Leto XYI.
V Celju, dne 20. julija 1906. L
Stev. 83.
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vraCajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
T
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Zahvala.
Vsem častitim volilcem. ki so pri volitvi dne 17. t. in. združili svoje glasove na-me ter me izvolili državnim poslancem — izrekam svojo najpri-srčnejšo zahvalo.
S to izvolitvijo ste pritrdili mojemu programu — in moja dolžnost je storiti vse. kar leži v mojih močeh — v uresničenje tega programa.
Slovesno zatrjujem, da jaz v me stavljenega zaupanja ne bom nikdar varal — in da Vam bom mi sedaj podeljeni mandat čistega, kakor ga sprejmem — svoječasno zopet izročil.
Živeli Slovenci!
Na Dunaju, dne 19. julija 1906.
Dr. Franc Voušek,
državni poslanec.
Madjarska „svoboda44 na severnem Ogrskem.
V času, ko so se ogjrske narodnosti začete junaško boriti za svoje èlovèske in narodne pravice, ne bode odveč, če podamo svojim čitateljem članek, ki ga je poti zgornjim naslovom spisal Slovak dr. A. Štelanek v bivšem dunajskem listu ,.der Weg"'; v v članku popisuje natančno razmere Slovakov:
..Od Požuna počenši se razteza do Ungvara v več ali manj ravni črti » ogrska domovina Slovakov, zemlja suž-nosti — v Avstriji, žal, premalo po-f. znane — in tihega, neopaženega mu-L čeništva. V velikih ustavnih bojih od :: Leopolda I. do Leopolda II. je igrala I Slovaška veliko vlogo. Ràkoczvjevi
boji so se bili na Severnem Ogrskem. Tukaj je imelo vsemogočno plemstvo nakopičene največ zemlje, največ zakladov; kajti dasi se ta zemlja na plo-dovitosti ne more meriti z Banatom, vendar je bogata rudnin in ima še danes ogromno množino lesa i. t. d. Poleg tega so obvarovale gore. podnebje in hrabra mesta to zemljo pred vlado Turkov. Zaman so skušali turški paše raztegniti svojo moč tudi na Slovaško. Podjarmiti je niso mogli! Popolnoma upravičeno torej lahko rečemo: Slovaška dežela je obvarovala Ogrsko popolnega uničenja. Ko bi se Leopold I. ne bil vsaj delomn mogel opirati na to ozemlje, ki mu je ostalo zvesto, ne bi se mu bilo nikdar posrečilo premagati Turke in prevladati Ogrsko.
Ker pa je plemstvo prebogato na zemljiščih, in ker se je za vlado Jožefa II. in Leopolda 11. popolnoma raz-narodilo na korist mpfljfl.nykeniji plemenu. niso se mogli Slovaki svobodno razvijati. Xa Ogrskem, in posebej1 na Severnem Ogrskem vlada ad nekdaj plemstvo in njegovi pomočniki. Vsled te prevlade je tekom 38 let. odkar je Ogrska na novo neodvisna, kmetsko prebivalstvo popolnoma obubožalo in prišlo vsled tega tudi v političnem oziru popolnoma pod madjarski jarem.
Vrhu tega se dela na Severnem Ogrskem s pomočjo skozinskoz koruptne uprave, s pomočjo alkoholiziranega (pijači vdanega), na zelo nizki stopnji omike stoječega učiteljstva in madjarski misleče, moralno manj vredne duhovščine. in tako se širi poneumnevanje, zasužnjevanje in obubožanje v širokih ljudskih masah. Najvišji ideal vsakega
-Madjara je ustanovitev narodne enotne m a d j a r s k e države z enim jezikom. Tega ideala so se tudi polastili vsi po moči. bogastvu in vladi hlepeči sloji in ga seveda zlorabljajo v sebične namene. Voditelje briga malo, da .zapušča prebivalstvo vsled tega šovinistiškega gibanja deželo. V saroškem, zomplinskem, marma-roškem in unškem komitatu so vasi. ki so na pol neobljudene. V trenčinškem komitatu vlada leto za letom lakota. V preteklem letu se je izselilo iz Slovaškega (vseh ogrskih Slovakov je dva in pol milijona) v Ameriko nad 30.000 za delo sposobnih ljudi. Poleg tega raste število izseljencev od leta do leta tako. da celo pametnim Madjarom vstajajo lasje na glavi.
Od 1. 1883 do 1904 se je izselilo iz Avstro-Ogrske 1,754.424 ljudi, in polovica teh je bilo Slovanov (kakor je preračuni! češki dnevnik ..recti-'.)
27 letih je zap -> ilo <»grško .samO» S7!*.!>3t oseh. z>t 5621" V akor Avstrijo. Samo leta 1884. »> <"àstilo Ogrsko 15.658 oseb; leta J in>3 je pa znašalo število že 119.921.
To bi pa naposled še ne bilo najhujše. kajti velika populacijska moč Slovakov je doslej še vedno nadomestila ta primanjkljaj. V gotovem oziru je izseljevanje za Slovake celo koristno — kolikor se more sploh govoriti o koristi —; kajti tisti, ki so se izselili v Ameriko ali na Dunaj (kjer živi 50.000 Ogrskih Slovakov), se vračajo v domovino kot samosvestni. dostikrat celo kot narodno zavedni, premožni ljudje. Mnogo hujše pa je. da se šolstvo od leta do leta slabša. V
šolah se namreč zanemarjajo drugi učni predmeti, samo da bi se mladina bolj nspešno pomadjarila. V starih kon-fesionalnih šolah se je naučil otrok do dvanajstega leta v«aj brati, pisati in toliko računanja, kolikor potrebuje kmet in rokodelec za življenje. Danes pa učitelj pri najboljši volji ne more doseči pri otrocih niti toliko znanja, ker se mora v večini časa pečati s poukom m a d j a r s k e .g a jezika. Pa brez uspeha! Kajti znanje madjarščine ostane vedno nepopolno, ker otroci zunaj šole ne slišijo nobene madjarske besede. Ce se torej borijo Slovaki proti madjarskim šolam, delajo to v prvi vrsti zato. da bi se ubranili poneumnevanja.
To sta dve najkočljivejši točki madjarske ..svobode" na Slovaškem, in vendar se je v tej ..nobilior pars Hun-gariae" (najplemenitejšem delu .Ogrske) — rodil Madjarom največji pesnik Petöfi (Petrovič), in največji politik in „boritelj za svobodo" Kossuth.
Toda je-li slovaško pleme res tako slabo, da se né more otresti jarma ljudstva, ki ni niti indoevropskega po-koljenja. Za odgovor navajam sledeče: Revno, v verskem oziru na dva dela razdeljeno ljudstvo, se tako dolgo ne bo moglo dvigniti, dokler si ne vstvari močne, gospodarski neodvisne in moralno visoko stoječe inteligence. V nekaterih komitatih, kjer živi le nekaj zavednih in delavnih inteligentnih voditeljev in organizatorjev, ni niti misliti na sistematično gibanje.
Madjari tiranizujejo slovaško inteligenco. da bi zabranili njeno pouče-valno delovanje. Danes se postopa proti
LISTEK.
Povest starih pisem.
Spisal Sandor < ijalski. Poslovenil or (Halje.)
Ali da bi se bil sprijaznil z mislijo na pustolovstvo? Ne — ne. čutil sem in vedel sem. da • bi vsaki dih zbuje-nega poželjenja ranil tvojo angelsko podobo. Pa sem odšel v vojsko, kjer me je mogla pričakovati smrtna kroglja in vendar se nisem s teboj spoznal prej. da sem vedel, da i v najljutejšem klanju i v najgostejšem ognju ne izgine tvoja podoba izpred mojih očij in ne preneha moja ljubezen. In da po vsem tem še moreš verovati, da nisi zame svetinja, koje se ne smem dotakniti, niti se na njej z dihom pregrešiti? In vse to sem ti povedal prve dni. ko sem te spoznal. In kakor tedaj, tako mislim in čutim tudi sedaj. Oh. bodi zopet moje dobro in veselo dete — in spet mi božaj dušo s svojim dragim srebrnozvonkim smehljajem.'1
Na lističu z izsušeno rožo. prilepljeno na vrhu papirja, piše mu ona:
— ..Pod znakom rože pišem ti tele vrstice! Torej — pst! — in nikomur ne pravi in ne kaži. Odšla sem danes popoldne na vrt — in tam sem našla v veliko svoje čudo — še tole rožico. A Božič je skoro pred vratrni! Ni li to kot nekak znak ? še v tem letnem času cveto za naju rože! In naj bi še torej ne bilo res. da sami bogovi hočejo, da se ljubiva in podpirajo najino ljubav!
V istini vtrgala sem jo s pravim ognjem in veliko radostjo. Ona naj bode oznanjevalka vročega mojega srca. ki samo za te bije in s temi udari takoj šteje trenutke, ki naju še ločijo. Ni mogoče in ne sme biti. da bi se dalje še ne videla. Tale listič pošiljam ti s popolno zanesljivim človekom. Zato tudi ne pričakujem drugega odgovora, ko da me jutri ob petih popoldne počakaš pri hrastu na potu k našemu vinogradu. Jaz se bom lahko umaknila z doma, ker je oče odpotoval v Varaždin, a mati pojde k tetki Justini, kamor mene nikdar ne jemlje seboj. A mislim — mesec izide mnogo pozneje. Oj. kako se veselim, da te morem zopet videti, zopet objeti svo-
jega junaka — svojega milega, dragega, edino ljubljenega Ivana! Tvoja na veke — tvoja Lujiza."
Takoj sledi zopet njen list. Piše mu: ,.Že je ura polnoč naznanila. Premagala sem vso grozo in ves strah, ki ga prinašajo zvoki ure. kedar dvanajst bije — in pohitela sem k mizici, da ti pišem in da se ti javim. Sedaj je v celej hiši globok mir, nič se ne giblje, nič se ne javlja; Morfej drži vse v svojem naročju, in zato se morem tem svobodneje in brezskrbnejše udajati svojemu veselju, ki ga imam. kadar sem takole vsaj v duhu s teboj. Ah. v duhu samo! Kedaj bodeva zopet v istini skupaj, kakor zadnjikrat? Srečno sem on dan d o šla domov, nihče me ni opazil. In tedaj sem se lahko udala. povsem svojim mislim, ki so se seveda pri tebi mudile, a pred dušo mojo plavala je zopet vsa sreča in razkošje, ki so ga nudili časi, koje sva preživela skupaj. Cisto sem jih na novo živela. Zopet sem gledala svetel večer in one sence in šume. znova sem slušala tebe in si vsako besedo klicala v spomin, in zopet me je objemala vsa poezija, kojo sva i ti i jaz čutila doli ob po-
toku. Oh. da se ne bi nikdar bila nehala ona sreča! Ne, — ne boj se, -L-ne pridem ti z maminimi in tetkinimi besedami. One te ne poznajo. Ne znajo, kak junak si, vrl in dober! Pa — uekaj je mati pripovedovala, čula je. pravi, da je zopet vojska pred durmi. — — Vsled tega se tresem. Ne huduj se. In priznam ti. da sem cel večer plakala — ker je tudi oče dobil slična poročila.
Ivan. moj mili, edini Ivan. kaj bo iz tega. kaj iz najine ljubavi? — Ne ljuti se. ali vendar je to strašen oblak nad svetlim dnem najine ljubavi. ta večni memento, da odideš in da te ne bom tako skoro imela. Bože — dalje še misliti ne smem.
Glej. tako morajo v meni vstajati misli, ki mi pravijo, kako bi najlepše in najbolje bilo. da pustiš vojaško službo. Ah — vidim te. kako se ljutiš in kako se ti mrači čelo. ali — kaj si morem — ko te pa tako ljubim, pa moram trpeti peklenske muke, dokler te ne bo pri meni. Vsekakor glej. da prej ko prej zopet prideš k našemu hrastu, da me umiriš in da iz tvojih ust slišim, kaj me čaka.-'
nji še hujše, kakor za časa „svobodnjaka" Banffyja. Da bi se ljudstvo čim najprej raznarodilo. žrtvujejo se najvitalnejši interesi Nemadjarov. pa tudi Madjarov samih.
Pri podpiranju industrije odločajo večinoma nacijonalni momenti. Država podeluje nagrade, prostost davka za 15 let ali še dalje, samo če škoduje podjetje sovraženim Slovanom ali če postane nova trdnjava madjarizacije.
Tovarnam pa. pri katerih ni upati na kaj takega, ali pa celo takim, ki že od začetka nimajo madjarskega značaja. se delajo težave. Da se zanemarjajo kmetijski interesi, je znano dejstvo. Skozi trideset let moledujejo n. pr. Slovaki požunskega in nitran-skega komitata za regulacijo Morave. Pa zaman! Koliko milijonov škode je ta reka že naredila, briga gospode v Budimpešti ubogo malo.
Tam pa. kjer je kaj narodne inteligence. divja že danes neizprosen boj. Dobro časopisje deluje med ljudstvom in odpor proti madjarskemu jarmu postaja vedno večji. Madjari se tudi ne vdajajo nikakim iluzijam. Njihov odpor proti splošni in enaki volilna pravici ima svoj vzrok v prepričanju, da bi se Madjarom taka volilna pravica ne mogla uvesti brez škode. Vse. kar so po milosti dvora in vsled ugodnih razmer v kratkem času pridobili, bodo morali vrniti, kajti napredek se ne da zajeziti. Morda se pa da katastrofa zadržati ? Zato vse divjanje, zato ju-stični umori na slovaškem razumništvu. Zato sta morala sedeti bivša poslanca Valašek in Vesefovsky leto dni v ječi; zato so se dopuščale pri volitvah najstrašnejše reči. da bi se zadušilo vsako gibanje slovaške narodnosti v kali. Iz tega vzroka ni na celem Slovaškem časnikarja, ki bi ne bil par mesecev sedel v ječi in plačal par sto ali tisoč kron globe; zato se niso ustrašili Madjari 1. 1903 v veliki pravdi v Nitri proti dr. Markoviču in evangelijskemu starosti Culiku niti falzilikazije zapisnika; zato se ni dovolila pred par leti v Turčanskem Sv. Martinu ustanovitev -tovarne, oziroma se je prisililo slovaško delniško družbo uradno, da likvidira; zato se ne ustavijo Madjari še danes pred nobeno protizakonifostjo! Niti Kristoffy ni hotel dovoliti Slovakom ljudskega shoda v prilog splošni in enaki volilni pravici, da ne bi raz-dražil proti sebi plemstva severno-ogrskih komitatov.	n
To so nekatere epizode iz groznega mučeništva Slovakov. Naj bo za danes dovolj. Ako Bog da, prišli bodo tudi za zaničevano, pa zelo nadarjeno slovaško .ljudstvo boljši dnevi!
Za tem pride pismo, namenjeno prijatelju njegovemu, koji je morda pozneje i vsa pisma zbral. Piše mu: ,.Ti se name ljuti;. da v tako resnem trenutku nisem pri regimentu, nasprotno — prosim zopet za dopust. Ne moreš nikakor spraviti tega v dostojno zvezo z vojaško častjo. Prestrog si, prijatelj! Da si na mojem mestu, uverjen sem. i ti ne bi mogel drugače postopati. Ni ga pod solncem. ki bi v mojih razmerah ne bil ravnotak. — Ah. — dobri moj in mili prijatelj, da ti znaš, kako srečen sem tukaj. Zato bom baš jaz več možatosti in junaštva potreboval, ko kdorkoli drugi v celem regimentu, da v celej vojski, kadar tromba zatrobi in pozove v boj. Kaj
vendar tako nerad ostavljam--!
Ne psuj me torej, ker jaz itak ne odpašem sablje in ne morem niti pomisliti, da se ne bi i nadalje boril za slavo in moč zastav svojega cesarja in kralja. Ali zdi se ini- in nadejam se. da še ni vse tako, kakor mi ti pišeš.
Poštne in občinske zadeve.
Pomanjkljivo znanje slovenskega jezika poštnih uradnikov v železniških vlakih.
Poštne oblasti nastavljajo po am-bulancah železniških vlakov za poštno službo na progi Dunaj-Trst uradnike, če le znajo par besed slovensko. Toda to ne zadostuje. Mi smo upravičeni zahtevati, da bodo tudi poštni uradniki v poštnih vlakih popolnoma vešči našega jezika. To zahteva ne samo naša korist in čast. temveč tudi čast poštne uprave, ki mora skrbeti zato, da narod ne izgubi zaupanja v njeno poštenje in nepristranost.
Ali moremo imeti zaupanje v poštne uradnike in v poštno upravo, če se naša pisma s slovenskimi naslovi vozijo, recimo namesto v Savinsko dolino v Trst ali kam drugam odkoder priro-majo zaznamenovana z vsakovrstnimi poštnimi pečati po preteku več dni v kraj svojega pravega naslova? Gotovo ne! Ker se to zelo pogosto dogaja sklepamo utemeljeno, da se to vrši deloma iz mržnje do slovenskega jezika deloma pa tudi zaradi pomanjkljivega znanja slovenščine.
Kos krivde zadene nas Slovence same že zaradi tega. ker imamo slabo razvado, da radi pišemo na pisma nemške naslove, ali zapisujemo na nje vsaj ime zadnje pošte po nepotrebnem v nemščini. S tem svojim nezavednim ravnanjem smo pošte sami razvadili. da se za slovenski jezik mnogo ne zmenijo, ter pomagamo, da se bode nemščina sčasoma pri nas utihotapila kot uradni državni jezik. Da bode takrat slovenščini za vselej odzvonilo, bode posledica naše zaspanosti in brez-primerno velike nevednosti. Širimo torej načelo: ,.Na vsa pisma in vse pošiljat ve vedno lesa m o slovenske naslove!"* Slovenski jezik si mora tudi v vseh poštah pridobiti svojo popolno zakonito veljavo in ravnopravnost.
Občina Kokarje se je bila pred kratkim pritožila na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradec zaradi neke na njo iz Slovenske Bistrice naslovljene dopisnice, ki je romala v Trst od tam v Kozje in šele potem v Kokarje, čeprav je bilo na nji razločno zapisano: „Pošta Rečica v Savi n s k i dolin i."
Poštno in brzojavno ravnateljstvo ni moglo sicer krivca zaslediti, a je v svojem odgovoru na občino Kokarje priznalo, da je ta obžalovanja vredni slučaj zakrivilo pomanjkljivo znanje slovenskega jezika poštnih uradnikov vželezniški ambula lici.
Do vojske še ne more tako brzo piiti Zato te prisrčno in goreče prosim, da govoriš s polkovnikom in dosežeš, da mi bo dopust podaljšan na dalje časa
—	najdalje. kar je mogoče! V slučaju, da je vojska — naravno — pridem takoj. Hočeš torej? Ah. kaj vprašam,
—	poznam predobro tvojo dušo. — Zlasti pa še, če ti povem, zakaj mi je toliko do tega dopusta! Vse ti zaupam. Vem, da že uganjaš. No, nikar ne misli, da je to nekaj takega, kakor kaka garnizonska ljubezen. Oh, prijatelj, — ti me poznaš in moreš dobro vedeti, da nisem podoben in sposoben za kaj takega. In baš zato lahko veš, da ljubim silno in resno.
Niti eden trenutek nisem dvomil, da se tu gre za celo moje življenje. Ali slušaj me! Spominjaš se, kako sem ti pisal pred dvemi leti, ko sem bil doma, da sem videl v svojem sosedstvu prekrasno mlado dete? Gotovo nisi pozabil, ker je že tedaj vsaka moja beseda izdajala mojo ljubav. Pozneje
Občina Kokarje in ž njo vse občine gornjegrajskega okraja bodo seveda v smislu sklepa letošnjega županskega shoda vložile skupno pritožbo na trgovsko in železniško ministrstvo ter zahtevale na podlagi te izjave poštnega ravnateljstva, naj se v am-bulancah vseh vlakov na progah Dunaj-Trst. Spielfeld-Ljutomer. Pra-gersko-Čakovec, Maribor-Francensfeste, Poličane - Konjice. Grobelno - Rogatec, Celje-Zeltweg, Zidani most-Zagreb, nastavljajo le taki poštni uradniki, ki bodo popolnpma vešči slovenskega oziroma za progo Zidani most Zagreb in Pragersko Budimpešta hrvatskega jezika.
Kos krivde, da se z našim jezikom na poštah prav sramotno ravna, zadene tudi naše občine, ki niso doslej pritožbam po časopisih in med občani pripisovale nobenega pomena. Mnogo pritožb od občin bode trgovskemu oziroma železniškemu ministrstvu dokazalo, da je na naših poštah v jezi-kovem oziru mnogo gnilih razmer, katere je treba na vsak način odpraviti.
Vsakdo, komur so pisma s slovenskimi naslovi odpravili po svetu, odkoder so se vrnila pozno na svoj naslov, naj postopa v občinah s slovenskimi zastopi, na sledeči način.
1.	Spiši na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradec pritožbo proti neprimernemu ravnanju pošt ter priloži kovert dotičnega pisma.
2.	Pritožbo vloži pri svoji občini, katera se ji naj pridruži s svojim protestom in z zahtevo, naj se na prej naštetih progah nastavljajo uradniki vešči slovenskega jezika.
3.	Kadar dospe od poštnega ravnateljstva odgovor in če nam ta odgovor ni dal popolnega zadoščenja za prizadjano preziranje, naj se vloži nova pritožba na trgovsko ministrstvo.
1 4. Pritožbo in njen izid objavi po časopisih, da se narod pouči o pravicah in njegovem pravnem razmerju v državi.
Kdor biva v občini z nemškutar-skim ali nemškim zastopom, naj vloži pritožbo sam naravnost na poštno ravnateljstvo, oziroma pozneje trgovsko ministrstvo.
V Avstriji se deli pravica le onim. ki se znajo za njo potegovati. Kdor molči, mu odmerjajo krivico na vatle!
Svetovno-politični pregled.
— Parlamentarni položaj je
skrajno kritičen. Vladi se ne more posrečiti kompromis med Čehi in Nemci glede Češke in Moravske. Odsek za volilno reformo je imel včeraj le do polu 2. popoldne sejo, ki
se nisva nikdar o tem razgovarjala. ker je nastala vojska, ti si moral v Italijo, a jaz na Nemško, a morda tudi radi tega. ker ti nisem imel ničesar pripovedovati, ker — odšel sem odtod, da nisem niti spoznal ljubljenega bitja, a spoznal ga nisem, ker čudno, ali je istina — jaz niti nisem želel in poskušal, da ga spoznam.
Vedno si se šalil z menoj, da sem platonik in nikdar nisi hotel razumeti te strani moje duše. morda nisi hotel niti prav verjeti, ali jaz sem vendar — užival in bil srečen samo od pogleda, čisto sem obožaval lepoto mladega deteta, a nisem niti koraka storil, da se približam tej lepoti in da si jo osvojim. — še več. šel sem na vojsko, ves začaran od krasote, ki mi je večno pred dušo sijala — a nisem se z njo spoznal.
Po vojski sem zopet šel domov. Morebiti je bilo temu mnogo vzroka in povoda, ker sem neprestano želel, da se nagledam divne svoje sosede.
se je nato odgodila na danes, da more vlada nadaljevati kompromisna pogajanja. V včerajšnji seji je govoril posi. Gessmann zelo ostro proti Nemcem, češ. da jim krščanski socialisti slede tokrat zadnjikrat, ako bodo vztrajali pri svoji trmi. Nestrpne nemške stranke naj prevzamejo same odgovornost, ako se volilna reforma razbije ter nastopi kriza nedoglednih posledic. Izjavi pa. da bo glasoval za Pergeltov predlog, naj se da Nemcem na Češkem osem novih mandatov brez vsake kompenzacije. Tudi posi. dr. Adler govori ostro zoper nemške šoviniste. ter izjavi, da bo glasoval proti Pergeltovemu predlogu.
—	23 novih mandatov nameravajo še poleg Hohenloheovih ustvariti, tako da bi znašalo število poslancev bodoče zbornice 518. Razdelili bi se ti novi mandati sledeče: 8 na Češko (5 nemških, 3 češki), 3 za Moravsko (1 nemški. 2 češka). 4 za Gališko (l rusinski, 3 poljski). 3 za Tirolsko (2 nemška. 1 laški). 2 za Štajersko (7 slovenskih in 1 graški), 2 za Kranjsko (Kočevski in 1 za Ljubljano), 1 za Dunaj.
—	Vol. reforma in italijanske zahteve. Dr. Susteršič in dr. Ivčevič sta včeraj pri ministrskem predsedniku Becku najodločneje protestirala proti 19. italijanskemu mandatu. Izjavila sta, da je to proti kompromisu med Slovenci in Italijani in da bi 19. italijanski mandat spravil v nevarnost vso predlogo. Med jugoslovanskimi zastopniki vlada veliko razburjenje.
—	Nemški poslanci pri ministrskem predsedniku in Slovenci. V torek so imeli nemški poslanci Hofmann. Wastian. Pommer in Stein konferenco pri ministrskem predsedniku v zadevi kočevskega mandata in sedmega slovenskega štajerskega mandata in so pravili, da so Slovenci zadovoljni, da se sklep pdseka za volilno reformo tako izpremeni, da za kočevski mandat Slovenci dobe en nov slovenski mandat na Kranjskem. Od slovenskih poslancev smo pooblaščeni izjaviti, da o tem ni govora in da slovenski poslanci na sklenjeni stvari ne puste nič izpre-minjati.
V ogrskem državnem zboru je srbski poslanec Polit interpeliral ministrskega predsednika, hoče li ogrska vlada zastaviti vse sile, da se carinska vojna s Srbijo konča, ter se sklene definitivna trgovinska pogodba.
—	Sibski zastopnik dr. Polit v ogrskem državnem zboru je kot star, izkušen politik, izobražen in znamenit govornik. Mažarom trn v peti. Že pred tedni se je izrazil neki zagrizenec. da ■ bodo razveljavili Politov mandat. In sodna komisija je res to storila.
Gotovo, zanimal sem se mnogo za njo. Ostavil sem jo kot petnajstletno dekletce. pa sem se neprestano vpraševal, kaka Ii je sedaj po dveh letih. Znal sera, da je tedaj gotovo še nihče ni opazil kot odraslo devojko. a sedaj — mraz me je spreletaval. kadar sem zmislil na to. ni li kdo že tako srečen, da živi v srcu mlade devojke.
Ne smem ti v listu kaj točneje označiti in poročati o njej in njenej obitelji. Saj veš. kako dandanes ni varno. Zato ti niti ne morem priobčiti njenega rodbinskega imena. Samo povedati ti hočem, da je lepa kot angelj kot boginja iz Elizija. Da znam tako lepo in dobro opisati, kakor tvoj najljubši pisatelj, koji nas je s svojo divno povestjo o mladem Wertherju tako često znal navdušiti, ali da imam pero tako v oblasti, kakor ga je imel moj najljubši pisatelj, ko je opisal ljubav Pavla in Virginije. tedaj bi paskusil ti opisati boginjo svojega srca.	(Dalje sledi.)
—	Kmečka stranka v Srbiji se
vsled sklepa seje glavnega odbora razpusti in se posamezni člani vrnejo k onim strankam, katerim so preje pripadali.
—	Italija naglo pomnožuje svoje garnizije ob avstrijski meji. Zadnji čas je premeščenih zopet več polkov 6. voja proti Vidmu in Tržiču.
—	Italija in grško-romunski spor. Iz Rima poročajo, da si Italija živo prizadeva, da bi se grško-romunski spor poravnal.
—	Košut in Daränyi v Milanu. Iz Budimpešte javljajo, da se trgovinski minister Košut koncem avgusta ali prve dni septembra poda v Milan, da obišče tamošnjo razstavo. Najbrž ga bo spremljal Darànyi, minister za poljedelstvo.
—	Panislamitsko gibanje v Egiptu. Vrhovni poveljnik angleških čet v Egiptu je dobil iz Londona naročilo, naj takoj pregleda vse egiptske in sudanske garnizije ter pove, kje bi' bHo treba novih čet, Angleška hoče z naglico pomnožiti svbje garnizije tako, da bo vsaka panislamska agitacija takoj v kali zadušena.
—	Ruski dogodki. Vojno ministrstvo zahteva od vseh poveljnikov zapisnik vojakov, ki se bavijo s politiko. — V Petrovem dvorcu so vsa vrata zastražena s četverno častniško stražo. — Na dvoru se car več varnega ne čuti. Oklici poživljajo k snovanju revolucionarne narodne brambe. Mornarji so se uprli in niso hoteli k pogrebu umorjenega admirala Čuknina.
Ruska duma in dvor. Silno razburjenje vlada v vojnem ministrstvu in na dvoru. Čuje se, da nameravajo dumo radi revolucionarnega značaja razpustiti in razpisati nove volitve na podlagi splošne, enake in direktne v olilne pravice.
—	Podadmiral Skr.vdlovv je imenovan najvišjim poveljnikom brodovja v Črnem morju in vseh tamošnjih pristanišč.
—	Generalnim guvernerjem v Moskvi je imenovan komandant moskovskega vojaškega okraja general-lajtnant H e r š e 1 m a n.
—	Fiulandski senat v Helsings-/orsu je sklenil: da vsled splošne bede ne od<fa v Petrograd nobenega davka več in da se ustvari vsled vedno naraščajočih punto v oborožena finska narodna garda.
—	Ukradene francoske mobilizacijske listine. V vilo nekega francoskega generala, člana najvišjega francoskega vojnega sveta so udrli neznani zločinci, ki so odnesli važne mobilizacijske listine. Storilci so ušli. |i — Predsednik Združenih držav Roosevelt je pisal predsedniku republikanskega kluba, da zapusti 1. 1909 .belo hišo" in ne bo več kandidiral za predsedništvo.
Dopisi.
Fram, dne 15. julija. Polnošte-vilno zbrani občinski odbor je v svoji redni seji enoglasno sklenil veleza-služnega in obče priljubljenega nadučitelja. g. Franja Pirkmaierja imenovati častnim občanom.
Da si pa imenovani gospod to čast tudi istinito zasluži, hočemo tukaj navesti, da je bil on 18 let zastopnik v občinsKem odboru, kjer je neumorno in z največjo navdušenostjo vedno za blagor in napredek občine deloval.
Nadalje je bil soustanovnik prostovoljne požarne brambe in posojilnice. katero slednje društvo deli vsako leto izdatne podpore tukajšnjim ubožcem, za razsvetljavo in olepšanje kraja, za nakup obleke ubožnim učen-
cem ter za nakup raznovrstnih učnih pripomočkov in učil.
Gospod Pirkmaier je bil tudi soustanovnik tukajšnjega olepševalnega in bralnega društva.
Na njegovo prizadevanje se je priredila leta 1893. v Framu sadna razstava, katera je svoj namen tudi dosegla; kajti od onega časa se je začelo tukajšnje prebivalstvo s sadje-rejo bolj baviti in uspehi tudi niso izostali, zakaj sadjereja in ž njo tudi gmotno stanje tukajšnjih posestnikov se je izdatno povzdignilo.
Gospod Franc Pirkmaier deluje že od leta 1886. pri nas kot nadučitelj vestno in zelo pohvalno, kar so mu tudi že višja šolska oblastva priznala z mnogimi priznalnimi in pohvalnimi dekreti.
Njegovemu neumornemu delovanju se imamo zahvaliti, da se je naše krasno šolsko poslopje po vseh zdravstvenih določbah sezidalo in notranjo upravo dobilo.
Na njegovo prizadevanje dobil je Fram poštni in brzojavni urad.
Bog daj. da bi velezaslužni gospod nadučitelj Franc Pirkmaier še mnoga, mnoga leta v naši sredini deloval !	4
Slovenske norice.
Štajersko.
—	Dne 5. avgusta v Št. Ilj -Kakor smo že poročali, poleti v nedeljo, dne 5. avgusta „Celjski Sokol"' v Št. Ilj v Slov. goricah. Z „Sokoli"' se udeležijo izleta tudi narodne rodbine celjske. Istotako je obljubil tudi „Murski Sokol"' svojo udeležbo, ž njim pa prihité Slovenci iz Ljutomera in s celega zelenega murskega polja. V Št. Ilju se je osnoval posebni lokalni odbor pod načelstvom tamošnjega vrlo narodnega župana g. Thalerja; namen tega odbora je vse potrebno za dostojni sprejem cen j. gostov pripraviti. Pripravljalni odbor se bode potrudil, da bodo izletniki imeli dovolj poštene zabave, ter da bo cela slavnost šlična oni v Rušah. Obračamo se tem potom do vseh slovenskih spodnještajerskih društev, da blagovolijo dne 5. avgusta prihiteti v dični naš Št. Ilj kar najbolj mnogobrojno. da damo Šentiljčanom z ogromno našo udeležbo še več poguma za vspešno brambo naše meje. Želimo tudi, da se društva udeležijo naše slavnosti z društvenimi zastavami. Vsa društva, ki pridejo 5. avgusta v Št. Ilj, naj blagovolijo javiti svojo udeležbo šentiljskemu bralnemu društvu ali pa caljskemn „Sokolu"'. Prosimo tudi vsa slovenska akademičua društva, vse dijake, da pohite ta dan na mejo v slovenski Št. Ilj. Dan 5. avgusta veljaj vsem s p o d n j e š t a j e r-skim, pa tudi drugim geslo: Vse v Št. Ilj na narodni praznik štajerskih Slovencev! Z ogromno udeležbo pokažimo svetu, da hočemo braniti mejo, ter da je Št. Ilj tam pri Spielfeldu res slovenski! Vse naše rodoljube prosimo, da agitirajo za veliko udeležbo. Dne 5. avgusta v Št. Ilj v Slov. goricah!
Opozarjamo še enkrat na izlet „Slov. delavskega podpornega društva v Celju" ter vabimo vse prijatelje delavstva, da se istega udeleže. Odhod ob polu I. uri popoldne.
—	Matura na celjski gimnaziji.
Rezultat letošnje mature je v obče jako zadovoljiv. Dva sta reprobirana na 2 mesca, ostali so izdelali s povoljnim uspehom. 5 z odliko, med njimi Slovenec Kočevar.
—	Visoke obiske imamo ta teden v Celju. V sredo je prišel inšpicirat
tukajšnje domobransko vojaštvo fml. pl. Latscher; danes je prišel brigadir gen. major Cheuma in v nedeljo pride eksc fml. divizijonar pl. Ohavanne inšpicirat tukajšnji oddelek pešpolka št. 87.
—	Iz davčne službe. Dež. finančno ravnateljstvo je imenovalo: provizorič-nega davkarja Frid. Stumbergerja dav-karjem, davčnega kontrolorja Julija Wagnerja prov. davkarjem, davčnega oficijala Ivana Martičnika davčnim kontrolorjem. davčnega kontrolorja Antona Schullerja davčnim oficijalom, davčnega adjunkta Franca Topolnika in prov. davčn. oficijaia Hinka Drote-nika davčnim oficijalom v X. pl, razr.. davčn. adjunkta Rud. Müllerja prov. davčnim oficijalom, dalje prov. davčne adjunkte Hugona Scheidhofera. Jožefa Čepina in Karla Reicha davčnim ad-junktom v XII. plač. razredu.
—	Doktorjem prava je bil včeraj dne 19. t, m. promoviran na graškem vseučilišču g. odv. kand. Tone G O s a k. doma iz Zič. Čestitamo!
—	Promocija. Odv. kand. gosp. Ernest K al an bo jutri, dne 21: julija 1906, ob 10. uri dopoldne v slavnostni dvorani graškega vseučilišča promoviran doktorjem prava. Naše čestitke!
—	Poslanec dr. Korošec je v
seji dne 17. t, m. stavil na ministra notranjih zadev in pravosodja prašanje glede konfiskacije listkov, ki so jih razširili brežiški Slovenci ob času so-kolske slavnosti v neštetih množinah po brežiškem okraju v katerih se je poživljalo slovénsko k najstrožjem izvajanju gesla „Svoji k svojim"'. „Konfiskacija"' (tako se glasi v vprašanju) je popolnoma neosnovana; kajti c. kr. najvišje sodišče ježevečkrat razsodilo, da razširjenje gesla „Svoji k svojim!"' ni kaz-njivo. Ali hoče visoko ministrstvo poskrbeti,datudiSlo. venci po prosti volji morejo izvajati geslo „Svoji k svojim!"
—	Pravosodne razmere na Sp. Štajerskem. Državni poslanec dr. Korošec vloži danes interpelacijo zaradi pravosodnih razmer na Spodnjem Štajerskem, v kateri razkrinka tudi ne-istinite trditve in napade na slovenske sodnike, ki sta jih nakopičila dr. Pommer in Wastian v svoji interpelaciji z dne 3. julija.
—	Velik sliod éebelarjey. Kakor že naznanjeno, se vrši v nedeljo, dne 22. julija t, 1. popoldne ob 2. uri v Celju pri Zdolšekovem čebelnjaku čebelarski pouk. Govore gg: Jurančič o anatomiji čebelnih bitij — s podobami. Kurbus o koristi čebel. Zdolšek o če-belnem prahu. Shod se vrši ob vsakem vremenu — za slučaj dežja pod bližnjim kozolcem. Udeleženci se zbirajo ali v „Narodnem domu" ali pa na glaziji (starem vojaškem vežbališču), od koder je par korakov do čebelnjaka.
Po predavanju poleti cel roj čebelarjev k g. Samcu na Ložnici. kjer sede v prijetno senco košatih kostanjev. Tu se ustanovi potem čebelarska podružnica za Spodnjo Savinjsko dolino.
Konečno je prosta zabava, h kateri se vsi trotje in matice, oprasene in neoprašene. prijazno vabijo.
Zdolšek.
—	Blamaža nemškutarskega „fa-jerberferbanda". Piše se nam iz Raj-henburga: V „Domovini" in v nekaterih nemških listih je bilo objavljeno, da je nemški ..Feuerwehr-Verband" v Celju na svojem zborovanju v Ločah izključil iz svoje zveze rajhenburško požarno brambo, ker ima slovensko poveljstvo!
Kako so se pač mogli sami sebe tako zelo osmešiti ? Že pred dvema leti je vpeljala tak. požarna bramba slovensko poveljstvo ter ob enem izsto-
pila iz nem. ..Feuerwehr-Verbanda", kar mu je tudi pismeno naznanila ter pristopila slovenski ..Zvezi" v Žalcu, kamor plačuje prispevke! Torej, kako se more izključiti društvo, ki je že davno samo izstopilo iz zveze?!
Slovenska „Zveza" v Žalcu je tudi izposlovala pri deželnem odboru podporo za nabavo nove brizgalnice. katero z novozgrajenim gasilnim domom vred blagoslovi dne 19. avgusta t. 1. Priprave za to slavnost se že dalje časa vrše ter bode v zvezi z veliko ljudsko veselico na prostem!
Iz tega dogodka pač izprevidimo, kako oholo se že hočejo šopiriti naši zagrizeni sovražniki na naših slovenskih tleh. Skrajni čas bi že bil. da bi se že otresli popolnoma tujega robstva ter jim. ne bi več tlačanili! Iz zadnjega dngodka v Sevnici ob priliki slavlja 25 letnice ondotne požarne brambe spoznamo tudi. da tem društvom pač ni glavni riamen braniti imetje in življenje svojemu bližnjemu. Nahujskana videmska požarna bramba je ob oni priliki napadla rajhenburško požarno brambo z. ..Živijo" pozdravljajoče občinstvo in nekateri so že segali po sekiricah. Ko bi kaka slovenska požarna bramba to storila, že davno bi bila lazpuščena od politične oblasti, seveda nemčurjem je vse dovoljeno! Torej slovenske požarne brambe.' otre-site se že enkrat nemškega poveljevanja in • pokažite pred vsemi, da se zavedate svoje narodnosti ter pristopite k „Zvevi" slov. požarnih hramb v Žalcu!
—	Nemci in nemškutarji na Spodnjem Štajerskem, v prvi vrsti nemški narodni svet v Mariboru ter občinski svet v .Mariboru, so se spravili radi sedmega slovenskega mandata nad — svoje ministre. V ostrih rezo-lucijah se postavljajo po robu ustvaritvi sedmega slovenskega mandata za Štajersko ter vso krivdo za to, da se je v odseku sprejel ta mandat, zvra-čajo na svoje ministre. Dalekovidni politiki!!
—	Savinjski Sokol v Mozirju.
Radi velikanske udeležbe in priman-kljaja časa ni bilo mogoče se osebno zahvaliti, zato si šteje podpisani odbor v narodno dolžnost in čast, se javno zahvaliti požrtovalnim narodnim gospem in gospicam za krasni spominski trak. kateri bode Savinskemu Sokolu v ponos, a praporu v vedni spomin. Sokolska zahvala! Na zdar! Za odbor: Rudolf Pevec, t. č. starosta. Avg. Kraigher, t. č. tajnik in načelnik.
—	Požar v Gotovljah. V torek, dne 17. t. m. ob treh popoldne je sredi gotoveljske vasi iz Premikovega gospodarskega poslopja puhni! plamen. V par minutah je bila domača požarna bramba z dvema brizgalnama pri delu, v četrt ure je prihitela na pomoč žalska, kmalu za njo še šentpeterska in arjevaška požarna bramba. Zgorelo je samo dotično gospodarsko poslopje. Vrlim požarnim brambam vsa čast in naša srčna zahvala! Rešili ste našo vas Velikanske nesreče.
—	V Mozirju je umrla dne 19. t. m. gospa Marija Hizelberger, tašča tamošnjega nadučitelja Franca Pra-protnika in mati dr. Ivana Hizelber-gerja. Radi svoje ljubeznivosti, krot-kosti in vstrajne marljivosti je vživala pokojnica splošno spoštovanje in tudi vse za njo žaluje, najbolj njeni bližnji sorodniki. Priporoča se v blag spomin!
—	4 nove zvonove blagoslovi knezoškof mariborski dne 22. t. m. v Kozjem.
—	Čebelarski shod se vrši dne 5. avgusta t. 1. pri Sv. Barbari niže Maribora s sledečim sporedom: 1. Začetek pouka ob pol 8. uri po sv. maši v šoli, pouk je teoretičen po razkazovanju nazornih slik in praktičen, kar
poučuje čebelarski učitelj gosp. Janez Jurančič od Sv. Andraža v Slov. gor. To poučevanje je velevažno. koristno za vsakega čebelarja, vsled tega se vljudno vabijo vsi čebelarji iz vseh bližnjih župnij od Sv. Ruperta. Sv. Petra. Šmartna in Vurberga. 2. Praktično razkazovanje umne čebeloreje pri šolskem čebelnjaku. Pouk bode trajal celi dopoldne z malim počitkom. Za oddaljene udeležence bo vse preskrbljeno. Torej vsi čebelarji na shod k Sv. Barbari, od koder je tudi naj-krasnejši razgled daleč na okoli.
—	Nemški (Imurek v nevarnosti. Na glavnem trgu v Cmureku. katerega je zloglasni dr. Krautgasser prekrstil v Bismarckplatz, je letošnjo spomlad tržki obč. zastop dal zasaditi vrsto lip po sredini trga. Mnogi Nemci so koj od začetka ugibali, kakšna so neki ta drevesa, a niso spoznali lipe. No. pred nedavnim so vendar prišli na sled. da so vsajena drevesa — slovenske lipe. Oh, to je grozno za „nemške" Cmu-rečane! Duh lipovega cvetja nam okuži ves nemški značaj cmureški! ,.Proč z lipami!" so kričali po krčmah, a javno si nihče ne upa nastopiti proti volji dr. Krautgasserja. ki hoče, naj bodo lipe odslej — nemška drevesa.
—	Za porotnike. Porotniki v Ljubnem so poslali poslanski zbornici peticijo, naj se porotnikom povrne vožnja v II. razredu ter naj dobivajo po 8 K dnevnine.
—	Umrl je v Gradcu ladjini stavbenik g. Peter Petrič v starosti 82 let. sledil je svoji soprogi, ki je .umrla maja letos.
—	Z visoke lestve padel je v sredo popoldne v Gradcu pleskar Terstenjak. ko je ravno šel po svojem poslu. Pretresli so se mu možgani, a je dobil tudi drugih nevarnih poškodb.
—	Pozabljivi defraudant. Poročali smo zadnjič o poštnem praktikantu Rud. Hanušu, ki je izginil iz Lučan pri Lipnici z blizn 12.000 kron. V Schweissingu na Češkem, kamor je najprej šel, je pozabil na neki klopi mošnjo s poneverjenim denarjem. Toso našli in oddali oblasti. Kara je izginil Hanuš, se ne ve.
Kranjsko.
—XXI. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se vrši v Logatcu v četrtek, dne 2. avgusta 1906. leta. Spored: I. Sv. maša ob pol 10. uri dopoldne v župni cerkvi v Gorenjem Logatcu. II. Zborovanje ob pol 11. uri na vrtu, oziroma v salonu hotela „Kramar" v Dolenjem Logatcu. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev družbinega vodstva: a) 4 ude za upravilno dobo 3 let. b) 1 uda za lipravilno dobo 2 let, c) 1 uda za upravilno dobo 1 leta. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbenega vodstva: 1. Dr. Ivan Milan Hribar. 2. Ivan Murnik, 3. dr. Ivan Svetina, 4. Andrej Zamejic. Med letom sta izstopila 1. Ivan Hribar in 2. Anton Žlogar. 6. Volitev naraestništva (5 članov). 7. Volitev raz-sodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
—	Nova železnica s Koroškega skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst. Kratek opis železnice v tehničnem in turističnem oziru. Spisal Maks Klodič vitez S a b 1 a-doski. S slikami in zemljevidom. Izdalo in založilo „Slovensko planinsko društvo" v Ljubljani 1906. — Ta zanimiva razprava je bila priobčena v „Planinskem Vestniku". Ponatis je zelo popolnjen v stvarnem in jezikovnem oziru. Pridejani zemljevid je načrtal sam pisatelj vitez Klodič, državni inženir pri zgradbi nove železnice. Knjižico prodaja odbor
„Slovenskega planinskega društva"' in uredništvo „Planinskega V es t n i k a " v Ljubljani. Cena 60 vin., po pošti 5 vin. več. Prepričani smo, da bo slovensko občinstvo pridno segalo po ti velezanimivi brošurici !
—	Otvoritev železnice Jesenice-Gorica-Trst se je izvršila slovesno. Vse postaje od Jesenic tja doli do Trsta so bile okrašene poleg cesarskih s slovenskimi zastavami. Povsod je ljudstvo navdušeno pozdravljalo dvorni vlak. s katerim se je peljal uadvojvoda Franc Ferdinand kot zastopnik cesarja iz Jesenic v Trst. Na Jesenicah, kjer se je pričela slavnost. je goriški knezo-nadškof dr. Sedej slovesno blagoslovil ob asistenci ljubljanskega knezoškofa novo železnico. Nadvojvodo je pozdravil najprej deželni glavai pi. Detela, kateremu je odgovoril nadvojvoda nemško in slovensko. Pozdravil ga je tudi železniški minister dr. Derschatta. Navzoči so bili pri otvoritvi med drugimi župan jeseniški dr. Kogej z odborom, duhovščina, fzm. Succovaty, dež. predsednik kranjski. Schwarz, fml. pl. Chavanne, orožniški polkovnik Riedlinger, finančni ravnatelj Lubec. prošt dr. Elbert iz Novega mesta itd. Na Bledu je do 100 malih otrok v narodni noši in s slovenskimi zastavami pozdravilo nadvojvoda. „Živijo"-klici in slovenske pesmi so se razlegale na vseh postajah, posebej v narodno zavednem Bohinju. Tudi na goriških postajah Sv. Lucija, Kanal itd. se je pokazalo, da prebiva po vseh krajih slovensko ljudstvo. O novi železnici sami prinesemo v kratkem nekoliko obširnejši opis. Za danes omenjamo. da se je bil za to železnico boj nad 30 let, da je bila železnica krvava potreba za tamošnje kraje, in upamo, da bo nova železnica slovenskemu ljudstvu na korist, da bo pospeševala živahno narodno-gospodarsko delo. Zvezana je Goriška po uaj-krajši poti s Kranjsko, obe deželi pa istotako v najkrajši smeri s Koroško, in tako se uadjamo, da bo nova železnica baš za koroške Slovence v mnogem oziru velikega narodnega pomena. Samo da vedo Slovenci izrabljati pomen železnice same!
—	Odlikovanja povodom otvoritve nove železnice. Cesar je podelil zlati zaslužni križec s krono gg.: župniku v Bohinjski Bistrici Ivanu Pibru in okrožnemu zdravniku na Jesenicah dr. Francu Kogoju, zlati zaslužni križec županu na Bledu g. Jakobu Peter-nelu. srebrni zaslužni križec s krono pa županom gg. Francu Arhu v Bohinjski Bistrici in Janezu Burja.
—	Knez in nadškof goriški dr Sedej, je bil od dne 18. t. m. gost ljubljanskega knezoškofa. Oba sta se včeraj podala k otvoritvi bohinjske železnice, katero blagoslovi knezonadškof goriški.
—	Poziv. Pri otvoritvi Vilharje-vega spomenika dne 12. avgusta t. 1. se bo pelo slavnostno kantato v spomin Miroslava Vilharja po besedah g. A. Funtek-a. katero je uglasbil slavljenčev sin g. Fran Ser. Vilhar. Pevsko društvo „Postojna" vabi in prosi vsa slovenska pevska društva iu posamezne pevce, ki se nameravajo udeležiti slavnostnega odkritja v Postojni, da sodelujejo pri petju slavnostne kantate. Kantata se nahaja med F. S. Vilhar-jevimi skladbami v III. knjigi 18 petem, Posamezne glasove te kantate ima podpisano pevsko društvo še v svoji zalogi in bi moglo z njimi postreči vsem onim častitim društvom in posameznim gg. pevcem, ki bi se zanje oglasili najdalje do 25. t. m. = Pevsko društvo „Postojna"' v Postojni, 17. julija 1906. — Anton Ditrich. predsednik.
—	Poziv. Dne 12. avgusta 1.1. se odkrije ob 11 uri dopoldne v Postojni na glavnem trgu Vilharjev spomenik.
K tej narodni slavnosti. katere spored se pravočasno v listih objavi, vabi podpisani odbor vljudno vsa narodna društva, čitalnice, telovadna društva, gasilna društva i. t. d., da se slavnosti korporativno, če le mogoče s zastavami ali vsaj po deputaciji vdeleže.
Posebnih vabil odbor ne bo razpošiljal.
Za slučaj, da se odzove vabilu zadostno število udeležencev, priredita se posebna vlaka iz Celja in Ljubljane.
Da se more za udeležnike vse potrebno preskrbeti, obrača se podpisani odbor do slavnih društev s prošnjo, da nam najkasneje do 5. avgusta sporoče. ali se udeleže slavnosti in vsaj približno s kolikimi člani.
V Postojni, dne 14. julija 1906.
Odbor za Vilharjev spomenik.
Koroško.
—	Pri igri utonil. Pri Sv. Krvi na Koroškem sta se lovila dva, dečka po cesti ob bližnji vodi. Eden izmed njih je pa stopil tako nesrečno, da se je prekucnil v vodo. ki ga je odnesla seboj in da je bila vsaka pomoč brezuspešna.
—	Poročila sta se v sredo opoldne g. dr. Vinko Hudelist. praktični in zobozdravnik v Velikovcu, in gdč. Ana Julija Soss zasebnica iz Ljubljane.
Primorsko.
—	Nemške aspiracije pri novi železnici. „Slov. Narod" piše: Nemci se silno vesele nove železnice; prepričani so. da se ž njo okrepi nemški element v Trstu in da bodo kmalu ob tej železnici nemški podjetniki začeli zidati stavbišča, ki jim bodo nesla najlepše dobičke, in tako odjedali Slovencem kruh. Vse to se bo zgodilo, ako Slovenci ne bodemo pazljivi vsak trenotek! Dolžnost naših ljudi je torej, da napno vse sile,da se nam ne v gnezdi jo Nemci v naše lepe pokrajine, ker potem jih ne bo mogoče več odpraviti. Zato naj nihče ne proda nobenega sveta Nemcu, slovenski podjetniki uaj pa porabijo ugodno priliko in začno" zidati hotele in druge potrebne stavbe, ki se jim bodo gotovo dobro rentirale. kajti naval tujcev bo od leta do leta večji. Sramotno bi bilo. če bi si dali iztrgati iz rok najlepše kraje naše domovine in gledali nato. kako si prešerni tujec pomaga na naši zemlji. Pokažimo mu. da na svoji grudi hočemo biti gospodarji le mi sami, popolnoma neodvisni, pred vsem pa v gospodarskem oziru!
—	Zastopniki tržaških Slovencev in otvoritev nove železnice. Ker še ni zadoščeno opravičenim zahtevam tržaških Slovencev, oziroma ker še ni popravljena storjena jim krivica glede napisov na železnici, se njih mestni zastopniki.oziroma slovenski deželni poslanci tržaški niso udeležili sprejema slavnostnega vlaka. Nadaljnje postopanje tržaških Slovencev bo odvisno od uspeha zagotovljene jim avdijence pred železniškim ministrom!
—	Na morju umrl je 34letni Juri Goskovič iz Benedike na Ogrskem; peljal se je iz Amerike domov in je malo pred izstopom v Genovi umrl na vnetju ledvic. Kakar predpisi ukazujejo, so vrgli truplo v morje.
—	Goriški mestni očetje in napisi na goriški postaji. Pripoveduje se, da so se zbrali v torek zvečer goriški mestni očetje na posvetovanje in sicer že precej pozno. Predmet posve-
tovanja so bili baie napisi na goriški postaji. Goriški mestni očetje so baje sklenili, da se goriški mestni zastop ne udeleži otvoritvenih slovesnosti, ako ne bode do četrtka italijanskega napis« na goriški postaji. Seveda nimamo mi nič proti italijanskemu napisu, ako bo stal poleg njega tudi slovenski.
—	Trpinčenje otroka. V Trstu so našli 11 letnega Josipa Adamiča priklenjenega z verigo k omari. Ko ga je zdravnik preiskal, našel je vse polno poškodb, katere je dečku prizadejal njegov oče z raznimi udarci. Nečloveškega očeta so naznanili pristojni oblasti.
—	Velika tatvina v Trstu, Mariju Segretu v Trstu je neznan tat. vkradel v hotelu Volpič iz njegove sobe listnico, v kateri je bilo raznih vrednostnih listin za približno 3000 K. Segre se je oddaljil le 10 minut iz sobe.
—	Poskušen samomor učite-' ljice. V Trstu je skočila v morje
311etna privatna učiteljica Teodora P., a so jo mornarji rešili. Vzrok po-skušenega samomora pomanjkanje. Prepeljali so jo v bolnico v opazovalnico.
Gospodarstvo.
Žetev na Ogrskem.
Ugodno vreme v zadnjih tednih je obudilo veliko upanja na bogato žetev na Ogrskem. V zadnjih dneh so dospeli prvi vozovi letošnje pšenice na Dunaj, ki sicer še ni sortirana, ali kot kaže barva in teža je zelo dobre kakovosti. Tudi o ostali pšenici obetajo zelo veliko in splošno mnenje poljedelcev in kupčevalcev je. da bo letošnja pšenica prekašala pšenico drugih let in to velja večinoma tudi o drugih poljskih pri-delkik. edino rž se bo nekoliko slabeje obnesla in to glede barve in tudi kakovosti.
Najnovejši listi poročajo, da se je jesenska pšenica vsled sedanjega deževja na dunajski borzi podražila, na pomladno pšenico pa to vreme nima dosti vpliva, ker je večinoma že po-žeto, to velja tudi glede rži. Na oves pa deževje ne bo veliko vplivalo, ker se z žetvijo še ni pričelo in je za njega sedanje vreme prej ugodno kot slabo.
Žetev na Avstrijskem.
Pričelo se je z žetvijo rži. ki je precej trpela vsled deževja na kakovosti. v južni.Češki se tudi glede množine ni obnesla. Nasproti pa je dosedaj žetev pšenice na Češkem. Moravskem. Nižjeavstrijskem in v Galiciji zelo ugodna, akoravno je pšenica na velikih krajih vsled deževja poležana. Bati se je. da če se ne spremeni vreme, ne bo tako ugodne žetve, kot sedaj kaže. Tudi ječmen obeta dnbro. ker je deževje dosedaj ugodno vplivalo nanj, ali sosebno z ozirom na kakovost bi bilo želeti ugodnega vremena. Ravno to velja glede ovsa.
Ali ne le žetev, tudi izvoz in prodaja poljskih pridelkov kaže zelo ugodno, ogrske pšenice je že velik del prodan in dunajski mlini zelo intenzivno meljejo. Omeniti bi bilo tudi. da se je prodajalo tudi že v južno Nemško, vpoštevati je treba to sosebno radi tega, kér nam to dovolj jasno kaže, da se vzlic povišanja nemške colnine na žito lahko še sklepa kupčije.
Svetovne vesti.
—	Medved je napadel turistiško družbo v Tatrah ter raztrgal enega turista.
—	Sibirska kuga se je začela
širiti v okraju Bjelostok med ljudmi in govejo živino.
—	Delavske demonstracije v Temešvarn. Več sto delavcev se je zbralo včeraj pred klobučarsko tovarno r Temešvaru, ker ravnateljstvo ni ugodilo njih zahtevam. Med demonstracijo se je zgrudil nenadoma neki delavec, ladet od srčne kapi. Misleč, da je bil delavec pobit od policije, so začeli demonstranti obsipavati policijo s kamenjem. Okna tovarne so pobita, več .policistov ranjenih.
—	Major Dreyfus je prideljen artilerijskemu ravnateljstvu v Vincen-nesu.
—	Poneveril je blagajnik češke industrijske banke v Pragi, V. Kudej. nad 60.000 K ter pobegnil z neko gledališko igralko.
—	Skladatelj srbske himne. Odbor umetnikov, ki je imel nalogo, da oceni kompozicije za novo srbsko himno, je odločil, da je himna, ki jo je vglasbil in predložil Izidor Bajič. prof. glasbe na srbski veliki gimnaziji v Novem sadu. najboljša iu za himno najpri-pravnejša izmed vseh predloženih skladb. Prva nagrada v znesku 1000 dinarjev •se je torej prisodila Izidorju Bajiču.
—	Boj pri požaru. V Berolinu je bil v pondeljek v taKozvani „obrtniški hiši" velik ogenj. Med policijo in občinstvom se je razvnel boj. ki je trajal dve uri. Nekemu pomočniku Karolu Schumann je roka skoro popolnoma odsekana. 40 oseb je aretiranih, mnogo ranjenih.
—	Žganjarska povest. V Hagnu ua Vestfalskem sta sedela dva pijanca in stavila, kdo bo izpil več žganja, ne da bil pri tem pijan. Prvi pregovori pri tem krčmarja. naj mu da v steklenici vode. a drugi stori isto. Nato pi-jeta oba vztrajno kozarec za kozarcom in se jezita na tihem drug na drugega, ker noče biti nobeden pijan. Končno zamenjata pijači in spoznata, da pijeta oba — vodo. Navzoči se smejejo, a žganjarja osramočena odideta.
—	Grof in perica. Iz Frankfurta javljajo, da se je poročil grof Erazem pl. Erbach - Erbach z mlado in lepo hčerjo neke perice. Seveda nasprotujejo in so naspr0t0"ali temu grofovi stariši in sorodniki. Naposled se jim je posrečilo mladi par razdružiti. Grofa so spravili v neki institut za bolne na živcih, njegovi soprogi so pa odredili mesečno 200 mark. Hotela je sicer potom sodnije več. a so jo zavrnili.
—	Most preko slapov Niagare. V New Yorku se je osnovalo društvo z glavnico 25 milijonov kron. To društvo namerava sezidati most preko slapov Niagare tako, da bi po njem vozila tndi železnica.
—	Rockefeiler kaznovan. Državni odvetnik v Ohiu je obsodil znanega milijonarja Rockefellerja radi krive konkurence na eno leto bivanja v prisilni delavnici in na 25.000 kron globe. To zadnjo vsoto plača milijonar, kadar je dobre volje, za zajutrek. in mu torej ne bo delala sitnosti. Drugače pa bo s prisilno delavnico.
—	Napad na slovenskega škofa. Beneški Slovenec Alojzij Polizzo. dosedaj kanonik in profesor v Vidmu, je imenovan za škofa v Padovi. Ko je potoval na svoje mesto, ga je napadel na kolodvoru trgovec z mlekom Mul-lani. ker je Polizzo ustanovil deški seminar ter pokupil inleko v celi okolici.
; — Cesar obišče Bosno. Neki dunajski list javlja, da misli cesar po končanih vojaških vajah v Dalmaciji prvič obiskati Bosno.
—	Parnik napaden od pomorskih roparjev. Parnik ,.Sainar" je bil petdeset milj od Vučana napaden od pomorskih roparjev. Pri tem sta bila ubita en angležki misijonar in en kitajec. Kapitan ladije je bil težko ranjen. Roparji so ubežali.
—	105 let stara in še vedno mlada. V New Yorku je umrla 105-letna Mary Fay. Ko je zdravnik pre-iskal mrtvo truplo, je spoznal, da je ženska močna kot kaka druga pri 35 letih. Vsi organi so bili docela trdni in le na možganskih arterijah je bilo opaziti znamenja razpadanja. Zobje so bili popolnoma ohranjeni. Starica se je živila zadnjih 40 let le od mleka in kruha.
—	Veliki vojvoda meklenburški se je mudil od nedelje par dni kot gost prošta dr. Elberta v Novem mestu in je odpotoval v sredo v Belo Krajino.
—	Učitelj — pohotnež — morilec. Učitelj Müller v Dürnburgu na Nemškem je podržal nekoč neko 1 lletno deklo po šoli, jo je posilil, ji zadrgnil z vrvjo vrat in zanesel truplo v neko sušilnico. Po nekih znamenjih se je takoj sumilo njega iu je obdolženi pred sodnijo zlodejstvo priznal.
—	Nič ni tako skrito . . . Pred 29 leti je bila lSletna hči kovača Kaltenmarka v Rottenburgu na Nemškem posiljena, umorjena in vržena v reko Nedar. Ni se moglo najti zločinca. Zdaj pa je prišla stvar na svetlo. Pred 10 leti je umrl v Friedrichshafernu poveljnik orožniške postaje Röslin, ki je na smrtni postelji pripoznal župniku spovedniku svoje zlodejstvo. Pred par dnevi pa je umrl ta župnik in ta je svojemu spovedniku pred smrtjo sporočil skrivnost. Nek mož. ki so ga takrat dolžili dejanja, se je bil usmrtil.
—	Otroke kradejo neznani ljudje v Rumi na Hrvatskem. V kratkem so izginili trije otroci. Sodijo, da so jih ukradli cigani, ki mlademu otroku izkopljejo oči, razrežejo ustnice, nasekajo nos, skrive noge, pohabijo roke itd. in jih potem vodijo po semnjih, cerkvenih shodih itd., kjer dobe za svoja grozodejstva miloščino 'od ljudi.
—	Voda vdrla v rudnik. V Ivancu na Hrvatskem je 14 t. m. bila siina povodenj, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Vsled povodnji je voda vdrla v ondotni rudnik. Osem oseb pogrešajo. Ce jih rešijo, je jako negotovo.
—	Gostilničarko zabodel. V Sarajevu sta se v neki gostilni stepla dva gosta in se obdelavala z noži. Gostilničarka Gardovič je skočila med nju, da bi ju razdružila, a eden izmed njih jo je zabodel, da se je zgrudila in bila na mestu mrtva.
—	Dijaki z Ruskega ua lvov-ški univerzi. Naučno ministrstvo je dovolilo, da se smejo absolventi 7 učnih zavodov iz carstva poljskega inskribirati kot izredni slušatelji na lvovškem vseučilišču.
—	Prazuoverui kmetje. V kopališču Lubiji v Galiciji je umrl ugledni trgovec Balaban. Mrliča bi imeli prepeljati v Lvov. Temu so se pa uprli kmetje, češ, da bi prevoz mrliča provzročil velike vremenske nezgode. Kmetje niso hoteli dovoliti prevoza mrtvega trupla, dokler ni vladni komisar pozval orožništva in vojaštva na pomoč.
—	Hrvatska mladina za svojo družbo sv. Cirila in Metoda. Abitu-rijenti gimnazije in relke v Splitu v Dalmaciji so poslali hrvaški družbi sv, Cirila in Metoda 1000 K. Naši mladini v posnemanje!
—	Osmi kongres slovanskih časnikarjev se bo vršil dne 8. in '9. septembra t. 1. na Moravskem in sicer v mestu Uh. Hradišče poleg starosloven-skega Velehrada. — Odbor „Središčne zveze slovanskih novinarjev" je v svoji seji. ki se je vršila dne 3. junija v Prerovu iu kateri so prisostvovali členi odbora: predsednik M. Chylinski, G. Smolski, dr. Vergun, K. Jonas, F. Miškovsky, dr. K. Baxa, B. Knechtl in
Fr. Sokol-Tuma. določil nastopni dnevni red:f Členi kongresa se sestanejo dne 7. septembra v Brnu v hiši „Besede" in od tod odpotujejo due 8. septembra v Uh. Hradišče. Členi, katerim ni treba iti preko Brna, se dne 8. septembra sestanejo v Prerovujin odidejo od tod v Uh. Hradišče. kjer bo dopoldne otvorjen kongres. Popoldne obiščejo udeleženci znameniti zgodovinski spomenik Velehrad. Dne 9. septembra se bo kongres nadaljeval in vršila se bo glavna skupščina „Zveze". Popoldne bo izlet v krasne kopelje Luhačovičke. kjer bo kongres zaključen. Prijave za kongres je poslati na predsednika odbora za prireditev kongresa, g. K. Jo-našu. glavnemu uredniku „Venkova" v Pragi. Jurgmannova ulica.
—	Vulkanski izbruhi. Observn-torij v Kataniji poroča. Dne 15. t. m. vb 8. uri 36 minut zveter in dne 16. ob 5. uri 15 minut popoldne so bili na otoku Stromboli velikanski izbruhi izredne sile. Ponesrečil ni nihče.
—	Petdesetletnica Havlička. Po celi Češki se pripravljajo na proslavo petdesetletnice smrti borca in narodnega učitelja, velikega sina češkega naroda Karla Havlička Borovakega. Posi. dr. Edv. Gregr govori v Pragi dne 28. in 29. t. m. o velikem rodoljubu in njegovi borbi za pravice češkega naroda. Češki narod in mnogo-brojne češke deputacije bodo sodelovale pri proslavi. Pokojnik je bil dika češkega naroda. Upamo, da bo tudi nam mogoče spregovoriti o velikem pokojniku L-vojedobno uekoliko obšir-
nele- uBif	.>J -
—	Dreyfusova afera. Picqart je odklonil ponujeno mu generalsko šaržo z izgovorom, da ne more vstopiti v armado, dokler služi v njej general Mercier. Dreyfus je imenovan za načelnika eskadrone ter obenem vpisan v listo onih. ki imajo pričakovati red častue legije.
—	Rojstvo prvega slona v Evropi. V zverinjaku v Schönbrunnu se je rodil te dni slon. in sicer je to prvi slučaj v Evropi. Mladič je meter dolg in 60 cm visok.
—	Roparski umor. V Romanji so tolovaji napadli bogataša Curcrutla in ga ustrelili. Vodja brigantov je bil zloglasni Mulone. ki ga policija že dlje časa zaman skuša dobiti v svoje pesti.
—	Milijon naseljencev v Severni Ameriki. Naselniški komisar newyor-škega naselniškega urada naznanja, da bo doseglo število letošnjih naseljeocev (do 30. julija) 1.000.000. Dosedaj jih je prišlo že 870.000. V minolem letu se je naselilo kakih 1.000.000 ljudi, in samo v New Yorku se jih je izkrcalo kakih 800.000. Tekom maja je poslala naselniška oblast 1753 oseb nazaj v njihovo domovino. Bili so po večini Jugoslovani.
—	Roman prodajalke cvetlic. Pred vila Therapija v Vichy (ua francoskem) prodaja neka starka vsak dan cvetlice. O njej pripovedujejo listi ža-
• losten roman. Nekdaj je bila ta sedanja prodajalka krasna in bogata kueginja. Oče jej je bil siromašen tkalec s sedmimi hčerami. Ona in mlajša sestra sta vsak dan v Vichy prodajali cvetlice. Tamkaj jo je spoznal knez Sla-vanirov, carjev adjutant. Zaljubil se je vanjo in jo poročil. Na ruskem dvoru so krasno mlado kneginjo oboževali. Toda to ni trajalo dolgo. Nekega dne jo je našel mož v naročju svojega nečaka častnika Kostjeva. Vrgel je oba zaljubljenca v pravem pomenu besede — skozi okno. Kostjev se je ob padcu ubil, ona si je pa zlomila nogi. Zakon le bil ločen. Ko je kueginja okrevala, je dobila nalog, da v 24. urah zapusti Rusijo. Odšla je v Pariz, kjer je padala vse*uiže in niže,
a sedaj prodaja zopet cvetje na trgu v Vichy, kakor v svoji mladosti.
—	Domač prijatelj, Namestnik mestnega glavarja v Maros-Vesarhelyju Evgen Orescovits je bil v ponedeljek zvečer s svojo ženo zvečer v gledališču. V njihovi družbi je bil tudi poročnik Fiilöpp. Ker je Orescovits moral v službo, je poročnik spremljal njogovo ženo domov. Ponoči se je vrnil Orescovits nepričakovano domov in našel svojo ženo v najintimnejšem objemu poročnika. Prevarani mož je s sabljo navalil na poročnika, ki je potegnil revolver in težko ranil Orescovitsa. Orescovits je iz ljubezni do svoje žene. s katero se je pred 2 letoma poročil, odložil častniško šaržo. Žeuska zvestoba.
—	Nemiri v Koreji. Korejci so se jeli puntati proti Japoncem. V-južui Koreji so upori na dnevnem« jredu. Vodja upornikov je Min Čon Sik.^Japonci so poslali voj pehote in konjenice na jug. da uduši upor. Korejanci so se umaknili na zapad in se 'ntaborili ob obali Rumenega morja.
—	Ljubavua drama. V tovarni majolik prof. Lewinskega v Lvovu nastavljeni inženir Majewski je dvakrat ustrelil iz revolverja na 19letno slikarko Marijo Poluk in jo težko ranil. Nato je usmrtil samega sebe. Majewski ni bil v zadnjem času duševno normalen.
—	Slovenec v Ameriki umoril Slovenko. V Jolintu v Ameriki je zabodel večkrat z nožem Anton Bajuk 15 let staro hčerko Nemaniča. Vzrok je baje ljubosumnost. Istotam je povozil vlak nekega Stoniča, o katerem pa še ni znano ničesar netančnega.
t~ Mladi samomorilci. V Tarno-polu sta se medsebojno ustrelila dva dijaka VI. gimnazijskega razreda, ker sta dobila slabo izpričevalo.
—	Novi kakao.. Nova kakaovska vrsta Ivana Hofta kandol - kakao si pridobiva čimdalje večjo priljubljenost, ker ima izmed vseh kakaov najmanj tolšče (19 °/o proti čestokrat nad 50u/o v drugih vrstah) in se torej po kratki uporabi občuti kot jako lahko prebaven in prijeten. Kandol-kakao ne zapira in ima ob najboljšem okusu še važno prednost, da je jako po ceni. Zato je lahko dostopen vsakomu in mogoče ga je uporabljati in najtopleje priporočati tudi pri najskromnejšem gospodinjstvu.
—	Da majhni otroci pogostoma k ri če, da se hipoma zbude in da s? kažejo pri njih še drugačni bolezenski znaki, to je kakor . trdi zdravstveni svetnik dr'. A. Lutze, ne malokdaj posledica temu. ker doječe matere ali dojke pijo močno vznemirjajočo zrnato kavo. Jako malo je takih, ki to vedo. in zategadelj opozarjamo na ta vzrok. Z obilim dodatkom Kathreinerjeve Kneippove sladne kave kavina pijača ui samo prijetnejša in milejša, ampak tudi škodljive lastnosti zrnate kave se odpravijo skoro docela. Za matere in dojke pa bi bilo dosti bolje, ako bi pile Kath reiner je vo Kneippovo sladno kavo popolnoma čisto, ker speši zdravje in ker je redilna in krvotvorna ter jako dobro tekue zaradi svojega voriji-vega. kavi podobnega okusa. Otrok sploh ne bi bilo več navajati nobene druge kaviue pijače. Uporabljajte pa vedno le pristno Kathreinerjevo kavo v zaprtih izvirnih zavojih, ki so edini porok za čistoto in fini kavin vonj; zahtevajte izrecno pri nakupovanju „Kathreinerjevo kavo" in pazite na znamko „župnik Kneipp".
Davila«
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 1. do 30. junija 1906 poslali prispevke in darila P. n. gg. in društva: Upravništvo „Mir" 285 K; upravništvo ,.Slovenec" 31 K 34 v; upravništvo „SoCa" 10K. Podružnice: Ženska v Kamniku 140 K; šentpetrska
> moSka v Ljubljani 214 k; šenspetrska ženska v Ljubljani 308 K; v Šempasu 33 K 20 v: za Skocija« in okolico 3ti K; šenklavško frančiškanska ženska v Ljubljani Cisti dobiček Svetčevega večera 365 K; št', jakobsko trnovska ženska v Ljubljani čisti dobiček Svetčevega večera 365 K: moška v Trstu 800 K. Občine: Ljubno na Štajerskem 20 K; Vrtovin pri (Gorici 10 K; Kojsko 20 K; Radovljica 30 K; Borovnica 50 k; Št. Peter na Krasu 30 k: bkofice ob jezeru 10 K: Postojna 30 k. Posojilnice: v Rajhenbuigu 10 K; v Ormožu 50 K ; savinska v Žalcu 50 K ; v Senožečah 10 k. Društva: Prostov. požarna bramba v Mozirji 9 K: «O v; Narodna tiskarna v Ljubljani: 200 k; Volilo, pok. prof. Janeza Trdina v Novemmestu 383 K 58 v. Razni Profesorji kegljačl pri ..Zlatem jelenu" po prof. Jakobu Zupančiču v fiorici 15 K: cand. iui\ Avgust Leitgeb v veseli družbi pri Petranu v Črnomlju nabranih 6 k 50 v; vesela družba na Dolskem 17 k 86; gostilničar peter Kurež na gostiji g. Petra Arnuš v Podvincih nabrane 3 K; Ivana Rudolf, poštarja soproga 3 K; župnik Ivan Sakser pri Sv. Jakobu ob Savi 4 K: češki tehniki iz Prage pri obisku Postojnske jame 20 K; Za ..Veselovo knjižnico" 125 K 30 v; Za mladinske spise 150 K. Za narodni kolek 107 K. Za 6 družbinskih koledarjev 8 K 80 v. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Išče se kot
ucenec
za trgovino z železnino
deček poštenih starišev, s primerno šolsko iz-2—1 obrazbo. Ponudba naj se pošiljajo <386)
Merkur v Celju.
i F. Sevčik i
puškar v Ljubljani
Židovske «lice št. 7
igs-ri
zH>«2 i:. S-g.3
(,č!»4J 10-1
JSlfU
Q»Q'(
ANTON KOLENC, Celje
Nar. dom in v lastni hiši 6raška cesta 22.
Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120)	na debelo in drobno.	46-24
Naznanjam vljudno, da sem otrvoril v lastni hiši Graška cesta št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s špecerijskim blagom ln deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem Spinu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobrin pošteno postreči z vedno Svežim in dobrim blagorii ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, črešenj, češpelj, marélic, breskev, drena, orehfjv, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, tižol, bob, grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma* cesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in koraninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arniko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnlno: piščance, race, gosi, kapune, purane itd. Kože od vsakovrstne divjačine in domače živine.
ratje gfokoli
V nedeljo, dne 5. vel. srpana t.1.
%let
,Celjskega Sokola" v ŠT. ILJ.
ODBOIi.
Gostilna
3/4 ure od Celja ob okrajni cesti, obstoječa že nad 100 let. je poleg posestva, novo zidane, hiše in gospodarskih poslopij naprodaj. Naslov se izve pri (392) upravništvu tega lista. 3-1
M hiša
z njivami, gozdom in gosto nasajenim sadnim drevjem, kakor tudi z novimi pitoniranimi hlevi za govedo in svinje, je takoj naprodaj. (382) «'ena 1550 gld. Natančneje pove 3—2
Franc Kokol
čevljar v Laškem trgu.
Ugodna prilika. .
Samo 3 gld.
stane poštni zavoj bruto 5 kg (cca 50 do" 60 kom.i pri stiskanju malo poškodovanega lepo sortiranega, kot cvetlice diietega
toiletnega mila
vijolioa, roža, heliotrop, moina, zvonček, breakvin ovet itd.
— Pošilja po povzetju ---
Kl ANN ATTANOVO PODJETJE
BDDDUFESTA Vili., Bezerédy-ulioa 3.
Canard Cine.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
v Ameriko!
W Vsakih 14 dni vozijo *PI Trst-New-York
parniki i dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku:
ANDREJ OD LA SEK, Ljubljana
Sloinšekovc ulice št. 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: SLAVONIA, ponedeljek 30. julija 1906. PANNONIA, ponedeljek 6. avgusta 1906. CARPATHIA. ponedeljek, ti)	2. avgusta 1906.	42
»' » » ■ v
im mre, Kt:
tortili veli Mi se loj odda pri P. Mi t Celju.
Kupujte narodni kolek!

Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi (270) proti požaru in za življenje najdejo 16-12
posredovalci
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovale! pa dobro trajno sl užbo. Ponudbe pod,15305 Gradec' poste restante.
Stanje hranilnih vlog
22 milijonov kron.
Mestna
' hranilnica ljubljanska
Y lastni hiši y Prešernovih ulicah št. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4° o ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol lèta h kapitalu. — Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za vapnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, SvedOČi zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodi&ča denar maloietnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po ■i3U°/o "a leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% "izposojenega kapitala. Na ta ' način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati «lolg z obrestmi vred' na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
?os«ja se tudi «a meni« in «a Vrednostne listine.
Li
•lo.
Heiman
n
nee o/d.
C6«. krsìj. privll. tov. za kav. 8tur. 16 gruS. 1880. št. 13120.
Cenjenim gospodinjam
priporočamo na j topleje
pravi : Francko v: pridatek k kavi
kot najboljši kavni surogat, izdelovali iz tozemskih surovin v domači tovarni
Henr. Francka sinov
v Zagrebu.
Varstvena znamka.
». X 7871 Mz. 061.
i.W.U -
Trgovski učenec I
umni 11 r TV fìlli so biti oni, ki so iz početka mojega pod-
nniVI I flulTUllI jet'a de,oma iz zavisti, deloma tudi iz
narodne zagrizenosti zatrjevali, da v Celju za narodnega mesarja ni obstanka. Da se ta prorokovani polom ni uresničil, se ob koncu leta svoje samostojnosti radosten zahvaljujem vsem cenj. rodoljubom, ki so z agitacijo ter s posetom pripomogli do obstoja in procvita mojega podjetja, ter se prjporočam tudi v nadaljno podporo. Obenem naznanjam, da vljjub do sedaj še nedoseženi draginji živali
»trgovino, eden za Špecerijsko in eden za «ešano 'trgovino. Prednost imajo rudi. kateri j obiskovali meščansko šolo v Celju ali irskem. — Ponudbe je pošiljati na naslov:
Zdravko Kranjc Škofja Loka, (Kranjsko).
približno 14 let star. poštene rodovine. zmožen slovenskega in nemškega jezik sprejme se takoj v trgovini mešanega blaga FRANCETA Z A D N E K v Senožečah (Kranjsko).
ter da plačam za vsako boljšo goved zaklane teže à kg od 70 kr. naprej (354)	Z odličnim spoštovanjem	«> <■
Najprimernejša darila za godoV«, birmo itd. so
JOSIP STELCER s mesar
MryiapmascpeD jein
r Singer Co. Nähmaschinen Aot.Ges. vzorna
Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko, konstrukcija !-i- usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja ..:..-
Singerjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica družba siValnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica Štov. 8. (20) 52 2H
Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
/ ff /l\\ Jf^HI^Ä Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
:M|§|ɧu ZWILCHENBART
BBBPgpPglpp BASEL (Švica) Centraibahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(38) 52—29
JOS. LAMPRET. šoštanj
priporoča svojo veliko zalogo popolnoma izgotovljenih .'.
v velikosti do 1-50, 160, 1-70, 1'80, 9 1-90 in 2 m po konkurenčnih cenah.
TTT> JJ r|~* I* istotako izgotovljena v velikosti od 2, 2-20, 2 30 2-40 m. -»-V zalogi je zgrotovljeno pohištvo.
Zoper ogenj ftt Vlom Varne blagajne in šivalne stroje Hnpite pri meni najceneje
kakor mlatilnice na roko in gepelj. čistilnice (pajkle), slamoreznice,
mline za sadje in grozdje, vinske in sadne stiskalnice priporoča v bogatej izberi
najvspešnejše poljedelsko orodje, s katerimi ena oseba lahko toliko naredi, kakor z navadnimi 6 ljudi. .........
TraVerze, cement, železo za Vezi, ceVi iz Kamenžčine, stresna lepenHa, sesalKe in VodoVodne napraVe

naznanja, da je znižala obrestno mero od I, = sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad. Sevnica, Šoštanj ,f Šmarje in Vransko pa od pet na
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%
Izdeljujem nove t,er popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
Ivan Rebek
stavbeni in umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Posojilnica v Celju
uraduje vsak dan dopoldne od
9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike
Lastnik: Konzorcij lista „Domovina" Tisk ..Zvezne tiskarne" v Celju
Odgovorni urednik in izdajatelj Vekoslav Spindler.