mmE mm (afio»rano CEKIN Ujma spreminjala relief žirovske krajine Huda ura ustavila čas, ni pa zmagala volje Kranj, petek, 9. novembra 1990 NJIV-'1 Junaka Himalaje spet doma " V ponedeljek zvečer sta se P° treh mesecih vrnila do-jnov junaka Himalaje, Marija in Andrej Štremfelj, ki sta oktobra skupaj z Janezom ^gličem osvojila najvišji vrh sveta 8848 m visoki Mount Everest. Krajani Orehka in Drulovke so svojima sovaš-čanoma Mariji in Andreju priredili prisrčen sprejem. pf«Čakali so ju z baklami in ognjemetom, z domačo medico, z vrečo orehov - simbolni Orehka, z domačim kruhom, ki ga je posebej za *° priložnost spekel orehov-pek, z drobnimi darili, 2'vo muziko, v imenu vseh krajanov ju je pozdravil Predsednik krajevne skupno-!*> Vladimir Lah, v imenu Športnega društva Zarica pa *vone Kuželj. Za vse vašča-. ne je bil to lep, nepozaben večer.- Na sliki: prisrčno je bilo srečanje Marije Štrem-profesorice na kranjski 8'mnaziji, z. dekleti njenega ^reda. - Foto: D. Dolenc - Dvodnevni zaslužek Za zdaj znaša približno ocenjena škoda po ujmi, ki je 1. novembra prizadela Slovenijo, 9 milijard dinarjev. Kar deset odstotkov škode odpade na kmetijstvo in gozdarstvo. Okrog 5000 hektarov kmetijskih površin je bilo poplavljenih in med 25 najbolj prizadetimi občinami je kmetijstvo na prvem mestu v sedmih; med njimi sta tudi Škojja Loka in Kamnik. Slovenska skupščina je včeraj po hitrem postopku sprejela na predlog slovenskega izvršnega sveta zakon o posebnem solidarnostnem prispevku za odpravljanje posledic poplav. Do konca leta bodo tako vsi zaposleni v Sloveniji prispevali še dvodnevni čisti osebni dohodek kot pomoč prizadetim krajem. Tako naj bi namesto 220 zbrali 440 milijonov dinarjev in tako pokrili blizu 5 odstotkov za zdaj približno ocenjene škode. Pomoč že od prvega trenutka prihaja tako v materialu kot tudi v denarju od delovnih organizacij, zasebnikov, posameznikov; tako na poseben žiro račun RK RS, Slovensko Karitas, na žiro račune, ki sta jih na Gorenjskem odprli škofjeloška in kranjska občina. Solidarnost prevladuje tudi ta trenutek, tako kot v prvih urah ujme in takoj po njej. Zato bo zdaj najbolj pomembno, da bo ob odpravljanju posledic poplav potekala tudi usklajena in strokovno vodena akcija tako pri zbiranju in usmerjanju pomoči, kot pri delu na posameznih prizadetih področjih in panogah. V škofjeloški občini, najbolj prizadeti na Gorenjskem, so si temeljito in strokovno delo zastavili kot najbolj pomembno iztočnico že takoj na začetku ob reševanju in ocenjevanju škode. Tako zdaj poteka tudi akcija za čimhitrejšo in učinkovito odpravo največjih težav. Sekretariat za družbeni razvoj občine Škofja Loka je že v ponedeljek pozval vse v občini, da lahko prijavijo škodo na premoženju v svoji krajevni skupnosti ali na sedežu občine, krajevne skupnosti pa je izvršni svet zadolžil, da predlagajo vrstni red najnujnejših del. Pred bližajočo se zimo je treba hitro ukrepati in ob pomoči, kije v tem trenutku še kako pomembna, je velika odgovornost zato prav na podjetjih in strokovnih službah. # A. Žalar ^ Kranju petina ljudi prejema socialne pomoči Drugače poskrbeti za starejše * Kranju pripravljajo cenejše oblike varstva {jNtJlHi ljudi *funj. 7 tnn, inhr.i - Kranjski />»rvn/ SVtt je obravnaval so-*fatnoiarstvene pomoči » kranjski občini, tja do srede janu-*rJu ho postopoma posšmetBa področja družbenih dejavno-Inali/a, ki jo je pripravil ( enter /a socialno delo. ka/e, ' *' 1 kranjski občini 1X236 ljudi prijema sitcialnovarstvene POmoči, kar je slaba petina prebivalstva. Sorazmerno naj-J**j* so oblike varstva starejših, /ato nameravajo poiskati *RMČne, cenejše, oh vse večji bre/posehutsti bodo nemara *hko flasv// ijll(fj ,.{ os^rilo nJ doma, t'tutdi malika socialnovarstvenih pomoči je pisana in ak-'''na, 1,1,1, na jt,m področju lahko pričakujemo korenile spre-Kinlif, N;lj v kabinetu ministrice dr. Katje Bohove /e pripra ^**J° ""»»e sistemske rešitve, zaenkrat še v tajnosti. I udi social dt.-.'>"'"''v" i* "■u"r4t' potrebno postaviti na novo. saj kakoi ji Ml Franc I eskosek i/ kranjskega Centra /a socialno delo. / J**? *OClalno politiko je nekaj /elo narohe. če so socialne po-IW pogosto podaljšek delavčeve plače in lahko ravna po nače-bom manj delal, bom dobil pomoč. SVETOVANJE FINANČNE AGENCIJSKE IN DRUGE STORITVE k! GLOBAL Global Kranj, do o 64000 Kianj, C JLA 4 tel (064) 21-320 fax (064) 28167 Slovenska ustavna komisija seje odločila Javna razprava do konca novembra Ustavna komisija skupščine Slovenije je strnila 18 glavnih dilem, ki so najbolj izrazite pri obravnavi osnutka nove slovenske ustave in njim naj bi dali predvsem prednost v novembrski javni razpravi. zmagalo razmišljanje, da bi bilo podaljševanje razprave lahko tudi brezplodno ponavljanje enih in istih dilem, in da je bolje javno razpravo o osnutku zaključiti v predvidenem roku, 30. novembra, nato oblikovati delovni osnutek predloga ustave, o katerem pa naj bi se izrekala predvsem strokovna javnost. Ustavna komisija je z glasovanjem, z večinskim soglasjem, sprejela tako rešitev. Takšno soglasje je bilo nujno, saj so se pojavila v dosedanji razpravi med posameznimi stran- Ljubljana, 5. novembra - Po torkovem sestanku vodstva slovenske skupščine z župani slovenskih občin in po seji komisije za ustavna vprašanja skupščine, ki je sledila temu sestanku, je sedaj vendarle jasno, kako in do kdaj bomo v Sloveniji razpravljali o osnutku nove slovenske ustave. Tako med župani kot tudi med člani ustavne komisije je bilo precej takih, ki so zaradi zamude na začetku terjali podaljšanje razprave za 15 dni, do sredine decembra, vendar je na koncu le It, , Anali/a Centra /a socialno delo je tokrat nekoliko druga-n*> prikazali so sorazmerne deleže posameznih vrst socialnih P(>mo(-i in iskazalo se ie. da imajo v celotni porabi sredstev da omoči otrokom, 22,8-odstolni de ,( Plačilo oskrbnin v zavodih'. V < entru /ato pripravljajo dni-l±n*< cenejše oblike varstva starejših. Poiskali nameravajo K,ll»na nrelmališča /a lindi. ki nimajo nikakršnih sredstev /a I -—In i/ka/alo se je, ^ Kajvečji, kar 44.4 odstotni dele/ denarne D(\ l#J *i1,8 sU'>',° upravičencev pa ima največji, *■ /,vlj.inje. Ob vse večji brezposelnosti bi družine lahko prev » oskrbo starejše ljudi, uvedli pa bi lahko tudi doplačilo domu. /a marsikaterega siarejšeua. ki potrebuje po-7*H'' bi bila verjetno to privlačnejša rešitev kot preselitev v dom, .* Center za cenejša. Podrobneje bomo anali/o in razpravo pa *,r"mem su.(„ predstavili v prihodnji številki. • M. V. Štirje mrtvi zaradi ogljikovega dioksida Družinska tragedija v Preddvoru Kranj, 8. novembra - Prav na dan, ko je Musičeva družina iz Preddvora proslavljala nakup ie spodnjih prostorov hiše številka 5, v kateri je sicer stanovala v prvem nadstropju, se je hiša odela v plašč črnine. V noči s ponedeljka na torek, 6. novembra, so namreč zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom med spanjem umrli 36-Ie-tni I smet Music, njegova dve leti starejša žena Muzafera, njena 25 letna sestra, ki je bila tedaj v Preddvoru na obisku Senada Barjaktareve, in sin Samir Musič, star 17 let. /,a zdravje drugega sina, 13-letnega Jasmina, se borijo zdravniki v zemunski bolnišnici. Vest o družinski tragediji v Preddvoru št. 5 je prišla do dežurnih policistov v Kranju v torek ob petih zjutraj. Komisija UNZ Kranj je takoj odšla na mesto žalosti. Ugotovili so, da je bila v kopalnici v pritličju prek noči prižgana infra peč, ki KRANJSKI ZIMSK0ŠP0RTNI SEJEM NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OPREMA ZA ZIMSKE ŠPORTE: RABLJENA IN NOVA PONUDBA TURISTIČNIH AGENCIJ: SMUČARSKE VOZOVNICE SEJEM JE ODPRT 15. in 16 11 od 14 u"> 19 ure 17 in 18. 11 Od 7. do 19. ure se je dotikala opaža, zaradi česar je opaž začel tleti. Tlenje je povzročilo ogljikov monoksid, ki se je širil po kopalnici, od tam pa v ostale prostore in tudi v zgornje nadstropje, kjer so spali Musičevi. Strop med nadstropjema je namreč lesen in propusten za plin. V kuhinji, kjer sta spala, sta bila mrtva Muzafera in Ismet Music, na hodniku poleg vrat Samir Musič, v sobi poleg glavnih vhodnih vrat Senada Bar-jaktarevič in na začetku hodnika poleg glavnih vhodnih vrat nezavesten Jasmin Musič. Družina sicer izvira iz občine Plav, vendar je že več let stalno živela v Preddvoru. Zdravnica iz Zdravstvenega doma Kranj je ugotovila, da so Musičevi umrli zaradi zadušitve z ogljikovim monoksidom. Jasmina so po dani prvi pomoči odpeljali najprej v ljubljanski UKC, od tam pa v Klinično bolnišnico Zemun, kjer so posebej opremljeni za tovrstne nesreče. • H. Jelovčan kami, oziroma med Demosom in opozicijo, taka nasprotja, da bi bila v trenutku sprejema ustave oba pola do konca skregana, kar pa bi blokiralo sprejem ustave, saj je zanj potrebna dvotretjinska parlamentarna večina. Program razprav je v kratkem naslednji. Razprava o osnutku bo trajala do konca novembra. Stališča iz razprave se pošiljajo neposredno na ustavno komisijo, ki bo zasedala trikrat tedensko. Predsednik republiške skupščine in njene ustavne komisije je k razpravi že pozval strokovnjake, društva, stranke, klube in Slovence na tujem. Po občinah bodo posebne razprave, na katere bodo vabljeni vsi poslanci iz občine, ne glede na stranko, uvodničarji, po možnosti čim bolj nevtralni, pa bodo člani komisije. Izvedena bo posebna javnom-nenjska raziskava. Ustavna komisija je že naredila seznam 18 glavnih odprtih vprašanj, v osnutku so potrebni ustavni zakoni za izvedbo ustave, prav tako pa bo prihodnji teden znana zasnova ustavnega zakona za izvedbo zadnjega, 164. člena, ki govori o osamosvojitvi Slo venije kot samostojne, suverene države. • J. Košnjek S 2 < Sit i oj ♦ ♦ C1 o še; j NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Strah pred državo Iz mnogih poslanskih nastopov na zadnjih zasedanjih republiške skupščine, pa tudi z nekaterih razprav o osnutku nove slovenske ustave, veje določen strah pred novo centralno državo z neomejenimi pooblastili. To ni strah ali zavračanje oblikovanja nove, suverene, samostojne države Slovenije, ampak bojazen pred njenimi neomejenimi pristojnostmi, pred močjo in tudi nepredvidljivimi, tudi neustavnimi dejanji. Opozorila pred to nevarnostjo so posebej povezana s členi od 135 do 140 osnutka ustave, ki govorijo o lokalni samoupravi. Lokalna samouprava je namreč tesno povezana s politično razdelitvijo Slovenije na enako ali večje število občin po vzoru starih časov in te želje so močno oživele, na možne nove okraje, odvisno, kako jih bomo imenovali, pa celo na dežele. Vse to naj bi urejal po sprejemu ustave poseben zakon, v kateri občini pa bi kdo želel živeti, pa bodo odločali referendumi. Ob tem pa so zelo trdožive tudi ideje po ohranitvi krajevne skupnosti, kot temeljne skupnosti državljanov. Povišan glas zagovornikov lokalne samouprave se mi zdi povsem razumljiv tudi zato, ker se izvenljubljanska območja bojijo izključnega odločanja v republiškem središču, ki ne more povsem razumeti potreb in položaja republiškega "podeželja ". S tem imamo žal slabe izkušnje, pa tudi sicer ena glava ne more biti pametna za vse. Hkrati s tem bo treba potegniti mejo ločnico, do kam seže državna oblast, kje pa se začne lokalna in kaj bo njena pristojnost. Z državno oblastjo lokalnih skupnosti ne kaže pretirano obremenjevati, kvečjemu s tistim, kar je nujno, sicer pa je državno oblastništvo hudo nalezljiva bolezen. Seveda pa tega vprašanja ni mogoče obravnavati ločeno od celotne zasnove nove slovenske ustave. Od organiziranosti lokalne samouprave bo odvisna sestava slovenskega parlamenta oziroma volitve poslancev. Osnovno izhodišče osnutka slovenske ustave je enodomni državni zbor, v katerem naj bi bili zastopani tako politični interesi posameznih strank kot lokalni oziroma regionalni interesi. V tem primeru bi veljal kombiniran volilni sistem, vendar se mi zdi, da so zagovorniki tega modela v manjšini. Glasnejši so pristaši dvodomnega parlamenta. Prvi zbor bi bil državni zbor. sestavljen iz predstavnikov strank, drugi pa naj bi bil zbor regij, nekakšen senat, zbor državljanov, ki naj bi zastopal lokalne interese. Prav lahko obvelja ureditev, da bo novi slovenski parlament dvodomen, vendar drugi zbor, zbor regij, ne bo imel enakih pristojnosti kot politični zbor in hi enakovredno odločal o bistvenih vprašanjih slovenske države. Tudi ni nujno, da je drugi, lokalni zbor, številčno enak, vendar bi bilo za slovensko parlamentarno demokracijo pozitivno, če hi bil izhod razprave o tem problemu v prid čim bolj enakovredni zastopanosti lokalnih interesov v parlamentu. Če tega interesa v parlamentu ne bo, se utegnejo prav kmalu po sprejemu ustave zaostriti posebni regionalni interesi iz preprostega razloga, kar zanje v parlamentu ni prostora. # Jože Košnjek V Sloveniji pripravljamo nov davčni sistem Bogatejši bolj obdavčeni Slovenska skupščina naj bi o paketu petih davčnih zakonov razpravljala konec novembra ali v začetku decembra. Ljubljana, 9. novembra - Bistvo nove za- konodaje je širitev števila zavezancev na vse aktivne prebivalce Slovenije (okrog 1,4 milijona ljudi) in tako imenovani sintetični način zajemanja davkov na osnovi skupnega dohodka, bolj pa naj bi bili obdavčeni tisti, ki bodo imeli več skupnega dohodka. Drugod po svetu poteka davčna reforma več let, pri nas pa bi novi sistem že veljal v začetku prihodnjega leta, prehodno obdobje pa naj bi trajalo eno leto. Dodatno naj bi drugo leto uredili še davke na premoženje, na darila in dediščino, prometne davke na storitve in davke na igre na srečo. Prihodnje leto bi morali reorganizirati davčno službo in pripraviti davčni register. Temeljni sistemski zakon bo zakon o financiranju javne porabe, ki bo določal proračunske vire, za nekdanjo splošno in skupno porabo. Zakon o davku na dobiček predvideva 40 odstotni davek na dobiček, sedanja obremenitev pa je 80-odstotna. Tu bi bile olajšave zelo omejene. Drugi zakon bo določal sredstva za socialne potrebe (plačevali naj bi delavci in delodajalci), pomemben in nov pa bo davek na dohodnino. To je slovo od posamičnih davkov, ampak uvedba davka na vse dohodke v preteklem letu. Obdavčitev bo progresivna od 15 do 45 odstotkov. • J. Košnjek Krščanski demokrati o ustavi Ne samo, da je ustava temeljni dokument vsake države, za Slovence bo njeno sprejetje tudi zares zgodovinska odločitev; kristjani pa, pretežno vključeni v stranko slovenskih krščanskih demokratov, imamo prvič po vojni možnost, ne le dejavno poseči v razpravo o njej, temveč jo tudi sooblikovati. Tako bomo o osnutku ostave spregovorili nocoj, v petek, ob 18. uri v sejni dvorani št. 15 skupščine občine Kranj ob navzočnosti gostov - strankinih članov republiške ustavne komisije - Načeta Polajnarja, Cirila Kolešnika. Daniela Starmana ifi domačina Iva Bizjaka. Tajništvo obč. odbora SKD Kranj Janez Poštrak, org. tajnik 5150 (GLAS Ob VS letnici j* kolektiv Gorenjskega Kl>"» prejel red /»slug * trebrno zve/d« I i««o»ilelj in izdajatelj ČP Glas, K naj, tisk ČGP Delo Ljubljana, TOZD TCR LJubljana Pretkednii/.i CaiopiilVega svetu Kristina Kobal aarocaina za IV. trimesečje je 160,00 dia Gorenjski glai urejamo in pitomo Štefan /.argi tglav ni urednik in direktni I, Leopoldtna Bogataj | v d odgovornega urednika). Vilma stanovnik (Iport, turizem, posi.n nc Informacije), Danka Dolenc (za dom in družino, zanimivosti, I rjić), Danica Zavrl - Zlebir (soc i.iln.i politika gorenjski kraji m ljudje), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). l.ea Mencinger (kultur.o Helena Jelovfan i izobraŽevanje, iz tolikih klopi, kronika Skofja I oka) v veto Zaplotnik ikmonjsivo Radovljica), Darinka Sedej (raz ved i ijo, Jesenice), stojan Saje (družbene organizacije, ekologija) Joie Koinjek (notranja politika, Iport) Marija Volfjak (gospodarstvo, Kranj) Goraaal Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler [tehnično urejanje) in Marjeta Vozli* i lektoriranj«) Naslov.....in .1, n in uprave: Kr.ini. MoiC Pijade je i kranj Tekoči račun pri SOK JI 500463 11919 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, urednrtuo 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda ZJ-987, računovodstva naročnina 28-461 mili ouiusi 27-%0. Neobjuvlicnih pisem in slik nc vračamo Časopis ie oprosCen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Zasedanje radovljiške občinske skupščine V V • Skupščina zahteva zaščito Elanovega premoženja V radovljiški občini niso zadovoljni z dosedanjim potekom stečajnega postopka v begunjskem Elanu. Delavci pravijo, da se "sedaj dela večja škoda, kot se je doslej". Občinska skupščina je na seji v sredo zahtevala, da sodišče takoj zaščiti Elanovo premoženje. Poslanci so glasovali o pw' logu, da bi stanarine do & vega načina subvenciontrf' nja stanarin zamrznili "a 0 '. tobrski ravni, vendar ga v,s zbori niso podprli. . stečajnega postopka ob nizu Radovljica, 7. novembra - Ko je predsednik izvršnega sveta Jože Re-sman na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine poročal o delu izvršnega sveta med zadnjima skupščinskima sejama, se je pokazalo, da poslance najbolj zanima in skrbi nadaljnja usoda begunjskega Elana. V občini niso zadovoljni s stečajnim postopkom, zato skupščina zahteva od stečajnega upravitelja, da do danes, 9. novembra, odgovori na pobudo izvršnega sveta za najem prostorov in opreme, potrebne za začasno nadaljevanje proizvodnje v objektu Šport EL 2000, da sodišče takoj zaščiti aktivno premoženje Elana in da v sedmih dneh sprejme sklep o pritožbi upnikov, ki so pritožili zoper sklep sodišča o stečajnem postopku in določitvi stečajnega upravitelja. Skupščina tudi zahteva, da se med stečajnim postopkom, neodvisno od odločitev sodišča in stečajnega upravitelja, takoj začne (in v dveh tednih konča) postopek prisilne poravnave in da se začne kazenski pregon za ljudi, ki so Elan privedli v stečaj. Skupščina tudi opozarja stečajnega upravitelja, da bodo upniki iz radovljiške občine vložili tožbo za odškodnino, če bo med stečajem nastala dodatna škoda. sti, ki je že v postopku prisilne poravnave podal izvedensko mnenje, to mnenje pa je tudi vplivalo na odločitev sodišča. Kot je povedal Jože Resman na skupščinskem zasedanju, stečajni upravitelj v treh tednih ni sprejel nobenega ukrepa, s katerim bi zavaroval Elanovo premoženje. Izvršni svet je skupaj s svojim odborom za spremljanje gospodarskih gibanj, organizacijo poslovanja in gibanje kapitala po- pak le nova napaka. CepravJ . stečajnem postopku in čep^ kupci nimajo jamstva, da dobili za izdelke garancije_ mJJ jim bo zagotovljen servis. ^JlU no dobivajo nova naročila- t ^ za razliko od številnih drf|a, podjetij ima trg in zna delat' kovostne izdelke, pa vendar, pol proizvodnje stoji, ker ffl I narja za nakup materialov. Je I jal Avgust Šlibar in v nadalj*„ poslancem prebral pn rito** nju Elanovih delavcev, ki se ne rejo strinjati, da se med &c devnost, da bi vsem upravičencem zagotovili subvencije. Dtffl sov poslanski klub je skupščini predlagal, da bi stanarine zafftf' nili na oktobrski ravni in zadolžili izvršni svet, da bi do Jtffr novembra zagotovil ustrezno subvencioniranje stanarin (tu*1* nazaj, do julija), za prihodnje leto pa pripravil taka merili1 -stanarine, ki bi pri subvencioniranju zagotavljala avtomatil^ Izvršni naj bi po vzoru komunalnega gospodarstva začel tudi <■ reorganizacijo stanovanjskega gospodarstva. nudil stečajnemu upravitelju, da bi podjetje Sport EL 2000. ki je bilo ustanovljeno zato, da denarna pomoč republike (14 milijonov dinarjev) za dokončanje proizvodnje ne bi šla v stečajno maso, najelo Elan in nadaljevalo rentabilno proizvodnjo, vendar doslej ni prejel odgovora. Avgust Šlibar, poslanec zbora združenega dela. sicer pa do uvedbe sterilnega postopka predsednik delavskega sveta Elanu, je dejal, da je Stečaj za Elan "umiranje na obroke" in da je bil sklep o uvedbi da"1 di, ki zapuščajo podjetje. ne ^ odgovarjali za svoje delo, ter9 pirajo zasebne lokale in podJjB Delavci tudi zahtevajo. "a L obiščejo vodilni občinski n^A Pismo končujejo z ugotovit*™ da "to. kar se zdaj dogaja z nom, ni ne strokovno in ne9 spodarno", s prošnjo "strokf*B| občutek nezaščilenosti Pr' n1'' cih vendarle ostajajo, saj J'*rM neznani primeri, ko v P|"j3| koncesij vendarle niso 0 ^ zaposlitve. Na ugotovitev,3 narskega kolega Turka ^[1 Liletom so odgovoj m podobnega letali*1"" lavo se kaj lavcem ne bo /godilo Jesenice, 8. novembra - ZSMS - liberalna stranka iz Radovljice in z Jesenic je pripravila javno tribuno o osnutku nove slovenske ustave. Člani Stranke za enakopravnost občanov opozarjajo, da niso enakopravno obravnavani in terjajo enake pravice kot državljani Slovenije. V sredo popoldne je bila v Kazini na Jesenicah |av na tribuna, ki so jo na temo o novi slovenski UStaVI pripravili člani ZSMS i* jeseniške in radovljiške občine. Kot gost je bil na lavni tribuni podpredsednik /SMS- liberalne stranke Vlile .Šeiinc. Ko so obravnavali posamezna vprašanja, od regionalizacije, preambul* O svetosti življenja, demilitarizaciji, do poteka in organizacije javne razprave o novi ustavi, so nekateri menili, da je osnutek nove ustave v nekaterih delih preveč restriktiven. Kar ne- kaj časa pa so i upravljali o polo taju narodnosti in manjšin v Sloveniji. sa| so tisti, ki so člani Stranke za enakopravnost občanov - ki ima predvsem na Jeseni ca h precej članov - opozarjali, da bi jim bile s tako ustavo kratene pravice, »Dvainšliridcset let že živim v Sloveniji in vendar bom zdaj izgubil državljanstvo.« je delit] udeleženec javne tribune Vsi Neslovenci, ki živijo na Jesenicah, se čutijo prikrajšane in telijo, da se |ih / ustavo enakopravno obravnav a. Poudarjajo, da so s svojim delom tudi oni pi ispeva-li k razvoju Slovenije, /daj pa ne bi imeli vseh listih pravic, ki jih imajo Slovenci Očitali so celo, da danes Slovenci ne bi imeli te svobode, ki jo imajo, če ne bi bilo vzaicnine pomoči pripadnikov drugih narodov m narodnosti Govorili so tudi o razpadu dr zave in menili, da bo izjemno elegantna rešitev, če bomo šli normalno narazen. Nujno pa bi bilo, da bt za razna vprašanja iz-seljeniške in priseljeniške politi ke - za probleme, ki so jih omenjali člani Stranke U enakopravnost občanov - ustanovili posebno ministrstvo, kajti nekdo se v .mi,u le mi mj u k varjai 11 udi s ie- mi problemi. • D. Sedej I den poglavitnih vzrok**] nastanek novega MudiU'-1^,,"' nedvomno direktoi VinK°^j" rt| kar je ugotovil tudi s.n'1 N.' . ! očitajo, da vlada s trdo preden se je imenovani I" jj" /boi u. je eden od delav t ^ ,, J' 17 let dela na letališču, "I'' lj je včasih tod vladalo ratfjjf ko da so bih »trde roke .A seli. Direktor Može pa K 'L/ ko utemeljil s svojimi /■'" ^ po redu in disciplini, ki ^Jjjj tališču zaradi odnosa ,|jf", kov in zaradi varnosti šc .^\f Potem ko se je sin«J ^ t rebru. . članstvo la/slo, je d i rekn1 kem krogu 5e dodatno P M svoje gledanje na nastanejLjjfl v isnosti • I). /,. Zlebir, r < igler ^ek, 9. novembra 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. stran ®msmšmmGiLA& Opombe kranjskih sindikatov na zakon o privatizaciji Razlaščeni delavci naj dobe odškodnino sanjski sindikati so pripravili pripombe in predloge k osnutku zakona o privatizaciji, ki so jih poslali sloven-ski vladi, vsem političnim strankam, zastopanim v parlamentu, in komisiji za lastninjenje. Nanašajo se na od-"os do razlaščenih delavcev in podržavljenja družbene lastnine, popuste pri nakupu delnic, (so)upravljanja dedcev in skrbništvo nad holdingi. fattfce za razlaščene de- n°l Zahtevamo, da jo dobijo tudi Vci za odvzeto družbeno pre- Kranj, oktobra - Bivši razlaščeni lastn>ki bodo dobili odškodni-deia J?ž?nje. Brezplačna razdelitev J"*"* zaposlenim in drugim ni-2 r n' sprejemljiva, saj pravi-s °su ni moč doseči, po drugi ni^ni pa ne bi prinesla pozitiv-S(r ekoriomskih učinkov, zato se ,nJamo s principom odplačane £lvatizacije družbene lastnine. ef}VlJo v kranjskih sindikatih. /ldd za razvoj bo dobil veliko farnih sredstev, v obliki ob-^nic bodo izplačane odškodni-/ bivših lastnikov, naj bodo še e'avcem, vsaj v višini, kakršna *daj predvidena za popust pri ^upu delnic. Kranjski sindika-pr°reJ predlagajo, naj se delnice del J° "^čeloma brez popustov, v!, VCem Pa naJ sklad izda ob" iirZnice za določen delež privati-ariega družbenega premože-v21Pr' tem naj bi kot merilo nBeh le delovno dobo v družbe-em rektorju. JI' ^zlogov za pitanje države l!!!!gendami__ vr^.ranJski sindikati odločno za-$av aJ° dodatno financiranje dr-°hlV? delom dobička podjetij v n- 'ki dividend na podarjene del-n-e-s takšnim pristopom se stri-si J0 le. če je namen te operacije Pir Jan,e tr8a vrednostnih pa-kaiv V' ^investiranje družbenega jemala, financiranje privatizđci-0l n spodbujanje lastninske pre-ljn zhe V vsakem primeru bi se ar>ciranje države popolnoma Na zadnji seji kranjskega izvršnega sveta je Drago Tomšič, kije kot zunanji član zadolžen za področje družbene lastnine, povedal, da so prejeli pripombe in stališče kranjskih sindikatov k osnutku zakona o privatizaciji, kije bil medtem že zavrnjen. Najprej je nasploh pohvalil delo kranjskih sindikatov, ki delujejo samostojno, nato tudi omenjena stališča, predvsem zahtevo po odškodnini delavcem in po njihovem soupravljanju. Delavci so upravičeni do odškodnine tudi zato, ker so nelastnino že odplačali, z zelo visokimi prispevke od plač, to lahko vsakdo izračuna, je dejal Tomšič. Zamišljena je bila anketa, kako delavci razumejo lastnino in če so pripravljeni soupravljati z njo, vendar žal ni bila izvedena. V Kranju pa nastaja nov sindikat, ki bo združeval tehnično inteligenco, nemara bo deloval po vsej Sloveniji. Predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros pa je dejal, da je po splošnem prepričanju zakon o privatizaciji pomembnejši od ustave, ki jo je s politično voljo moč spremeniti vsako leto, lastnino pa le z denarjem. Na osnutek zakona je prišlo več kot sto pripomb, ki jih je Gros strnil v nekaj točk: - vzporedno s privatizacijo naj poteka denacionalizacija, - popolnoma so izpuščeni interesi zaposlenih (prisilnih varčevalcev), - interna privatizacija je neprimene, zaprt krog, v katerega javni vpliv ne more prodreti, - instalacija obstoječih poslovodnih struktur za lastnike brez plačila, - osnutek zakona ima tudi metodološke napake, nedoslednosti in dvoumnosti. zameglilo, če je končni cilj prenosa družbenega kapitala na sklad podržavljenje, se mora država odpovedati dividendam na podarjene delnice. Predlagajo, naj se namenijo bodisi pokojninskemu skladu, bodisi delavcem za trinajsto plačo. Državljanstvo ne more biti merilo Če bo pravica do popustov pri nakupu delnic ostala, naj bo merilo delovna doba v družbenem sektorju, merili o državljanstvu Republike Slovenije in trenutna zaposlitev sta povsem neuporabni, saj bi bili nepravični. Zaposlenim v slabih podjetih popusti ne bodo koristili, okoristili se bodo lahko zaposleni v dobrih, čeprav tega premoženja sami niso ustvarili. Praznih rok bi ostali državljani drugih republik, ki so vrsto let ustvarjali družbeno premoženje v Sloveniji. Zakon naj torej izhaja iz načela,da popust pri nakupu delnic družbenih podjetij pripada vsem. ki so družbeno premoženje soustvarjali. Delnice s popustom pa naj se prodajajo le kot' vrednostni pa- pirji, ki se glasijo na ime, saj se bodo sicer z njimi lahko okoristili tisti, ki te pravice ne bi imeli. (So)upravljanje delavcev Prava sramota je, da se zakonodajalec kljub zagotovilu, da nas ne želi pripeljati v liberalni kapitalizem prejšnjega stoletja, ni niti z besedico dotaknil vprašanja delavskega (so)upravljanja v prihodnjih kapitalskih združbah, poznajo ga v vseh razvitih evropskih kapitalističnih državah. Za takšno pomanjkljivost ni opravičila, pravijo v kranjskih sindikatih in zahtevajo, da se delavska participacija pri upravljanju podjetij zagotovi vsaj na ravni, kakšno poznajo razvite evropske države. Sodijo, da se morajo ta vprašanja razrešiti že v zakonu o privatizaciji, kamor tudi sistemsko sodijo. Obvezno skrbništvo nad holdingi Najhujši sistemski hibrid, i ga je rodila dosedanja posamična lastninska reforma so družbeno-lastninski holdingi, ki so večinoma nastali le s knjigovodskimi prenosi kapitala med podjetji v okviru bivših sozdov. Razpolagajo z ogromnim družbenim kapitalom, vendar nimajo ustreznega organa upravljanja, v tej vlogi nastopa kar vrhovni menedž-ment. Seveda gre za ekonomski in pravni nesmisel, ki ga je treba odpraviti z obvezno uvedbo začasnega skrbništva, pravijo v kranjskih sindikatih. Sedanje določbe zakona to omogočajo, vendar bi moralo biti skrbništvo za holdinge obvezno. • M. Volčja k uPščinske komisije o lastninjenju podjetij Osnutek zakona o privatizaciji vrnili vladi ei]0 |jUr>1V °- novembra - Člani skupščinske komisije za denacionaliza-i| |J0 "nl'.s'je *a spremljanje preobrazbe družbene in zadružne lastnine V**i< d'S'^e /a ce'ov"° proučitev okoliščin, posledic in pojavov oškodo-""'kih ruzDene8a premoženja so na skupni seji v torek razpravljali o os* ^''du /a'u>na ° privatizaciji podjetij, o agenciji za privatizacijo in o krttjjj.*11 razvoj. '° živahni razpravi, v kateri je bilo slišati dosti kon-"^'očir '>r'')"n,n predlogov za spremembe in dopolnitve zakona, so se tohibe'' os,,ll,t'k zakona vrnejo vladi in da naj vlada upošteva pri-,n pripravi nov osnutek. kor, (|'e S*lnc ie dejal, da je za- pravi|.,Pn,V;il'/:K|i1' ki «a ic Pri_ dobe,- s'ovenska vlada, dokaj dobm' ^ Primerjav i / ostalimi po-Pieei"11 Zakoni v Vzhodni Evro v,' i P'ivaii/nali le tretj ■ u,n,1M. podjetja, sicer p |C S bj kv " t*ai."i" Qclnic Fraiue Vsi,'da m m",al' ' rs r*SUve, ki bi d,°žili • 11 Prispevke Iskrinim servisnih dejavnostim T.' *?'lo p, iko državnih Tomšič li v zakon omogočile priliv svežega kapitala, in da naj bi bila agencija za privatizacijo le nadzorni organ, ki bi skrbel, da ne bi prihajalo do nepravilnosti. Delnice naj bi bile take, da ph lahko kupiš in prodaš, ne pa lak šne. da ene prinašajo dobiček, druge pa M, Franc Deželak je predlagal, da bi vsi zaposleni in upokojenci dobili del delnic zastonj m »icei zato, kci so bili \ zadnjih 45 letih prisiljeni varčevali (bila so obdobja, ko se je akumulacija celo predpisovala) in bili brez možnosti odločanja o dobičku. Anton Krvin Sclmarz-bartl je dejal, da se bo ocenjc\a nje vrednosti podjetij izjalovilo zaradi prikritih in odkritih pritiskov na pooblaščene ocenjevalne organizacije; izrazil pa je tudi bojazen, da bo z internim delničarstvom prišlo do "kvazisamoupra-vljanja". Ivana Pučnika moti predvsem to, da zakon ne predvideva vračanja nacionaliziranega, zaplenjenega ali kako drugače krivično odvzetega premoženja prejšnjim lastnikom. Dr. Edo Pirkmajer je kot zastopnik /druženja lastnikov razlaščenega premoženja dejal, da bi denacionalizaciji in privatizacija morala potekati hkrati in da zakon uzakonja stare krivice in povzroča nove, saj nekdanje lastnike podjetij ponovno ra/lašča in jih usmerja na sklad, ki bo, le kdo've kdaj, razdelil denar. Ker zakon ne določa načina vrednotenja podjetij, je tudi nevarno, da bi družbeno premoženje prodali pod ceno in da bi ga za majhne denarje pokupili tujci. Združenje razlaščenih predlaga. d,< bi V zakonu dosled- i"'Jt',Ju skupnih servisnih dejavnosti, seznanil pa se fc s * Plac^r""'" lekstilindusa, ki tudi že odloženih prispevkov ne v 'skri 'snih 'a .Ujetju skupnih ser-(,<-Javnosti Kranj je Izguba spomina in imena O tem, kako močno so bila naša sredstva obveščanja navezana na nekdanjo Zvezo komunistov, nato na ZKS • SDP, zdaj pa na samo SDP. nas prepričuje publiciteta, ki so jo časopisi, radio in TV namenili kongresu Stranke demokratične prenove (kot se ta imenuje po novem) v Novi Gorici. Že čisto z navadno matematiko (štetjem vrstic in minut) bi se dalo ugotoviti, da ob podobnih dogodkih druge stranke niso deležne takšne pozornosti, pa čeprav so si na nedavnih volitvah nabrale precej več odstotkov, kot avantgarda. Ljubezen do levice je še vedno močna in zavezujoča, navsezadnje je ljudem težko priznati, kako se jim je čez noč porušil svet, na katerega so tako prisegali in mu predvsem zvesto služili. Zaradi vsega tega se tudi partija (čeprav ne več s tem imenom) še vedno obnaša tako, kot bi bila na oblasti, nova oblast pa, kot da še vedno deluje v opoziciji. Če pogledamo malce podrobneje, kaj so nekdanji komunisti storili v Novi Gorici, potem lahko ugotovimo, da so pač spremenili taktiko in simbole, misleč, da so s tem opravili tudi z zgodovino. Največja žalost pri tem je, da danes vodstvo stranke zelo enostavno prekinja s svojo preteklostjo, pri tem pa je še pred kratkim vse podobne heretike iz lastnih vrst hudo kaznovalo. Salto mortale ZKS - SPD je na moč podoben tistemu, ki so ga pred kratkim naredili slovenski sindikati (na čelu z Mihom Ravnikom), ki so menili, da je probleme mogoče rešiti samo s preimenovanjem. V tem je torej struja, ki je na kongresu nasprotovala socialdemokratski usmeritvi in tudi preprečila kameleonsko preimenovanje v socialdemokratsko stranko, igrala še z najbolj poštenimi kartami. V očeh slovenske javnosti namreč ne more ravno veliko veljati tisti, kije ljudstvo več kot štirideset let indoktrinira! z boljševizmom, zdaj pa se je sam čez noč pripravljen spremeniti v socialdemokrata. Brazde komunizma na Slovenskem so preveč globoke, da bi jih bilo mogoče tako enostavno zasuti. Navsezadnje so tudi v vodstu sedanje Stranke demokratične prenove isti ljudje, ki so komunizem po Sloveniji širili še nekaj mesecev nazaj, se celo udinjali Beogradu in predvsem vedno v ospredje postavljali idej-nost, šele daleč za tem pa nacionalnost. Povsem logično in v skladu s to taktiko je tudi stališče številnih članov stranke, da se morajo enkrat že nehati opravičevati za vsa dejanja v preteklosti in se usmeriti v prihodnost. Kakor so se ti ljudje zmožni v enem dnevu iz komunistov spremeniti v socialdemokrate, tako so se pripravljeni odreči tudi zgodovini stranke. Pri tem je stvar toliko bolj delikatna, saj ne gre samo za strankino, ampak slovensko preteklost. Dejstvo je namreč, da je partija ves povojni čas obvladovala vse naše življenje in ga s tem zaznamovala. Če sedaj sama hoče na vse to pozabiti, pa tega ne morejo tisti, katerim je kratika osnovne človekove pravice, če ne še kaj drugega. Namerni izbrisi zgodovinskega spomina so v sedanjem trenutku zelo razširjen pojav. Tako na primer celo znanstveni komisiji, ki je proučevala dachauske procese, ni uspelo dokončno odgovoriti na številna vprašanja o vzrokih zanje. Večni problem pri Slovencih je, da se ne moremo ravno pohvaliti z zgodovinskim spominom, poleg tega pa bi radi izbrisali še najbližjo preteklost. Zaradi tega so naši povojni voditelji ljudem lahko lagali, kako niso ničesar vedeli o tem, kar se je pred vojno dogajalo v Sovjetski zvezi (čeprav sta dnevnika Slovenec in Jutro na prvih straneh objavljala obširna in šokanta poročila o krutosti boljševizma), zdaj pa bi njihovi sinovi (v prenesenem in dobesednem pomenu) radi pozabili še na dogodke iz bližnje preteklosti. Vzroki za to so jasni. Le ob nevednem ljudstvu bodo lahko komunisti še naprej trdili, kako za sedanjo slovensko gospodarsko katastrofo niso krivi oni, pač pa nova vlada. Marko Jenšterle Svet za varstvo človekovih pravic Pravica do ugovora vesti Ljubljana, 6. novembra - Svet za varstvo človekovih pravic je na torkovi seji podprl delovni osnutek zakona, ki naj bi začasno, do sprejetja celovitega zakona, uredil način uresničevanja pravice do ugovora vesti v vojaški službi. Po tem zakonu naj bi vojaški obvezniki, ki zaradi ugovora vesti zavračajo služenje vojaškega roka, dobili možnost, da v petnajstih dneh po prejemu poziva vložijo pri republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo zahtevo za odložitev služenja, sekretariat pa naj bi jim do uveljavitve zakona, ki bi celovito uredil način uresničevanja pravice do ugovora vesti v vojaški službi, izdal potrdilo o mirovanju služenja. Obvezniki naj bi v vlogi za odložitev služenja navedli tudi to, ali so motivi za zavračanje vojaške obveznosti filozofski, etični, religiozni, moralni, politični ali ideološki. Svet za varstvo človekovih pravic je razpravljal tudi o osnutku nove slovenske ustave, predvsem o tistih njenih določilih, ki opredeljujejo človekove pravice in temeljne svoboščine. V razpravi je bilo poudarjeno, da mora ustava jasneje opredeliti sodno varstvo človekovih pravic in vlogo ustavnega sodišča, ki naj bi med drugim imelo tudi to pristojnost, da bi lahko presojale vse pravne akte, ki bi utegnili omejevati pravice in svoboščine. Po mnenju čla-no\ sveta bi bilo treba poleg italijanske in madžarske narodnosti posebej zavarovati tudi Rome in njihove pravice, v ustavnem besedilu naj bi po mednarodni deklaraciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ne pisali samo državljani, ampak državljani in državljanke, iz temeljnih načel naj bi črtali anahronistično določbo o SVetOSti življenja... 9C Z. M Vkov flln^emb« svet za mesec Plačilo prispevkov wv 'z osebnih dohodkov ir,a •• —noer v višini 125 tisoč k»ic • ■ Tudi to Iskrino pod k Je.v hudih sknpcih. dolgo **čet šokiran žiro račun. H nVc hil /c stečajni posto *kce* °Aene prispevke bo z 'Mir T*m nalog««n zavarovala r*vn • kkom, če ne bodo po-bik ,ln'. pa bo Podjetje skup* ifcj H'u,smh dejavnosti k^'1! vMii*L 1,11 ,/ua,n ,lstino ,Ju«h0 /iJstavne pravice na svoje nepremičnine. Izvršni svet se je seznanil s prošnjo kranjskega Tekstilin duša, ki ponovno prosi za odlog plačil prispevkov, tokrat v višini 1,7 milijona dinarjev od septembrskih plač. Tekstili ndusu so doslej odložili že za 5,7 milijona dinarjev prispev kov, kljub temu vseh še ni plačal, saj je odloženih še vedno za dobre 4 milijone dinarjev. Tekstilidus je imel po devetih mesecih letošnjega leta za 121 milijonov dinarjev izgube, od tega letošnja znaša 65 milijonov dinarjev. Od 31. oktobra naprej ima ponovno blokiran žiro račun, 60-dnevni rok se bo izrekel torej 28. decembra, ko Tekstilindusu ponovno grozi stečaj, zato ponovni odlog prispevkov v tem trenutku v izo-gib stečaju ni potreben. Kakor so povedali na seji izvršnega sveta, pa s tem žiro račun tudi ne bi bil odblokiran. S Tekstilindusom se kranjski izvršni svet nenehno ukvarja, že štiri mesece mu odlaga plačilo prispevkov. Z njem je namreč povezana kar desetina kranjskega prebivastva, saj tovarna zapo.luje I K50 delavcev, če upoštevamo še družinske člane, pridemo do tega podatka. • M. V. Funk^beratEr JLco k AKCIJSKA PONUDBA: GRUnDIG BELJAK CENTER VVIDMANNGASSE 41 Tel 9943-4242-26039 VIDEO-REKORDER VS 620 PAL NA DALJINSKO UPRAVLJANJE, ENOSTAVNO IN NEPROBLEMATIČNO PROGRAMIRANJE S 4 GLAVAMI ZA ODLIČNO SLIKO NA MESTU IN ODLIČNO ČASOVNO LUPO. NETO ATS 5.825.- OBIŠČITE NAS! ČAKA VAS TUDI DARILO! GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 9. novembra 1990 Mladi in gasilci - V krajevni skupnosti Lancovo v radovljiški občini, kjer so v zadnjem obdobju namenjali pretežno skrb urejanju cestnin povezav in so tudi za letošnji krajevni praznik sredi oktobra v vasi Ravnica dobili 600 metrov asfalta na 1800 metrov dolgi cestni povezavi, zdaj ocenjujejo, da se bodo v prihodnje morali lotiti tudi še česa drugega. Za šest vasi v krajevni skupnosti so urejene cestne povezave vsekakor zelo pomembne in seveda v prihodnje skrb zanje ne bo mogla povsem iz programa krajevne skupnosti. Vendar pa nameravajo že prihodnje leto začeti z uresničevanjem prav tako dolgoletne želje mladih, da bi v bližini doma na I.ancovem (na sliki) dobili urejen rekreacijski prostor. Ob tem pa si tudi gasilci v krajevni skupnosti prizadevajo, da bi na prostoru, kjer imajo zdaj v bližini zadružnega doma neprimerne prostore, začeli graditi nov gasilski dom. - A. 2. Priprave na volitve v Kovorju Kovor - V krajevni skupnosti Kovor v tržiški občini so konec oktobra na zboru krajanov sprejeli staturani sklep in sklenili, da bo novi svet krajevne skupnosti imel 13 članov. Sestavljali naj bi ga predstavniki vasi Kovor (5), Zvirče (3), Loka-Brezovo (3), Hudo (1) in Brdo (1). Predloge za kandidate za bodoče člane sveta sprejema (pismeno) volilna komisija oziroma predsednica volilne komisije Marija Lrjavšek, Kovor 34 (tel.: 57-521). Svet krajevne skupnosti vabi vse stranke in krajane, da se vključijo v predvolilno aktivnost in predlagajo najboljše v svet krajevne skupnosti za naslednje štiriletno obdobje. • (až) Novo vodstvo v Seničnem Senično - Po tajnih volitvah novega sveta krajevne skupnosti v nedeljo v krajevni skupnosti Senično, je bila sinoči (četrtek) v prostorih krajevne skupnosti v Seničnem razširjena seja sveta oziroma članov svetov, na kateri so svečano razglasili novega predsednika, podpredsednike in člane sveta krajevne skupnosti Senično za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Novi predsednik sveta krajevne skupnosti Senično je Janez. Kalan, ki je na nedeljskih volitvah dobil največ glasov. • (až) Zanimiva predavanja Jesenice - Društvo mejnih ved na Jesenicah, ki ima sedež v Gasilskem domu Železarne na Cesti železarjev 35 na Jesenicah bo ta in prihodnji mesec pripravilo več zanimivih predavanj. Za torek, 13. novembra, pripravljajo predavanje z naslovom Radiestezija za višjo stopnjo, 20. novembra Radiestezija in geometrična področja in za torek, 18. decembra, predavanje z naslovom Bioenergija in barve avre. Vsa predavanja bodo v Gasilskem domu Železarne. • (až) Razstava v galeriji Avsenik Begunje — Žirovska galerija in galerija Avsenik sta pripravila danes, v petek, ob 18. uri v galeriji Avsenik otvoritev razstave Najvidnejši žirovski in idrijski ustvarjalci. Na ogled so slike šestih avtorjev, o katerih bo na otvoritvi spregovoril dr. Ivan Sedej. Janez Por V sredo, 31. oktobra, so se na cerkljanskem pokopališču poslovili od Janeza Pora Številni prijatelji, znanci, krajani, turistični dela>ci, borci in Člani društva prijateljev mladine. Koilil se je pred 78. leti v Gor-jah pri Bledu, v Dvorje pri Cerkljah pa je prišel ls*37. leta kot mlad vrtnar, kjer je nato poleg drugih nalog vrsto let , upravljal vrtnarijo v gradu *f Strmol. Bil je res pravi Ijubi- M^mmm telj cvetja in vrtnarjenja. Pri obnovi porušene do-| movine je bil med prvimi, ki so \ prijeli za lopate. Vedno je bil " gonilna sila, dajal nasvete tri gradnji zadružnega doma v (erkljah, gradnji cest in novih poti. Delal je v ra/ličnih družbenopolitičnih organizacijah, vse do lanskega leta pa je bil tudi tajnik oziroma predsednik krajevne organizacije /.B Cerklje. \a Krvavcu je organiziral 14 srečanj borcev, planincev in aktivistov krvavškega področja, kasneje pa tudi spominske pohode na Davovec. Vrsto let je uspešno delal tudi v društvu prijateljev mladine. Zadnjih sedemindvajset let se je največ posvetil delovanju turističnega društva Cerklje. Bil je pobudnik in organizator tradicionalnih razstav cvetja in lovstva v (erkljah, hil pobudnik za ocenjevanje najlepše urejenih gospodinjstev... Vse d*i lani je bil predsednik komisije za prireditve. Poznali in cenili so ga tudi v (iorenjski turistični zvezi, /a svoje delo pa je prejel več državnih odlikovanj in priznanj; med drugim je prijel tudi zlati znak turistične /veze Slovenije. Naj mirno počiva v tem lepem gorenjskem kotu. obda nem z go/dovi in vrhovi Kamniških alp. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil. # (J.k.) Telefonija v krajevni skupnosti Gorenja vas Ne 600, ampak 350 tisoč dinarjev O izgradnji telefonije v krajevni skupnosti Gorenja vas in oceni, koliko denarja še manjka smo se pogovarjali z vodstvom krajevne skupnosti. Gorenja vas. 8. novembra - Res je, da smo se z vodstvom krajevne skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini (tajnikom Ivom Petrov-čičem, predsednikom sveta KS Pavletom Razložnikom in predsednikom skupščine KS Jožetom Bogatajem) pogovarjali že konec oktobra, torej pred ujmo in veliko škodo, ki je nastala po njej v škofjeloški občini. Stanje, kakršno je danes zaradi ogromne škode po velikih vodah in razdejanju v občini sicer prav gotovo ni v prid načrtovanemu dokončanju telefonske akcije v krajevni skupnosti, vendar, ko smo se še v sredo zvečer pogovarjali s predstavniki KS, je program za dokončanje akcije nespremenjen. Hkrati pa to tudi pomeni, da so naročniki svoje obveznosti na podlagi pogodbe izpred dveh let ter obeh aneksov poravnali, po programu pa naj bi telefoni zazvonili še do konca leta. Kakšno je torej trenutno stanje? Ivo Petrovčič: "Od 30. avgusta 1988. do 12. julija letos so bili adaptirani prostori za avtomatsko telefonsko centralo in sofinanciran je bil nakup centrale za 768 priključkov. Dograjeno je bilo razvodno omrežje za 97 naročnikov, vkopan medkrajevni kabel od meje s KS Poljane do centrale in nabavljen lokalni kabel (150-parni) od ATC Gorenja vas - Hotavlje. Vrednost teh del znaša 1,565.011 dinarjev oziroma 223.573 nemških mark." Znano je, da je že po nakupu 150-parnega kabla prišlo do spremembe za 250-parni zaradi bodočih povezav naprej po dolini (Trebija...) in je nastala razlika za 455.855 dinarjev. Izgradnja 250 metrov kabelske kanalizacije skozi Gorenjo vas znaša 332.500 dinarjev, vkop kabla proti Hotavljam in spajanje medkrajevnega s krajevnim kablom pa 666.1 17 dinarjev. "70 odstotkov 250-parnega kabla, ki bo v začetku novembra dobavljen, je plačanega. Razliko bo treba plačati, ko ga bo izvajalec položil. Kabelska kanalizacija je skoraj končana, od pogodbene vrednosti 332.500 dinarjev pa dolgujemo izvajalcu še 25 odstotkov. Kabel do Hotavelj Pavle Razložnik in spajanje bo za 666.117 opravil v tridesetih dneh po začetku del PAP Ljubljana. Dela naj bi se začela v začetku novembra. Izvajalcu smo že nakazali 75 odstotkov vrednosti del, 25 odstotkov pa naj bi plačali po obračunu oziroma končanih delih. Po vseh izračunih je tako treba zagotoviti še 553.517 dinarjev, nepokritih pa je okrog 350 tisoč dinarjev," je pojasnil Ivo Petrovčič. Ob tem pa ne gre tudi spregledati, da bo celotna investicija veljala 3,119.473. Občinska skupnost iz različnih virov je doslej prispevala 1,242.563 dinarjev, naročniki pa so prispe- Štirideset uspešnih let Šenčur - Pred dnevi sp s slavnostno sejo v Šenčurju praznovali 40. obletnico delovanja tamkajšnjega Avto-moto društva. Kot je bilo rečeno v slavnostnem nagovoru, štirideset let, merjeno v času niti ni tako dolga doba, štirideset let delovanja nekega društva, zlasti če je delovanje le-tega uspešno, kot to velja za šenčurski \MI), pa vsekakor pomeni veliko. Oh jubileju je Zveza organizacij za tehnično kulturo Jugoslavije Avto-moto društvu Šenčur podelila "Srebrno plaketo Boris Kidrič", priznanja AMZS pa so prejeli tudi najbolj aktivni člani društva. Na pobudo nekaterih Sen-čurjanov je bil leta l°4s> v sklo pu AMD Kranj v Šenčurju ustanovljen avto-moto krožek Veliko zanimanje za tovrstno dejavnost je bilo "krivo", da se je že naslednje leto avto-moto krožek osamosvojil m se poi mcnoval \ "Društvo ljudske tehnike Šenčur", znotraj kale roga so delovale tri sekcije. Najmočnejša izmed njih se je leta 1953 dokončno izohlikova la in dobila današnic ime Avto moto društvo Šenčur. Že od samega začetka je bila osnovna dejavnost društva vzgoja in izobraževanje bodočih voznikov motornih vozil in ostalih udeležencev v prometu s poudarkom na prometni vzgoji šolske mladine. Najprej se je poučevalo na zasebnih vozilih, v drugi polovici petdesetih let pa so v društvu uspeli nakupiti pr v a motorna vozila, odkupljen pa je bil tudi stari gasilski dnin. ki je bil preurejen v garaže V šestdesetih je AMD Šenčur uredilo svoje prostore v stari osnovni šoli, kjer domuje še danes. Stavbo so iz leta v leto popravljali in preurejali, tako da imajo trenutno v njej pio storno učilnico z vsemi potreb nimi rekviziti, garažo z delavni 00, pisarniške prostore društva, sejno sobo, stanovanje za hiš ntka, pred društvenim domom pa tudi parkirni prostor. Danes pri AMD Šenčur delujejo tu komisije šolska, ki v sodelovanju z AMD Kranj skr bi za tečaje iz cestnopromclmli predpisov ter za praktično vož /lato plaketo AMZS je prc/cl Andrej Potočnik, srebrno plaketo I V//S Franc Kuhar, bronaste plakete AMZS pa so prejeli Jože h epu. Marjan Markun. Alojz Sekne in Andrej Gorem. Pismena priznanja AMZS so dobili Jože /logar, Franc Sitar, Franc Drakslcr, Martin Hočevar. Anica Kotnik in Marjan logar, častni znak AMZS pa Pavle Prestor. Frane Mohor, Jane: Maček. Milan Prdan. Milan Henigar. Pavel Kotnik in Jana Strajnar. njo za voznike A in B kategorije tet voznike traktorjev in ko les z motorjem, hkrati pa sodeluje tudi / okoliškimi osnovni mi šolami (tečaji za kolesarski izpit, tekmovanja na temo k.u veš o prometu", tehnični pregledi koles in koles z motoi jem ) Gospodarska komisija skrbi za vzdrževanje društvene g.i doma, obnav l|.iii|c voznega |).nka, nakup učnih pripomoč kov. V zadnjem času so v AMD Šenčur kupili dve novi vozili, /astavo Vugo in t itroen AX. pa tudi nekatere učne pripomočke. V okviru društva pa deluje tudi Iportno propagand na konnsi|.i trenutno je v dru sivo včlanicno 884 članov, kar |e kar veliko /a majhen kruj, kot je Sani Ul • L Kavčič -1. 4 ( Ivo Petrovčič vali 1,627.563 dinarjev, kar pomeni, da bo njihov delež, ki je poravnan, ko bodo dela končana, znašal 54,09 odstotka. Ob takšnem razmerju, ko so v KS Gorenja vas nenazadnje plačali kar 30 odstotkov zmogljivosti za bodoče nadaljnje telefonsko povezovanje v dolini proti Tre-biji in naprej, se zato velja resno vprašati, ali se je krajevna skupnost res zainvestirala. Pra-vno-formalno prav gotovo ne, ker sploh ni investitor. Dejansko pa bi prav tako, glede na dosedanji način financiranja gradnje telefonije V občini to zelo težko trdili in dokazovali ter očitali odgovornim v KS. "Mislim, da naš vložek, ki smo ga dali za nadaljevanje telefonije po dolini, ni nepomemben in ga bo treba zdaj na neki način pokriti. 37 odstotkov investicije namreč odpade na povečani kabel (od prvotnega 150-parnega) in gradbena dela," pravi predsednik skupščine krajevne skupnosti-.Io/e Bogataj. "Glede na dosedanja velika odrekanja ljudi v vaseh pod Ble-gošem in koncept, da ti kraji ostanejo v prihodnje poseljeni, upravičeno pričakujemo širšo Jože Bogataj (občinsko) pomoč in sodel«**' nje, (kakršno je bilo nena/a^r v vseh tovrstnih akcijah v obc'n doslej - op.p.) za pokritje m™ kajoče razlike. Akcijo pa m"r*. mo dokončati, kot smo se ' skupaj obvezali," poud^i predsednik sveta Pavle Raz'0'" nik. Sicer pa se je v pog°v°r izoblikovala tudi ocena, da 1 • pad Rudnika od junija naprjj ne povzroča težav v KS }eP tej akciji, marveč tudi pH gih delih programa. Kraje^J skupnost že nekaj mesecev "V neg3 dobiva več sredstev na po podpisanega samouprav sporazuma za financiranj« P'^ grama. Zato bo treba okrU sprejeti program na cestaME stoj je na programu izgradi kanalizacije, kar bo žago«0 podaljšalo tudi dinamiko z*! gradnjo čistilne naprave- ^ moteno trenutno poteka uresničevanje programa .(1 gradnje mrliških vežic, ki do konca leta /grajene d° "S gradbene faze. Nedavno fle°^ pa je krajevno skupnost 5C PjJ sebej prizadelo, predvsern cestah, deloma vodovodi" zaradi plazov. • A. Žala«" Gostje se že vračajo Kmalu bo minilo eno leto, odkar je mladi Jernej Stanonik Pr' ^jjf oskrbo znano izletniško točko - Planinski dom na Goropek* v preteklosti že imel dobre gospodarje, kasneje pa tudi lake. znali ohraniti dobrega imena tega gostišča v Žirovske«! k*' Tako je novi najemnik ko- ' • nec lanskega leta moral že samo pred prihodom inšpekcije čistili dobrih štirinajst dni. Uredil je sobni del objekta in sed.ii je gostom na voljo 5 sob: ena enoposteljna, dve dvoposteljni, ena osemposteljna, vse z ločenimi sanitarijami in večji, skupinski prostor za 22 oseb. Za sedaj po potrebi lahko prenočijo cel avtobus obiskovalcev, načrtujejo pa ureditev še dveh manjših sob. V gostinski ponudbi |c velikokrat na voljo div|ačina, sicci pa sezonske domače jedi (vedno lahko pojeste na primer gibanico, žgance, štruklje in koline), seveda pd tudi jedi po naročilu. Mladi lustnik, ki si je že prej nabiral izkušnje v gostinstvu, si je z usmeritvijo kuhinje zastavil nalogo "odvaditi" goste od standardnega n.noćila /a dunaiski zrezek, posebej pa se lahko iz* k.i/c, k.ul.u ima v gosleh kak snu skupino I )a hi v ideli, kak .na paša /.i oči so lahko razno barvni koktejli in hladen bife /a dobrodošlici). Slane preste u.i mizah pa (udi ncnaj.ivlje mm gostom pomagajo počaka ti na naročeno. Poleti so cesto na Coropekc asfaltirali, tako da so obisko valci tam iz žirov v nekaj minutah Naipogosteisi gostje so poslovni partnerji z.irovskih podjetij, skupine, ki proslavHl jo posebne dogodke ali oble tnice. lovci m izletniki s I r>a škega. ki gredo posebej radi nabirat gobe Poleti |f ob koncu tedna okoliško mladino tja gor vabil disco s prostim v sto poni, /da), pred zimo. pa upajo na sneg, s.i| je v bližini vlečnica. Pluženje ceste je zagotovi jenu. v a* gostišču |v.i se bodo s P° tudi znah prilagodi«' W Prvi sadovi ^obrCLH'„ anonika i'1 % rfP. Jerneja Stanonik; mu pomagalo, so že *i':0p> bil ic stalne goste, vrat^J ^ [udi lisli, ki so picv' '^'ahC ■ jr slabe ponudbe nehali na < ioropeke Posebej «° (jI sle so skupine, saj inu'"kr<<| f ko pogostijo (udi 40 ll" slov. Priporočajo pa, al •nc obiske najavite |>" U" *f 69-200, da lahko okrepU%J' sadko". In načrti.' Polj !<< lastnikom .loma, Alp1"'', I'1 iKj.i Stanonik.i veže Z*J ifff Dovolj, da se i/kaže « k> da) obupa, "lio.ii.> v'V'JJ**^ bo z obiskom". P'',u:. xtt*t mo pomlad ho P°kl h,, da ii|< j.....h «o .lov *}e (,.i J dež podil od miz S K*^ |, .'In mi.il koiikutcm m" 1 jh) , zagotavljal kvaliteto. s-odlika tista, ki bo I^VC /nova vabila pod n\J'*Tf,* ho • Besedilo in leveč Petek, 9. novembra 1990 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN (^IimS^IEEGLAS Božo Pogačar s Centra za socialno delo Jesenice | DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Poceni kupovanje socialnega miru j*° analizi, ki jo je jeseniški izvršni svet naročil tamkajšnjemu centru za socialno delo, bo konec leta odveč UfJO delavcev. Odvečni delavci še brezimni »Po julijskih podatkih je od 35 Podjetij na Jesenicah 16 načrtovalo presežke, tako naj bi bi-lo do konca leta po naši analizi b.rez dela 1100 ljudi. Podjetja J'h zdaj rešujejo na najmanj b°leč način, upokojenih delav-Cev ne nadomeščajo. Druge ^ožnosti pravzaprav ni, razen ?e gre podjetje v stečaj. Pričakati pa je, "da bo nova delo- ^nice, 6. novembra - Strategije reševanja presežkov ni, podjetja ** Poslužujejo že preizkušene inačice - ne nadomeščajo delavcev z °vimi, ko se stari upokojijo, in tako najceneje kupujejo socialni mu\ V Železarni, denimo, gredo po načelu »kolobarjenja«, nekaj I^secev je na prisilnem dopustu določeno število delavcev, čez čas •v1 Omenjajo drugi. Programov, ki bi obetali nova delovna mesta, Korajda ni. Socialna varnost se maje, nad ljudmi visi Damoklejev j^c negotovosti... O tem z Božom Pogačarjem, direktorjem Centra « socialno delo z Jesenic. nicah kar 40 odstotkov ljudi sodi k »vzdrževani populaciji«. Škarje se zapirajo Julija je bilo na Jesenicah 780 nezaposlenih, septembra že 850. Koliko jih ima socialno varnost? »Pravico do nadomestila ima zelo malo ljudi, toda v primerjavi z lani še enkrat več, pa tudi čas, ko jo uživajo, se je s treh mesecev pomaknil na dvanajst ali več, kar je nov dokaz, da se zaposlovalske škarje zapirajo. Analiza, ki smo jo opravili, pa to dokazuje tudi na druge načine. Ko smo ocenili obseg nadurnega in pogodbenega dela, ga je bilo poprej od 600 do 700 tisoč delovnih ur, kar bi pomenilo delo za približno 300 novih delavcev. Zdaj je tega dela samo še za okoli 50 delavcev.« Kje je rešitev za zaposlovalsko stisko? »Prestrukturiranje gospodarstva, prekvalifikacije delavcev, nova delovna mesta, o čemer pa je precej lažje govoriti kot uresničiti. Ko smo delali analizo, smo od delovnih organizacij zahtevali tudi programe prezaposlitev, prekvalifikacij in novih delovnih mest, vendar smo le od treh dobili odgovore. Vodovod Jesenice bo za novi projekt vode iz Karavank potreboval od 50 do 100 ljudi, Univerzal Jesenice z novo proizvodnjo 30, potem pa je tu še plato Karavanke s 400 do 500 delavci, vendar ne moremo računati, da bodo pri predoru dobili delo le ljudje iz naše občine. Vse ostale organizacije pa so brez tovrstnih programov, za kar obstajajo objektivni in subjektivni razlogi« Nizka izobrazbena struktura Dodatno jeseniško breme je nizka izobrazbena struktura. »Za vseh 35 podjetij smo spremljali tudi izobrazbeno strukturo, ki je na Jesenicah zelo nizka, ljudi z visoko izobrazbo imamo le 3,6 odstotka (v Sloveniji 5,6), z višjo 5 odstotkov (v Sloveniji 6), pa še to vtia zakonodaja omogočila Ustjem na tem področju več izma. elovni .analizo, naj znova ugotovi. vj?1' delovni skupini, ki pripra-i *JAnalizo, naj znova ugotovi, Šte :}m ho pred koncem leta JflJHrJr Jvilo odvečnih delavcev, pa da bi !u^i njihove sezname, la"ko začeli ugotavljati njihovo s°cialno stanje in jim ustrezno Pomagali i nadomestili za čas re*poselnosti in morebitnimi socialnimi pomočmi. Toda od 6 Podjetij ki načrtujejo pre-?e^e, je le Iskra Unitel dala konkreten odgovor,« nam je a°žo pogacar prikazal stisko pšenic, ki so ta čas na Gorenjem nedvomno v najhujši negotovosti in socialni agoniji, ^zaposlenost je 5.6 odstotna. I Jiv'šja na Gorenjskem. Se leta 'VH6 so pri stopnji 0,8 odstotka "zaposlenih lahko govorili faktično o polni zaposlenosti, štirih letih pa se je število za-Plenih s 15.000 skrčilo na J™,5°0. Zaprla so se vrata za ^Poslovanje mladih. Na drugi ::ran' pa raste število upoko- Pokoje van ju vidijo eno od no?hosti za blaženje presežni j I v Franc Ravnikar: »Zaposlen sem v trgovski firmi, kjer ni govora o tem, da bi bilo preveč zaposlenih, zato se za delo še ne bojim. Na Jesenicah žal ni povsod tako, ponekod Je veliko odvečnih delavcev, denimo v Železarni. Kar nekaj jih poznam, ki se močno bojijo, da bodo izgubili delo.« Branka Stare - Ravnik: »Vsocialni službi se dnevno srečujemo s težavami, povezanimi z odvečnimi delavci. Največ problemov je v velikih organizacijah, na katerih temelji dohodek občine, na primer Železarni, Elimu... Podjetja nimajo programov, kako reševati problematiko, pa tudi v sociali smo glede tega bosi. Ker ni socialne varnosti in ker nad ljudmi stalno visi negotovost za delo, prihaja tudi do družinskih kriz.« Živko Vučkovič: »Že tri mesece sem v Železarni na prisilnem dopustu, pa še nič ne kaže, da bom šel kmalu na delo. Niti tega ne vem, ali to pomeni, da bom ostal brez zaposlitve, pa tudi nihče drug ne ve. Ko doma čakam, na delo, dobim 75-odstotno plačo.« Predrag Popadič: »Zaposlen sem v Železarni in trenutno imam še delo. Na prisilnem dopustu še nisem bil, vendar se bojim, da tudi mene še čaka. Strah me je predvsem zato, ker tudi žena nima stalne zaposlitve, pač pa pogodbeno dela za Iskro Unitel. Ker pa je trenutno zmanjkalo materiala, je ta čas brez dela. Poznam pa tudi primere, ko sta oba zakonca brez dela, družina pa mora vendarle živeti.« kov. 1»............. i razmerje med zaposleni V celoti vzeto na Jese- večidel v dobro razvitih družbenih dejavnostih in ne v gospodarstvu. Glavnina zaposlenih na Jesenicah ima prvo, drugo in tretjo stopnjo izobrazbe, kar 66 odstotkov. Na tej strukturi zaposlenih ni pričakovati razvoja. Sicer pa je problem najbrž še večji, kakor ga kaže analiza, saj obstajajo različni podatki o izobrazbeni strukturi, v nali analizi so eni, na zavodu za zaposlovanje drugi, v republiški statistiki tretji...« Napovedi so torej pesimistične? »Kot kaže študija dr. Mencingerja, je v Sloveniji 40 odstotkov zaposlenih preveč. Negotovost za zaposlitev bo vsak dan večja, strah za delo tudi vsak dan bolj upravičen. Kot smo slišali na seminarju dr. Rusa in dr. Svetlika, je bilo leta So ' *Jculrie težave naraščajo Ljudska kuhinja v Tržiču r"r"tac|U****** ' ^' 'adnji seji i/vršnega sveta so člani obravnavali in-Pr(Vj| JJ"» prejemnikih soeialnovarslvenih pomoči v občini, ki jo je Irt-^•čano ^'"''"'K* varstva. Podatki kažejo, da se socialno stanje uPr»v:»°\ raP*tlno slabša, do takšne ali drugačne socialne pomoči je *ii ,lfnih, {( p . . .. ___iiu.i- — -..ji - kuhinji" tri'?. ,Cl S°C,Stl nSC,lm d°- fcneg. r',Sklh iWam-v na zapo M.i slou-»skim povpreč-? «Wr.T'n kO SO bili leta 1983 *t tu,. i oilsn.iL.....i ........ WxkjT'\ '.v 12 odstotkov vseh prebivalcev, razmišljajo pa tudi o ^''/^'^'''Ik.i nad njim, so ko so zdrknili na ko -1 l^u^1' padi|H, bih u gnil 7,1 "^Molkov in se lani dvi l*m ft ,>,>u »lovenskim povprečje « *;*zutnl|i\o I1' potom, da „: P'^ećal pritisk na dodeljevanj ,K,alnih pomoči In klpib lene* , u>'sk.> občina vodi izred nj;, ',ns,'eno politiko dodelava l^piioči . do nje so upravičeni skivil1, ki nc dosegajo življenj MC\ m,n''numa ■ sc bo nphovo Povečevalo. I/ lanskol.ine i„evlr;,ski ,i,'MoVi"vivenc polni I1(1 '<■■ u,i »ospod.njstcv ž. Ki j n^'^'K-uhkcK., mini * W dele/ dodel.enih pomoči moral biti \s.i| za 20 odstotkov večji. / ii.ul.i 111111 rti nižanjem oseb mh dohodkov in brezposelnostjo, ki grozi, čakajo I ržič še lcž|i ča-si Samo od letošnjega junija, ko so povišali stanarine, se je število upravičencev do subvencije sta narine povečalo od 134 na 2X4 ali za 2! I odstotkov Medlem ko |c bilo maja subvencioniranih le 7 odstotkov imetnikov diužbenih stanovali), jih je /daj že 15 odstotkov Samo 29 odstotkov staršev plačuje polno oskrbo za otroke v v itcih, vsi ostali >o solinansirani. Število upi.iv ičencev do oprostitve participacije k zdiavsivcnim storitvam sc jc od meseca maja letos do oktobri povišalo za 44 odstotkov, oziroma od lil do 1611 upiav ičcik ev 1'osehen problem v Tržiču so pomoči iz socialnega skrbstva Število upravičencev do družbene denarne pomoči, kol edinega sredstva za preživljanje, se je od 37 v letu 1988, povečalo na 71 v letu 1989, letos maja jih je bih) f>4, oktobra pa že 96 Računajo, da jih bo do konca leta okrog 108. Vse več je tudi ljudi, ki dobi-v.i|o pomoč v obliki naročilnic. Trenutno jih je že 26 (januarja letos jih je bilo le 7) in v Tržiču resno razmišljajo o nekakšni "ljudski kuhinji", kjer bi ti ljudje dnevno dobivali tople obroke hrane Trenutno se dogovarjajo z Miebnim gostincem, v bližiin prihodnosti pa bodo nekje v Tržiču skušali uredili razdelilnico hrane, ki bi jo kuhali v eni od tr-žiških tovarniških restavracij. Odbor socialnega varstva t/v iš nemu svetu in skupščini občine predlaga, da bi vodili takšno gospodarsko in davčno politiko, ki bo zaposlenemu človeku omogočila, da Ik sebe in svo|o družino lahko preživel z lastnimi sredstvi in bi bil,i soi lalnovarslvcria pomot! i cs ie izjema • D, Dolaac 1983 le 3 odstotke ljudi strah za zaposlitev, leta 1988 pa že 84 odstotkov. Na Jesenicah, kjer od leta 1988 spremljamo stanje, sicer slednje dobro poznamo, toda poznamo malo rešitev. Prekvalifikacije delavcev, za katere ima zavod za zaposlovanje denar, so sicer ena od možnosti, toda v kaj naj naše ljudi prekvalificiramo, če ni drugih delovnih mest (na Gorenjskem ni enega deficitarnega poklica) niti programov. Izvršni svet, ki je obravnaval analizo, je podjetjem, ki imajo programe, predlagal, naj jih predlože, in jim obljubil financira nje iz posebnega sklada. To je optimistična točka. Sicer pa bo našo analizo v torek obravnavala tudi skupščina. Od poslancev pričakujemo predloge.« # D. Z. Žlebir, Foto: G. Sinik Socialno pomoč prejema 13 odstotkov ljudi Kdor si z delom ne more zagotoviti minimalne socialne varnosti, lahko na domačem centru za socialno delo zaprosi za eno od soeialnovarslvenih pomoči. Šest let namreč v Sloveniji velja enoten sistem socialnovarstvenih pravic, v katerem so ljudje upravičeni do 12 vrst različnih pravic, od otroškega dodatka, socialne štipendije, varstvenega dodatka k pokojnini, subvencije stanarine do različnih skrbstvenih pomoči. 11 emu no prejema v Sloveniji socialno pomoč 13 odstotkov ljudi, to je 269.000 prebivalcev naše republike. Tri četrtine upravičencev prejema eno samo pomoč, petina jih dobiva dve, tri ali več pomoči pa prejema 5 odstotkov upravičencev. Naj ponovimo tudi podatka iz Krama, kjer je tovrstnih pomoči deležna petina ljudi, torej 13.000, in / Jesenic, kjer so razdelili <>s"i» pomoči, kar prav tako pomeni, da do minimalne ravni socia I nevarnosti pomagajo vsakemu petemu Jeseničanu. Kot pravijo, so ta v prvem polletju številčno razdelili toliko pomoči, kolikor jih je mh' planiranih ca vie leto. • D. Zasebni delodajalci in delavske pravice Vprašanje: Zaposlena sem bila pri zasebnem obrtniku, in sicer deset let. Ko sem morala pred dobrimi tremi meseci zaradi hujše bolezni dalj časa ostati v bolniškem staležu, me je po vrnitvi na delo čakala odpoved delovnega razmerja in delovna knjižica z ustno obrazložitvijo delodajalca, da pri njih ne rabijo bolnikov, ampak delavce. Tudi po intervenciji inšpekcije za delo me delodajalec ni hotel sprejeti nazaj na delo. Kaj naj storim? Odgovor: Varstvo pravic delavcev iz delovnega razmerja pri zasebnih delodajalcih (obrtnikih) je pri nas posebno poglavje iz knjige sanj o pravni državi. Dogajanja na tem področju so namreč še bistveno bolj izven kontrole in vpliva pristojnih institucij, kot pa to velja za podjetja. Sindikat delavcev v zasebnem sektorju je že iz objektivnih razlogov (razpršenost članstva) težko organizirati kot močno protiutež delodajalski strani pri urejanju in varstvu pravic delavcev iz delovnega razmerja, inšpekcija za delo pa je po mojem mnenju na Gorenjskem tako po strokovni kot po številčni kadrovski zasedbi žal izredno šibka institucija, ki položaja na tem področju (pa tudi na drugih )niti približno ne obvladuje. Prav inšpekciji za delo pa zakon namenja izredno pomembno vlogo pri varstvu zakonitosti na področju delovnih razmerij, pri čemer bi bila njena močna navzočnost in zares učinkovito delovanje skorajda nepogrešljiva ravno na področju delovnih razmerij pri zasebnih delodajalcih. Najpogostejša in hkrati najhujša kršitev pravic delavcev pri zasebnih delodajalcih je nezakonita odpoved delovnega razmerja. Za razliko od podjetja namreč zasebni delodajalec v nekaterih primerih, točno določenih z zakonom, delavcu lahko odpove delovno razmerje. Običajno se v tem smislu zlorablja zlasti določba prve alineje prvega odstavka 126. člena ZDR, ki pravi, da zasebni delodajalec lahko pisno odpove delavcu delovno razmerje, če se za šest mesecev ali več zmanjša obseg dela oziroma poslovanja ali če so prenehali objektivni pogoji, zaradi katerih je bilo sklenjeno delovno razmerje. Obstoj oz. neobstoj tega pogoja je seveda zelo težko preverjati in dokazovali, zaradi cesarje tovrstno odpoved kasneje tadi težko izpodbiti po pravni poti. Tragika pa je v tem, da se takšnega preverjanja običajno tudi nihče ne loti (npr. inšpekcija za delo), čeprav niso redki primeri, ko zasebni delodajalec namesto tako odstavljenega delavca takoj zaposli drugega delavca. Žal pa sploh tako niso redki niti primeri, ko se nekaterim delodajalcem sploh ne zdi vredno nezakoniti odpovedi delovnega razmerja delavcu nadeti, vsaj približno zakonite fasade niti v prej opisanem smislu. Mednje sodi tudi vaš primer. Nobenega dvoma ni, da za odpoved delovnega razmerja v vašem primeru ni nikakršne pravne podlage. Če niste uspeli preko inšpekcije za delo, boste morali svojo pravico v zakonitem roku uveljavljati preko sodišča. Če ste članica sindikata, vam bomo pri tem nudili brezplačno pravno pomoč pri Svetu kranjskih sindikatov, Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov Mlato Gostiša, dipl. iur. Rdeči križ za starejše ljudi Od nege na domu do univerze za tretje življenjsko obdobje Kranj, novembra - Z različnimi dejavnostmi, ki jih Rdeči križ iz Kranja namenja starejšim ljudem, se zlagoma uveljavlja koncept centra za starejše (njegov avtor je Peter Stare). Ta del dejavnosti, ki zajema nego na domu, razvažanje kosil ostarelim, merjenje krvnega tlaka, banko ortopedskih pripomočkov, pa tudi tretjo univerzo, so zdaj preselili na Tomšičevo 4, kjer ima sedež tudi kranjsko društvo upokojencev. »Nego na domu je letos potrebovalo okoli 60 ostarelih in bolnih,« nam je povedala Nevenka Marinič, ki vodi to dejavnost Rdečega križa. »Za organiziranje nege in gospodinjske pomoči se lahko poslej ljudje obračajo na nas vsak dan med 7. in 9. uro po telefonu 21-828. Ostarele negujejo mlajše upokojenke, zdaj jih imamo 19, ki imajo smisel za delo s starejšimi ljudmi, predtem pa jih seveda še ustrezno usposobimo. Tudi teh si pri Rdečem križu še želimo, zato bomo veseli, če se nam pridružijo še nove negovalke, ki imajo veselje do pomoči nebogljenim.« Starejšim na dom razvažajo tudi kosila, kijih pripravijo v kranjskem domu upokojencev. Rdeči križ pri ljudeh, ki tega ne potrebujejo več, zbira tudi ortopedske pripomočke. Tamkajšnja »banka« pa ni dolgo polna, saj je povpraševanja po njih veliko in gre vse še toplo naprej. Merjenje krvnega tlaka mnogi upokojenci in drugi tudi že dobro poznajo. Poslej si ga bodo hodili merit na Tomšičevo 4, in sicer vsako sredo od 9. do 11. ure. Poskrbeli pa so tudi za mlajše, živahnejše in intelektualno zahtevne upokojence. V okviru tako imenovane univerze za tretje življenjsko obdobje zbirajo prijave za tri nove krožke: etnološkega, ki ga bo vodila Tita Ovsenar, likovnega pod vodstvom Jolande Pibernik in plesnega pod vodstvom Darinke Udir. Se vedno pa se lahko ukaželjni upokojenci vpišejo tudi v tečaje angleškega in nemškega jezika. Naj ponovimo telefonsko številko, ki velja tudi za to dejavnost: 21-828! • D. Ž. VESTI Predavanje o rožah Društvo upokojencev Kranj prireja zanimivo predavanje o čuvanju in prez.imovanju sobnih rož ter o pripravi božičnih in novoletnih cvetličnih aranžmajev. Predavanje bo v sredo, 14. novembra, ob 16. uri v dvorani društva na Tomšičevi 4. Predaval bo strokovnjak, vrtnar Janez Jenko iz Kranja. Vstopnine ni. KOZMETIČNI SALON IN SAVNA KERN MARTA KOROŠKA 5 64000 KRANJ TEL (064 ) 23-650 (HOTEL CREINA) PREJELI SMO Mrtvilo v KUD-u Oglašam se vam na prispevek v vašem časopisu z dne 26. JO. 1990. ko ste pisali o krajevnem prazniku in skupnih delovnih akcijah v KS Sovodenj. v katerem tajnica KS gospa Zinka Slabe hvali delo vseh društev v KS, razen kulturno-umetniškega društva, za katerega pa pravi. Citiram: »le v KUD-u že nekaj časa vlada nekakšno mrtvilo« pri tem pa pozablja, da je bila prav ona predsednica tega društva do letošnjega januarja, ko sem prevzel to dolžnost jaz. Moram reči, da se ni naredilo v KUD-u s strani predsednika prav nič v lanskem letu, predlani pa malo, medtem ko smo letos spomladi pripravili »Veselo popoldne« s kvizom, nekje okrog Novega leta pripravljamo veseloigro »Nebesa na zemlji«, malo kasneje bomo v sodelovanju z radijem Slovenija pripravili »Koncert iz naših krajev«, za konec pa še eno potopisno predavanje z diapozitivi. Menim, da je do tega odklonilnega stališča do sodelovanja našega društva prišlo zato, ker se nismo navduševali nad »nasveti« gospe Sla-betove in g. Debeljaka, kaj naj bi se v dvorani dogajalo in kaj naj bi se ne dogajalo. Pa lep pozdrav. Za KUD Sovodenj Predsednik: Jelko Podobnik »Ankat o Tržiču an Šuštar je žvu...« Že vrsto let sem naročnik Gorenjskega glasa in mi ni vseeno, kako se v njem piše o Tržiču in Tržičanih, kjer so moje korenine. Gospa ali tovarišica Dolenčeva o Tržiču že dalj časa piše. kar naj bi bil znak, da ga dokaj dobro pozna. Večina njenih prispevkov je zanimiva, v nekatere pa se ji prikrade kakšne težje prebavljiva informacija ali »raca«. To se ji je zgodilo tudi dne 20. 10. 1990 pri opisu večera s starimi Tržičani, ki so obujali spomine na nekdanje kulturno življenje. Med drugim so se spomnili tudi nastanka tržiške godbe v stari Jugoslaviji, ki ji je dirigiral Rudolf Ahačtč. Pripovedovali so, da je ta godba imela tvoj prvi nastop pri velikonočni procesiji, pa da je zjutraj ob štirih igrala pri Gassnerju na gradu. Novinarka je to informacijo zapisala v tem smislu, da je imela godba svoj prvi nastop za polnočno procesijo in da je zjutraj ob štirih igrala pri Gasserju na gradu... V pojasnilo! V Tržiču nikoli nismo imeli polnočnih procesij, ampak le velikonočne, kar bi izkušena novinarka lahko ugotovila. Potem je tu še Gasser. Vsak malo starejši Tržičan bi ji pojasnil, da se je lastnik gradu pisal Gassner in je bil delničar v trži-ški predilnici. Gasserji pa so bili kiparji, ki so živeli v 19. stoletju. Gasser pa je bila tudi tovarna orožja na Dunaju, kar piše tudi na nekaterih pištolah iz prve svetovne vojne. 26. oktobra letos je gospa Dolenčeva postregla tržiškim in gorenjskim bralcem s člankom o »črni gradnji kapelice« pri mostu in osvetlila to gradnjo z enostranskimi informacijami. Tja. kamor po svojem namenu ta objekt sodi, pa ni šla po informacije, tj. k župniku. Le-tega bi lahko intervjuvala prav na večeru starih Tržičanov. saj je bil dovolj viden v svoji delovni uniformi, pa ga je »najbrž prezrla«. V informacijo! V ožjem delu Tržiča so se morale gradnji cest umakniti že štiri kapelice, tako da v tem delu Tržiča ni nobene kapelice več. Ker so kapelice narodno blago, ki so jih postavili naši predniki, bi morala cestna podjetja postaviti nadomestne gradnje, kot so npr. to napravili ob Lomski cesti na Slapu. Med odstranjene štiri kapelice je sodila tudi ta, ki se sedaj gradi »kot nadomestna ali črna gradnja«. Vprašam se, kako bi novinarka pisala, če bi iz gradbenih vzrokov odstranjevali partizanske spomenike, ki so tudi narodno blago in jih ne bi nadomestili ali premestili na drugo mesto. Tudi to bi bilo narobe! Je že tako! Vsaka medalja ima dve strani, resnic je pa lahko še več kot samo dve, kar še tako »izkušenemu« novinarju ali novinarki večkrat dela preglavice, odvisno od namena, kaj hoče pri bralcih doseči. Sprašujem se. kaj je hotela Dolenčeva s tem člankom pri bralcih doseči.'! l^ihko bi analiziral še kakšen članek, pa je za informacijo dovoli To pismo sem napisal ne za objavo, pač pa z dobrim namenom, da bi pomagal uredniku in novinarki do boljših informacij. Gorenjskemu glasu pa do boljše kvalitete! Lep pozdrav in brez zamere! Agonija za kakšno ceno! Pred mnogimi leti sva s starejšim možarkarjem imela pogovor o problematiki dela in gospodarstva. Dejal mije takole: »Poslušaj fant moj, v sili še hudič muhe žre.« Po vojni smo delali, je dejal, vse dni, ni bilo ne petka in ne svetka. sedaj, ko boš ti delal, bo za vas mlade lažje in boljše. Sedaj po 25 letih dela v kolektivu je še slabše. Srečujemo se z velikimi težavami, vsepovsod grozijo, stečaji in gospodarska agonija se nadaljuje. Delavski razred se bori za preživetje. Življenjski stroški so skokovito narasli, osebni dohodki pa so iz meseca v mesec isti ali celo nižji. Delovne naloge pa so vsak dan večje in bolj zahtevne, položaj delavca pa je iz dneva v dan slabši. Moja plača se giblje okrog 5.000 din, žena zasluži dobre 3 tisočake, imava dva šoloobvezna otroka, ko poravnaš 1600 din za stanarino in 700 din za elektriko, ter šolske obveznosti, ostane bore malo sredstev za življenje. Vprašujem se. do kdaj se ho to nadaljevalo. Sam trenutno še delam, do kdaj se ne ve, kdaj bo sledila odločba o prisilnem dopustu, kasneje vseh teh obveznosti ne bi mogel poravnati, ker so prisilni dopusti v zadnjem času postali modna muha. se postavlja vprašanje, kdaj se bo pričelo reševanje gospodarskih vprašanj in to na tak način, da bo za delavca, kot neposrednega proizvajalca čim manj boleče, kajti delavec ni prav nič kriv za nastali položaj. Do sedaj je bila gospodarska politika taka, da so se kopja lomila v glavnem na njegovem hrbtu. Lahko vam posredujem nekaj predlogov za rešitev pložaja in za boljšo socialno varnost delavcev. Socialne službe bi morale poskrbeti za ustrezna nadomestila za povečanje otroških dodatkov, vsak otrok naj bi imel otroški dodatek. $t>le in vrtci bi morale napraviti programe, ki bi bili cenejši, in cene storitev naj bi bile manjše, posebno za socialno ogrožene. Ustrezne službe imajo podatke o prejemkih delavcev. Tisti z nizkimi dohodki naj bi imeli subvencijo ali naj bi bili oproščeni plačevanja stanarin*.Tako bi vsaj delno oblažili težak socialni položaj. Prav tako je potrebna kontrola cen, da se ne bi poviševale cene glavnih življenjskih artiklov. Septembra m oktobra, v času nakupa ozimnice je bilo bore malo storjenega, da bi delavci nabavili vsaj osnovne artikle. Sindikat je sicer sprožil nekatere dejavnosti, to da so bile cene živil nekje višje, nekje nižje in ni bilo želenega učinka. Če že obstaja zakon o osebnem dohodku, da se ne sme dvigniti, bi položaj lahko rešili tako, da hi sklenili dogovor s trgovskimi podjetji in s plačili na več obrokov lažje premostili težko stanje. Preprečiti bi bilo treba dvig cen elektrike, kajti če enkrat hočemo imeti tržno gospodarstvo in vse kopiramo po zahodu, bi morali vedeti, da cene oblikujemo ekonomsko, samo plače pa ostajajo jugoslovanske. To je bilo nekaj predlogov za izboljšanje stanja, kajti povsem upravičeno se človek po 25 letih delovne dobe in poštenega dela v podjetju vpraša, ali je zaslužil, da živi na robu socialne varnosti. Pa lepo pozdravljeni! Janez Klemene Pobuda k boljšemu delovanju kranjske skupščine Spričo dejstva, da se zasedanja naše skupščine vlečejo v nedogled ali pa so pogosto prekinjena oz. nedokončana ugotavljamo, da taka dogajanja škodijo ne samo skupščini, pač pa vsem občanom, ki pričakujejo hitrejše reševanje žgočih problemov. Po našem mnenju je eden od vzrokov za neuspešne seje mučno, dolgovezno, na trenutke komično pa tudi žaljivo in provokativno obnašanje spoštovanega odbornika Aleksandra Ravnikarja. Tako je le-ta na zadnji seji skupščine dne 17. 10. 1990: - 16-krat stopil pred mik roj on. za kar je porabil skupaj ok. 50 minut, - v svojih nastopih žalil predsednika skupščine in predsedstvo. - se neupravičeno pritoževal nad medklici, ki naj bi ga zmedli v dolgih razpravah. - omalovaževal kolege v odbor-niških klopeh, s čimer je povzročal živčne povratne proteste, -pri razpravah o perečih gospodarskih problemih pa je bil iz dvorane odsoten celih 72 minut Zaradi tega je skupaj z izzvanimi odgovori na njegova besedičenja odvzel odbornikom okoli uro in pol dragocenega časa: kot posledica tega je bila ponovno nedokončana seja. Ker tako stanje opažamo že pri vseh dosedanjih zasedanjih, upravičeno pričakujemo, da bo odbornik Ravnikar slednjič le uvidel kontra-produktivnost takega delovanja (razen če mu je to premišljen namen), da se sprijazni z medklici (kar je običajen pojav v demokratičnih parlamentarnih razpravah), da preneha z vsesplošnim omalovaževanjem nas odbornikov, kar seveda povzroča vse močnejše proteste ostalih, ter da prekine s svojimi govorniškimi iiradami in se bolj posveti iskanju izhoda iz perečih gospodarskih težav, kar pa je doslej ignoriral. Ta naš poziv naj spoštovani odbornik vzame kot pobudo, ki naj bi v naše razprave vnesla umirjen ton ter toleranco ter da bi on s svojim znanjem več pripomogel razreševanju gospodarskih problemov, kar bo brez dvoma bolj prispevalo k delovanju skupščine in s tem koristilo Kranju. V Kranju, 27. 10. 1990 Podpisniki: Jože Ahačič. dipl. ing. prof. M. Brence dr. Vladimir Stiasnv Odgovor Ivanu Janu (II.) Vsa pojasnjevanja Ivana Jana o tem, zakaj je citiral samo del Debeljakovega teksta iz Doma in sveta, takoj zbledijo, ko si ogledamo še nekaj objav tega citata iz zadnjih let. Točno isti del (se pravi brez vsega tistega, kar govori o slovenski avtohtonosti in samobitnosti) je leta 1980 v svoji knjigi Sramota umira počasi (na strani 103) objavil Janez Čuček. Leta 1985 pa so ga spet istega objavili v Nedeljskem Dnevniku, v okviru članka Zvo-neta Seruge z naslovom Jalovo nadaljevanje izgubljenega boja (Nedeljski dnevnik, 16. 6. 1985). Tako kot pri Ivanu Janu tudi pri teh dveh citatih ni niti besedice o slovenstvu (gre namreč za povsem identične besede, iztrgane iz konteksta), saj so celo stavki prekinjeni na istih mestih. Po vsem tem dvomim, ah /<■ Jan tekst v celoti sploh poznal, čeprav zdaj pojasnjuje, zakaj naj bi iz njega izpušča! njegove ključne dele. Bolj zanimivo pri tem je. da se kar dva od treh avtor/cv (se pravi Čuček in Jan. najbrž pa gre za enako tudi pri Nedel/-\kem Dnevniku) sklicujeta na arhiv RSNZ. od koder sta črpala gradivo Stvar gre tako daleč, da so vsi trite zagrešili celo isto napako, saj v originalu P&-tem dnem smo postali seS,a!]: del...«, v Čučkovi knjigi, titW skem Dnevniku in pri IvatM nu pa: »S tem smo postali . vni del...« Komentar najbrž potreben. Ivan Jan nadalje Debelj^ očita klečeplazenje in hlap0 stvo do okupatorja. Tu je zar. štenost treba dodati, da je ° tudi pri komunistih ktečepl^ nja in hlapčevstva več kot doWt Seveda do Sovjetske zveze , Jan sam omenja, da je hda. najprej Protiimperialist,cn fronta, da pa bodo zadeve)^ nejše, je treba povedati še slednje: 27. april žal ni dan # vobodilne fronte, kot ga Piaf^\ jemo danes. Na ta dan leta I je bila namreč ustanovljena j^j tiimperialistična fronta. " Nemčijo in Sovjetsko zvezo)1 daj veljal pakt o nenapadw pa je tako tudi novoustanovl) ^ fronta največje sovražnike vw v imperialističnih velesila" ■ pravi kasnejših zaveznikih)' * pa v Nemcih. Do preimenuj1 L v Osvobodilno fronto je pn*z$» le po 22. juniju 1941. ko je n"' s svoje strani prekršil rtef^f dalno pogodbo in napade*1»' jetsko zvezo. Hlapčevstvo ko j nistov do Sovjetske zveze *X nadaljevalo tudi po vojni sa\M da so bili celo poJ?Q 948 bolj papeški od papeia'$ »m nas dovolj zgovorno pr •. grozodejstva * ' znano 1 tem čujejo grozodejstva z otoka, pa Dachauski proces Vse to je potekalo po tuvf 9 istih vzorcih, kakršne SO *Ja uporabljali v njihovih predvO) čistkah. m Jan v svojem odgovoru Y^ tudi naslednje: »Ker je o}1 Debeljak vpliven kulturnik-^ res veliko doprinesel, če hi J OF.« Lahko si samo predstm mo. kakšna bi bila potem va usoda. Že izkušnje ^d^j Kocbeka so pregrenke ift PjM srhljive, da bi si v Or 1 w Znano je, kako je partija t[a)K izigrala Kocbeka in kršcO^ socialiste, potem pa s Kod* :elo krut način tudi doj[ JJ čno obračunala. Dokler služil za fasado OsvooPfc fronte, so ga sprejemal'-ko so začutili moč. so se mu J stavno odrekli. Rcvohu'ifiu žre svoje otroke. Ta je af» kot kulturni urednik Sl<>vel ^ katerem so v tridesetih ^[[^ mm hajali pretresljivi zapisi 0 >': i kih v Sovjetski zvezi) p*** tj vedel. Edvard Kocbek p<* I^ to bridko resnico izkusil*" koži. Marko i* MIHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja Za kmeta in za komunizem Ker tudi v teh šestih mesecih ni nihče začel odstranjevati ruševin, se je okrajni ljudski odbor sam lotil stvari in začelo sc je z odstranjevanjem ruševin in rušenjem cerkve. Predtem so iz cerkve odpeljali, kolikor mi je znano, v Loški muzej vse tiste predmete, ki so bili večjega zgodovinskega pomena in vrednosti. K temu naj.rečem le tole: Trdno sem prepričan, da če bi bil tedaj župnik poljanske fare gospod Bonču, ki je to sedaj, bi bile ruševine gotovo odstranjene in tudi cerkev uslre zno obnovljena, seveda prav gotovo ne s tako visokim zvonikom, kot |e bil prejšnji če se prav spominjani, je bil visok nad f»0 me trov. Ob koncu naj še omenim, da sem prepričan, da so Vuiniko vo nebo in stara bandera ohranjena in varno shranjena. Spominjam se, da so vse to rabili ob velikonočni procesiji 1946. leta. Te sem se tudi sam udeležil skupaj s šoferjem iz okrožja Maribor, ki me je za te praznike pripeljal domov v Delnice. Ob tem naj še omenim svoje hudo presenečenje, ko sem po naključju ugotovil, kako nepojmljivo malomaren odnos je imel gospod Matej Tavčar do raznih dragocenih cerkvenih predmetov in umetnin iz poljanske cerkve. To sva na najino veliko presenečenje ugotovila jaz in moj prijatelj, pokojni akademski slikar Ive Subic, Divjakov iz Hotovlje. Ob neki priložnosti, ko sva se srečala v Polja nah, sva si šla skupa) ogledat zasilno cerkev oz. prostor, ki je služil za cerkvene obrede v Poljanah. V ta namen je bila preurejena dvorana v Domu Katoliškega prosvetnega društva v Poljanah, ki je bil v surovem stanju zgrajen pred drugo svetovno vojno. Ce se prav spominjam, je bil pod ključem, torej zaklenjen samo vhod v dvorano, preurejeno v cerkev. Vsi drugi prostori pa niso bili zaklenjeni. V teh so bili naloženi v hrambo razni cerkveni predme ti med njimi tudi umetniške slike raznih mojstrov. V nekem kotičku tam, k|er |e sedaj stranišče v pritličju, je bilo več uokvirjenih slik nekaj pa zvitih v svitke. Z Ivetom sva si jih ogledovala in ker so bile slike popolnoma zaprašene in umazane, se ni videlo, kaj je na kateri naslikano; Ive je vzel i/ /epa lobec m začel brisa ti prah in umazanijo na neki veliki sliki, i/ silhuete nekega obia za. Z obraza je najprej odstranil prah in umazanijo, potem pa je z drugim robcem začel čistiti obraz in sicer tako, da je robec močil s svojimi pljunki. Končno se je poka/al krasen obraz Marije s slike njenega vnebovzetja. Slika je bila delo slikarjev Subicev, ne spominjam se več ali Jurija ali Janeza, čeprav mi je Ive takrat to povedal. Takoj zatem sva šla k župniku Mateju Tavčarju v stanovanje v bližini ("udetovi hiši, ki je bila last trgovca Lada Jamarja iz Poljan Povedala sva mu, ka| sva videla m odkrila, in ga prosi la, naj poskrbi za te dragocene slike in druge vredne predmete in vse skupaj prenese v zares primeren in varen kraj. Kasneje sem slišal, da je nekaj cerkvenih predmetov tedaj propadlo tudi M podstrešju cerkve pri Sv. Križu, kjer so bili shranjeni. (Cc bi to bilo v današnjih časih, bi te slike in druge dragocenosti /e davno odnesel kakšen poznavalec starin in umetnin in jih prodal raznim domačim kupcem, dragocene umetniške slike pa bi verjetno šle čez mejo raznim tamkajšnjim kupcem) Jaz sem o svojem in Ivetovem odkritju obvestil tudi tedanjega direktori.« /avod.i I K Slov eni ie za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani tovariša Ldija Turnherja. Kaj se je s slikami in drugimi diagoce-nostmi potem zgodilo, mi ni znano laka ie toiei /godba s po Ij.insko cerkvijo. Pred leti je nekatere poljanske duhovite silno vznemirila stalna razstava portretov znamenitih rojakov v novi osnovni šoli. Kako ocenjujete to zadevo in dejstvo, da med njimi ni vašega hrata Janeza, ki je bil že pred vojno jugoslovanski kolesarski prvak? To, da brat Janez, tik pred drugo svetovno vojno poleg motOt I khstičnega prvaka Stariča najbolj popularni športnik jugoslovanski kolesarski prvak - ni bil uvrščen v stalno zbirko slavnih Poljancev v osnovni šoli, me nt motilo niti tedaj niti se sem že prej zvedel, da gre v zadevi predvsem za najbolj / PU,:: in po svojih delih znane izobražence iz poljanskega ^ Resnično pa sem bil presenečen in začuden, da kot takej? j jiil šteli pokojnega dr. Antona Kržišnika i/ Podobena. Pa i* p r i lel i pred drugo s\ etov no •. njno idnik •. i ijega u|».o,H^,K' dišča Kraljevine Jugoslavi|c (položaj tega sodišča je bil l1(H, rr' sedanjemu Ustavnemu sodišču). Kot sodnik tega sodišča J .,i'' val med drugim tudi pritožbe opozicijskih strank zaradi nC{^f/ nosti in ponaredb pri volitvah. V več primerih je take vol''v^il veljavil, čeprav se je s tem izpostavil nevarnosti, tla ho ^ jti,f upravnega sodišča razrešen »zaradi neupoštevanja drž.avt" j|i resov.« Med prvo svetovno vojno je bil kot student Jui^/JtfJ ski dobrovoljce. Ker je bil nasprotnik avstroogrske česat* ^ • Ijeve monarhije, se je kot avstrijski vojak pustil ujeti, ° ud potem kot ujetnik lahko priglasil /a jugoslovanskegaj^jdj prostovoljca. Po razpadu Jugoslavije je i/ Celja, kjer je h' pil* Upravnega sodišča, pribe/.il \ I jubljano, lu se je 'iun ^c'1' vključil V Osvobodilno fronto slovenskega naroda in fl1' yfc|j van za vodjo odbora za begunce i/ Štajerske in /a iijih«'^\j.!<„ čevanje v OL. Po kapitulaciji Italije je na poziv ()l odšel Vj ^ tu starosti v partizane. Kmalu po prihodu v partizane )<-' nova n za predsednika višjega vojaškega uidišča pri < ''.iv"'r|.(if bu NOV in POS Kol lak |e potem po piavilih in pravnih!^ sih vodil Kočevski proces proti vojnim /loi mcem, /•'I1'1"}]0;f in pluvogurdistom, ki so se pred tem / okupatorjevi'!1 ^j/, borili skii|>aj / italijansko vojsko proti partizanom in s le ^ p sili narodno izdajstvo, Kočevski proces je bil prvi l^"Vfjd'J pravnih predpisih in v skladu / mednarodnim pravom -jM sodni proces proti vojnim zločincem v okupirani I '11''i'■ j. je bil na kočevskem /bom odposlancev slovenskega n',r°/SN ^ I jen /a člana Slovenskega uaiodnoosvohodtlncga s^l',:l , |l m za člana AVNOJ Kot član AVNOJ-a j« bil na njegovC^J ledanju novembra izvoljen za člana Nacionalnega ^()my osvoboditve Jugoslavije (NKOJ), to je prve začasne vi* ,jiJ slavije, v katen je bil poverjenik za .octalno ikrbstvo '^vOj^ stvo Na prvem /asedauiu Ustavodajne skupščine '"^".pu^', bil 29 novembra 194\ (ob i.i/glasitvi nove LedeiaiiviK' [^fi. lugoslavije, to je I KI) i/vo||cn za ministra za socialno s' f/»jj skrbstvo v novi jugoslovanski vladi Kasneje je bil ""'^.^dP^ cialno skrbstvo v Narodni vladi Slo\eni|c m na/.oInK [^fl^i sednik Skupščine I K Slo\eui| predaval na Univerzi zgodovino socialne politike 'n KULTURA Petek, 9. novembra 1990 UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN (^msmmmSiLAS Gorenjska od 1980 do 1990 MUZEJSKI PREREZ DESETLETJA Kranj - V Gorenjskem muzeju so te dni pripravili zanimivo razstavo in jo postavili na ogled v prostorih Prešernove hiše. Gorenjska osemdeseta leta v muzejski predstavitvi sodi med razstave, pri katerih ima obiskovalec občutek, da je stopil prav v sredino sedanjosti: ali __ pa je ta takšna, kot se kaže posamezniku, nam vsem, ali je povsem drugačna, pa bo seveda presodil čas. Prav gotovo ni najbolj enostavna naloga sredi sedanjosti odbirati in razbirati predmete ln vsa druga ponazoritvena sredstva, ki naj predstavljajo danes ali komaj malce odmaknjeni včeraj. Desetletje za zgodovino prav gotovo ni kaj P°sebne omembe vreden čas, yendar pa se tudi v tako kratkem obdobju utegnejo pripetiti Za zgodovino izredno pomembne stvari. Prav s tem se v večini Muzejev ukvarjajo oddelki za n°vejšo zgodovino. Da so se kakšnega dela že pred časom (otili tudi v Gorenjskem muzeju« so nas opozarjale tudi razstave. Pred leti so bile pogoste, vsako leto, zdaj pa so se v Gorskem muzeju odločili, kot £ Povedala kustosinja Nada H°lynski, za daljše razmake med posameznimi razstavami. Mije pri zbiranju dokumentov. Predmetov in gradiva za takšno r?tstavo že možno opredeliti, kaj J« vredno ohraniti in kaj ne? "Težko je vrednotiti, brez avoma. Pri odbiranju gradiva za razstavo sem se raje naslonila na vrednotenje drugih, na odmevnost nekaterih pojavov, lastne ocene sem zaenkrat postavila ob stran. Za končno oceno nekega obdobja je deset let prekratek čas, nujno je treba vse, kar se dogaja, gledati z daljše zgodovinske distance. Na tej razstavi je zajeto marsikaj, kar smo zelo cenili, kar smo spregledali, toda čas navadno postavi vse stvari na svoje mesto." Te vrste razstave so vsekakor nenavadne, saj se recimo tu srečujejo plakati, abonmajske karte filmskega gledališča, znameniti Iskrin telefon, olimpijske medalje gorenjskih športnikov, himalajski čevlji Toma Česna... "Tako imenovano aktivno muzealstvo dopušča, da prinesemo v muzej vse, kar je zbudilo našo pozornost in ne le po naključju ohranjene predmete. S tem se sicer ne izognemo subjektivni izbiri muzealca in tudi potrebni zgodovinski odmaknjenosti. Toda te vrste Razmišljanje KNJIGA IN MARKETING Čigavo dete je pravzaprav knjiga, se je zadnjih vprašal "eki slovenski pisatelj in se čudil: založba je sicer boter l^Rovemu rokopisu, da postane knjiga, potem pa ji ni več mar, 1 ho dete shodilo in se uspešno prodalo na knjižnem trgu ali bo ostalo pozabljeno kje v skladišču. r Pisateljske izkušnje so namreč takšne, da tisti, ki jim ni no vseeno, če je knjiga na polici v knjigarni ali ne, po sili p fmcr postanejo sami sebi nekakšen manager. Zbrusijo si itt r' • P^S'ćdujejo knjigarne, sledijo prodaji svoje knjige Ved- Pr'za^evaJ°. da bi iz skladišča dobili nove zaloge. To se-tro \Vc'-'a /a knjige uspešnice. In teh je trenutno na knjižnem si . r nekaj - čeprav se sliši dokaj čudno. Nekatere sloven-*u c J'8e so Pač tudi uspešnice. Pa tudi te ne za založbo ne j nHgarno niso toliko vredne, da bi jih postavili v izložbo na °P""eniili z napisom - uspešnica. To so že zdavnaj izumili j Zahodnih tržiščih, ko so z bestsellerji znali kovati denarce. i|i M1 Vs'rcjSll|CI" Programu bo nastopilo sedem gledaliških sku . ,r,)žk., , ' 14 novembi.i. bo nastopil Loški odei s predstavo S .'Ljublj anB°- V cCtrtek, 15. novembra, šentjakobsko gledalec |"l,>t,|1, "' s 1 '.UM Milčiuskega le/k.. S.ček dela tika taka Na $1 '* Pri/.)? Ma P«»vahl|ciia tudi gledališka skupina Mh.ii> J°vcnsk(l fna s koreodramo brez besed Božanska sorazmerja in J*V0 l , društvo Radiše / avs(ii|ske Koroške s pred k?Clc* 'N nI Ml,K*,('ia Domov Oder treh herojev Pirničc bo v 0|""ied,)() ^veinl,,., pIC(|stav.l D kovaceviča K lav strolobično l«8*111 »a v. ,U!|S,U '-'''lini ljubitelji kieselsteinski |>a recital Sno ril 1,1 Po nlo "' Domače gledališče pa ho ob zaključku festiva f^^v.io n»ch,vi CuftijeJih nagrad v sob...... r/. n -IVI. ><>vo prvmico ( , | cvde.ni Cmoka Štela Va zbirke je treba nenehno dopolnjevati. Razstava pa je po eni strani tudi način spodbujanja določene kulturne zavesti, saj na ta način izdelki in predmeti dobe nadih pomembnosti in večnosti, to pa veča odgovornost za ustvarjanje in ohranjevanje." Kaj je bilo po vaše značilno za desetletje predstavljano na vaši razstavi? "Nekatere stvari dokočno izginjajo; na razstavi imamo na primer podkev zadnjega podkovanega vola iz Podljubelja, zdaj te vrste transporta tam ni več, pa še marsikje. Srpe na primer v Tržiču še izdelujejo, toda gorenjska polja jih ne potrebujejo več, le vrtičkarji. Zraven smo kot posebnost razstavili srp iz 7. ali 8. stoletja n.š. najden na Ajdni v tem času. Potem je na ogled zadnja opeka iz opekarne v Stražišču, zdaj je ne delajo več. Tudi železarstva ni več na Gorenjskem, zadnje plavže so pogasili pred tremi leti in tako zaključili okoli dvatisoč let trajajočo dejavnost pri nas. Zdaj imamo le jeklarstvo. Med dejavnostmi, ki so na poseben način označile to desetletje, pa bodo morale z.amreti, je na primer tudi kopanje uranove rude. Nastajajo pa vedno nove stvari. Vseh nismo mogli zajeti z razstavo, na primer robote, računalnike. Trudili pa smo se, da gospodarski razmah predstavimo z najznačilnejšimi izdelki." Razstava je postavljena tako, da se izogiba enostranskosti predstavitve. "Res, je. Desetletje je pač treba prikazati z različnih plati. saj končno absolutnih resnic ni. Zato je na razstavi recimo karavanški predor predstavljen kot predor k Evropi, po drugi strani pa ga lahko gledamo kot koridor za Bližnji vzhod. Prikazana so tudi nasprotja na drugih področjih, recimo v kmetijstvu: sredstva za intenziviranje pridelave hrane in na drugi strani možnosti alternativnega kmetijstva. Kakšnega posebnega razvojnega napredka pa v tem desetletju Gorenjska prav gotovo ni dosegla. Ogromno se je sicer gradilo, vprašanje pa je ali smo sposobni zdaj vse to tudi vzdrževati." Poleg dela in ustvarjalnosti ima razstava še prikaz življenja od otroštva do starosti, niste pa izpustili niti strahov in nadlog minevajočega desetletja... "Prav ukvarjanje z vsem, kar je *po službi', kaže naš kulturni, socialni in ekonomski standard ter razlike pri tem. Osemdeseta leta so očitno pospešila nastanek nekega novega meščanstva. Stanovanjski del na podeželju se prav nič ne razlikuje od stanovanjskega dela v mestu, vse več je ljudi s srednješolsko izobrazbo, veča se zanimanje za profesionalne kulturne prireditve, ljudje skušajo pripeljati umetnost v svoje domove. Temu sicer pravim laizacija umetnosti, toda toliko kulture in kulturnih dobrin za najširši krog ljudi doslej še ni bilo. Težko bi rekla ali v tem postajamo kaj podobni ostalim deželam srednje Evrope: to so vprašanja za druge strokovnjake, odgovore pa bo verjetno tudi dalo - prihodnje desetletje." # Lea Mencinger, Foto: Jure ( igler novembra, mpiča • Dante in Milano v Cankarjevem domu ITALIJANSKI TISKANI ZAKLADI Ljubljana - V začetku tega tedna so v galeriji Cankarjevega doma odprli razstavo Dante in Milano, ki vsebuje vrsto dragocenih pretežno srednjeveških rokopisov. Razstavo sta organizirala NEK in Cankarjev dom. Da gre tokratno razstavo šteti za izjemen kulturen dogodek, pove že to, da je vrsta dragocenih rokopisov, inkunabul, redkih tiskov in listin iz zakladnice Biblioteke Trivulziane in Zgodovinskega arhiva mesta Milana, tokrat prvič razstavljena izven Italije Izmenjavo na takšni ravni je brez dvoma omogočila vrsta že doslej organiziranih pomembnih razstav v obeh mestih - Ljubljani in Milanu, še posebej je bila odmevna lanska razstava slovenskih knjižnih zakladov v Milanu. Na ljubljanski razstavi je seveda predstavljen le izsek iz arhivov Biblioteke Trivulziane, ki sicei svoje zaklade ne daje ravno pogosto na ogled tudi doma, kaj šele v tujino - iz seveda znanih n i/logov glede občutljivosti stoletnega materiala. Ta ugledna italijanska InititUCija je do 2. decembra omogočila ogled najrazličnejših listin, med njimi najstarejšo iz 12. stoletja, kar jih hranijo, dve |>.i|u-ski buli, ciklus listin o Langobardih, med drugim tudi delo Pavla I )i.ikona, bogat i/boi iluminiranih rokopisov iz 15. stoletja, trgovskih statutov, razglasov, imenovanj in podobno. Posebna privlačnost razstave je seveda del posvečen Danteju. Na ogled je devet književnih del, med njimi je vsekakor najdragocenejši bogato poslikan rokopis Dantejeve Božanske komedije iz leta 1337. Kot dodatek k razstavi je tudi prikaz slovenskih prevodov Božanske komedije, od delnih prevodov Stanka Vraza in drugih do treh celovitih prevodov Debevca. Gradnika in Capudra. laki, Izjemno razstavo je seveda mogoče pripraviti le v izjemnih pogojih od primerne temperature, do posebnih varnost nih ukrepov m garancije, ki jo |e za razstavo prevzel pokrovitelj Izvrsni svet Slovenije. • L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled numizmatična razstava Osemstoletnica denarstva na Slovenskem. V galeriji Mestne hiše je odprta pregledna razstava Likovna prizadevanja na Gorenjskem, novejše smeri. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Gorenjska osemdeseta leta v muzejski predstavitvi. V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, 9. novembra, ob 19.30 uprizorili E. Albeeja Kdo se boji Vtrginije Woolf -za abonma petek II in izven. Jutri, v soboto, bodo predstavo ponovili za izven. V ponedeljek, 12. novembra, bo predstava za abonma zeleni in izven. JESENICE - V galeriji Kosove graščine bodo v soboto, 10. novembra, ob 15. uri odprli 18. medregionalno foto razstavo treh dežel Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije. V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik akad. slikarja Jake Torkarja. LIPNICA - V atriju OŠ Staneta Žagarja v Lipnici bodo danes, v petek, ob 16.30 Muzeji radovljiške občine in Kovaški muzej Kropa odprli drugi del razstave o zgodovini osnovne šole v Upniški dolini. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja ilustracije akad. slikar Zvonko Coh. V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava vitražev Lene Sajn. ŠKOFJA LOKA - V ponedeljek, 12. novembra, bodo v jedilnici LTH Trata na ogled črnobele fotografije na temo Poplave 90 avtorja Janeza Pipana. V galeriji Loškega gradu je odprta prodajna razstava Ex tempo-re Loka 90. Prodajno razstavo so razširili tudi v prostore bifeja Freising na gradu ter v prostore Turističnega društva Škofja Loka. V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Milan Rijavec. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. NA PLES V KIESELSTEIN Kranj - Center za estetsko vzgojo je v novi sezoni pripravil celo vrsto plesnih tečajev, kar osem. Medtem ko so nekateri tečaji bili v hipu zasedeni, tako kot na primer moderne plesne tehnike, klasični balet in plesna delavnica, pa je v drugih tečajih še nekaj prostora. In kakšni so ti tečaji? Za cicibane: z igro otroci spoznavajo svoje telo in ples kot način izražanja. Osnovnošolska skupina: otroci spoznavajo osnove plesne tehnike, poudarek pa je na njihovi lastni ustvarjalnosti. Plesna rekreacija - je tečaj namenjen odraslim (predvsem ženskam), ki hočejo izboljšati svojo kondicijo, polepšati postavo, storiti kaj za zdravje. Jazz balet - je plesni tečaj za plesalke, ki se ukvarjajo s komercialnimi plesnimi smermi, pa želijo spoznati nove plesne kombinacije. Vse informacije o teh tečajih se dobe na ZKO Kranj, telefon 21-135, Alenka Hain (vsako sredo dopoldne). KONCERT KOMORNEGA OKRESTRA Kranj - V nedeljo, 11. novembra, ob 16. uri bo v kranjski župnijski cerkvi ustanovni koncert Komornega orkestra Carnium Kranj pod dirigentskim vodstvom Petra Skrjanca. Novi orkester bo predstavil skladbe Corellija, Albinonija in Tartinija skupaj s solisti: Brane Brezavšček, violina, Igor Graselli, violina in Ljuben Dimkaroski, trobenta. APZ France Prešeren Kranj VABILO PEVCEM Kranj - Resda je sloviti zborovski dirigent Eric Ericson spet doma na Švedskem, kranjski apezejevci neutrudno vadijo naprej. Vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 22. ure se zberejo na pevskih vajah na Osnovni šoli France Prešeren Kranj. Pridi, preskusi svoj glas! Morda bo Eric Ericson spet kdaj prišel v Kranj, a tudi naš dirigent Tomaž Faganel te bo vesel. Književna zadruga Jesenice razpisuje NATEČAJ ZA KRATKO ZGODBO Zgodbe, ki naj ne bodo daljše od ene avtorske pole (16 tipkanih strani z normalnim razmakom), je treba poslati do 15. januarja 1991 v treh kopijah na naslov: Književna zadruga Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4, 64270 Jesenice, s pripisom "za natečaj". Natečaj je anonimen. Poslane zgodbe naj bodo označene s šifro, priložena pa naj jim bo zaprta kuverta z avtorjevim imenom, naslovom in podpisom. Zgodbe bo ocenjevala žirija v sestavi Edo Torkar, Miha Mazzini in dr. Tone Pretnar. Izid natečaja bo objavljen do konca februarja 1991, najboljše zgodbe pa bodo objavljene v posebni knjigi, ki bo predvidoma izšla že v prvi polovici prihodnjega leta. GLASBENI KOLEDAR Pri Državni založbi Slovenije je izšel Glasbeni koledar 1991, v bistvu rokovnik žepne velikosti, ne pa tudi žepne vezave. Koledar se razlikuje od drugih izdaj v te namene: siceršnje "praktične" podatke in najrazličnejše nasvete je v celoti zamenjala glasbena tematika, kot si jo je zamislila urednica Pavla LrŠič - Kunej. V koledarskem delu so posebej označeni spominski dnevi pomembnih skladateljev, kot vinjete pa so natisnjene nekatere pomembne misli, ki so jih izrekli ali zapisali glasbeni velikani, vse pa dopolnjujejo majhni izrezi iz znamenitih glasbenih par-titur. Bralni del koledarčka pa prinaša krajše zapise o nekaterih glasbenikih, katerih pomembne obletnice slavimo v letu 1991 -Gallusa, Mozarta in drugih. Med besedili vsekakor kaže omeniti Pregled slovenske glasbe skozi stoletja dr. Primoža Kureta. Sicer pa ne manjkajo tudi natančni podatki o slovenskih glasbenih šolah, dodan je seznam opernih premier, program koncertne sezone 1990/91, glasbeni slovarček, slikovni del in še kaj. TVSPORED PETEK 9. novembra 9.00 TV mozaik 9.00 Delfin Flipper, ameriška nanizanka 9.25 Pogum za tveganje: Pionirji sodobne kirurgije, angleška poljudnoznanstvena serija 10.15 Podmornica, nemška nadaljevanka 14.20 Video strani 14.30 Svet na zaslonu, ponovitev 15.00 Žarišče 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Tednik, ponovitev 18.10 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nebu naproti, ameriška dokumentarna serija 21.20 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 22.10 Slovenija umetnostni vodnik 22.30 TV dnevnik 22 50 Sova Družinske vezi, ameriška nadaljevanka Blaginja, ameriški fitm 1.10 Video strani __2. program TV Slovenija 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17 00 Goli z evropskih nogometnih igrišč, oddaja TV Beo grad 17.30 Regionalni programi TV Slovenija 19.00 Videomeh, ponovitev 20.00 Žarišče 20.30 Ex libris: Gimnazije nekoč, gimnazije spet 21.30 Koncert tria Novšak v Ze- monu 22 15 Vprašajte ZIS 23 15 Videonoč 1. program HTV 9.15 9.20 9 30 1000 1200 12.10 1220 1625 16 35 16.45 17.15 17 45 1845 19.15 19 30 20 00 21 45 2235 22 55 2300 Poročila TV koledar Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična na nizanka šolski program, kontaktna oddaja Poročila Video strani Izbrali smo za vas Poročila TV Koledar Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična na nizanka Izobraževalna oddaja Hrvaška danes Taksi, ameriška humoristi um nanizanka Risanka TV dnevnik Grandvievv USA., ameri ški film Svet narave, angleška po ljudnoznanstvena seri|a TV dnevnik Poročila v angleščini Slike časa, oddaja o kulturi SOBOTA 10. novembra 8.20 Video strani 830 Izbor tedenske program ske tvornosti 8 30 Nemščina 9.00 Muzzy, angleščina za najmlajše 9 15 Radovedni Taček Slon 9 30 Lonček, kuhaj Jetrna pa šteta 9 40 Čebelica Maja Maja in Kresniček 10 00 Alf, ameriška nanizanka 10 25 Zbis Pahliača mladosti, |a ponska pravljica 10 35 Pogledi Znamenja na Slo venskem 11 40 Naša pesem '90 12 10 Video strani 12 15 Karavana zapravljivčkov: Rogaška Slatina, ponovi tev zabavnoglasbene od daie 12 45 Ročk kompas, ponovitev 13 30 Ciklus filmov VValta Dis neyja: Za mano, fantie, ameriški mladinski film 15 50 Žarišče, ponovitev 16 20 Sova, ponovitev 16 50 EP video strani 16 55 Poslovne informacije 17 00 TV dnevnik 17 05 Beograd DP v košarki (M) Crvena zvezda Bosna, prenos 18 30 EP video strani 18 35 Divji svet živali, ponovitev angleške pol|udnoznan stvene serije 19 05 Risanka 19 15 TVokno 19 30 TV dnevnik 19 59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Uno, due, tre, show program italijanske TV 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova Zlata dekleta, ameriška nanizanka Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka Nesveti zakon, ameriški film 1.25 Video strani _2. program TV Slovenija 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.30 Kako biti skupaj, oddaja TV Beograd 19.00 Pri Huxtablovih (Cosby show), ameriška humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: čarovnik, ameriški film 22.25 Satelitski programi - poskusni prenosi _1. program HTV 8.20 TV koledar 8 30 Spored za otroke 10.00 Šolski program 10.30 Kaj je film , 11.00 Nemščina - Alles gute 11.35 Poročila 11 40 Lov za srečo, kanadska nadaljevanka 12.30 Izbrali smo za vas 13.30 Mladinski film 16.00 Operne zgodbe, angleška serija 16.50 Poročila 17.00 Narodna glasba 17.30 TV drama 18.20 Sedmi čut 18.30 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Rdeči kralj, beli vitez, an- gleški film 21 30 TV dnevnik 21.50 Poročila v angleščini 2155 športna sobota 22 15 TV feljton 23 00 Glasbena oddaja 2345 Poročila NEDELJA 11. novembra 8.15 Video strani 8 25 Živ žav 9.15 Hov!, ponovitev angleške nanizanke 9 40 Gradovi: Grajski gospodje, ponovitev 10 10 Zgodba o Hollywoodu, po novitev 1100 Pri Huxtablovih (Cosby show), ponovitev ameriške humoristične seriie 11 25 Domači ansambli Ansam bel Nika Zajca 11 55 EP video strani 12 00 Kmetijska oddaja HTV 13 00 Video strani 13 10 Knžkraž, ponovitev 1440 Alternative, poljska nada lievanka 15 30 Sova, ponovitev 16 55 Poslovne informacije 17 00 TV dnevnik 17 05 Tajna misija, nemški film 18 35 Slovenija umetnostni vodnik 18 50 Risanka 19 00 TV mernik 1915 TVokno 19 30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme 2005 Zgodba o duhu, drama HTV 21 05 Zdravo 22 30 TV dnevnik 22 50 Sova Doktor Doogie How ser, ameriška nanizanka, Poirot Agathe Chnstie. an gleška nanizanka 0 10 Video strani _2. program TV Slovenjja 10.00 Oddaja za JLA in igrani film 13 00 Športno popoldne 16 00 Zagreb Zlata pirueta, pre nos drsalne revije 18 00 Nadaljevanje športnega popoldneva 19 30 TV dnevnik 20 00 Vesele do lepe oblike, nemška izobraževalna od dala 2045 Atlantik, angleška poljud noznanstvena seri|a 21 35 Premor 21.45 Športni pregled 2230 Satelitski programi - poskusni prenosi 1 program HTV »J M) Poročila 9 35 Evoksi, ponovitev risane serije 10 00 Dobro jutro, nedeljsko do poldne za otroke 12 00 Kmetijska oddaja 13 00 Poročla 1305 Daktari, ameriško nanizan ka 13 55 Pisana nedelja, Sissy, nem ški film 18 45 Evoksi, risana serija 19 10 TV Sreča 19.30 TV dnevnik 2000 Boljše življenje, TV nadaljevanka 20.55 Zabavna glasba 21.30 TV dnevnik 21 50 Športni pregled 22.30 Poročila v angleščini 22.35 Glasbena oddaja 23.35 Poročila PONEDELJEK _12. novembra 8.50 Video strani 9 00 Spored za otroke in mlade 9.00 Miti in legende islamskih ljudstev 9.15 Ciciban, dober dan: Narobe svet 9.35 Mladinski pevski festival Celje '83: Mladinski zbori 10.10 Utrip 10.25 Zrcalo tedna 10.40 TV mernik 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Zdravo, ponovitev 18.25 Spored za otroke in mlade 18.25 Radovedni Taček: Ples 18 45 Čebelica Maja 19.10 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 2005 Narodni poslanec, komedi ja TV Beograd 21.25 Osmi dan 22.15 TV dnevnik 22.35 Veliki koreografi: Antonio Gades, italijanska serija 22.35 Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka 0.50 Video strani _2. program TV Slovenija 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17 30 Regionalni programi TV Slovenija Studio Ljublja na 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 20 55 Sedma steza, oddaja o športu 21.15 Lepa naša domovina: Kmetijstvo, zabavnoglas bena oddaja 21 45 Ekološka bela krizantema, dokumentarna oddaja 22 30 Satelitski programi - po- skusni prenosi _1. program HTV 9.15 Poročila 9 20 TV koledar 9 30 Otroška oddaja 9 45 Hihitavčki 10 00 Šolski program 10 30 Informatika 10 45 Ustno izročilo 11 15 Family album USX, ame riška angleščina 1145 TV leksikon: Struktura 12 00 Poročila 12 10 Video strani 12 20 Izbrali smo za vas 16 10 Video strani 1625 Poročila 16 30 TV koledar 16 40 Spored za otroke 17 10 Šolski program 17 40 Hrvaška danes 18 25 Številke m črke 1845 Morje, dokumentarna od daja 19 15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20 00 TV drama 21 00 7 dni v tednu, zunanja poli tika 21 30 TV dnevnik 21 50 Poročila v angleščini 22 00 Kinoteka Hollywooda: Zbor angelov, ameriški film 000 Poročila TOREK 13. novembra 8.50 Video strani 9 00 TV mozaik 9 00 /iioilbe iz školjke i m r i.....i,.Vt. tolo 1000 Boj za obslanek 1025 Nemščina 10 55 Sedma steza 11 15 Osmi dan 14 20 Video strani 14 30 TV mozaik Šolska TV. po- novitev 15 00 Žarišče, ponovitev 15 30 Sova, ponovitev 16 50 EP video strani 16 55 Poslovne informacije 1 7 00 TV dnevnik 1 17 05 šolska TV 18 00 Spored za otroke in mlade 19 15 Risanka 19 20 TVokno 19 30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme 20 05 Nekoč v Lizboni, portugal ska nanizanka 20 55 EPP 21 00 Kotor, zabavnoglasbene oddaja TV Novi Sad 22 00 TV dnevnik 22 25 Sova Dekameron, slovenska na nizanka Poirot Agathe Christie. an gleška nanizanka _2. program TV Slovenija 16.00 Satelitski programi po skusni prenosi 16.40 Svet športa, oddaja HTV 17 30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Slovenski ljudski plesi: Notranjska, vzhodna Primorska in ljubljansko predmestje 19.30 TV dnevnik 20 00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Gradovi: Kako so se branili 21.10 Umetniški večer: Jesen šahista, sovjetski dokumentarni film 22.10 Gambit, ameriški dokumentarni film 22 30 Satelitski programi - poskusni prenosi _1. program HTV 16.10 16.25 16.30 16.40 17.10 17.40 18.25 18.45 19.15 19.30 20.00 20.50 21.00 22.30 22.50 23.00 0.30 Video strani Poročila TV koledar Mali svet, oddaja za otroke Šolski program, popotovanja Jurja Križaniča, dokumentarno igrani film Hrvaška danes Številke in črke Znanost Risanka TV Dnevnik Oče bom, italijanska nadaljevanka Žrebanje lota V velikem planu, kontaktna oddaja TV dnevnik Poročila v angleščini Kinoklub Evropa: Heroj, švedski film Poročila SREDA 14. novembra 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Spored za otroke in mlade Živ žav 9.50 Narodni poslanec, komedija TV Beograd 11.10 Nekoč v Lizboni, portugalska nadaljevanka 14.45 Video strani 14.55 Žarišče, ponovitev 15.25 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 TV Mozaik: Atlantik, angle ška poljudnoznanstvena serija 17.55 Po sledeh napredka 18.30 Spored za otroke in mlade 1905 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Nevarne poteze, švicarski film 21.40 EPP 21.45 NUK v Ljubljani 22.00 TV dnevnik 22.20 Pesem angelov, oddaja TV Skopje 22.55 Sova Alf, ameriška nanizanka Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka, Zgodba o Hollywoodu, angleška dokumentarna serija 1.05 Video strani _2. program TV Slovenija 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.00 Po brezkončnosti sveta, potopisna reportaža 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 Regionalni programi TV Slovenija Studio Maribor: TELE M 19.15 TV ruleta 19.28 Kopenhagen: Kvalifikacijska tekma za EP v nogometu '92: Danska - Jugoslavija 21.20 Žarišče 21.50 Svet poroča 22.50 Novi ročk 9000 _1. program HTV 16.10 16.25 16.30 16.40 17.10 17 40 1825 1845 19.15 19.30 20.00 22 55 23.15 23 20 0.20 Video strani Poročila TV koledar Hov!, angleška otroška nanizanka Šolski program Hrvaška danes Številke in črke, kviz Dokumentarna oddaja Risanka TV Dnevnik Moderni časi, oddaja o filmu in Poljub ženske pajka, ameriško brazilski film TV dnevnik Poročila v angleščini Dokumentarni program Poročila ČETRTEK 15. novembra 8.50 Video strani 9 00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams, ameriška na nizanka 9.25 Oddaja za učitelje 9.40 Pustolovščina slikarstvo 10 10 Muzzy, angleščina za najmlajše 10.25 Slovenci v zamejstvu 10.55 Zakon v Los Angelesu 14.30 Video strani 14.40 TV mozaik: Muzzy, an( ščina za najmlajše 14 55 Slovenci v zamejstvu 15.25 Žarišče, ponovitev 15.55 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 TV mozaik 18.05 Teleski '90, Pripravimo na smučanje 18.35 Alf, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Podmornica, daljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22 25 Sova Vse razen ljubezn ška nanizanka Poirot Agathe Christie, »n gleška nanizanka 23.25 Video strani 2. program TV Slgvg!^ po- nemška & arnei1' 16.00 17.30 19.30 20.00 20.30 21.00 21.10 22.00 22.40 Satelitski programi I skusni prenosi Regionalni programi Slovenija, studio Ljublja0 TV dnevnik Žarišče Divji svet živali, ang'6* poljudnoznanstvena seft| Mali koncert .fl. Pogum za tveganje - P nirji sodobne kirurgija gleška polj. znan. ser''a,/al-Večerni gost: Lojze man ^ Retrospektiva »Kom«01 na slovenskem odru« 1. program. 12.00 Poročila 12.10 Video Strani 12.20 Izbrali smo za vas 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16 30 TV koledar flj 16.40 Operacija Barbarossa, nadaljevanka za otrok* 17.10 Šolski program 17 40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke 18.45 Dokumentarni prog<"arn 1915 Risanka 19.30 TV Dnevnik t 20 00 Zabavnoglasbena odda) 21.00 Spekter, politični magaz 22.00 TV dnevnik 22.20 Poročila v angleščini 22 25 Glasbena scena 23 25 Poročila kovinOtehna blagovnica FUŽINAR Jesenice Možnost nakupa na čeke tekočega računa Posebna ugodnost nakup na 5-mesečno potrošniško posojilo vam odobrimo takoj v blagovnici NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE J^ek,9. novembra 1990 SPOREDI, KRIŽANKA 9. STRAN ©©SlISfolJglEnGLAS RADIO ' Program ba^'o n° Jutrani' program - glasil te o Z glasbo v dober dan -19 nn ovo srecanje +■ glasba JfS Poročila - na današnji dan qj °ogodki in odmevi - 16.00 I7nn oDd'ie do melodije + EP - fanta »dio ob 1700 m 9lasba " «m Vodomet melodij - 19.00 ^dijski dnevnik - 19 45 Z zabav-Vp„ ansambli - 20.30-23.00 Slo-nnt»em po svetu ' 23 05 Literarni OKturno - Vladislav Stres: Izgon /aja - 23.15-4.30 Nočni pro-9ram - glasba ^OJATO. novembra: J* Program l "8.00 Jutranji program, glas-■ 8 05 Počitniško popotovanje terf-l3"' do strani + pionirski dan. in 9 05 Z glasbo v dober Hord ^ Kulturna panorama -s, "a Radijski kabaret - 12.10 Na-vlia°S alci čestitajo in pozdravio - 14.40 Radijski Merkurček ]c cc " 15.30 Dogodki in odmevi -m«i /abavna 9lasba " 1600 0d Sin t6 d0 mel°diJe + EP -l£j2 tedenski aktualni mozaik ?poznano in priljubljeno - 19.45 nabavnimi ansambli - 20.00 Ra-dn na dopustu - 22.00 Zrcalo ■ 23 nVi22,30 Kratka radijska igra Kuh Ll,erami nokturno - Harrv unner: Pesmi 23.15-5.00 Nočni pr<>gram - g|asba Keua. n Prvi ?UjK. 9. novembra Prvi novembra: 5oq Program ba/p'n?DUtran'' Pr°9ram' 9las 9qc r, & Radijska igra za otroke -mati ornr»jenja - 10.05 Nedeljska ' 11 03-16.00 Naši po 6On i ćestitai° in pozdravljajo m07 L°itrca domačih - 17.30 Hu- blien tega tedna 1800 Priliu-!L;.e,°Perne melodije - 19.00 nedl'i dnevn|k - 20.00 22 00 V dnev *Večer " 2200 Zrcal° Jea _23.05 Literarni nokturno • Nočn te: Pesmi " 23 15-04 30 Program, glasba ^!^EUEK, 12. novembre: Program s JO n fin r ^a-7nn trani' program, glas-8,05 p Pruga jutranja kronika strani ?^',n>ško popotovanje od skj d" a° strani 10 00 Dopoldan *dr ,Vo'fllasba 11.05 Človek n JI10 Po'emo in 9° 14.O5 7 * Kmotiiski nasveti 1700 sTj?^ 18 prihodnost 18 05 ?a . 0 ob 17 m 9,asba 19.45 j |Ubltel)B !ahke glasbe °00 RaJabavn,mi ansambli beni IJska iQra 20.39 Glas-dnBva . J*"*«"«) 22 00 Zrcalo Jan if„ L05 Literarni nokturno 23.15-4 &nowsk. PasrT11 Nočni program, glasba SREDA, 14. novembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glas ba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodar stvo, glasba - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba • 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga 23.05 Literarni nokturno -Leonardo Boff: Zakrament ciga retnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - ČETRTEK, 15. novembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Znanja široka cesta -9.05 Z glasbo v dober dan 12 30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba 14.05 Oddaja o jeziku -14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba 19.45 Z zabavnimi ansambli -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust -22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tiodor Rosic: Ikona svetega konstantina 23.15-4.30 Nočni program, glasba _KRANJ CENTER 9. novembra amer. kom ČEDNO DEKLE ob 16. uri, avstral. thrill. NEVARNO MORJE ob 18. in 20. uri 10. novembra amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 17., 19. in 21. uri 11. novembra amer kom ČEDNO DEKLE ob 17 in 19. uri, prem. amer. kom. ŠOFER GOSPODIČNE DAISY ob 21 uri 12. novembra amer kom. ČEDNO DEKLE ob 16., 18. in 20 uri 13. novembra amer kom. ČEDNO DEKLE ob 16., 18. in 20. uri 14. novembra amer kom. ČEDNO DEKLE ob 16., 18. in 20. uri 15. novembrB amer kom. ČEDNO DEKLE ob 16. in 18. uri, amer. kom. ŠOFER GOSPODIČNE DAI SY ob 20. uri KRANJ STORZIĆ 9, novembra amer trda erot. ZA ČETNICA V HIŠI LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 10. novembra amer kom VOZNIŠKO DOVOLJENJE ob 16. uri, amer trda erot. ZAČETNICA V HIŠI LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 11. novembra amer kom VOZNIŠKO DOVOUENJE ob 16. uri, amer trda erot ZAČE TNICA V HIŠI LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 12. novembra Danes za prto! 13. novembra amer. trda erot ZAČETNICA V HIŠI LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 14. novem bra amer. kom VOZNIŠKO DO VOLJENJE ob 18 in 20 uri 15. novembra amer kom VRZI MA MO IZ VLAKA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR 9 novembra jirem amer thrill ALIBI ZA UMOR ob 18. in 20 uri 10. novembre amer thrill ALIBI ZA UMOR ob 17. in 19. uri, amer. trda erot POHOTNE ZAČETNICE ob 21 uri 11 novembra avstral thrill NEVARNO MORJE ob 17 in 19 uri, amer trda erot PO HOTNE ZAČETNICE ob 21 uri 12. novembra avstral. thrill NEVAR NO MORJE ob 18 in 20 uri 13. novembra Danes zaprto! 14. novembra prem. avstral melodra UGLAS ^Uradna križanka f'ika *V prei*nJ* križanke: vodoravno: oker, PASOK, romani-Potićeo ' Tori' EK Asamka. Sabrina. ST, mlekarstvo, patina, naPet nje- Miren, Adonis, rakla, kara, del, »ar, Loti, dan, Ines, n«liv i2S'' AsA, Nitra, način AF, TR. akant, Ivar, reali, Jaen, AO, Ca. Ar ,avanie. Kane Kandid, Lajosz, 01. aki. separe, meni- Kram 5 '•••^'ca: 1 nagrada: Jana Pevec, Zupančičeva J; 2. nagrada: Mala Mthail. C v Meqre 9, Bled in tri 1re1|e 9, Šenčur, Marjan t. m9rW' m na9rada Maja Mlhajl, C v Megre 9, Bled in tri 1re1|e *'^'čifi {Tarian Grajzar, Sajovčevo našel ve'|ka Vlahoviča 6. Krani in Janez Zerovnik, Voglje 23. i IT •ina9rada: n*d^°tkrllanko razpisujemo naslednje nagrade Tri lrJf!Ma: 400 din ?0renJskerf',,e d0 5rede' 14 novembra, na naslov: Uredništvo '*ank0) aa 9'asa, Moše Pijadeia 1. 64000 Kranj (za nagradno me PRESTOPNIKA ob 18. uri, amer. kom. ŠOFER GOSPODIČNE DAISY ob 20. gri 15. novembra avstral. melodrama PRE STOPNIKA ob 18. in 20. uri _DUPLICA__ 9. novembra prem. amer. glasb, kom. BEETLEJUICE ob 18. in 20. uri 10. novembra amer. glasb, kom. BEETLEJUICE ob 17. in 19. uri, prem. avstral. melodrame PRESTOPNIKA ob 21. uri 11. novembra avstral. melodrama PRESTOPNIKA ob 17. in 19. uri, prem. amer. kom. ŠKANDAL V HOtLYWOODU ob 21. uri 12. novembra Danes zaprto! 13. novembra amer kom. ŠOFER GOSPODIČNE DAISY ob 18. in 20. uri 14. novembra amer. trda erot. ZAČETNICA V HIŠI UUBEZNI ob 20. uri 15. novembra amer. krim. film MAŠKARADA ob 20. uri TRŽIČ 9. novembra amer. kom. ŠOFER GOSPODIČNE DAISY ob 19. uri 10. novembra amer. barv. thrill. ŠKANDAL V HOLLYWOODU ob 17. in 19. uri 11. novembra amer. thrill. ALIBI ZA UMOR ob 17 in 19' Un KOMENDA 9. novembra amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 19. uri _ĆEŽNJICA_ 9. novembra avstral. melodrama PRESTOPNIKA ob 20. uri KRANJSKA GORA 9. novembra amer glasb, film STEP PLESALEC ob 18. uri _DOVJE_ 10. novembra amer. glasb, film STEP PLESALEC ob 18. uri _ŠKOFJA LOKA 9. novembra amer. vojni film ŽR TVE VOJNE ob 20. uri 10. novembra amer kom. MOŽ Z RDEČIM ČEVLJEM ob 18 in 20. uri 11. novembra amer. kom. MOŽ Z RDE ČIM ČEVUEM ob 18. in 20. uri 12. novembra amer. drama ŠOFER GOSPODIČNE DAISY ob 20 uri 13. novembra angl. kom. PUSTOLOVŠČINE BARONA MUNCHAUSENA ob 20. uri 14. novembra angl. kom. PUSTOLOVŠČINE BARONA MUNCHAUSENA ob 18. in 20. uri 15. novembra amer. kom. NIČ NE VIDIM, NIČ NE SLIŠIM ob 20. uri _ŽELEZNIKI_ 9. novembra amer kom. MOŽ Z RDEČIM ČEVLJEM ob 19. uri 10. novembra amer akcij, film SMRTONOSNI POK ob 20. un 11. novembra amer vojni film žrtve VOJNE ob 19. uri 14. novembra amer. akcij, film STRELJAJ, DA UBIJEŠ ob 20 uri POLJANE 9. novembra amer. akcij, film SMRTONOSNI POK ob 19. uri 11. novembra amer. akcij, film STRELJAJ, DA UBIJEŠ ob 17. uri _RADOVLJICA 9. novembra amer. krim. film UMAZANI INŠPEKTOR HARRY ob 20 uri, amer. erot. film ME NISMO DEVICE ob 22. uri 10. novembra amer. zab. film LJUBICA, OTROCI SO SE SKRČILI ob 18. uri, amer. akcij, film JURIŠ NA BAZO GLORIA ob 20. uri 11. novembra amer. akcij, film JURIŠ NA BAZO GLORIA ob 18. uri, amer. krim. film UMAZANI INŠPEKTOR HARRY ob 20. uri 12. novembra amer. zab. film LJUBICA, OTROCI SO SE SKRČILI ob 20. uri 13. novembra amer. krim. film UMAZANI INŠPEKTOR HARRY ob 20. uri 14. novembra amer. zab. film LJUBICA, OTROCI SO SE SKRČILI ob 20. uri 15. novembra amer. akcij, film ERIK V PEKLU VOJNE ob 20 uri _BLED_ 9. novembra amer. zab. film DVOJČKA ob 20. uri 10. novembra franc. barv. film ROSALYN iN LEVI ob 18. in 20. uri, amer erot. ME NISMO DEVICE ob 22. uri 11. novembra amer. zab film DVOJČKA ob 18. uri, amer. zab. film VOJNA ZAKONCEV ROSE ob 20. uri 12. novembra amer. akcij, film JURIŠ NA BAZO GLO RIA ob 20. uri 13. novembra amer. akcij, film JURIŠ NA BAZO GLORIA ob 20. uri 14. novembra amer. krim. film UMAZANI INŠPEKTOR HARRY ob 20. uri 15. novembra amer. zab. film LJUBICA, OTROCI SO SE SKRČILI ob 20. uri _BOHINJ_ 10. novembra amer zab film DVOJČKA ob 20. uri 11. novembra franc. barv. film ROSALYN IN LEVI ob 18. uri, amer. erot ME NISMO DEVICE ob 20 uri 15. novembra amer. akcij, film JURIŠ NA BAZO GLORIA ob 20. uri kovinOtehna Blagovnica FUŽINAR Jesenice Kasetofoni SAMSUNG m Cene samo 2.679.- din nemogoče je mogoče - nemogoče je mogoče BIRO POPRAVILO Q TEC d8QJ2X3£\ PISARNIŠKIH <3S> TF:M STROJEV O 64000 KRANJ TEL. 064/23 085 od 9> - 12.. ure LJUBLJANSKA 22 fasadne obloge OGLED IN PRODAJA GRADBINEC. SPODNJI PLAVŽ 4 JESENICE IEHMIIK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta z, 64220 Škofja Loka na podlagi sklepa DS z dne 29. 10. 1990 razpisuje JAVNO DRAŽBO 1. za prodajo dvosobnega stanovanja v izmeri 53,3 m2 na Novem svetu 8 v Šk. Loki. Izklicna cena stanovanja je 534.672,40 din. II. za prodajo 4 kovinskih cistern za kurilno olje. Prostornina cisterne je 23.000 I. Izklicna cena za eno cisterno znaša 20.000 din. Javna dražba za prodajo stanovanja bo v ponedeljek, 19. II. 1990, ob 8. uri na upravi SGP Tehnik Škofja Loka, Stara c. 2. Dražba za prodajo cistern bo v ponedeljek, 19. 11. 1990, ob 8. uri v obratu Stari dvor, Kidričeva 45. Ponudniki, ki bodo sodelovali na dražbi, morajo najkasneje do začetka dražbe plačati varščino v višini 20 % od izklicne cene v blagajni podjetja. Uspelemu ponudniku se varščina vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa jo bomo vrnili po zaključku javne dražbe. Kupoprodajno pogodbo bomo sklenili v treh dneh po dražbi, celotno kupnino pa bo treba plačati v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. mesto na POflfU- galskem sbedisce POKRAJINE ALTO ALENTEJO ŽENSKA KI OKREVA PO PRESTANI BOLEZNI LOKALNA REAKCIJA TKIVA KATAR SL FILM IGRALKA RlNA cankarjev roman PRIVRŽEN-KARA SUMA IVAN TAVČAR SNOV SKA TERO SI po MA0AMO p« ZRAČENJU AVTOR KRIŽANKE R NCH* NALE/UI VA OTROŠKA II' 'i i /i u NOIJANSKI i". i Ml V ,( .1 HNI AMERIKI SLOV SIIKAR jTERNEN sod slov pesnik NAPRAVA ZA PREZRA ĆEVANJE I JUHI J VflEBLA dOVNlCA SVETOVNA REKA V GR MIT0L KI OBLIVA VES SVET IV.Ni'V IME KOROŠKE KARLf ARHAR m sa mostana BEOGRAJSKI PSI HOlOG INIKOLAI AM IGRAL KA BLVTM PRVI RIM ZALOŽNIK •,HAI.R| ■»' MATERIAL^ MURNU PODOBEN HROšCEK SMUČARKA ZAVADLAV POVEZAVA MED VEČ VSf.RINAMI ST ČEŠKI SAHIST IN ŠAH TEORETIK IRICHARD) ŽILA d0-VODNICA f i: yj RASTLINA KNJIŽEV NIK VELI KANOVlC LETOVIŠČE DBVRBSKEM JEZERU IVRBAl ČASOPISNI OGLAS INSERAT KRAJ PRI BREŽICAH UŽIVALEC MAMIL 0UMAS0V MUŠKETIR SL PISA TEUICA PEROCI SATIRIK BUCHWAL0 ŠP SKLA DATEU IPABLOI boksar PREBIVAL KA HRANE NORV JEZIKOSLOVEC odprt balkon ploščad STAR SLOVAN OPRAN STKA CALLAS PREBIVALEC ISTRE MESTO V KONGU HIŠNO ČELO DARKO NOVAK REKA NA TAJSKEM UUD GLASBILO S STRUNAMI ITALU ILUSTRIRA NA REVUA HLADNO OROŽJE IGRA S KARTAMI maked nar junak -mri'',' ENOVA-LENINI RADIKAL ETILENA KRAUI19 IN 20 0INA STUEV ST EGIPTU IGRALKA KISIC ROMAN C ANETA GR JUNAK PRED TROJO AMBROŽ KLAVIRIST SL GLEDAL REŽISER ISLAVKOI II Alf RlNA PAVLOVA NIKOLA TESLA PREDPLAČILO ONDREJ NEPELA DRŽAVA NA DALJNJEM VZHODU LARS ONSAGER SOVRAŽNI CA ŽELEZA angl film režiser VRSTA OTROŠKE GRE LOVLJENJE KRILO RIMSKE KONJENICE Marija in Andrej Štremfelj iz Kranja, prvi zakonski par na Mount Everestu, najvišji gori sveta Gora ne dovoljuje misli na dom Marija in Andrej Štremfelj z Orehka pri Kranju sta kot člana mednarodne slovensko-itali-janske odprave Alpe Jadran Sagarmatha 1990 skupaj stopila na 8848 metrov visoki Mount Everest, kar je prvi primer v zgodovini svetovnega višinskega prvaka. Dobro leto sta vse podrejala temu vzponu in 7. oktobra uspela. Družini Perčič (tak je bil dekliški priimek Marije Štremfelj) in Štremfelj sta gorniški družini. Koliko nazaj seže vajina navezanost na hribe, gore, alpinizem? Marija: "V hribe smo hodili že od malega, najprej v okolici Kranja, potem pa na vedno višje, z alpinizmom pa sem se začela ukvarjati pred 15 leti." Andrej: "Začetki so bili podobni. Oče je doma iz Davče izpod Porezna in smo kot otroci tam začeli hoditi v hribe, plezati sem pa začel leta 1972." Če ne bi bilo gora in gorništva, vsaj tako sklepam, tudi vidva danes ne bi bila mož in žena. Marija: "Moj brat Tone Perčič je plezal skupaj z Nejcem Za-plotnikom in takrat je bil tudi načelnik alpinističnega odseka in se je pogosto dogajalo, da so se potem fantje dobivali pri nas doma. Tam sva se z Andrejem srečala." Andrej: "Jaz sem v bistvu hodil na Marijin dom že precej prej, preden sem jo poznal. Pri Mariji je bilo kar veliko bratov in sester, kar deset, in ni bilo kar lahko vseh spoznati. S Tonetom Perčičem sva precej plezala svoje čase in sva se na ta način spoznala." Himalaja je za uveljavitev vsakega alpinista ena ključnih postaj. Tudi za vaju, čeprav sta oba, še posebej pa Andrej, že bila v najvišjem gorovju sveta. Marija:"\ Himalaji lahko izbiraš različne cilje. Lahko so tehnično težki, lahko so lažji, predvsem pa je tam vse, za kar se odločiš, zelo visoko. Višina je tam eden glavnih faktorjev, zakaj se odločaš za Himalajo. Razdalje, veliko hoje, to pač sodi zraven. To so tako veliki hribi, da je potrebnih več dni, da dosežeš cilj. Himalaizem je pač ena od panog alpinizma. Zadnje čase pa je vedno več poskusov, ko se uveljavlja alpski stil, čim hitreje priti na vrh. Tomo recimo to počenja." Andrej: "Zdi se mi, da ima Himalaja določen čar zaradi svoje višine. Pod 3500 metri se tam dejansko nič ne začne. To so navadni hribi, kot recimo v naših razmerah Lubnik. Vse je potencirano. Alpe so potencirane, stene recimo. 500 metrske ni oziroma je nezanimiva, ampak so vse višje. Ker pa človek vedno stremi za nečim težjim, višjim, je pa to cilj, ki vleče zato, ker je višji, in je že zato težji, ker je smer daljša, ker je ple- Marija Štremfelj je stara 33 let in je profesorica biologuc na Gimnaziji Kranj. Za seboj ima sedaj dva himalajska vrhova Leta 1986 je bila na 8047 metrov visokem Broad Peaku, letos oktobra pa na Everestu. Leta 1982 je bila z našo odpravo na Piku Komunizma (7945 metrov) v Pamirju Andrej Štremfelj je star 34 let in je profesor telesne vzgoje na Srednji lesarski soli v Škofji Loki Njegova bera vzponov /e izjemna Sedemkrat je bil v Himalaji, osvojil pa je pet vrhov, od tega Everest dvakrat. Leta 19 77 je bil na Hulden Peaku. dve leti kasne/e po prvenstveni smeri prvič na Everestu, leta 1981 je v južni steni I. hotseja zlezel do višine 8150 metrov, leta 1983 je bil na Piku Komunizma, teta 1985je preplezal prvenstveno smer v vzhodni steni l\mlit girija, leta 1986 je bil na Broad Peaku in (iašerbrunu II. lani na Šiša Pangmi m letos na Everestu. zanje daljše. Skratka, vse postane bolj zahtevno. Po svoje pa tudi dežela sama vleče. Za to moraš pa biti malo drugačen. Da tudi v tem uživaš. So nekateri, ki izključno vidijo samo steno in samo ona mu nekaj pomeni, tako da bi se najraje pripeljal pod steno in od tam začel. Meni pa se zdi zanimiva tudi dežela sama. To je tisto, kar me vleče." Katere kvalitete mora imeti alpinist, da je kos taki Himalaji, kjer je vse višje, težje, daljše? Marija: "Mislim, da mora biti vsak človek, ki se odloča za Himalajo, zelo dobro fizično pripravljen, potem mora dobro prenašati višino. Predvsem pa mora biti popolnoma zdrav. Zelo pomembna lastnost, ki jo mora imeti, pa je potrpežljivost. V višini postanejo tako normalne stvari, ki jih mi v dolini spotoma naredimo, se jih včasih celo ne zavedamo, recimo oblačenje, fiziološke potrebe, zelo pomembne, se potencirajo, postanejo zahtevne. Lahko tudi usodne." Andrej: "Predvsem je pomembna sposobnost organizma za prilagajanje na višino. Zaenkrat še niso ugotovili, kaj je to, kakšno sposobnost mora človek imeti. Ne da se vzeti dveh ljudi, ki še nikoli nista bila na višini, ju v dolini stestirati in reči: ti boš dobro prenašal višino, ti pa ne. To vsak šele tam ugotovi. Z večkratnim obiskom večjih višin avtomatsko postajaš vedno bolj prilagodljiv. Tisti, ki je že večkrat bil na višini, se hitreje prilagaja. To pa je obenem tudi psihična prednost. Če je nekdo že bil na višini, pa vidi, da jo dobro prenaša, ima zanesljivo prednost pred tistim, ki je še v negotovosti, ali bo prenašal ali ne, oziro-uki pred tistim, ki je enkrat že bil, pa višino slabo prenaša. Tistega je zanesljivo strah, kako bo sedaj. Na višini je dosti neprijetnosti. Slabost je, bruhaš, glava te boli. Ce take stvari pričakuješ, zanesljivo slabše vpliva, kot če veš, da bo normal no." Za vama je družinski vzpon na Everest, prvi v zgodovini vzponov na najvišjo goro sveta. Andrej je bil drugič na njej, Marija pa prvič. Kako sta doživljala vzpon na vrh, kako gledata nanj danes? Marija: "Zaključni v/pon, to sc pravi odhod iz baze in potem vrh in sestop, je trajal 4 dni. Krenili smo 5. oktobra in tisti dan smo šli do tabora 2. Drugi dan smo, mislim, naredili zelo pametno potezo, kar se je kasneje izkazalo, in tudi zelo zahtevno, šli smo namreč direktno i/ tabora 2 kar na lahor 4. V ta boru 3 smo se samo pogreli, ker nas je zelo /oblo, in malo pojedli, in ta dan premagali vi šinsko razliko od 6350 metrov na 7907! To je izredno veliko, pa še višina je zahtevna. Zato smo bili precej utrujeni. Noč na tej višini nismo kaj prida spali, pa še močno je začelo pihan, lako da smo bili že v dvomih, ali bomo naslednji dan sploh lahko šli naprej. Nasled nji dan je bil odločilni dan, ker suni šli s tabora 4 na vrh. Gre n 900 metrov višinske razlike, to je ključni zadnji del, za katerega mora biti vreme ugodno. Zjutraj je k sreči nehalo pihati in smo ob štirih /|uti.i| odšli m tabora 4. Na vrh prišli ob H h po lokalnem času Pri nas je bi la ura devet dopoldne. 7. okto bra. Kasneje smo ugotovili, da smo pametno ravnali. Osmega oktobra, ko je poskušal naš prijatelj iz Italije Lorenzo Mazzo leni na vrh, je že tako pihalo. da je moral na južnem vrhu obrniti, na 7760 metrih. Manjkalo mu je 90 višinskih metrov do vrha, čeprav je do njega izredno oster greben, in bi bilo tvegano iti v takem hudem vetru naprej. Če bi šli od tabora do tabora, bi zamudili en dan in tudi mi ne bi več dosegli vrha. 7. oktober je bil zadnji dan, ko se je še lahko šlo na vrh. Od tega dne dalje smo bili mi v bazi še 10 dni, pihalo je, in nihče ni več dosegel vrha." Andrej: "Preden smo šli iz baze na vrh, smo bili pred tem že enkrat v taboru 3 z namenom, da poskusimo proti vrhu, pa je bil tako močan veter, da so vsi iz južnega sedla morali sestopiti in mi sploh nismo šli gori. Lorenzo je kljub temu vztrajal in je šel gori in je' s tem mogoče ka od leta do leta, od sezone do sezone. So razlike od spomladi do jeseni. Veliko je snega in orientacijsko ni bilo težav. Po svoje je jesenska sezona boljša. Na vrh so hodili 9 ur. Lahko bi za dve uri skrajšali, če bi vzel vsak samo eno jeklenko kisika. Zadoščala bi ena, nazaj pa ga tako ne rabiš. Doma in tudi tam sem še imel namen, da bi prišel brez kisika. Da bom poskušal. Premislil, zaradi mraza. Je pa tako pihalo, da smo sploh dvomili v uspeh. Od vseh treh je najlažje prišla na vrh Marija. Jaz sem hodil prvi, od začetka dosti dobro. Marija je bila druga, Janez Jeglič pa tretji, šerpa pa daleč spredaj, ker je izredno močan fant. Na sredi ne vem, ali mu je zmanjkalo motivacije, ne vem, izredno težko sem hodil. Če bi Marija Štremfljeva družina: oče Andrej, sin Anže in hčerka Katarina ter mama Marija. - Slika: G. Sinik Katarina in Anže Marija in Andrej Štremfelj imata dva otroka: 10-lelno katarino in 7- letnega Anžeta. Hodita v 4. in L razred osnovne šole na Orehku. Dolgčas nama je bito, sta povedala, ko mamice in očija ni bilo doma. Veliko sta pisala v Nepal in srečna sta bila, če sta dobila z daljne dežele^tudi pozdrave od staršev. Tri mesece so zanju skrbeli Andrejeva starša Pavla in Franc, pa teta in sestrična. Katarina in Anže že plezata. Najpogosie/e v plezalnih vrtcih, na Ospu, na Črnem kalu. pa tudi v gore že hodita. Katarina je bila že na Triglavu, Anže pa ho šel drugo leto. Že letos bi šel. pa je zbolel. Mogoče bova šla tudi midva kdaj v Himalajo, pravita. zapravil vrh, ker je en dan izgubil. In dan kasneje je /ato šel i/ baze in je zamudil vrh. ker je potreboval dan počitka več. /ato smo ves čas razmišljali: če gremo v bazo, ali ne bomo tudi mi tisti, ki bomo vrh zamudili. Po izkušnjah sem vedel, da ne bo veliko dni primernih /a vrh in vedel sem tudi, da bo enkrat veter ponehal, in da je treba ta vzpon ujeti. Kljub temu smo šli v bazo 2, ki je 1000 metrov nižje in se pri po-čivanju zelo pozna. Med vzponom od tabora 2 do tabora \ sem bil malo presenečen u.nl mrazom. Vse je močno zeblo in vsak jedobil celo malo črn noht na nogah. V tro|ki smo porabili naj manj pol tire za gretje in masa ŽO nog. Mogoče smo malo pod cenievali mraz na listi višini, je Dl res, da smo zgoda| sli in d.i smo pfOtfktOljC za čevlje obuli šele na taboru 3. Pot je bila v redu. Ni se prediralo, ker je bila shojena pot. Do sedla in na prej pa mora vsak priti čisto sam. Od tam naprej ni vrvi. Vendar je bilo na Broad foajeu proti vrhu težje. Sestop ni bil problematičen. Na vrhu smo imeli kisika čez glavo, na vrhu smo bili eno uro in smo bih ves čas brez kisika Sestop naju z Marijo sploh ni skrbel. Na Hroad Peaku in Siša Pangmi pa je vrh samo pol dela in je skrb /a sestop bistveno večja. Pri tem številu odprav |c lažje priti na vrh, kot bi bila ena sama Presenetila nas je ostrina grebena z južnega na glavni vrh. Na slikah je videti ta greben čisto položen, vendar je to ra/li- šla naprej, bi pred menoj prišla. Enostavno mi je zmanjkalo vsega. Do južnega vrha. 200, 300 metrov sem imel krizo, potem je bilo v redu. Janez je prišel pol ure za nama." Uro sta bila na vrhu. Kakšni so občutki na vrhu, kaj sta oziroma ste počeli na vrhu? Andrej: "Ko s\.i muha prišla na vrh, je bil šerpa že na vrhu. Pa šc štirje od drugih odpi.iv Veselje, objemanje, razgled je bil čudovit. Slikanje. Se neke reklamne posnetke sem moral narediti. Slikal sem toliko in dosti brc/ rokavic, tako me je začelo zebsti, da sem čutil nn.i *vljince in sem moral podihati malo kisika." Marija: "Jaz sem bila lako motivirana s tem ciljem, saj sva o tem r,i/misl|.il.i /e leto dni. Zadnji dan me je prav vleklo gon Brc/ težav sem šla, ker me ic /a vsak dela|l /.mimalo, kaj sledi potem. Spominjam i« občutkov / iiižncg.i vrha, ko sem vedela, da je samo še °0 me trov do vrha Kakšen jc ta iic ben in kakšen vrh, me je tako zanimalo, da sem brez težav sla Seveda ne tako, kot bi šla na Jošta Imela sem le M kaj te žav / dihanjem. Imeli smo kisik, vendar sem pričakovala, da bom s kisikom lažje dihala. Morali srno se na vs.ikih nekaj metrov ustavljati, nadihati. Se največ težav sem imela z aklimatizacijo. Moj organizem se dosti težko prilagodi na višino Ko se pa prilagodi, |c pa super. Tudi na sedlu noči ni bilo treba preživeti s kisikom, čeprav sem na to računala. Ko sem pa začela hoditi na hrib, sem imela velike težave: bruhala sem, glava me je bolela, praktično sem bila dvakrat čisto nezavestna." Oba hkrati sta šla od doma. Pred tem sta izmenično odhajala v gore. Doma sta pustila otroka. Ali človek med tako nalogo, daleč od doma, pogosto misli na dom, na domače? Tudi na to, da se eden ali oba ne bi vrnila? Marija: "Na to sva mislila že prej. Vsak, kdor gre v hribe, ima možnost, da se mu lahko tudi kaj zgodi. To so objektivne nevarnosti. Jaz vedno razmišljam tako, da objektivne nevarnosti lahko zmanjšaš z zelo dobro pripravljenostjo, prav tako subjektivne, ki jih narediš zaradi sebe. Če si dobro pripravljen, si zelo hiter, in če si hiter, zmanjšaš tudi objektivne nevarnosti. Vedela sva, v kaj greva. Poznala sva smer. Med samim vzponom, vsaj dokler nisva prišla na vrh, sem se sama izogibala razmišljanju o domu. Če sem se že odločila, da grem na to odpravo, bi si z razmišljanjem o domu in otrocih delo samo otežila. To je dodatno psihično breme." Andrej: "Z dobro pripravljenostjo res zmanjšaš objektivne nevarnosti. Objektivno je nevarna pot skozi ledeni slap. Če si sposoben priti skozi v dveh urah, je to bistveno manjše tveganje, kot tri ali štiri ure. Je pa res, da tvegaš. Tvegamo pa v vsakdanjem življenju vsi. Vsak nekje. Razmišljanje o otrocih na odpravi gotovo ni dobro. Da bi se z mislijo vračal domov. Dokler ne prideš na vrh, na to niti ni časa preveč misliti. Problem je dolgo obdobje slabega vremena. Mene včasih vržejo s tira kakšne sanje, vendar, ko se zbudiš, te strezni kruta realnost na ledeniku," Sta s tem dosežkom opravila s Himalajo? Bosta skupaj ali posamezno še kdaj šla tja? Marija: "Jaz sicer ne hodim zelo pogosto na odprave. Zadnja moja odprava je bila leta 1986. Mislim, da bo še veliko časa preteklo, če se bom odločila še za kakšno odpravo." Andrej: "Verjetno se bom spomladi pridružil odpravi na Kančenzengo, tretjo goro sveta. Res je, da varianta, da bi oba hodila vsako leto, odpade. Otrok se res ne da tako dolgo puščati samih. V štirih letih sva odšla dvakrat po tri mesect in taki presledki med odhodi pa ne škodujejo preveč niti otrokom niti nama." Kam umeščata, po pomembnosti, med vajine vzpone zadnji skupni uspeh na Everestu? Marija: "Zame je na prvem mestu. Jaz nisem bila v Himalaji velikokrat. V Karakoru-mu sem sicer bila nad K00O, vendar, osemlisočaki se delijo na nižje in višje, listi okrog HOOO so bistveno lažji. Konec koncev smo mi na tej višini spali Stopnjujejo pa se težave z vsakimi stotimi metri. Visoki osemlisočaki so bolj zahtevni in mednje sodi I verest." Andrej "Prvi vzpon na Lverest je bil bistveno težji in vrednejši /ame. To je bilo leta 1979. < t bi gledal na la v/pon / alpinističnega stališč.i, potCm je to dosti povprečen v/pon S kisi kom po normalni imaii na Everest V/pon po južni steni Sifta Pangme v alpskem siiln je bistveno več vreden. Vzpon na Hio.nl Peak |c pnbližno enake vrednosti, lam naredili vse brez kisika. Mene |e Lverest zanimal v glavnem zaradi Marije. Vedel sem , da ima več možnosti, če grem zraven. Želel sem pa poskusiti, kako to /gleda bre/ kisika. Za uresničitev takaai nacrti i>a bi bito bolje, če bi bil sam. Le nc moreš preveč ekspeiimeiitirali, bolj na zanesljivo moraš iti. Tudi odprava sama ni bila prav po sebej močna ekipa. V začetku mislili |>le/ati .imensko smer m smo tam splezali eno prvenstveno varianto Potem smo premislili, ket precej članov ni Dobrodošla doma čeprav je bilo z napoved^0 uro vrnitve odprave v ^ greb, Ljubljano in Kranj kaj zapletov, je bil sprejem alpinistov prisrC, Na Orehku je bila v poMf tjek zvečer prava vaška J šta", z baklami. muz'^0,!fa. govori, veselico skratka, " riji pa so v torek na krafifi gimnaziji priredili Prisr% sprejem. Posebej ga za ali 24. novembra načrtuje di Planinsko društvo Kt^r katerega prizadevna ođ sta Marija in Andrej. bilo doraslih nalogi. MisljJ da jih veliko tudi ni vedelo. • liko je Everest visok, po v1.. že, kaj pa to pomeni, pa "c' Na odpravi so dobili še d***5 obremenitev. Vodja inž. '° j Jamnik je zbolel in si & prevzeti nalogo vodje odpr' Andrej: "To je bilo še doffi breme, vendar smo ime'1, srečo izredno dobro '* šerp, vodjo sem poznal ** Siša Pangme in je človek sem mu 100-odstotno z31^ I . 100-odstotno zaujj sem ga včasih celo za mal° ^ -----o—---------- i mv alpinistični nasvet vpraša'« \{ njih bi bilo zelo težko ' uspešno. Tako malo. kot na tej odpravi, mi nosil'-še ni naredilo. Sedaj sm° P^ zaprav hodili s praznimi r>a ,( tniki. Nekateri člani odp . pa sami tudi niso bili Kaj ^ sposobni nositi. Kot vodj3 a moral misliti tudi na drugm za druge. Ostali so bili ne' ^ šeni. Če bi šel jaz na hrib '^f bil Tomaž v bazi, bi šerpe ^ le, kaj prinesti gor, kaj nafLt Tako so vedno mene spj* ^ li. Ko smo šli mi na v kolik0 nihče ni razmišljal, .. ka je še na hribu. Ga je d°sl j} tistega, ki bo šel za nam1 -J ga bo imel ali ne. Ko sm0yJ vrha, pa so mene spra s*, kako je s kisikom. Vse so"1 prepustili." Kakšno prihodnost n*90> ^ ta himalaizmu, odpravami jj malajo? Kaj sodita o sai° I tokovih v alpinizmu, 0 vrhov v enem zamahu, ■J ji športnem plezanju? M'r" /anj /elo ogreta. Andrej: Velo rad se uMjJJJ s športnim plezanjem j «0 strahotno, volje imam °c} j> trenirati, sem pa že prcS' Jtf bi bil vrhunsko dober i" P^ JJ ren za tekmovanja. Ti P.,,f takšen himalajski vzpon c1 ? no večje zadoščenje, k-0|[ P^jr mo plezanje v majhni«A cah, To je kompletno do*1' ^ Nič se ne ponavlja. Vse J kič novo." "Med ženska"11,,,,' konkurenca ko Marija: manjša KunMiitiivu moškimi, /ato sem lahk° fli' špici. Bila. Sedaj moje tO^f so sposobne za velike0 nitve Prosto ple/anje in gremo lahko vsi štiCJ6-^ očitno malo talenta, j^jblf če Do stene pride tn^J^ ■A lom imam se dosti velik° Ji vosi. Iako velike odpfj J majo prihodnosti. Gre njtff čim hitrejšega in čim ,n ^i^1, moštva. 14 članov |C kar kot je bila naša." Andrej. "Gledano s s,al,JfW nunskega alpinizma skrb dosežkov, take °dPj# majo prihodnosti 1 '^./.r vrednost je, če nekai "I1, p-alpskem slogu Sedal splezali južno steno l |e bila ogromna ekip* smer, in so vse opreiidj. .^i mi, imeli so tri ekip* !~ v/p'. 11 so, se menjali. To )c k|ct m možnosti I o pa nima več pa ,c odprave, tudi "''j,,!!1 stremne alpiniste. ""fl-tf^I vendar v stilu komerci piav Včasih Himalaja ogrem^ Sedaj V ,e ti u.i I \ erest i lolu • > i nec Sed.i| že je king ekspedicij. ena taka tam Vsak . lo ooo dolarjev Bil° P, #J gorskih vodnikov, kl „, pfy in organizirali. V i'kt , m pa bodo še velikeqj|| K1 \eliko nosači." O J NJEM ^ek, 9. novembra 1990 OBVESTLA, OGLASI 11. STRAN '®®K®3Syj©IEnGLAS Trgovsko podjetje TRGOVINA BEŠOP Kranj, Huje 23/a, tel. 35-206 POSEBNO UGODNA PONUDBA od 5.11.90 dalje J Pivo Union • sladkor 1 kg P buteljčna vina • rum 1 liter J domača jajca ™ praški za pranje perila 3 kg 9,00 din 8,90 din od 31,00 din dalje 51,00 din 2,00 din že od 59,70 din dalje bogata izbira - ugodne cene -Parkirni prostor sprejemamo naročila po telefonu in dostavljamo TRGOVINA BEŠOP Del- čas: 7.-21. ure s°bota, nedelja, prazniki 8. OBIŠČITE NAS! 20. ure TEHNIČNA TRGOVINA MARJAN PONUDBA TEDNA: BTV SAMSUNG - 51 cm 5.700 din videorekorder Philips (3 head) 6.200 din videoplayer Philips 4.000 din avtoradio Sharp 2 x 50 W z erjualizerjem 3.000 din daljinski telefoni Anitech (domet 300 m) 1.350 din radioure Anitech 300 din Ne zamudite izredne priložnosti! Obiščite nas vsak dan od 10.-12. in od 15.30-19.30 ure aii v soboto med 9.-12. uro na Vodopivčevi 17 na Mohorjevem klancu v Kranju. podne plošče OGLED IN PRODAJA GRADBINEC. SP0DNII PLAVŽ 4. JESENICE proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA po ŠKOFJA LOKA Degustirana bo LOKA IEjIVA • SAMOPOSTREŽNA PODLI BNIK • SAMOPOSTREŽNA FRANKOVO NASELJE 1 SAMOPOSTREŽNA SVETJE MEDVODE OD 6.11 DO 10.11., od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure V VSEH TRGOVINAH Z ŽIVILI UGODEN NAKUP V,N° brentar krško 1 VlN° M»«-c»fl nepok 0.75 1 «UM a,,,s, i v"ammka i i S0* MARELICA *W|NQ,, STIL P0*^",L*'>* mešana H/0 "0M^BRE8Kfv >'cnamoka m'm l|ubl| Pomurka M »notest 2/( liter 15,10 24,20 !■' •:-'<■ 51,40 )m steki 18,30 din steki 5,90 15,60 ilin kos 10,80 !m steki «6,80 - 8,70 din sieki 2i,flo lin/ko 19,70 lm/kos 5,60 16,00 Jin/I SLADKOR Kristal 50 kg SLADKOR Kristal 2 kg 5 kg VAFIL KOCKE Koesllm 500 gr GRIČ ĆAJMOI'ICIVO Koesllm 350 gr PARIŠ tok. ktku Koestim 500 gr ĆOKOL. MIGNON KotStlin 9,50 ti''"'; 11,50 Jm/kg 23,90 Jin/zav 15,30 Im/zav 30,90 ilm/zav 33,30 Im/kos BONBONI SUMI MIX 23,30 dm/zav žilo 450 g TOALtTNf PAPIR 35,70 I >. 10/1 uvoj NOGAVICE MOŠKE 20,10 NOGAVICE HL. ŽENSKE GALA 12,50 iiin/kos P°SEBNA PONUDBA Jy GORENJE TOP LINE 712 10.346,00 din jy GORENJE FINE LINE 661 9.840,00 din [j GORENJE TEL 552 9.216,00 din llr*d't e mesecev, 1 obrok polog, obrctti 8 %. Pri nakupu t gotovino 5 % popust SAi?hko kuPite v BLAGOVNICI ŽELEZNIKI, ŽELEZNINI MEDVODE in p^,0P0STREŽNIH TRGOVINAH FRANKOVO NASELJE IN u°LUBNlKVŠKOFJI LOKI. fci"AKUP SE ZAHVALJUJEMO IN SE PRIPOROČAMO Se vam zdi, da živite varno? ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Če lahko mirnega srca obkrožite teh sedem točk, ste na dobri poti: Vaša varnost so zavarovani Vsako leto / vašim partnerjem zagotavljata varnost Ko se vam dobite dodat na miren začetek Zagotovili ste šola nje Starost \ as ne skrbi, da boste u/i\ ali varčevalne Tlldi, če bo šlo kaj narobe, prebrodili z i 2 3 4 5 6 7 in prihranki pred inflacijo. se povečujejo. živ I jenskim si vzajemno skupnega živ ljenja rodi otrok, sredstva za novega življenja. sredstva za ol rok. ker že danes veste, sadov e razumne odločitve. v živ ljenju kdaj boste krizo manjšimi težavami, Z i/polnil\i}<» /a\arn\alnc poli««', /i\ljn»>k«^a zu\ Urm an ja pri /a> arn\almVi lii^la\ / ciiiin podpisom lahko i/polilih' vs«»li /gornjih M'iliMlI točk. i=zavarovalnica triglav ^V^/ Ki N /l\III Ml POTREBI II \ \RM\S1 STUDIO NIT KOPER °OBER NAKUP JE PRI LOKI NAKUP GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Namazane delnice Z navodilom o drugačnem izplačilu plač so te dni v Sloveniji začasno ukinili interne, Markovičeve delnice. Pri izplačilih plač je te dni prišlo do zapletov, družbena podjetja, ki so del plač obračunala v internih delnicah so imela težave na SDK. kjer so jim opremljeni z novih navodilom republiškega sekretariata izplačila zavračali, jih nato z napotkom, naj interne delnice spremene v obveznice, le sprejeli. Navodilo je zaradi časovne stiske začasno odloženo, z zanesljivostjo pa že lahko rečemo, da ne bo spremenjeno. Po novem lahko v internih, tako imenovanih Markovičevih delnicah, del plač izplačujejo le tista podjetja, ki so se že preoblikovala v delniške družbe ali pa so mešana podjetja, če pa to niso, pa le s soglasjem Agencije za privatizacijo. Torej ne več vsi po vrsti, kakor se je to dogajalo doslej. SDK je za stališče sekretariata za delo konec oktobra prosila, ker je bil 5. oktobra v slovenski skupščini sprejet ustavni zakon, katerega 5. člen narekuje takšen odnos do ravnanja z internimi delnicami. Zaradi praznikov je pri spoštovanju navodila prišlo do neljubih zapletov, računovodje nekaterih družbenih podjetij so imeli te dni težave, saj so bili z njegovo vsebino seznanjeni šele na okencu SDK. Zato so nekateri z napotkom, naj interne delnice spremene v obveznice, plače še zrinili mimo navodila, z veliko zanesljivostjo pa lahko rečemo, da bo takšno stališče obveljalo. Med internimi delnicami in obveznicami namreč obstaja razlika, ki je zaradi vse hujše denarne stiske mnogih podjetij, zelo pomembna. Pri internih delnicah namreč ni potrebno takoj poravnati prispevkov in davkov, njihovo plačalo je odloženo do konca letošnjega leta. Pri obveznicah pa jih je treba poravnati takoj, kar pomeni, da je potrebne za izplačilo plač zbrati več denarja. Kakšen je bil torej državni namen, si lahko mislimo, čeprav je nemara v ozadju tudi želja nove oblasti, da si poslovodne strukture, ki v glavnem niso "njihove", ne bi nabrale preveč internih delnic. Ob tem se kaže vprašati, kakšen je odnos ljudi do delnic. Saj ti listki niso nič vredni, ne vem. kam bi ga zataknil, saj v trgovino z njim ne morem, sicer pa, kdove kaj se bo še zgodilo do konca leta, smo že lahko poslušali grenko šaljive pripombe na interne delnice. Prva povojna izkušnja z delnicami res ni vredna zaupanja, zato je toliko težje verjeti, da jih bodo ljudje množično kupovali, ko bo sprejet zakon o privatizaciji. Tudi predvojne izkušnje namreč niso spodbudne, v spominu starejših so ostala celo tako negativna mnenja o posebnih "žavbah", s katerimi so namazali delnice, da so jih miši hitreje pojedle. # M. Volčjak | IZ GOSPODARSKEGA SVETA Seminar o marketingu storitev Sredi novembra bo v Centru na Brdu predaval eden najuglednejših ameriških strokovnjakov za marketing storitev dr. Christopher Lovelock, ki predava naHarvard Business School, trenutno pa je gostujoči profesor na vrhunskih poslovnih šolah Loan in IMD v Laussanni. Napisal je že dvanajst knjig, med njimi odmevno Managing services. V razgovoru pred obiskom v Sloveniji je poudaril pomen, ki ga imajo storitvene dejavnosti v gospodarstvih razvitih dežel, ker njihov delež že presega 50 odstotkov. Prepričan je, da bo tudi pri prenovi gospodarske strukture pri nas potrebno učinkoviteje spodbujati to dejavnost, ki je v ZDA in kasneje tudi v Zahodni Evropi prevzela nase breme prezaposlenosti v tradicionalnih industrijskih panogah, kar se zdaj začenja pri nas. Dr. Lovelock sodi, da bo omejitveni dejavnik pomanjkljivo, zelo specifično marketinško in menedžersko znanje o trženju storitev, katerega posebnosti bo orisal v svojem predvanju: neotipljivost, tesne vezi z odjemalci, ni zalog, pomen časovnih dejavnikov itd. WTC Ljubljana na skupščini svetovnega združenja V Minnesoti v ZDA je potekala skupščina združenja svetovnih trgovinskih centrov - World Trade Centers Association, že 21. po vrsti, prvič pa je sodeloval tudi WTC iz Ljubljane. Poslovati je začel septembra letos, spodbuja vključevanje slovenskega gospodarstva v sodobne tokove mednarodne trgovine. Zaenkrat deluje v Smeltovi poslovni zgradbi, posreduje informacijske usluge, svetuje, organizira poslovna srečanje, izobraževanje itd. V svetu je že 227 takih centrov, združenih v mednarodno, nepolitično organizacijo MTCA, ki ima sedež v znamenitih "dvojčkih" na newyorškem Manhattnu. Deluje v 53 državah, po načelu recipročnosti omogoča slehernemu članu združenja, tako tudi VVTC Ljubljana, da na enostaven, učinkovit in poceni način pride do najpomembnejših tržnih informacij z vsega sveta. Na konferenci v Minnesoti je sodelovalo 650 delegatov, poseben de! razprave je bil namenjen hitrim gospodarskim in političnim spremembam v Vzhodni Evropi. Nove možnosti Jugoslavije je predstavil naš veleposlanik v ZDA Dževad Mujezinovič, nastopil je tudi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Generalni sekretar WTC Ljubljana Gregor Simoniti je povedal, da število njihovih članov narašča in da je najbolj iskan dostop do informacijskega sistema WTC Network, za ljubljanski center pa je seveda najpomembnejša zgraditev skupne poslovne stavbe, ki bo imela več kot 30 tisoč površinskih metrov prostorov, zgrajena pa naj bi bila leta 1992. Poslovni razred decembra Letalski prevoznik Adria Airways poslovnega razreda ne bo uvedla z zimskim voznim redom, kakor je napovedala, saj je prišlo do nekaterih težav. Zagotovitev dodatnega prostora za sprejem in odpravo poslovnih potnikov je namreč povezana z obnovo letališke stavbe ljubljanskega letališča, ki bo končana sredi novembra. Zaradi prezasedenosti letal tudi še niso uspeli urediti kuhinj in pregrad v letala. Zdaj pravijo, da bodo to uredili v prvi polovici novembra. Adria tako namerava poslovni razred uvesti z 2. decembrom. Pri izbiri imena niso imeli sreče, na natečaj sta prispela le dva predloga, zato ostajajo pri prvotnem imenu Adria business class. Veliko besed je bilo že izrečenih tudi o uvedbi nekadilskih letov, čeprav je Adria redek prevoznik na svetu, ki kajenje še dopušča, tudi JAT je namreč pred časom že uvedel nekadilske lete. Adria pa se o tem še ni odločila. Še ena zima brez snega bo dokončno pokopala zimski turizem Naša smučišča niso več konkurenčna tujim Ljubljanski sejem za zimski šport in turizem SKI EXPO, ki je te dni na Gospodarsko razstavišče privabil več kot sto domačih in tujih razstavljalcev, vsako leto pomeni uvod v smučarsko sezono. Medtem ko je na razstavnih prostorih vedno več ponudbe za smučanja v tujini, pa naši žičničarji in hotelirji zaskrbljeno gledajo v nebo. ti ponudbe že prej). Pr*™' v prospektih tujih smuca zne razlike v količini in kako vosti čno v prospekt skih centrov ni več najti enega, ki ne bi ob možnostih smučanja na naravnem snegu ponujal tudi alternativne rešitve, kot je smučanja na bližnjih ledenikih in seveda umetno zasneževanje. V prospektih je poleg cen penzionov, najemo/ apartmajev in cen smučarskih kan obvezno tudi pripisano, koliko snežnih topov je "a smučiščih in kolikšen del proge lahko umetno zasnežijo. PokS tega so predstavljene najrazličnejše možnosti ostalih športnih dejavnosti od tenisa, suas- ha, drsanja, plavanja. Naštete Ljubljana, 7. novembra - Seveda je skrbi po treh zimah brez snega veliko iz več razlogov. Najprej so v naših smučarskih centrih dve zimi čakali na boljše čase, ko pa so se zdramili in začeli pripravljati projekte umetnega zasneževanja, pa so ugotovili, da denarja za naložbe ni, saj imajo skoraj vsi ogromne izgube iz minulih let. Če pa se že najde kdo, ki bi vendarle nekaj denarja vložil v zasneževanje, se najde toliko ovir, da jim ni videti konca. Pa naj gre za pridobivanje različnih soglasij ali za protest naravovarstvenikov. Vsem tem težavam se je zadnje dni pridružilo še deževje, ki je naprimer dodobra ohromilo smučišče na Starem vrhu. Seveda že ob listanju različnih prospektov, ki so jih pripravile naše in tuje turistične agencije, ki se predstavljajo na sejmu SKI EXPO hitro ugotovimo, da so naša smučišča v zadnjem času dodobra zaostala za tujimi (čeprav so bile opa- -ou„JU, p-----„ so prireditve od pripravljan prvenstev v hokeju, praznikov ledu, nočni smuki in smučanju z baklami, pa tekmovanji na snegu in najrazličnejše kulturne prireditve. V večini programov je dodana tudi ponudba otroških vrtcev na snegu, pa možnost šole smučanja in izposoj Stanovnik opreme. • V. Zaradi zim brez snega so v velikih težavah tudi proizvajalci smučarske opreme. Kljub vsem težavam pa se tudi Elan predstavlja z novo smučko. Foto: G. Šinik Marsikdo se za zimske počitnice v tujini ne zanima zato, ker se boji visokih cen tako namestitve kot žičnic. Vendar pa so se naše in tuje turistične agencije dodobra prilagodile povpraševanju, tako da je moč najeti apartmaje za štiri osebe za teden dni že za okoli 3 tisočake. Tako lahko pridejo do smučarskih užitkov tudi tisti z bolj praznimi denarnicami, ki jim ni toliko mar razkošje in oddaljenost od smučišč. Kot pravijo poznavalci avstrijskih in italijanskih smučarskih centrov, pa cena za najeme apartmajev ali bivanja v penzionih in hotelih "ne laže". Slovenski in seveda tudi Gorenjski smučarski centri se na letošnjem sejmu SKI EXPO večinoma predstavljajo skromneje kot minula leta, saj večina nimajo pokazati kaj prida novega. Tako manjša smučišča (Zelenica, Soriška planina. Stari vrh, Pokljuka, Zatrnik... ) na sejmu nimajo svojega prostora in predstavnika, s ponudbo smučarskih vozovnic se predstavlja Krvavec, bolj pestra pa je ponudba dveh gorenjskih zimskih turističnih centrov: Kranjske. Gore in Bohinja. Kranjskogorci se letos lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, športno-turističnim-rekrea-tivnim centrom Relax, o namestitvi snežnih topov pa še ni nič dokončno znanega. Polpenzion za eno osebo v Relaxu stane 420 dinarjev na dan, obisk savne in solariuma je 50 dinarjev, obisk fitnesa in drsališč stane 30 dinarjev, petnajstminutna masaža pa 120 dinarjev. C' želite igrati tenis v dvorani preko dneva, boste za uro odšteli lf>u dinarjev, 140 dinarjev je ura tenisa zjutraj, med 16. uro popoldtf in šesto uro zjutraj pa stane ura 180 dinarjev. Na zunanjih ig*' ščih je ura tenisa 40 dinarjev. Še najbolj izvirna predstavitev na letošnjem SKI EXPOje predstavitev Turistično poslovne skupnosti Bohinj in bohinjskega Turističnega društva, saj so na sejmu naredili leseno kočo, obf skovalcem pa ponujajo vse informacije o smučanju na ~ , Voglu ter nastanitvi v tamkajšnjih hotelih. Poleg tega se post? J predstavlja bohinjsko Turistično podjetje Alpinum s svojim telskim programom in kar je še posebej zanimivo, s tako ime' vanim alternativnim programom, ki ga večinoma pripravlja hinjski Alpin sport, obsega pa vse od izletov v prelepe hohinjs vasi, kot so Gorjuše. Koprivnik in Pokljuka, možnost turn£? ^ smučanja, planinske ture z gorskimi vodniki, izlete z gorskt ^ kolesi, jahanje. Nekaj novosti je tudi v hotelskih programih, so vezani predvsem na novosti v prenovljenem in dograjene hotelu Jezero (sauna, solarij, fitness program...). Sicer pa Imaj bohinjski žičničarji. najsi bo Vogel kot Kobla, pripravljene nac te za zasneževanje (Kobla) in gradnjo novih naprav (Vogel)-Voglu trenutno gradijo novo vlečnico in opravljajo vzdrževal dela, vendar pa zaradi pomanjkanja denarja v predalu še napr) ležijo načrti o izgradnji novih povezav med dolino in smučišče ■ kajti gondolska žičnica zadnja leta (ko se je sneg za smučanj obdržal nekaj časa le na Voglu), ni mogla na smučišča prepelji vseh smuke željnih turistov in dnevnih smučarjev. Odraz stanja na naših smučiščih in v turističnih centrih je t rej tudi letošnji SKI EXPO. ki tiste ljubitelje smučanja. ^is0f, ostali zvesti temu športu prepričuje, da naj si tisti, ki hočejo t gotovo na sneg, raje rezervirajo prostor v tujih zimskošportn centrih. Zato, ker bo tam vsaj nekaj snega in zato, ker na obubožana smučišča vsako leto izgubljajo korak s sosednji Kobil i" UGLAS Informacija o zadevi Elan taciJ0 V zadnjem času se v slovenski javnosti po naši oceni napačno prikazuje, v določeni meri pa tudi zlorablja pojem in vloga Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Kranj v zadevi Elan. Dosedanje izjave raznih posameznikov, ocene in sklepi različnih teles, v javnosti ustvarjajo izkrivljeno podobo sodišča, še posebej o vsebini opravljenega dela v zadevi Elan. Pri takšnih informacijah zlasti izstopajo najnovejši sklepi zborov občinske skupščine v Radovljici. Leti predstavljajo klasičen primer vmešavanja izvršilne oblasti v sodne pristojnosti, torej pomenijo napad na delo sodišča, zanesljivo pa takšni sklepi po vsebini razkrivajo tudi popolno nepoznavanje sodne vloge in funkcije na strani tistih, ki so jih sprejeli. Zaradi popolnega in objektivnega informiranja javnosti smo izzvani in ogroženi v sodni funkciji prisiljeni sporočiti sledeče: 1. Stečajni upravitelj je po imenovanju dne 19. 10. 1990 v Elanu začel opravljati dolžnosti 22. 10. 1990. V času do danes je stečajni senat na njegov predlog dovolil dokončanje začetih poslov, in sicer za program smuči, letal, plovil, športnega orodja in trgovine. Po zakonu se med stečajnim postopkom končajo samo tisti posli, ki jih je nujno opraviti, da se prepreči nastala škoda na dolžnikovem premoženju. Dne 5. 11. 1990 je g. Peter Lampič stečajnemu upravitelju predložil osnutek tako imenovane licenčne pogodbe, ki naj bi bila sklenjena s Šport EL 2000, stečajni organi pa so ugotovili, da je ta licenčna pogodba nedorečena glede dokončanih izdelkov, zalog, osnovnih sredstev Elana, enot v tujini ter glede načina uporabe blagovne znamke in obračunavanja oz. plačevanja obveznosti. O tem je bil preko stečajnega sodnika obveščen g. Peter Lampič, ki je 7. 11. 1990 zagotovil, da bo predlagatelj pogodbo konkretiziral v nakazanih smereh. Nadaljnji razgovori v zvezi s tem so bili opravljeni danes. Stečajni organi tako vodijo stečajni postopek po zakonu s polno mero odgovornega in strokovnega dela in je vsako podtikanje o odgovornosti sodišča za škodo grob poskus očrniti sodišče in nanj prevaliti odgovornost za stanje v Elanu. Sicer pa je stečajna zadeva tudi v pritožbenem reševanju pri Višjem sodišču v Ljubljani, ki bo o njej prav tako odločalo na podlagi zakona, javnost pa bo o odločitvi takoj seznanjena. V tej zadevi pa je stečajni upravitelj Vojislav Cvetkov-ski dne 6. 11. 1990 stečajni senat obvestil, da iz zdrav- stvenih razlogov predlaga svojo razrešitev. Sodišče išče novega stečajnega upravite-Ija. Javno pozivanje sodišča, zakaj ne kaznuje bivših odgovornih v Elanu, predstavlja podtikanje očitka sodišču, da zavestno ne izpelje kazenskih postopkov. Sodišče je seznanjeno, da je Uprava za notranje zadeve v Kranju vložila zoper odgovorne Uprava za notranje zadeve v Kranju vložila zoper odgovorne več kazenskih ovadb pri Temeljnem javnem tožilstvu v Kranju, o usodi teh kazenskih ovadb je treba poiskati odgovor pri pristojnem javnem tožilcu, oz. na UNZ Kranj. Sodišče pa po klasičnem pravilu "brez tožnika ni sodnika", trenutno vodi le dve kazenski zadevi, ena je v fazi preiskave, praktično zaključena. O njej bo javni tožilec odločil, ali bo vložil obtožnico ali ne. V kazenski zadevi zoper obtožena Uroša Aljančiča in Pavla Kodra pa je bila že razpisana obravnava za dne 10. 10. 1990, vendar preklicana, ker po mnenju zdravniškega konzilija obdolženi Koder iz zdravstvenih razlogov trenutno ni sposoben kazenskega obravnavanja. Javni tožilec iz Kranja pa je pred dnevi sodišča v Republiki Avstriji zasliši določene priče in za- seže bančno dokumen- Q o poslovanju Elana P ■■ dveh deviznih računov v ^ ni. Takšnemu predlogu sodišče tudi sledilo. ri tet11 3. Vsi postopki, ki so p^1 ^0 sodišču v teku in zaoe ju Elan, so zaradi vsebin« obsega problematike 01> y navani prioritetno ter p 4. V in samo na podlagi zakona- v izogib vsem morebitn'^1 nadaljnjim dezinformacij*"' neutemeljenemu sklicevat na odgovornost sodišča-zličnim uličnim pozivom nedopustnim sklepom lZ silne oblasti, kakor tudi zar di vse večjega nedovoljene* pritiska na sodišče in na ?T gove zakonsko utemeU^ odločitve, poudarjamo, smo, kadarkoli bo to P°ttC^. no v interesu javnosti, P • n še pravljeni še natančneje i" bolj obširno posredovati P datke o načinu dela sodi? ter o osebini problemaf1^ Elana in tako podkrepi*' sporočilo za javnost. Le-'a^ upravičena do točnih in 0 u jektivnih informacij z *?| strani. Sodišče zato s P0'" odgovornostjo neodvisne* dela zavrača sleherni pn" • na izvrševanje sodne fun" je- . Z zakonitim delom s°u „if ustvarja pogoje za delov'3^, pravne države in to vlog0 ■ limo opravljati tudi vnap^jg Temeljno sodišče v Kr* »> Anton s» petek, 9. novembra 1990 13. stran mmmmi GLAS Ko Je bila i. novembra huda ara mimo, je pustila za sabo pravo razdejanje. Prebivalci Davče 1,1 Potoka so bili odrezani... Pomoč prizadetim Rdeči križ Slovenije nadaljuje z akcijo Pomoči, ki jo usklajuje z republ'škim štabom ^civilno zaščito. Takoj po neurju so oapic-rtll'i pošiljke pomoči: jogije, odeje, posteljni-n°, perilo, obutev in hrano občinam Velenje, Mozirje, Žalec, Litiji, Krškemu, Brežicam in Sevnici. Trinajstim najbolj prizadetim občinam (med drugim tudi Škofji Loki in Kamniku) pa je nakazal 1,17 milijona dinarjev. Na akcijo pomoči so se odzvali tudi posa-mezniki in kolektivi (Petrol, Lek, Krka Novo mesto, Adria Airways). Pomoč so ponudili !udi Rdeči križ Srbije, Vojvodine, Makedonija Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Hrvaške in Rdeči križ Jugoslavije... Odzval se je tudi že Rdeči križ Koroške iz Avstri-|e-- Rdeči križ Slovenije je preko Rdečega križa Jugoslavije obvestil tudi Ligo društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Žene-^ malo rekel. Sploh pa si "e znam predstavljati, kako P vse skupaj potekalo, če ne imeli gasilskega terenskeg vozila in brezžičnih zvez. nas je reševalo..." Peter Pejakov iz PUH Ljjjj bljana, ki si je s sodelavce' Aljažem Štarklom že ogle rovati... Morda ne bi »'l0 fl ko, če bi bilo v gozdovih m pobočjih tukaj več reda- ™ stovi oziroma objekti so e mreč projektirani na 100 vode. Razdejanje pa so P /ročile pregrade, ki so jale zaradi dreves in na"^!>je na posameznih delih. Ko j,nJ (nadaljevanje s 13. strani) popolnoma opustošeni. Ni več sledu o vrtovih in o rodovitnih njivah, po katerih je sedaj struga Jezernice in Rakuljce. Isto-tako so uničeni od lanske katastrofe popravljeni vrtovi v Žireh posestanika Primožiča in Ovsenaka, kateremu je odnesla voda tudi veliko lesa. Po vseh hišah je polno vode. Komaj so ljudje, zlasti po trgovinah, rešili najpotrebnejše. Kako je na Ledinici, se ne ve natančno, ker se ne more tja. Vidijo pa se velikanski skladi lesa in kamenja ter plazovi. V dolini Račeve je odneslo več kot lansko leto. Posestniku in lesnemu trgovcu A. Kopaču je odneslo dve žagi in uničilo veliko polja. Posestnik 1. Novak v Stari vasi je še vedno v nevarnosti, da ne zasuje vsa njegova poslopja že nekoliko odtrgani hrib nad njegovim posestvom. Peter Naglic: Smrdelo je po žveplu Peter Naglic, ki je bil tedaj star štiri leta, se silovite povodnji še dobro spominja. »Prej dva meseca ni deževalo. Reže v ilovnati zemlji so bile široke za celo roko. Zato zemlja vode tudi ni mogla požirati, t sadi, podobni eksplozijam, so rušili bregove. V notranjosti hribov je buča-lo in bobnelo. Nastajajoči plini v notranjosti hribov so na raznih mestih bregov bruhali iz zemlje in povzročali usade. Zatem se je Kafurjcva razvalina v Selu pri Žireh po povodnji 27. septembra iz teh odprtin izlilo velikanske količine vode, ki se je valila v dolino. Žirovska dolina je po- stala podobna jezera, ker voda ni mogla tako naglo odteči. Po dolini se je širil smrad, podoben izgorevanju žvepla, ki ga imam še vedno v nosu. Voda je v pičle pol ure tako narasla, da nismo mogli spraviti prašiča iz svinjaka skozi vrata. Okrog hiše je nosilo zelje, korenje, fižolovke, crknjene miši, podgane, modrase...« DPeter Naglic se spominja, da je bila vsa ravnina nad in pod vasjo Žirov v tistih dneh prekrita z 80 centimetri, ponekod pa z več kot metrom vode oziroma blatne godlje. DIz pis nih virov in ustnih izročil je Peter Naglic zbral več podatkov o velikih povodnjih na Zirovskem pred letom 1926 in po njem. Tako so bile oktobra 1852 povsod velike vode, leta 1886. je voda v Jurečevi bajti na Produ v Brekovicah tekla skozi okna v hišo. 18. junija 1925 je odneslo elektrarno Fužinah, Kafurjevo, Brezah vo in Paklarjevo hišo na > Podrlo in odneslo je precej m" stov in z mnogimi usadi sp minjalo relief žirovske kraji« j I oktobra 1960 je bilo na ce» pri cerkvi v Žireh 40 centri«" trov vode. Ob cesti v starih ** reh so imeli po hišah od 50 60 centimetrov vode. Vodahj. segla vse do stare Mesarjeve n še na vasi. Sora je hudo naras tudi z 12. na 13. junij 1982, g septembra, 14. oktobra in s g na 24. oktober 1982, koje V* čez nasipe. Istega leta je P°P,, vljala še 9., 18. in 21. dece« bra. Hudournik Osojnica P |4 poplavljal 14. oktobra m novembra 1982 ter 27. sep1 bra in 6. oktobra 1987. getek.cj. novembra 1990 T 15. STRAN @©miiSS»SSGLAS NAKUPOVALNI VODIČ PO CELOVCU VAM PRIHRANI VELIKO DENARJA IN ČASA Optik Brandstatter V CELOVCU V CENTRU -PERNHARTGASSE6 TEL.:9943-463-55325 CSSILOR h eSSILOR SWPROVSK) OČALA KONTAKTNE LEČE INSTRUMENTI BOLJE VIDITE IN TUDI BOUE IZGLEDATE Časi. v katerih je bil Človek zaradi moCne slabovidnosti marsičesa prikrajšan, so preteklost. kontaktne leče omogočijo praktično nevidno korekturo očesne napake celo pri sportu. mehke kontaktne leče vas ne utesnjujejo kot naprimer očala, ne ovirajo, tudi se ne morejo v očesu zdrobiti. končno se vam ni treba za debelimi stekli očal nič več skrivati. s kontaktnimi lečami obdržite vaš naravni videz tudi pri močni slabovidnosti. FIT 40 Od ESSILOR - LAHKO IN TANKO STEKLO ZA OČALA FIT 40 JE POPOLNOMA NOV STEKLENI MATERIAL. OMOGOČA IZDELAVO OČALNIH STEKEL, KI SO 30 - 40 % TANJŠA. POLEG TEGA NUDI FIT 40 TUDI IZREDNO OPTIČNO KVALITETO. POSEBNO NIZKA IZGUBA BARV JE VELIKA PREDNOST V PRIMERJAVI Z DRUGIMI MATERIALI ZA DEBELEJŠA STEKLA OČAL. BARVNI OBRISI NA MEJAH DVEH ZELO RAZLIČNIH BARV SO S FIT 40 VELIKO MANJŠI. DOBRO POČUTJE, SPROSTITEV, NA VSAKEM KORAKU NEKAJ PRIVLAČNEGA... TO JE CELOVEC - MESTO, S KATERIM ČLOVEK RAD SKLENE PRIJATELJSTVO Zmaj, simbol najjužnejšega avstrijskega deželnega glavnega mesta, je znamenitost. Na kraju, kjer je bil premagan, je zraslo mesto. To pripoveduje legenda. Danes je zmaj miroljuben, foto-geničen spomenik. Zmajev, ki bi bruhali ogenj, n' več, zato pa je mesto očarljivo. Njegovi prebivalci so znali na prijeten način vtkati tradicijo v svoj življenjski slog. ^e cesar Franc Jožef je rad obiskoval Celovec, navdušen nad njegovimi muzeji. Zlasti mu je bil Pri srcu Deželni muzej. Ne samo zaradi številnih Umetniških zakladov, pač pa tudi zaradi nagače-nega vojaškega psa z imenom Prohaska, sPremljevalca slavnega maršala Radetzkvja, po ^terem ima ime svetovno znana koračnica. V Celovcu je več kot dovolj zanimivosti. Na primer razkošne zgodovinske zgradbe v mestnem središču. Srečali se boste z redkimi oblikami stavbarstva iz konca srednjega in začetka novega Veka: z arhitekturo manierizma in historizma. °azen tega je v Celovcu približno petdeset romantičnih arkadnih dvorišč, več kot dvajset gra- dov in več cerkva in samostanov. Brez skrbi si Celovec, to je tudi srečanje s kulturo in umet-privoščite raziskovanje, to mesto si kaže po bli- nostjo, s tradicijo in sedanjostjo, z ubranostjo in žje in podrobneje ogledati. življenjsko silo ter s prijaznimi prebivalci. ^;CEL0yEC,D0MGASSE9 NUDIMO VAM IZREDNO IZBIRO ČEVLJEV. KOT STARI ZNANCI DOBRIH MODELOV - ČEVLJEV POSKRBIMO ZA VSAK OKUS IN ŽELJO PO ŽE ZNANIH UGODNIH CENAH. POSTREŽBA IN SVETOVANJE! U » 6 / KLAGENFURT W0RTHERSEE hermann fritz CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 232, Tel. 9943-463-282710 # VELIKA IZBIRA GUM VSEH DIMENZIJ # ALUMINIJASTA PLATIŠČA ZA VSAK OKUS # VETR0BRANSKA STEKLA ZA VSE MODELE # NAJKVALITETNEJŠA KAR0SERIJSKA POPRAVILA IAIM!l=Hm SEMPERIT IN DRUGE ©MŠ^BMEIIGLAS 16. STRAN CELOVEC SE PREDSTAVLJA Petek, 9. novembra 1990 /1 MM*. MMtj SALON OBLEK BREZPLAČNE SPREMEMBE ŠE ISTI DAN.' ODPRTO: PON. - PET. 9.00 -18.00 SOB. 9.00-12.30 VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU 9.00-18.00 KAKO JE S PARKIRANJEM V CELOVCU KDOR HOČE, DA SE MU ČEVLJI PODAJO KOT "VLITI", NAJ PRIDE K NAM! Schuhaus KEILER CELOVEC - KARFREITSTRASSE 7 (CENTER) GOVORIMO SLOVENSKO PARtCSOHElit tur Bomitsun« Q«bwhr*»pttioittig«x Karxpark* CELOVEC. ROSEMTALERSTR. 205. T • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA % VELIKA IZBIRA VOZIL CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205, Tel.; 9943-463-261913_ • POSEBNI MODELI • SUPER PONUDBA: AX S SUPER OPREMO - export SAMO ATS 82.000.- ALI ŽE OCARINJEN V JUGOSLAVIJI: SAMO ATS 115.600.- 1 INFRA (BIVŠI MOTOMAT) CELOVEC SIEBENHUGELSTRASSE 15 TEL.: 9943-463-23350 PRED ŽELEZNIŠKIM/PODVOZOM LEVO-800 M) Govorimo SLOVENSKO VSE ZA AVTO MEHANIKA IZREDNO NIZKE CENE - IZVOZ - UVOZ SERVISNI DELI DODATNA OPREMA OSTALO VSI DELI ZA GENERALNO BENCINSKIH IN DIESELSKIH MOTORJEV ZA AVTO, TOVORNJAK, TRAKTOR,DELOVNE IN GRADBENE STROJE. , MOTORJI — NOVI IN OBNOVLJENI GLAVE MOTORJA, POLOSOVINE, TESNILA, VENTILI, VODILA, BATI, OBROČKI, LEŽAJI, GLAVNI -I- OLJČNI BENCINSKE IN VODNE ČRPALKE, LEŽAJI ZA KOLESA ŠOBE ZA DIESELSKE MOTORJE... FERODO ZAVORNE OBLOGE IN PLOŠČICE, IZPUŠNE CEVI IN LONCI, ZAVORNE ŽILE, FILTRI VSEH VRST, SKLOPKE, AMORTIZERJI, SVEČKE. JERMENI, METLICE... ELEKTRIKA DODATNE LUČI, MEGLENKE ZADNJE LUČI TUDI ZA TOVORNJAK IN TRAKTOR, ŽARNICE, OGREVALNE SVEČKE... KOMPLETNI HELA PROGRAM, VLEČNE KLJUKE, SMUČARSKI PRITUAŽNIKI, AVTORADIO +-ZVOČNIKI PREVLEKE IN PREPROGE, ALUMINIJASTA PLATIŠČA PO NAROČILU TUDI MASKE IN SPOJLERJI..., KAROSERIJA ZELO VELIKO SKLADIŠČE VSEH KAROSERIJSKIH DELOV IN STEKEL ZAVORNA TEKOČINA, KIT ZA KAROSERIJO, ŠTARTNI KABLJI, RAZLIČNA OLJA, DODATKI ZA NAFTO KEMIČNA ZAŠČITA, NEGA AVTA, LEPILO STEKLA, ITD... SMO NAJUGODNEJŠI. PRIMERJAJTE! VI LAHKO, Ml NE SMEMO! I^tek, 9. novembra 1990 CELOVEC SE PREDSTAVLJA 17. STRAN otroških igrač, avtomobilske opreme do supermarketa z živili in še ^rsičesa za vsak okus in željo, vse pod eno streho - to je veleblagovni-a OUELLE v Celovcu. Tudi za parkiranje je poskrbljeno v lastnem parkir-ern prostoru v kleti in za okrepčilo v lastni restavraciji po zelo konkuren-n'h in dostopnih cenah.--------------------------- POSEBNA NOVEMBRSKA PONUDBA TELEFONI (DO 40 SPOMINOV) od neto ATS 835 FRITEZA DE LONGHI SAMO neto ATS 1332.' . CANDY PRALNI STROJ od neto ATS 3325, - CANDVSUSILEC od neto ATS 4075 CANDY POMIVALNI STROJ od neto ATS 4990 AVTORADIJI - BLAUPUNKT, PHILIPS, GALAXIS od neto ATS 499' CELOVEC, Pernhartgasse tel. 9943/463-57966, Ankershofenstrasse 2, tel. 9943/463-511282 8, 1500 VISEČIH, STENSKIH woll^rwLO IN STROPNIH LUCI tfo*:& Alter platz - danes glavni trg Celovca, rezerviran samo za pešce in z bogato trgovsko ponudbo Kevboards, synthesizer • Vamaha, Casio, Technics, Roland ojačevalci -zvočniki mikrotoni-kitare-koncertne in električne Yamaha, Aria. Shiro. Blokflaute Moeck, flavte Yamaha Velika izbira-nizke cene Celovec. Burggasse 23, tel.: 9943/463-57991 NOV FORD ESCORT SEDAJ PRI VAŠEM CELOVŠKEM GLAVNEM - ZASTOPNIKU FORDA Sintschnig tI|L°^EC' SUDBAHNGURTEL (PRI GLAVNI ŽELEZNIŠKI POSTAJI); ZAH 3"463"32144 Ki Pnw^AJTE GOSPODA OTROBA IN KRUSCHITZA, ^GOVORITA SLOVENSKO VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA NAJVEČJI AVSTRIJSKI OUELLE JE V CENTRU CELOVCA CELOVEC HEILIGENGEISTRPLATZ 4 ZA VAS SMO RADI TU DOBRODOŠLI PRI Quelle ZA PRIJETEN NAKUP DA VAM NAŠO VELIKO PONUDBO ŠE BOLJŠE PREDSTAVIMO, SMO NAŠE NAKUPOVALNE CENTRE NA NOVO UREDILI. NUDIMO VAM: • VSE TEHNIČNE ELEKTRIČNE PREDMETE ZA PROSTI ČAS IN GOSPODINJSKE STROJE • FOTO - OUELLE • MODA • IGRAČE IN ŠPORTNI IZDELKI • URE IN NAKIT • GOSPODINJSKI PREDMETI • TEKSTILNI IZDELKI • ČEVLJI • USNJENI IZDELKI • PAPIRNI IZDELKI • KNJIGE • KUHINJE • NAČRTOVANJE KUHINJ • PARFUMERIJA • ŽIVILA - SUPER MARKET • RESTAVRACIJA • OUELLE - POTOVANJE IN DOPUST KAR 15-krat v Avstriji (S®miisgyj©iEnGLAS 1 s. stran CELOVEC SE PREDSTAVLJA Petek, 9. novembra ZARADI NOVE OTVORITVE POPOLNA RAZPRODAJA KRZNENIH IN USNJENIH MODELOV ENKRATNE PONUDBE CELOVEC -OSEBNA IZKAZNICA glavno mesto Koroške nadmorska višina 446 m površina 120 km2 obseg 81 km najvišja točka Celovca: Križna gora 515 m najnižja točka Celovca:.420 m razdalja med vzhodom in zahodom: 15 km razdalja med severom in jugom: 14,8 km prebivalcev 85.000 skozi mesto teče kar 7 rek in potokov. MAGOMETSCHNIGG"" AUTOTEILE CELOVEC, 10.- OKTOBERSTR. 6, Tel.: 9943-463-511389 NADOMESTNI + SERVISNI DELI, DODATNA OPREMA ZA VSE AVTOMOBILE NAPRIMER: AVTORADIJSKI - KASETOFONI OD 490.- NETO KOMPLET - SEDEŽNE PREVLEKE OD 330.- NETO IZREDNE CENE • TAKOJŠNJA MONTAŽA • GOVORIMO SLOVENSKO £ SL NAKUPU ■ KATEREGAKOLI AVTOR ADI JA = PIONIER ALI-BLAUPUNKTS Samo še do 14. 11.1990! SAlNCJRiNi PELZE CELOVEC-CENTER Dr. - Arthur - Lemisch - Platz 4 QL'ALITAT - CHIC - ELEGANCE RENAULT NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA -RADUI. SONČNE STREHE, SPOJLERJI. PREPROGE... CELOVEC, tel.: 9043-463-544000 St. Veiter Ring 25-27 ZIMSKE GUME IN PLATIŠČA PO SUPER CENAH! ^LANCIA' VVAIDMANNSDOR-FERSTR. 135-CELOVEC Tel. 9943-463-261170 NAJVEČJI ZASTOPNIK NA KOROŠKEM VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL CENE BREZ PRIMERJAVE: FIAT UNO export od 86.000,-LANCIA DEDRA export od 180.000,-NUDIM0 VAM TUDI NADOM. DELE, DODATNO OPREMO IN SERVIS. PETER PETELN Ges. m. b. H. CELOVEC, ROSENTALERSTR. 189, TEL.: 9943-463-282128 (200 m PO PRVEM SEMAFORJU V CELOVCU - NA DESNI STRANI) • VELIKA IZBIRA GUM VSEH ZNAMK IN DIMENZIJ - ZIMSKE IN LETNE m VELIKO SKLADIŠČE ALUMINIJASTIH IN KOVINSKIH PLATIŠČ • RAČUNALNIŠKO CENTRIRANJE GUM TEKOČE IZREDNE NETO CENE GOVORIMO SLOVENSKO - ODPRTO TODI OR SOROTAH. OBIŠČITE NAS, ČAKA VAS PRESENEČENJE! i.'.ir-m=niJl • VELIKA IZBIRA VOZIL • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • GARANCIJA DELA • LAKIRANJE DODATNA OPREMA: SONČNE STREHE, RADIJI. ZVOČNIKI, OKRASNE ČRTE, ALUMINIJASTA PLATIŠČA SPOJLERJI... KJE? AUTOHAUS TREFF CELOVEC ROSENTALERSTR. 48 Tel.: 9943-463-511745 št. 1 NA KOROŠKEM lancAme pams NOVO: POISON EAU DE T01LETTE SAMO ATS 650.- CELOVEC - CENTER PRIESTERHAUSGASSE 1 BAHNHOFSTRASSE 20 Tel.: 9943-463-514209 NOVO: TRESOR EAU DE PARFUM - SPRAY 30 ml SAMO ATS 360.- SUBARU Auto-Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 102, TEL.: 0043-403-2141S • SERVIS • NADOMESTNI DELI • KAROSERU8KI DELI • MEHANIČNA POPRAVILA • KLEPARSKA POPRAVILA • LAKIRANJE VELIKA IZBIRA NOVIH AVTOMOBILOV EKSPORTNE CENE DODATNA OPREMA SPOJLERJI - SPREDNJI, ZADNJI STRESNI, ALUMINIJASTA PLATIŠČA, AVTORADMI * AVTOZVOČNIKI, SPREDNJA MASKA Z ŽAROMETI »GRETJE NA MESTU«, OKRASNE ČRTE MEGLENKE f DOLGE LUČI AVTOPREPROGE ■ TUDI IZ GUMIJA SEDEŽNE PREVLEKE, SNEŽNE VERIGE, GUME VSEH VRST SONČNE STREHE ITD... (Audi) GHSŠ STREICHER bnother PFAFF HOBBY LOCK 783 neto ATS 5.817.- NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE iN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd...____ CELOVEC (center) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL : 9943-463-513648 T6 petek, 9. novembra 1990 19. STRAN r GLAS VILMA STANOVNIK voda, ki se je nabrala za njimi, prebila, to niso bili več 100-le-tni udari... Na območju, ki ga pokriva PUH Ljubljana na Gorenjskem, je največ škode v Selški in Poljanski dolini... Majhne vode so tu postale reke..." Čez Javorjev rob smo potem vseeno prišli, čeprav je Hrvatov France napovedal, da še lisica ne pride čezenj. "Vendar včeraj, dokler nismo vsaj za silo prebili ta del, ne bi mogli," nama pojasni Lojze, Potem ko je bilo treba za "preboj pokazati" prave plezalne veščine... Pri mali Vodni elektrarni Davča pa že srečamo delavce Elektro Distribucija, ki so na pregledu malih elektrarn na tem območju. Veliko omrežja je potrgalo v grapi za Martinj vrh. Pred 14 dnevi smo postavili bregove z betonskimi temelji, nekaj jih danes sploh nismo našli. Pomagala nam je v teh dneh, da srno spet usposobili elektriko za Davčo, tudi ekipa iz Tržiča," so povedali Jože Kan-kelj, Ivan Pintar (obratoval-Ca) in inž. Andrej Bergant, vodja investicij za celo Gorenjsko v skupnih službah Elektro Kranj. "Veliko več &ode kot na malih elektrarnah, smo imeli pravzaprav na distribucijski mreži... "telefon in kamion Pri Jemcu v Davči si potem oddahnemo. Lojze razlaga, kako so od četrtka naprej do- mala vsi pozabili na čas, hrano... Delali so od jutra do pozne noči. Ekipe 18 gasilcev so obiskale prav vsako hišo v Davči. Ni pa je, bilo, ki v četrtek ne bi preživljala hudih trenutkov. Zemeljski plazovi in usadi so na vsakem koraku. Mleko, ki so ga v četrtek peljali v dolino, je ostalo na pol pota, v šupi ob cesti. "V nedeljo smo cel dan reševali Košanovo grapo. Cesto, ki jo je Gozdna urejala pred 14 dnevi, je zdaj odneslo. Potem nas je ves dan kakšnih 20 čistilo 11 metrov odtočnih cevi. 22 kubičnih metrov peska smo nagrebli iz njih... Brezžične zveze so nam največ (poleg gasilskega vozila) pomagale. So nas pa tudi skoraj zapletle, ko smo začeli po končanem delu zvečer ugotavljati, da pri Kriv-čevih pričakujejo naraščaj. Ženske so nagnale, da je čas zelo blizu. Ko smo se po zvezah pogovarjali, kako čimhi-treje priti do njihove domačije, so nas slišali v Železnikih in nas obvestili, da bo čez tri četrt ure pristal v Davči helikopter. Smešno in panično, kajti kasneje smo ugotovili, da je vse skupaj za teden dni prekmalu. Akcijo smo pravočasno ustavili..." Ob 12.30, sredi pogovora se potem pri Jemcu prvič po četrtkovem dopoldnevu oglasi telefon. Zdaj tudi po telefonski zvezi Davča ni več odrezana. Ob 14.30 pa pride v Davčo čez Trebijo, Erma- p V.a kilometra ceste Davčo od Davškega mostu naprej je ujma polj noma uničila. V Javorjevem robu, na najožjem delu ceste v Dav-«je bilo razdejanje najhujše... JELENA JELOVČAN Inž. Peter Pejakov, PUH Ljubljana: "Zaradi lesa in različnih nanosov so nastajale pregrade, za njimi pa ogromna rušilna moč..." riovc, Kladje, Cerkno in Novake tudi prvi kamion. Po ju-^ tranjem sestanku v Železnikih je že prišel na delo Tone Rant iz Zalega Loga 49 s pet-najsttonskim tovornjakom. Davča torej ni več odrezana. Grozijo ji še plazovi, vendar ujma je mimo in začenja se sanacija. Kaže, da bo moč še najprej usposobiti povezavo iz Zalega loga proti Zgagi in če bo odstranjen in saniran plaz proti Jemcu, bodo Davčarji na delo in v šolo morda kmalu lahko šli po tej poti do Zgage, od tod pa naprej z avtobusom v Železnike. Pot proti Zgagi je sicer tudi na nekaj krajih precej načeta, predvsem pa nevarnejša za promet kot na Davški most proti Spodnji Davči, Vendar je ta trenutek največje upanje, da zima, ki je pred vrati, saj je Davčo že pobelil sneg, le ne bo tako dolga... Pred plazom proti Jemcu (iz Zgage navzgor) se, ko je že gost mrak, spet srečamo s člani občinske komisije. Odločitev je soglasna. "Jutri se lotimo plazu... Akcija se začenja... Davčo, Potok, Lušo... je treba odpreti... Ne bo lahko in trajalo bo, da se bodo iz Davče spet lahko z osebnimi avtomobili in avtobusom čez Davški most lahko peljali v Železnike in nazaj. Vendar jih zima ne bi smela še enkrat odrezati... Sora tudi v spodnjem toku ni prizanašala Do vratu v vodi Škofja Loka, Sora, 7. novembra - Tisti, ki v Škofji Loki stanujejo na sotočju obeh Sor, Selščice in Poljanščice, so vajeni, da jim ob večjem deževju voda poplavi tudi vrt. Toda, česa takega, kot se je zgodilo minule dni, ne pomnijo. Ko smo si skoraj teden dni po poplavi ogledovali razdejanje na sotočju, so skoraj vsi čistili okolico domov. "Ob desetih dopoldne sem imel še namen, da grem v Selca na pokopališče. Takrat je voda začela močno naraščati in poplavljati vrt. Preoblekel sem se in skupaj z domačimi smo začeli vse stvari doma v kleti dvigati na stoke. Nekako smo računali, da bo voda narasla do kakšnih deset, največ dvajset centimetrov, kot se je to že zgodilo pred kakšnimi dvajsetimi leti. Takole na dve ali tri leta pa je voda že prišla do garaže ali drvarnice. Letos sin zida hišo in tako smo imeli ob poslopju veliko lesa. Reševali smo, kolikor je bilo mogoče, na pomoč so nam prišli tudi gasilci, tako da smo poskrbeli za najnujnejše. Odneslo nam je precej drva, v kleti nam je poplavilo ozimnico, eno hladilno skrinjo smo rešili... veliko stvari pa je plavalo po kleti. V samih spodnjih hlačah smo brodili po vodi in reševali," se spominja četrtkovega neurja Janko Rant. Pravi tudi, da je težko oceniti, koli- Vinko Veber ko škode jim je neurje naredilo, gotovo pa se ga bodo on in sosedje, ki so tisti dan imeli vode do vratu, še dolgo spominjali z grozo. Da le ni bilo huje, kot po nekaterih drugih krajih, pravijo. Sora, ki si je nato utirala pot proti Suhi (in tam ob mostu zalila klet bližnje hiše) je Najhujše razdejanje je na kopališču v Sori, vendar pa so domačini že izrabili priložnost (nobena stvar ni tako slaba, da ne bi bila za kaj dobra) in odvažajo naplavljeno mivko. naredila precejšnje razdejanje tudi v kraju Sora, prvi krajevni skupnosti, ki ne sodi več v škofjeloško občino, ampak že v občino Ljubljana -Šiška. Vinko Veber, sektorski poveljnik medvoških gasilcev je bil prvi, ki je v četrtek zjutraj šel teren in si ogledal naraščajoče vode: "Voda je od desete ure naprej začela močno naraščati, okrog druge ure smo morali zapreti cesto med Goričanami in Rakovnikom. Aktivirali smo svoje člane, veliko pa so pri reševanju pomagali tudi vsi krajani. Poplavilo je precej kleti, velika škoda je bila pri Strojnem pletilstvu. Tam so bili vsi do pasu v vodi in reševali, kar se je rešiti dalo. Poskrbeli smo tudi za usmerjanje prometa, po pol deveti uri zvečer, ko je voda usahnila, pa smo začeli s črpanjem. Ves čas smo bili na zvezi z Ločani, ki so nas obveščali o tem, kako voda narašča in upada. Največje razdejanje je narasla Sora naredila na kopališču in v okolici, kjer je spodrila cesto, podrla most in praktično uničila vse." "V krajevni skupnosti smo naredili popise poškodovanih hiš in objektov, težko pa je reči, kolikšna je škoda. Ni pa bilo praktično ničesar zavarovanega. Veliko škode je naredila tudi Ločnica s pritoki, ki je na večjih mestih načela urejeno in zaščiteno brezino, na spodjem delu pa je poplavila. Poleg tega je dodobra uničenih nekaj poti, najhuje poti na Osovnik -eno iz Sore in eno iz Ločnice," je povedal predsednik KS Sora Vinko Pekla]. Odlomki iz zapiskov dr. Milana Gregorčiča Ljudje so se reševali na strehe ^Igyjjik dr. Milan Gregorčič je med svojim 50-letnim £jyj*njem v Gorenji vasi doživel tudi povodenj 27. 3gPtembra 1926. leta v Poljanski dolini. Zapiske je S&jgvij v Loških razgledih 1975. leta, iz njih povzema-fno posamezne odlomke. Dne 27. 9. 1926 me je neka-*° ob 5. uri zjutraj zbudil zvo-Jec. Prosili so me, naj grem v Mladje. Ko sem šel čez most ^na Trebiji), sem videl, da je ^ora že zelo narasla, je pa ^rijkalo približno še en meter a° vrha obeh obokov. V nalivu Se,n šel v hrib... Ko sem hotel "azaj cez most sem videl, da je : 0ra med tem tako narasla, bi-P Je nekako okoli osme zjutraj, .? sem bredel po mostu do srečne meC Kot sem čez nekaj dni zvedel Oreh, se je vse začelo s tem, , a Je približno ob polnoči na vePem treščilo v Stari vasi (Žiri) , Homčevo hišo, ki je pogore-,.' Potem pa je neprenehoma ne£ dua,Je- NaJvišja je bila voda oai ,° ob 14. uri, ko je pretr-talT JCZ na Fužini. Voda je bila Jj* visoka, da je bila vsa rav-, a okoli Gorenje vasi do r°nkov eno samo veliko je- kol°ir a Je že tekla okoli S°" ,skega doma v Gorenji vasi. Najhuje je bilo, da so se vsi kanali zamašili in se je zemlja trgala v velikih plazovih. Cesta proti Žirem je na treh mestih po dolgem zdrsela v globino, cesto v Sovodenj pa je od tre-bijskega mostu do Fužin do hriba odplavilo. Povsod so bili neprehodni zemeljski plazovi. Na Selu je cesto zasul zemeljski plaz, ki je prinesel celo gozdno parcelo z bukvami vred in pokril Brezarjevo hišo z gospodarskim poslopjem vred. Na mnogih krajih so bili na cesti veliki plazovi, posebno velik je bil plaz v Srednji vasi, ki je onemogočal vsak promet. V Gorenji vasi je zamašilo tako imenovano Babnikovo grapo, da je potem naneslo več metrov na visoko zemlje in kamenja... Ta dan zaradi silovitega naliva ni prišel k meni noben bolnik. Kljub nalivu sem opazoval s Tabora, kako voda narašča in trga vse, kar bi jo oviralo pri Ledinica v šestdesetih letih njenem teku. Videl sem, kako narašča pri Kalarjevi žagi, ob kateri so bili trije veliki skladi desk. Narasla voda je vsakega od teh skladov dvignila in odnesla v glavni tok do tja, kjer se Brebovščica izteka v Soro (tako imenovani Zajčji brod). Tam se y: vsak od skladov razsul. Ko ni bilo več desk, je ostala samo še žaga. Ko se je voda še dvignila do strehe, se je žaga stre- sla in jo je vodni tok odnesel do Zajčjega broda, kjer se je sesula in izginila v valovih. Pri Strojarju v Gorenji vasi je prišla voda do strehe, enako tudi pri gasilskem domu. Mostarje-vega Franceta, ki je imel svojo delavnico tik ob mostu, so vojaki reševali skozi streho, da ne bi utonil v hiši, v kateri se je voda hitro dvigala... V Poljanah se je razlila Sora Že kronist Janez Vajkard Valvasor popisuje katastrofalno povodenj septembra 1658: "Pri Škofji Loki se je utrgat oblak, ki je prinesel reki Poljanščici toliko vode, da je odnesla mnogo hiš, mlinov in hlevov z ljudmi in živino vred. Videti je bilo plavati mnogo kmetskih hiš ter je bilo več milj daleč najti utopljence." (Kranjčeve izdaje iz let 1877-1879, stran 601) To povodenj prikazuje nazorno tudi slika na isti strani te knjige. Po sliki sodeč so prikazane Poljane, in sicer tam, kjer se Hotoveljščica izliva v Soro, v ozadju pa so videti Blegoš in sosednji vrhovi. v široko jezero ter je pri hiši trgovca Dolinarja prišla skoraj do prvega nadstropja ter preplavila trgovino. Na srečo je bila hiša solidno zgrajena, gradil jo je nekaj let prej inž. Ka-sal, ki je zgradil tudi betonski most na Trebiji. V Todražu je odneslo Kovaču mlin in žago in je bilo na tem mestu videti le še razmetano kamenje in mlinske kamne, ki jih voda ni mogla odplaviti. Tudi Dolenja Dobrava je bila zelo prizadeta, saj sem s Tabora videl, kako so se ljudje reševali na strehe, boječ se za golo življenje in v strahu, da bo odneslo hiše. Hotoveljščica je razdirala po mlinih in žagah v Hotovlji. Zdelalo je kovačijo sekirnega kovača Kr-melja in Fortunov mlin. Kovaču Krmelju je pod hišo odnesla cesto in je usad odtrgal celo stran hiše, da se je videlo od zurfaj v hišo. Pri Mostarju v Hobovšah si je Hobovščica utrla strugo kar skozi sredo hiše. Na Selu pri Žireh je pritok So- re, v kateri se v sušnem poletju ne bi mogel odžejati, odnesel kar štiri hiše, med njimi tudi Kafurjevo gostilno... Dne 28. 9. 1926, dan po silni poplavi, je bil torek, pa so mi zagotovili, da na noben način ne bom mogel priti v Ziri (kjer sern vsak torek in petek dežu-ral). Dne 1. oktobra (v petek) pa sem spet ordiniral v Zireh. Seveda sem moral precejšen kos poti pešačiti, večkrat gazeč blato in pri Maharjevi grapi, kjer je bil najbolj strm usad, sem si moral pomagati z lestvijo, ki jo je verjetno s hriba nekdo prinesel. Enako sem moral pešačiti tudi v Oselico, Sovodenj itd. Po dolini so bile vse njive dobesedno zasute s kamenjem. Ljudje so bili obupani, a so se spet lotili dela, da odstranijo vse, kar je nanesla Sora. Pri tem je ljudem prav izdatno pomagal Rdeči križ Slovenije... Sora je potem še večkrat prestopila bregove. Jeseni 1936, jeseni 1953, jeseni 1962... IGOR KAVČIČ Veliko uničenega, a življenje teče dalje Lahovče, Zalog, Vopovlje, Vasca... - V zadnjih nekaj dnevih po velikem prvono-vembrskem deževju je bržkone velika večina "poplavljenih" žalostno ugotavljala škodo v svojih kleteh, stanovanjih, gospodarskih poslopjih, vrtovih, njivah... Največ je takih, ki jih je poplava direktno udarila po žepu, ker niso bili zavarovani, ali pa so celo bili, pa je manjkala tista klavzula - za primer poplave. "Kaj pa naj naredimo, življenje teče naprej," pravijo krajani v vaseh pod Krvavcem in v smeri od Kranja proti Kamniku, kjer je deževje napravilo največ škode (ko govorimo za kranjsko občino). Neurje je v Lahovčah prav gotovo naredilo največ škode, posebej pri tistih hišah, ki ležijo blizu potoka. Pri Petričevih je dobesedno odneslo makadamski dovoz do hiše, da o asfaltu, kjer se križata glavna cesta in dovoz ne govorimo. "Nekaj časa sem še uspela zadrževati vrata v klet, a mi je počasi zmanjkalo moči in v trenutku smo imeli več kot meter in pol vode v kleti," je pripovedovala Danica Petrič. Prevrnila se je ena od treh 1500 litrskih cistern za olje in tisto malo olja kar ga je bilo noter je steklo ven. Olje se je pomešalo z gno- jem, ki je nekaj časa sicer služil kot barikada, k tej zmesi še pri-štejmo deročo vodo in juriš na ozimnico. Petnajst gajbic solate, krompir in drugi pridelki so dobri le še za gnoj, mogoče pa še za tja ne. V kleti sta bili dve peči in štedilnik, čeprav že staro, je bilo to nekoč še uporabno. Pa nekaj vreč apna. Vse zanič. Pred kratkim so kupili tudi nekaj silaže za živino, pa bo tudi ta najbrž zanič, saj so po vodi iz potoka Reka pritekale tudi fekalije. "Kaj naj naredimo, zdaj je, kar je. Če pomislim, kako je tistim najbolj prizadetim v Savinjski dolini, smo mi še do- bro skoz prišli," pravi Danica Petrič in hkrati dodaja: "Še sreča, da imamo sosede in prijatelje, ki so zlatega denarja vredni, saj so noč in dan dežurali v naši hiši. Tudi Ambroževi, ki imajo gostilno in mesarijo in imajo že tako malo časa so prispevali, saj smo reševalcem naše hiše skuhali njihove klobase." Franc Bohinc, predsednik KS Lahovče, doma v Zalogu je povedal, da non stop zvoni telefon, saj ljudje sprašujejo, kaj storiti. Gre za oceno škode, nekateri pa tudi še potrebujejo pomoč. V njegovi ribogojnici so se ribe pomešale pod seboj, Vzrok škodi je človek, ne voda Ponovno močne padavine, narasli hudourniki, potoki, reke. Naravna nesreča? Nikakor ne, zgolj naravni dogodki, ki so bolj redki v človeškem življenju. Pa vendar, zakaj tako velike poplave, pa čeprav deževje ni doseglo pričakovanih vrednosti, ki jih imenujemo, glede na interval pojavljanja, stoletne vode... Poplavljajoče reke so zgradile več jezov iz lastnih nanosov kamnitega materiala, mulja, večjih dreves in vejevja. Po zvišanju vodne gladine so ti jezovi popustili in poplavni valovi so divjali po strugah nizvodno... Večji potoki in reke so v upravljanju Republiške vodne uprave, ki ima izpostave v pokrajinah. Za hudourniške struge skrbi Podjetje za urejanje hudournikov, za manjše potoke in hudournike pa največkrat zmanjka časa in denarja, tako da so prepuščeni predvsem ljudem v njihovi okolici... Sporočil svojih predhodnikov sedanji uporabniki ne razumejo in ne spoštujejo. Zanemarja se jezik, stari običaji, načini kmetovanja, oblike zgradb... Voda rabi svojo strugo. Velikost struge si je določila sama, že davno pred naselitvijo vsiljivca -človeka v njeni bližini. Sedaj pa ji ravno ti priseljenci brezsrčno odvzemajo nujni življenjski prostor, ko pa narasle vode porušijo nasilno jezove, mostove in nasipe ter prestopijo bregove, jo krivijo povzročitve "naravne katastrofe". V resnici pa človek dela nasilje nad vodo, zaradi svojih nesmotrnih posegov v njeno strugo... (Izvleček iz prispevka dipl. ing. gradb. Tadeja Markiča - IO Zelenih Kranja). V soboto bodo dijaki kranjske Gimnazije v kranjski občini okviru naravoslovnega dne merili prečne prereze strug, rek, potokov, hudournikov in tako imenovane svetle prereze mostov. Sodelovalo bo tudi Vodno gospodarsko podjetje Kranj. Danica Petrič koliko pa jih je "odplavalo" pa se še ne ve. "Ljudje so vse preveč mislili, da poplave pa že ne bo in so na primer zasipali kanale namenjene za odvodnjavanje v primeru poplav, precej napak pa se je pokazalo tudi pri gradnji... Po toči zvoniti je prepozno," je menil Franc Bohinc. Kar je menil prejšnji sogovornik se je potrdilo v zaselku Vasca pri Cerkljah. Že pred leti so krajani izrazili željo po poglobitvi in razširitvi struge potoka Vaščica, in pred dvema letoma je do tega že skoraj prišlo, pa je na koncu bojda zmanjkalo denarja. "K neregu-laciji Vaščice so svoje prispevali tudi ribiči, češ da bi razširitev potoka odgnala ribe," je dejal Janez Žargaj, član sveta KS Cerklje in nadaljeval, da vsako deževje dela probleme, tako da so v hišah ob Vaščici že kar pripravljeni na neurja in imajo temu primerno bolj prazne kleti-Najhuje je bilo pri Anici Petek kjer je le pravočasna akcija so-krajanov (kar pet vodnih črpalk je delovalo) preprečila najhujše. Neurje ni pozabilo tudi Penziona Jagodic v Vopovljah. kjer je voda vdrla v pritličje, zamašila cevi pri toplotnih črpalkah tako, da so bili v zadnjih dneh radiatorji hladni- v času poplave je v penzionu bilo kakih 10 gostov, ki so zelo korektno sprejeli nastale težave zaradi neurja, neki kongresnih iz Italije pa je ponudil celo p0' moč pri reševanju. Skratka v Cerkljah, Komendi, Lahovčah, Poženiku, Gradu, Vopovljah, Vasci in višje pod Krvavcem v Sidražu,"2 Senturški gori... pa kaj bi naštevali, saj je neurje povsod v celem okolišu severovzhodno o0 Kranja, pokazalo zobe. Škode je veliko in če ne bi bilo tol«V šne solidarnosti med ljudm'-sosedi, znanci, krajani VelesC" vega pravijo, da so jih rešili gasilci iz Visokega, bi bilo lahko samo slabše. • Igor Kavčič, f0" to: Jure Cigler Srečko in Iztok Debeljak s Sovodnja: Gasilci varovali predvsem mostove V Sovodnju se trije potoki zlijejo v Sovodenjščico, ki nato nadaljuje pot proti Trebiji. V četrtek, I. novembra, pred pol-dnevom je voda zelo narasla, pri trgovini prestopila strugo, se razlika okrog trgovine in utrla pot po asfaltu navzdol v mizarsko delavnico Jelovice, kjer je uničila parket, in na žago, kjer je zalila motorje ter nanesla okrog 20 centimetrov blata. »Gasilci smo varovali predvsem mostove, pobirali iz nara- sle vode debela, veje, deske, da se ne bi zamašili,« je povedal predsednik sovodenjskega društva Iztok Debeljak. »Največ preglavic je vaščanom povzročil plaz na cesti pri Termopolu, ki je na praznik povzročil zastoj prometa na obe strani. Sovodenj je bil tisti dan povsem odtrgan od sveta.« Srečko Debeljak pa je povedal, da je največ škode na cestah, kjer je voda pobirala podporne zidove. Računali so, da bodo za obnovo morali pri P*" ljati najmanj 10.000 kubičn"1 metrov gramoza. »Starejši Ijf dje so pravili, da je bilo najhuj* 1926. leta, ko je pobralo vse tnc stove do Trebije. Pred dvema W toma je voda uničila cesto v Taj* nikovi grapi, sicer pa ne p01"" nim, da bi kdaj prestopila l"T gove. Se pa ob takšnih nezgod^ pokažejo razne napake, ki F delajo ljudje, ko ob potok"'1 skladajo hlode, drva, butare, poj tem pa jih voda požene navzd«' in ogroža mostove.« • H. J> NOB ali državljanska vojna? (Ob okrogli mizi RTV Slovenija z zgornjim naslovom) »Če bi jaz. takrat to pripovedoval, kar sem gor (v SZ op. J.M.) videl, kakšno je dejansko stanje, ti danes ne bi bil več v Partiji, ti bi bil na drugi strani, ti bi bil naš sovražnik...« (Ivan Matija - Maček) Kljub temu da je RESNICA po besedah Ivana Mačka - Matije na strani sovražnika, to je nekoga, kije vedel, kaj se v SZ dogaja in se je temu skušal zoperstaviti, je bilo potrebno z lažjo vzdrževati pravljico o NOB, kije desetletja navdajala s ponosom mlada srca, ki so se vzgajala v zdravem in pravilnem duhu Naše Stvari kot cicibani, pionirji, pripadniki ZSMS, SZDL, vse tja do zdravih delavnih rok v praznih žepih in z opranimi možgani. Odgovor, ki se torej ponuja iz konteksta enega prvakov NOB - osvobajanja slovenskega naroda, izgradnje socializma (ter pobojev tisočev pripadnikov slovenskega občestva, kolaboracionistov, fašistoidov, izdajalcev, kamor sodijo tudi ženske in otroci, obrtniki, intelektualci ter celo italijanske vla-čuge), ta odgovor torej ni ne NOB, ne državljanska vojna, pač pa REVOLUCIJA. Ne razumem, čemu toliko sprenevedanja ob tej besedi. V pričujoči okrogli mizi so jo tajili in se je izogibali na vse pretege. Osebno mije pa ta beseda zelo domača. Poznam jo, odkar so nas naredili za pionirje, znana mi je bila tudi, ko so nas krstili za pripadnike ZSMS. Takrat sem jo imel za tisto najlepše, kar se je mojemu narodu lahko pripetilo, saj je za to tezo stalo celotno šolstvo in zgodovinopisje. Na okrogli mizi slovenske RTV so jo predpostavljali tudi Branko Rozman, Stanislav Klep, Lojze Peterle, Spomenka Hribar, Viktor Blažič, Anton Lipovšek in v pred filmu Ivan Maček - Matija (ki ni bil navzoč, ker povabila ni sprejel). O njej pa nič niso vedeli Stane Kovač (kije zanjo zvedel po vojni), Ivan Dolničar, Bojan Polak - Stjenka (ki te besede ni slišal niti po letu 42), Irena Mrvič (ki kot zgodovinarka! meni, da o revoluciji ne moremo govoriti) in Franci Sterle. Ker sem o kolaboratorjih in izdajalcih izvedel za časa svojega šolanja praktično vse, kar se izvedeti da, naj mi bo torej dovoljeno, da tu razmišljam o tistih, ki so mojo očetnjavo in mene »osvobodili«. Izogniti bi se kazalo vprašanju mnogih partizanov (nekateri menijo, da gre za večino), ki še danes ne vedo, kaj je Dolomitska izjava, in še danes mislijo, da so objektivno narod osvobajali, ta iluzija je bila za mnoge usodna. Vendar čeprav bi zanje veljal srednjeveški traktat »De doeta ignorantia«, je ta »učena nevednost« imela za posledico celotno povojno obdobje, ki je najbolj avtentična razlaga medvojnega obdobja. Krščanski socialist Stane Kovač trdi, da se o revoluciji ni govorilo, ker je ni bilo, da pa je res, da so bili višji komandanti vsi komunisti, ki pa tudi o revoluciji niso vedeli nič, kasneje pa, da so komunisti oblast vzeli v svoje roke. Vprašanje vrhov je tu bistvenega pomena. Ali so bili potem komunisti, ki so prevzeli oblast drugi ko- munisti, kot tisti, ki so bili komandanti? Ivan Maček je zavzemal ključne položaje vse od začetka do današnjih dni. Prav tako Mitja Ribičič. Kardelj vse do smrti itd... Kot sem razumel, sta se od začetka borila tudi Ivan Dolničar in Bojan Polak, ki sta še danes kljucni osebi zveze borcev. Tu gre torej za kontinuiteto, ki nakazuje, da so te osebe (poleg drugih) protagonisti NOB in obenem komunisti - so sožitje dveh vlog v isti osebi. Biti komunist v tistih začetnih časih, pa je pomenilo biti po disciplini (kije bila zakon in ni poznala usmiljenja), podržen hierarhiji, ki je segala v Moskvo do Stalina. Stalin je sklenil pakt s Hitlerjem, ki pa je slovenski sovražnik. Po tej logiki so bili vsi slovenski komunisti kolaboracionisti in izdajalci slovenskega naroda, Stalin pa je agresor istega ranga kot Hitler. V vseh letih še nisem zasledil, da bi se narodnoosvobodilno jedro partizanov uradno distanciralo od komunističnih partizanov, ki so delovali po strategiji centralnega komiteja, kije bil vse do leta 1948 podložen Stalinu. Torej sta dani le dve možnosti: ali so komunisti in partizani, ki trdijo, da ne vedo za revolucijo, podpovprečno inteligentni in niso sposobni dojemati nič drugega kot ukaze, ali pa so pokvarjeni protagonisti revolucije, ki jo sedaj tajijo, da si rešujejo kožo in čast! Na okrogli mizi pa se je zgodilo nekaj še bolj paradoksalnega. Ko je Stanislav Klep (kot partizan, ki domobrance obravnava kot svoje soborce) poskušal ponovno predstaviti koncept sprave, je Ivan Dolničar protestiral, da se tako ne da pogovarjati, Bojan Polak-Stjenka pa je zatrdil, da se zveza borcev od sprave distancira. Dejal je, da obžaluje, kar se je zgodilo v Rogu, vendar se od sprave distancira. Stjenka kot ena ključnih osebnosti K NOJA o pobojih ni vedel nič do leta 53, kot pravi. Ključ za razrešitev problemov najdemo v izjavah navzočih: Ivan Dolničar je dejal: »Ni res, daje Partija pobijala ljudi...... Partija je pobijala izdajalce, zares izdajalce, prosim vas lepo...« Postavi se vprašanje, kakšna instanca (pravosodje) je razsodila, kdo je izdajalec. Odgovor je dal Franci Sterle, ko je začel naštevati konkretne obsojence, ki da so bili izdajalci. Med drugim tudi mater in hčer. ki da sta bili italijanski vlačugi. V debato je posegel dr. Lipovšek in pribil, da to še ni argument za umor in vprašal po dokazih. Sterle je odvrnil kot dokaz dejstvo, da so ljudje SPLOŠNO OBRA V NAVALI ustrelitev naštetih. Torej njihovo subjektivno odobravanje je bil edini sodni dokaz za ustrelitev. Še bolj pa se je zapletel Polak, ki je kot eminentni predstavnik KNOJA izjavil, daje prepričan, da je nalog za poboj domobrancev moral priti iz Beograda, na nekem drugem mestu pa, da se o delovanju KNOJA »ni centralno karkoli vodilo«. Izvrševalec je bil KNOJ in on kot eminentni predstavnik KNOJA o tem ni nič vedel! KNOJ je torej bil centralna organizacija, saj so navodila prihajala od zgoraj - iz Beograda. KNOJ je bil torej vseslovenska, vsejugoslo-vanska ali bolje rečeno centralnokomunistična organizacija, kar zanika tezo o disperziji »narodnoosvobodilnega odpora«, ki da je bil v vsaki pokrajini drugačen. Če je bilo tako. pa je potrjena teza, da} bila OF samo in samo trojanski konj komunističnih teroristov. & pet se pojavi teza, da so bili partizani prevarani naivneži, kar pa r lativizira dejstvo, da so domobranci sprejeli orožje od Nemcev in % vori v prid tezi Stanislava K lepa, da so bili Nemci manj okrV* sovražnik kot komunisti. Druga možnost pa je, da Stjenka laže, kar pa vso argumenta^)0 K lepa še bolj podkrepi. Pri vsem tem ne gre prezreti citata /v**JI Mačka - Matije: »Tako je, revolucija to zahteva, če hoče zniaga ali si pa poražen.« Na koncu bi rad podprl še osrednji argument Kovača. Po eni sira"' govori o kolaboratorjih in izdajalcih in jih postavlja v.kontekst ropskih (svetovnih) poražencev II. svet. vojne, po drugi strani Pa trjuje, da se našega položaja ne da primerjati z Norveško, ipd., ker da je bila pri nas okupacija genocidna. Soglašam s tetn. je bil položaj pri nas specifičen, kar pomeni, da tudi odporniška & banja niso identična z zahodnimi. Vsi so govorili, da je bil v :ac£ e\o vojne celoten slovenski narod proti fašistom. To se je zareklo c . partizanom. Prvi kolaboratorji so torej komunisti pod Stalinom-je zaveznik Hitlerja, torej s Hitlerjem samim. Ti se razcepijo v «v v a) Tiste, ki jim ni za narod, le za revolucijo, ne glede na žrtve. ali verniki alijanatiki ali pa oblastiželjni protagonisti revolucij ■ f b) Tiste, ki jim je za narod, pa vidijo manjše zlo v komunizmu, % desničarstvu, katerega protagonist je takratna SLS. Vmesni sloj so partizani, ki niso komunisti, so pa levičarsko naf*fr jeni in se formirajo po OF v NOB odrede in podležejo Dolomite*1 *s javi in tako nevede in indirektno kolaborirajo s komunisti - l°r' Stalinom, ki je okupator Slovenije. Potem pa so še vaške straže in domobranci, ki zopet razpade}0 dvoje: a) desno usmerjene rodoljube, ki hočejo braniti svoj slovenski f pred »brezbožnim komunizmom, za katerega so vedeli, kaj < ni«. Na koncu vidijo manjše zlo v Hitlerju, ker so vedeli, ' ■■■• '•■ .-vojno izgubil, in od njega vzamejo orožje, da se ubranijo-p' t munističnirn nasiljem. b) Skupino zbrano okrog generala Rupnika, ki so bili vedno oblasti, kakršnakoli že je bila (ovaduhi, karieristi, krvol Rupnik je bil lojalen stari Jugoslaviji, potem Hitlerju, ko pa J po vojni ujet. pa je usluge ponudil tudi partizanom. . ^ Položaj torej ni primerljiv z evropskim. Kolaboratorji so torej najmanj pa domobranci, ki so vzeli orožje zaradi obrambe, i" P zani. ki so nasedli komunistom, ki so tudi okupatorji. Rupnik z najožjim krogom ni več med živimi, raziskavi pa oS,ili.bi še protagonisti revolucije. Položaj je paradoksalen. Namesto t _1 prosili za spravo, se od nje distancirajo in seji rogajo. Iz tegarZJjim izvajam mnenje, da pri nas sprava ni mogoča. Pustimo torej Pr ^\ sadju, naj odigra vlogo, kakršno naj ima v normalni civilni in P^Ji državi. Zločin ne zastara in ga ni moč podvreči spravi. Sprava na druge kraje. Janez Mar* Petek, 9. novembra 1990 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. STRAN Povodenj povzročila veliko škodo v gozdovih in na kmetijskih površinah Voda poplavila pet tisoč hektarov ^ranj, 7. novembra - Poplave so po prvih, dokaj približnih ocenah Povzročile v kmetijstvu in gozdarstvu okrog deset odstotkov ocenje-*€ škode v Sloveniji. Narasle vode so poplavile blizu pet tisoč hektarov kmetijskih površin, med občinami, ki so kmetijsko najbolj Prizadete, pa je tudi škofjeloška. , Na območju škofjeloške Kmetijske zadruge so vode poplavile okrog petsto hektarjev obdelovalne zemlje, dve kmeti-J1 so plazovi domala povsem pičili, nekaterim kmetom v bnbih je voda odnesla tudi pre-CeJ lesa, ki je bil ob cesti pripravljen za odvoz v dolino, velik ■ a je škoda tudi na gozdnih P°teh in na traktorskih vlakah. Van Kejžar, direktor Gozdnega pspodarstva Kranj - tok Škofja v*a,je povedal, daje naravna uJrna samo v zasebnih gozdo-Poškodovala in uničila več *ot deset kilometrov gozdnih pot' ter 150 do 200 kilometrov 'faktorskih vlak, veliko škode Je nastalo tudi zaradi plazov, "sadov in porušenja opornih 'pov, deževje je prizadelo tudi /J do štiri hektare gozdov. i^ed vsem, kar je nosila podivja Sora. je bilo tudi precej le-?a> ki je ležalo po gozdovih, ali j? p '° pripravljeno za odvoz v °lino. Kmetje bodo posledice e dolgo občutili, med drugim * ^katerih področij (z Davče, a Primer) še nekaj časa ne bo J°goč odvoz lesa. Kot je pove-?a' Ivan Kejžar, je škoda tolik-.na> da je gozdno gospodarstvo k gozdni posestniki sami ne ^odo mogli pokriti, potrebna družbena pomoč, pri tem pa ! je strah, da bo reševanje rugih problemov dobilo predat in da bo za sanacijo raz-r v gozdovih zmanjkalo de- Občine, ki so zaradi naravne ujme utrpele največjo škodo v kmetijstvu in gozdarstvu, med njimi je tudi škojjelo-ška. bodo imele prednost pri pomoči iz republiških intervencijskih sredstev. Zadružna zveza Slovenije, Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka so se tudi že medsebojno dogovorile, kako bodo pomagali kmetom, kmetijskim in zadružnim organizacijam. Neposredno prizadeti naj bi imeli prednost pri najemanju posojil, najbolj ogroženim naj bi pomagali še posebej. Zveza HKS bo iz dobička namenila milijon dinarjev nepovratnih sredstev, hranilno kreditna služba bo dajala tudi ugodnejša posojila za gradnjo in obnovo poškodovanih in uničenih objektov, prav tako zadružna kmetijska banka. Rte narja. Janez Bedrač, direktor škofjeloškega gozdarskega toz- da, je podobnega mnenja in poudarja, da sami ne bodo zmogli nepričakovanega bremena. Že zakon o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih jih je prisilil, da so se umaknili z nekaterih delovišč, zdaj jim jo je zagodla še naravna ujma. Naj- a zdravje ljudi in živali Ketoza molznic (III) aktorji, ki vplivajo na nastanek ketoze: ^ nastanek ketoze vpliva: metabolična nagnjenost krav k tej bole-■"'< pogoji hranjenja, hormonalni (žlezni) sistem, apetit živali in ln» nagnjenost. ^ Metabolična nagnjenost krav j^eto/i: Osnova te dispozicije Zasnovana na metabolizmu asti in ogljikovih hidratov pri J^vekovalcih. Čudno izgle-£ da se pri prežvekovalcih ni-I . raven krvnega sladkorja r'.^kozc), čeprav je v obroku d j|ka količina ogljikovih hi- ib h°V" '' sc v vamPu razgrajala o nižjih maščobnih kislin, ?er vpliva na resorbcijo gluko-paV n'žJ'b delih prebavil, s tem k^.di na koncentracijo le-te v H4 ' Glukoza je nujno potreb-žlvČnemu sistemu, sintezi in prometu masti, mišičju, mlečni žlezi in plodu. V visoki brejosti in laktaciji so potrebe za glukozo največje. Plod dobiva glukozo od matere. Posteljica (placenta) igra tukaj posebno vlogo, saj omogoča, da je v plodu koncentracija glukoze večja, kot v materi. V kasnejšem razvojnem obdobju plodu so tudi potrebe po glukozi velike, saj se ustvarjajo rezerve v jetrih, pljučih in mišicah. Pri mlečnih kravah itlU največje potrebe po glukozi mlečna žleza. Za proizvodnjo 20 litrov mleka na dan večja škoda je na območju Planšaka pod Prtovčem, So-vodnja in Koprivnika, dela Blegoša, sicer pa za zdaj še ni natančnih številk, za kolikšen obseg škode gre. Janez Poni-kvar, direktor gozdarske temeljne organizacije kooperantov Preddvor, je povedal, da je povodenj povzročila največ škode v zasebnih gozdovih v dolini Kokre in v okolici Nemilj. Pri odpravljanju posledic računajo na odškodnino, ki jo bodo dobili za zavarovane gozdne poti, sicer pa tudi na solidarnostno, družbeno pomoč. Poklicali smo tudi v M-kme-tijstvo Kranj, kjer nam je direktor Janez Tavčar povedal, da na njihovih poljih v kranjski občini poplave niso povzročile škode, medtem ko je Sora poplavila okrog deset hektarov pšenice in dvanajst hektarov oljne ogrščice. Najbolj poškodovano žito se ne bo obraslo, spomladi bo treba ponoviti setev z jarimi žiti. Poplave so ogrožale tudi farmi Sorsko polje in Cerklje, vendar voda predvsem po zaslugi prizadevnosti delavcev niso povzročile večje škode. V gozdarsko kmetijski zadrugi Žiri so povedali, da je voda poplavila precejšnje kmetijske površine v bližini naselja Selo ter poškodovala številne hribovske poti, ki vodijo do kmetij, pa gozdne poti in traktorske vlake. Voda je divjala tudi v drugih občinah, ne tako silovito kot, na primer, v škofjeloški, pa vendarle. V radovljiški občini krava potroši več kot 1000 gramov krvne glukoze. Pri kravah, ki so obolele za ketozo, v stanju pomanjkanja glukoze vime troši ravno toliko glukoze, kot bi je bilo v izobilju, čeprav je primanjkuje. To govori, da je proizvodnja mleka težko breme za organizem prežvekovalcev, predvsem za metabolizem ogljikovih hidratov. Navedena dejstva govorijo, da pri prežvekovalcih obstaja nepopoln priliv ogljikovih hidratov iz prebavnega trakta, in da je v posameznih fazah reprodukcije in produkcije povečano izražena potreba za glukozo. Centri za proizvodnjo glukoze so jetra in ledvice. V teh organih se proizvede okoli 95 odstotkov glukoze. V času pomanjkanja glukoze in povečane mobilizacije . Nekateri so raziskovali vpliv posameznih aminokislin, mineralov in vitaminov na nastanek ketoze, vendar direktnih povezav niso našli. Ce bi te poveza- *z (kmetijske) preteklosti Veliki in sovražno usmerjeni kmetje j Ko ie predsednik okra/nega ljudskega to-**CQ na šestem zasedanju okrajnega ljudskega 'J h,lronto tokrat izognili) /c bil zato. ker v sezoni , *7/48 ni oddal 92 kilogramov prašičev. 103 \°grame pšenice in 340 kilogramov rži m naj \Se tudi sicer izmikal obvezni oddaji, najprej it,?"'"' "" dm zapora in mi laplembo a premoženja, okrožno sodišče v Ljubljani'" ie kasneje zaporno kazen spremenilo v k/"""" t\ met iz Dornii /c bil obsojen na pol drl* :"l'"r<> arov njiv m je bil CAj^' Plačilu davkov in izpolnjevanju obvezne iu^e v precejšnjem zaostanku Skupil jo je CS S d.o.o. Računalniški Engineering Jaka Platiše 13 64000 Kranj Tel.: 064 / 34 039 Telefax: 35 879 / 064 PRAKTIKU M d.o.o. Avtošola Gorenja vas 35 64224 Gorenja vas zaposli DVA INŠTRUKTORJA B KATEGORIJE za poučevanj« praktične vožnje Pogoji: - ustrezna izobrazba za voznika inštruktorja - 6 mesecev delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika - poskusno delo traja 3 mesece Vožnja na novih kvalitetnih vozi lih. Nudimo stimulativen osebni dohodek. Ponudbe pošljite na gornji naslov v 10 dneh po objavi tega oglasa. Informacije po tel. (064) 68-106. CRCATIASPIED Podjetje za mednarodni in notranji transport p.o. 41000 Zagreb Strojarska 19 razpisuje dela in naloge VODJE POSLOVALNICE NA JESENICAH Poleg splošnih pogojev utemeljenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali druge smeri, - da ima 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj z deli pri mednarodnem transportu, - znanje nemškega jezika Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih p0' gojev pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Croatfl šped Zagreb, Strojarska 19. O izbiri bodo kandidati obvešČ*' ni v zakonskem roku. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRSNI SVET Kadrovska komisija Kadrovska komisija pri Izvršnem svetu občine Kranj razpi' suje prosta dela in naloge NAČELNIKA UPRAVE INSPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO Pogoji: diploma VII. stopnje Skupščine vseh gorenjskih občin bodo izbranega kandidat* imenovale za dobo 4 let. Kandidati naj v roku 15 dni po objavi razpisa pošljejo Pr,Ja* ve z živjenjepisom, podatki o izobrazbi in zaposlitvah ter dokazili o zahtevani izobrazbi Kadrovski komisiji pri IS občine Kranj, Trg revolucije l, Kranj. petek, 9. novembra 1990 OBVESTILA, OGLASI 23. STRAN @©II^EWIEHGLAS soua Uraro Zima trka na vrata, zato bi vas radi spomnili, da vaš avto potrebuje: • nove plašče • notranje gumijaste preproge (na zalogi jih imamo tudi za hiundav in mazdo) • odbijače na vratih • umetno usnje za sedežne prevleke •klinaste jermene... Vse to dobite v prodajalni Sava Kranj, Gregorčičeva 10. Hkrati vas obveščemo, da prodajamo tudi avtokozmetiko, ki jo boste v tem letnem času potrebovali bistveno več kot doslej. Skratka, razlogi za obisk pri nas vedno obstajajo. MENU — • Zolca s Čebulo in bučnim oljem • kokošja juha z domaČimi rezanci _ » KROŽNIK "VESELI MARTIN- S PEČENO GOSJO SVINJSKO MREŽNO PEČENKO, PEČENICO RDEČIM ZELJEM MLINCI IN KOSTANJEVIM PIREJEM • KISLO ZELJE Z AJDOVIMI ZGANCi — • MARTiNOVA SLADICA MLADO VINO m* Prodajalna Sava Kranj telefon: 064/21-833 064/21-308 mmmmmGLAS 24. stran SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 9. novembra lwj iN TRE S AVTO JVIOBIL ""SKI TRG Renault clio že ta mesec Iz novomeškega IMV Revoza sporočajo, da bodo novi Renaultov model clio pričeli prodajati že ta mesec. Ob pričet-ku prodaje bo kupcem na voljo osem izvedenk s tremi ali petimi vrati, 1200 ali 1400 kubičnim motorjem in z različno opremo. Do konca leta v Novem mestu načrtujejo prodajo 600 cliov. Dobavni roki naj bi bili v začetku kratki, napovedovanje, kako bo naprej, pa je glede na sedanje razmere na jugoslovanskem avtomobilskem trgu precej tvegano. Od ponedeljka dalje sprejemajo vplačila za novi Renaultov model tudi v leski Avtomurki, dobavni rok pa je približno dva meseca. Cene nekaterih izvedenk renaulta clio Clio RL 1.2, 3 vrata 182.785 din Clio RT 1.2, 3 vrata 197.042 din Clio RN 1.4, 5 vrat 197.715 din Clio RT 1.4, 5 vrat 205.381 din • M. G. Priprava avtomobila za zimo Čas hladnih zimskih dni je tu, zato verjetno ne bo odveč nekaj nasvetov za avtomobiliste, ki se s svojimi jeklenimi konjički vozijo tudi pozimi. Največ preglavic, predvsem pri starejših vozilih, pozimi povzroča vžig. Vozilo bo zanesljivo vžigalo, če ima ustrezen akumulator. Zato je dobro, če pri akumulatorju izmerimo kakovost elektrolita. Če je elektrolit že zelo izrabljen, moramo akumulator zamenjati. Nastavitev vžiga prepustimo strokovnjaku. Za varno vožnjo v zimskih razmerah je posebej pomembno, da so brezhibne naprave za pranje in brisanje vetro-branskega stekla. Ne smemo pozabiti na hladilno tekočino v motorju, ki jo moramo po dveh sezonah zamenjati, saj izgubi učinkovitost. Učinkovitost hladilne tekočine lahko izmerijo strokovnjaki, na preprost način pa to lahko storimo tudi sami, če nekaj tekočine iz ekspanzijske posode postavimo v zamrzovalno skrinjo. Da se bo naše vozilo tudi na mokri in spolzki cesti obnašalo stabilno, seveda potrebujemo ustrezne gume. Za zimske razmere so dovolj dobre tudi protektirane gume. V prtljažnik avtomobila ne pozabimo položiti snežnih verig in morda tudi manjše zložljive lopate, ki nam utegne priti prav, če ostanemo v snegu. Ne zanemarimo grelnih naprav in luči, ki ob zmanjšani vidljivosti lahko bistveno pripomorejo k varni vožnji. Srečno! • M. G. Male hidrocentrale za hribovite predele Palček in David Kranj, novembra -Zadnji sejem stanovanjske opreme v Kranju je pokazal tudi zanimivo novost svetovalnega inženiringa "Klemen Franc" iz Celja - mi-kro-mini-hidrocen-trale PALČEK 1-4 od 0,3 do 14 k\V in samomazalne mini propelerske cevne hidro-turbine DAVID 1-4. Obe centrali lahko uporabljamo že pri majhnih vodah v hribovitih predelih. Poznavalci in iskalci turbin za male vodne elektrarne so bili že na prvi pogled na razstavljene turbine na sejmu vidno presenečeni in navdušeni: končno so na sejmu pokazali tudi nekaj takšnega, kar bi lahko uporabil marsikateri gorski kmet ali prišel do električne energije vikendaš, ki sicer ne more do priključka elektrike. Palček je Peltonova turbina-generator. Uporabna je za manjše pretočne količine vode in večje padce. Zaradi originalne racionalne tehnične rešitve omogoča rentabilno izkoriščanje tudi manjših energetskih potencialov. Uporaben je kot sistem, ki je paralelno vezan na omrežje. Odštevalni števec evidentira proizvodnjo in lastno porabo. Deluje pa lahko tudi kot samostojen, od omrežja neodvisen sistem s permanentnim ma-gnetenjem. y Zaradi specifične gradnje, svoje majhnosti, ne posega preveč v okolje. Zase potrebuje le objekt z vsega tremi kvadratnimi metri površine. Konstruktor ga svetuje kmetom, podjetnikom, krajevnim skupnostim, teritorialcem, tovarnam, viken-dašem; to bo tudi prispevek k ekološko prijaznemu okolju, vzporedno pa tudi k sanaciji hudournikov. DAVID pa je propelerska cevna turbina s fiksnimi gonilnimi krili ter fleksibilnimi vodilnimi lopaticami. Uporabna je za manjše padce in večje pretočne količine vode, torej za potoke. Zaradi enostavne izvedbe omogoča rentabilno izkoriščanje potokov s pretočnimi količinami od 80 do 700 litrov na sekundo in več ter padce od 4,50 m navzgor. Posebnost je konstrukcija in namestitev glavnega ležaja, ki se hladi in maže z vodo. Turbina DAVID se lahko vgradi neposredno v jez ali kot tlačni vod, ki ni vezan na potočno korito, kar omogoča izkoriščanje padca nizvodno od turbine. Vse informacije dobite pri Svetovalnem inženirignu "Klemen Franc", 63000 Celje, Zelenica 5, tel. 063-21 511. • D. Dolenc Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 6. novembra država devize Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Japonska 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 1 USD 100 JEN velja za srednji tečaj 99,5901 700,0000 0,9320 831,8455 10,4579 8,2010 Dinar Čez mejo - Dinar na avtrijskem Koroškem še vedno menjajo podobno kot zadnje dni oktobra, to pomeni, da v bankah za sto dinarjev dobiš med 80 in 85 šilingov, tisti, ki dinarje kupujejo, pa morajo za sto dinarjev odšteti 93 šilingov. Najbolje še vedno menjajo v Zvezi bank - zvezi slovenskih zadrug. Trgovci dinar menjajo nekaj slabše, od 75 do 80 grošev za dinar. Menjava dinarja v Italiji poteka po starem - bankovce (brez dodanih štirih ničel) menjajo še vedno podobno kot prej - to je dinar za devetdeset do sto lir. Stari bankovci pa imajo vrednost le osemdeset do petinosemdeset lir za dinar. Kot ponavadi je najugodnejša menjava v Tržaški kreditni banki. Crna borza - Na črni borzi je preplačilo zadnje dni poraslo, tako da je ugodno če za marko, šiling ali frank dodaš 5 odstotkov na srednji tečaj. Nekateri pa zahtevajo tudi 10 odstotno preplačilo. CARINIK ODGOVARJA Rubrika je namenjena vašim vprašanjem s področja carine - od možnosti uvoza, do carinskih dajatev in dokumentov, ki so potrebni za uvoz posameznih artiklov. Na vaša vprašanja odgovarja šef carinske izpostave v Kranju Mladen Mo-kotar, pošiljajte pa jih na naslov Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, s pripisom Carinik odgovarja. Slavko z Bleda sprašuje: Rad-bi iz Avstrije uvozil avto, vreden okrog 150 tisoč šilingov. Zanima me, kako je možno poravnati račun, ker je čez mejo dovoljeno nesti le 7 tisoč šilingov in kakšen je postopek ob uvozu avtomobila? ODGOVOR: Prek meje smete naenkrat odnesti v gotovini največ 1.000 nemških mark ali druge valute v protivrednosti 1.000 nemških mark. Večje račune lahko poravnate s čekom ali z nakazilom preko banke. Za ta plačila se morate dogovoriti s prodajalcem. Za podrobne informacije o tzvedbi plačila se obrnite na svojo banko. Postopek ob uvozu osebnega avtomobila je naslednji: Cariniku na mejnem prehodu prijavite, da imate za carinjenje osebnravto-mobil. Carinik vas bo napotil na obmejno špedicijo. Špedicija bo za vas naredila prijavo za uvoz in tranzit blaga. S to prijavo se vrnete na carino. Obmejna carinarnica opravi svoj postopek in vam določi rok, v katerem morate avtomobil prijaviti za carinjenje pri notranji carinarnici. V določenem roku se morate javiti carinarnici, h kateri ste bili napoteni. Tu se morate zglasiti pri špediciji, ki vas bo zastopala v carinskem postopku. Ta špedicija bo po vašem pooblastilu naredila uvozno dokumentacijo in za vas proti plačilu opravila carinski postopek. Notranja carinarnica kontrolira dokumentacijo, opravi carinski pregled in obračuna uvozne carinske dajatve. Uvoznik mora plačati dajatve, prevzeti dokumente in potem lahko vozilo odpelje. Uvozne carinske dajatve ob uvozu osebnega avtomobila trenutno znašajo 41 (enainštirideset) odstotkov od carinske osnove. Davek plačate posebej v roku 15 (petnajst) dni od dneva carinjenja pri občini stalnega prebivališča. Sušenje brez gradbenih posegov Zagreb, novembra - Pred kratkim je bil v Zagrebu strokovni simpozij o zaščiti kulturnih spomenikov pred vlago z istočasnim varčevanjem pri ogrevalni energiji s pomočjo sistema AQUAPOL, naprave, ki brez rušenja in prahu izsuši hišo in deluje vsaj 20 let. Strokovnjaki zagotavljajo, da naprava AQUAPOL, izdelana po avstrijski licenci, deluje brez porabe električne energije, izsuši pa tudi dvometrske zidove. Ne le izsuši, tudi reši plesni. Aquupol se lahko uporablja pri vseh vrstah gradbenega materiala, kjer se pojavlja vlaga kot posledica kapilarnega efekta. Obstaja 5 vrst teh naprav in sicer /a pokrivanje površin od 100 do 500 m\ Uporablja se ludi pri izsuševanju vlage, ki jo povzroča kislosi tal ali razne posledice civilizacije, kot so elektrosmog. električne inštalacije in podobno ter kondenziranje pare na hladnih stenah. AQUAPOL je naprava, ki je sposobna za zbiranje neke vrste magnetne energije zemlje. Vzbudi superšibko magnetno polje, kar povzroči potovanje vodnih ionov v steni navzdol. Napravo montirajo strokovnjaki; postavi se v center objekta. Pred tem so seveda potrebne še meritve, kakšno in kako močno napravo potrebujemo. Izsuševanje spremljajo s kontrolnimi meritvami. Ob delovanju naprave AQUAPOL se na robu vlažnega dela stene v prvih mesecih krepi izločanje soli. Relativna vlažnost zraka že približno v dveh tednih pade na normalo, neprijeten vonj po zalohlosti i/gi ne. Kmalu začne odpadati stari omet, na zidakih se osuši in obledi zeleni mah, črna plesen osivi. Na osnovi dosedanjih izkušenj se popolno izsušitev objekta doseže med prvim in drugim letom. Izsuševanje je počasnejše, če so stene debelejše od enega metra, če je v prostorih veliko pare (kuhinja, kopalnica), če so stene v neposrednem stiku z vlažno zemljo. Napravo v svetu že zelo uspešno uporabljajo, za nas pa pomeni povsem nekaj novega. Kdor bi se za napravo zanimal, naj se obrne na Aquasan, Ljubljana, Gasilska 2. ki je zastopnik matične firme Aquapol na Dunaju. • D. Dolenc Ihr Partner fur optimale Geldanlage NAZIVNA IN PRAVA VREDNOST DELNICE Večini ljudi, ki prvič držijo v roki delnico, se zdi čudno, da so morali za delnico plačati več, kakor pa je na njej omenjeni znesek. Za delnico, katere nazivna vrednost ie 50 DEM, morate plačati 130, 250 ali 600 DEM. Zakaj se to zgodi? Delnica določenega podjetja je označena vedno z enako cifro vrednosti -1, i. nazivna vrednost. Vzemimo na primer, da neko delniško podjetje razpolaga ? osnovnim kapitalom v vrednosti 10 milijonov mark. Osnovni kapital je vsota vseh nazivnih vrednosti delnic tega podjetja. To podJe' tje izda 200.000 delnic. To pomeni, da ima vsaka delnica nazivn0 vrednost (10.000.000 / 200.000 = 50) 50 DEM. Delničar, ki je lastnik ene delnice tega podjetja, je potem lastnik ene dvesto tisocifl-ke tega podjetja in ima tudi en glas izmed dvesto tisoč glasov v tem podjetju. S pomočjo nazivnih vrednosti se torej lahko lažje računa odstotek lastnine podjetja, prav tako pa se lažje preštejej0 glasovi, ki ga ima vsak delničar v tem podjetju. Vrednost delnice ni vrednost nazivne vrednosti delnice, Sf pak prava (tečajna) vrednost delnice. Tečajna vrednost ozfr°JJJ prava vrednost delnice se oblikuje med povpraševanjem in W nudbo na borzi. Z razliko od nazivne vrednosti, ki je vedno enaka, še prava vrednost delnice vedno spreminja. Več ko je povpraševanja po kaki delnici, bolj raste vrednost te delnice, manj je P°V praševanja oziroma večja je ponudba, manjša je vrednost te deleče. Na povpraševanje in ponudbo vplivajo internacionalni in naj cionalni dejavniki, najbolj pa položaj podjetja in pričakovanja, *® bo to podjetje naredilo v bližnji prihodnosti, kakšne načrte ima. kakšne trge bo odpiralo itn. Če je delniško podjetje veliko zaslužilo, ustvarilo velike V?' hranke in rezerve, povečalo produktivnost, je temu primerna njegova pozicija v tekmi na trgu. Na borzi se pokaže več zanimanja za to podjetje, vrednost njegove delnice je večja kakor pa vredno* delnice kakega podjetja, ki je naredilo izgube. Zaradi različnin zmogljivosti posameznih podjetij nastanejo na borzi tudi različna kurzna gibanja posameznih delnic. Praviloma je tečaj prave vrednosti delnice pozitiven in je pm cej večji od nazivne vrednosti delnice. Tečaj delnice podjetja, & je v težavah in ima izgube, pa je lahko tudi manjši od nazivne vrednosti delnice. Tako lahko za delnico, katere nazivna vredno* je 50 DEM, plačate le 24 DEM. Če se položaj tega podjetja zboljsa. bo tudi tečaj delnice dosegel ali spet presegel nazivno vredno* delnice. Večina delnic, ki so notirane na nemški borzi, ima nazivn0 vrednost, na primer 100 DEM so izjema. Piše Aljoia JJeroviek v sodelovanju z Intrest CmbB zšla je knjiga INVESTICIJSKO VARČEVANJE Varčevale v bankah je v primerjavi z investicijskim varčevanjem man'vgfj no in večinoma nedonosno. V industrijsko razvitih državah je več ko . odstotkov vsega denarja vloženega v investicijskih fondih. Zato smo iz knjigo INVESTICIJSKO VARČEVANJE, kjer naiđete vse napotke, *a varno in donosno naložiti denar Nudimo domačo in tujo strokovno literaturo. Za začetnike m izkušene gamzirarno seminarje o vrednostnih papirjih. Int.: Borzna svetovalnica FIRST, Cankarjeva 3, L|ubl|3na' Tel.: (061)219-975 in 571-949 med 9.30 in 13.30. krcrnjsK* tržnic cena din paprika 25 grapefruit Česen 50 kaki čebula 10 limone solata 25 mandarine korenje 20 grozdje zelje 15 jabolka krompir 8 kivi za ozimnico 6 orehi cvetača 35 kostanj paradižnik 20 jajca 25 40 25 30 30-40 15 50 120 30 2,2 - 2,4 Petek, 9. novembra 1990 RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ 25. STRAN @®Mm$^lGLaS plesni studio Eureka v Kranju Ples kot vez med ljudmi Preteklo nedeljo so ljubljanske plesne šole z nastopi svojih gojencev počastile svetovni dan plesa. Plesni studio Eureka je bil izvirnejši, saj je želel ples vsaj na ta dan približati vsem, ki bi prišli na njihov dan odprtih vrat. v zimskem vrtu hotela Ilirija vse skupine plesnega studia Eu-So se tako v nedeljo od zgodnje- reka pripravile staršem in prija-Ba dopoldneva do poznega veče- teljem ob koncu prvega seme-ra mladi in malo manj mladi stra plesne šole. Ob plesnih na-sProšČeno predajali čaru plesa stopih je bil glavni del progra-* na koncu navdušeno ugota- ma namenjen zabavnim tekmovali, da bi si take sprostitve že- vanjem za najmlajše, ki so bili ,e»' vsaj enkrat mesečno. V treh •"oranah je bilo v plesnem vrt-cui na velikem plesišču in na atraktivnih plesnih video projekcijah tudi veliko Kranjčanov, Oljnih preskusiti veščine, ki so s' jih pridobili v prvem semenu plesnega študija pod skrbnim vodstvom Eurekinih mla-d'h plesnih učiteljev. V Ljublja-no so s skupnim avtobusom Prišli tudi najmlajši kranjski P'esalci, ki so v spontanem Pfesnem dogajanju tako uživa-'l> da jih je bilo skoraj nemogo-če spraviti domov, kjer so jih °d določeni uri čakali starši. Ti mali poskočneži so imeli 8'avno besedo tudi na torkovem Pesnem živžavu v Kranjskem doi»»u JLA, programu, ki so ga seveda deležni zavzetega spodbujanja in gromkih aplavzov občinstva polne dvorane in tudi svojih starejših kolegov. Pogostitev s slaščicami pa je bila zanje najbrž tista pika na i, ki jih bo zagotovo pripeljala tudi v naslednji plesni semester. Naslednji teden se bodo za vse gojence pričeli novi tečaji, v turistični agenciji Odisej na Maistrovem trgu pa se v Evreki-no plesno šolo seveda lahko vpišejo tudi začetniki. Predšolski otroci od četrtega do sedmega leta starosti se v plesnem vrtcu srečajo s celostnim plesnim programom, saj se poskušajo v izražanju iste teme s pogovorom, risanjem, gibom in plesom. Poudarek je seveda na J*'esni vrtec na zadnji seji pred torkovim nastopom. Glasba in ples !**cku Vluriju sta takoj razigrala malčke. /O ljubljanska banka GORENJC in BANKA FOHMJAr/PRIHRANKA OBVEZNICE REPUBLIKE SLOVENIJE - ZAME IN ZA MOJO DEŽELO Ljubljanska banka je pooblaščena banka za prodajo obveznic Republike Slovenije. Tako pri nas dobite natančne informacije 0 vrednosti obveznic, o obrestnih merah, o načinu nakupa in sPloh ugodnostih, ki jih nakup obveznih nudi. v Ljubljanski banki - Gorenjski banki d. d., Kranj je nakup obveznic mogoč na naslednjih prodajnih mestih: pE KRANJ: Cesta JLA 1, Kranj pE JESENICE : Cesta Maršala Tita 8, Jesenice b Borovška 95, Kranjska Gora pE RADOVLJICA: Gorenjska cesta 16, Radovljica Cesta svobode 15, Bled Trg svobode 2 b, Bohinjska Bistrica PE ŠKOFJA LOKA: Titov trg 3 a, Škofja Loka Na kresu 37, Železniki p XXXI. divizije 76, Žiri PE TRŽIČ: Trg svobode 1, Tržič Učitelj jazz plesa Mitja Fon z eno od plesalk. igri in pravljicah, v celoletni vzgoji pa na ta način spoznajo tudi vse vrste plesa. Šolarji spoznavajo ples v plesnih delavnicah. V mlajši skupini se od sedem do dvanajst let stari šolarji že seznanijo s celotnim plesnim programom šole. Po dveh letih splošne vzgoje, ko spoznajo vse plesne zvrsti, se odločijo za tisto, ki jim najbolj ustreza ter za tekmovalno pot ali ples kot konjiček. V starejši skupini od dvanajst do sedemnajst let je program enak, le zahtevnost je večja. Od specializiranih skupin za učenje plesa skladno z zanimanjem plesalcev trenutno deluje le skupina za jazz ples. Vse skupine mladih plesalcev vadijo po eno polno uro tedensko v zgornji dvorani Doma JLA, za katero vodstvo Eu-reke pravi, da je (pomembno predvsem zaradi otrok) najbolj čista in urejena dvorana, ki so jo v centru Kranju lahko dobili. Da bi otrokom ponudili možnost seznanjanja s plesom, kakršno imajo na primer v Ljubljani, je bil glavni motiv Plesnega studia Eureka za ustanovitev kranjske podružnice. V Dekleta iz skupine za jazz ples med ogrevanjem. drugi sezoni delovanja so dorekli tudi posebno ponudbo, maturantski plesni klub. Vodenje te oblike so zelo skrbno načrtovali, saj v tej obliki plesne priprave na maturantske plese pričakujejo obisk najširšega kroga mladih, tudi tistih, ki se s plesom sicer ne bi srečali. Glavni namen kluba je vzpostaviti in ohraniti družabnost, na tečajih doseči, da mladim ples ne bi bil muka in bi do njega razvili lasten, sproščen odnos. Za vse udeležence maturantskega plesnega tečaja, ki avtomatično postanejo člani kluba, Eureka načrtuje tedenske družabne plese, ki bi ohranili znanje s tečaja do svečanega plesa. Člani kluba bodo imeli tudi precej ugodnosti: organizacijo plesa, ki vključuje tudi četvorko, za četrtino cenejšo vpisnino v vse druge Eurekine tečaje, brezplačen vstop v novoodprti nočni plesni klub v Tržiču (dogovarjajo se tudi na drugih plesiščih) in ugodnosti pri kupovanju maturantskih oblačil v nekaterih butikih. D Mladi vodje Eu-reke pravijo, da ni težko ljudi privabiti v tečaj, težko pa jih je po tečaju obdržati. Zato so si zastavili nalogo ponuditi takšno plesno šolo, v katero se bodo tečajniki tudi vračali. Želijo prispevati k družabnemu življenju mesta in v ta namen po ljubljanskem zgledu sodelovati z drugimi plesnimi skupinami, društvi in organizacijami. Žal so se njihovim pobudam odzvali le na ZKO in Zvezi društev prijateljev mladine, drugi plesni krogi pa jih kot prišleke še vedno gledajo precej postrani. Toda v Eureki so optimisti. Pravijo, da smo se Kranjčani pri njih po lanskoletni zadržanosti in zaprtosti že precej od-tajali in da smo nekako fenomen v slovenskem prostoru. Nikjer menda ni toliko in tako zagnanih moških plesalcev. • T. Jurjevec, Foto: J. Cigler GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI Lestvico lahko poslušate v sredo, 14. novembra, od 16. do 19. ure na valovih Radia Žiri. Predstavili vam bomo tudi ansambel Ca-lifornia. Domača lestvica: 1. Stane Vidmar - Tri grenke solze 2. Helena Blagne - Adijo, piši mi 3. Andrej Šifrer - Šum na srcu 4. Pop design - Angie 5. Zoran Cilenšek - Slovenec sem 6. Nace Junkar - Slovenski mornar 7. Big ben - Rdeče vrtnice 8. Simona Weiss in Magneti -Vzemi solzo za spomin 9. Tereza Kesovija - Ljubav je moj grijeh 10. Urša Drinovec - Najina poletna noč Novi predlog: Mika - Svobode ne dam Tuja lestvica 1. Roxette - It must have been love 2. Elton John - Sacrifice 3. Sam Brown-Kissing gate 4. Alanah Myles - Black valvet K L1 PON Domača pesem Tuja pesem...... Novi predlog ... Naslov:............ Kupončke pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri. Ta teden je bil srečen za Maričko Mavec, Šorlijeva 31 iz Kranja. Nagrada jo čaka v gostilni Košanc v Sovodnju. Dober tek in čestitamo! Sodelujte z nami, čakamo na kupončke, vas pa čakajo lepe nagrade! Srečno naključje ali božja neprevidnost? Nekega ustvarjalnega delovnega dne Bog po Zemlji trosi poslance... skrbno... povsod toliko, kolikor je ravno prav. Pa se mu zgodi nerodnost in na malo gorenjsko vasico pod Kriško goro, Senično imenovano, se naenkrat vsujejo kar štirje. Da bi rešil, kar se rešiti da, Stvarnik dva naredi za poslanca v občini, enega določi za drugega moža občinske vlade, četrtega pa nameni za v Ljubljano, v sam direktorski skupščinski zbor... Kar dobro se sliši tale pravljica, kajne? Ali gre res za božjo neprevidnost ali pa le za srečno naključje, naj ugiba vsak sam. Dejstvo je, da se omenjeni vaški srenji ponujajo neslutene možnosti. Take četverice najbrž zlepa ne bo imela spet pod streho, ali bo znala iz tega kaj iztržiti, pa je najbrž drugo vprašanje. Ko bi pri tem človek vedel, kje je vzrok stvari! So si funkcionarji izbrali za svoje pribežališče bližino blagoklimatiziranega Golnika ali je vendarle to zdravo podeželsko okolje tisto, kjer klijejo naši najboljši možje? Drsanje Blejci in okoličani so se nadvse razveselili, ko so slišali, da bo v blejski hali led in da se tako najmlajšim obetajo prijetne urice rekreacijskega drsanja. Tisti, ki za halo skrbijo, so tudi napovedali, da se bodo dobile sezonske karte za rekreacijsko drsanje. Starši so tako s svojimi otroki takoj pohiteli do blejske hale, a glej ga zlomka. Kadarkoli že so otroci želeli drsati, se je na ledu treniralo. Razočarani otroci so pač lahko le gledali, kako trenirajo avstrijski hokejisti... Ampak je bilo nekaterim dovolj in so se pritožili. Vsi razumemo, da je za vzdrževanje potreben denar in na kupe denarja in daje veliko bolj ekonomsko halo oddajati najboljšemu ponudniku. Kljub vsemu pa bi le morali upoštevati, da je halo treba odpreti tudi domačim rekreativcem. Tako so se zdaj le zmenili, da bo rekreacijsko drsanje za najmlajše ob sobotah in nedeljah.... Pomagajmo sebi in drugim ali Smeh je pol zdravja Končno smo dočakali, dragi bralci, tudi prve anekdote iz Gorenjskih logov. Vabimo vas, da nam pošljete še več takih izvirnih pripomočkov za smeh in da pobrskate tudi po svojih doživetjih. Potrudimo se, da bo tale rubrika še boljša. Objavljene prispevke honoriramo, pričakujemo pa jih na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja l, Kranj, Smeh je pol zdravja. Današnje anekdote je prispeval Janez Pipan iz Škofje Loke. V njih se spominja vedrih trenutkov iz šolskih let na Jesenicah, junaka prvih dveh anekdot pa bodo seveda prepoznali tudi učenci kranjske Gimnazije. Pa na dobro voljo! • • • Profesor Kuster, ki je poučeval matematiko, je bil kljub strogosti velik šaljivec. Ko je nekoč dijak Andrej G. pred tablo neuspešno reševal enačbo, ga je Kuster vprašal po imenu. - Andrej sem, saj veste. - Ne, ti si Lenart! - Zakaj pa Lenart? - Ker si samo LENA RT! Ocenjevanje pri profesorju Kustru je bilo realno, le oznake v re-dovalnici so bile nekaj posebnega. Pri njem je bila najslabša ocena S + G (strah in groza). • • • Profesor Primožičeva je pri pouku angleškega jezika vedno zahtevala zbranost, na klopeh pa izključno in samo knjige za pouk angleščine. Med predavanjem seje navadno sprehajala po razredu in hkrati preverjala stanje na klopeh. Nekoč je opazila dijaka Jožeta T., ki je bil velik ljubitelj kriminalk in stripov in jih je zato bral ob vsaki priložnosti, kako zaverovano bere svoje priljubljeno čtivo. Verjetno je bila zgodba tako napeta, da Jože ni opazil profesorice pri svoji klopi. Primožičeva ga je nekaj minut mirno opazovala, nazadnje pa so ji le popustili živci in je zavpila: "Pri mojih urah pa nihče ne bo bral 'striptease' romanov!" Šopek političnih... Lestvico ureja Nataša Bešter 5. Jason Donovan - Another night 6. Eros Ramazzatti - Se hasta-se una cancone 7. Charles D. Lewis - Soča dance 8. UB 40 - Kingston town 9. Gary Moore - Stili got the blues 10. Chris Rea - Let's dance Novi predlog: Wilson Phillips -Release me Ni problema E Stalin obišče bolnega Lenina. - Slabo se počutim, kmalu bo konec z menoj, pravi Lenin. - Potem mi daj oblast! - Rojim se, da ljudstvo ne bi hotelo iti za teboj. - Za ljudstvo se nikar ne boj. Kdor ne bo hotel za menoj, bo šel za teboj, odgovori Stalin. Lahka odločitev - Veš, draga, reče Gorbačov, na naslednji državniški obisk ne bova mogla oba. Deputati se že pritožujejo zaradi teh najinih skupnih potovanj. Odslej lahko potuje le eden od naju. - Prav, vendar ne vem, kako se boš sam znašel tule po hiši, odvrne Raisa. Vse se je začelo... Zgodilo se je pred časom, da so napadli nekega našega angažiranega tovariša, da je pla-giator marksistične misli in da je menda vse to prepisoval od Kardelja. Pa se pokaže, da je Kardelj prepisoval od Stalina, ta od Lenina, Lenin pa menda od Plehanova... - Kje pa je potem vendarle začetek? - Sega do sužnjelastniške družbe. Gorečnost Umrl je eden Tudmanovih spe-cialcev, prišel na nebo in se namenil v raj. Pri vhodu ga ustavi starec z dolgo sivo brado: - To pa ne gre kar tako, fant. Najprej je treba pogledati evidenco in poročilo z Zemlje... - Kdo si ti? ga prekine amnestirani kriminalec. - Jaz sem sveti Peter. - Daj osebno izkaznico! Ključar se zmede in odhiti v pisarno k Jezusu Kristusu. - Kdo si, človek surov? vpraša božji sin. - Presneto, kdo si pa ti? vzklikne specialec. - Jezus Kristus. - O, pa ja ne res? Daj rojstni list! Jezus se zmede in s svetim Petrom odhitita naravnost k Bogu. Povesta vse po vrsti, Bog pa samo vzklikne: - Spustita ga v raj! Ne vem, kaj bi storil, če bi od mene zahteval poročni list. Gorenjska banka d. ^.f Kranj (msšsmm&iG&AS 26. stran ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Petek, 9. novembra 1990 Končana je letošnja motociklistična sezona Janezu Pintarju vendarle zlata čelada Letošnja tekmovanja za svetovno prvenstvo v motociklizmu so se končala sredi septembra, konec prejšnjega meseca pa so bili znani tudi državni prvaki. Kranjčan Janez Pintar, ki sicer tekmuje za AMD Domžale, je kar v dveh razredih najboljši v Jugoslaviji. Kranj, 7. novembra - Končni rezultati letošnjega državnega prvenstva sicer še niso znani, saj je še čas za pritožbe in odločitve za zelenimi mizami, vendar pa je jasno, da takšno stanje, kot je trenutno v našem motociklističnem športu marsikoga izmed mlajših navdušencev in tudi starejših tekmovalcev, odvrača od tega atraktivnega športa. Tako tudi naš trenutno najboljši tekmovalec Janez Pintar še ne dela velikih načrtov za prihodnjo sezo- Janez Pintar je bil poleg Zdrav-ka Matulje iz Zagreba letos edini jugoslovanski tekmovalec, ki je imel možnost (zaradi dobrih rezultatov iz prejšnjega leta) nastopati v tekmovanju za svetovno prvenstvo. Vendar pa so boljša mesta na teh tekmovanjih rezervirana za tiste, ki Pimajo dobre motorje in veliko denarja. "Vendar pa so tudi nekateri drugi razlogi. Ko se se-yZona začne, tisti, ki so profesio-šrm nalci, ne delajo praktično ničesar drugega, kot dirkajo. Med-*'*tem ko mi hitimo po dirki domov in v službo, se drugi v miru koncentrirajo, pripravljajo motocikle, trenirajo na tekmovalnih stezah, v prostem času si izmenjujejo izkušnje in tako napredujejo iz dirke v dirko. Potrditev tega mojega razmišljanja sem dobil letos, ko sem se na začetku sezone lažje kosal s konkurenco kot na zadnjih tekmah. Uvidel sem, da brez stalnih stikov s svetovno elito v njej ne moreš obstati. Tako bom najbrž prihodnje leto, če bom še tekmoval, vozil dirke v evropskem prvenstvu in mednarodne dirke, na katerih sem letos doživel nekaj lepih uspehov, med katerimi sta največja prvo mesto v Horicah na Češkoslovaškem in prvo mesto na mednarodni dirki v Schleizu V Nemčiji. Poleg tega sem tekmoval na dirkah za državno prvenstvo in v obeh disciplinah, 80 ccm in 125 ccm, zbral maksimalno število točk (dve zmagi, ker štejeta dve najboljši uvrstitvi). Vendar pa državno prvenstvo še ni verificirano, saj se naslednji teden začnejo seje. Prva bo republiška, kjer bodo z naše strani dane pripombe na regularnost letošnjega državnega prvenstva, nato bo seja v Beogradu, kjer bodo izoblikovali vrstni red in ga predložili odboru za šport. Takrat bodo šele znani dokončni rezultati, do takrat pa pri nas pač ne moreš ničesar vedeti. Dokler ni vse uradno potrjeno, čeprav sem po točkah in po pravilniku prvak v dveh razredih, ne morem ničesar dokončno reči. Problem je le razred 125 ccm, kjer je v pravilniku zapisano, da mora na dirkah nastopiti vsaj deset tekmovalcev, toliko jih pa pri nas v tem razredu sploh ni," razmišlja Janez Pintar ob zaključku letošnje sezone, ki naj bi mu v državnem prvenstvu prinesla "zlato čelado", priznanje za osvojenih pet naslovov državnega prvaka. Janez Pintar na letošnji dirki v Horicah. John Kocinski (letošnji svetovni prvak v razredu do 250 ccm) je bil eden izmed redkih tekmovalcev, ki na tiskovnih koferencah ob Grobniški dirki ni imel večjih pritožb zaradi tekmovalne steze. Sicer pa ljubitelje motociklizma pri nas zadnje tedne najbolj zanimajo odločitve, kakšna bo usoda tekmovanj na našem edinem dirkališču na Grobniškem polju pri Reki. Delni odgovor je že dal zadnji kongres Mednarodne motociklistične zveze FIM, ki je bil prejšnji teden v Budimpešti. Tam so jim (po številnih zapletih in prerekanjih okrog nevarnosti proge in neurejeni infrastkukturi) vendarle odobrili novo tekmovanje za Veliko nagrado Jugoslavije, ki bo naslednje leto 16. junija. Vendar pa pred tem organizatorje čaka še veliko dela in obisk inšpekcije FIM, ki bo oglede opravila konec decembra letošnjega leta. "Organizatorji Velike nagrade Jugoslavije so se že več let uspavali, kljub temu da jim je FIM - a že večkrat postavila pogoje. Ker so na zadnjih tekmovanjih naredili kar nekaj napak, so se sedaj kadrovsko precej zamenjali in obljubljajo boljše čase. Kar pa se same steze tiče, pa sem sam od prvega dne govoril, da je to nevarna steza. Kajti kdor tam pade, navadno ne brez posledic. Mnogi so na Grobniku končali kariere, tudi usoda Rotha, ki je padel letos, še ni znana. Še vedno je v komi in zdravniki ne obljubljajo čudeža. Sam mislim, da na Grobniku premalo sredstev vlagajo tako v samo stezo, kot v urejanje okolice steze, v varnostne izletalne cone, na nekaterih mestih je preblizu ograja. Sedaj jih zato čaka popravilo prvega ovinka po startu, preureditev izhodov iz boksov in še marsikaj drugega," pravi Janez Pintar. • V. Stanovnik Tudi Gorenjcem zmaga Tržič, 6. novembra - Moto klub Mel iz Novega mesta je organiziral motokros tekmovanje v kategorijah 80, 125 in 250 ccm. Skupaj je tekmovalo nad 50 dirkačev. V kategoriji do 80 ccm je zmagal član AMD Tržič Robert Golež, drugi pa je bil njegov klubski kolega Aleš Rozman. V kategoriji do 125 ccm pa je bil član AMD Kranj Andrej Ahačič v dveh vožnjah četrti, v tretji pa je odstopil. • M. Jenkole Privlačen hokej na Jesenicah Olimpija suvereno, Jesenice dostojanstveno Na tretjem letošnjem slovenskem derbiju so hokejisti Olimpije v popolni postavi nadigrali Jeseničane, ki se, kljub temu da so manjkali kar štirje standardni igralci, niso dali kar tako. Jesenice, 6. novembra - Olimpija po treh derbijih v letošnjem prvenstvu vodi z 2 : 1. Medtem ko so domači hokejisti dobili prvo tekmo na Jesenicah tesno s 3 : 2 in je Olimpija zmagala v Ljubljani 6 : 0, so tokrat Jeseničani podlegli tudi na domačem terenu v dvorani Pod Mežakljo in izgubili s 3 : 6. Lahko bi rekli, da so jeseniški hokejisti tokrat iztržili precej ugoden rezultat, če upoštevamo, da je njihov prvi napad Šuvak - Smolej - Kopitar "v bolniški", manjkal pa je tudi Raspet. Olimpija si je zmago tako rekoč zagotovila že v prvi tretjini, ko je povedla s 3 : 0. Jeseničani so sicer na začetku imeli dve lepi priložnosti, ki jih niso izkoristili, kar je v šesti minuti po podaji Kupca kaznoval Go-renc. 1 : 0 za Olimpijo. Že v trinajsti minuti je Roškov eden od štirih sovjetov. ki Dolee Če- držali prednost treh golov, Se-kelj za Olimpijo in Mlinarec za Jesenice pa sta bila strelca v zadnjem delu tekme. Hokejisti Olimpije so bili tokrat precej boljši, saj se je poznalo, da so na Jesenice prišli v Hokejski daj-dam se bo seveda še nadaljeval, naslednje žrebanje bo v enem od decem-berskih derbijev na Jesenicah. Kartice Hokejski Daj-dam lahko kupite v Kranju: prodajalna Tobaka na Oldhamski, gostilna Benedik v Stražišču, gostišče Prešernov hram, Pizzeria Parma; v Škofji Loki: prodajalni Tobaka na Titovem in Mestnem Trgu, trgovina Mravljica, krčma Pri Miholu, gostilna Loški Hram, okrepčevalnica Lontrg, gostilna Pri Kosmati glavi. Gorenja vas; V odmoru so izžrebali tudi nagrajence nagradne igre Hokejski daj-dam: 1. nagrada -10.000 din, Aleš Avse-nek, Vrbnje 19 a, Radovljica, ostale nagrade: Gabriel Razinger, Pm ni na pod Golico, Te-sma Hercegovac, Titova 71, Martina KUnar, Plavški rovt lc. Drago Samardžija, Stražišar-jeva 27, Peter Kejžar, Verdnikova 17, Marjan Ulčar, C. 1. maja 88, Siniša Zeljkovic, Stra-žišarjeva 15, Marija Frelih, Hruška 171, M z Jesenic, Vinko Ste-fančič, Langusova 54, Radovljica, Urška Ovsenek, Mišače % Kamna gorica, Niki Široka, Rožna l/a' Bled; Gneča pred jeseniškimi vrati ha Kupca v letošnji sezoni drsajo v dresih Olimpije, po podaji danes zelo razpoloženega Zupančiča dosegel drugi gol za Olimpijo. Le dve minuti kasneje je Vnuk po lepem samostojnem prodoru še tretjič zatresel mrežo jeseniškega vratarja Pretnarja. Ko so v drugi tretjini Ljubljančani z golom Gorenca po-vedli na 4 : 0 je kazalo, da je tekma že odločena, a sta Razinger in Tišler v 27. in 37. minuti uspela zmanjšati razliko na dva gola. Druga tretjina je bila bolj izenačena, kar kaže tudi rezltat tretjine 2 : 2. Nik Zupančič je v zadnji minuti drugega dela igre dosegel že svoj 14. gol v letošnjem prvenstvu. Tretja tretjina je bila za Ljubljančane zgolj formalnost, saj so z lahkoto ob- Ljubljančani so Pod MezaKU0 igrali s štirimi napadi, don^1 hokejisti pa tako rekoč z dvema, saj se tretji napad (JJ mladinca in veteran Hafner) nl mogel kosati z razigranimi LJ°' bljančani. Drugi jeseniški napad Razinger - Tišler - Ml'1*8' rec je bil zagotovo tudi najvec na ledu, ti trije hokejisti pa s° Toni Tišler (22), najnevarnejši Jeseničan dosegli tudi vse tri gole za J4| niče. Poraz pa je nekoliko o pretn"*" pa je solidni Cveto -kar nekaj sto ods^ lil tudi ki je "snel' tnih. • Igor Kavčič, foto razd Sini k Od tekme do tekme Začela se je gorenjska kegljaška liga - V prvem kolu so bili doseženi naslednji izidi: Simon Jenko : Sava 5095 : 4955, Triglav : Kranjska Gora 4870 : 4886, Elan : Lubnik 4735 : 4937, Bled : Ljubelj 5025 : 4959, Jesenice : Adergas 5104 : 4848; drugo kolo: Sava : Lubnik 4771 : 4901, Kranjska Gora : Elan 4927 : 4790, Ljubelj : Triglav 4743 : 4776, Adergas : Bled 4795 : 4908, Simon Jenko : Jesenice 4766; tretje kolo: Elan : Ljubelj 4831 : 4696, Triglav : Adergas 4044 : 4830, Bled : Simon Jenko 4926 : 4984, Lubnik : Kranjska Gora 4919 : 4922, Jesenice : Sava 5040 : 4919. Vodita Simon Jenko in Kranjska Gora s 6 točkami, Lubnik, Bled in Jesenice pa imajo po 4 točke. # T. Bolka Nogometni izidi - V kolu, odigranem 4. novembra, so bili doseženi naslednji izidi: Triglav : Stol Virtus 1 : 0, Sava : Jesenice 2 : 1, Triglav : Stol Virtus (mladinci) 4 : 0, Solinar Piran : Jesenice 3:0; gorenjska liga (tekme, odigrane 27. oktobra): Tržič : Polet 1 : 1, Bled : Creina 1 : 1, Zarica : Britof 1 : 2, Visoko : Podgorje 4 : l, Preddvor : Šenčur 1:1, Mavčiče : Alpina 2 : 2, LTH : Bitnje 1 : 1, Lesce : Trboje 5 : 0, Grintavec : Kondor 1 : 0, Podbrezje : Ve-lesovo 4:3; tekme, odigrane 3. 11.: Britof : Lesce 0:1, Tržič : Mavčiče 5:1, Bitnje : Zarica 3 : 3, vse ostale tekme so bile preložene. • R. Antolin Nogometaši Živila - Naklo za poplavljene Izkupiček iz nedeljske nogometne tekme, ki jo ekipa Živil -Nakla igra doma, bo namenjen prizadetim na poplavljenih območjih. Zato iz NK Živila - Naklo sporočajo, da bodo tokrat vstopnino morali plačati vsi, tudi ženske in gostje s stalnimi vstopnicami. • V. S. Zimski nogometni turnir V soboto, 10. novembra, in nedeljo, 11. novembra 1990, se bodo v športni dvorani Planina pričele tekme v malem nogometu »KRANJ 90«. V dveh skupinah je prijavljenih 64 ekip - 14 starejših in 50 mlajših. V soboto in nedeljo prično mlajši in sicer: 10. novembra: ob 8. uri Pik klub : Matija, 8.40 Mladina gepard : Tro-pikana mini bar, 9.20 CBK : Nomenj, 10. Sansui II : Bolero, 10.40 Kroniki bistro Ars : Visoko, 11.20 Dvigaloservis : Cekin, 12.00 Erotika : BNF3I3, 12.40 Diplomati : Boca Juniors, 11. novembra: 15. Safar : Trgovina Ficko, 15.40 Marmor Stripi : Beli vragi, 16.20 Blue racers : As, 17. LSD Bistro : Ikos II., 17.40 Samba II. : Smola, 18.20 Pizzerija Polana : Sansui L, 19. Vikingi : Krčma Mihol, 19.40 Joštov hram : Zlata riba, 20.20 Bled Lakers : MNK Lambada, 21.00 Utrip : Omnia šport J. Marinček popolni postavi s štirimi igralci iz tujine povrh. Jeseničani pa so letos v precejšnjih finančnih težavah in se tako lahko zanašajo le na lastne igralce, saj nakup "tujcev" ni prišel v poštev. Vabila, obvestila V Kranju hokejska šola - Hokejski klub Triglav iz Kranja tudi letos organiziral hokejsko šolo za najmlajše. Prijave *P-0|o majo vsak dan na kranjskem drsališču od 16. ure dalje. " bodo sprejeli pionirje, rojene leta 1982 in mlajše. • J. Viki Grošelj bo predaval v Radovljici - V Radovljici se nja serija planinskih predavanj, ki jih organizira Planinsko ^. štvo Radovljica. Prvo predavanje bo danes, 9. novembra,,°q0$1 uri v Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici- u 0 večera bo znani slovenski alpinist Viki Grošelj, ki bo g°v° vzponih na najvišje vrhove kontinentov. • J. K. Nogometni spored - Živila Naklo (tekma zadnjega kola z yfi grad Kladivarjem je bila preložena) igrajo v nedeljo ob ag3' doma s trboveljskim Rudarjem, kije v zadnjih dveh kolih zfl\,a|, in ima točko manj kot Živila Naklo. Kdor bo v nedeljo zrn & bo ostal v zgornjem delu lestvice. Naklo je s tekmo manJ. . fa|i Rudar pa je deveti. V območni članski ligi bodo ob 13. ufl Jesenice : Ilirija (na Bledu), Postojna : Sava in Proletarec • ^ glav. V slovenski mladinski ligi pa bo Britof v nedeljo ob **'uy igral z Rudarjem iz Trbovelj. V gorenjski članski ligi A bodo c boto ob 13,30 igrali Mavčiče : Polet, Bled : Tržič, Trboje : »*' p, Lesce : Bitnje, Zarica : Creina Primskovo in LTH : Alpina-Jošt, R. Antolin Košarkarji Radovljice gostujejo - V 5. kolu 2. slovenske ^ šarkarske lige so Radovljičani doma premagali Javor s 'jejo Radovljičani so pred naslednjim kolom jutri, v katerem gost v Novi Gorici, tretji. • J. Rolc Skupščina Plavalnega kluba Triglav - Danes, 9. novc1"^ ob 20. uri bo v dvorani kranjske občine redna letna skup^ j|i Plavalnega kluba Triglav iz Kranja. Na skupščini bodo predpreteklo delo in se dogovorili za delovni program ter izvoli" stvo kluba. • J. K. Rokomet -Rokometaši šeširja to soboto, 10. novembra, $ U(i ekipo Velike Nedelje. Tekma bo v dvorani na Podnu ob * ^ v Rokometašice Kranja gostijo ekipo M TČ Čakovec. Tekma dvorani na Planini ob 19.30 uri. # V. S. Košarka - Košarkarice Kranja v soboto igrajo doma, v >v 0\> dvorani na Planini z ekipo Induplati Domžale. Tekma ^0 17.30 uri. Košarkarice Odeje Marmorja v soboto doma % ekipo Jezice. • V. S. .0 Košarkarji Triglava, ki igrajo v II. zvezni ligi, odhajajo K> s ^1 na tekmo v Pulo, kjer bodo igrali z ekipo Gradin. Navijač ^ Pulo peljal avtobus in sicer ob 11. uri izpred Creine. • * ček petek, 9. novembra 1990 OBVESTILA, OGLASI 27. STRAN ©@IMimr©]ESGLAS ŽIVILA - KRANJ, p.o. TRGOVINA IN GOSTINSTVO Trgovina Sončnica na Kokrici vam nudi svetovanje in prodajo: četrtek, 15.11.1990, ob 15. uri Prodaja sadnega drevja in okrasnega grmičevja s strokovnim svetovanjem ing. Benedičiča iz nasada Resje. Ob y • uri pa bo v Zadružnem domu Kokrica strokovno predavanje prav tako ing. Benedičiča na temo: • Izbira sadnega drevja glede na kraj • Saditev in nega sadnega drevja petek, 16.11.1990, ob 15. uri Prodaja okrasnih rastlin z nasveti ing. Zgonca iz »Agrotehnike - Grude«. Ob 17. uri v Zadružnem domu predavanje o vzgoji in oskrbi okrasnih rastlin in varstvo pred boleznimi in škod-'iivci z diapozitivi. VABLJENI! §22 BLfcHTHU IN SPLOŠNA MONTAŽA HIDROMONTAŽA n. •*.<>. MARIBOR ^a podlagi sklepa št. 130 delavskega sveta objavlja JAVNO LICITACIJO *a odprodajo osnovnega sredstva - stanovanjske banke v ve-fkosti 19,12 x 9,32 m inv. št. 242594, ki se nahaja na lokaciji uhca Talcev 7 c, Jesenice *a »^klicno ceno 170.000,00 din. Licitacija bo dne 14. 11. 1990 ob 12. uri na kraju samem. Ba- si lahko ogledate 2 uri pred pričetkom licitacije, "red licitacijo je potrebno vplačati varščino 10 % izklicne ce-ne- Kupec, ki uspe na licitaciji, je dolžan kupnino poravnati na žiro račun pri SDK Maribor št. 51800-601-14606 takoj, °z'roma najkasneje v roku 10 dni. V nasprotnem primeru S° varščina zapade. Prometni davek plača kupec. \*iakup je po sistemu videno - kupljeno, s tem, da je kupec dolžan kupljen objekt odstraniti in očistiti teren, takoj po Plačilu kupnine. G P GRADING GP GRADING Kranj Gregorčičeva 19 064/41-208 064/34-583 d.o.o. GRADITELJI! Obveščamo vas, da smo v Šenčurju pri Kranju, na Kranjski cesti 33 odprli TRGOVINO Z GRADBENIM MATERIALOM. Ob zelo ugodnih cenah vam nudimo tudi PREVOZE in IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH DEL. Obiščite nas ali nas pokličite po telefonu 064/41-208 ali 064/34-583 0(i7. - **• Jf jn se prepričajte o naši ponudbi. 1 •'A3 Vse, kar nameravate kupiti še letos, lahko kupite že novembra CENEJE. TITAN Kamnik fitingi KOVINA Šmartno pri Litiji kroglični ventili - 25 % m - 25 % --"V —i r "a INKOP Kočevje kopalniška oprema - 25 % GORENJE METALPLAST Ruše kopalniška oprema in VVC kotlički JUGOTERM Gnjilane radiatorji - 20 % ISKRA TERMINALI Kranj telefonski aparati ETA, BETA. ATOSS -15 % - 10 °/c ELRAD Gornja Radgona antene, mehanski in elektronski ant. pribor, sistemi, ojačevalne naprave TV PLUS. - 10 °/( MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE oljne garniture cevni objemni termostati, termo monometri, hidrometri. - 10 IN ŠE POSEBNI UGODNOSTI: žarnice TEZ (plačate 8. dobite 10) 90,20 din timer OMNIREX (ISKRA Upnica) 280,40 din Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v prodajalnah kranjskega MERKURJA! Vabljeni od 8 - 12. in od 14 -19. ure sobota od 8.-12 ure POSREDUJEMO, SVETUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI VOZIL IN VSEGA TEHNIČNEGA BLAGA. NUDIMO TUDI ČIŠČENJE VOZIL, _POSOJANJE, MANJŠE SERVISE IPD GOSTIŠČE (ZRAVEN FESTIVALNE DVORANE) v soboto, io. n., ne zamudite martinovanjd na Bledu v prijetnem domačem ambientu. Postregli vam bomo z domačo gosko in dobrim domačim vinom. Izbirate pa lahko tudi med ostalimi našimi specialitetami. Za ples bo poskrbljeno. Informacije in rezervacije po tel.: 77-577 iS OOP DOBITKOV PRVO ŽREBANJE 16.11.90 KONČNO ŽREBANJE I. I. 91 GLAS 28. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 9. novembra TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA •• >-~*. "»- DELAVSKA UNIVERZA „TOMO BREJC" KRANJ Staneta Žagarja 1 64000 Kranj Delavska univerza Tomo Brejc Kranj obvešča kandidate, ki so se prijavili za vpis v izobraževalni program GOSTINSKA DELA - smer kuhar in natakar, da bo uvodni sestanek s kandidati v sredo, 14. novembra 1990, ob 17. uri v prostorih Delavske univerze Tomo Brejc Kranj. VIDEOTEKA P A L M A Pajerjeva 3. 64208 Šenčur PRČ COMMERCE M [¥^.''64000 Kranj D. A - "■----- 1 - tel _l_il' 24-115, tel«: 37739. PRO COMMERCE Podjetje za propagandno in komercialno dejavnost M. Pijadeja 12 64000 Kranj ct£đEJU ah v °kolici kranj'a iščemo POSLOVNE PRO-s telefonom. Površina do 200 m: Ponudbe po telefonu 064/22-635. YWl 0MMERCE M. Pijade 12 . 64000 k>nj D.O.O. .tel.: 064)22-63?. 24-175, tel«: 37739, fax.: 064':4175 Podjetje za propagandno in komercialno dejavnost M. Pijadeja 12 64000 Kranj Vabi k pogodbenemu delu KOMERCIALNE ZASTOPNIKE z že uveljavljenimi poslovnimi stiki. Pro commerce, Moša Pijadeja 12, Kranj. f I wa* MAL)iinAiiii n w STERE0 ST0LP 1 DVEMA ZVOČNIKOMA, ■ VAS NAKUPOVALNI CENTER V RADIO, DVOJNA KASETA. GRAMOFON: 11 SREDIŠČU PLIBERKA / BLEIBURG V • OTROŠKI VOZIČKI IN IGRAČE net0 samo [ožgj emnHi brez konkurence: NE IZGUBLJAJTE GLAVE maddav/iti- jlP*!fc_fc OBJAVLJAJTE V mAV^nŠ**, PJP GORENJSKEM PRAVI KORAK .^^B^ GLASU EKONOMSKA PROPAGANDA: CESTA JLA 16 MALI OGLASK Ji t ŠIVALNI IN PLETILNI STROJI U U # HIFI, ŠPORT IN TALNE OBLOGE ATS • GOSPODINJSKE POTREBŠČINE, ORODJE • OPREMA ZA CENTR. KURJAVO, ZIDAVA (SAMO S TEM OGLASOM, do 17.11 V Pivnici Evropa v Kranju od sobote, 10.11., do sobote, 17.11.1990, priporočamo Martinov meni z mladim vinom in ostale dobrote. V soboto, 10. 11. 1990, ob 19. uri za zabavo živa glasba! Ttlantii »Park« restavracija v Kranju v petek, 9. 11., in soboto, 10.11.1990, od 19. ure dalje z živo glasbo. Na jedilniku bodo praznične jedi: t Martinova pojedina • Puran z gobicami • Kopun z mlinci in še vrsta specialitet. VESELO PRAZNOVANJE IN DOBER TEK.' NOVO • NOVO • NOVO na slovenskem tržišču MASSEYFERGUSON traktorji - iz Anglije vseh velikosti KONKORENČNE CENE v primerjavi z avstrijskimi, italijanskimi in nemškimi! Prepričajte se po tel.:49-152 ali 42-936 KMETIJSKA MEHANIZACIJA, TRBOJE 10 MALI OGLASI r^r 27-960 Cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam traktorki OBRAČALNIK VO 2 in SLAMOREZNICO kremžar s puhalnikom. »65-117 15992 COMMODORE 64, kasetofon, joy-stick, disk 1541, tiskalnik Star, hardvvere in softvvere, ter ogromno literature , prodam. » 802 662 _______16040 Mizarsko prešo kovinske izvedbe na tri vretan, ugodno prodam. ■g 061/481-808_16063 Prodam črno-beli TV, cena ugodna.-»28-711 16134 Prodam barvni TV Simenss, ekran 42, z daljinskim upravljanjem, star tri leta. »81 702 16141 Prodam brezhiben PRALNI STROJ Gorenje, star 3 leta. » 633-546 16172 AVTOKLEPAR BLATNIK d.o.o. KRANJ KURIRSKA POT6A (PRIMSKOVO) TELEFON: 26-434 VAM NUDI: kleparska popravila poškodovanih vozil, nadomestne dele, obnovo vozil in ličenje. Delovni čas: od 7.-17. ure. ŠTEDILNIK Iskra (krom), nov s p* čico na vroč zrak, 3 p + 1 e, z OW talno uro in avtomatiko, Pr0jj?i za 30 odstotkov ceneje. » 34^ifl PEČ za etažno centralno~"Erno|^ novo, prodam. Korošec Julka.fa puže 28, Begunje__J*f? Ugodno prodam barvni TV 'Sg^tf star 6 let. »34-848 Prodam TRAKTOR FIAT o"-502, 1700 delovnih ur Grego«** drej, Senično 16, Tržič. » 57'^63 mnRKET TREnčn V Stražišču, Gasilska 5 MARKET, KIJE HKRATI DISKONTU ZAKAJ? Računalniško vodena prodaja omogoča, da ima skoraj vsak izdelek tri cene glede na količino nakupa •33-319 PONUDBA TEDNA Olje Cekin 1 liter po 16,40 din 2 litra po 16,00 din 12 litrov po 15,50 din Moka Senta T 500 1 vreča - 5 kg po 34,90 din (kg po 6,98) 2 vreči - 5 kg po 33,90 din (kg po 6,78) 4 vreče - 5 kg po 31,90 din (kg po 6,38) Rum domači 49,90 din PmmTElNSEPREPRIČAJTE! Prodam nov namizni ŠTED' na trda goriva, za vzidavo, jem in sončno ploščo. •33",JjjjJ _________"""eofl- Prodam KULTIVATOR Hondal «gj _ 74-774 zvečer____ Prodam TELEVIZOR, barvan, s 10 let, za 1.000 din. »11 394 Ugodno prodam PEČ za"cen^igg kurjavo, 35 KVV. » 73-857 ]^ Prodam malo rabljeno PEC za . tralno STADLER, 30 KW z W0^. nim 120 I bojlerjem. Cena 1/J e bavne. » 26-977 od 15. do 20- ^ Zimski delovni čas 8. - 19. ure sobota 7. - 19. ure nedelja 8. - 12 ure RodeO SPOZNAVNI VEČER 9. 11. ZA DIJAKE IN DIJAKINJE KRANJSKIH SREDNJIH ŠOL. Dragi kolegici Danic* Dolenc čestitamo Z<* zlati jubilej. Novinarji in sodelavci Pfl Gorenjskem glasu ZAČASNA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE 11-037 KRANJ Brezplačni študij Svetega pisma z DOPISNO SVETOPISEMSKO ŠOLO Prijave sprejemamo na naslov Dopisna svetopisemska šola Poštni predal 22 61105 Ljubljana 5 Nujno prodam PLAYER. Nujno prodam novo kombimraJ mikrovalovno PEČICO Gorenj« ' ceneje od n°^| odstotkov »21-616 Ugodno prodam glasbeni SJ_9| Hitachi n 9nn mcocm 1&*> Hitachi D 200. »69-681 1 Prodam TV Iskra color azur, z Ijinskim upravljanjem » 34'1d 12. do 24. ure J sko^ocA ^ termoakumulacij-° ^EC, cena 4.500 din » 33-685 tj-------16451 elektdn-° Prodann 80 litrski ležeči TOBi n' BOJLER, ŠTEDILNIK koD=i na drva s pečico, ter nekaj Md|niske opreme » 631 -976 p^—_16463 Centar? P^C za centralno kurjavo il^ 24 Termik za 9000 din. ___16481 sPeciai'JSki šiva,ni STR0J union 'S'Sn i* ^uick stop, prodam, ^-^jodj. do 13. ure 16486 njed^,^arvni TELEVIZOR Gore-Presi-16496 Prodam TOMOS AVTO M ATI K, modre barve. » 45-434 16246 Prodam 4 MOPEDE. Kogoj Jože, Slap 20, Tržič-Kovačija 16259 BT~50 S, letnik 1988, odlično ohra-njen, prodam. »57-594 16288 Prodam motorno KOLO MZ ETZ 250, letnik 1987, dodatno oprem-Ijen. »620-976 Sandi_16320 Prodam BT 50, florescenčno obarvan, dodatno opremljen. Cena po dogovoru Jagodic, Dvorje 69, Cerklje_16468 OBVESTILA Emajliranje poškodovanih kupal nih kadi v različnih niansah iz uvoženih materialov. Jamstvo je naš naslov. » 061 -301 -064 in 301 -044 15979 Gostilna Mavr vas vabi v svojo re- OSTALO stavracijo na domače jedila po iz- __________ biri in dobro kapljico. Pripravljeni smo za poslovna kosila, bankete, zaključne družbe in ohceti. Odprto od 8. do 24. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 15. » 21 387 Vabljeni! Vsako soboto ob 20. uri, tudi jutri na martinovo, ansambel LIPA igra v gostišču Vigred v Retečah pri Škofji Loki. Rezervacije na »632 677_16321 Za POPRAVILO pralnega stroja, štedilnika (električni - plinski del), hladilnika, bojlerja in drugih go spodinjskih aparatov, pokličite na »57-695 ali 57-727! Se priporoča Servis G.A., Andrej Žepič! 16326 RTV servis Srednje Bitnje 65 - popravilo vseh vrst TV in' radijskih sprejemnikov. Odprto: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 9. do 15. in od 17. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. » 35-589 od 19. do 20. ure _16386 Mizar izdeluje in montira vseh vrst mizarskih izdelkov kvalitetno in hitro Naročilo na » 83-727 16469 Prodam mlado jalovo KRAVO in kupim več ton SENA. » 632-897 16309 Prodam KUPERBUSCH in električni ŠTEDILNIK ter kupim invalidski voziček. » 25-768 16400 nj6 JT" oarvni TELEVIZOF 22SL3?379-2M CB P°StaJC SVADBENI ^TERIAL °darn ~-- 6 m do crnatenal za brunarico 7 x Oq|a,„ 53 gradbene faze. Naslov v j^^oddelku. 16118 klKlNr?Arab,J6no strešno OPEKO p^!^ip_272. » 48 768 1 6347 HlODovV6cI° količino hrastovih ^AŽa 'n suhega borovega gr-~^L2!^ovlje 13, Kranj 16382 NlTs.n° prodam 2500 kom. ETER- strešnika. »64 086 zvečer 16436 JggggAŽEVANJE l'zikr^?0 'nštruiram matematiko in a osnovne in srednje šole. :ik0 * 631 523 15963 PRODAJA STANOVANJ na Gorenjskem (I. del) - Kranj, Tavčarjeva ulica, dvoinpolsobno stanovanje, 70.000 DEM - Podnart, 1/2 vile z zemljiščem, 140.000 DEM - Posavec, 1/2 stanovanjske hiše z zemljiščem, 85.000 DEM - Mošnje, trisobno stanovanje, 90.000 DEM - Radovljica, 1/2 stanovanjske hiše z zemljiščem, 100.000 DEM - Radovljica, Cankarjeva ulica, garsonjera, 25.000 DEM - Lesce: - Dobr.ška ulica, 1/2 stan. hiše z zemlj., 90.000 DEM - Rožna dolina, 1/2 stan. hiše z zemlj., 130.000 DEM Bled: - 1/3 nove stanovanjske hiše z zemlj., 90.000 DEM - dvoetažno stanovanje v alpskih blokih, 150.000 DEM - Bohinjska Bistrica, ob smučišču Kobla, 1/2 stanovanjske hiše z zemljiščem 87.000 DEM. Cene veljajo v dinarski protivrednosti DEM. Možen dogovor glede pogojev plačili. MARKETING AGENCIJA CLM, BLED, Cesta v Megre 7/a, telefon 064/78-356, razen sobote in nedelje od 8. do 12. ure. Prodam JABOLKA, neškropljena, za ozimnico, po 5 din za kg Sp. otok 24, Radovljica_16008 Prodam ZELJE v glavah, rdeč korenček in kitajsko zelje. Škofjelo-ška 33, Kranj_16071 Prodam ZELJE v glavah. » 45-391 16209 Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Zalog 49, Cerklje 16216 Po 4 din prodam KROMPIR igor, Rozman, Poljšica 4, Podnart »70-164 _ 16224 KORUZO v storžih ugodno prodam. »73-232 Krivic - Resman, Zgoša 22, Begunje_16232 Prodam KROMPIR za krmo. C 26 julija 48, Naklo 16270 Prodam mlado KRAVO, 9 mese cev brejo, in semenski KROMPIR desire in rezi. Olševek 22, Preddvor_16273 Prodam ZELJE v glavah, Jenko, Gorenja vas 142 »68-720 16278 Prodam krmilni KROMPIR po 1,5 din ter semenski in jedilni desire. Ropret.Zg. Bitnje 41_16281 Prodam KROMPIR za krmo. Britof 315_16286 Prodam JABOLKA voščenke, JABOLKA za mošt in sladek MOŠT. Sp Duplje 72._16329 Prodam semenski KROMPIR desi-re.Zg. Brnik 28, Cerklje 16405 Prodam drobni KROMPIR. Luže 11 Prodam drobni KROMPIR PO 1,50 DIN IN SEMESNKI DESIRE PO 4,00 DIN. IAHOVČE 32, cERKLJE __16440 Prodam jedilni KROMPIR igor, kr-milni KROMPIR ter REPO, zelo ugodno. Voglje »49-252 16479 POSESTI Prodam večjo količino zemlje obdelovalne in gozd. Šifra: ZELO UGODNO 16096 Prodam HIŠO z vrtom v strogem centru Kranja, izjemna lokacija.Šifra: NAJBOLJŠI PONUDNIK 16097 HIŠO z delavnico, garažo a!i gospodarskim poslopjem, s telefonom, ali samo delavnico najamem v Kranju ali okolici. »23-571 - Ci-gale 16186 Dne 21. 11. 1990 ob 9. uri, v prosto-rih sodišča v Radovljici bo javna dražba stanovanjske hiše z vrtom in sadovnjakom v Lescah, Savska c. 11. Izklicna cena je 1.311.475 din. Varščina znaša 131.147,50 din in se plača na račun 501540-697-95070. Informacije na »84-489 vsak dan od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure 16203 Prodam PARCELO v Retečah pri Škofji Loki » 621 712, zvečer __16251 Oddam GARAŽO ! Kovačič, Zlato polje 3/c, Kranj 16254 Prodam NJIVO v KO Lancovo. Ogled popoldan, od 15. do 20. ure __16261 Atrijsko hišo v 6. gradb. fazi pro-, dam najboljšemu ponudniku® 632-175 16374 V Kranju prodam dvostanovanjsko HIŠO z vrtom. »061-316-694 _16419 V Stražišču ali bližnji okolici kupim 200 ali več kvadratnih metrov zelje. »11-427 16457 Zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo v Brodeh prodam. Prevodnik, Brode 3, Škofja Loka 16491 RAZNO PRODAM Prodam dva nova usnjena NASLANJAČA, novo ZAMRZOVALNO OMARO, žensko KOLO s prestavami, barvni TV Gorenje » 38 202_15261 Ugodno prodam žensko JAKNO - OVCA, št. 40 » 622-165 15972 Prodam PRAŠIČA za zakol 170 kg, JUGO 60, Z 750 in tovorno PRIKOLICO Ogled Hrastje 106 a »34-334 __16179 Prodam ZELJE v glavah in APN 6, letnik 1987. Pokorn Franc, Binkelj 6, Škofja Loka_16183 Prodam novo krzneno JAKNO iz oposuma za 1500 DEM dinarske protivrednosti ter nov črni ženski PLAŠČ za 2.000 din. » 39-402 __16185 Prodam ZAGO venecialko za razrez hlodovine in Z 750, letnik 1975. »065-59-026 16202 Ugodno prodam komplet za 1 po steljo ALG Izola. »621-794 16208 Prodam dobro ohranjen KOTEL za žganjekuho, Panonija. »49-393 _16212 5 novih ruskih GUM za LADO sa-maro, ugodno prodam. » 21 -623 _16237 Zelo poceni prodam novo žensko krzneno JAKNO volk, št. 38 »74-509 16239 mm\m vsi u omm Ui. Janka Puclja 7 Kranj, tel. 064/35-103 za Boltezom na Trgu Rivoli vam ponuja: vsa oblačila od 0 do 10 let. sedeže za avto hojice. nahrbtnike za dojenčke, kenguruje, vozičke, ortopedske copate, otroška kozmetika in vse vrste igrač Posebna ponudba: CELOTNI PROGRAM CHICCO Na zalogi vse vrste vozičkov, stajic, hojic, zložljive posteljice, previjalne mize, nahrbtniki, avtosedeži po najnižjih cenah, naših in italijanskih proizvajalcev. Kombinirani vozički že od 2.450.00 dalje DELOVNI ČAS: od 9. do 12. ura In od 16, do 19. ure SOBOTA od 9. do 12. ure Prodam etažno centralno PEČ, za-pakirano - novo z dodatki, VIDEO-REKORDER Grundig »064-802 581_16242 Ugodno prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje, moč 14 kw in POHIŠTVO (dve omari, dva kavča, dva fotelja in mizica), dobro ohra-njeno. Sp. trg 7, Škofja Loka 16292 Prodam poročno obleko. »061-611-532_16335 Ugodno prodam KUPPERBUSCH -trajno žareča peč in OTROŠKO POSTELJO » 28-662 16337 Prodam novo krzneno jakno NU-TRIJA, št. 40-42, cena ugodna. » 74-142 vsak dan od 20. ure dalje _16340 Prodam STOJALO za jadrnico, od 9 do 12 metrov. Lužnik, Breg 43, Žirovnica 16357 Prodam PRIKOLICO za osebni av-to. Roblek, Bašelj 15 16372 Prodam domače BUTARE in hlevski gnoj. Slap 13, Tržič 16373 Po zelo ugodni ceni nujno in ugodno prodam barvni TV Gorenje or-biter, VIDEOREKORDER, glasbeni STOLP in MOTOR torv cross en-duro. »51-923 16380 E S T A V R A C I J A italijanska restavracija Jake Platiše 17 KRANJ tel.: 34-116 Odprto: od 10,-23. ure nedelja zaprto BU0N APETIT0! Prodam suha bukova DRVA. Sr. Bitnje 27, Žabnica 16387 Prodamo točilni pult, sladoledni aparat in rabljene kavarniške mize in stole. Informacije na »47-122 -g. Demšar ali g. Gradišar do 7.30 ure. Cene zelo ugodne. 16391 Prodam neškropljena JABOLKA od 6 din naprej in krzneno JAKNO. »23-157_16394 KAD za zelje, 450 I, prodam ali zamenjam za drva » 24-596 16397 Ugodno prodam 4 GUME traval 145 R13 s prevoženimi 8.000 km » 50-568_ 16429 Prodam kovinske PODBOJE, vrat-na krila in peč za etažno centralno ogrevanje EMO 23, 50 odstotkov popusta. Informacije na »58-086 ali 46-581 16437 Ugodno prodam PRALNI STROJ Gorenje in otroško POSTELJICO »35-078 16444 Ugodno prodam dva osemliterska BOJLERJA, dva UMIVALNIKA, rabljeno SPALNICO in dva LEŽIŠČA z JOGIJI. Kranj, Jezerska c. 6 _16459 STIKALNA URA »ISKRA«: rabljena, brezhibna - za 1650 din. Komisijska trgovina Vidmar (ob Peku za Globusom). ifi4fl? Prodam ELEKTROMOTORJA 5,5 in 7,5 KW, hlevski gnoj in polovico BIKA. »70-237 . 16483 Bukova DRVA prodam. Jerič, Šte-panja gora 19, Cerklje 16489 Prodam suha kostanjeva DRVA. » 622 875_16493 STAN. OPREMA Prodam manjšo KUHINJO s hladilnikom in pomivalnikom ter štedil-nik 2-i-4. »25-988_16192 Prodam stoječo kuhinjsko KREDENCO, čisto novo, velikost 1,40 x 1,80. Pučko Alojz, Podbrezje 74. »70-727_16196 Prodam SKRINJO LTH 380 litrsko in nerabljen plinski štedilnik Ke-kec »83-143_16249 Prodam štedilnik 3 plin 2 elek. in štedilnik 4 elektrika. »44-116 _16260 Etažno PEČ kupperbusch, 14 kw, ohranjeno, brez napake, prodam za 1600 din. »40-546 popoldne _16296 Zelo ugodno prodam TOPLI POD, 20 kvad. m. in ITISON 6,80 m x 4 m, material volna, zvočna izolacija. »21-633_16334 Ugodno prodam kuhinjsko opremo z vsemi elementi. Informacije po 17. uri »801-235 16370 Prodam rabljeno stanovanjsko opremo »622-193 16371 Prodam dvojno KORITO z odcejal-nikom in kuhinjski element dolžine 80 cm. » 48-085 zvečer 16465 Prodam kotno sedežno GARNITU R O. »48-742 1648E Prodam rabljeno POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, kavč IN DVA fo telja, CENA 3.500 DIN, » 632-027 1649^ STANOVANJA Oddam v najem STANOVANJE cca 90 kvad. m., - najboljšemu po nudniku. Šifra: PO DOGOVORU _1602E GARSONJERO 33 kvad. m na Dru lovki pri Kranju, takoj vseljivo v no vem naselju na klasično kurjavo z balkonom, dvema kletema in ga raznim boksom ter SAT anteno ii priključkom za telefon, takoj pro dam za 60.000 DEM »061/554 648 na parne dni v 11 mesecu po 17. uri ali ob sobotah Oblak 1613C Mlad par najame 1 ali 2 sobne STANOVANJE na območju Bleda Lesc ali Radovljice. Nudiva dvelet no predplačilo. »77-393 16199 Mlademu dekletu oddam sobo s souporabo kuhinje in kopalnice » 38-088_16222 , GARSONJERO s centralno, pose-bej kuhinjo, telefonom, KATV na Planini zamenjam za dvosobno ali večje stanovanje. » 39-225 16223 Oddam opremljeno SOBO s sou porabo kuhinje in kopalnice, po možnosti za predplačilo enega le ta. »38-548 (Marija) 16230 Prodam GARSONJERO, 27 kvad" m., v Šorlijevem naselju, vseljivo aprila 1991. Šifra: APRIL 16241 Najamem stanovanje ali garsonje ro v bližini Bleda za 2 do 3 leta. Plačilo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 16252 V Radovljici prodam dvosobno STANOVANJE za kredit in gotovino »74-308 od 17. do 19. ure Zakonca brez otrok nudita starej šim oskrbo v zameno za stanovanje Šifra: DOBRA POMOČ 16323 SOBO s souporabo kuhinje in ko palnice dobi moški. » 37 950 ._16348 Prodam STANOVANJE 110 kvad m. v centru Kranja ali HIŠO v Šenčurju. Kupec lahko dobi tudi hišo takoj v najem. »26-212 16354 Oddam ogrevano sobo, moškemu oddamo tudi garažo, suho, primerno za skladišče. Naslov v oglasnem oddelku. 16389 Prodam enoinpol sobno STANOVANJE - Planina III Kranj, 50 kvad. m., 1800 DEM kvad. m. »39-195 _16412 Zamenjam 1 sobno družbeno sta novanje na Planini I za večjega v Kranju. »37 454 16428 V Kranju ali bližnji okolici najame-va GARSONJERO za najmanj dve leti. Šifra: DVE LETI_16456 Mamica s triletnim otrokom naja me stanovanje. »23-438 po 17. uri 16460 Prijetna ženska dobi stanovanje. Šifra: POMOČ 16478 VARSTVO Za občasno pomoč v gospodinjstvu in varstvo dveh otrok iščem primerno osebo iz okolice Lesc »75-608 16200 Od januarja dalje potrebujem varstvo za leto dni starega fantka na vašem domu v Kranju. Kličite »49 100 16236 ^lSSS" GLAS 30. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 9. novembra 1990 VOZILA Ugodno prodam 126 P, letnik 1980, v voznem stanju. Hribernik Gašper, Dorfarje 17. 15995 Prodam OPEL KADET, letnik 1979. Šenčur, Pipanova 22 16048 Prodam prednji nov odbijač za Z 101 Comfort. Gros, Bičkova 8, Stražišče, 311-435 16094 Prodam JETTO, letnik 1981. Zupan Ljubo, Savska 13 b, Bled 16152 Prodam OPEL kadet, letnik 1975. Pečnik Ivan, Sp. Bitnje 27, Žabnica _16173 Prodam WV 1200 J, letnik novem-ber 1975. Fajfar Franc, Rudno 12 » 66-032_16174 Prodam BMW 316, letnik 1985, 65.000 km, metal srebrna. »57-847_16175 Prodam JUGO koral 55, star 2 leti, prevoženih 32.000 km, za 8.000 DEM v dinarski protivrednosti. » 75-248 zvečer 16180 gostilna seoem Sfera cesta 25, tel. 21-890 vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽELU VSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA! Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke do 120 oseb... Odprto, vsak dan od 11.-23. sobota od 19.-23 nedelja od 8.-13 ure Prisrčno vabljeni! Prodam R 4 GTL, letnik 1989, registriran do oktobra 1991. »48-703 _16245 Prodam JUGO SKALA 55, letnik februar 89. » 34-941_16248 Prodam Z 125 P, letnik 1978. Mar-jan Ločniškar, R. Papeža 3, Kranj 16250 Prodam HROŠČA, » 632-690, po 20. uri ohranjen. 16256 Z 128, letnik 1988, ugodno prodam. » 620-087 _16181 Prodam Z 101, letnik 1987, prevoženih 24.000 km, zelo dobro ohranjen. Šegula K., Suška c. 34, Škof-ja Loka_16182 Z 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. »67-317 po 16. uri_16189 Prodam 126 P, letnik 1982, registri-ran do julija 1991 »37 537 16190 Prodam Z 101 GTL 55. »37-677 dopoldne 16193 Ugodno prodam Z 101, letnik 1977. Pertovt Franc, Podlubnik 171, Škofja Loka 16197 Prodam JUGO 55 L, rdeče barve, letnik 1985, prevoženih 28.000 km, z zvočniki in avtoradiem, izredno dobro ohranjen in stalno garaži-ran. Perčič Zdenko, Prebačevo 49, Kranj_16265 Prodam JUGO 45 koral, letnik 1990, Kovor 36 - Nemanič »51-565_16266 Prodam Z 126 P, letnik 1980, registrirana do septembra 1991, ogled v petek popoldne. Bojan Ropoša, C. JLA 37 B, Tržič_16268 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984, december. Tomaž Tonkli, Zg. Bes-nica 108 » 40-604 popoldne 16277 Prodam SIMCO 1307 GLS, letnik 11979, registrirano celo leto. »77 634_16282 Prodam Z 101 GT, letnik 1985, 41.000 km, MAESTRAL 9 in TO-MOS 4, malo rabljeno. »46-482 -Ivan_16289 Prodam odlično ohranjeno Z 101 GT 55, garažirano, letnik 1984, 47.000 km. »37-027_16290 FIAT 126 PGL, karamboliran, prva registracija januar 1988, prodam Ponudbe na »40-004 Mavčiče 124_16291 Z 750. registrirano do 28. 10. 1991, prodam za 1400 DEM. Kogoj, Tomšičeva 98 a, Jesenice 16299 Prodam R 4 TL, letnik 1981, registriran do januarja 1991. »23-341 int. 32 dopoldne 16301 Prodam Z 101, letnik 1988, prevo-ženih 20.000 km. Cerklje, Lapajne-tova 9. 16302 Prodam RENAULT 5, letnik 1976, motor 1987, registriran eno leto, cena 3800 DEM »620-026 16303 Prodam Z 101. Sr. vas 52, Šenčur _16308 Prodam GOLF diesel, letnik 1986, Klane 36, Komenda 16310 VW 1300, nemški, letnik 1972, prodam. »21-212_16314 Karamboliran FIAT ZASTAVA 125 P prodam po delih. » 37-762 _16324 Prodam 126 P, celega za rezervne dele. Zaltel, Potoče 31, Preddvor _16328 Prodam 126 P, letnik 1982, registri ran do 28. oktobra 1991, v odličnem stanju, cena 2.300 DEM. Kovor 74, Tržič 16330 Prodam zelo ohranjen TALBOT horizont, letnik 1979. »24-628 16341 beuak - jug preo kgm (c00p) KLEINBERGER SFRUK Šh MAnOMCCTUl nril — nnnn-ri. ii Tel.: 9943-4242-31500 servis • nad7mest7Tdeu7oodatna oprema velika izbira novih in rabljenih vozil takojšnja dobava! ugodne eksportne cene pri 121. 323. 626 Prodam R 4, letnik 1978 ter dve le tni in dve zimaski gumi, komplet z obroči za Z 750. Voklo 70, Šenčur _16204 Z 750 LE, letnik 1984 maj, ugodno prodam »33-661 16205 Za GOLF diesel prodam grelec za naftni filter. Kakovost in montaža zagotovljena. »49 486 16206 Prodam VARTBURG, letnik 1982 za 1000 DEM in 2 menjalnika za vartburg za 300 DEM. Lipnica 3 a. Kropa _16207 Ugodno prodam Z 128, letnik 1986~ Česen, Pipanova 76, Šenčur 16213 BMVV 316/4, letnik 1987 , 30.000 km, kovinsko črn, z veliko dodatne opreme, prodam. Pot v Bitnje 8, Kranj_16215 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985 »85 478 popoldne_16225 R 4, bele barve, avgust 1988, prodam Rozman, Vrbnje 71, Radovlji-ca. » 75-589_16226 Prodam JUGO 45, letnik 1988, motor za Z 101, pralni stroj Candy in GUME za JUGO in Z 101. »631-854_16227 Prodam JUGO 55, letnik 1990. » 74-585_16235 Prodam ALFA ROMEO 33, 1,3 S, registriran do 22. 10. 1991 »40-172 16238 Prodam Z 101, letnik 1983. Novak, Cankarjeva 2, Radovljica 16240 Prodam GOLF diesel, 4 vrata, star 3 leta ion 126, star 2 leti. Haklin Er-nest, Golnik 78 » 46 589 16243 Prodam R 5 GTL 1,4, letnik 6/85. »69 522 16244 Prodam JUGO 55, star 9 mesecev, dodatno opremljen, cena po dogovoru. Poljče 42, Begunje »73 801_16343 GOLF diesel, letnik 1984, odlično vzdrževan in garažiran, prodam. » 11 444, Stražiška ulica 2, Kranj _16345 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. » 34-374_16350 Prodam R 4 GTL, letnik 1987. »77 343 po 15. uri_16352 Prodam VVARTBURG, letnik 1977, limuzina. Cena po dogovoru. Luž-nik, Breg 43, Žirovnica 16356 Prodam Z 101, letnik.1978. Ogled po 15. uri. Štefe, C. 26 julija 20, Naklo_16358 Prodam 126 P, letnik november 1988. »75-825_16359 Prodam Z 101, letnik 1978, obno vijena, cena ugodna. Šlibar, Zgoša 15, Begunje ' 16360 ORTNER BELJKAK / VILLACH CS> TOVOTA SUBARU zehenth0fstr. 26 UL 9943-4242-41310 picc0strasse 42 Tli 9943-4242 28494 nama Od 12. do 17. novembra na oddelku posebnih prodaj zelo ugodne cene • moške in ženske trenirke od 174,70 din dalje • bunde za mlade od 496,50 din dalje • otroške smučarske rokavice 49,70 din OBIŠČITE NAS! VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA LADO SAMARO (1300, 5V), letnik 90, prodam. »39-234_ Prodam BMVV 524 TD (turbo die-sel), letnik 1983, z veliko dodatne opreme. Britof 220 D, Kranj 16362 Prodam TOYOTO corolo DX, letnik 1987. »41 -622_16368 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988. Hrastje 50, popoldne 16369 Z 101, poceni prodam, letnik 1981. Ferjan Filip, Ribno, Partizanska 16, Bled 16375 SAVNA na kmečkem turizmu vsak dan od 17. ure dalje, lahko tudi z dobro kmečko malico. Možen tudi najem apartmaja po konkurenčnih cenah. Kličite: 70-164 Prodam JUGO 45, letnik 1985. Informacije » 33-588 16376 Prodam GOLF JGL, letnik 1981. Vogrinec Drago, Staneta Žagarja 23, Radovljica_16384 Z 128, letnik junij 1989, garažirano, brezhibno, dodatno opremljeno, prodam. »061-551-108 j 16390 Ugodno prodam FIAT 125 P, letnik 1980. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Ul. Juleta Gabrovška 19 -Popovič 16392 Prodam 126 P, letnik 1980, registri-ran, Repe Maruša, Zg. Gorje 69 »77-120_16398 Prodam karamboliran JUGO. Bri- tof 165_16399 Prodam LADO 1500 SL 82, Erman, Ovsiše 49, Podnart 16401 JUGO 55 »631-031 letnik 1989, prodam. 16402 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, prevoženih 27.000 km. »77-680 po 16. uri 16404 Prodam JUGO koral 45, letnik november 1989, registriran do novembra 1991. Porovne, Poženik6 _16410 Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 101, lahko tudi za dele. »45 338_16414 Prodam terensko vozilo ARO 243 diesel. Informacije »33-778 v soboto in nedeljo po 20 uri 16417 Prodam KOMBI IMV 2200 D 8+1. » 43-074_16420 Prodam OPEL corso, letnik 1987. Ciperle, Dvorje 96 » 42-257 16422 Prodam Z 101 confort, letnik 1980 in JUGO koral 55, letnik 1989, oba zelo ohranjena in garažirana. »23 41,5_16423 Prodam Z 101 confort, letnik 1979, dobro ohranjena Registrirana do junija 1991, ter HARMONIKO VVeltmeister (40 basna). »35 372 __16424 Prodam JUGO UNO 45, star 10' mesecev. Informacije » 68-593 16425 Prodam Z » 50-754 750, november 1983 16427 Prodam Z 101 luxe, letnik 1977, registrirana do aprila 1991 in mini HIFI komponento, znamke Hitachi, še v garanciji, z dodatno opremo. »39 793__16430 Prodam Z 750, letnik 1985, registrirana do junija 1991 »70-310 _16431 Z 101 GTL, letnik december 1983, prodam. Zaplotnik, Letence 1, Golnik 16432 Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1980, registriran do oktobra 1991. » 23-748_16433 Prodam Z 750, letnik 1979, registrirana do julija 1991. »27-815 ____ 16434 Prodam avto SAAB 99, letnik 1971, 1700 ccm, v voznem stanju. »620-083 popoldne 16443 Prodam Z 750, letnik 1984, Svete-Ijeva 8, Šenčur 16450 Prodam avto OPEL aseona 1200, letnik 1977, konec leta, dobro ohranjen. »47-169 16453 Ugodno prodam Z 640 AD z dolgim kasonom in ponjavo. »41-549_16455 Prodam R 4, registriran, letnik 1981, karamboliran, nevozen, za 700 DEM, lahko tudi po delih. » 633-539 zvečer 16458 Ugodno prodam GOLF, letnik 1980. bencinar. » 35-036 16464 Prodam Z 101 GTL, letnik 1987, re-gistriran do 1.6. 1991. Arhar Tanja, Hrušica 97, Jesenice 16472 Prodam SIMCO 1301 S, letnik 1972, prvi lastnik, garažirana, lepo ohranjena, registrirana do oktobra 1991. Cena ugodna. » 69 339 __16473 Prodam DIANO, registrirano do maja 1991, v okvari. <» 34-401 __16474 Prodam MERCEDEZ furgon 508, letnik 1970, v zelo dobrem stanju, generalno obnovljen. Britof 220 d, Kranj. 16361 Prodam VARTBURG karavan, letnik 1979, prevoženih 60.000 km, registriran do konca leta. Prevodnik, Brode 3, Škofja Loka 16492 Prodam IMV 220 diesel kombi ka-son, nosilnost 1700 kg, motor v okvari. »42-733 16497 ZAPOSLITVE Če ste ostali brez zaposlitve in imate prosti čas, poizkusite kot potnik DZS. Tedenska izplačila provizije. » 622-343_16004 ZASTOPNIŠKO DELO na terenu. Zastopanje znane slovenske firme nudimo sposobnim z lastnim prevozom in prostimi vikendi. Začetnikom nudimo strokovne instrukcije. Zaslužek izreden. »51-334 _16167 Zaposlim MESARJA - sekača. Zaslužek odličen. » 23-441, zvečer _16169 Zaslužek po učinku - 1000 DEM na teden, prodaja s katalogom, prevoz ni nujen. Ponedelje in petek od 7. do 9. ure na »25-903 16178 AKVIZITERJE za prodajo zimskih copat iščem. Šifra: TAKOJ 16191 Če ste pripravljeni delati 12 dni mesečno za 10.000 din, se oglasite. Obvezen je lasten prevoz. Pla-čilo takoj. »37-705_16276 Iščem sposobne vodje skupin in akviziterje za uradno prodajo uvoženih kvalitetnih čistil s skladiščem v Ljubljani - dober zaslužek. »50-611_16284 Nudim stalno honorarno ZAPOSLITEV šivanja usnjenih rokavic na dom. Šifra: ZELO SPOSOBNA _16306 Za dober prodajni artikel iščem izkušenega zastopnika. Možnost redne zaposlitve. »57-990 od 12. do 18. ure 16315 Iščem delo na dom - lepljenje, sestavljanje. Informacije na »721-402 v soboto 10. 11. od 19.30 do 20. ure_16319 Iščem honorarne zastopnike in vodje skupin za prodajo artikla za vsako gospodinjstvo. Skladišče je v Ljubljani. » 572-724 16342 Zaposlim VZDRŽEVALCA, strojnega ključavničarja ali elektrikama »70-154_16344 Nudim delo na dom, izkušnje niso potrebne. Ponudbe s kratkim življenjepisom na naslov »BIZNIS« poštno ležeče, 64270 Jesenice _16377 Ste vztrajni in komunikativni? Pridružite se naši skupini, naučili vas bomo kako priti do dobrega zaslužka. »621-344 v petek do 12. ure_16379 PODJETNIKI nudimo vam knjigovodsko in finančno spremljanje vašega poslovanja.» 36-064 ___16395 Iščemo ŠOFERJA s C kategorijo. Trenča d.o o., Gasilska 5. » 11 037 16416 DOBERMANE - dve samički brez rodovnika prodam. » 41 -862 Prodam OVCE z jagnjeti ali brez. Bobovk 22, Kranj__2l2^ Prodam 6 tednov staro teličko si-mentalko, primerno za zakol. W* hovče 12 1619» Prodam 200 kg težkega BIKCA m enoletne KOKOŠI Bukovnik, Zg Bela 19__ 1620] Prodam TELIČKO simentalko,lta-ro 14 dni. Bernik, Žabnica 43 1621] Poceni prodam JARKICE pritlikavih kokoši (cvergle) - nemška jere-bičarka. Boštar, C. na Rupo 1, Ko-krica 162J8 Prodam ali zamenjam 8 mesecev brejo TELICO. Jenko Janez, Pivka 3, Naklo__16219 Prodam TELICO 8 mesecev brejo. Luže 34, Šenčur__16220 Prodam jalovo KRAVO po enem 1 teletu. »45-391 16233 Prodam KRAVO, 5 mesecev brejo Rozman Marija, Sp. Lipnica 20, Kamna Gorica 16255 AGROIZBIRA ČIRČE AVTOMOBILISTI, KMETOVALCI, PODJETJA IZKORISTITE UGODEN NAKUP AKUMULATORJEV VESNA MARIBOR IN TOPLA MEŽICA. POKLIČITE PO TEL.: 34-802. V okolici Tržiča imamo KOZLA sr-naste pasme, primernega z* Jj^f pust. »51-030 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO simentalko. »802-190, Kržan Kn* stina, Selo 23, Žirovnica 16258 Prodam nemške ovčarje brez rodovnika, stare 6 tednov. Rozman, Snakovška c. 56, Križe 16262 Prodam več visoko brejih KRAV. Mlaška c. 99, Kranj_16263 Prodam 10 dni starega črnobelega BIKCA. »52-116__16272 Oddam i leto starega RTjZA » 78 642 16272 Prodam teden dni starega BIKCA simentalca ter 8 let staro brejo KOBILO, vajeno jahanja in voznj* Partizanska 18, Bled »77 996 Ažman. 16279 Prodam polovico BIKA Suha 5 pri Predosljah Razprodaja 1 leto starih KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. AžrrUgj Suha 5 pri Predosljah 16280 Suha 5 pri Predosljah__ Prodam TELICO simentalko, staro 2 leti, brejo 4'mesece, šavs Jan.e0ć Preddvor 25 162U NAPRODAJ TRAČNA ŽAGA IN SICER: 1x TRAČNA ŽAGA za hlode z električno vodenim vozičkom za hlode in avtomatsko nastavitvijo debeline - firme g0llet 0 1300 mm 1 x 0STRILNIK ■ v0llmer cnh za tračne in jermenične žage 1 x OSTRILNIK ■ v0llmer za krožne žage 1 x SMERNA KLOP za tračne žage 1 x EGALIZIRNI STROJ primultini firma HOLZBAU KLAURA železna kapla / eisenkappel114 Tel,: 9943-4238-215 ALFO 33 1,3 S, letnik 1988, 18.000 km, prodam za 20.000 DEM. » 620-077_16475 Prodam AUDI tip 90, 1,8 E. letnik 1987, s športnim podvozjem ali zamenjam za cenejši avto. » 27 568 Prodam BMVV 316, letnik 1977, odlično ohranjen, brezhiben, regi striran do aprila 1991. Zg. Duplje 68_16477 Ugodno prodam R 4, letnik 1986. Sp Duplje 23_16480 Prodam VW hrošč, letnik 1966, re-gistriran do konca leta, cena 2 500 DEM. Selo 15 pri Žirovnici Jova- Iščemo mlajšo upokojenko za občasno pomoč v gospodinjstvu. » 34-144 v nedeljo popoldne Zastopnike tuje firme za prodajo artiklov na Gorenjskem iščem »83 718_16442 Iščem starejšo žensko za pomoč na starejši kmetiji. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 16454 Prodam 2 in 5 tednov stari TELI ^ simentalki, Babni vrt 6, Golnik g3 Prodam PUJSKE, 15 do 20 kg ,e ŽIVALI 1629 Prodam PRAŠIČE za zakoU^ ska 7, Kranj - Primskovo " Prodam 7 dni staro TELIČKO mentalko. Ažman, Lancovo 31,_yn] dovljica__ stare Blgg ke. Dolenc, Sopotnica 15 dni nov 16484 Prodam JUGO 45, letnik 1986. »620 360 ___16487 Prodam LADO karavan 1300, letnik 1987 november. »66-350 16488 Prodam GOLF, letnik 82. » 39-554._ Prodam Z 101, letnik 1980, registrirana Radončič. Zlato polje 2 B. Kranj Rjave JARKICE ter manjše in večje prašiče, prodam. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka_16105 Zamenjam dva bikca simentalca za črnobele teličke ali prodam. Urbane, Zadraga 13, Duplje 16176 Prodam 8 tednov starega BIKCA simentalca. Mavčiče 51. 16177 kočo. 16187 Prodam teden Podbrezje 67 V rejo vzamem KRAVO mlekarico - do juunija. Informa0ij v soboto 10. 11. na » 721-402 ^ 19.30 do 20. ure__J*L| Prodam / tednov stare f'f"v',K'!i. jn 3 pra4i/Vp r%« -jk in te*\. Sod Prodam PSA mešanca »36 893_ Prodam PSIČKE » 73 449 pudelčke. 16188 PRAŠIČKE po 35 kg te*»t nik, Pivka 9, Naklo Poceni prodam več BIKCEV st*r' 10 dni. Mrak, Delnice 6, Pol'7,id »65-149____1JJ5 Prodam brejo KRAVO in TEL'fj^ ali zamenjam za jalovo Stano^Jj Log 9, Škofja Loka petek, 9. novembra 1990 MALI OGLASI, OGLASI 31. stran mmmmmzLAS Prodam 200 kg težkega BIKA si-[Il^alca. Zg. Besnica 14 16365 JELICO, staro 13 mesecev, pro- ggrn_g 7Q-?5g_ 16367 Prodam 14 dni starega BIKCA simentalca. Kuralt, Žabnica 51 16378 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Zadraga 18, Duplje. r-_____16388 Prodam mlado KRAVO 2 . .....—" ^ - jalovo, za <°K°I- Kelbl Alojz, Bohinjska Bela _16396 ProdlnTTpRASiCE, težke 30 do 40 .9. domače reje. Demšar, Log 2, bk°fjaLoka 16403 Prodam 120 kg težkega BIKCA, za skrinj0 ali pleme. Ljubno 84 (pri ?![S«^0:570 16407 nor^3"1 7 mesecev staro ZREBICO ? 'k. primerno za nadaljno rejo llggjaj7» 45-705 Prodam ja|ovo KRAVO K«*3: Kopač Franc, C 0J< Kokrica, Kranj 16409 I 9 letri na Brdo 16411 Prodam KRAVO simetalko s tretjim teletom. Sebenje 38, Križe _16413 Prodam 2 TELETA, stara teden dni - bikca in kravico. Soklič, Selo 22, Bled 16421 Prodam leto dni stare KOKOŠI. Pivka 1, Naklo 16439 Prodam BIKA, 400 kg, za pleme ali zakol. Tavčar, Stara Loka 22, Škof-ja Loka_16447 V bližini Bleda prodam TELICO. ■g 061 -654-305_16466 Prodam plemenske KURE. Zumer Anton, Benedikova 11, Stražišče _16467 Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. Cegelnica 1, Naklo _16470 Prodam dve OVCI, stari 19 in 7 mesecev, za 300 DEM. Smrtnik Franc, Smlednik 34, Smlednik _16490 Prodam 6 mesecev staro TELICO. Tenetiše 44, Golnik 16495 OSMRTNICA Dotrpela je najina mama marta ošabnik rojena Bogataj Od nje se bomo poslovili v petek, 9. novembra, v Tržiču, v družinskem krogu. Žalujoči: hčerka dr. Vanja Pirnat in sin Aleš z družinama Britof, Tržič, 6. novembra 1990 V SPOMIN 11. novembra mineva pet let, odkar je morala umreti naša draga mici pintar Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Gospod je moj pastir, "'c mi ne manjka. ZAHVALA V dneh, ko nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in svakinja katarina šter roj. Kern se zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali trpljenje, bili kakorkoli z nami, z nami sočustvovali in to izrazili z be-Sedo tolažbe, s petjem, s stiskom rok, zasuli njen grob s cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj resnično iskrena hvala! Vsi njeni Britof, 30. oktobra 1990 Od OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da sta umrla Muzafera musić rojena 1952 delavka Oljarice Kranj in ismet musić rojen 1954 delavec Save Kranj nJiju smo se poslovili v sredo, 7. novembra '990, ob 15. uri v domačem kraju Plavu. Delovna kolektiva Oljarice in Save Kranj Umrl je naš dragi in nepozabni mož, ati, dedi in tast VELIMIR SIMIĆ upokojeni delavec milice ŽALUJOČI: žena Mira, hčerke Violeta, Nataša, Katarina, zet Aleksander ter vnučka Vito in Maša Kranj, 28. oktobra 1990 ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in tašča pavla hV^JI berglez HB-i JBkTmBr upokojenka Fskreno se zahvaljujemo hišnemu svetu, ki so darovali denar namesto vencev za Onkološki inštitut, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Zahvala dr. Krečevi in strežnemu osebju inštituta Golnik, zdravstvene dežurne službe Kranj ter pevskemu zboru upokojencev in Obrtniškemu pevskemu zboru, tov. Smilji Gostiša za poslovilne besede ob grobu ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. VSI NJENI Kranj, Cerkvenjak, 24. oktobra 1990 ZAHVALA V ponedeljek, 29. oktobra 1990, smo se z veliko žalostjo poslovili od naše ljubljene žene, mame, babice, sestre in svakinje frančiške avguštin iz Gorenje vasi — Reteče 20 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala tudi osebju Kliničnega centra za zadnjo požrtvovalno pomoč. Zahvaljujemo se gospodu župniku Bohincu za lep pogrebni obred, pevcem iz Reteč za zapete žalostinke, ter še enkrat hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni poslednji poti in s tako globokim razumevanjem in sočutjem znali prisluhniti bridkosti, tišini in boleči praznini, ki je nastala v naši družini. Žalujoči: mož Tine, sinova Zdravko z družino in Stojan, ter ostalo sorodstvo. Gorenja vas — Reteče, 29. oktobra 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice, prababice in tete alojzije ravšelj iz Kokrice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala osebju Nevrološke klinike Kliničnega centra Ljubljana za požrtvovalno pomoč in lajšanje bolečin. Zahvala duhovniku za lep pogrebni obred, govornici za poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Kokrica, 2. novembra 1990 ZAHVALA Hiša tiha je postala, ko vzel si od nas slovo, a v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. 13. oktobra nas je prezgodaj zapustil rudicorn iz Hobovš Vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem, lovskim tovarišem, gasilcem obrata Sovodenj in Škofja Loka, pevcem, govornikom in vsem ostalim, ki so mi stali ob strani v najtežjih trenutkih iskrena hvala. Hvala tudi za podarjeno cvetje. Žalujoči: žena Marija in hči Tatjana ZAHVALA Ob izgubi naše mame, tašče in stare mame francke jezeršek iz Mavčič se zahvaljujemo g. dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje, častitemu g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, posebej pa družini Dišič za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. VSI NJENI Mavčiče, Maribor, novembra 1990 ZAHVALA V sredo, 30. oktobra, smo se za vedno poslovili od nepozabne marije zupančič roj. Zaplotnik Hrast je 177 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje in jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete, sestrične in prijateljice marice roblek se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji zadnja leta kakorkoli stali ob strani in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje ter ji prižgali svečke. Hvala njenim nekdanjim sodelavcem Osnovne šole Lucijan Seljak za številno spremstvo. Posebna zahvala pa velja osebju bolnišnice na Golniku dr. Zormanovi in zdravnici dr. Stenšakovi. VSI NJENI Ljubljana, Kranj, Stockholm Ko je v srcu bolečina prevelika, se tudi solze posuše, le duša nemo vpije, zakaj, zakaj te ni. . . V SPOMIN lojzu melihnu 11. novembra 1990 mineva žalostno leto dni, kar si tiho odšel od nas sredi glasbe in petja. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem zadnjem domu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žena Ani in sinova z družinama Kranj, Vrečkova 11 NOVICE IN DOGODKI UREDNIŠTVO tel.: 21860 Soodgovorni za usodo Kranja Stranka, ustanovljena med prvimi v Sloveniji, je programsko še vedno preveč splošna, zato mora razbistriti idejno in programsko identiteto. Kranj, 6. novembra - Tako je na torkovem volilnem zboru Slovenske demokratične zveze Kranj dejal član republiškega vodstva Tone Peršak. Od osrednjega vodstva se je zbora udeležil tudi Anton Tomažič. Kranjski občinski zbor stranke je najprej sprejel statut, ki je bil v razpravi deležen nekaterih dopolnitev. Statut daje določeno mero avtonomnosti občinskemu zboru, vendar njegove odločitve ne smejo biti v nasprotju s sklepi republiškega sveta, če so le - ti skladni u usmeritvami kongresa. V statutu so dodatno predvideli možnost ustanavljanja krajevnih odborov in vključevanja njihovih predstavnikov v občinski svet. Predsednik izvršilnega odbora Andrej Šter je v poročilu o enoletnem delu povedal, da je bilo to obdobje plodno in tudi usodno. Iz skupine nezadovoljnih nergačev smo postali pomemben družbeni dejavnik in del zmagovite volilne koalicije, zato smo soodgovorni za usodo Kranja, je dejal Šter. SDZ je ena najaktivnejših članic kranjskega Demosa in ima velike zasluge za nekatere uspešne politične poteze: za sprejem Deklaracije o suverenosti Slove- nije, za ustvarjalno delo Demosovih odbornikov, za uspešen shod slovenske SDZ na Šmarjetni gori, redno pa se stališča stranke pojavljajo tudi v sredstvih obveščanja. Na pobudo SDZ je dobil Kranj novi grb. dobili so svoje prostore v oivsem notelu Evropa, deluje pa tudi "poslanska" ura. Med nalogami je Andrej Šter še posebej omenil ustanavljanje strankinih odborov po drugih gorenjskih občinah, po krajevnih skupnostih, še posebej pa se je treba upreti novim centrom moči na ekonomskem in finančnem področju, ki izključujejo ljudi, ki Dober ustavni osnutek Na zboru so govorili tudi o osnutku nove slovenske ustave. Tone Peršak je zbrane seznanil predvsem z odprtimi vprašanji, ki se nanašajo na preambulo, na lastninske pravice tujcev, na omejevanje pravic ljudi in državljanov, na zagotavljanje pravic narodnosti, na ugovor vesti in sestavo parlamenta. SDZ je za parlamentarni sistem, predsednik republike naj bi bil voljen na neposrednih volitvah, dogovoriti pa se je treba tudi o položaju lokalne samouprave. Lokalne in samoupravne in državne funkcije naj bi bile ločene, če pa bomo imeli uzakonjene regije in lokalno samoupravo, bo nujno pripeljati v parlament tudi drugi zbor, zbor regij. Razprava bo vroča ob predlogu ustave, saj je za sprejem ustave potrebna dvotretjinska parlamentarna večina, zato bo nujno soglasje. Predvsem pa mora biti ustava stvarna in ne kaže hiteti na račun kakovosti, je dejal Tomažič. Naloga naše stranke je tudi, da zasnovo nove ustave branimo, je dodal. Prihaja stoletje informatike Bled, 8. novembra - Podjetja za PTT promet iz Avstrije, Madžarske in Jugoslavije sodelujejo že deset let. Vsako leto pripravijo srečanje, na katerem izmenjajo izkušnje in razpravljajo o problemih. Modernizacija in razmah telekomunikacij. Minulo sredo se je v Park hotelu na Bledu začel peti sestanek generalnih direktorjev podjetij za PTT promet Avstrije, Madžarske, Italije in Jugoslavije. Udeležence je pozdravil tudi Marjan Kranjc, republiški minister za promet in zveze. Poudaril je, da Bled ni bil naključno izbran, saj se je prav na Bledu pred mnogo leti začela modernizacija telefonskega omrežja. V Sloveniji je v PTT prometu modernizacija v telefoniji končana, saj je popolnoma avtomatizirana, Slovenija pa si bo v prihodnjih letih prizadevala za modernizacijo tudi na drugih področjih. Slovenija kot Jugoslavija želita slediti sodobnim tokovom in tehnološkemu napredku. Generalni direktor PTT Slovenije Miloš Mitič je dejaK da ima podjetje zahteven program do leta 1995, posebej na telekomunikacijskem področju. Prihaja stoletje informatike, zato je modernizacija nujna. V Jugoslaviji je danes štiri in pol milijona telefonskih priključkov ali 19 na 100 prebivalcev. V naslednjih letih se bo omrežje razširilo za domala dva milijona novih priključkov. Povečalo se bo tudi število pošt, moderniziral transport, poseben poudarek pa bo dan telekomunikacijam. Letos se je generalnim direktorjem pošt in telekomunikacij prvič pridružila tudi delegacija iz Italije. Na srečanju pa so razpravljali o več temah: o marketingu, konkurenci, novih uslugah v PTT prometu ter izmenjali informacije in izkušnje tudi o drugih vprašanjih, ki so skupna vsem državam. # D. Sedej Pomoč prizadetim v poplavah Zbor članov Slovenske demokratične zveze Kranj je v torek soglasno sklenil, da bo za pomoč prizadetim v naravni katastrofi v Sloveniji namenil 10.000 dinarjev. Nakazali jih bodo slovenskemu Karitasu. so naklonjeni Demosu. Član vodstva Miro Koželj pa je sodil, da marsikdo takega volilnega uspeha ni pričakoval, da bo treba v prihodnje dokazati, xla volilne obljube niso bile prazne, da kaže biti aktivnejši tudi na drugih področjih (ekologija, človekove pravice) in da bo na naslednjem zboru zanesljivo še več članov. Tone Peršak je povedal, da je SDZ stranka z nacionalnim programom in smo na najboljši poti, da ga uresničimo. Dozoreli smo in spoznali, da z nekaterimi stvarmi ne kaže prehitevati. Stranka se mora idejno in programsko jasneje profilirati in ljudem povedati, za kaj se zavzema. Za novega predsednika izvršilnega odbora je bil izvoljen Leon Petrevčič, odvetnik iz Kranja. • J. Košnjek Industrijska prodajalna KTL. Lepenka, p.o., Tržič, Tel: 064/50 044 LOTOS •d toaletni program LOTOS biro program HERMES izdelki iz lepenke izdelki iz papirja izdelki iz kartona Z GORENJSKIM GLASOM IN KOMPASOM Odhod z Jesenic (avtobusna postaja) ob 6.30 un, iz Radovljice (AP) ob 6.45, iz Kranja (hotel Creina) ob 7.00, iz Škofje Loke (AP) ob 7.15, iz Medvod (AP) ob 7.30 uri. Vožnja mimo Ljubljane do Trojan in Celja ter naprej mimo Teharij do Šmarja pri Jelšah (znana baročna cerkev svetega Roka), pri Mestinju pa bomo zavili na Sladko goro (še en baročni biser), se spustili proti jugu in zavili v osrčje Kozianskega. V Kozjem si bomo ogledali tamkajšnjo brusilnico stekla, imeli priložnost za nakup kakšnega uporabnega predmeta ah spominka, se ustavili ob mogočnem gradu v Podsredi (steklarski muzej). V Olimju si bomo ogledali slovito in lepo poslikano lekarno, posedli v bližnji vinski kleti, se okrepčali s prigrizkom in ga zalili z mladim vinom. Odtod bomo krenili do Atomskih toplic, si privoščili skodelico kave, se sprehodili ali pa se celo razgibali v zdraviliškem bazenu (kopalke!). Po tem osvežilnem postanku se bomo zapeljali do naše zad-n]e postaje, kjer nas bo čakala »Martinova« večerja; k prijetnemu počutju v domači gostilni bo prispevala tudi glasba. Okrog 20.00 ure se bomo napotili proti domu. Cena: din 500,00 po osebi. Prijave v KOMPASOVIH poslovalnicah. Ob prijavi je potrebno vplačati celotni znesek. Podrobnejši program bo na voljo na prijavnih mestih. V Kranju so se odločili za socialni ukrep Stanarine višje šele januarja Kranj, 31. oktobra - Po junijski odredbi bi se stanarine v kranjski občini povečale še za 20 odstotkov, vendar se je izvršni svet odločil, da jih s 1. novembrom ne podraži, kar lahko razumemo kot socialni ukrepov, zadoščeno pa bo tudi 2,4-odstotnemu deležu stanarin v revalorizacijskem stanovanjskem skladu. Z junijsko odredbo se je kranjski izvršni svet odločil za 125 odstotno podražitev stanarin in sicer s 1. septembrom za 20 odstotkov, s 1. novembrom za 20 odstotkov in s 1. junar-jem prihodnje leto še za 20 odstotkov. Vendar pa so se zdaj odločili, da jih s 1. novembrom ne podražijo, kar so pojasnili kot socialni ukrep, s tem pa bodo pristali na 2,6-odstotnem deležu stanarin v revalorizacijskem stanovanjskem skladu. Tako bo uresničen letošnji cilj, ki je bil s 3,2 odstotnega deleža znižan na 2.4-odstotnega. S 1. januarjem prihodnje leto pa bodo stanarine podražili za predvidenih 20 odstotkov. (Ne)podražitev stanarin je na seji kranjskega izvršnega sveta razburkala razpravo, ponovno se je izkazalo, da je problemov na stanovanjskem področju resnično veliko in razrešila jih bo lahko šele nova sistemska zakonodaja, ki je že pripravljena, sprejeta pa naj bi bila najkasneje marca prihodnje leto. Povsem strganega Čevlja ni več moč zašiti, se je v prispodobi izrazil predsednik kranjske vlade Vladimir Moho-rič, celoten sistem bi morali naravnati na tržne, ne pa knjigovodske najemnine, saj bo le tako razrešljiva kranjska posebnost, da so stanarina na Planini, kjer žive pretežno socialno šibkejši sloji, skoraj polovico višje kot v severnem predelu mesta, kier so stanovanjska na- selja sicer starejša, vendar I bivanje prijetnejša. . i Na podražitev stanarin, komunalnih storitev so že jm reagirale mestne krajevni skupnosti, ki jih je zanimajj koliko je neplačnikov, koli«! subvencioniranih stanarin J kakšna je možnost privatiz^ »n s tem konkurečnosti v kom nalnih storitvah. V Kranju J 7-353 družbenih stanovanj, PM bližno 11 odstotkov stanari« "1 plačanih, v tekočem mesečen 33 odstotkov. Subvencionira" stanarine ima 14 odsto$0 imetnikov stanovanjske p&j ce, kar 40 odstotkov nad fiV venskih povprečjem. V odffl voru na vprašanje glede za#" ne pobude v komunalnih 5', ntvah pa smo na seji izvršflff' sveta slišali tudi mnenja, Otti ne bi tako strogo držali #g nodaje, ki še ne daje pravj možnosti za ustanovitev toW nih zasebnih podjetij. • Znani tat štampiljke LTH Jelovica dobila blago nazaj Kranj, 8. novembra - Kriminalisti UNZ Kranj utemeljeno sumijo kaznivega dejanja goljufije 22-letnega Igorja Rejca iz Zbilj, ki ima zasebno trgovsko firmo. Igor Rejc je z naročilnicami z ukradeno štampiljko LTH Vincarje "kupoval" v škofjeloški Jelovici, Mladinski knjigi in Merkurju v Globusu v Kranju, ki jih je ogoljufal za skupaj 94.220,41 dinarja. Kriminalisti so pri hišni preiskavi vse predmete zasegli in jih vrnili oškodovancem, javnemu tožilstvu pa podali kazensko ovadbo. Marca letos je Igor Rejc prenehal delovno razmerje v škofjeloški LTH in zadnji dan ob odhodu iz pisarne vhodne kontrole vzel štampiljko z napisom DO LTH, Loške tovarne hladilnikov, n.sol.o. Škofja Loka, Vhodna kontrola Vincarje ter ga odnesel domov. V naslednjih dneh je kupil blok naročilnic in 3. oktobra v Mladinski knjigi v Kranju naročil kalkulator casio v vrednosti 2.973,19 dinarja, ki ga je "plačal" z naročilnico. Isti dan je odšel še v veletrgovino Merkur Globus, kjer je pri prodajalcu na enak način naročil tri telefonske aparate eta 911 v skupni vrednosti 3.774,12 dinarja. Še izdatnejšo goljufijo pa si je privoščil 18. oktobra, koje v maloprodaji Jelovice naroČil ladijski pod, vratna krila, zidne podboje, opaž, furnirane odreže in drug gradbeni material, vredn skupaj 87.473,10 dinarja. • H. J. obn<>v Gorenjski sejem strehe Razstavljalci vendarle na suhem Kranj, oktobra Tik pred ritvijo letošnjega jescjjpii* sejma so delavci SL« g^jiO^ sejr Ljubljana dokončal' "vriifli Zavod denarja za posegi torej je od lastnikov tez k ^ tevati, da se ravnajo P° vih zahtevah. Škofjeloški izvršni sVff£; to menil, naj bi v domač« ^ vodu za družbeni razvoj ^ čili strokovnjaka, ki bt> vii - spometiis*31i kom skupaj z stveniki svetoval pn dragocenih kmetskih ni»i čili bodo tudi možnost ojf olajšav, iz sklada za rJ^£ cijo pa vzeli denar /a / iščitenih objektov. lovcan NOVO NA DETELJICI V TRŽIČU