjigi poleg zelo znanega Zupančičevega Zemljevida še dve njegovi manj splošno znani pesmi, zlasti pa presenetijo (zanosno) spevi zgodnjega Edvarda Kocbeka. V izboru del je opazna prizadeta pozornost, ki so jo središčni slovenski pisatelji in pesniki namenjali usodi Slovencev ob zahodni meji. Kot novost se bere tudi odlomek iz Črtice Simona Gregorčiča o Franu Erjavcu. Ne manjka nobeno pomembnejše primorsko pisateljsko ime: Alojz Gradnik, Ivan Pregelj, Danilo Lokar, France Bevk, Ciril Kosmač, Ljubka Šorli.... in Boris Pahor ter Alojz Rebula. Gotovo pa ves izbor pripoveduje o nelahki, tudi mračni zgodovini in o boju goriških Slovencev za obstoj. Seveda je nadvse zanimivo opazovati slogovno različnost pri avtorjih, prav ta pri tematski sorodnosti še posebej pride do izraza (npr. tipična pripovedna širina iz sila kratkega odlomka iz Prežihovega Voranca, Kosmačeva ironija, jezikovna virtuoznost in zanimiv miselni profil Saše Vuge. mehka melodičnost Benede-ticevega verza itd.). Opazna je tudi religiozna prvina nekaterih avtorjev (Oton Zupančič, Edvard Kocbek, Ljubka Šorli, Zora Saksida, Bruna Pertot itd.). V Poezd Ja pogosta podoba g0116*®", gradu (ugotovitev L.a-h likokrat se mesto priffl6 dekletu ali pooseblja Uan Povše). V antologiji je zasi panih 47 avtorjev, tako da g za celo pahljačo stilov, P stopov in za različne ka stne ravni. _:]a Avtorica izbora je °Pre jn0 antologijski del še z izr :a_ natančnimi strokovnimi p snili. Jezik je povsod p° ^ minsko Cist, neoporečen brez tiskarskih napak. , g Knjigo bogatijo umetn priloge z motivi Gorlc,arjih deni so podatki o slikah (18 likovnikov) in njiho^ delih. Za likovni izb°iei opremo knjige je P°® „44 Franko Žerjal. Knjiga ima ^ strani velikega forma a, . ya la pa jo je Goriška fo0 je-družba. To je pomembn , lo zaradi avtoričineg kovnega pristopa in teme j ga poznavanja prirno slovenske književnosti, ^ ture in zgodovine. knjiga kot celota dobro Postavlja - kljub tematski _ vi, morda pa celo.zar v primorsko problem gnl kulturološkem m Poh smislu- ,Vanka Hergold LJUDJE IN DOGODKI Četrtek, 10. oktobra 1996 AVSTRIJA / OPOZORILO NOTRANJEGA MINISTRSTVA BUENOS AIRES / V SREDI5CU MESTA Pripadniki manjšin glavna tarča teroristov Dešifrirali grozilno pismo neznanega atentatorja DUNAJ/CELOVEC -, Vstrijska policija je v AU, proti desničarskim ^rajnezem, ki so pred desetimi dnevi v kodiranem pismu grozili z atentati znanim javnim obsebnostim v Avstriji (med drugim tudi zveznemu kanclerju Franz Vranitzkemu, uglednim novinarjem in pripadnikom manjšin), sicer zabeležila lep uspeh, nevarnost napovedanih atentatov pa Se naprej obstaja. Najbolj ogrožena skupina so v Avstriji živeče manjšine. To je razvidno iz pisma, ki so ga v zelo kratkem času dešifrirali izvedenci v notranjem ministrstvu na Dunaju v sodelovanju z avstrijsko vojaško obveščevalno službo. V devetih dneh jim je uspelo razrešiti Številčno kodo, v kateri je bilo napisanih 19 od skupno 20 strani grozil- RIM / PO OPERACIJI Papež Janez Pavel II. včeraj že na nogah RIM - Zdravstveno ®tanje papeža Janeza "avla II. je kar dobro; včeraj, 24 ur po opera-c')i. je že vstal; nekaj ttfrnut se je tudi sprehodil po sobi v desetem nadstropju klinike »Ge-nielli« in se dolgo pogovarjal z zdravniki, ki skrbijo za njegovo zdravje. Zelo dobre vesti je vsebovalo tudi zdravniško poročilo, ki sta ga malo pred poldnevom istočasno izdala tiskovna urada klinike nj Vatikana. Dokončna diagnoza - piše v poročilu- je potrdila diagnozo, ki je bila izreče- na že 8. t.m. Ponovno je torej potrdila, da v papeževem črevesju niso odkrili nobene ponovitve rakastega obolenja, ki so mu ga odstranili leta 1992; sicer pa je kirurg Francesco Cmcitti že predvčerajšnjim takoj po operaciji kategorično izključil to možnost. V zdravniškem poročilu je tudi zapisano, da je papež prejšnjo noč nekaj ur spal ter da nima vročine in ne čuti bolečin. Dobre vesti o njegovem zdravstvenem stanju pa so potrdili tudi razni postoperacijski izvidi. nega pisma zloglasne »Bajuvarske osvobodilne armade«. Vsebina deSifriranega grozilnega pisma potrjuje izsledovanje storilcev v pravilno smer -sled vodi v avstrijski de-snoesktremistični tabor! Pisec se jasno in z »detajli, ki jih lahko pozna samo« (notranji minister Caspar Einem) priznava kot avtor krvavega atentata na začetku leta 1995 v Gornji Borti na Gradiščanskem, ko je nastavljena bomba ubila štiri pripadnike narodnostne skupnosti Romov, ter tudi bombnih atentatov dan kasneje v gradiščanskem kraju Sti-nac, vasi z večinoma hrvaškim prebivalstvom. Notranji minister Caspar Einem je s tem v zvezi poudaril, da nevarnost novih pisemskih bomb slej ko prej obstaja, kot možne tarče pa so se posebno ogroženi pripadniki v Avstriji živečih narodnostnih skupnosti. Pisec namreč z »neverjetnimi izrazi žali več stoletja v Avstriji živeče manjšine, politike, ki si prizadevajo za manjšinske pravice ter tudi manjšinam naklonjene novinarje«, je dejal avstrijski notranji minister v pogovoru za Avstrijsko radiotelevizijo. Da so očitno prav pripadniki manjšin prvi cilj morebitne nove serije atentatov, potrjujejo tudi iz opozorila varnostnih direkcij v Celovcu, Železnem in na Dunaju slovenskim, hrvaškim in drugim manjšinskim organizacijam v zadnjih dneh. Pozvali so še posebej osebje in predstavnike osrednjih političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev, naj bodo v naslednjih dneh skrajno previdni in naj takoj javijo vse, kar je sumljivo. Kot znano, so leta 1994 koroški Slovenci bili cilj nekaterih bombnih atentatov desničarskih skrajnežev: avgusta je bila postavljena cevna bomba pred javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu, ki je na transportu na letališče odjeknila in hudo ranila dva policaja, nekaj tednov kasneje je pismo-bom-bo je prejel slovenski založnik Peter VVieser (peklenski stroj so na srečo v zadnjem trenutku odkrili), več grozilnih pisem pa so prejeli politični in kulturni predstavniki koroških Slovencev. Avstrijski notranji minister Caspar Einem je v pogovoru za avstrijsko radiotelevizijo Se dejal, da so varnostni organi pri izsledo-vanju storilca oz. storilcev storili korak naprej ter da je s tem tudi potrjen že dalj časa določen krog osumljencev, kar pa manjka, so konkretni stvarni dokazi. Zato je treba najnovejse grožnje Se naprej jemati »zelo resno«, je poudaril Einem in ob tem pozval k previdnosti, Avstrijke in Avstrijce pa hkrati prosil za aktivno sodelovanje pri izsledovanju »očitno blaznih storilcev«. Ivan Lukan Strmoglavil vojaški helikopter: deset oseb ob življenje Helikopter v plamenih sredi Buenos Airesa (telefoto AP) BUENOS AIRES - V prejšnji noči je v središču rezidenčne četrti v Buenos Airesu strmoglavil argentinski vojaški helikopter, ki je prevažal vsaj petnajst oseb. V nesreči je umrlo deset oseb, pet pa je bilo ranjenih. Helikopter se je vračal z ekskurzije nad ustjem Ria de la Plata, katere sta se udeležila tudi dva perujska visoka častnika z ženama in skupina argentinskih vojakov. Nesreči so prisostvovali številni očividci, ki so videli helikopter, ko je zelo nizko letel nad zelo obljudeno ulico in nato strmoglavil na bližnji travnik. Argentinske oblasti so takoj odprle preiskavo, da bi ugotovile vzroke nesreče in preverile -kot je izjavila neka priča- če je na helikopterju pred strmoglavljenjem prišlo do eksplozije. NOVICE Oskrunili židovsko pokopališče KOELN - Neznanci so oskrunili dve židovski pokopališči. V enem so izruli deset nagrobnih kamnov in štiri pomazali s kljukastimi krizi in simboli esesovcev, v drugem pa so pomazali da-vidove zvezde s kljukastimi krizi. Potres v Grčiji in Egiptu ATENE, KAIRO - Včeraj ob 12.46 so zabeležili na Peloponezu močan potresni sunek, ki je dosegel 5, 1 stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil v Egejskem morju v globini kakih 10 kilometrov in 230 km od Aten. Popoldne ob 15.15 pa so se za neskončno minuto tresla tla v Egiptu. V Kairu je povzročila mnogo preplaha, ljudje so zapustili poslopja in se podali na ulice, a o žrtvah ne poročajo. Avtobus v reko LAGOS - Okvara na zavorah je bila vzrok hudi prometni nesreči v zahodnbNigeriji. Tovornjak s 36 potniki na krovu je zgrmel v reko v državi Kvvari. Nesrečo je preživelo le šest potnikov, ostati so utonili. Zgorelo 11 šotorčkov KJOBENHAVEN / ZNANOST Včeraj podelili Nobelovi nagradi za liziko in kemijo: slavje Američanov ni w^®ENHAVEN ■ Dva ameriška, 73-let-1 Robert Curl in 53-letni Richard Smal-jT’ Ier en britanski znanstvenik, 57Tetni bel ° ^ Kroto, so prejemniki letošnje No-°Ve nagrade za kemijo. Leta 1985 so odkrili Ho i- novo obliko ogljika, ki so jo poime-ali »fullerene« po ameriškem arhitek-sv Uckminstru Fidlerju, »očetu« kupole kat °T?e razstave v Montrealu 1967. leta, tlat' -i® nova kemijska struktura pijdob-tlei ° ie bila tretja oblika ogljika, saj so do-g^Poznali le ogljik v obliki diamanta in ^ceraj so podelili tudi Nobelovo nagra- do za liziko. Prejeli so jo trije ameriški znanstveniki, 65-letni david Lee, 51-letni Douglas Osheroff in 59-letni Robert Ri-chardson, ki so v začetku 70-ih let v laboratoriju univerze Comell v Ithaci z napravami (ki so jih sami zgradili) odkriti, da postane tretji izotop helija pri temperaturi, ki je le za 2, 6 tisočinke stopinje nad absolutno ničlo (- 273, 16 stopinj Celzija), izredno tekoč. S tem odkritjem je fizika nizkih temperatur storila velik korak naprej. Trije ameriški znanstveniki si bodo razdelili nagrado v višini 7, 4 milijona kron, to je več kot poldrugo milijardo lir. Tu zgoraj prejemniki Nobelove nagrade za kemijo, desno pa nagrajenci za fiziki (telefoto AP) KUALA LUMPUR - V malaizijski pokrajini Sa-ravvak je v požaru, ki je ponoči zajel mladinski hotel zgorelo enajst otrok, deset fantkov v starosti od 8 do 11 let in 9-letna deklica. V poslopju je bilo 18 učencev bližnje osnovne šole. Sedem se jih je rešilo in se sedaj zdravijo v bolnišnici zaradi opeklin. Eksplozija na plinovodu MOSKVA - V deželi Tjumen v zahodni Sibiriji je eksplozija uničila del sibirskega plinovoda. Do eksplozije je prišlo ponoči le kakih 500 metrov od plinske postaje. Požar, ki je eksploziji sledil, je uničil 51 kilometrov plinovoda, ognja pa še niso pogasili. Maradona, menežer in kokain BIENOS AIRES - Televizijska postaja TN je sporočila, da je sodnik Hernan Bemasconi preiskal stanovanje Guillerma Coppole, menežerja argentinskega nogometaša Diega Armanda Maradone, da bi ugotovil, ati Coppola skriva kokain. Sodnik vodi preiskavo o mreži argentinskih prekupčevalcev z mamili in je v prejšnjih dneh odredil aretacijo Gabriela Esposita, svaka Maradone, Claudia Coppole, ki naj bi bil Guillermov svak, in nekdanji član argentinske nogometne reprezentance Alberto Tarantini. > Jokala« je kristalne solze BEJRUT - Komaj 12-letna Hasna Neselmani je postala zadnje tedne pravcata atrakcija za bližnjo okolico, saj je »jokala« kristalne solze. Novica je segla vse do arabskega obrambnega ministra Sultana ben Abdela Aziza, ki je dal zdravniški ekipi na razpolago lastno zasebno letalo, da so poleteli v dolino Bekaa do dekleta. Zdravniki pa so kmalu odkriti ukano. Dekletce si je skrivaj vrinilo v oko steklene drobce, ki jih je nato izločala s solzami. Zdravniki so zanjo odrediti psihiaMčno terapijo. NOVICE Ameriški vojaki so se začeli umikati iz BiH ZAGREB (Reuter) - Predstavniki Pentagona so vCeraj sporočili, da se je tudi uradno začel umik ameriških pripadnikov mirovnih sil iz Bosne in Hercegovine. Prvih sto (od 15 tisoč) ameriških vojakov Iforja, ki so v BiH prispeh pred letom dni, naj bi iz Tuzle že odpotovalo na Madžarsko, odkoder bodo nadaljevali pot v Natova oporišča v Nemčiji. Medtem pa so se proti Bosni že odpravili tudi prvi od pet tisoč ameriških vojakov, ki bodo v prihodnjih mesecih nadzorovali umik svojih kolegov z Balkana. Jelcin določil načela obmejne doktrine MOSKVA (STA/dpa) - Predsednik Jelcin je določil temeljna načela ruske mejne politike, ki jih je mogoče strniti v ugotovitev, da Rusija nima ozemeljskih zahtev do sosednjih držav in hkrati zavrača vse tovrstne zahteve dragih držav. Obmejna politika naj bi temeljila na »zaščiti suverenosti, ozemeljski nedotakljivosti ter zaščiti nacionalnih interesov Rusije in njenih meja«. Kakršnekoli spore naj bi v skladu z doktrino rešili na miren način. Položaj v Belorusiji se zaostruje MINSK (STA/dpa) - Mesec dni pred izvedbo referenduma, ki ga je razpisal -predsednik Aleksander Lukašenko, se notranjepolitični položaj v Belorusiji zaostruje. Poslanci so predsedniku očitali poskus izvedbe državnega udara, ker je nameraval referendum o predsedniških pooblastilih za 7. november razpisati tudi brez pristanka parlamenta. OVP: Haider škodi ugledu Avstrije DUNAJ (STA/APA) - Generalna sekretarka avstrijske Ljudske stranke (OVP) Maria Rauch-Kallat je izjavila, da vodja avstrijskih svobodnjakov (FPO) Jorg Haider škodi ugledu Avstrije v tujini, zlasti v Italiji. Pri tem je imela v mislih torkovo Haiderjevo napoved, da se bo v Evropskem parlamentu zavzel za »tehnično sodelovanje s Severno ligo«. Še en kitajski oporečnik gre na »prevzgojo« PEKING (STA) - Kitajskega političnega oporečnika Liuja Kiaboja so oblasti obsodile na tri leta prevzgojnega programa v delovnem taborišču. Policija je Liuja aretirala v torek, teden dni za tem, ko je napisal pismo, v katerem se je zavzel za vzpostavitev dialoga z dalajlamo. Kazen, ka so jo prisoditi liuju, lahko izreče policija brez predhodnega procesa. Pokol na jugu Alžirije AL2IR (STA) - V Ksar El Hiranu na jugu Alžirije je bilo v noči na torek ubitih 34 civilistov, so včeraj poročali alžirski časniki, medtem ko naj bi po podatkih varnostnih sil v napadu neznancev - domnevno islamskih skrajnežev - umrlo le devet ljudi. V Ameriki v sedmih letih ubitih 155 novinarjev LOS ANGELES (STA) - Na ameriški celini, predvsem v Južni Ameriki, je bilo v minulih sedmih letih ubitih 155 novinarjev. Poročilo, ki so ga včeraj objavili v Los Angelesu, kjer poteka 52. generalna skupščina Inter-ameriške novinarske zveze (1PA) - ta združuje 1.300 časnikov -, ugotavlja, da je najnevarnejša država za predstavnike tiska Kolumbija. Tam je bilo od oktobra 1988 do marca letos ubitih 62 novinarjev. BOJI V AFGANISTANU Talibani so jih po dolgem času dobili po prstih KABUL (Reuter, B.2.) - Včeraj so se v Afganistanu v bližini strateško zelo pomembnega prehoda Salang vneli hudi spopadi med talibansko vojsko in vojsko odstavljenega generala Ahamada Šaha Masuda. Kot so povedali predstavniki mednarodnega rdečega križa, naj bi Talibani doživeli hud poraz, imeli pa naj bi več kot dvesto mrtvih. Talibani so popoldne -Pandžšer na severu države, sporočiti, da jim je s pomo- kamor so se po padcu Kačjo okrepitev uspelo zau- bula umakniti pristaši odstaviti hud pritisk Masudo- stavljenega predsednika vih sil, ki pa so Talibanom Rabanija. Kot poročajo opa-kljub temu preprečili na- zovalci, se je frontna črta predovanje proti dolini pomaknila približno dvaj- prehod Salang vladne sile so v protinapadu odrezale večji del talibanskih enot, ki so utrpele hude izgube_____________ dolina Pandžšer Golbahar talibansko oporišče je zapuščeno Džabal os-Siraj v spopadih je živ izgubilo najmanj sto Talibanov ‘g Carikar I prodor I Talibanov set kilometrov proti jugu, se pravi proti območju, ki ga nadzorujejo Talibani. Ob včerajšnjih spopadih in ob dejstvu, da se je odstavljeni predsednik Raba-ni sešel z uzbeškim generalom Abdulom Rašidom Dostumom, so se začela pojavljati ugibanja o prizadevanjih za oblikovanje koalicije, ki naj bi Talibane odstranila z oblasti. Talibanski zunanji minister Ser Mohamed Stanakzai pa je dejal, da koalicija med Dostumom in Rabanijem ni verjetna. Po njegovem mnenju Rabaniju in njegovim oboroženim silam grozi skorajšnji konec, zaradi česar se Dostum z njim ne bo povezal. Rabani pa je po pogovorih z Dostumom povedal, da je njegov prvi cilj vzpostavitev varnosti in zaustavitev vseh bojev. V ta namen je odstavljeni predsednik začel iskati stike z vsemi etničnimi skupinami, katere naj bi pozval, da se mu pridružijo in omogočijo vnovično združitev države. Rabani je še dejal, da je njegovim silam dovolj vojne in da je do končne rešitve mogoče priti s pogajanji. K tem je Rabani pozval tudi Talibane in če se ti ne bodo odzvali, možnost obsežne ofenzive nekdanjih vladnih enot ni izključena. Za zdaj Se ni jasno, ati se je Dostum odzval Rabanije-vemu pozivu, je pa uzbeska general povedal, da k njemu na obisk prihaja tudi Masud, kar dokazuje, da se je zavezništvo pravzaprav že začelo. Povezavo med Dostumom in Rabanijem je podprl tudi odstavljeni premier Hekmatjar, čeprav libanske oblasti s sm sporočile, da d° vse sosednje države« . . i • rr-in-nOO b razlaganju nj^ oge muslimarisK-e, temelječe na sen n pravu. Zahodn acije za zaščito č o -----s0 zagnat6 ih omejitev, Ki ^ « ob talibanskem iu oblasti delete anske ženske. Zu IRSKA REPUBLIKANSKA ARMADA JE PREVZELA ODGOVORNOST ZA BOMBNI NAPAD VJJSBURjti Strah pred odgovorom lojalistov DUBLIN (Reuter, B.Ž.) - Potem ko je odgovornost za ponedeljkovo eksplozijo v britanski vojaški bazi v Lis-bumu v torek že prevzela manj znana organizacija Nadaljevalni vojaški svet, je enako storila tudi Irska republikanska armada. Strokovnjaki menijo, da je pravi krivec za eksplozijo prav Ira, saj je neznanec, ki je sporočil, da so za eksplozijo odgovorni republikanski gverilci, povedal geslo, s katerim Ira potrjuje pristnost svojih izjav. Ira v izjavi, s katero je prevzela odgovornost za napad, od britanske vlade zahteva, da v mirovna pogajanja takoj in brez vsakršnih predpogojev, predvsem brez zahtev po predhodni razorožitvi, vključi tudi Iri-no politično krilo Sinn Fe-in. Britanski premier John Major se je na taksne zahteve že odzval in dejal, da je Mn edini namen doseči vnitev vsesplošnega nasilja na Severno Irsko. Irino početje je zelo ostro obsodil tudi irski premier John Bru-ton, ki je dejal, da je eksplozijo zagrešila organizacija, ki je vsem demokratičnim politikom zatrjevala, da bo njeno premirje vzdržalo v vsakršnih okoliščinah. Bru-ton je dejal, da je Ira z zadnjo akcijo izdala vse upe, da bo na Severnem Irskem zavladal mir. Po Brutono- vem mnenju vse kaže, da se je Ira pripravljena odpovedati nasilju šele tedaj, ko naj bi biti uresničeni vsi njeni diktati in ultimati. To pa je, kot je dejal irski premier, taktika, ki so jo v dvajsetih in tridesetih letih uporabljali nacisti in fašisti. K umiritvi strasti so svoje privržence pozvati tudi skoraj vsi vodilni protestantski politiki. Predsednik Ulstrske demokratske stranke (UDP), političnega krila prepoveda- ne Ulstrske obrambne zv®^e (UDA), David Adams je ^ jal, da bodo protestanti s rili vse, kar je v njihovi moči, da bo premirj6 z j hove strani ostalo nedo« knjeno. Končno odločite o nadaljnjem ravnanju p je v rokah Združenega loj lističnega vojaškega P°ve stva (CLMC), krovne prot stantske organizacije, ' ves čas nadzirala in us jevala lojalistično g° proti republikancem. MEDNARODNI INŠTITUT ZA STRATEŠKE ŠTUDIJE JE IZDAL LETNO POROČILO O SVETOVNI TRGOVINI Z OROŽJEM IN OBOROŽITVI NAJVEČJIH DRŽAV. : . ..; . ■. Polnjenje Bližnjevzhodnih arzenalov LONDON (Reuter, R.P.) - Mednarodni inštitut za strateške študije (IISS) je objavil podatke o svetovni trgovini z orožjem in oborožitvenih kapacitetah nekaterih največjih držav. Leta 1995 je svetovna trgovina z orožjem narasla za 15 odstotkov v primerjavi z letom 1994. Skupni promet je znašal 30, 2 milijardi dolarjev, kar je posledica povečanja povpraševanja na Bližnjem vzhodu ter vzhodni Aziji. Kljub očitnemu porastu pa so številke še vedno več kot pol nižje v primerjavi z letom 1987, ko so nasprotja hladne vojne vrednost prodanega orožja privedla do 78, 6 milijard ameriških dolarjev. Sa-udova Arabija je bila lani najboljši kupec in je za orožje zapravila 8, 1 milijarde dolarjev. Ista država je leta 1994 dala za orožje 6, 9 milijarde dolarjev. Celotna vsota za Bližnji vzhod pa je lani znašala 12, 8 milijarde, kar je za 800 milijonov dolarjev več kot leta 1994. IISS trdi, da je povečanje nakupov orožja posledica dviga cen nafte, ki je tem državam omogočila zadovoljevanje potreb na tem področju. Vzhodna Azija je povečala nakupe s 6, 2 milijarde v letu 1994, na 7, 3 milijarde v letu 1995. Največ orožja so nakupile Indija, Tajvan, Južna Koreja, Pakistan, Kitajska, Tajska in Vietnam. Območje vzhodne Azije je tokrat prvič preseglo porabo držav članic Nata, kjer so se sredstva za nakup orožja zmanjšala s 7, 4 na 6, 5 milijarde dolarjev. Največji zaslužkar s prodajo orožja so ZDA, ki so spravile v žep 13, 3 milijarde dolarjev ali 44 odstotkov svetovne prodaje. Rusija je svoj iztržek od prodaje orožja povečala na 3 milijarde, kar je Rudi Tavlor / Reuter še vedno daleč manj kot v zlatih časov hladne vojne - v letu 1987 je Sovjetska zveza s prodajo orožja iztržila 29, 1 milijarde dolarjev. Nakupe so močno zmanjšali predvsem nekdanji sovjetskimi sateliti kot so Kuba, Vietnam, Severna Koreja, Irak, Sirija, Libija, Etiopija in Angola. IISS napoveduje še večji upad prodaje ruskega orožja, predvsem zaradizmanjšanja potreb po orožju demoraliziranih ruskih vojaških sil. Nekdanja sovjetska vojska je požirala velik del sredstev državnega proračuna. Po razpadu nekdanje komunistične velesile, pa je poraba denarja za vojsko v njeni naslednici Rusiji drastično padla. Od leta 1992 do leta 1995 je po oceni IISS ta padec znašal kar 45 odstotkov. Razmere so postale najbolj vidne v Čečeniji, ko je rusko armado osmešila skupi- na lahko oboroženih separatistov. Ruska armada je sposobna izvesti operacije manjšega obsega s specializiranimi enotami, medtem ko se porazno obnese pri velikih operacijah, ki zahtevajo fleksibilnost in mobilnost ter hitro manevriranje. IISS ni navdušen nad ruskimi načrti reforme ogromne monolitne armade v visoko mobilne enote za hitro ukrepanje, saj dlje od načrtov še ni prišlo. Položaj je kritičen tudi v letalskih silah, kjer piloti zaradi pomanjkanja goriva opravljajo le 30 ur letenja na leto, kar je premalo celo za prometno varnost, kaj šele za učinkovito izvajanje bojnih operacij. Položaj pa je popolnoma drugačen na drugi strani Atlantika, kjer ZDA vse več sredstev namenjajo visoki tehnologiji, ki naj bi zagotovila, da bo najmočnejša vojaška sila na svetu taksna 11 ostala. IISS trdi, da obrana ministrstvo ZDA razvija noV° 0. sto streliva, nadzora bojnega P Ija, strateške mobilnosti i'1, Pjj pravljenosti rezervnih enot. -število zračnih enot, sposo ^ natančno usmerjati izstrelke, je v zadnjem času poveča Ameriška vojska je začela ra ia jati orožja s katerimi bi . jati orožja s katerimi oi \ • lahko v enem napadu hkrati čila več oklepnih ciljev. P° strani pa se dejanski obseg u y roženih sil v ZDA zmanjšuje- ^ naslednjem letu naj bi imej' ^ 10 divizij, namesto sedanji 13 taktičnih letalskih enot, i mesto sedanjih 25, 500 ze ' skih strateških balističnin strelkov, namesto sedanjih z Število vojakov pa naj ui dveh milijonov zmanjšalo n lijon in pol. ^Mariboru so se sesli pomočniki zunanjih ministrov Slovenije, italue in madžarske Prelomni trenutek za začetek tristranskega sodelovanja Včerajšnjemu sestanku bo sledila vrsta srečanj na različnih ravneh MARIBOR - »Začel se je nov proces na tem področju, Id I hkrati nov proces v Evropi.« Tako je državni sekretar v ®ovenskem zunanjem ministrstvu Ignac Golob odprl tisko-konferenco po koncu včerajšnjega srečanja z italijan-kim in madžarskim kolegom, Pierom Fassinom in Istva-Szentyvanyiem. Šlo je za prvo srečanje teh državnih se-"Tstarjev, pobudo pa sta med nedavnim pogovorom v Rimu Poročila javnosti slovenski in italijanski zunanji minister, avoiin Kračun (ki je imel včeraj pozdravni nagovor za tri orzavne sekretarje) in Lamberto Etini. . Volja, ki je bila tak ^Cena, je bila včeraj ti Potrjena - ne samo z be aini> ki so zvenele na t^ost evforično, ampak 1 z bogatim seznami Prihodnjih obveznosti, ^otri’ assinove izja hke in njen povečan int ?,a Srednjo in Vzhoi Evropo. Tako so se včeraj di X°rili, da predlagajo t tadam vrsto novih ses 0'Tže 23. oktobra se b v Riinu segp trije zim T^Ustri, sledila bodo sr Ja ministrov za obraz er za promet in meze bo v Ljubljani), m im ministrov, v janu aaj bi se še enkrat sre Sl trije državni sekreta zzmanjih ministrstvih, spomladi pa načrtujejo srečanje treh predsednikov vlad. O čem bodo razpravljali? Obrambni ministri seveda o vključevanju v Nato, o čemer so zelo poglobljeno govorili tudi včeraj. Fassino, ki je večkrat poudaril, da gre za začetek trajne kooperacije med državami, je zagotovil vso podporo vstopu Slovenije in Madžarske v Severnoatlantsko zvezo. Soglašali so, da je treba pri širjenju zveze upoštevati tudi vprašanje Rusije, vendar Italija poudarja svojo podporo obema državama in zagotavlja, da bo to podporo izrekla tudi v svetu zveze Nato, z namenom, da bi bili Slovenija in Madžarska med prvimi novimi članicami. Madžarska pa je pripravljena dati Sloveniji na razpolago svoje izkušnje iz Partnerstva za mir in sodelovanja z enotami Iforja. Ministri za notranje zadeve bodo govorili o skupnih posegih za zatiranje kriminala in za boj proti trgovini z mamili, govorih pa bodo tudi o imigraciji, ki je eden od perečih problemov v vseh treh državah. Zelo pomembno bo tudi srečanje ministrov za promet in zveze. Govor bo seveda predvsem o evropskem koridorju številka 5, torej o prometni infrastrukturi Barcelona-Trst-Ljubljana-Budimpešta- Kijev. Fassino je ob tem poudaril, da gre za kompleksno infrastrukturo - torej ne samo avtocesto in železnico, ampak tudi za optične kable, plinovod in druge strukture, ki bodo jamčile celovit razvoj območja ob tej povezavi. Fassino je hkrati zanikal govorice, po katerih naj bi hitre železniške proge ne speljah do Trsta. »Infrastruktura ima smisel, če jo zgradimo v celoti. Povezavi s tržaškim in koprskim pristaniščem sta tu ključne- ga pomena,« je dejal. Ker je to evropska struktura, je mogoče pričakovati tudi mednarodno financiranje projekta, Szentivanyi pa je ob tem dodal, da Avstrija projekta ne ovira, čeprav jo bo obšel, ampak ga je na evropski ravni celo podprla. Kar zadeva Slovenijo in Madžarsko, bo o tem vprašanju govoril Drnovšek na svojem bližnjem obisku v Budimpešti, 40 kilometrov železniške proge, ki bo povezovala slovensko in madžarsko omrežje, pa naj bi zgradili do leta 1988. V zvezi s temi komunikacijami pa je Golob poudaril še en vidik - da bo Slovenija kot tranzitna država namenila veliko pozornost zaščiti okolja in si prizadevala, da bi bil negativni vpliv nove infrastrukture na okolje čim manjši. Na včerajšnjem sestanku so govorili tudi o drugih oblikah sodelovanja, od univerz do narodnih manjšin, in z zadovoljstvom ugotovili, da, kot je dejal Golob, »ni razlik v identifikaciji problemov«. Osnovna tema pa je bila seveda politično sodelovanje. Včeraj so nastavili temelje za »novo obliko sodelovanja in dobrega sosedstva«, kar je »velik korak za vse tri države in obenem velik korak v Evropi«. Te Golobove citate sta z vso odločnostjo potrdila tako Szentivanyi kot Fassino, ki je odprl tudi vprašanje polnopravnega članstva Slovenije in Madžarske v Evropski uniji. Italija vztraja pri sklepu, da se mora medvladna konferenca EU končati do junija 1997 in da se morajo sest mesecev kasneje - tak je bil dogovor v vrhu EU -začeti pogajanja za vstop novih članic. »Slovenija in Madžarska sta brez dvoma prvi na seznamu za redno članstvo, in Italija se bo zavzemala, da do sporazuma pride čimprej,« je dejal Fassino, ki je ocenil včerajšnji sestanek kot začetek novega političnega sodelovanja, ki bo pripomoglo k večji integraciji obeh držav v evropske strukture in torej k pospešitvi postopka za njuno redno članstvo v EU. Bojan Brezigar KOMENTAR Morda se res začenja nov evropski proces V mednarodnih odnosih je pojav, ko skupna strategija ustreza vec sicer različnim državam, pravzapmv dokaj redek. VcemjSnji mariborski sestanek je verjetno eden takih primerov. Itahja in Slovenija sta si bili Se pred poletjem miselno in stmtesko daleč namzen in v tej igri Madžarske sploh ni bilo. Sedaj pa ms vse kaže, da se za te tri države zaCenja novo obdobje intenzivnega sodelovanja, ker je to resnični interes vseh treh držav. Poglejmo, kateri so problemi in kateri interesi Italije in Slovenije. Italija je po padcu berlinskega zidu zaradi notranjih Škandalov, ki so zdesetkali njeno politično in gospodarsko vodstvo »zamudila vlak« poseganja v srednjo in vzhodno Evropi. Nemčija se je polastila političnega in ekonomskega vpliva, italijanski vlagatelji so bili pmpuSCeni sami sebi, država pa ni imela nobene strategije. V Času Berlusconijeve vlade se je zamdi njene strogo konservativne in v notranjost uprte politike ta izoliranost Se povečala. Treba je bilo počakati na Prodija, da je Italija izdelala novo politično strategijo, ki bo omogočila njeni industriji prodiranje proti vzhodu. Ta strategija je osnovana na dveh temeljnil} vprašanjih: ustrezna injmstruktum in politično prijateljstvo. Slovenija se je v vseh teh letih soočala z neprijazno politiko Italije in je bila zato prisiljena v večji meri sprejemati ponudbe s severa. Vendar državi to očitno ne ustreza, saj bi bilo za slovensko gospodarstvo koristno uravnovešeno sodelovanje z nemškim in italijanskim gospodarstvom; to bi mu namreč zajamčilo večjo politično in navsezadnje tudi ekonomsko avtonomijo. Poleg tega ima Slovenija interes za dograditev infrastruktur na njenem ozemlju; te ne bodo samo tranzitne smeri, ampak tudi dejavniki razvoja. Povezava s srednjo in vzhodno Evropo bo dala novega zagona koprski luki in omogočila tudi slovenskemu gospodarstvu poseganje na zunanja tržišča. Končno pa ima Slovenija politični interes, da uredi odnose z Italijo, saj bo imela že z odnosi s Hrvaško dovolj težav. Čeprav z različnimi cilji, strategiji Italije in Slovenije vodita k istim rezultatom. Dejstvo, da k tem rezultatom teži tudi Madžarska, je seveda Se dodatni pozitivni element. To je bil tudi razlog za ugotovitev, da se je začel nov proces, ki je tudi nov evropski proces. Vse kaže, da trditev ni pretirana. Bojan Brezigar SEKRETAR RUSKEGA SVETA ZA DRŽAVNO VARNOST JE V BRUSLJU NAVDUŠIL DIPLOMATE ZVEZE NATO Lebedovo dozorevanj« Rl?T TOl?T t fn Tl Ti t /-Vi • i i 1 . • 1. -I . j,. BRUSELJ (Reuter. R.P.) - Obisk ruskega sekreta-'a Za državno varnost Aleksandra Lebeda na sede-hlata je zanj pomenil previden prvi korak na povili oder, s katerim se je po mnenju številnih J, ,ličnih analitikov začelo »dozorevanje« novega Uskega predsednika. Razpoloženje vodilnih , Nata po sestanku z Le-- ehom je mejilo na evforijo. ,a uspeh so vzeli že samo ajstvo, da Lebed ni besnel Jezno žugal s prstom, L®Pak poslušal ter se obča-^ ° tudi nasmejal. »Prese-g).11 nas je s svojo premi-lenostjo. Tega nismo pri-a .vali. Lebed niti naj-auj ni bil videti kot zadir-ež> ki rad udarja po mizi, j^Pak je deloval kot blag , razumen sogovornik,« je ajal eden od Natovih di-Ptouiatov. . Nelagodnost v vodstvu J6 bila razumljiva. sLk attji poveljnik padal-enot si je pridobil slo-s tooža, ki ne slepomiši beH • • uc^ari naravnost. Letev N javno pohvalil krvavi j, trn čilskega generala Pi-cheta, primerjal Nato s Janim huliganom v otro-tretf1 Vr*cu’ ter napovedal bn iv SVetovno vojno, če se I ek i 0 šhil proti vzhodu. aoffiadiebiltatedenP0Po1" VeH nmgačen. Sicer je še Nat °i nasPr°toval širjenju Rn -•*ar naj bila grožnja-nnS . Vendar je sprejel nje-aeizogibnost. Diplomati svn' °’ da )e Lebed začel konl ^agovor veleposlani-Nata z besedami, naj so n6 l0^0 P° tistem, kar le+H. raii v časopisih. 46-jt . 1 general se je v za-knr te(inu obnašal skoraj Sv . siudent, ko je znižal Jgromovniški ton in poklat ° ?osiušaL Nato je več-oelo primerjal z »udar- no pestjo«, nakar mu je generalni sekretar vojaške zveze Javier Solana odgovoril: »Ne pest, ampak odprta dlan.« Lebed pa je odvrnil: »No ja, bom pač moral spremeniti izrazoslovje«. Nezaupanje zahodnja-. kov do Lebeda, je v marsičem podobno občutkom do sedanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina, ko je ta rušil generalnega sekretarja centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze MUiaila Gorbačova. Tudi Jelcin si je zaradi nepredvidljivosti takrat pridobil sloves političnega ne-ugnanca. V tistih časih si veliko držav ni upalo sprejeti Jelcina, ker so se bali, da bi to spodkopalo Gorbačova. Zdaj, ko Jelcina čaka operacija srca, pa je mnogo zahodnih diplomatov ponovno previdnih pri sprejemanju Lebeda. Jelcin je bil tisti, ki je Lebeda pripeljal v Kremelj, kot svetovalca za državno varnost, vendar pa se med vodilnima možema Rusije pojavljajo napetosti, najverjetneje zato ker sta si tako zelo podobna. Razen globokega glasu, preprostega videza in očitne ljubezni do politične drame, je obema skupen tudi slikovit in nasilen politični slog. Jelcin je že večkrat v javnosti pri-solil Lebedu politično klofuto, kar bi pri vojaku lahko vzbudilo maščevalnost. »Lebed se še vedno uči politike in išče pot do predsedniškega položaja. Vendar se mi zdi, da je hiter ud nec,« je dejal nek ruski op; zovalec. Tudi kot civilist je Lebe še vedno videti kot vojal Njegova preprosta civiln obleka se mu prilega kc uniforma. Tudi njegova d ža na novinarskih konfc rencah v Bruslju, ko je se del popolnoma mimo s pc gledom uprtim naravnost sogovornika, bi bolj sodil na kakšno vojaško parade Kot pravi vojak je med sve jim prvim obiskom na Ze hodu počel vse kar so oi njega zahtevali. Vrhovn poveljnik Nata za Evrope general George Jouhvan, s je po vprašanju, če bi se z kamere rokoval z Lebedom obrnil proti svojemu gosti in dejal: »Rokovanje? Seve da. Mogoče se bo zaradi te ga celo nasmehnil.« Lebei je po tej šali le poslušni prikimal, pri čemer je daja videz šolarja na podeljeva nju nagrad. Kljub vsemu pa Lebed n popoln politični začetnik ampak oseba z močnim ob čutkom za politiko. Let: 1992 je s silo in hitro pomi ril etnične konflikte v Mol daviji, letos pa je mir v Ce čeniji dosegel prav tako hi tro s pogajanji. Ko bo na vdušenje nad Lebedom mi nilo, bodo morali zahodn diplomati pretehtati vtise ki so jih o svojem gostu do bili med obiskom, in jil primerjati s tistimi, ki so jil dobili iz medijev. Osebn stik je vzpostavljen, tod; politik v svojem bistvu si vedno ostaja uganka. Lebe dov prvi obisk na Zahodi pa lahko opišemo z njego vimi lastnimi besedami, k jih je izrekel na začetku po govorov: »Dober začetek!« Upokojeni ruski general seje odlično znašel v družbi aktivnih kolegov z Zahoda (Telefoto: Reuter) ZASEDANJE POLITIČNO - VOJAŠKEGA ODBORA SEVERNOATLANTSKE ZVEZE Ljubljana gosti predstavnike Nata BRUSELJ (STA) - V Ljubljani bo danes in jutri zasedal politično-vojaski nadzorni odbor zveze Nato. Zasedanja se bodo udeležili predstavniki 16 držav članic Severnoatlantske zveze, 27 držav podpisnic Partnerstva za mir ter članic Severnoatlantskega sveta za sodelovanje in predstavniki različnih struktur Nata, Severnoatlantske skupščine, EU, Zahodnoevropske unije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Osrednja tema dvodnevnega sestanka bodo civilno-vojaški odnosi in demokratični nadzor nad oboroženimi silami; urejena civilno-vojaška razmerja so eden od petih temeljnih kriterijev za članstvo v Natu. Sestanek v Ljubljani bo prvi formalni sestanek katerega koli odbora zveze Nato zunaj Bruslja. Doslej je namreč zveza zunaj svojega sedeža prirejala samo konference, delavnice in različne partnerske aktivnosti. Sestanek bo odprl namestnik generalnega sekretarja Nata, veleposlanik Sergio Balanzino, ki se bo ob tej priložnosti sestal tudi s slo- venskim predsednikom Milanom Kučanom, premierom Janezom Drnovškom, zunanjim ministrom Davorinom Kračunom in obrambnim ministrom Jelkom Kacinom. Odbor bo v Ljubljani obravnaval štiri teme, ki pokrivajo temeljna področja problematike civilno-vojaških odnosov in demokratičnega nadzora nad oboroženimi silami. Ta načela so tudi osnovna sestavina poglobljenega političnega dialoga med zvezo in partnerskimi državami ter eden osnovnih pogojev za približevanje in morebitno vključevanje zainteresiranih držav v Nato. Zasedanje politično-vojaškega odbora bo razdeljeno na štiri seje, od katerih se bo vsaka ukvarjala z eno od nosilnih tem. Prva seja bo namenjena problematiki sodelovanja vladnih agencij na varnostnem področju, druga seja parlamentarnemu nadzoru, tretja odnosom med obrambnim ministrstvom in oboroženimi silami, četrta pa vlogi medijev, nevladnih organizacij in akademskih ustanov na tem področju. Na vsaki seji bodo nastopili trije ali štirje uvodničarji, med njimi vselej eden iz Slovenije, ki bo predstavil naše izkušnje in model delovanja slovenske države na področju civilno-vojaških odnosov ter demokratičnega nadzora nad vojsko. Razpravo o sodelovanju vladnih agencij na varnostnem področju bo uvedel državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob. Predsednica odbora DZ za obrambo Polonca Dobrajc, predsednik odbora za javne finance in monetarno politiko Janez Kopač in predsednica odbora za nadzor proračuna Metka Karner-Lukac bodo uvodni govorniki na temo parlamentarnega nadzora, ki se bo posebej ukvarjala s političnimi in proračunskimi vprašanji. Tretjo sejo na temo sodelovanja med obrambnim ministrstvom in oboroženimi silami bo uvedel državni sekretar v obrambnem ministrstvu Gorazd Vidrih. Uvodničar v četrto sejo, ki bo namenjena vlogi medijev, nevladnih organizacij in akademskih krogov, pa bo direktor urada za informiranje Borut Suklje. Pet let samostojnosti carinske službe LJUBLJANA (STA) - Slovenski cariniki so 8. oktobra leta 1991 prevzeli vse naloge samostojne carinske službe, je na včerajšnji slovesnosti v Cankarjevem domu ob peti obletnici samostojnega delovanja slovenske carine dejal direktor republiške carinske uprave Franc Košir, slavnostni govornik, finančni minister Mitja Gaspari, pa je ocenil opravljeno delo in rezultate slovenskih carinikov v zadnjih petih letih. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi predsednik države Milan Kučan, predsednik dižavnega sveta Ivan Kristan in drugi častni gostje, so carinikom podelili pisna priznanja, bronaste, srebrne in zlate carinske znake ter plakete. (Foto: Boban Plavevski) Drago vzdrževanje otroških igrišč LJUBLJANA - Kljub rednemu vzdrževanju otra ških igrišč v Ljubljani, je njihova podoba marsikje prav klavrna predvsem zaradi nočnih obiskovalcev, ki uničujejo igrala, ograje in zelenice. Vrtci za varovanje svojih igrišč najemajo celo redarske službe, načrtujejo pa celo na opremljanje z alarmnimi napravami. Samo letos je mestna občina za vzdrževanje okoli sto igrišč namenila več kot deset milijonov tolarjev, posebna komisija v okviru mestne Zveze prijateljev mladine pa je ob popisu ugotovila, da bi za odpravo posledic vandalizma potrebovali še veliko več denarja. (T. U., foto: Barbara Reya) MESTNA OBČINA LJUBLJANA / UPRAVA Omejitev rabe lisic in pajkov Dogovora o ureditvi mirujočega prometa JP Parkirišča ne bo podpisalo LJUBLJANA - Kot je bilo dogovorjeno na nedavni okrogli mizi o prometu v Ljubljani, na kateri so poleg župana in predstavnikov mestne uprave sodelovali tudi predstavniki javnega podjetja Parkirišča, policije, zveze potrošnikov in AMZS, je mestna uprava pripravila predlog Dogovora o sodelovanju pri urejanju mirujočega prometa v Ljubljani, ki naj bi jo podpisale vse zainteresirane stranke, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal župan dr. Dimitrij Rupel. S predlogom dogovora, ki med drugim določa tudi omejitev rabe lisic in pajkov pri urejanju mirujočega prometa, se ne strinja samo javno podjetje Parkirišča, ki od mestne občine zahteva pokritje stroškov za čas, ko pajki ne obratujejo, in financiranje enotnega informacijskega centra za povezavo med ljubljanskimi parkirišči. Župan je zatrdil, da dogovora kljub temu ne namerava spreminjati. Kot je povedal direktor mestne uprave Janez Sodržnik, bo mes- tna občina uredila tudi nekaj novih začasnih parkirišč, tako na primer na Novih Poljanah in na Roški pri Cukrami, v kratkem pa bo objavljen tudi razpis za sovlaganja v izgradnjo desetih parkirnih hiš na območju Ljubljane. Mestna uprava je ugotovila, da korespondenčna seja nekdanjega izvršnega sveta leta 1994, na kateri je bil ustanovljen holding javnih podjetij in imenovani njegovi organi, ni bila sklicana v skladu s poslovnikom nekdanje skup- SLOVENIJA IN NATO Dialog uspešno zaključen LJUBLJANA - Minister za obrambo Jelko Kacin je na včerajšnji novinarski konferenci ministrstva za obrambo spregovoril o procesu približevanja Slovenije zvezi Nato ter individualnem pogovoru, ki ga je naša država uspešno zaključila 30. septembra. Tako si je oblikovala dobra izhodišča za nadaljevanje pogajanj, na podlagi katerih bo Nato povabil nekaj držav med svoje članice. Slovenija je tako prva država od kandidatk za zvezo Nato, ki je končala vse tri kroge individualnega pogovora. Ob tem je Kacin obnovil vsebino pogovorov prvega in drugega, bolj temeljito pa je spregovoril o zadnjem krogu, na katerem so se predstavniki Nata in ministrstva za obrambo v Bruslju pogovarjali o obrambno-varnostnih vprašanjih, in sicer o obrambnem sistemu Slovenije, izvajanju in vodenju poveljevanja ter usposabljanju in vojaškim vajam. Posebno pozornost so namenili jedrskim silam, strukturi Slovenske vojske, varnostno-obveščevalnim službam, predstavitvi obrambne strategije in doktrini Slovenije, sistemu sloven- skega obrambnega načrtovanja ter zagotavljanju nacionalne varnosti. Sicer pa je dialog potekal na podlagi 27 vprašanj, ki jih je slovenska stran naslovila na zvezo Nato že pred časom. Kacin je še pojasnil, da so dobili bolj ali manj izčrpne odgovore, nekaj odgovorov pa slovenski strani zveza Nato še dolguje; ti se namreč nanašajo na vprašanja, ki so povezana z odločitvami, ki jih zveza Nato še ni sprejela oziroma jih namerava še sprejeti. Sicer pa slovensko stran, med drugim tudi ministrstvo za obrambo, zdaj čaka veliko dela. Tako mora oblikovati enoto za mednarodno sodelovanje, zlasti na področju urjenja, usposabljanja in izvajanja skupnih operacij v naslednjem letu. Ministrstvo za obrambo bo zaradi tega v bližnji prihodnosti predstavilo oborožitev, opremo in pripadnike te enote. Kacin je med drugim tudi povedal, da je vladna kadrovska služba minuli konec tedna dopolnila pravilnik o štipendiranju, s čimer je zdaj omogočeno štipendiranje otrok padlih v osamosvojitveni vojni. Vesna Vukovič ščine Mesta Ljubljane, sklepi pa naj ne bi bili veljavni tudi zaradi nesoglasnega glasovanja. Uprava je mestnemu svetu v obravnavo do konca leta predlagala 105 točk dnevnega reda, novembra naj bi bil na vrsti rebalans letošnjega proračuna, decembra pa delovni osnutek proračuna za leto 1997. Zupan Rupel je še povedal, da na letošnjih državnozborskih volitvah ne bo kandidiral. Nekaj začasnih novih parkirišč lisicam obeta lakoto (Foto: B. R.) Dve izredni seji obenem? Svetniška skupina LDS meni, da je predsednik Dimitrij Kovačič s tem, ko je s sklicem današnje izredne seje združil dve točki, za kateri sta dve skupini svetnikov zahtevali sklic posebne seje, prekršil pravilo o nespremenljivosti dnevnega reda izrednih sej, je povedal na včerajšnji novinarski konferenci Slavko Slak. Poleg tega naj bi Kovačič takšno odločitev sprejel mimo sklepa kolegija. Kljub temu, da je seja oštevilčena enako kot prejšnja proračunska, se bodo svetniki LDS današnje seje udeležili, saj upajo, da jim bo uspelo zasedanje pripeljati do točke o zamenjavi organov holdinga javnih podjetij. VARSTVO OKOLJA / GLOBE Financiranje nevladnih organizacij je še neurejeno LJUBLJANA - V Sloveniji je ta teden potekalo srečanje Evropske in svetovne organizacije parlamentarcev za varstvo okolja in narave (GLOBE) pod naslovom odprt in učinkovit parlament. Pri nas je bilo to prvo srečanje te vrste, namen srečanj pa je vzpostaviti učinkovite metode komuniciranja med zakonodajalci (parlamentarci) in javnostjo (predvsem nevladnimi organizacijami), saj imata obe strani pri komuniciranju in sodelovanju kar nekaj težav, ki so glede na novost teh vrst povezav razumljive. neformalni ravni, tako, da pravega učinka tega sodelovanja ni. Ob koncu srečanja so udeleženci sprejeli resolucijo, v kateri poslance in vlado pozivajo k urejanju pravnega statusa nevladnih organizacij ter njihovega financiranja in aktivnejši zaščiti narave in okolja. Sven Berdon. Na srečanju je bil tudi evropski koordinator GLOBE Nicolas Tavitian, ki je organizacijo predstavil podrobneje. V parlamentih sedijo poslanci različnih političnih usmeritev, GLOBE pa so ustanovili z namenom, da jih med seboj povežejo v smislu skupnega delovanja v parlamentu. Glavni namen organizacije je varovanje narave in okolja, v Evropi pa je med parlamentarci njihovih članov že več kot 300, med njimi pa ni Švicarjev, kjer nimajo članstva. Z organiziranjem srečanj po Evropi so začeli februarja letos, trajati bi morala eno leto, vendar upajo, do bodo potekala še dlje. S projektom so začeli, ker so želeli prenesti razprave o varstvu narave tudi v parlament ter bolje povezati poslance in nevladne organizacije. Tavitian je tudi povedal, da na države v tranziciji izvajajo pritiske, ki so posebej nevarni za njihovo okolje, zato upa, da bomo sodelovanje z GLO-BOM na področju naravovar-stva vzeti resno. Predsednik GLOBE Slovenija dr. Leo Šešerko je dejal, da so pri nas na področju sodelovanja med parlamentom in nevladnimi organizacijami težave na obeh straneh, vendar pa se učimo od Evrope, kjer je to sodelovanje zgledno, pa tudi naši predpisi glede naravo-varstva se že prilagajajo evropski zakonodaji. Glavni problem je financiranje in zagotavljanje prostorov za nevladne organizacije, po njegovem mnenju pa se tudi tu stanje izboljšuje. Predstavnike nevladnih organizacij je prav tako najbolj motilo neurejeno financiranje in majhno število ekološko osveščenih akcij s strani parlamentarnih strank. Pri financiranju svojih organizacij uporabljajo tuje izkušnje, ki so povezane predvsem z lobiranjem, nekaj sredstev pa pridobijo z aktivnostmi, ki jih izvajajo sami. Barbaro Vrečko iz pravno svetovalnega centra za varstvo okolja pa je najbolj motilo, da kljub sodelovanju z ministrstvi in poslanci vse skupaj ostaja na KOMENTAR Milan Povirk Mala nočna glasba Skladatelj »Male nočne glasbe« za Peko tokrat ni bil Wolfgang Amadeus Mozart, paC pa so bili skladatelji v noči s torka na sredo predsednik uprave Peka Andrej Ferčelj, direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič ter ministra Metod Dragonja in Tone Rop, pa 5e Valter Nemec, direktor Sklada RS za razvoj. Ko se je Gorenjska banka začela profilirati kot sa-mostojna banko, iz sistema Ljubljanske banke, j@ ^ njen slogan »banka s posluhom«. V zadnjem času pa je banka vstopila v slovensko prestolnico, Ljubljano, ter s tem opozorila bančnike, da začenja razpredati poslovne niti tudi izven Gorenjske. Tako kot ji je prepoved »spovedniške reklame« naredila mogoče celo več koristi kot škode, pa pomeni tokratno pomanjkanje posluha za probleme tržiske tovarne Peko verjetno kar preseden v odnosih med gospodarstvom in bankami. Dramatični zaplet je povzročila odločitev direktorja Peka, da v torek ustavijo stroje v Tržiču ter v svojih obratih v Benediktu, Ormožu in Trbovljah, popoldan pa so zaprli Se 60 trgovin po vsej Sloveniji. Vodstvo se je tako odločilo v znak protesta zaradi ravnanja banke, največje upnice. Gorenjska banka je namreč dosegla, da je sodiSče v Kranju izdalo začasno sodno odločbo, ki Peku prepoveduje razpolagati z nepremičninami in premičninami, torej tudi z zalogami-Zlatko Kavčič, direktor banke sicer pran, da je bila ustavitev proizvodnje in prodaje nepotrebna, saj sodna odločba Se ni pravnomočna. Svoj srd pa zliva na vodstvo Peka, ki bojda ni sposobno pripraviti niti dobrega sanacijskega programa, njegovo uresničevanja pa jim je sploh Španska vas. Bivši direktor Franc Grašič je, poleg lepega spomina nase, kot zapuščini pustil tudi velike dolgove banki, razen tega pa menda Peko Se vedno posluje z izgubo okrog milijon mark na mesec. Tudi ustanovitev vzporednega podjetja, v Katerem so zaposlili delavce, dolgove pa pustili v starem, ni Gorenjski banki nič kaj všeč. Pa Se prodali so eno izmed skladišč ter zastavili svoj delež v Afisu m delnice Gorenjske banke, vse seveda brez soglasja banke, čeprav so se dogovorili drugače. Nočna seansa direktorja, bančnika, dveh ministrov ter Se enega direktorja sldada, se je srečno končala s podpisom dogovora in mogoče jim je pomagala tu Mozartova »Čarobna piščal«. Peko spet posluje (m prodaja v svojih trgovinah), vodstvo bo v novemnru pripravilo sanacijski program, Gorenjski banki se j »posluh« vrnil in s polnim razumevanjem je spreje prepričevanje obeh ministrov, onadva pa sta opravi svojo misijo v dobrobit slovenskega naroda in Sia m no spat. Naj jim bo spanje mirno in upajmo, dajm bo tlačila mora, saj jih bog Jupiter spremlja! NOVO GROBIŠČE V CELJU / PO ODKRIL^ Sodni organi so naredili prve korake LJUBLJANA (STA) - Dežurni preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Celju je po obvestilu o najdbi ostankov človeških trupel na Zgornji Hudinji v Celju ob navzočnosti dežurnega okrožnega tožilca opravil ogled kraja najdbe, so sporočili z okrožnega sodišča v Celju. Dežurni preiskovalni sodnik je odredil kriminalistično obdelavo kraja najdbe, njegovo fizično varovanje, pomoč podjetja Veking iz Celja pri nadaljnji izkopavi ter prevoz ze izkopanih ostankov človeških trupel na patomorfološki oddelek celjske bolnišnice. Okrožni državni tožilec v Celju je preiskovalnemu sodniku predlagal nekatera preiskovalna dejanja, naj bi jih opravili proti neznani storilcem kaznivih dejanj 8en°Cj in kaznivega dejanja vojnega hu ^ dejstva zoper vojne ujetnike. * skovalni sodnik je tako odredil, pri izkopu trupel sodelujejo so n medicinski izvedenci z Inštituta ' sodno medicino v Ljubljni, ki ° pomagali ugotoviti število po nih, njihovo identiteto, vzro e ^ čas smrti in druge relevantne o ščine. Ostanke trupel bodo “rcl”j-na patomorfološkem oddelku c ske bolnišnice, delavci tega od e^ pa bodo pomagali pri nadaljuj izkopavanju. i»888tSm38i«3WB1l8^^ četrtrk, 10. oktobra 1996 NAPOVEDI PRIREDITEV GLEDALIŠČA LjURLANUA-JULIJSKA KRAJINA Kulturni dom »vensko stalno gledališče 11. t. m., ob 20.30 bo na sporedu prebrska predstava A. Millerja »Razbito peKlo« - drama. Režija DuSan Mlakar, onovitvi v soboto, 12. t. m., ob 20.30 ubonma red B) in v nedeljo, 13. t. m., ob uri (red C). G razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje uvih abonentov od 10. do 14. ure pri bla-plni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, te-‘eton 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich jesenska simfonična 1996/97 utri, ii, t. m., ob 20.30 (red A) koncert j estra gledališča Verdi pod vodstvom Ste-JJU® Sanderlinga, pri klavirju Roberto Comi-patl- Na programu Schumanove skladbe. gUuovitev v nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri (red leseuska simfonična sezona: vpisovanje no-Ju abonmajev in potrditev starih abonmajev koroška SBsvec astoralni center: «/1. 11. t.m., ob 15.00 - Predavanje d Jkolaja Mihailova »Slovenska mitologija : p »Vensko bajeslovje«. 11 Joklnu-Kulturna taverna: v petek, 1 ■JU-’ °d 12. ure dalje jubilejna prireditev »1 itd l°Klnu>> " Koncert Barbare S trombe gOBRLA VAS a parkirišču pred Zadrugo-Marketom: ^s»boto, 12. t. m., ob 9. uri kmečki praznik s 8»ni: prodaja pridelkov , glasba, itd. pri blagajni gledališča v Dvorani Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 10. t. m., ob 20.30 (red četrtek) ponovitev predstave Stalnega gledališča Furla-nije-Julijske krajine »Anima e corpo» z Vit-toriom Gassmanom. Predstava v abonmaju: odrezek 1. Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo - La Contrada Jutri, 11. t.m.,ob 20.30 - A. Cechelin »El mulo Carleto« Roberta Damianija. Nastopajo Orazio Bobbio in Ariella Reggio. Režija Fran-cesco Macedonio. Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UTAT, pri podjetjih, združenjih, v Šolah lahko podpišete abonma. ŠENTJANŽ V ROŽU K&K center: v soboto, 12. t. m., ob 20. uri predstavitev filmov »Ledena doba« in »Bo bilo«. Prireja SPD Šentjanž. Regionalni center: V torek, 15. t.m., ob 19.30 - »Vzgoja v Sa-risču» predava Melitta Haber LOČE OB BAŠKEM JEZERU V farni cerkvi bo v nedeljo, 13. t. m., ob 20. uri orgelski koncert z Ano Elizabeto Kržan-Filipič. RAZNE PRIREDITVE LfURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA EORdenon 12. do 19. oktobra ua sporedu že 15. izvedba Dnevov neme-8 »bila. Ob pestrem programu bo tudi spe- cializirani razstavno-prodajni sejem The first Pordenone film fair. GLASBA ..aabena matica »»majska koncertna sezona 1996/97 voritveni koncert bo 5. novembra v Kul-biem domu. Nastopil bo Komorni orke-0 et Gamerata labacensis iz Ljubljane. Diri-aent Nikolaj Aleksejev, Davor Bucič - flavta, a sporedu skladbe Goloba, Vivaldija, Sta-in Suka. koncertno društvo Pptoca, da se bo koncertna sezona 1996/97 »»čela ll.ii.96 in se zaključila 21.4.1997. ®bidentski dom p®11®8' 10. t.m., ob 21.00 - Koncert Paola »dna »Storie de mar e de zitta in fondo al App’ ’ 1 ■ del, ki ga organizirajo ARCI, GCS in ZSKD, v sklopu Raziskave o žen- ski likovni umetnosti. Drugi del koncerta pa bo v četrtek, 17. t.m., ob 21. uri. BRIŠČIKI Boris Sports Club Jutri, 11. t.m., ob 21.00 - Koncert tržaškega bluesmana Jimmyja Joea v spremstvu banda. Naslednja koncerta bosta Se 25. oktobra , ko bo nastopila skupina iz Zagreba »Valerija in the legbreakers* ter 8. novembra pa tržaška skupina Midnight Exspress Blues Band. GORICA Kulturni dom Jutri, 11. t.m., ob 20.30 bo na sporedu celovečerni koncert Noneta Brda iz Goriških Brd (Slovenija). Koncert prirejata upravni odbor Kulturnega doma in Glasbena matica Gorica Razstave V , aniarski park: »p °niUSnici je do 7.1.97 na ogled razstava 27raski zaklad«. Urnik: do 26.10. 9-19 in od '10- do 7.1.97 9-18. Sartorio (Largo Papa Giovanni slil • 13- t. m. je na ogled razstava risb iz 17. stoletja Tiepola. |j||r''nska galerija-Trg Unita »S ■ )e na ogled razstava z naslovom gea8»i in campo bianco», slike Joycevega in ^‘ja Bassanese: na ogled je razstava Ro 8 Gavaliereja z naslovom »Pian Cordova, nagnano Sesia 28078». Poll‘r'*a Gubandena: na ogled je razstava v d0 j®® Filippu De Pisisu, dela od leta 1926 koroška |8avis d* ^kalle (Hermann Gmeiner Strasse): flln v K m' ie na ogled razstava Vernich-6s 194 ® Verbrechen d er Wermacht 1941 razst*na 8a*erija: do 20. t. m. je na ogled tj ava °b 100-letnici rojstva Tine Modot- ij^L ^ulding Kunstforum: do 12. t.m. je na razstava Thomasa Steinerja. Uzei mesta Beljak: Galerija ISIS - Ul. Corti 3/A V soboto, 12. t.m.,ob 18.30 odprtje razstave tridentinskega slikarja Ivana Tollerja, ki bo odprta do 24.t.m. V isti galeriji »soba A» pa bodo na ogled slike tržaškega slikarja Massima Violina. Gostilna »Stalletta« (Sv.Jakob) Do 30. novembra bo na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev z naslovom »Sa-pori d’autunno», ki ga organizira Književni krožek Furlanije-Julijske krajine. TRŽIČ »Sala antiche mura«: na ogled je razstava skulptur iz krušne sredice Emanuele Minchio. PASSARIANO Villa Manin: do 6. januarja 1996 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«, na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 13. t. m. je na ogled skupinska razstava umetnikov iz Slovenije »Generacija ’82«. TINJE Dom prosvete Sodalitas: na ogled je razstava Zdravka Luketiča iz Maribora. GLEDALIŠČA I MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 EdwardAlbee Danes, 10. oktobra, ob 19.30: PREMIERA! Jutri, 11. oktobra, ob 19.30: REPRIZA in IZVEN Sobota, 12. oktobra, ob 19.30: za IZVEN in KONTO. Singer - Sokolovič: NORCI IZ HRT .MA Nedelja, 13. oktobra ob 21. uri. PREMIERA! SLOVENSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11 Ljubljana Režija Matjaž Pograjc: MESTO, KJER NISEM BIL Glasba: Demolition Group v živo. Jutri, 11. oktober, ob 19.30: za IZVEN. ODPRTO MLADINSKO Emil Filipčič: VESELJA DOM. Režija: Nick Upper. Danes, 10. oktobra ob 21. uri: za IZVEN. Prodaja in rezervacija vstopnic v prodajni galeriji SMG, Trg francoske revolucije 5, med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, telefon 125 33 12. SNG DRAMA Erjavčeva 1 Ljubljana David Mamet: SEKSUALANA PERVERZIJA V CHICAGU. Sobota, 12. oktobra, ob 20. uri. Režija: Matjaž Zupančič. PREMIERA! Mala drama J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Danes, 10. oktobra, ob 20. uri, za IZVEN (KONTO) Jutri, 11. oktobra ob 20. uri, dodatna predstava LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Milan Jesih: ZVEZDA IN SRCE, za IZVEN. Sobota, 12. oktobra, ob in 11. in 17. uri. Kulturnica, Zidovske steza 1 Zlatko Krilič: JAJCE, za IZVEN Danes, 10. oktobra, ob 17. uri. Nina Skrbinšek: SEDEM FRKOUNOV MED NAMI. PREMIERA! Jutri, 11. oktobra, ob 18. uri. Sobota, 12. oktobra, za IZVEN. SNG OPERA IN BALET Zupančičeva 1. Ljubljana R. K. Scedrin: ANA KARENINA (celovečerni balet) 24. oktobra, ob 20. uri: PREMIERA! ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana Dan Goggin: NUNSENSE. Danes 11., jutri 12. in v nedeljo 13. okto- bra ob 16. uri: abonma red A in za IZVEN. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČ Trg E. Kardelja. Nova Gorica Srečko Fišer: VONJ POLJSKEGA ZAJCA ali Večer v življenju Borisa Lisjaka Režiserka: Katja Pegan Danes, 10. oktobra,kob 12.30 uri. Za SOLO! Vinko Moderndorfer ŠTIRJE LETNI ČASI ena vesela poslanska komedija - v dveh aktih -z lahkotnim zapletom in brutalno Izpeljavo KRSTNA UPRIZORITEV režiser Samo Strelec lektor Srečko Tlier scenografa Barbara Matul, Samo Strelec ! kostumografka Gordana Gašperin oblikovalec luči Samo Oblokar Amalija Cigler Mira tampre-VnJIZU Leopold Cigler Janez Starina Jonlka Dušanka Ristič Jernej Bori* Mlhalj Mladenič Rastko Kroti Bato Milan Vodopivec Muro Darko Komac k. g. Vasilij Tone Šolar PREMIERA četrtek, IO. oktober ob 20.30 LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA. Nedelja, 13. oktobra, ob 11. uri. SNG MARIBOR J. Jemec: PRASNE ZGODBE (za otroke): PREMIERA! Stara dvorana Nedelja, 13. oktobra ob 11. uri: MATINEJA za IZVEN. CANKARJEV DOM RAZSTAVE GALERIJA SKUC Stari trg 21. Ljubljana V galeriji je na ogled konceptualni proekt švicarskega umetnika Ingold Airlines: Kapriola (do 12. oktobra) DANES Ob 9. uri (ponovitve: od ponedeljka, 14. oktobra do Četrtka 17.): IGRALEC. Gledališki kulturni dan. Premiera projekta režiserke Barbare Hieng Samobor. Sodelujejo: Nataša Barbara Gradcner, Matjaž TribuSon in Igor Samobor. Ob 11. uri: GRAFIKA IN KIPARSTVO. Likovni kulturni dan. Sodelujejo: Jakov Brdar, Lojze Logar in Maarijan Tršar. Ob 18. uri: CENTER ZA DUHOVNO KULTURO: DUH DEMOKRACIJE -DEMOKRACIJA DUHA. Okrogla miza. Sodelujejo: Tomaž Flajs, Varvara Skoberne, Dejan Pušenjak in drugi. Ob 19.30: MODRI ABONMA L IN II.: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, SLOVENDKI KOMORNI ZBOR IN ZBOR CONSORTIUM MUSICUM. Zborovodja dr. Mirko Cuderman; dirigent Theodor Guschlbauer. Do sobote, 12.oktobra, ob 20. uri: SANJE V ARIZONI (Arizona Dream), 1992. Režija Emir Kusturica (KD, slovenski podnapisi) GLEDALIŠČE Petek, 18. oktobra, ob 20. uri: FantastoCno popotovanje v čudežno kraljestvo gledališča. PHILIPPE DECOUFLE in znamenita francoska skupina DCA v predstavi DE-CODEX. KLUB MKNŽ Bazoviška 26. Ilirska Bistrica Sobota, 12. oktobra bo nastopil umazani ulični rock“n“roll bend iz Zagreba LOSI DEČKI. Koncert bodo odprli DISCO KINGS iz Trzina (punk“n“roll). Sobota, 19. oktobra bo Drugogodbaški koncert. Nastopili bodo stari znanci LOLITA iz Ljubljane in gosti iz ZDA, LIVING DAVLIGHT. KULTURNI DOM NOVA GORICA Torek, 29. oktobra, ob 20 uri, v slovenščini; in nedelja, 20. oktobra, ob 18. uri, v angleščini: UrSula Cetinski: ALMA. Monodrama. Režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih; igra Polona Vetrih. Produkcija Cankarjev dom. GLASBA Petek, 11. oktobra, ob 19.30: V romantičnih ZVOKIH SESTIH STRUN svetovno znani kitarist COSTAS COTSIOLIS s Čudovito glasbo A. Piaz-zolle, A Rodrigueza, A. Barriosa, L. Brouwerja in C. Domeniconia. Velika dvorana Slovenske filharmonije. Sobota, 12. oktober, ob 20. uri: ZLATI ABNOMA: ORCHESTRE BNNATIO-NAL DU CAPITOLE DE TOULOUSE. Dirigent Michel Plasson. Program: H. Berloiz, M. Ravel. Ponedeljek, 14. oktobra, ob 19.30: Recital MARJANE LIPOVŠEK v srebrnem abonmaju -Mednarodnem mojstrskem ciklusu. Z najpomembnejših opernih odrov Evrope in Združenih državah Amerike v Ljubljano! RAZSTAVE Mala galerija-prost vstop: ANNETTE BESGEN: TRANSMISSION (do 28. oktobra) Petek, 18. oktobra: HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO. Solistka Tatjana Ognjanovič, klavir. KULTURNI DOM VRANSKO Jutri, 11. oktobra: Družinski trio NOVINA. Koncert prireja Humanitarno društvo M&V NOVIN. Zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana V galeriji je na ogled skupinska razstava umetnikov, ki so podarili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu. MALA GALERIJA Nataša Prosenc: VZROK/REASON video ambient Otvoritev bo danes, 10. oktobra, ob 21. uri. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana V galeriji je na ogled razstava slik Bogdana Borčiča. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana V galeriji je do 11. oktobra na ogled razstava Brede Varl »Od skice do lutke«. GALERIJA AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE Trg republike 2. Ljubljana V galeriji je na ogled razstava samostojnega grafičnega oblikovalca Zdenka Bračevca. (Do 5. oktobra) SLOVENSKI MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5. Ljubljana V galeriji je na ogled razstava slikarskih del slovenskega ustvarjalca Di-mitya Oriaca, ki prebiva v Franciji. V Sloveniji se predstavlja prvič in to s projektom » T ableaux/Graphite 1992/...« (do 18. oktobra) JAKOPIČEVA GALERIJA Ljubljana V galeriji je do 18. oktobra na ogled razstava karikatur arhitektke Lilijana Praprotnik Zupančič. VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana V galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. (do 5. novembra 1996) GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI. Celje. Trg celjskih knezov 9 Na ogled je instalacija irskega kiparja Sean Tay-lor (do 24. oktobra) GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI SLOVENJ GRADEC Na ogled je razstava ABSTRAKTNA UMETNOST V AVSTRIJI Slike iz zbirke ESSL (do 20. oktobra) GALERIJA FARA Škofja Loka 4. bienalna razstava na temo konj KULTURNO-INFORMA-CIJSKI CENTER KRIŽANKE Tra francoske revolucije 7. Ljubljana SKUPNOST SRTA.RIH MEST PIRAN - PTUJ -ŠKOFJA LOKA. Razstava bo na ogled do 19. oktobra. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI LIKOVNI SALON CELJE. Trg celjskih knezov 9 Na ogled je instalacija irskega kiparja Sean Tay-lor (do 24. oktobra) Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. dc do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure. Obveščamo vas, da je v prodaji programska knjižica CD za sezono 1996/97. GLASBA NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO Kljub zmagi Italija tudi proti Gruziji razočarala Edini gol je dosegel Ravanelli - Vratar Toldo dvakrat odločilno posegel - Gledalci izžvižgali selektorja Sacchija NOVICE MOK demantiral glasove o deficitu 01 v Atlanti LAUSANNE - Mednarodni olimpijski komite je demantiral nekatere glasove, da naj bi olimpijske igre v Atlanti prinesle izgubo in poudaril, da naj bi končni obračun izkazal »majhen dobiček.« Generalni direktor MOK Francois Carrard je povedal, da Se niso prejeli končnega ekonomskega poročila od ameriških organizatorjev. To poročilo naj bi predstavili šele čez dober mesec dni na zasedanju izvršne komisije MOK v Cancunu od 14. do 17. novembra. Carrard je Se dejal, da tudi če bi prišlo do deficita, MOK morebitnega primanjkljaja ne bo pokril, temveč naj bi to storili Američani. 26. oktobra odločitev MOK o Bevilacqui in Capobiancu DUBLIN - Italijanska skakalka v višino Antonella Bevilacqua in avstralski šprinter Dean Capobianco bosta 26. oktobra zvedela, če bosta kaznovana s prepovedjo nastopanja zaradi jemanja nedovoljenih poživil. Kot je znano, sta oba atleta po številnih polemikah nastopila na olimpijskih igrah v Atlanti, čeprav sta bila oba na doping kontrolah pred igrami »pozitivna«. Italija - Gruzija 1:0 (1:0) Štrleč: Ravanelli v 43. minuti. Italija: Toldo, Pessot-to, Maldini, Nesta, Ferrara, Carboni (Zola od 17. min.), Di Livio (Pa-nucci od 37. min.), Con-te (D.Baggio od 70. min.), Casiraghi, Di Matteo, Ravanelli. GRUZIJA: Zoidze, Lobianid-ze, Tskhdadze, Shelia, Kudinov (Inaliskvili), Gogichaishvili, Nem-sadze, Kobiashvili, Ket-sbaia, Kinkladze, Gogri-chiani (R.Arveladse). Sodnik: Blareau (Belgija). Koti: 9:3 za Italijo. Gledalcev: 16.146 tisoč. PERUGIA - Dve odlični priložnosti Gruzije z odločilnima posegoma Tolda, en sam gol Italije, dosti kritik in žvižgov gledalcev. Italija je tudi v drugi kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu bsovjila celoten izku-piče, ne pa src navijačev, ki na Sacchija vse bolj gledajo kot na nesposobneža. Italija je že v prvem polčasu pokazala malo idej in Sacchi je že v 17. minuti Carbonija zamenjal z Zolo, vendar pa so gostitelji Se naprej igrali predvidljivo in nesproščeno. Dve minuti pred koncem je Ravanelli z glavo po kotu dosegel edini zadetek na tekmi, Gruzijci pa so v protinapadu celo zadeli vratnico, čeprav je sodnik pred tem piskal off side, ki ga ni bilo. V drugem delu so«azzur-ri« zelo poppustil, gostje so prevzemali pobudo in po dveh zelo lepih akcijah tudi resno ogrozili Italijo, ki jo je iz zagate rešil vratar Toldo. Sacchi: »Vedel sem, d a je Gruzija dobro moštvo. V drugem polčasu smo popustili, ker kondicija ni najboljša. Pr-veeč smo se umaknili v obrambo. Res pa je tudi, da nekaj kjučnib igralcev ni igralo. Kritik sem vajen, saj so rezultat že dolgotrajne kampanije proti meni.« Ostali včerajšnji izidi: Danska - Grčija 2:1, Norveška - Madžarska 3:0, Švedska - Avstrija, Estonija - Škotska, Belorusija - Latvija 1:1, Izrael - Rusija 1:1, Češka -Španija 0:0, San Marino - Belgija, Islandija - Romunija, Irska - Makedonija, Litva - Liechtenstein 2:1, Albanija - Portugalska 0:3, Armenija -Nemčija 1:5. Trenutno stanje v skupini 2 SINOČNJA IZIDA: Italija - Gruzija 1:0, Anglija - Poljska 2:1 LESTVICA Anglija 2 2 0 0 5:1 6 Italija 2 2 0 0 4:1 6 Gruzija 1 0 0 0 0:1 0 Poljska 1 0 0 1 1:2 0 Moldavija 2 0 0 2 1:6 0 PRIHODNJE KOLO: Gruzija - Anglija (9.11.), Poljska -Moldavija (10.11.) KOŠARKA / EVROPSKA LIGA Teamsystem v 2. polčasu stri Albo, tesen poraz Smelt Olimpije Danes še Stefanel in Kinder Skupim B TeamSystem Bologna - Alba Berlin 82:72 (33:37) TEAMSVSTEM: Crotty 9, Pilutti 4, Ruggeri 5, Vescovi 9, Myers 28, Gay 8, Frosini 7, McRae 12. ALBA: Roedl 12, Lutcke 1, Obradovic 11, Pesic 2, Ozturk 8, Arigbabu 6, Huppmarm 15, Aleris 13, Hamisch 4. Sodnika: Rems (Slo) in Kaparji (Tur). PM: TeamSystem 23:32, Alba 17:36. Trojke: TeamSystem 3:13 (Crotty 0:2, Pilutti 0:3, Vescovi 1:1, Ruggeri 0:2, Myers 2:5); Alba 3:13 (Obrado-vič 1:6, Pesič 0:1, Alexis 1:3, Ozturk 1:2, Hamisch 0:1). BOLOGNA - Po slabem prvem polčasu, v katerem Bo-lonjčani niso nikoli vodili (enajst izgubljenih žog), nemška Alba pa si priborila tudi devet točk prednosti (11 skoko v napadu), je Teamsystem v drugem delu z delnim izidom 11:2 v prvih treh minutah zadal nasprotnikom odločilni udarec. Myers (28 točk, 8:10 ua eno, 7:10 za dve, 2:5 za tri točke in 4 podaje) je zaigral izvrstno. Skupim C Villeurbanne - Smelt Olimpija 70:69 (37:45) VILLEURBANNE: Rudd 17, Bilba 17, Digbau 15, Pluvy 8, Rippert 8, Nebot 5. SMELT OLIMPIJA: Henrie 20, Tušek 15, Milič 9, Mc Do-nald 9, Duščak 7, Stepanja 6, Kraljevič 4. Ostali izid: Panathinaikos - Croatia 72:50 (30:23) Danes, skupim A Stefanel Milan - CSKA, skupim D: Kinder Bologna - Partizan Beograd. odbojka^ Finale svetovne lige 1997 v Moskvi Start 16. maja, konec 5. julija AUSANNE - Sve' DO pOieKUlti un - do 5. julija. Pred' rovalni del se b jučil 22. junija, P' ii del pa odnje leto od 3 a do 5. julija v rij' rrestolnici Moskvi-radni sklad al osem milij01?0 riških dolar)6 ^ :aj več kot 12 r®1 d lir), zmagovale6 ovne lige pa , el milijon dolarjev rližno milijardo i ir). dija je bila uvršCe ■ skupino skupaj clntriin ^ NOGOMET / EVROPSKO PRVENSTVO MlADiHP Teniška zmaga »azzurrov« Proti skromni Gruziji tri enajstmetrovke in trije goli Lucarellijo Italija - Gruzija 6:0 (3:0) ITALIJA: Buffon, Rivalta, Sartor (od 64. min. Pistone), Oshadogan, Coco, Lo-catelli, Tacchinardi, Fiore (od 67. min. Baronio), Ambrosini, Cammarata (od 55. min. Ventola), Lucarelli. Strelci: v 5. min. Cammarata, v 11., 20. in 66. min. Lucarelli (Hm), v 58. min. Tacchinardi (Hm), v 71. min. Locatelli. Rdeči kartomv 73. min. Demetradze. AREZZO - Čeprav prenovljena Maldi-nijeva vrsta mladih ima za sabo le dva nastopa, je proti Gruziji pokazala dobro uigranost in konkretnost, ki jo poznavalci pogrešajo pri članskih ekipah. Nasprotnik je bilo res skromen, toda zlasti v prvem polčasu so »azzurri« zaigrali zbrano in požrtvovalno. Napadalec Lucarelli je pokazal, da je v odlično formi, saj je v sedmih dneh dosegel devet go- lov, če trem včerajšnjim seštejemo Se tiste, ki jih je dosegel v B ligi. Gruzijci 56 fizično močni, a zelo naivni, kar najbo) potrjujejo tri enajstmetrovke, v kazen skem prostoru pa je bilo še neka) prekrškov, ki jih je sodnik prizanelsjivo spregledal. Selektor Cesare Maldini je bil zado voljen, a zmeren v oceni. »Igrali smo no bro in pokazali določen napredek v pn mer javi s tekmo z Moldavijo. Toda v obrambi mora še izboljšati uigranost, ker se pot v prvenstvu zdaj vzpenja.« Naslsednja tekma mladih bo februarja proti Angliji, pred tem pa bo odigra a dve prijateljski tekmi z Madžarsko in Grčijo. . Ostali izid: Anglija - Poljska 0:0. Vrst ni red: Italija 6, Anglija 4, Poljska 1, Mo davija in Gruzija 0. Grafova odpovedala nastop v Zurichu ZURICH - Nemška teniska igralka Steffi Graf zaradi poškodbe kolena prihodnji teden ne bo nastopila na evropskem dvoranskem prvenstvu v Zurichu. Grafova se je poškodovala pred dnevi na turnirju v Leipzigu, zaradi česar je bila prisiljena tudi predati polfinalni dvoboj. Nemška igralka je morala zaradi poškodb doslej že trikrat odpovedati sodelovanje na evropskem dvoranskem prvenstvu. SAK po zmagi na 5. mestu CELOVEC - Slovenski atletski klub (SAK) si je v devetem kolu nogometnega prvenstva v regionalni ligi (3. avstrijska divizija) z zmago proti Voitsbergu (1:0) izboljšal položaj na lestvici in je zdaj peti. Zmagovoti gol je dal hrvaški legionar Grujič v 29. minuti iz enajstmetrovke. Vratar SAK Adi Pre-schem je v 45. minuti ubranil kazenski strel gostov in tako ekipi novege trenerja Jožeta Fare zagotovil tri točke. Na lestvici še naprej vodi WAC iz Wolf-sberga pred Entracht VVels. SAK zaostaja za prvou-vrščenim WAC za 8, za VVelsom pa 6 točk. (I.L.) Uspešen štart šahistov SŠZ Celovec in SŠK Obir CELOVEC - Prvi ekipi Slovenske športne zveze Celovec in SSK Obir sta odlično starta li v novo Šahovsko sezono v 1. razredu-vzhod. Celovčani so v gosteh prepričljivo premagah prvo ipoštvo Šentvida s 5:3, z istim rezultatom pa so slavili tudi Kapelčani, ki so odpravili prvo moštvo iz Trga. Posebnost obeh srečanj: v obeh moštvih ni bilo igralca/ke, ki bi izgubil/a partijo! Za S SZ sta zmagala Arnold Hattenberger in Joži Amrusch, remizirali pa Silvo Kovač, Boris Mitrovič (oba iz Idrije), Dunja Lukan, Franci Rulitz ter Aleksander in Ivan Lukan, pri SSK »Obir« sta točki osvojila legionarja Dušan Jokovič in Mirsad Besič, remizirali pa brata Hans-Christian in Harald Wolte, Johann Wolte, Kamer, Hanschou in Topar. (I.L.) KOLESARSTVO / SP V LUGANU - KRONOMETER Longo ubranila naslov že tri kolajne za Italijo Pri »under 23« zlato in srebro, pri ženskah bron LUGANO - Za Italijo se je cestno svetovno kolesarsko prvenstvo v Luganu začelo zelo uspešno, saj Luca Sironi in Roberto Sgambellu-ri osvojila zlato oziroma srebro na kronometer za kolesarje do 23 let, manjkajočo kolajno za tri s pa je v ženskem kronometru osvojila Ales-sandra Cappellotto. Na kronome-terski tekmi za moške je bil s 15. mestom uspešen tudi slovenski kolesar Andrej Hauptman. Pri Ženskah je 26, 4 kilometra dolgo progo najhitreje prevozila 38-letna Francozinja Jeannie Longo Capirelli (35:16, 07), 48 sekund je zaostala njena rojakinja Catherine Maršal, 54 sekund pa je bila počasnejša Alessandra Cappellotto. Francoska veteranka je s tem ubranila zlato z zadnjega SP, za 28-let-ni Italijanko pa predstavlja včerajšnji bron največji uspeh v 20 let dolgi kolesarski karieri. Izidi, kronometer ženske (26, 4 km): 1. Jeannie Longo-Ciprelli (Fra) 35:16, 2. Catherine Maršal (Fra) + 0:48, 3. Alessandra Cappellotto (Ita) + 0:54, 4. Zabirova (Rus) + 1:15, 5. Hughes (Kan) 1:25, 6. Clignet (Fra) + 1:29 itd. Kronometer, moški do 23 let (31, 6 km): 1. Luca Sironi (Ita) 37:51.89, poprečna hitrost 50, 072 km na uro, 2. Roberto Sgambelluri (Ita) + 0:52., 3. Andreas Kloeden (Nem) + 0:57, 4. Nathan 0‘Neill (Avs) + 1:40, 5. Marcel Gono (Avs) + 2:08, 6. Boris Nikipurenko (Rus) + 2:18... 15. Andrej Hauptman (Slo) + 3:03 itd. Na svetovnem prvenstvu bo danes na sporedu kronometer za moške v dolžini 40, 4 km. Jutri bo prost dan, v soboto pa bo krožna dirka za kolesarje do 23 let (168 km) in Zenske (100, 8 km). Svetovno prvenstvo se bo zaključilo v nedeljo z dirko najboljših kolesarjev na 252 km dolgi krožni progi. Na današnjem kronometru je favoritov več, večina pa omenja imena Romingerja, Riisa, Jalaberta, Gianettija in Virenquea. Po mnenju italijaskega zveznega kapetana Martinija pa imata več možnosti od ostalih Danec Bjarne Riis in Francoz Laurent Jalabert. ODBOJKA / DEŽELNI POKAL 0lympia CDR se je po zmagi proti Torriani uvrstila v nadaljnjo fazo Danes Bor Fortrade proti San Sergb daljši, Olympii Par^ uspelo zmagati, P je Torriana že vodila 01ympia CDR - Torriana 3:2 (15:9, 12:15, 16:14,11:15,15:10) OLVMPIA: Pintar, A. in J. Terpin, Dorni, Hlede, B. in G. Sfiligoj, Maraž, Bensa, Komjanc, Šemi. 01ympia je za uvrstitev vndaljno fazo zadostovala že osvojitev dveh setov. Trener Vukovič sinoči ni mogel računati na Simona Terpina, ki mora zaradi poškodbe hrbta počivati dva tedna, njegova odsotnost pa je na igrišču precej prišla do izraza, čeprav je trener zadovoljen z nastopom svojega moštva, zlasti ob upoštevanju dejstva, da so v zadnjih dveh tednih največ pozornosti namenili kondicijski vadbi in so zato fantje nekoliko utrujeni. Sinoči je bil ključen tretji set, ki je bil naj- med 14Danes Bor Fortrade Danes bodo moškimi na ig1"18. Rora pili tudi igralci B.0se Fortrade. Ob 21-bodo na »1. maju« P merili s četrto ig .p San Sergiom. ^ ge kolo na račun Prev reja. se bodo So pomerile s P^ ^ ^ naj Igralke Vala -v ob 20.30 »ps°;"N>tis„: nia, to je z ekipo, -Ugi bi bila v letošnji najmanj ^ od vseh ostalih. . sp tekmi skupine G 1 b s noči tržiški VolleT j 3:0 (15:9, uvr- premagal SGt i na stil v nadaljnjo fazo račun sokolovk. ATLETIKA / HITRA HOJA Zelo uspešno leto za Fabia Ruzzierja Zadnja zmaga na odprtem prvenstvu Avstrije na 50 km dopolnila niz uspehov Kot smo na kratko že poročali, je konec prejšnjega tedna naš hitroho-uec Fabio Ruzzier letošnjim nadvse uspešnim rezultatom dodal še zmago na avstrijskem državnem prvenstvu Open na razdalji 50 km, ki je poteka-|° v kraju Rothenthum blizu Spitta-*a. V konkurenci 52 tekmovalcev iz 4 držav (Avstrije, Italije, Nemčije in Madžarske) je v času 4.24:16 zadal skoraj 3 minute zaostanka klubskemu tovarišu Defendentiju (4.27:13) |er Se več tretjeuvrščenemu Avstrijcu Wogerbauerju (4.27:52), ki je nasto-Pd tudi na olimpijadi. Cas sicer ni med rekordnimi, toda vremenske mzmere tega tudi niso dopuščale. Do 30 km je bilo namreč mraz z rahlim r°senjem, nato pa je pričelo pripekati s°nce in dvignil se je suh in topel ve-ter> ki je atlete popolnoma izsušil, tako da jih je precej odstopilo, vsi pa s° na cilj prispeli kar precej zdelani. Ruzzier je na koncu povedal, da je tokrat premagal dosti mlajšo konku-renco bolj z glavo kot z nogami, saj so v zadnjih 10 km skoro vsi zašli v krizo, iz katere se lahko izvlečeš le z zelo močno voljo in predvsem motivacijo. Te pa njemu gotovo ni manjkalo, saj si je prve zmage na najprestižnejši in najdaljši atletski disciplini še kako želel. S to zmago je tako letos postal že drugič državni prvak (prej že 23. junija v švicarskem Sionu), obenem pa je tudi prvi atlet-veteran, ki je kdajkoli zmagal na avstrijskem državnem absolutnem prvenstvu (v konkurenci tudi do 23 let mlajših atletov). Zato je ta zmaga za Ruzzierja enakovredna svetovnemu naslovu, ki ga je osvojil pred 3 meseci v Belgiji med veterani. Naš hi-trohodec tudi upa, da mu bodo letošnji uspehi pomagali pri iskanju sponsorja za naslednjo sezono, ko bo imel najprej evropsko prvenstvo na 30 km na Holandskem nato pa še svetovno na 5 in 20 km v južnoafriškem Durbanu, kjer si nastopov brez pomoči in samo z lastnimi sredstvi gotovo ne bo mogel privoščiti. KOŠARKA / NA »1. MAJU« Na Borovem turnirju zaslužen uspeh naraščajnikov Intermuggie Vfinalu so premagali borovce V soboto in nedeljo se je na Stadionu 1. maj odvijal košarkarski turnir naraščajnikov, ki ga je organiziral košarkarski klub Bor. V konkurenci Kontovela, Bora Edi Auto, Intermuggie in Vir-tusa Olona iz Vareseja je na koncu slavila Intermuggia. V prvi polfinalni tekmi je Bor po zelo izenačenem in napetem boju ugnal motivirane Kontovelce, katerim je zmanjkalo moči ravno v zadnjih trenutkih igre. Sledilo je srečanje med ekipo iz Olone, katere košarkarji so prenočili pri mladih borovcih, in močno peterko Intermuggie, ki je visoko povedla že v prvem polčasu in na koncu tudi zasluženo slavila. V tekmi za tretje mesto je bil Kontovela boljši od Virtu-sa. Medenovi varovanci pa so si zmago zagotovili predvsem s premišljeno igro v Obvestilo BALINANJE / ZAMEJSKO PRVENSTVO Nabrežina-Aurisina skupni zmagovalec Na zadnji tekmi v trojkah so prvo mesto po hudem boju osvojili balinarji Sokola Letošnje zamejsko bali-arsko prvenstvo se je °Hčalo s tekmo trojk. Kar vVafrat so morali tekmo-AJe zaradi slabega vre-ena preložiti, končno pa §a le izpeljali prejšnji te- U6l] - - Do: 111 na pokritih baliniščih 'nia Ervatti v Briščkih. I Tekme trojk se je ude-^1° kar 31 ekip in po ze- zanimivih bojih so se Vrstili v polfinale dve eki-P* Nabrežine Aurisine, as in Sokol. V finale sta e *ako prebila Sokol in J19 izme dveh postav Na-^Zina-Aurisina. , finalu je Sokol začel Zelo soko uspešno in takoj vi-povedel (8:3). Bil se , nato izredno izenačen Qj za vsako točko, tako da ^.ttioral sodnik po pravil-tpV ^P° eni uri in pol) krn° prekiniti pri izidu ' za Sokolovo trojko. polfinale t, ^°kol (Guštin, Micheli, agozzi) - Nabrežina -Au-sUia (Santagati, Villano-cn, Penko) 11:4; Nabreži-ua-Aurisina (Cortese, B. unc, j Kante) - Kras (Cor-Ipg’ Aloisio, Abrami) finale .S°kol - Nabrežina-Auri-Sltla 9:5. p ^nnčni društveni zma-^Valec letošnjega zame j-e8a prvenstva je več kot sin eSrTVo Nabrežina-Auri-s, a’ ki je osvojila 1. mesto Kar 47 točkami prednosti , eu drugouvrščenim Po-[a °?i in tako izboljšala ^štv re^orcF 0Penskega Npk0NCNI VRSTNI RED: p , režina-Aurisina 77, g vet 30, Primorje 28, a 0 25, Zarja 19, Kraški §^16, Kras 9, Mak in 0 8, Danica in Gaja SJdepjju pnj-ejitev z na-25 linjem bo v petek, zadnjem delu srečanja. V finalu za prvo mesto je ekipa Intermuggie po lepi košarkarski predstavi premagala borovce s 16 točkami razlike, kljub temu pa so Krečičevi varovanci s prikazano igro povsem zadovoljili. Sledilo je nagrajevanje nastopajočih ekip, za najboljšega košarkarja turnirja pa so štirje trenerji zbrali Kontovel-ca Kristjana Rebulo. ironi Bor Edi Auto - Kontovel 75:74 (42:28) BOR: Kafol 8, Pison, To-lentino 2, Gaburro 19, Stokelj 24, Cossutta, Lombardo, Ver-ri, Kodrič, Krmec, Lovriha 16, Viler, Romano 6, trener Krečič SON 25. KONTOVEL: Rogelja, Šušteršič 14, Doglia 14, Sibe-lia, Rebula 17, Nabergoj, Se-mec 14, Žagar 1, Kocjančič 2, Gregori 9, Hrovatin, trener Meden SON 18, PON Rebula in Šušteršič. Intemiuggia -Virtus Olona 93:59 (39:21) Tekma za 3. mesto Kontovel - Virtus Olona 76:66 (40:33) KONTOVEL: Šušteršič 16, Dolja 9, Rebula 23, Se-mec 15, Kocjančič 5, Žabar, Gregori 8, Hrovatin, trener Meden. SON 20, 3T Semec 1. Finale za 1. mesto: Bor Edi Auto - Intemiuggia 58:74 (29:38) BOR: Kafol 4, Tolentino 4, Gaburro 12, Stokelj 27, Cossutta 3, Krmec, Lombardo, Lovriha 8, Pison, Kodrič, Romano, Bettiolo, trener Krečič. PON Stokelj, SON 16, 3T Stokelj 3. KONČNI VRSTNI RED: 1. Intermuggia, 2. Bor Edi Auto, 3. Kontovel, 4. Virtus Olona. (Niko Stokelj) S HINKA! KARATE KLUB obvešča člane in zainteresirane, da so treningi ob ponedeljkih in četrtkih, ob 18. uri za otroke in ob 19,30 za odrasle. Informacije in vpisovanja v telovadnici ali po tel. 327342 ali 220199. BOR - namiznoteniški odsek obvešča, da je v teku namiznoteniški tečaj. Informacije in vpisovanja na tel. 566466 od 13. do 15. ure. MILJE - rekreacija Društvo Slovencev miljske občine obvešča, da se je ponovno začela telovadba v mali telovadnici italijanske srednje šole v Miljah vsako sredo od 17. do 18. ure. Vabljeni. Informacije daje Vesna na tel. št 271862 v opoldanskem času. ) SZ SLOGA obvešča, da so abonmaji za tekme B2 lige ekip Koim-pex na prodaj na naslednjih prodajnih mestih: Bar na Stadionu 1. maja, Gostilna Kralj - Trebče, Bar Brass - Bazovica, Restavracija Veto - Opčine, Picerija Rino - Opčine, sedež ZSSDI, Tržaška knjigama in na tekmah za zvezni pokal. SPDT prireja od 26.12. do 1.1.1997 zimovanje v Auronzu, združeno s smučarskimi tečaji. Mesta so omejena. Prijave sprejema ZSSDI v uradnih urah v ul. sv. Frančiška 20/11. SD MLADINA - Baletni odsek obvešča, da bodo treningi ob torkih in petkih v prostorih osnovne šole Albert Sirk v Križu; za prvo skupino (mlajše) od 16. do 17. ure in za drugo skupino od 17.00 do 18.30. Vpisovanja potrdite na licu mesta. SKD VIGRED vabi vsa kulturna, planinska in športna društva, vse stopnje Sol in vse ljubitelje narave, da se udeležijo sprehoda-pohoda »Spoznajte znamenitosti naših vasi» v nedeljo, 13. t.m. Zbirališče in vpisovanje bo pred društvenimi prostori v Sempolaju od 9. do 10. SZ BOR - Zenska in moška rekreacija SZ Bor obvešča, da sprejema vpisovanja za žensko in moško rekreacijo: nastarejša skupina (KRUT) -ponedeljek in četrtek zjutraj; mlajša skupina - ponedeljek in sreda popoldne; moška skupina - sreda popoldne; trim skupina - četrtek zvečer. Za dodatne informacije in vpisovanja tel. na št. 51377. SK KRAS-odsek za rekreacijo obvešča, da se je pričela telovadba za odrasle in sicer: mlajša skupina torek in četrtek od 21. do 22.30; starejša skupina torek in četrtek od 8.30 do 9.30. Vpisovanje na vadbeni uri ali pa po telefonu št. 229477 ob ponedeljkih od 17. do 19. ure. SPD GORICA - smučarski odsek Zimovanje bo od 31. decembra 1996 do 5. januarja 1997 v Cerknem s smučarskim tečajem na Cmem vrhu. Informacije in prijave pri Marti (tel. 0481/22164). SPDT - mladinski odsek vabi slovenske osnovnošolce na izlet na Mali Kras v nedeljo, 13. oktobra. Zbirališče na Gorici v Boljuncu ob 9. uri. k,^a sfiki (foto Kroma); Sokola (od leve) ij. keli, Guštin, Bagozzi 0(Ftfik VValter Ferluga PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET. V soboto Urekov pohod na Goro V organizaciji športnega uredništva Radia Slovenije in ob sodelovanju Olimpijskega komiteja Slovenije -Združenje športnih zvez, Ministrstva za šolo in šport, Športne unije Slovenije, Društva športnih novinarjev Slovenije in Podjetja Marmor iz Hotavelj bo v soboto, 12. t.m. drugi Urekov pohod na Goro. Organizacije ali bolje rečeno prijatelji prerano umrlega časnikarja Staneta Ureka so se domenili tudi ea letošnjo drugo izvedbo. Velik delež pri letošnjem pohodu pa imajo domačini, ki so se pridružili tej pobudi in so se že lani izkazali. Pohod se bo začel pri gostilni na Vidmu (Poljane, Poljanska dolina) kjer bodo udeleženci dobili vse potrebne informacije. Sicer pa je pot izredno lahka in popelje udeleženca od Poljan preko Malenškega vrha do Gore (985 m) nato pa po gozdni poti do kmetije. Slavnost ob tretji obletnici bo na vrhu Gore ob 12. uri s kulturnim programom, po drugi uri pa bo prosta zabava na kmetiji. Za vse tiste, ki bi se radi nekoliko bolj spotili, pa je na voljo tura na Blegoš (1563 m), ki je zanimiv še iz časa prve svetovne vojne, ko je tam tekla meja. Se danes je vidna trasa ozkotirne železnice in ostanek gramoza, ki so ga rabili za postavitev utrdb. Od tu imamo tudi lep razgled na primorsko stran, na Julijce, Karavanke in Grintovec. Seveda je poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Vsak udeleženec bo dobil izkaznico in žig. Po tretjem pohodu pa Se bronasto značko. Pohod je vpisan v koledar Planinske zveze Slovenije, zato bi bilo prav, da se ga udeležijo tudi člani SPDT in SPDG. (Marij) Prenesen izlet šolarjev na Mali Kras Neugodne vremenske razmere so ponagajale tudi učencem osnovnih šol iz mesta in okolice, ki so se prejšnjo nedeljo, 6. oktobra, pripravljali na prvi izlet šole v naravi v letošnjem šolskem letu. Člani mladinskega odseka Slovenskega planinskega društva Trst pa se ne dajo kar tako, zato so izlet prenesli na nedeljo, 13. oktobra. Takrat se bodo šolarji ob spremstvu vodičev SPDT, podali na vrh 458 m vi- sokega Malega Krasa, vzpetine, ki se dviga nad dolino Glinščice in s katere je prečudovit razgled na ves Tržaški zaliv. Na širšem vrhu so še vidni ostanki prazgodovinskega gradišča. Tam bo postanek, na bližnjem travniku pa bodo po sprehodu razne igre, predno se bodo mladi izletniki vrnili v Boljunec. Izlet je veljaven za podelitev planinskih značk. Udeleženci morajo s seboj prinesti planinske knjižice. Kdor je nima, jo prejme na izletu. Prireditelji priporočajo primemo obutev in oblačila v primem dežja. Izletniki naj v nahrbtniku imajo zmerno količino hrane in pijače. Izlet je namenjen otrokom brez spremstva staršev. Cena 5.000 lir. Solarji-izletniki se bodo zbrali v nedeljo 13. oktobra, ob 9. uri na Gorici, to je na glavnem trgu v Boljuncu, kamor se bodo vrnili popoldne okrog 16. ure. Informacije dajeta Maksi Kralj (tel.: 229463) in Robert Devetak (tel. 55180) v večernih urah. Izlet v Beneško laguno Kljub neugodnemu vremenu, ki ne vzbuja posebne želje po sprehodih v naravo, je zanimanje za izlet v Beneško laguno, ki ga prireja SPDT v sodelovanju z društvom naravoslovcev in tehnikov Tone Penko, izredno. Prijavljenih izletnikov je kar za tri avtobuse. Kot napovedano, bo izlet 20. oktobra. Odhod iz Trsta, z Oberdankove-ga trga bo ob 6.30. Planinci s Iraškega območja pa bodo počakali avtobuse pri bencinski črpalki Agip na avtocesti pri Devinu ob 6.45. Vsi izletniki s Krasa se morajo telefonsko prijavih na ZSSDI (tel.: 635627), da jih vodje avtobusov ne bodo čakali v Trstu. Istočasno pozivamo udeležence, ki še niso plačali izleta (55.000 lir) ali vsaj predujma (35.000 lir), naj to storijo čimprej na ZSSDI v Ul. Sv. Frančiška 20, sicer ne bodo imeli vstopa v avtobus. V ceni sta vključena prevoz z avtobusom in ladjo, hrana pa bo iz nahrbtnika. Z avtobusom se bodo izletniki podali v Quarto D’Altino in se v kraju Portegrandi vkrcali na ladjo. Po plovnem kanalu reke Sile bodo pluli v Beneško laguno. Med potjo bodo opazovali rečno in prahično vegetacijo, občudovali travnike, v jesenske barve odetih živobarvnih slanuž, opa- zovali ptice in spoznali naravne danosti lagune. Nato se bodo izkrcali na otokih Murano, kjer že iz davnih časov cvete steklarska obrt. Na B uranu, ki slovi po znamenitih čipkah in na otoku Torricello, kjer bo prilika za ogled mozaikov v cerkvi sv. Fosche, arheoloških muzejev in nadrobnejšega spoznavanja naravnih danosti lagunskega sveta. Spet se bomo dobili pri Stekarju Člani planinskega društva Gorica bodo v nedeljo, 13. t.m. z družabnostjo ob kozarcu starega in novega vina ter ob pečenem kostanju zaključili poletno sezono. Družabnost bo na prijazni domačiji pri Stekarju, v Steverjanu, od prvih popoldanskih ur do mraka. Pri SPDG upajo, da se bodo napovedi vremenoslovcev uresničile in da se bo vreme do konca tedna le spametovalo. Sicer pa se bo družabnost odvijala ob vsakem vremenu. Lepo bi bilo, ko bi udeleženci srečanja svoje avtomobile parkirali na primernih krajih, morda že na glavni cesti. V pripravi program izletov in druge dejavnosti v 1997 Člani upravnega odbora SPDG bodo v prihodnjih tednih izdelali okvirni program planinskih izletov, družinskih izletov in zahtevnejših dejavnosti v letu 1997. Radi bi kor bodo prispeli pravočasno. Razpis za zimovanje v Cerknem Po lanski v glavnem pozitivni izkušnji zimovanja v Cerknem, so pri smučarskem odseku sprejeli odločitev, da bo petdnevno zimovanje tudi letos v hotelu Eta v Cerknem. Trajalo bo od 31. decembra do 5. januarja. Predvidena je organizacija tečajev smučanja za otroke in tudi za odrasle in sicer v dneh od 2. do 4. januarja. Smučanje bo, tako kakor lani, na Cmem vrhu. Interesenti dobijo podrobnejše informacije pri elanih odbora za smučarsko dejavnost, oziroma na sedežu društva (ul. Malta 2 - tel. 33029), ob Četrtkih med 19. in 20. mo. Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3,-20. A: Zagrabilo vas bo, da bi si za težko prislužen denar privoščili nekoristno prijetnost. Stokrat premislite, preden ga vržete proč, saj ga lahko s pametno naložbo stokrat oplemenitite. BIK 21.4- 20.5.: Pogled na bančni račun vas bo navdal z občutkom bogastva, a ko boste sešteli vse svoje Zelje, boste ugotovili, da niste daleč od revščine. A nič zato; vaše srce je bogato. DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Do nekega, ki vam želi zgolj dobro, boste neupravičeno nezaupljivi. Spopadite se s črvom nezaupanja in ga pravočasno ugonobite, sicer si boste nakopali sovražnike. RAK 22. 6. - 22. 7.: Zbali se boste, da boste v življenju zamudili preveč dobrega, če se boste Se naprej vdajati banalnim zahtevam vsakdana. Pa Se prav imate; timprej torej naredite rez. HV 23. 7. - 23. 8.: Razočarani nad nepoštenostjo volkov si boste privoščili ostro kritiko, toda kaj, ko je tisti, ki se valjajo v denarju, ne bodo niti slišali. Pohvalite jih torej. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Nekaj vas bo preganjalo, vendar se vam niti sanjalo ne bo, kaj. Preganjalca vam bo pomagal razkriti nekdo, ki vas preveč ceni. da bi ras ujčkal s tolazilnimi bazami. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Od partnerja boste pričakovali predanost, vi pa boste ostajali hladni kot led, najbrž zato, da bi ga pripravili do tega, da vas že končno objame z nežnostjo, ki tali. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Pričakovali boste kup, prejeli zrnce. Ce ne boste že kmalu odslovili svojega pohlepa, vam bo ušlo Se zrnce, pa boste morali začeti razmišljati o drugačnem pristopu. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Povlekli se boste v svojo notranjost ter pogumno zarovarili po sledovih svoje osebne zgodovine. Ne čudite se torej, če boste v enem samem dnevu napredovali za pol življenja. KOZOROG 22, 12. - 20.1.: Brez poseganja boste prisluhnili partnerjevim težavam, a ker se boste čutili krive, ga boste namesto s koristnim nasvetom obsipali z obrambno kritiko. VODNAR 21.1.-19. 2.: Zamikalo vas bo, da bi zagrabili za neko obetajočo priložnost, vendar se boste zavedli, da preveč posegla v vašo vsakdanjo rutino. Morda pa bi bilo tako veliko bolje. RIBI 20. Z - 20.3.: S partnerjem se bosta sporekla zaradi neke malenkosti, pač zato, ker sta Ze lep čas napeta kot struni. Brž torej opravita z malenkostjo in se preusmerita k jedru Hoki Tokudo, vdova ameriškega pisatelja Henryja Millerja, ki je veljala za izvir njegove inspiracije, sedaj v Tokiju vodi lokal z imenom »Izgubljeni angeli«. Svoje goste rada kratkočasi z igranjem klavirja. (Foto: Reuter) Cirkuški dojenček Simba Dreserka živali Gulšat Junusov in njen mož hranita tigrčka Simba, ki je 7 oktobra prišel na svet v potujočem cirkusu v Donecku v Ukrajini. Simba je imel tudi bratca dvojčka, ki pa je žal poginil. (Foto: Reuter) Po petdesetih letih našel skriti zaklad^ iurvi 5 Lovec na zaklade je z detektorjem kovin odkril premoženje, ki ga je nemška plemiška družina VVettin leta 1945 skrila pred prodirajočo Rdečo armado. (Foto: Reuter) Leta 2020 bo na svetu že četrtina ljudi starejših od 60 let ŽENEVA (STA/AFP) - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ugotavlja, da bo leta 2020 na našem že skoraj četrtina ljudi (24 odstotkov) starejših od ^ let. Gez četrt stoletja bo torej milijarda prebivalcev Ze mlje starejših od 60 let. Staranje prebivalstva bo zato p ^ mnenju mednarodne organizacije sčasoma postalo n ) večji zdravstveni problem. ,, Ze zdaj je po ocenah organizacije 540 milijonov ljudi a 19 odstotkov svetovnega prebivalstva starejših od 60 Približno 330 milijonov jih živi v državah v razvoju-WHO ocenjuje, da bodo najstarejši Zemljani živeli n Kitajskem, v Indiji, Braziliji, Mehiki, Bangladešu, na Ja ponskem, v Italiji, Grčiji in Nemčiji. WHO tudi napov ^ duje, da bo Cez Četrt stoletja največ ljudi umrlo za Pos . dicami nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in 0 Ija, rak, visok krvni pritisk in sladkorna bolezen. SKANDINAVSKA KRIŽANKA / POJAVA IN OBSTAJANJE DRISKE MERILNI INSTRUMENT V LETALU PRENOVITEV, PREURE- DITEV JAC0UES IBERT SLADKO- VODNA RIBA SLOV. PISATEU PEROCI STARA ENOTA ZA PRITISK SEBIČEN ČLOVEK OSEBA, KI RIGOLA OTOK KIRKE V GRŠKI MITOLOG. VfiitA LEŽIŠČA STREMI STRANICAMI AVTOR: MARKO DREŠCEK LIKOVNA UMETNOST (LAT.) PAPEŽEVA PALAČA V RIMU TERESA ZVLIS ITAL. DIRIGENT (CLAUD10) STANJE BREZ VOJNE PRVI PREVOD BIBLUE V LATINŠČINO OSEBA, KI SKRBI ZA RED AFRIŠKA PLEMENSKA SKUPINA VRSTA JELENA PALEOLITSKO NAJDIŠČE V J. ŠPANIJI - VEDA0 INONIZIRA- JOČEMU SEVANJU RAZBITINA MAKEDONSKO KOLO RIMSKA BOGINJA JEZE IN PREPIRA VZOREC LETNIC V LESU AKTIN0N DEL OBRAZA SABUASKA UMETNOST SAMURAJEV MORSKA ŽIVAL Z LOVKAMI PODOLGOVAT KONIČAST LIST BRAZILSKO VELEMESTO RAZLIČNI ČRKI KOSTUMOG. VOGELNIK INDUSTRIJ. RASTLINA SVIC. PESNIK (G0TTFRIED) DELEŽ DRUŽABNIKA MESTO V ALBANIJI KULTURNA DOBRINA KOVINSKA PALICA V OBLIKI CRKEL M0CN0 POŽELENJE IMEVEC PAPEŽEV SLOV. FIZIK (MILANI SESTAVINA MAŠČOB / JAPONSKA NABIRALKA BISEROV P0ICUAV NACIST. NEMC TOP TOLMUN (NAREČNO) VRSTA MORSKE RIBE DANSKA IGRALKA NIELSEN HRVAS. IGR. (NINA) KRAJ PRI LOGATCU ITAL. SLIKAR TiZIANO <• FRANC. PIS. IR0MAIN1 OCE VRSTA ŠPORTNE JADRNICE APETIT - BRISAČA ANGL. ZGOD. (HERBET1 VNETJE USESA EDHEM CAM0 MIRO CERAR SREČANJE LJUDI ZA RAZPRAVO, DOGOVOR ESTETI- CIZEM SIN TIESTA V GR. MITOLOG. PODOLGOVAT KOS BLAGA LLUKNJAC (STAR.) POVODNA KUNA N0RKA PROSTOR ZA SHRANJEVANJE ŽITA. KASCA ■VlSVS pVJU ‘1S&3 ‘HlZUSl-SS V0S -SUH0 ‘avaa ‘VliTVtid'0 -viol ‘ONOTI^ ■rnau^ ‘NOMv)1 ‘OdVlSSU ‘VJMV ■>Iy)iC®£’0 ‘Vis ‘.jlMLOl ‘NVl ‘V33 ‘00 ‘ViDS ‘vrtvus ‘331192^ vliooioio^ ■stvmssivAa :OUABJOP0A :All.ls3^ TV SPORED Četrtek, 10. oktobra 1996 RAI 3 slovenski program 1 RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 fr' Slovenija 1 Koper S RAI 1 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Maria Teresa Ruta, Ludo-vico di Meo), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: I trafficanti (kom., ZDA ’47, i. C. Gable) Dnevnik iz Neaplja Nan.: Corsie in allegria -Beg iz San Pequena (i. Kip Gilman, A. VValker, S. Hodge) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Dragulj iz Sierre Leone (i- A. Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Dok.: Kvarkov svet - Razmišljanja o slonih Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke in nanizanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer (vodi Luca Giurato) Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Šport Variete: Le Torri della Zingara (vodi C. Bosca) Nan.: Pazza famiglia -Nora družina (i. E. Mon-tesano, P. Panelli) Dnevnik Aktualno: Cina allo spec-chio - Kitajska v ogledalu Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Dok.: Virgil in kloSter Nočni pogovori: Sottovo-ee - Potihoma Film: Una dorma libera Variete za najmlajSe Film: II ritomo del passa-to (dram., Avstrija ’61, i. E. Balser, H. Hatheyer) Nanizanka Rubrika o zdravstvu Dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Zdravje Nan.: Komisar Kress Nad.: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara 17.15 dnevnik - flash Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje (vodi Paolo Limiti) Šport, vreme in dnevnik Aktualna odd.: Preghiera per la pace - Molitev za mir Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Film: II gattopardo (dram., It. ’63, r. L. Vi-sconti, i. C. Cardinale, B. Lancaster, A. Delon) Dnevnik, vreme Danes v parlamentu Šport Variete: Tenera e la notte - Nežna je noč Doc mušic club RAI 3 Film: Gable in Lombard Otroški variete Ciao ciao Videostrani - Velika ljubezen (76) mattina, vmes risanke Otroški program: Zlati Nad.: Cassandra, 10.00 Nan.: Supercar, 9.45 Oče- dež, 4. del nadaljevanke Zingara, 10.30 Aroma de tovi prijatelji, 10.20 Le Sedem korajžnih in Du- cafe, 11.45 Cuore selvag- strade di San Francisco, nja gio, vmes (11.30) dnev- 11.30 Highlander Korajža velja, 1. del nik Odprti studio, Fatti e mi- Tedenski izbor: Variete: La ruota della sfatti; 12.50 Šport studio PustlolovšCine in odkri- fortuna - Kolo sreCe Variete za najmlajše, tja, 10. del it. dok. oddaje Dnevnik Tg 4 vmes risanke, 13.20 Ciao Po domače Nan.: Časa dolce časa ciao Parade Poročila Nad.: Sentieri Varieteja: Niente panico, Kolo sreče, pon. Film: La segretaria quasi 14.30 Colpo di fulmine m Aktualni feljton, ponovi- privata (kom., ZDA ’57) Nan.: Primi baci-Prvi tev: Kako se je rojevala Kviz: OK, il prezzo e giu- poljubi, 15.30 Svveet Val- demokracija, parlamen- sto (vodi I. Zanicchi) ley High tarne volitve 1990 in Dnevnik in vreme Variete: Planet 1992 Variete: Game Boat Nan.: Bayside School, TV Dnevnik 1 Film: A letto con il nemi- 16.45 Beverly Hills, Otroški program: Delfi in co (dram., ZDA ’91, i. J. 17.55 Helen in njeni prijatelji, 16. del naniz. Roberts, P. Bergin) prijatelji Operacija strogo zaupa- Film: Di che segno sei Odprti studio, vreme, no, 18. del (kom., It. 75, i. A. Celen- 18.55 Šport studio Po Sloveniji tano, P. Villaggio) Glasba: Dancing to the li- Risanka Night Line ght - Phil Collins Kolo sreče, tv igrica Aktualno: Peste e corna Nan.: Baywatch, 20.00 Majhne skrivnosti veli- CANALE 5 Jutranji dnevnik, Drobci Film: La signora Parking-ton (dram., ZDA ’44) Videosapere: Domača telovadnica, Hic sunt leo-nes, Potovanje po Italiji, Filozofija, Media/Mente Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amici Variete: Comunque chic Dok.: Življenje A. procle-mer, 13.25 Filozofija in aktualnost Deželne vesti, dnevnik SP v kolesarstvu Dok oddaja o narava-slovju: Geo & Geo Dnevnik, deželne vesti Variete: Drobci Film: Mister Hula Hop (kom., ZDA '94, i. Tim Robbins, J.J. Leigh) Dnevnik, deželne vesti Dok.: Top secret - Zgodovinske zagonetke Viaggiatori nelle tenebre Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Film: Golem Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo) . Aktualne teme: Domini e donne - Moški in ženske Nan.: Sisters (i. Sela Ward, Swoozie Kurtz) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: Investigatori invisi-bili Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, Enrico Papi) Variete: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete:Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio, En-zo lacchetti) Variete: Beato fra le donne - Blažen med ženskami (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Willy, princ iz Bel Aira (i. Will Smith) Film: 2013 la fortezza (fant., ZDA-Avstral. ’92, i: C. Lambert, L. Locklin) Film: Perversione morta-le (dram., ZDA ’92) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport # TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi y Nad.: Amore gitano H Glasbena oddaja kih kuharskih mojstrov TV Dnevnik 2 V žarišču Tednik Portret Frana Žižka Nikar, oddaja o prometu TV Dnevnik 3 Poslovna borza Zlata šestdeseta leta slovenske popevke Sova: Red in zakonitost, 18. del am. nanizanke Najstrašnejši umor, pon. 1. dela angl. nanizanke Slovenija 2 lljgn 20.30 Predstassvitev regate Barcolana Tedenski izbor: Film: Un commesso viag- Japonska, 4. del mi giatore... (kom., ZDA ’88) V žarišču mm Gospodarstvo v Trstu Okrog polnoči, am. film Don Kihot, 3. del Sova: Red in zakonitost, (•) MONTECARLO 17. del am. nanizanke Ljubljana: Evropska liga v košarki (Z): Ježica - Bo- urges, prenos 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- Castlovi, 3. del naniz. nik, 19.40 Šport |HE9 Korenine slovenske lipe Film: Purificazione |Twwy Najstrašnejši umor, 1. del Nad.: La voce dl signore V območju somraka, 38. Nad.: Acapulco Bay del ameriške nanizanke ; Variete: Tappeto volante ISnM Dr. Quinnova, 18., zadnji Variete: Ko bi bil Sher- & del ameriške nanizanke lock Holmes Umetniški večer: Variete: Zap Zap John Steinbeck, angleška Variete: Sei forte! dokumentarna oddaja Film: Il piccolo diavolo Zgodovina kitajskega me- (kom.. It. ’88) sta, 11. del ameriške do- Film kumentarne oddaje Euronevvs Košarka - evropska liga: Asvel Villeurbanne -Smelt Olimpija, prenos List in cvet, 4. del dokumentarne oddaje Program v slovenskem jeziku Primorska kronika Vsedanes Nočni sodnik, tv nanizanka Dokumentarna oddaja Četrtkova športna oddaja Dokumentarna oddaja TV dnevnik Vsedanes Program v slovenskem jeziku OtO Hrvaška 1 TV koledar Santa Barbara; 1359. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program: Umetnost v svetu teme Hrvaška kulturna dediščina Gostje v studiu Zgodba o Metina, 2. del otroške nanizanke Poročila Ljubezenske vezi, 35. del nadaljevanke Stanovanje za štiri, ponovitev ameriškega filma Veseli glasbeni četrtek, ponovitev Poročila Doktor Finlav, 4. del škotske nanizanke Kolo sreče Moč denarja Klub d.d. Danes v saboru Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Dramski program Dokumentarna oddaja Dnevnik Triler Poročila 'A Slovenija 1 ^ 6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, M00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; .50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 0.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 9.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 0.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; ■45 Lepe melodije; 22.30 Informativna 0dd. v angleščini in nemščini; 22.40 Stari domofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 ^ 6.30,7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, '2'3 4 * * *0, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dovnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zani-lvosti; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Po-evki tedna; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Poldne; 12.40 Planinske informacije; JOO Drobtinice; 15.30 DIO; 16.45 Kdo ve; Vroči stol; 19.30 Riži Bizi Jazzy; 20.00 ^QZZ; 21.30 Proti etru; 22.00 Zrcalo dneva, rerTle- promet; 22.20 Mala nočna filmska. Slovenija 3 L00’ 8'00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, '°0. 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena mati-10.05 Gymnasium; 13.05 Mehurčki; '25 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni r°gram; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Do-v0* in odmevi; 16.05 Naši operni umet- niki; 17.00 Festival Radovljica; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.10.30, 13.30, 14.30, 19.00 Poročila; 12.30, Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Od otroštva do mladosti; 10.40 Povver play; 11.15 Aktualnosti; 12.30 ©poldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.30 Primorski, dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasb, kronika; 19.30 Pr. z M. Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva. Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d-' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15,15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 8.40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Pogovori s Kosinskim (I. ,kamperle, r. M. Sosič, 9,del); 9.40 Zdravje predvsem; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v čivo; 12.40 Cecilijanka 95: MPz Provox; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Kantata Oljki; 18.00 Jungova šola v psihiatrični ordinaciji; 18.40 Evergreen; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko-DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI" rahel zmeren močan rahel zmeren močan nevihte veter megla fronta FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLON^ VREMENSKA SLIKA Območje nizkega zračnega pritiska se pomika nad vzhodno Sredozemlje. Alpe pa je od zahoda dosegla oslabljena hladna fronta. S severovzhodnimi vetrovi doteka v nase kraje razmeroma hladen in se vedno precej vlažen zrak. TEMPERATURE REK POSTAJA Mura Gornja Radgona 10,7 Sava Radovljica 9,2 Sava Hrastnik 10,8 Sora Suha 11,0 Ljubljanica Moste 11,1 GradaSCica Dvor 10,4 Iška Iška Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj SoCa Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE The Sun: »Sorry, lepa striptizeta ni lady D., potegnili so nas« LONDON - Potegnili so nas za nos, vendar so to izvedli mojstrsko: tako nekako se je včeraj vlekel iz kaše Stuart Higgins, direktor zelo razširjenega tabloida The Sun, ki je dan prej objavil posnetke ljubezenske igre med lady D. in njenim nekdanjim ljubimcem majorjem Jamesom Hevvittom. Video v Cmobelem pa je na dan objave izbora fotogra-mov v Časopisu predvajala televizijska postaja Sky, tako na televizijskem ekranu kakor tudi na Časopisnih straneh so bili posnetki zelo slabi in para ni bilo lahko prepoznati. Zato se je, sicer izkušeni Higgins v javnem opravičevanju tudi skliceval na slabo kakovost posnetkov, vendar pa še vedno ni povsem jasno, kako so lahko Časopisu podtaknili »eksluzivne posnetke« s sedaj že ločeno ženo britanskega prestolonaslednika. Nadvse zanimive pa so bile tudi prve reakcije na objavo posnetkov, iz njih je namreč mogoče razbrati, da nekje le so spotakljivi posnetki erotične igre med svetlolaso Diano in postavnim majorjem. Se skoraj najbolj odločna je bila loCena princesa, ki je preko glasnikov sporočila, da na posnetkih ni prepoznala ne sebe ne majorja. On, se pravi zapeljivi oficir, ki je že pred Časom za drage denarce prodal svojo verzijo o ljubezenski zvezi z nesrečno Diano, ki jo je mož očitno zanemarjal, pa je govoril o spletkah proti njima, predvsem pa proti, sicer očarljivi, vendar krhki princesi. Rekel je tudi, da je video nedvomno škodil Diani pri razvezi, saj naj bi prav zaradi teh posnetkov lady D ob razvezi dobila veliko manj denarja od zahtevanega. Primess Pi: Amessnge to ali Sun readersfrom The Edilor umi m *** **«, ** M? Uom ■ «* «*** «&*«***• fc*.**** >4 *mš*r ttetttnmf ****»&« ii:*n Ulft? *<*,* Tfi* Ffftt i **** 'i **4 im I n>r 'V. ti$m #** I "» fk- '-=* f '?*** ****** * I lr]f »b-- 9* S Ce se torej lady D. ni, kot se tudi ni mogla prepoznati v ženski, ki se slaCi pred moškim, pa je v striptizeti samo sebe prepoznala Nicky Lilley. Gre za eno od dveh igralk, ki so jo -proti plačilu - snemali za video, ki naj bi ga prodali kakšnemu satiričnemu televizijskemu programu. Snemal ga je režiser-no-vinec Nick Hedges, ki je v projekt vložil približno milijon in pol lir (650 funtov), nameraval pa ga je prodati kakšni televizijski postaji. Nameraval, vendar videa ni nikomur prodal, tako je zagotavljal včeraj in dejal, da gre očitno za ukradeno kopijo njegovega videa. Ko bi torej Nicky Lilley ne postala pozorna na »eksluzivne prepovedane posnetke lady D.« in ne bi nemudoma pote-lefonirala okoli ponosno rekoč, da je lepa striptizeta ona, ne pa svetlolasa princesa, bi verjetno potegavščina uspela. Vprašanje zase je seveda, kdo in zakaj je hotel podtakniti Časopisu lažne posnetke. Najverjetnejši sta dve hipotezi: prva pravi, da je »odvetniku z lepim nastopom«, ki je posnetke za precejšnjo vsoto (koliko niso povedali) prodal dnevniku, Slo za denar ali za burko, druga hipoteza pa povzema sume in govorice o spletkah in izsiljevanjih med raznimi sedanjimi in bivšimi elani britanske kraljeve družine. Na slikah AP: levo Nicky Lilley kot »lady D«, desno naslovna stran Suna z opravičilom bralcem. Štirinajstletnik zažgal hišo BONN - V šoli mu ni slo najbolje, zato je oCe skušal »ukre pati«, imel ga je zaprtega doma. Mah nepridiprav pa se dal kar tako, ponoči je zažgal žimnico in jo popihal. Og® i se je razširil, zajel dve sobi v pritličju, unicU pohištvo povzročil za okrog 150 milijonov lir škode. To pa m ® najhujse. V poslopju, ki stoji v mestu Karlsruhe, so bm drugi stanovalci, ki so se skoraj zaduSih zaradi gostega ^ ma: v bolnišnico so jih morah odpeljati osem, vsega sku paj so jih gasilci rešili osemnajst Neobičajen obisk VALENCE (FRANCIJA) - Neki 42-letnik nikakor m mogel preboleti, da ga je ljubljena ženska odslovila. Po e^ ko je zaman poskušal vse, da bi se z njo spet srečal, je del v avto in divje zavil naravnost proti njenemu don^ podrl je vrtna in vhodna vrata ter se ustavil Sele v dne ^ sobi. Namesto z ljubljeno osebo se bo že danes sreC sodnikom. Ni imela denarja za progreb: mater je pokopala na vrtu PRAGA - Ker ni imela denarja za pogreb in za groba na pokopahscu, je neka Čehinja svojo mater z ^ pala kar na vrtu pred hišo. Policija je povedala, da pn dukciji ni prišlo na dan nic taksnega, iz Cesar bi ImmO . lepah, da je bila smrt priletne ženske nasilna. Po mn J odvetnikov hci ne bi smela tvegati hujše kazni, mor a morala plačati globo (največ 60 tisoč lir), ker se m določil o higieni in pokopih in ker pristojnih oblas zaprosila za ustrezno dovoljenje. Ne bodo več pisali po vlakih BERLIN - Nemški kemijski izvedenci so morda za^a_ odločilen udarec vsem tistim, M so si dajali duška z ^ zanjem in pisanjem po železniških vagonih- Kaze, ^ iznašli posebno snov, s katero bodo prekrili stene ta v vagonih, a s to snovjo se maSCobe in razn _ nikakor ne spajajo, temveč po njej drsijo in se P0T bijo. Ce bo poskus uspel, bodo nemške železnice P nile izdatne vsote, ki jih sedaj porabijo za brisanje^ ^ sov. Nekaj vagonov, na katerih preizkušajo novo sno , že vključili v tradicionalne kompozicije, in jm imajo pod kontrolo. Prepričani so v čudež d TEL AVIV - Nekateri mestecu Netivot pravijo km' iz Negeva«, CeS da se tamkaj dogajajo Čudeži. Kot pi e nik »Vediot Ahronot«, se je predvčerajšnjim ponoCi SP , ^ dil čudež, ah vsaj nerazumljiv dogodek Med nekim stičnim obredom na mestnem pokopališču, ki se §a V )>ra. ležil rabin Yaakov Ifergan (slednjemu so nadeli 0gjjj- bin z žarki X« zaradi njegovih izrednih terapevtskui ^ vosh), je neki moški, id že dalj Časa sploh ni moge s F ^gr. noge zaradi misiCne distrofije, kar por ure plesal skup ganom.