PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* * v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
0-- —: --- ’—’
■> —- »	v-2
o en -c ;o o m m «
m x 22 -c i> c— o o 20 2:-
Ti i— £_
rn c 3> 7 o
■71 n
L-
"O
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 59 (12.091)
Trst, sobota, 23. marca 1985
Boj za sprejemljiv zakon še težji in zahtevnejši
BOJAN BREZIGAR
RIM — Teden, ki se izteka, je nedvomna pomemben za bodoči razvoj dogodkov v zvezi z globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. V borih treh dneh beležimo vrsto dogodkov, žal pa ni mogoče vseh pozitivno ocenjevati.
Gremo po vrsti: v torek je minister Vizzini ponovno zagotovil, da bo v kratkem predložil vladni zakonski osnutek o zaščiti slovenske manjšine. V sredo je ožji odbor senatne komisije za ustavna vprašanja sprejel enotno delegacijo slovenske manjšine v Italiji, ki se je v istem dnevu srečala tudi z vsedržavnim tajnikom KPI Alessandrom Natto in poslancem DP Francom Russom. V četrtek je ožji odbor senatne komisije Sprejel predstavništvo protislovenskih organizacij, ki so izrazile svoje nasprotovanje globalni zaščiti Slovencev, prav tako v četrtek pa je senatna komisija za šolstvo bistveno okrnila tisti člen reforme višje srednje šole, ki zadeva šole s slovenskim Učnim jezikom.
O nekaterih dogodkih poročamo na drugem mestu. Naj se torej zaustavimo predvsem pri obisku enotne delegacije, ki so jo sestavljali Viljem Čemo, Mario Garjup in Pavel Pe-tričič za kulturna društva iz videmske pokrajine, Stojan Spetič za KPI, Boris Race za SKG$, Andrej Bratuž *a SSk, Aljoša Volčič za PSI in Marija Ferletič za SSO, pri ožjem odboru senatne komisije v nekoliko o-Uiejeni zasedbi. Poleg koordinatorja, socialista Garibaldija, so bili namreč prisotni še demokristjana Pavan •n Beorchia, komunista Gerbčeva in Caramelli, ter južnotirolska senatoria Brugher in Fontanari. Manjkali so torej predstavniki vseh treh laičnih strank in misovec (naslednji dan sta Se srečanja s protislovenskimi orga-Uizacijami udeležila tudi republikanec Bossi in misovec Rastrelli).
Za to srečanje, lahko rečemo, da je bilo predvsem delovnega značaja. Predstavniki manjšine so takoj zapeli obravnavati konkretna vprašanja *u utemeljevati potrebe slovenske tUanjšine, kot obširno poročamo na drugem mestu. Njihova izvajanja je
*elo nazorno rezimiral južnotirolski senator Brugher, ki je dejal, da slovenska manjšina zahteva, da se zappila veže na teritorij, na katerem šivi in da mora biti zakon tak, da bo manjšini omogočil, da pridobi na-puj vso svojo identiteto tudi tam, kjer jo je že delno izgubila zaradi dolgo-etne asimilacije.
Splošna ocena, ki so jo po koncu prečanja dali predstavniki manjšine le bila pozitivna glede na dejstvo, da so na tem srečanju prvič govorili o konkretnih vprašanjih. Ostaja t*a zaskrbljenost, ker še ni mogoče predvideti kakšna stališča bo zavzeta komisija v okviru razprave o posameznih aspektih zaščite. Pač pa je CUotna delegacija vzela na znanje, da namerava senator Garibaldi začeti pri tistih vprašanjih, kjer so fazlike manjše, konkretno pri tistih t°čkah, o katerih je izrekla enotno ipnenje že Cassandrova komisija. Vsekakor pa so predstavniki manjšine Poudarili, da je treba pravice vezati |}a ozemlje vseh 35 občin kjer živijo Mo venci in ne morebitno gostoto Slovencev, ki je sedaj odvisna tudi od stopnje raznarodovalne politike v posameznih krajih.
V četrtek po tem krogu posvetovanj se je senator Garibaldi na krat-..o razgovoril s slovenskimi novinarji; Dejal je, da je stanje težko, ker So »na vseh straneh stališča radikalca«, poudaril pa je, da namerava Parlament resno načeti to vprašanje ,6 da bo začel s stičnimi točkami dokumentov Cassandrove komisije. Tu jj? je pripomnil, da so tudi o tem mne-ia de]jena in da je eden tržaških Predstavnikov, prof. Bevilacqua mne-Ja. da je bilo preštevanje manjšine Prav osnova dela Cassandrove komi-
i. ^a vprašanje kako namerava nada-levati z delom, je Garibaldi odgovo-*■ da bo morda potrebna še kaka Vikija in da bo komisija o tem ktepala prihodnji teden. V zvezi s
pripravami, ki jih vodi minister Vizzini pa je Garibaldi mnenja, da bi združitev obeh postopkov in nadaljevanje razprave v samem senatu nedvomno koristila in tudi pospešila razpravo.
Senatorji se bodo torej sestali prihodnji teden, da ocenijo te avdicije in sklepajo o svojem dosedanjem delu. Takoj pa je treba poudariti, da je pri teh avdicijah motila čmo-bela tehnika, ki jo je komisija — ali morda sam Garibaldi — izbrala. Zaslišali so enotno delegacijo, ki res zastopa vso slovensko manjšino, kar pa zadeva Italijane so zaslišali samo skrajno reakcionarno krilo, ki nikakor ne zastopa celotne italijanske javnosti. Ker pa to, koliko ljudi kdo zastopa, verjetno ne bo razvidno iz zapisnikov, bo vsa zadeva, če ne bo drugih avdicij, izpadla zelo nerodno in nerealno, verjetno na škodo manjšini.
Drugo vprašanje, ki se sedaj stvarno postavlja je, katero zakonsko besedilo bo izbrala komisija za osnovo. Strogo po običaju bi moral biti to osnutek, ki je bil prvi vložen v senatu, to je osnutek Slovenske skupnosti, razen če vlada ne predloži svojega. Vendar pa imamo vtis, da ne bo tako in da bo obveljala zahteva krščanske demokracije, da se začne z njenim osnutkom, kar bi pomenilo, da bo boj za dosego zakona, ki bi bil za manjšino vsaj sprejemljiv, če že ne dober, toliko težji in toliko zahtevnejši.
Senatna komisija okrnila ustrezni člen šolske reforme
Velik korak nazaj v priznanju slovenskega šolstva v Italiji
Sen. Gerbčeva se bo uprla okrnjeni formulaciji zakonskega osnutka
RIM — Velik korak nazaj, kar zadeva priznanje slovenskega šolstva v Italiji. Prav na dan, ko je ožji odbor senatne komisije za ustavna vprašanja sprejel enotno delegacijo slovenske manjšine v Italiji je senatna komisija za šolstvo radikalno spremenila 24-, člen osnutka zakona za reformo višje srednje šole in izrazito omejila tisti del besedila, ki zadeva slovensko šolstvo. Prejšnje besedilo je namreč izrecno določalo, da bo morala vlada v okviru pooblastil, ki jih predvideva zakon, zagotoviti šolam s slovenskim učnim jezikom, zaščito in ovrednotenje slovenskega jezikovnega bogastva, tudi z izpopolnjevanjem šolnikov, ki naj bo odprto docentom in izvedencem, ki pripadajo kulturnim, znanstvenim in univerz zitetnim inštitucijam slovenskega kulturnega prostora. V ta namen — se nadaljuje prejšnje besedilo — bo predvidena ustanovitev reprezentativnih organov teh šol in imenovanje intendanta za šole s slovenskim, učnim jezikom, ki bo zadolžen za upravno koordinacijo in za sodelovanje z deželnim šolskim višjim nadzornikom, tudi v zvezi s postopki Namesto tega dokaj popolnega besedila je komisija vnesla naslednji stavek: (vlada je pooblaščena, da) »določi splošne kriterije, da zagoto-
vi, na področjih, na katerih živijo manjšine, katerih jezik je dnigačen od italijanskega, prilagoditev učnih načrtov zaščiti in .vrednotenju specifičnega jezikovnega in kulturnega bogastva«.
Gre torej za zelo omejevalno bese-
dilo, o katerem bo moral prihodnji teden, v sredo ali v četrtek, glasovati senat. Tržaška komunistična senatorka Jelka Gerbčeva je že napovedala, da se bo uprla taki formulaciji in bo predlagala, da se v zakon ponovno vnese prejšnje besedilo.
Lamo naj bi nasledil Pizzinato
RIM — Lamov naslednik na vrhu CG1L po novembrskem kongresu največjega italijanskega sindikata bo Antonio Pizzinato, ki ga bo prav Lama predlagal komunistični komponenti na torkovem srečanju s tajništvom KPI. O milanskem sindikalistu je sicer govor že odkar Lama poudarja potrebo po koreniti pomladitvi vodstva CGIL, zlasti pa odkar so ga poklicali v Rim v osrednje tajništxx>. Gre gotovo za »novega« človeka, odprtega in radovednega glede družbenih premikov, ki je hkrati priljubljen tudi pri vodstvu KPI.
Sicer pa ni še povsem mrknila niti kandidatura Bruna Trentina, ki gotovo uživa večji prestiž znotraj in zunaj sindikata, ne pa Lamove podpore in mnogi menijo, da je preveč samostojen do partijskih navodil. Izpadli sta pa kandidaturi Garavinija (ki bo postal tajnik kovinarjev) in Militella, ki je že bil določen za predsednika zavarovalnega zavoda INPS.
Igra je pa še nekoliko odprta, saj je mnogo odvisno od referenduma o draginjski dokladi: če bo, ni izključeno, da bi kongres CGIL prenesli do pomladi 1986. Precej pa bo tudi odvisno od političnih rokov: izida (zlasti za KPI) upravnih volitev, pri čemer bo CGIL sklepal, ali se popolnoma prenovi (s Pizzinatom), ali pa izbere mirnejši prehod (s Trentinom).	R. G.
Zaradi sporov v koaliciji na tržaški občini
Odložena razprava o resolucijah ki zadevajo pravice Slovencev
SANDOR TENCE
TRST — V veliko razočaranje me-lonarskih pristašev (srednja starost nad 50 let), ki so hoteli od blizu slišati utrip nacionalističnega Trsta, je tržaški občinski svet sinoči presenetljivo odložil oceno proračunskih resolucij. A tokrat ne iz proceduralnih razlogov, kot se je zgodilo prejšnji torek, temveč iz čisto političnih vzgibov, za katerimi se skrivajo veliki spori znotraj večinske koalicije. Demokristjani, ki so kot znano že o-svojili marsikatero omejevalno listar-sko stališče o Slovencih, se sedaj bojijo nevarnih pasti najbolj strupenih nacionalistov in očitno nočejo frontalnega spopada v občinskem svetu.
Skupinica najbolj razgretih melo-narjev je namreč sinoči naenkrat zahtevala združitev vseh resolucij o manjšini ter takojšnjo razpravo o njih, kar bi med drugim postavilo
na isto raven resolucije raznih strank z resolucijo v- podporo samozvanemu odboru za italijanstvo Trsta. Proti tej zahtevi, ki je imela za cilj samo spopad v občinskem svetu, se je odločno izrekel župan Richetti, ki je pri tem naletel na podporo vseh demokratičnih strank. Skupinica skrajnih melonarjev je ostala tako povsem izolirana, seveda skupno s fašisti, medtem ko se je tako imenovani le-galitami del liste s Cecovinijem na
čelu diplomatsko vzdržal.
Odložitev razprave, do katere je prišlo po kratkem sestanku načelnikov skupin, je občinstvo pozdravilo z žvižganjem in z negodovanjem ter s pikrimi pripombami na račun župana Richettija. Župana so celo obtožili, da poceni prodaja italijanstvo Trsta, medtem ko je sinoči resnici na ljubo skušal le kot dober demokristjan pomiriti razburkane vode znotraj občinskega odbora.
DANES ob 20.30 bo na POMORSKI POSTAJI v Trstu že peti koncert letošnje revije pevskih zborov
»PRIMORSKA POJE«
na katerem bodo nastopili: ženski zbor Prosek - Kontovel, moški zbor iz Postojne, mešani zbor Igo Gruden iz Nabrežine, mešani zbor Obala iz Kopra, kot gost pa tržaški mešani zbor Montasio, ki ga vodi prof. Po-licardi.
Krvav napad Izraelcev na vasi v južnem Libanonu
BEJRUT — Izraelske okupacijske čete so se v teku prejšnje noči umaknile iz tistega dela južnega Libanona, ki so ga predvčerajšnjim napadle. Za seboj so pustile, trdijo libanonske oblasti, nekaj opustošenih vasi in več smrtnih žrtev. Po nepopolnih podatkih so Izraelci ubili 25 ljudi in porušili v kakih desetih vasi približno sto hiš. Obstaja utemeljena bojazen, da bi se število mrtvih in ranjenih (teh je za sedaj kakih 60) utegnilo v prihodnjih urah povečati. Reševalne skupine so namreč le pred kratkim uspele priti do porušenih vasi in še niso začele izkopavati izpod ruševin, kjer naj bi bilo še nekaj žrtev.
Med žrtvami izraelskega napada so tudi člani televizijske ekipe CBS, proti katerim je izraelski tank izstrelil nekaj granat.
Izraelci so se v napadu na libanonske vasi, ki so jih zapustile v prvi fazi umika 16. februarja, poslužili 60 tankov, 18 helikopterjev, dvajset o-klopnih transporterjev ter približno 2.000 vojakov. V svojem prodoru so prišli do približno 5 kilometrov od Saide. (Sidona)
Kakšno gledališče?
Sinoči je bil v mali dvorani Kulturnega doma posvet o Slovenskem stalnem gledališču. Številni udeleženci so pretresli finančno stanje in repertoarno politiko našega gledališča. O dogodku bomo izčrpno poročali v naših prihodnjih
številkah
Košarka: v prvenstvu C-l lige
Jadranovci drevi v Raveni
Jadranovi košarkarji gostujejo drevi v Raveni, kjer se bodo pomerili z moštvom Basket Ravenna, ki zaseda 12. mesto na razpredelnici. Na prvi tekmi so Žagarjevi varovanci premagali Ravenčane brez preve li-kega naprezanja.
Na drugi strani pa je očitno, da se Jadran v gosteh doslej ni najbolje obnesel. Zdi se skoraj, da so isti fantje, ki so v Trstu že večkrat potrdili, da so daleč boljši od kateregakoli nasprotnika, na gostovanjih popolnoma drugačna ekipa, ki sploh ni dovolj sproščena na igrišču. Kljub temu je pa tudi res, da so zadnji nastopi pokazali napredek jadranovcev tudi v odnosu do igre same in v racionalnih rešitvah v najbolj kočljivih trenutkih. Skratka, »plavi« v letošnjem prvenstvu mnogo bolje prena-
šajo tekmovalni stress, to pa je v trenutku, ko se bližajo odločilna srečanja za prestop v B ligo, primarne važnosti za uresničitev zastavljenih ciljev.
Srečanje med ekipo Basket Ravenna in Jadranom bo drevi v Raveni, s pričetkom ob 21.15. (Cancia)
V okviru borbe za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe novinarjev, so včeraj stavkali novinarji tiskovnih agencij. Naše notranjepolitične in zunanjepolitične ter gospodarske vesti u-tegnejo zaradi tega biti népo-polne.
V nasprotju z napovedmi o zaostritvi nacionalizma
Upravne volitve na Koroškem so potrdile željo po sožitju
CELOVEC — Brez večjih presenečenj so se končale nedeljske občinske volitve na Koroškem. Kljub ne-dnotnim krajevnim trendom sta v deželnem merilu nazadovali socialistična in komunistična stranka, napredovali pa sta konservativna Ljudska stranka in nacionalistična Svobodnjaška stranka, celotnemu avstrijskemu političnemu trendu pa odgovarja, da so v deželnem merilu povečale svoj delež imenske, zelene in druge samostojne — tudi slovenske — liste. Znotraj etabliranih strank je prišlo torej do rahlega premika na desno, povečal pa se je tudi potencial kritičnih volivcev. Značilno za nezadovoljstvo prebivalstva z eta-bliranimi strankami pa je tudi nazadovanje volilne udeležbe od 86,4 odstotka (leta 1979) na sedanjih 83 odstotkov. Ta ugotovitev velja predvsem za mesta in večje trge.
Od skupno 387.000 volilnih upravičencev je šlo na volišča 321.000 občanov in volilo za prihodnjih šest let novo sestavo občinskih odborov. V deželnem merilu je ostala socialistična stranka (SPÒ) najmočnejša z 46,5 odstotka (—3,4 odst.), druga je Ljudska stranka (ČVP) z 12,5 odstotka (+1,9 odst.) in komunistična stranka (KPA) z 1,5 odstotka. Imenske in samostojne liste so dosegle skupno 8,9 odstotka (+1,2 odstot.). Odločitve glede županov bodo v nekaterih krajih padle šele v prihodnjih tednih, toda za danes ni dvoma, da bodo socialisti dobili več kot polovico županov.
Bodo stranke po volitvah zaostrile
narodnostno politiko?
Za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem so bile letošnje občinske volitve velikega pomena, saj so potekale 7 mesecev po nacionalističnem navalu heimatdienstovskega referenduma proti skupni šolski vzgoji slovensko in nemškogovorečih o-trok in 6 mesecev po deželnozborskih volitvah, na katerih je močno napredovala svobodnjaška stranka.
Napeto je slovenska narodna skupnost čakala na rezultate na dvojezičnem področju, saj je v nekaterih občinah vladalo strpno vzdušje, drugje pa se je oživljal nacionalistični pritisk. Tako so bili Slovenci v Pliberku presenečeni, ko jim je tik pred volitvami Ljudska stranka očitala iredentizem in je tudi socialistični župan, ki je bil prej šest let v koaliciji z enotno listo Pliberk, le-tem očital, da hodijo po nasvete v Slovenijo. Zdi se, da so to bili le rahli predznaki za politične reakcije vodilnih koroških politikov za čas po volitvah. Medtem ko je demokratični tabor tudi z oktobrsko demokracijo za ohranitev in izgraditev dvojezične šole prisilil stranke v strpnejšo politiko, se sedaj ljudska in socialistična stranka prilizujeta spet nacionalistom v FPČ. Takoj po objavi volilnih rezultatov je
zatrjeval predsednik socialistov, deželni glavar Leopold Wagner, da voltici niso odobrili strpne narodnostne politike, pridružili so se mu Ljudska stranka in »neodvisni« tisk. Vsi napovedujejo zaostritev narodnostne politike.
Kaže, da jih moti napredovanje samostojnih slovenskih list, ki so v 22 občinah pridobile nad 3 GO glasov in obdržale v celoti svojih 44 mandatov. Moti jih, čeprav povejo rezultati teh list v glavnem le, da se je samostojno politično nastopanje stabiliziralo tam, kjer so kandidati zastopali široke skupne interese vseh občanov in to tudi vseh zadnjih šest let s praktičnim delom dokazovali. Saj tudi za te liste rezultati niso enotni, vedeti je treba, da so na področju južno od Vrbskega jezera samostojne liste deloma tudi nazadovale, kar je povezano s težavnim narodnostnim položajem in tudi dejstvo, da se pač en mandatar le težko uveljavi proti široki fronti združenih drugih strank.
Verjetno pa stranke moti tudi dejstvo, da se narodno zavedni Slovenci, ne glede ali kandidirajo na samostojnih ali strankarskih listah, vedno bolj povezujejo v delu za skupne narodne interese.
Vrhu tega so volitve potrdile željo južnotirolskega prebivalstva po sožitju. Saj so prav tam, kjer so stranke najbolj hujskale proti Slovencem, hujskači izgubili. To potrjuje pliber-ski rezultat, kjer je Ljudska stranka izgubila mandat na enotno listo, in je ta napredovala za 71 glasov, oz. en mandat. Vrhu tega je socialistična stranka 22 občinah, kjer so kandirale samostojne liste, izgubila manj kot v deželnem povprečju, medtem ko je Ljudska stranka utrpela v teh občinah izgube, v deželi pa je napredovala. Tudi Svobodnjaška stranka je pridobila v občinah manj, čeprav nas vznemirja njena kandidatura v 4 občinah.
V celoti je opaziti, da svobodnjaki niso znali, kjer prej ni bila prisotna, ponoviti uspeha pri deželnozborskih volitvah, čeprav znajo ponekod pritegniti del ponemčenega prebivalstva ! In še nekaj bi moralo dati misliti strankam : najbolj presenetljiv rezultat nedeljskih volitev je bil dosežen v Borovljah. In to na podlagi žgočih socialnih problemov. V tej občini, v kateri raste brezposelnost, je na prvi mah osvojila Iniciativa boroveljskih občanov 1104 glasove (od 4700 oddanih) in 6 mandatov. Postala je druga najmočnejša frakcija, in odvzela vsem listam — od socialistov, prek ljudske stranke, svobodnjakov in komunistov ter slovenske liste — glasove, ker se je odločno postavila proti izgradnji kanalskega sistema, ki neverjetno obremenjuje občane. Ta rezultat in dejstvo, da so zelene grupacije v Beljaku in Celovcu ter v vseh okrajnih mestih takoj osvojile po enega ali več mandatov, so opozorilo strankam, da terjajo občani nove odgovore.
Za slovensko narodnostno skupnost pa so volitve pokazale, da se mora
posvečati še bolj narodnostni politiki. Predvsem pa bo treba še bolj pospeševati sodelovanje slovenskih mandatarjev, ne glede na listo, na kateri so izvoljeni, saj bo le tako in v sodelovanju z demokratičnimi silami naroda - soseda mogoče odbiti neva-nost nove zaostritve narodnostne politike.
VINKO WIESER
V okviru sodelovanja med deželami Alpe-Jadran
Delegaciji iz Slovenije in Hrvaške v Venetu
BENETKE — Včeraj je bil na uradnem obisku v deželi Veneto Ante Markovič, predsednik izvršnega sveta Sabora SR Hrvatske, ki se je v Benetkah sestal s predsednikom deželne vlade Carlom Beminijem. Ante Markovič je v spremstvu jugoslovanskega generalnega konzula Draga Miro-šiča v popoldanskih urah obiskal tudi Treviso,
V četrtek je bila prav tako na obisku v deželi Veneto delegacija skup-
ščine SR Slovenije, v kateri so bili podpredsednika Jože šušmelj in Silva Jereb ter Martin Mlinar, predsednik zbora združenega dela. V Benetkah se je delegacija sestala s predsedstvom deželnega sveta Veneta Brunom Marchetti jem in njegovimi sodelavci in z njimi napravljala o številnih problemih, ki zadevajo obe deželi. Delegacijo je spremljal generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mi' rošič.
V GORICI sedaj
tvoj denar velja več
V »Razvojnopolitičnem tednu« v Celovcu tudi vprašanje manjšin
CELOVEC — Rektor dr. Hans - Joachim Bodenhoefer je včeraj otvoril 5. »Razvojnopolitični teden«, ki ga organizira univerza za izobraževalne vede v Celovcu med 22. in 29. marcem ob sodelovanju z Avstrijsko informacijsko službo za razvojno politiko (OlE), avstrijskim visokošolskim združenjem in inštitutom dr. Karla Rennerja.
Znanstveniki in univerzitetni profesorji z vsega sveta se bodo v tem tednu posvetili problemom dežel v razvoju, dva izmed referentom pa se bosta posvetila vprašanjem manjšin. Tako je sinoči spregovoril o »razvojni strategiji manjšin — razumevanju, zaščiti in napredku« dr. Juergen Zimmer, univerzitetni profesor iz svobodne univerze v Berlinu, kjer vodi inštitut za medkulturno vzgojo in izobraževanje. V Berlinu je znan predvsem po poskusnem modelu »Pomoč socializacije za inozemske otroke in otroške vrtce«, sicer pa je Zimmer znani novinar »Die Zeit«, v katerem je pred dnevi objavil članek z naslovom: »Solidarnost se začenja pred lastnim pragom«.
Z napetim pričakovanjem pa zlasti koroški Slovenci čakajo na današnji nastop dr. Alexandra Langerja, sociologa iz Bočna, novinarja pri južno-tirolskem tedniku »Tandem« in poslanca v južnotirolskem deželnem zboru na »Alternativni listi za drugačno Južno Tirolsko«. (Na kateri ob volitvah vselej kandidira in jo podpira tudi alpinist Reinhold Messner).
Langer bo v svojem referatu z naslovom »Alternativa vladajoči manjšinski politiki« zajel vprašanja avtonomije, vzajemnega življenja narodnih skupnosti, etnične komunikacije v šoli in predšolski vzgoji, posredovanja -egijami severno in južno od Alp, zeleno-altemativnega in mirovnega gibanja.
BARBARA GORIČAR
□ RIM —- Vlada je na svoji včerajšnji seji imenovala neapeljskega prefekta Riccarda Boccio za novega visokega komisarja za boj proti mafiji, medtem ko bo De Francesco, ki je to funkcijo opravljal doslej, poslej vladni komisar v deželi Kalabriji. Vlada je tudi sklenila povišati dohodke predsednika republike od 30 na 240 milijonov letno, poseben sklad, ki ga ima predsedstvo republike na razpolago pa od 180 milijonov na 2,5 miti j arde lir.
oblačila in vse za dom nudi blagovnica
oviesse
Največ ja možnost prihranka
primorski dnevnik — 23. marca 1935
enotna slovenska delegacija v rimu □ stran 3
Enotna delegacija Slovencev v Italiji pri ožjem odboru senatne komisije za ustavna vprašanja
Slovenska manjšina konkretno iznesla svoja stališča
RIM — Srečanje enotne delegacije Slovencev v Italiji z ožjim odborom senatne komisije za ustavna vprašanja, ki je zadolžen za izdelavo osnutka zakona za globalno zaščito manjšine, je bilo dolgo in poglobljeno. Kot smo že napisali na drugem mestu, je bila to prva priložnost, da slovenska manjšina konkretno in qi)šimo iznese svoja stališča prav na tisti ravni, ki je zadolžena za sestavo zakonskega besedila v parlamentu.
Če naj začnemo pri jeziku, je bilo poudarjeno, da je samo popolna parifikacija slovenskega jezika z italijanskim na vsem ozemlju, kjer živi in deluje manjšina, osnovno jamstvo za obstoj in naravni razvoj manjšine. Slovenskemu jeziku je treba priznati dostojanstvo sodobnega evropskega jezika; nastal je v 6. stoletju po Kr. r., v 11. stoletju pa že obstajajo prvi pisani dokumenti, ki so se ohranili do današnjih dni. V 17. stoletju je menih Alasia de Sammaripa v Devinu izdal prvi italijansko slovenski slovar, kar priča o potrebi — ki jo je Alasia že takrat ugotovil — po plodnih odnosih med Italijani in Slovenci.
V Trstu in v Gorici govore mnogi o »bdlin-8vi zrnu«. Slovenci mislimo, da je to neutemeljeno. Dvojezičnost je sicer veliko kulturno bogastvo, še zlasti ob meji, ko lahko tisti, ki obvladajo dva jezika, doživljajo dve kulturi in vzdržujejo družbene odnose v dveh skupnostih. To je prednost, s katero razpolagajo Slovenci, ki pa je nikakor ni mogoče vsiliti z zakonom, saj gre za vprašanje razumske odprtosti, bolj ali manj ugodnih pogojev za premostitev jezikovnih pregrad. Skratka, dvojezičnost pomeni Poznavanje obeh jezikov, Slovenci pa ne zahtevamo nič takega, pa tudi nikoli tega nismo zahtevali. Zahtevamo samo pravico, da rabimo svoj jezik, pismeno in ustno, v odnosu z oblastmi in da prejmemo v tem jeziku odgovor. Zahtevamo tudi, da se slovenski jezik pojavlja na dokumentih in na napisih, ki bi tako Pričali o naši fizični in zgodovinski prisotnosti. Nismo zahtevali pouka slovenščine v italijanskih šolah, nasprotno, to zahtevo so pred časom postavljali drugi in je izhajala iz gospodarskih interesov sodelovanja z Jugoslavijo, seveda pa menimo, da bi Vključitev slovenščine kot neobveznega predmeta v učni načrt italijanskih šol nedvomno koristila.
Vse to pa pomeni, da je treba ustrezno o-Premiti javno upravo, da bo ta načela lahko Ovajala. Mislimo, da ni velikih težav, saj tudi sodobne tehnologije lajšajo ta postopek. Kar Pa zadeva delovno silo ugotavljamo, da na delovnih mestih v zadnjih letih ni več diskrimi-bacij in da je v glavnem velik del osebja z znanjem slovenskega jezika že zaposlen pri Ustreznih uradih.
Da je slovenski jezik razširjen priča še nekaj drugih podatkov, ki jih je enotna delegacija posredovala senatni komisiji. Slovenščino poučujejo na številnih univerzah širom po svetu, v New Yorku, Moskvi, Varšavi, Berlinu, Parizu in Londonu, ter v Italiji v Rimu, Neapv-lju, Milanu in Padovi, poleg stolic v Trstu in v Vidmu. Pomembne mednarodne radijske postaje (BBC, ORTF, Vatikanski radio, Glas A-merike) oddajajo tudi v slovenščini, slovenska kultura zadnjih stoletij se srečuje z vsemi pomembnimi evropskimi kulturnimi tokovi. Tako so številna leposlovna dela slovenskih avtorjev in slovenske poezije prevedeni v razne jezike, med temi tudi v italijanščino.
Ta kulturna dejavnost je zelo živa tudi v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer delujejo kulturna združenja, raziskovalni inštitut, glasbene ustanove, gledališče, založbe: vse to daje jasno sliko bogate kulturne dejavnosti, ki
TRST — V sredo je bila enotna delegacija Slovencev v Italiji v Rimu. Najprej se je pogovarjala z ožjim odborom senatne komisije za ustavna vprašanja, ki je zadolžen za izdelavo osnutka zakona za globalno zaščito manjšine, zatem pa se je sestala z generalnim tajnikom KPI Natto in predstavnikom proletarske demokracije Russom.
Dan pozneje so romali v Rim branit »ita-lijanstvo« Trsta, Gorice in Beneške Slovenije predstavniki nekaterih italijanskih nacionalističnih organizacij. O vseh teh dogodkih nam poroča naš rimski dopisnik
BOJAN BREZIGAR
jo še dopolnjujejo številni umetniki: pesniki, pisatelji, glasbeniki in slikarji, nekateri tudi zelo poznani izven kroga manjšine. To kulturno dejavnost mora država ustrezno podpreti.
Za ohranitev jezika in za ohranitev kulturnih vrednot je bistvenega pomena šola. Na tem področju sicer obstajajo nekateri zakonski u-krepi, vendar pa je treba poudariti več pomanjkljivosti, ki bi jih moral zakon za globalno zaščito odpraviti. Predvsem gre tu za potrebo po ustanovitvi novih šol, še zlasti v 21 občinah videmske pokrajine, v katerih živijo Slovenci. Ena od skupnih ugotovitev Cassan-drove komisije je bila prav v priznanju potrebe po ustanovitvi slovenskih šol v videmski pokrajini. Začeti je treba seveda z otroškimi vrtci in osnovnimi šolami, nadaljevati z nižjimi srednjimi šolami in kasneje, upoštevajoč potrebe, tudi z višjimi srednjimi šolami.
Tudi ustroj šolstva v goriški in tržaški po-
krajini je treba prilagoditi novim potrebam, tako kulturnim kot tudi tehniškim in gospodarskim. Za manjšinske šole namreč ne smejo veljati toga določila italijanskega šolskega sistema, še zlasti ko gre za ustanavljanje novih šol ali novih tečajev. Ustrezne rešitve je treba poiskati tudi za glasbeno šolo.
Slovensko šolstvo, do katerega imajo dostop samo pripadniki manjšine, se razlikuje od italijanskega zaradi svoje specifičnosti. Ta šolski sistem potrebuje torej lastno vodilno strukturo na deželni ravni in tu bi bilo potrebno imenovanje šolskega intendanta za slovenske šole, ki bi imel funkcije šolskega skrbnika. Končno pa je bilo poudarjeno, da je sedanja zakonodaja v zvezi z zbornimi organi povsem neustrezna, kajti slovenske šole, ki imajo komaj dimenzije majhnega šolskega okraja, deli med devet šolskih okrajev, kjer je vloga slovenske šole povsem marginalna. Zaradi tega je slovenska komponenta dosledno bojkotirala volitve v zborne organe. Treba je torej ustanoviti šolske okraje za slovenske šole in deželni šolski svet, kj bi prevzel naloge pokrajinskih šolskih svetov, ko gre za vprašanja slovenskih šol. Končno pa prihaja do izraza potreba po ustanovitvi samostojnega deželnega zavoda za izpopolnjevanje šolnikov, kar je bilo tudi soglasno sprejeto v Cassandrovi komisiji.
Jezik, kultura, šola, torej. Vendar pa je osrednje vprašanje drugje: pri globalnosti, ki jo Slovenci zahtevamo, saj pojem globalnega zaščitnega zakona ni samo fraza, ampak je odraz resnične želje manjšine, da doseže svoje pravice. Globalnost je pojem z dvojno vsebino, saj se nanaša tako na ozemlje, na katerem manjšina živi, kot na vsebino zakona.
Prvi del pojma globalnosti je torej v zahtevi, da se z zakonom zaščiti slovenska manjšina v vseh 35 občinah v deželi F-JK v kateri živi. Tu je še zlasti pomembna zahteva po zaščiti Slovencev v videmski pokrajini, katerim nekateri celo odrekajo pripadnost slovenskemu narodu. In tu so predstavniki naše manjšine posredovali senatni komisiji vrsto podatkov o obstoju Slovencev v tistih 21 občinah videmske pokrajine, kjer manjšine nočejo priznati. O obstoju Slovencev v tistih občinah obstaja vrsta podatkov in komisija je z veliko pozornostjo vzela na znanje tudi nekatere prestižne publikacije, kot je na primer znana italijanska enciklopedija. In tu citatov ni manjkalo: italijanskih citatov, del univerzitetnih profesorjev v obdobju od zedinjenja Italije do nastopa fašizma.
In glede na to, da tem prebivalcem ni mogoče oporekati glede njihovega slovanskega izvora, skušajo nekateri dokazovati, da ne gre za Slovence. Če prebivalci videmske pokraji-
ne danes ne obvladajo slovenskega knjižnega jezika, je to samo zato, ker niso imeli možnosti, da bi obiskovali slovensko šolo niti eno samo uro. Slovenci v videmski pokrajini se torej razlikujejo od ostalih Slovencev samo zaradi pritiskov in ukrepov, ki so bili sprejeti z očitnim namenom, da bi jih asimilirali. Sklicevanje na to različnost z namenom, da se jim odrekajo narodnostne pravice, je torej skrajno nepošteno. Za te pripadnike slovenske manjšine pomeni priznanje in zaščita vrnitev njihovih zgodovinskih značilnosti in torgj obnovitev njihovega družbenega in kulturnega bogastva. Zato mora biti zaščitni zakon globalen tudi s tega vidika.
Drugi aspekt globalnosti pa je v vsebini zakona. Tu so predstavniki manjšine poudarili, da mora zakon zajamčiti px>px)lno enakopravnost državljanov, tudi tako, da zagotovi slovenski manjšini take pogoje, da bo lahko izražala svojo življenjskost in se bo razvijala vzporedno z večinsko skupnostjo v vseh sektorjih družbenega, gospodarskega, kulturnega in političnega življenja. Samo tako bodo zastavljeni pogoji za odpravo sedanjih razlik in bo moč zaustaviti asimilacijo, ki ni več nasilna kot v pjreteklosti, ampak se pojavlja v drugačnih oblikah. Zato mora zaščitni zakon obravnavati vse aspokte življenja slovenske manjšine: gospodarske dejavnosti in upravljanje teritorija, šolstvo, rabo jezika, kulturne in znanstvene dejavnosti in ustanove, sredstva obveščanja in založniške dejavnosti, prisotnost v javnih uradih in na upravnih funkcijah, športne in rekreacijske dejavnosti. Rešiti bo treba tudi vprašanje imen in priimkov, tako kot bo treba predvideti jamstva za izvajanje zakona ter za zaščito slovenske manjšine in njenih pripadnikov.
Med vsemi temi vprašanji je zelo pomemben asptekt družbeno - gospodarske zaščite. Tu zadostuje nekaj podatkov: v tržaški pokrajini je bilo Slovencem odtujenih 20 milijonov kvadratnih metrov zemlje, oziroma ena sedmina celotnega izvenmestnega ozemlja na Tržaškem. V Štandrežu pri Gorici je bilo Slovencem odtujenih 240 hektarjev ali 59 odstotkov celotne površine te katastrske občine, s čimer je bilo praktično uničeno cvetoče kmetijstvo. V videmski pokrajini pa je treba sprejeti nekatere nujne gospodarske ukrepe v korist razvoja teh krajev in za preprečitev nadaljnjega izseljevanja prebivalstva v nižino.
In končno še zadnja ugotovitev. Prisotnost manjšinske narodnostne skupnosti je nedvomno velika obogatitev za širšo družbo, kateri ta manjšina pripiada. Zakon za zaščito Slovencev v Italiji je treba torej pojmovati ne samo kot sredstvo na razpolago manjšini, ampak tudi kot sredstvo rasti in napredka celotne družbe.
Srečanje z generalnim tajnikom KPI Natto...
RlM — »Pripravljeni smo iskati ^šitve v okviru, ki ga imate vi za Pravičnega«. S tem kratkim a nad-y$e pomembnim stavkom je vsedržavni tajnik komunistične partije Italije zagotovil enotni delegaciji slo-venske manjšine v Italiji vso prodno v njenih prizadevanjih za o-Pobritev globalnega zaščitnega zakona. Natta je poudaril, da se komunisti že dolga leta zavzemajo za rešitev tega vprašanja ter da njihova stališča sproti dozorevajo in 86 izpopolnjujejo. »Potreba po pri-Ztlanju osnovnih pravic manjšine je nas stalnica,« je poudaril Natta, je dejal, da lahko le potrdi prizadevanja in voljo komunistične p>ar-tlie v tej smeri. Tajnik KPI je tu Rudaril, da je zamuda neopravičena in da je to še toliko resnejše, ker so bila drugod ta vprašanja re-®ena, ponekod — in pojasnil je, da misli na Južno Tirolsko -— celo tako. da so nastale nove razlike.
V zvezi z zakonom za globalno za-scito je Natta izrazil željo, da bi bil ^edaj zakon vendarle odobren, dodal P6 je, da ni povsem razumel napro-Vedi vlade, da bo predložila svoje p^onsko besedilo. »Moje pjarlamen-arne izkušnje me vznemirjajo, kajti ?e nekajkrat se je zgodilo, da smo o Iprkem vprašanju že skoraj v čemi izpeljali parlamentarni postopek, ? je v zadnjem trenutku vlada pred-‘°žila svoj osnutek in s tem se je librava ponovno zavlekla,« je dejal Natta, ki je pojasnil, da postane v
tem primeru vladno zakonsko besedilo osnova za razpravo, »če bo to besedilo odražalo delo, ki je bilo doslej opravljeno v senatnem odboru, ne bo dodatnega zavlačevanja, če p>a bo to besedilo diugačno, bo treba začeti razpravo znova. Komunisti, je dodal Natta, nimajo nobenih predsodkov do vladnega osnutka : če bo besedilo dobro, bomo zanj glasovali in odveč so torej izgovori, da mora biti zakon nekoliko slabši da vlada lahko pristane v parlamentu. Če pa bo besedilo slabo, in ga bo tako o cenila manjšina, pa tudi naša ocena bo taka, v tem primeru si bomo seveda prizadevali, da se to besedilo izboljša.«
V nadaljevanju je Natta spregovoril o nekaterih konkretnih vprašanjih, ki so jih nakazali člani enotne delegacije, ob koncu p» je slovenske predstavnike seznanil z odločitvijo strankinega vodstva, ki je bila sprejeta prav v sredo, da v okviru direkcije KPI ustanovijo proseben odbor, ki se bo ukvarjal s problematiko manjšin; koordinator tega odbora je senator Perna.
Predstavniki slovenske manjšine so se Natti zahvalili za odziv na prošnjo za sprejem in tudi za prozornost, ki jo KPI namenja problemom slovenske manjšine v Italiji. Oprozorili so na kočljivost sedanjega trenutka in še zlasti spregovorili o nekaterih konkretnih vprašanjih, kot na primer zaščita slovenske manjšine v videmski prokrajini.
••in s poslancem Russom (DP)
RIM - V okviru srečanj s predstavniki posameznih političnih strank ? v sredo sprejel enotno delegacijo slovenske manjšine tudi poslanec .Tonico Russo, ki je prvi podpisnik osnutka zakona za globalno zaščito lovenjcev, ki ga je stranka proletarske demokracije vložila lansko leto v banski zbornici in ga je pred kratkim vložila v senatu, kjer DP nima :v°jega predstavništva, skupina senatorjev neodvisne levice. Russo je dejal a vlada v njegovi stranki veliko zanimanje za vprašanja manjšin in odraz
zanimanja je tudi zasedanje, ki ga bo DP29‘, tm‘ X ? kjer bo imel možnost, da se bolje seznani s problematiko slovenske manj-v Italiji. Russo je tu negativno ocenil zadržanje vlade in je dejal. da « DP zavzema za federalistično državo v nasprotju z _ znanim centrahstic-^ težnjami. V to smer gre tudi zakonski osnutek njegove stranke ki je >k° izdelala zakonska besedila za zaščito drugih manjšin in jezikovnih kupnosti. Kar pa zadeva razpravo v senatu je Russo dejal, da nanjo ne bistveno vplivati, ker DP nima svojega predstavništva v senatu, po-senatorjev neodvisne levice pa je v glavnem avtonomna m a bodo Prizadevali, da uveljavijo svoje predloge.
Pohod na Rim nacionalističnih organizacij
RIM — »Ne ustvarjajte novih krivic!« Tega gesla so se krčevito oklenili predstavniki nekaterih italijanskih nacionalističnih organizacij, ki so v četrtek romali v Rim branit »italijanstvo« Trsta, Gorice in Beneške Slovenije. Bila jih je polna soba, v »plavi dvorani« zgodovinske palače Cenci, ene podružnic rimskega senata. Zastopali so tržaško in goriško Lego Nazionale, tržaško in goriško organizacijo bivših vojakov »Grigioverde«, tržaško MILLE (Gibanje za svobodno Italijo v Svobodni Evropi), kulturni krožek Jacopo Stelli iz Klo-diča in kulturni in podporni krožek iz Šent Lenarta.
Namen tega pohoda na Rim je bil, da prepričajo senatorje, v kakšni nevarnosti so Italijani v Trstu in v deželi Furlaniji - Julijski krajini sploh, če bi parlament odobril zakon o bilingvizmu. »Sedaj živimo tako lepo, y takem sožitju, le zakaj ga hočete kaliti,« je bila osnovna poanta njihovih posegov. Vse kaže, da niso bili povsem prepričljivi, saj so na njihova žolčna izvajanja negativno reagirali, saj celo tisti, ki sicer nikakor niso naklonjeni manjšini. Tako demokristjan Beorchia, ki je dejal, da KD kljub iznesenim stališčem meni, da je zakon potreben in seveda ni pozabil dodati, da je prav demokristjanski zakon »najboljši«. In celo misovec Rastrelli (!), ki je sicer ponižno vprašal, ali ne bi morda zdramatizirali teh stališč. . .
Kakšna so ta stališča, bomo najbolje pokazali z nekaterimi primeri. Predvsem je Slovencev premalo in zahtevajo preveč glede na svoje število. Na primer, nesmiselno je govoriti o dvojezičnih napisih v Trstu, saj je slovenskega prebivalstva samo nekaj čez 5 odst. in so Slovenci samo ena izmed petih (da, prav petih) manjšin, ki živijo v Trstu. Res je sicer, da je treba pravice uzakoniti, vendar tako, da se uzakonijo že obstoječe pravice, saj obstaja Slovencem v prid že 71 zakonov in raznih določil in bi bilo koristno te zakone združiti v enotno besedilo (o tem še kasneje), če bi jim priznali več, bi rušili sožitje, ki je bilo po velikih sporih (tu seveda niso pozabili na fojbe, tokrat pa so še dodali Malgo Porzus, da bo zadoščeno videmski pokrajini), v teh 40 letih s tako težavo vzpostavljeno. Seveda, tudi Italijani »nosimo svoje krivde«, vendar pa so Slovenci naredili mnogo slabega — in tu najde mesto beg 350 tisoč istrskih beguncev.
Slovenska manjšina ima sedaj dejansko že preveč — pomisliti je treba samo na šole in na denar, ki ga držam potrosi za slabo obiskano slovensko gledališče (koliko pa država potrosi za italijansko gledališče niso znali, kljub izrecnemu vprašanju, pojasniti). Še malo manjka, pa bo treba v Trstu zaščititi pravice večine, kot bi bilo treba italijanski manjšini zajamčiti pravice v slovenskih občinah.
Prvo, kar je treba narediti, pravijo torej tržaški nacionalisti, je treba manjšino prešteti. Preštevanja so anonimna in ne oškodujejo nikogar, šele potem bo mogoče govoriti o pravicah, ki naj se komu priznavajo. Vsekakor pa so njihove zahteve nesprejemljive, saj bi hoteli prenesti državno mejo v Mestre (!) in zahtevajo, da že sedaj uvedemo v slovenskih šolah pouk jugoslovanske ureditve. Tržačani pa so' zvesti državljani, pravi patrioti, če le pomislimo na odziv prebivalstva na vsedržavni zlet alpincev, medtem ko je bilo ob obisku predsednika republike Pertinija mesto prazno. Tržačani tudi znajo ceniti nekatere geste, kot
na primer Craxijev govor na Trgu Unità ali vstop tržaškega župana v združenje alpincev. Sicer pa, ali ima sploh smisel zaščititi manjšino, katere jezik v Evropi govori borih 1.840.000 prebivalcev?
In nato videmska pokrajina. Glavno besedo ima šent-lenartski župan; res je, da tam govorijo narečje, ki pa je daleč od slovenskega jezika. On sam ne razume ne Primorskega dnevnika ne Novega Matajurja. Predstavnik društva Jacopo Stellivi podkrepi z ugotovitvijo, da v Dolinah ni nikoli obstajalo vprašanje slovenske manjšine. Če bi odobrili zaščitni zakon — in tu govori spet župan — bi bila velika večina domačinov oškodovana, ker ne pozna jezika. Po drugi svetovni vojni se je stanje spremenilo iz napetosti v sedanje sožitje, sedaj pa hočejo to skaliti. Tudi s tem, da za »tiste, ki niso z njimi« ni delovnih mest (vsiljuje se mi pripomba, ali ni naloga župana, da skrbi tudi za delovna mesta; ■kaj pa je delala občina 40 let?). Stanje se torej ponovno radikalizira. Le zakaj bi ga dokončno skalili? In tu pride zadnja cvetka: prisiljeni smo bili ustanoviti društvo, da se protivimo ostalim.
Končno pa še dokumentacija. Pregledali smo jo bežno, treba jo bo natančno preučiti. Izdelal jo je MILLE: dokument o vseh »pravicah«, ki jih Slovenci uživamo in o vsem, kar imamo. Sedaj bomo morali izdati novo publikacijo, da navedemo netočnosti, neresnico, izkrivljanje, potvarjanje in ustavim se tu, da bi ne prešel na žaljive besede. Nekaj sladkorčkov? Izvolite: predsednik Kmečke zveze je nenadoma postal Fifo Svetina, tajnik pa Vojko Kocjančič (čestitamo!), Mladika je mimogrede postala list za mladino, predsednik Dijaške matice je Kosmina Dušan, predsednica goričkega Dijaškega doma Kosmina Duša, predsednica tržaškega Dijaškega doma pa Bertolo Kosmina Dušana. Nov primer troedinosti, ki smo jo doslej zasledili samo v svetem pismu. Med 71 zakoni »v korist slovenske manjšine« pa najdemo marsikaj zanimivega: na primer vse odloke o ustanovitvi in podaljšanju dela ter zamenjavi člana Cassandrove komisije, skupno torej pet »koristnih« ukrepov; spremembo statuta Sklada Sergija Tončiča, ki sicer manjšini nedvomno koristi, a ga nikakor ni mogoče vključiti med državne ukrepe v korist manjšine, saj je izrazito zasebna ustanova; nadalje priznanje statusa pravne besede cerkvenemu zavodu Slovenik v Rimu; pa še ukrepi o maloobmejni trgovini, in tu postaja vse že tragikomično, saj tržaški gospodarski krogi vztrajno trdijo, da se lahko samo italijanski operaterji okoriščajo s temi ukrepi. Dulcis in fundo pa. . . trije ukrepi o odškodninah za imovino, ki so jo italijanski državljani pustili na ozemlju sedanje Jugoslavije. Da, prav ste brali, tudi to je ukrep v korist manjšine.
Tako se je iztekla ta avdicija. Trst, Gorica in videmska pokrajina se s temi svojimi predstavniki res ne morejo ponašati. Kajti vsi, tudi Slovenci, so pripravljeni na stvarno diskusijo o vseh vprašanjih, vendar pa diskusija ne more temeljiti na lažeh, na žolčni narodnostni mržnji, na nacionalizmu. Na avdiciji v sredo je eden izmed članov slovenske enotne delegacije, v trenutku napetosti dejal, da se fašizem ni končal leta 1943. Senator, kateremu je bilo to namenjeno je vzrojil in član delegacije je takoj pojasnil, da besede niso bile namenjene njemu in se je opravičil. V četrtek bi bilo tako opravičilo povsem nepotrebno.
Svečanost pred obnovljenim spomenikom ob 15. uri
V Lonjerju se bodo jutri spomnili 40-letnice napadana partizanski bunker
Bilo je 21. marca 1945, ko je Lori jer doživel svoj najtežji in najbolj tragični dan, ko so, po junaškem boju, padli trije partizanski bord, z njimi tudi domači tertinec Andrej Pertot, trije neustrašeni bpra pa so se iz obkoljenega lonjerskega bunkerja čudežno rešili in v partizanih dočakali konec vojne.
40. obletnice tega dogodka se v teh dneh spominjajo domačini s proslavami, pričevanji, z baklado, ki je bila v četrtek zvečer in je šla od spomenika na pokopališču na Katinari, do obnovljenega spomenika v Lonjerju, s srečanjem preživelih z otroki osnovne šole »Fran Milčinski« in nižje srednje šole »Cirila in Metoda« v prostorih katinarske šole in z o-srednjo proslavo, ki bo jutri, 24. t.m., ob 15. uri pred spomenikom v Lonjerju.
Proslava se bo začela s prihodom štafete in polaganjem vencev pred spomenik, ki so ga domačini ne samo obnovili, temveč že okrasili s cvetjem in zastavami, kjer so postavili lončke cvetja otroci domačega otroškega vrtca, kjer bodo otroci tamkajšnjih šol tùdi nastopili. Otvoritvenemu govoru domačina Radivoja Pečarja bodo sledili govori predstavnikov Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja, Vsedržavnega združenja partizanov Itali-
je tar podpredsednika deželnega sveta Claudia Tonela. Spominsko svečanost bo zaključil nastop Tržaškega partizanskega zbora in mladinskega zbora »Pinko Tomažič«, ki bpsta izvedla recital »21. marec« s sodelovanjem članov SSG.
Gre za spominsko svečanost, ki bo med starejšimi obnovila spomin na legendo o šestih neustrašnih partizanskih borcih, ki so si iz obkoljenega bunkerja z orožjem v rokah u-trli pot, pri tem so nekateri tudi pa-
dli, ostali so našli pot v partizane, med mlajšimi in mladimi pa utrdila zavest, da je lahko tudi danes samo odločna borba za naše pravice porok, da bomo te pravice dosegli ter da morajo biti mladi tisti, ki bodo ideale padlih nosili dalje in jih uresničili s svojim delom na vseh tistih področjih, ki lahko utrjujejo tu pri nas med vsemi željo po miru, prijateljstvu ter mirnem sožitju.
Na sliki: srečanje bivših borcev s balinarskimi šolarji.
Že peti koncert letošnje revije
»Primorska poje« drevi v dvorani Pomorske postaje
Nocoj ob 20.30 bo v dvorani Pomorske postaje že peti koncert letošnje revije »Primorska poje«, na katerem bodo nastopili ženski zbor Prosek - Kontovel, moški zbor iz Postojne, mešani zbor Igo Gruden iz Nabrežine, mešani zbor * Obala iz Kopra, kot gost pa tržaški mešani zbor Monta-sio, ki ga vodi prof. Policardi.
To bo prvi koncert te najpomembnejše vsakoletne revije pevskih zborov iz zamejstva in ostalih krajev Primorske, ki bo v dvorani Pomorske postaje v Trstu, torej v ambientu, v katerem slovenski pevski zbori ne nastopajo in kjer tudi ponavadi niso niti druge slovenske kulturne prireditve.
Pomorska postaja, kot že vedo naši čitatelji, je bila pred časom povsem preurejena in obnovljena, tako da odgovarja potrebam in zahtevam raznih kongresov, zborovanj in drugih srečanj. Tokrat bo dvorana v omenjenem poslopju pokazala, v kolikšni meri je primerna tudi za takšne prireditve, kot je koncert pevskih zborov.
Vabimo zato vse, ki jim je zborovsko petje pri srcu, da se nocojšnjega koncerta polnoštevilno udeležijo, saj bodo nastopali kvalitetni zbori s te in druge strani meje.
Naj še dodamo, da bo nocoj, v sklopu revije »Primorska poje« še koncert v Kobaridu, kjer bosta nastopila dva zbora iz zamejstva, in sicer zbor Rečan iz Ljes v Beneški Sloveniji in dekliški zbor iz Sovodenj na Goriškem. Jutri popoldne bo koncert v Dekanih, kjer bosta med drugimi nastopila ženski zbor Ivan Grbec iz Skednja in mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj.
Protivrednost za razlastitve za hitro cesto
Predlog KGS za porazdelitev ene milijarde za odškodnine
Hofmanova monodrama v Slovenskem klubu
Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti bo prihodnji četrtek dokončno odobrila načrt porazdelitve druge milijarde lir, ki jo je dežela nakazala naši skupnosti kot protivrednost za razlastitve v zvezi z gradnjo hitre ceste. Po širokem posvetovanju z vsemi zainteresiranimi dejavniki, zlasti pa z okoliškimi občinami tržaške pokrajine, s kraškima rajonskima svetoma in s Kmečko zvezo, je upravni odbor KGS izdelal predlog, o katerem se bo v četrtek dokončno izrekla skupščina.
KGS je pripravila naslednji načrt porazdelitve teh sredstev:
—	Devinsko - nabrežinski občini 200 milijonov lir za gradnjo občinskega Kulturnega doma;
—	Dolinski občini 170 milijonov lir za obnovitev dolinskega županstva;
—	Repentabrski občini 50 milijonov lir za ureditev zemljišča okrog občinske telovadnice;
—	Zgoniški občini 90 milijonov lir za ureditev vinogradniškega centra;
—	Gospodarski zadrugi na Kontove-lu 140 milijonov lir za pokritje
športnega igrišča;
—	ŠD Mladini iz Križa 20 milijonov lir za ureditev igrišča za košarko in odbojko pod Domom Alberta Sirka;
—	Trebenski skupnosti 90 milijonov lir za obnovitev vaškega Ljudskega doma;
—	Banovski zadrugi za gradnjo večnamenskega središča 70 milijonov lir;
—	Lonjerski skupnosti za gradnjo večnamenskega središča za potrebe vasi 70 milijonov lir;
—	Kulturnemu društvu Rovte - Ko-lonkovec za gradnjo večnamenskega središča za potrebe skupnosti 100 milijonov lir.
Zaprta cesta za Sesljan
Zaradi popravilnih del na grezničnem omrežju je tržaška pokrajina zaprla pokrajinsko cesto za Sesljan. Prepoved velja od 8. do 18. ure, trajala pa bo do konca del. Promet je dovoljen gostom restavracije Castelreggio.
Tragičnost ženskega lika, ki ga je v torek v Slovenskem klubu v monodrami Branka Hofmana »Mož brez obraza« prepričljivo upodobila igralka Slava Maroševič, je dramaturg Bojan Štih v gledališkem listu primerjal Tavčarjevim, Cankarjevim,
Vorančevim, Kosmačevim pa tudi Kocbekovim junakinjam, ki kot posebnosti naše literature neprestano obnavljajo, vzpostavljajo in razširjajo v modemi svet mit slovenske ženske, ki je »kraljica in tudi mučenica naših nacionalnih, socialnih in drur žinsko-verskih stanj.« Hofmanova Andreja je avtentična podoba človeške samote, rezko tragične v našem svetu absurdov; je žrtev svojih čustev, prevaranj in ponižanj, ki jo demoralizirano privedejo v obup in zločin. Ujame se v lastno nesvobodo in se kot preganjana žival poda v beg pred krivdo, kakor jo pojmujejo in ji jo nalagajo od zunaj.
V režiji Vesne Arhar je monodrama »Človek brez obraza« pred kratkim doživela krstno izvedbo na odru gledališča Tone Čufar z Jesenic, v Slovenskem klubu pa smo videli če trto ponovitev. Poleg igralke Maroše-vičeve, so bili gostje torkovega večera režiserka, dramaturg Štih in šepe-talka Irena Varek, medtem ko se njen avtor, Branko Hofman, zaradi nenadne hude obolelosti, žal ni mogel odzvati vabilu na pogovor z občinstvom.
Na sliki: igralka Slava Maroševič v vlogi Andreje pred občinstvom Slovenskega kluba.
Tržaško pristanišče bo imelo predstavništvo v Budimpešti
Tržaško pristanišče bo pred konce®1 leta imelo v Budimpešti svoj pre® stavniški urad. Tako je sporočil pr®®' sednik Pristaniške ustanove Zaneti® ki se je prav v teh dneh mudil v Budimpešti. Blagovni promet med Tr' stom in Madžarsko je zadnja lej® zabeležil stalno naraščanje: leta @>4 je znašal 69 tisoč ton blaga, od k®; terih 66 tisoč po železnici in 3 tiso® s tovornjaki. V primerjavi z leto®1 1983 se je okrepil za 13 tisoč ton.
Posvet tržaških vernikov
Tudi tržaška verska skupnost s® pripravlja na vsedržavni posvet, » bo v začetku aprila v Loretu na te' mo: »Krščanska sprava in človešk3 skupnost«. Deset delovnih skupin }. od novembra razpravljalo o specifi®' nih značilnostih našega mesta inj?® globilo med drugim vprašanja sožiti'. in kulturne izmenjave med Slovene in Italijani. Danes in jutri bo v dv<® rani cerkve S. M. Maggiore dvodne1'" ni posvet, na katerem bodo posarne?' ne delovne skupine predstavile svoj3 poročila, škof Bellomi pa bo jutri P° vzel zaključne misli. Posvet se bo z3' čel ob 15.30.
Že v teku priprave na letošnjo Kraško ohcet
Konec poletja bo v repentabrski občini ponovno zaživela že tradicionalna Kraška ohcet, ki bo privedla pod značilni kraški grič veselo množico razposajenih svatov v pisanih nošah in kopico radovednih obiskovalcev. Zadruga Naš Kras in domače društvo Kraški dom se že pripravljata na težavno organizacijsko delo in pozivata repentabrske občane, da se v čim večjem številu udeležijo pripravljalnega sestanka, ki bo v ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 v mali dvorani občinske telovadnice v Repnu. Težko sprejemljivo je namreč dejstvo, da se iz leta v leto zmanjšuje število prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni žrtvovati nekaj prostih ur za pripravo prireditve, ki predstavlja edinstven dokaz naših starodavnih običajev in ki neomajno priča o zamejski narodni samobitnosti,
V Miljah posvet o istrski kulturi
Na miljskem županstvu bo danes javna konferenca na temo »Istrsko-beneška kultura kot identiteta in sredstvo za kulturne izmenjave na severnem Jadranu«, ki jo prireja krožek Istria v sodelovanju z miljsko občino. Srečanje, ki se bo začelo ob 9.30, bo odprl župan Bordon, nakar bodo sledila poročila in razprava.
Nastop domačega zbora in dramske skupine lepo zaključil letošnji Ricmanjski teden
V torek zvečer se je v Kulturnem domu v Ricmanjih srečno in uspešno zaključil letošnji že četrti Ricmanjski teden, katerega organizator je bilo domače društvo Slavec, da pa se je dobro in v redu iztekel imajo zasluge seveda vsi, ki so pri njegovi organizaciji pomagali in ki so se vseh tokratnih prireditev polnoštevilno udeležili.
Prireditev je zaključil domači mešani zbor pod vodstvom Draga Peta-rosa, ki je zapel deset pesmi znanih slovenskih skladateljev, s katerimi bo 31. marca nastopil na reviji »Primorska poje« v Knežaku.
Nastop domačih pevcev in pevk, ki so se za ta koncert dobro pripravili, je dopolnila še igra »Prvi april«, s katero se je predstavila domačemu občinstvu domača dramska skupina, ki jo je pripravil in režiral Drago Gorup, scene pa izdelal Demetrij Cej. Gre, kot že naslov pove, za veseloigro, ki se veselo začne in seveda tudi veselo konča. Domači publiki je bila zelo všeč, kar je pokazalo glasno smejanje, ki je spremljajo potek igre na odru, kot tudi navdušeno ploskanje vsem nastopajočim ob koncu predstave. Vsi igralci so prejeli tudi šopke cvetja, mi pa naj naštejemo njihova imena: Sergij Vatovac, Milka Paulič, Peter Terčon, Valter Bet, Livija Cej, Miro Krasna in Marta Gulič.
Prav bi bilo, da domača dramska skupina ne popusti in da nadaljuje z delom.
Danes in jutri pohod prijateljstva ob odprti meji
Pot prijateljstva ob italijansko - jugoslovanski meji med Botačem v dolinski občini in Beko na jugoslovanski strani bo danes in jutri spet zaživela. Občina Dolina in občina Sežana, ki prirejata že nekaj let sprehod po območju Glinščice, vabita tudi letos na izlet s prostim prehodom meje. Izletniki naj imajo pri sebi veljavni osebni dokument; tako danes kot jutri bo mogoče prosto prestopiti mejo na tem področju od 9. do 18. ure.
Rako izkoristiti odpadke v nabrežimkih kamnolomih
Na sedežu Kraške gorske skupnosti je bil pred kratkim sestanek, na katerem je tekla beseda o možnosti predelave marmornatih odpadkov iz devinsko-nabrežinskih kamnolomov. Na srečanju, ki so se ga poleg predstavnikov KGS udeležili tudi zastopniki tamkajšnje občinske uprave, tržaške Zveze industrijcev in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, so ugotovili, da so ti odpadki lahko koristni, sodeč tudi po povpraševanju, ki prihaja z raznih evropskih tržišč. Kot prvo konkretno pobudo bodo v kratkem izpeljali širšo raziskovalno akcijo, ki bo resnično pokazala kako izkoristiti te odpadke.
Jutri v Zgoniku odprtje športno - kul turnega doma
Bogat spored svečane otvoritve
V Zgoniku so v teku še zadnje mrzlične priprave na jutrišnji veliki dogodek, ko bo ob 15.30 občinska uprava slovesno predala namenu novi šport-no-kultumi dom. Notranjo ureditev, za katero so bile potrebne kar štiri faze del, je gradbeno podjetje Innocente - Stipanovich dokončalo v prejšnjih dneh v skladu z načrtom, ki sta ga izdelala arhitekt Race in inženir Sforzina. Sedaj je bilo zasilno urejeno tudi parkirišče in okolica okoli objekta, kar spada v peto fazo del, dokončne realizacije, za katera bo morala uprava še dobiti finansiranje.
Kako pravzaprav izgleda notranja ureditev objekta? V prvi vrsti vsebuje veliko telovadnico, v kateri je začrtano odbojkarsko, košarkarsko in rokometno igrišče s prostornimi tribunami in seveda slačilnicami, ambulanto in sanitarijami. Poleg tega je nekoliko manjša, pa vendar razsežna dvorana, ki bo tako kot telovadnica namenjena ne le za športno udejstvovanje, temveč bo služila tudi za kulturno dejavnost in za prirejanje raznih kulturnih prireditev, predstav, društvenih in družabnih pobnd. V stavbi najdemo še tajništvo, sedež za krajevna društva in organizacije ter bar.
Vsi tisti, ki se bodo udeležili jutrišnje otvoritve, se prav gotovo ne bodo dolgočasili, saj bo sicer strnjeni program dokaj pester in bogat. Sodelovala bosta moški in otroški pevski
zbor Rdeča zvezda iz Saleža, Kras»'' skupina otroške telovadbe, osnovo0-šolska mladina in otroci, ki obiskuj®' jo vrtec, godba na pihala s Prosek3’ telovadke pobratenega TVD Part* zan Moste iz Ljubljane, ženska ® miznoteniška ekipa Kemičarja 10 Hrastnika, ki se bo v ekshibicijske® srečanju pomerila s Krasovimi drža ni mi prvakinjami. Župan Jože Gusti® ki bo imel slavnostni govor, bo tej priložnosti v imenu občinske prave nagradil namiznoteniške igT® ke Krasa.	B. S>
• V kongresni dvorani Trgovin5^ zbornice je predvčerajšnjim bil ®r gi občni zbor sindikata CISL za UP? kojence. Po uvodnem poročilu taJ11:. ka Giordana Trampuša in diskusU je skupščina izvolila člane nove» odbora in delegate za deželni in vS državni kongres.
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaš® nakupe
V sredo v gledališču »France Prešeren«
Z nastopom v Bol juncu zaključek revije glasbenih šol Primorske
V gledališču »France Prešeren« v Boljuncu je bila v sredo, 20. marca, zaključna revija glasbenih šol Primorske. »Srečanja ’85«, kot ima naslov ta pomembna Slasbena manifestacija in ki je pred boljunsko prireditvijo potekala v februarju in začetku marca še na odrih v Postojni, Ajdovščini in Novi Gorici, prireja Društvo glasbenih pedagogov Primorske. Osnovna značilnost teh srečanj je, da se podobno kot za revijo Primorska poje, odvijajo na obeh straneh meje in združujejo vse glasbene pedagoge in gojence Primorske v enotni kulturni prostor. Zato je pri organizaciji revij soudeležena tudi šola Glasbene matice iz Trsta, ki je Poskrbela za dobro obiskan in lepo uspel zaključni nastop v Boljuncu, kjer si je med drugim prevzela pokroviteljstvo nad srečanjem dolinska občinska uprava.
Spored je bil zelo pester in kakovosten. Nastopila je cela vrsta gojencev iz kar dvanajstih glasbenih šol. Poleg gojencev šole Glasbene matice iz Trsta in Gorice so nastopili še gojenci šolskega centra »Vojvodina« iz Tolmina, glasbenih šol iz Sežane, Postojne in Ilirske Bistrice, centrov za glasbeno vzgojo iz Nove Gorice, Pirana in Izole, glasbene šole »Vinko Vodopivec« iz Ajdovščine ter glasbenih šol iz Kopra in Idrije. Od tržaških gojencev je nastopil na violončelo Corrado Rojac !z razreda prof. Rodolfa Repinija, ob klavirski sprem-
ljavi Katje Milič, v drugem delu sporeda pa sta nastopila harmonikarja Corrado Rojac in Maurizio Mar-chesicn iz razreda prof. Claudia Furlana.
Ob zaključni reviji je zbranemu občinstvu, med katerim so bili podkonzul SFRJ Vlasta Valenčič, dolinski župan Edvin Švab ter številni ravnatelji in profesorji vseh nastopajočih glasbenih šol, spregovoril ravnatelj Glasbene matice v Trstu prof. Sveto Grgič, ki je poudaril pomen te glasbene manifestacije ter dejal, da je letošnja še slovesnejša, ker poteka v znamenju pomembnih obletnic in jim je tudi posvečena. V letošnjem Evropskem letu glasbe proslavljamo namreč 300-letnice kar treh velikih baročnih skladateljev — Scarlat-tija, Handla in J. S. Bacha. Po drugi strani pa se glasbena srečanja Primorske uokvirjajo v proslavljanje enega najpomembnejših dogodkov naše zgodovine, to je 40. obletnice osvoboditve. Prof. Grgič je med drugim poudaril tudi veliki pomen skupnega nastopanja vseh glasbenih šol Primorske ne glede na državno mejo, kar predstavlja pomemben prispevek, k enotenju slovenskega kulturnega prostora.
Večer, ki je pustil tako nastopajočim, kot poslušalcem prijetne vtise, se je zaključil s podeljevanjem diplom vsem sodelujočim šolam. Priznanja je izročil predsednik Društva glasbenih pedagogov Evgen Prinčič.
NATEČAJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
»Primorski dnevnik« praznuje letos svojo štiridesetletnico, ki sovpada z obletnico osvoboditve. Ob tej priložnosti želi proslaviti oba jubileja. Zato Primorski dnevnik razpisuje dva natečaja: likovni za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol, za dijake višjih srednjih šol pa literarni natečaj. Natečaja sta na temo:
Ob štiridesetletnici osvoboditve in izhajanja Primorskega dnevnika, glasnika Slovencev v Italiji
Sožitje in naša prihodnost
Likovne izdelke, oziroma literarne prispevke, je treba dostaviti tire dništvu do 30. aprila. Izid natečaja bomo razglasili na svečani proslavi obletnice, najboljše prispevke bomo objavili v jubilejni številki dnevnika.
Prefekt Marrosu s 1. aprilom v pokoju
Vladni komisar, prefekt Mario Marrosu, ki je bil sinoči deležen Odličja prijateljstva (priznanja, ki ga podeljuje dolinska občina ljudem, ki so prispevali k sožitju), bo stopil s 1. aprilom v pokoj. Tako je sporočil župan Richetti na sinočnji seji občinskega sveta. Njegovo mesto bo prevzel Eustachio De Felice, dosedanji prefekt v Anconi.
Felice Ostrouška pred jutrišnjim občnim zborom SDGZ
Pred jutrišnjim občnim zborom Slovenskega deželnega gospodarskega druženja, je tajnik tržaške gostinske ^kcije Felice Ostrouška v krajši izjavi želel izreči posebno zahva-*o vsem zaposlenim, v prvi vrsti pa direktorju Vojku Kocjančiču, ki s svojo delovno sposobnostjo in kako-yostjo storitev, ki jih nudijo svojim elanom, opravljajo izredno pomembno vlogo v slovenskem gospodarstvu. syojo zahvalo za uspešno delo v zadnji mandatni dobi, je naslovil tudi na Predsednika sekcije Karla Guština in odbornike, vse slovenske gostince, ki še niso člani združenja pa je povabil, naj vstopijo vanj.
Poudaril je pomen čim številnejše udeležbe na jutrišnjem občnem zbori1 SDGZ, ki bo ob 9. uri v tržaškem Kulturnem domu. člani bodo imeli Priložnost slišati mnenja vodstva združenja, neposredno razpravljati o svo-Pn problemih in izraziti oceno o dosedanjem delu. - Poudariti bo treba Uspehe in se pogovoriti o odprtih vprašanjih.
Med pacienti katinarske bolnišnice vlada precejšnje nezadovoljstvo
V katinarski bolnišnici ponoči ni dežurnega kirurga: zaradi tega več kot 65 odstotkov bolnikov meni, da je njihovo zdravje pomanjkljivo zaščiteno. To je eden emblematičnih rezultatov ankete, ki jo že več mesecev vodi tržaška sekcija Razsodišča za pravice bolnika. Odgovore na vprašalnik je zaenkrat dalo 109 pacientov, v kratkem pa bodo anketo še dopolnili. Na tiskovni konferenci je predsednica razsodišča Bruna Braida tudi poudarila dejstvo, da dve tretjini bolnikov za to okoliščino sploh ni vedelo, čeprav je kar 95 odst. pacientov, ki ležijo na kirurških oddelkih, prepričanih, da je prisotnost dežurnega kirurga potrebna 24 m na 24.
Kaj pa drugi odgovori? Glede urnika za večerjo in kosilo je 60 odst. zadovoljnih, 38% ne. Umik obiskov zadovoljuje 66% bolnikov, 28% pa je z njim nezadovoljno. Med pripomba-
mi veliko bolnikov zahteva, naj se ura večerje ne krije z urniki obiskov, drugi pa predlagajo, naj bi obiski, posebno pozimi, bili v popoldanskem času. V zvezi s časom, ki ga imajo sorodniki na razpolago za pogotvr z zdravniki, 29 odst. anketirancev poudarja, da ga je premalo, 35% jih je z njim zadovoljnih, 36 odst. pa ni odgovorilo. Od le-teh je kar 15 bolnikov priznalo, da o urnikih sploh niso informirani. Veliko enotnost je doseglo vprašanje o možnosti, da bi bolnikom bilo dovoljeno preživeti konec tedna doma: 92 odst. bolnikov se je za zamisel namreč ogrelo.
Z anketo je razsodišče zbralo tudi veliko pripomb na račun slabe prehrane in na nezadovoljiv odnos z zdravniki. Bruna Braida je v zvezi s pomanjkanjem dežurnega kirurga še opozorila, da je razsodišče že negiralo, tako pri deželnem odborništvu za zdravstvo, kot pri vodstvu KZE.
Ker ni dobilo odziva, je to prijavilo državnemu tožilstvu tržaškega sodišča. Zaskrbljujoča je tudi zdravstvena oskrba za bolnike, ki potrebujejo hemodializo. Zaradi prenizkega števila umetnih ledvic se zadnje čase namreč dogaja, da se morajo bolniki zdraviti v Boemi ali Palmanovi.
Razsodišče za pravice bolnika v svoji anketi ni omenilo zahteve, da bi imele v okviru bolnišnice svoj zbirni center. To predvsem zato, da ne bi pogojevalo bolnikov. Z druge strani pa je Braida poudarila, da je razsodišče že velikokrat poseglo pri pristojnih oblasteh, a brez uspeha. Prav zato je zaskrbljujoče, da je večina v šesti komisiji deželnega sveta v zakonskem osnutku, ki ureja pravice bolnikov, črtala odstavek, s katerim je bilo omogočeno, da se bolniki — znotraj bolnišnic — srečujejo in združujejo z organizacijami, ki ščitijo njihove interese.
Nadzorni odbor zavrnil sklep občinskega sveta
ŠE POLEMIKE O PARIŠKI
Pobudi »spoznajmo trst«
. Pokrajinski nadzorni odbor je v 'Urtek zavrnil sklep tržaškega občin-yega sveta o ustanovitvi posebne Rokovne komisije, ki bi sodelovala "i organizaciji pariške razstave ^Poznajmo Trst«. Kot znano je pred ‘fvolitvijo omenjene komisije prišlo ostrih polemik med koalicijo in 5®d levo opozicijo (KPI in Tržaško si ban je), ki je očitala odboru ilegal-l° ravnanje pri tej zadevi. Večinska ^ °alcija je sprva predlagala, da bi a komisija štela devet članov (šest predstavnikov večine in tri opozicije), Ohiunisti in Parovel pa so bili mne-Ja> da vsaki politični skupini ne Slede, če je v opoziciji ali v odboru, pripada eno mesto, za kar se je ato izrekel tudi občinski svet. Po Vasovanju je prišlo v sejni dvorani » zmede, ker je večina ob protestih : Ve opozicije izsilila novo glasovanje torej nov sklep, ki pa ga je se-Pokrajinski nadzorni odbor zavr-t in tako dejansko izničil sestavo komisije. Sklep nadzornega odboji K' naletel na odobravanje KPI, ki oAyi. da pomeni to politični poraz ^abnega stališča KD in LpT.
'la' ^ te občinske komisije, ki srn formalno ne obstaja več, so bili , gnon in Milic (za KD), Morelli : a MSI), Pirjevec (za SSk), Vidali jwpargnelli (za LpT), Mayer (za p?DI), Gallo (za PLI) in Agnelli (za Sv V- medtem ko KPI ni še določila °loga predstavnika.
^°žar je presenetil
otroke
Prisotnost duha 45-letne Graziel-t^ ranzoi por. Scaglio in hitri poseg paskih gasilcev sta v sredo popol-pQv Preprečila požar v sosednjem sta-družine Carbone, v tretjem Oi^ropjn poslopja v Ul. Scoglio 35. da 15. ure je Franzoieva opazila, tija 86 skozi okno zgornjega stanova-frikli^3 dim. Zaslutila je požar in ^Rala gasilce, nato pa vzela v
varstvo preplašene otroke, enoletnega Giovannija, 8-letno Mario Chiaro in 9-letnega Antonia, ki so bili tedaj sami doma. Maria Chiara je povedala, da se je nenadoma vnela rjuha, ki je visela nad prižgano plinsko pečico. Pograbila jo je in jo skušala pogasiti, vendar pa so plameni že šinili po bližnjem pohištvu. Gasilci so bili požaru kmalu kos, že pred tem pa so se zubljev lotili sosedje z vedri vode.
• V torek, 26. marca, ob 11.15 bo na liceju Dante skupščina šolnikov, včlanjenih v CGIL, CISL in UIL. Ob 12. uri se bo v šoli Sla ta per sestalo pomožno osebje, ob 16. uri pa se bodo na sedežu UIL sestali pčitelji.
Uradna zahvala Marchia Tržaški kreditni banki
Predsednik tržaške pokrajine prof. Gianni Marchio je v preteklih dneh obiskal Tržaško kreditno banko in se njenemu direktorju dr. Vitu Svetini uradno zahvalil za denarno podporo, s katero je ta naš zavod pripomogel k izdaji kataloga nedavne razstave Kamnita hiša. Med pogovori sta Marchio in Svetina ugodno ocenila tudi morebitne nadaljnje možnosti vključevanja TKB v akcije za podoporo pobudam kulturnega značaja, ki jih bo priredila pokrajina.
V nevezanem pogovoru sta se dotaknila tudi tržaške gospodarske problematike in še zlasti prizadevanj za ovrednotenje pristaniške vloge Trsta. Dr. Svetina je v tej zvezi ugodno ocenil namen tržaške pokrajine, da bi spomladi priredila promocijske dneve Trsta na Danuju ter izrazil
tudi pripravljenost sodelovati pri tej manifestaciji. Sogovornika sta nato ocenila možnosti in perspektive ustanovitve proste valutne cone v Trstu, katero si je že pred časom zamislil in jo predložil tukajšnjim političnim in poslovnim krogom prof. Francesco Querci, docent pomorskega prava na tržaški univerzi in predsednik Višjega sveta trgovinske mornarice. Marchio in Svetina sta soglašala, da bi uresničitev te zamisli pomembno prispevala h gospodarskemu razvoju pokrajine in zlasti h kakovostni storitev na področju zunanje trgovine. Dr. Svetina je Marchiu orisal tudi delo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, pogovor pa se je zaključil s sklepom, da se bo predsednik Marchio aprila uradno srečal z vodstvom združenja.
Smrt, ob kateri nam ni vseeno
Kdo ve, kakšna pota ubirajo mladostne sanje, da se ob dotiku s stvarnostjo tolikokrat zapletejo v blodnjak, iz katerega ni rešitve. Duševna stiska mladega človeka je stvar posameznika, a le dotlej dokler ne preraste v obup in nerazsodnost. Tedaj pade senca na družbo, ki trpinu ni znala dati prave opore.
Težko je človeku pisati o samomorih. Ko pa gre za samomor mladega človeka, je nelagodje še večje, zato le v kratkih obrisih: v sredo si je 28-letni inženir Maurizio Buzzan iz Trsta, ki je služil vojaški rok v vojašnici »Battaglione San Giusto«, sklenil vzeti življenje. Po kosilu se je povzpel do tretjega nadstropja in se skozi okno pognal v globino. Nezavestnega so prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer je še istega dne podlegel notranjim poškodbam. Njegov smrtni boj je trajal do 17.15.
Buzzan je že pred nekaj tedni doživel živčni zlom in si zato izprosil dopust. Ob povratku v vojašnico so se mu živčne motnje povrnile: sklenil
jih je premagati s trdno voljo, a mu ni uspelo. Zaman so ugibanja, ali mu je bila vojaška suknja pretesna, ali pa je bilo okno v vojaški spalnici le srhljiva priložnost. Kdo bi to vedel — ostaja pa le grenak okus in spoznanje, da so neke inštitucije duševnim bolnikom breme, ki mu najšibkejši nekoč podležejo.
Voznica podrla pešca
Predvčerajšnjim so v nevrokirurški oddelek katinarske bolnišnice sprejeli 46-letnega obrtnika Sergia Rossija iz Ul. Agro 3/1, ki ga je v Ul. Coroneo blizu odcepa Ul. Palestrina povozil avto. Rossi se je namenil čez cesto, tedaj pa je s svojim fiatom 127 pripeljala mimo 66-letna Angela Toncdch iz Ul. Martiri della Libertà 3, ki se pešču ni uspela izogniti. Rosasi se je prt padcu rami po glavi
in po levi nogi. Ozdravel bo v 20 dneh.
Padel je z lestve: pridržana prognoza
Včeraj dopoldne so na oddelku za oživljanje v katinarski bolnišnici sprejeli 47-letnega delavca Giuseppa Giacchina iz Ul. Risano 3/2 zaradi težkih poškodb, ki jih je zadobil pri padcu z lestve: omahnil je z višine 4 metrov in negibno obležal. Zdravniki so si pridržali prognozo.
Z avtom
podrl starko in ušel
Predvčerajšnjim se je na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice sama zglasila 82-letna Lucia Kraibich vd. Russiti iz Ul. Petronio 28. Tu jo je blizu Ul. Piccardi povozil neznan voznik, ki Kraibichevi ti pomagal, temveč je urno odpeljal s kraja nesreče. V bolnišnici so priletni ženici ugotovili zlom desnega zapestja, zaradi česar se bo morala zdraviti 30 dni.
T	Za vedno nas je zapustil
I . naš dragi
Boženko Štoka
Pogreb bo danes, 23. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kontovelsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Milka, hči Nadja, brata Bruno in Slavko, sestra Marcela, svakinje, nečaki in drugo sorodstvo.
Konto vel, Buenos Aires in Križ pri Tomaju, 23. marca 1985
(Občinsko pogrebno podjetje)
Globoko užaloščeni Sasha in Gianna de Polo s sinovi izrekajo iskreno sožalje Milki in Nadji ob bridki izgubi dragega Boženka Štoke, zvestega sodelavca njunih družin.
T	Mirno je živela in tiho je
* odšla naša draga
Sabina Počkar
Pogreb bo danes, 23. t.m., ob, 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo:	hčerke
Roza, Sabina in Ana z družinami ter snahi Roža in Rožica.
Trst, 23. marca 1985
.	Sporočamo žalostno vest, da
nas je v sredo, 20. marca, za vedno zapustila naša draga
Viktorija Štolfa
Pogreb bo v ponedeljek, 25. marca, ob 15.30 iz cerkve v Svetem na domače pokopališče.
Topla zahvala osebju onkološkega cefntra v Trstu in posebej dr. Mustacchi ju in dr. Pezzoliju ter gospe Luisi Nemez za požrtvovalnost.
Sestri in drugo sorodstvo
Sveto, Komen, Trst, 23. 3. 1985
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
Stanislava Petarosa
se prizadeti iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala PD in pevskemu zboru Slovenec, predsedniku Borisu Žerjalu za tolažilne besede, VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec in Trsta, govorniku Dušanu Košuti, zdravnikom kardiologije, krvodajalcem, delovnim kolegom občine Trst, g. župniku Jamniku, Dragu Potarosu, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja, sorodnikom, prijateljem in znancem.
Užaloščeni družini Petaros in Gla-vina.
Boršt, 23. marca 1985
(Občinsko pogrebno podjetje)
22. 3. 1979
22. 3. 1985
Romano Klabjan
Spominjata se ga
žena Karlina in sin Silvano z družino
Dolina, 23. marca 1985
SLOVENSKO
k-.stalno
^GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
A. T. LINHART
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
Komedija v dveh delih in petih slikah
DANES, 23. t. m. ob 11.15 in ob 20.00
gledališča
VERDI
Jutri, 24. t. m., ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi na sporedu koncert. Skupina »Insieme vocale« bo izvajala skladbe Grazia Vecchija.
ROSSETTI
Danes in jutri ob 20.30 bo na sporedu glasbeni recital »Io se fossi Gaber«. Nastopa Giorgio Gaber. Za abonente 20-odst. popust. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Pretti.
LA CONTRADA - Teatro CRISTALLO
Še danes, 23. t. m., ob 20.30: Nastop glasbene. skupine GRUPPO DELLA ROCCA s predstavo »Siam tornati su una nuvola«.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	torek, 26. t. m., ob 19.30: Koncert rock skupine PIRE - ZRN.
Okrogla dvorana
Jutri, 24. marca, ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«.
Jutri, 24. marca, ob 9. uri:	okro-
gla miza o problemih in težnjah jugoslovanskega baleta.
Mala dvorana
Danes, 23. t. m., ob 16. uri: film in razgovor o baletu.
Danes, 23., in jutri, 24. t. m., ob 19. uri: Vlil. večer jugoslovanskih baletnih umetnikov.
V	torek, 26. t. m., ob 20. uri: trije filmi Ettoreja Scole.
Srednja dvorana
V	sredo, 27. t. m., ob 19.30: Peter Handke »Preko vasi«. Gostuje Teatro Stabile - Trst.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 23. t. m., ob 19.30: M. Frayn »Hrup za odrom«. Gostovanje PDG v Ajdovščini.
V	četrtek, 28. t. m., ob 20.30: I. Pregelj - M. Kmecl »Plebanus Joanes«. Gostovanje PDG v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
koncerti
GLASBENA MATICA - TRST
Sezona 1984/85 - 7. abonmajski koncert
V	soboto, 30. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu »Simfonični orkester Slovenske filharmonije«. Dirigent Emil Simon. Solisti: Dubravka Tomšič, klavir; Jasna Corrado - Merlak, harfa. Spored: Eonescu, Schopin, Gliere, Rimski - Kor-sakov.
SOCIETÀ’ DEI CONCERTI —
TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti bo nastopil pianist TA-MAS VASARY.
razstave
V	TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavljata Milena Braniselj (skulpture) in Milena Gregorčič (slike).
V	galeriji »II Tribbio« je odprta razstava Livija Možine. Občinstvo si jo lahko ogleda ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, v nedeljo od 11. do 13. ure in v ponedeljek od 17.30 do 19.30.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD I. Cankar vabi v sredo, 27. t. m., ob 16.30 v društvene prostore v Ul. Mon-tecchi 6 na ogled lutkovne predstave »Zvezdica zaspanka«. Gostuje lutkovna skupina RMV z Opčin.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V petek, 26. t. m., ob 20.30: Bruno Križman »Argentina, Čile in Peru«, vtisi v sliki in besedi.
KD Kraški dom in Zadruga Naš Kras
vabita vse repentabrske občane na sestanek za pripravo Kraške ohceti. Sestanek bo v ponedeljek, 25. t. m., v občinski telovadnici v Repnu s pričetkom ob 20.30.
Danes, 23. t. m., ob 20. uri v 'občinski telovadnici v Repnu bo zaživela ponovitev enodejanke v repentabrske m narečju »Tudi revež ima srce«.
izleti
SPD Trst obvešča, da je zbirališče za udeležence jutrišnjega spominskega pohoda na Porezen pred Prosvetnim domom na Opčinah ob 5.30. Udeleženci se bodo nato v Sežani pridružili pohodnikom iz Kopra in z njimi nadaljevali pot.
KD Primorsko - Mačkolje organizira izlet na Brione v nedeljo, 14. aprila. Prostih je še nekaj mest, zato pohitite. Vpisovanje sprejema Danica Smotlak, tel. 232-114.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
PRIMORSKA POJE
Ženski Prosek - Kontovel, moški Postojna, mešani I. Gruden, Nabrežina, mešani Bojan - Dornberk ter mešana Obala - Koper in Montasi o - Trst
Danes, 23. marca 1985, ob 20.30 na tržaški POMORSKI POSTAJI.
Prodaja vstopnic 1 uro pred pričetkom koncerta na tržaški pomorski postaji
VZPI - ANPI
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV
Lonjev	ŠD ADRIA
Katinara KULTURNO DRUŠTVO
Vaške organizacije iz Lonjerja in s Ratinare vabijo na proslavo 40-letnice osvoboditve in svečanosti ob 40-letnici pokola štirih partizanov v Lonjerju, ki bo jutri, 24. t.m., ob 15. uri pri spomeniku padlim v Lonjerju. Sodelovali hodo otroci osnovne šole »F. Milčinski« in dijaki srednje šole »Sv. Ciril in Metod« na Ratinavi, člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, Tržaški partizanski pevski zbor in mladinski zbor P. Tomažič z recitalom »21. marec«.
Parkirni prostor za avtomobile bo v obeh kamnolomih nad Lo-njerjem, ki sta oddaljena 200 m od spomenika
		
kino		razna obvestila
Ariston Teden madžarskega filma. 15.00 »I disperati di Sandor«, 16.35 »II silenzio e il grido«, 18.00 »Giorni freddi«, 19.45 »Due decisioni«, 21.00 »Amore nel pomeriggio«.
Eden 15.30 — 22.15 »La dolcezza della tua bocca che mi sazia di piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »L’attenzione«. Stefania in Amanda Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Ghostbusters -Acchiappafantasmi«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.40, 18.30 in 21.30 »Amadeus«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 15.20 — 22.00 »Rombo di tuono«. Za vsakogar.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Voluttà di pomo orgasmi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.30 — 22.15 »Ridere per ridere«. John Landis, Woody Alien.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »Un piedipiatti a Beverly Hills«.
Aurora 16.15 — 22.00 »Phenomena«. Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 — 20.30 »Cera una volta in America«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Break-dance«.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Sorelle«. Režija Margarete Von Trotta.
Radio 15.30 — 21.30 »Delicious, le dolcezze del peccato«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.30 — 22.00 »Sotto tiro«.
šolske vesti
Državna poklicna šola J. Stefan sporoča staršem, da bo v ponedeljek, 25. t. m., na sedežu roditeljski sestanek: ob 16. uri za 1. razrede, ob 17. uri za 2. razrede in ob 18. uri za 3. razrede.
čestitke
Zjutraj kozarček šnopca, zvečer pa karte, to je prava medicina za 80-letne starke. MICKI iz Križa voščijo Milena, Nada, Ani, Gina in Sonja.
Včeraj je praznoval v Repnu svoj 50. rojstni dan MILKO ŠKABAR, še na mnoga zdrava leta mu kličejo žena Irma, sin Igor, hčerka Mojca in mama Emilija.
Vse najboljše ter obilo zdravja za 50. rojstni dan voščijo MILKU ŠKABARJU sestra Verica z možem Milanom in hčerko Tamaro.
Združenje staršev osnovne šole M. Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani se zahvaljuje učnemu osebju za trud in sodelovanje pri odlično uspelih enodnevnih smučarskih izletih.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek. 25. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer posvečen zadnji knjigi Rafka Dolharja »Vabilo v Julijce«. Avtor bo prikazal izvirne diapozitive svojih planinskih vzponov.
Uprava občine Dolina - pripravljalni odbor vabi vinogradnike, ki nameravajo sodelovati na 29. občinski razstavi domačih vin, ki bo v Dolini od 4. do 7. maja 1985, naj se zglasijo v občinskih uradih, tudi telefonsko, od 22. do 30. marca.
Zgoniška občinska uprava vabi občane in prijatelje iz sosednih krajev na otvoritev Športno-kulturnega doma v Zgoniku, ki bo jutri, 24. t. m., ob 15.30.
menjalnica
22. 3. 1985
Ameriški dolar...... 2.025,—
Kanadski dolar...... 1.470.—
švicarski frank...... 745.—
Danska krona.......... 174.—■
Norveška krona........ 218.—
Švedska krona......... 219.—
Holandski florint	......	560.—
Francoski frank....... 204,—
Belgijski frank....... 29,—
Funt šterling........ 2.385.—
Irski šterling...... 1.960.—
Nemška marka	......	633.—
Avstrijski šiling	......	89.—
Portugalski eskudo	.....	10.—
Japonski jen........... 7.—
španska pezeta........ 10,—
Avstralski dolar..... 1.425.—
Grška drahma........... 14,—
Debeli dinar........... 7.25
Drobni dinar........... 7.25
®8!SB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA. F.-FILZMG - čg? B1-44B
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Bruna Zuliani-ja darujeta Ida in Drago Purič 10.000 lir za ŠD Sokol.
Trgovina jestvin Antona Kocjana (Ul. Udine 12) daruje 50.000 lir za alpinistično odpravo SPD Trst na Južno Anapurno.
Pred dvema letoma je umrl naš dragi mož in oče Mario Sirk, v njegov spomin darujejo žena Pierina ter hčeri Milena in Tanja 50.000 Mr za Ljudski dom v Križu.
V	spomin na Stanislava Petarosa daruje družina Abrami (Boršt 133) 10.000 Mr za dekliški zbor Slovenec. V isti namen darujeta družini Vouk in Hrvatič 10.000 lir za PD Slovenec in 30.000 Mr za AGMEN.
Namesto cvetja na grob Stanislava Petarosa darujeta Dragi in Olga Peta-ros (Boršt 68) 10.000 Mr za osnovno šolo Boršt. V isti namen darujeta Nadja in Tamara Komar 15.000 Mr za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Stanislava Petarosa daruje družina Rapotec (Boršt 62) 10.000 Mr za PD Slovenec in 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Za-brežec. V isti namen daruje cerkveni pevski zbor 50.000 Mr za cerkev v Borštu.
V	spomin na Stanislava Petarosa daruje družina Zahar (Boršt 58) 15.000 Mr za pevski zbor Slovenec in 15.000 Mr za cerkveni pevski zbor v Borštu. V isti namen darujejo Milko in Ilde 10.000 Mr za PD Slovenec, Vesna in Stanko živec 10.000 Mr za PD Slovenec ter Piero in Nadja 10.000 Mr za PD Slovenec.
Ob smrti svoje drage žene Pepce daruje mož Mirko Žerjal (Boljunec 211) 25.000 Mr za Skupnost družina Opčine in
25.000	Mr za boljunsko cerkev.
V	spomin na Angelo Slavec daruje Mira Maver 10.000 Mr za KD F. Prešeren.
V	počastitev spomina Zore Marc (Pe-zdačeve) iz Bazovice darujejo sosedi
20.000	Mr za ŠD Zarja, 20.000 Mr za KD Lipa, 20.000 Mr za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici in 20.000 Mr za ŠZ Sloga.
V	počastitev spomina ljubljene mame EmiMje Rustje daruje družina Rustja -Polduzzi 20.000 Mr za Dijaško matico in
20.000	Mr za spomenik v Gabrovcu.
V	spomin na Vladija Sancina daruje žena 10.000 Mr za Glasbeno matico,
10.000	Mr za Dijaško matico, 10.000 Mr za KD I. Grbec, 10.000 Mr za Dom J. Ukmarja in 10.000 Mr za sklad M. čuk.
Ob 40. obletnici smrti soborcev in v spomin na aktivistko Rožo Pečar daruje Lado Ferluga 20.000 Mr za Kulturni dom v Lonjerju.
V	spomm na Pavlo Majer roj. Gruden daruje Marinka Terčon 10.000 Mr za SKD I. Gruden.
V	spomin na Mimi Brana daruje Danila Maver z družino 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na dragega prijatelja Dušana Bufona daruje Alojz Rogelja - šem-polaj 20.000 Mr za SKD Vigred.
Ob 50. obletnici svoje poroke darujeta Milči in Pepi Škabar 50.000 Mr za Dijaško matico. V isti namen daruje sin Aljoša z družino 50.000 Mr za Dijaško matico.
včeraj-danes
mali oglasi
Danes, SOBOTA, 23. marca SLAVA
Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 18.21 — Dolžina dneva 12.19 — Luna vzide ob 7.00 in zatone ob 20.25.
Jutri, NEDELJA, 24. marca SIMON
Vreme včeraj: temperatura zraka 10,7 stopinje, zračni tlak 1006 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 89-odstotna, nebo oblačno, padlo je 1,8 mm dežja, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Emanuela Barrella, Andrea Ferraro, Tatjana Gregori, Irene Faverio, EM sa MoscoMn, Piero Clemen-tin, Shadey CarM, Sara Mattei, EMsa La-davac, Francesco Detela, Daniel Perini.
UMRLI SO: 69-letna Laura Stechina, 67-letni Renato Tegacci, 83-letna Maria Tomsich vd. Bucovaz, 83-letna Ernesta Ceccada vd. Braida, 75-letna Nerina Tiberio, 65-letni Alberto Bondel, 50-letna Bruna Tedesco, 72-letni Giusto Porporati, 50-letna Renata Milcovich por. Ra-vaMco, 84-letna Giovanna Skerly vd. Fi-Mpaz, 50-letni Pietruccio Zei, 8Metni At-tiMo Ambroset, 61-letni Armando ' Fabbro, 25-letni Gianfranco Vallan, 77-letni Mario Fragiacomo, 79-letni Virgilio Be-nes, 71-letni Giuseppe Sudic, 23-letni Roberto SpineMi, 80-letni Tommaso Valente, 84-letni Dionisio Mosetti, 84-letna Gu-gMelma Koma tar, 27-letni Maurizio Bu-san, 79-letna Sabina Pockar, 89-letni Pietro Marchesi, 63-letna Vittoria Štolfa, 92-letna Alma Luzzato, 52-letni Antonio Doz, 50-letni Rinaldo Saina, 74-letna Margherita Venturini, 75-letna Maria Giorgolo, 88-letna Stefania Kovačič vd. Rosé, 72-letni Romano Sou, 85-letna Antonia Novacco, 76-letni Antonio Bonifacio, 83-letni Silvio ZitelM.
OKLICI : tekstilec Luca Leoni in asistentka zobozdravnika Tiziana Makovec, inženir Alberto Gasparini in učiteljica Renata Todisco, uradnik Roberto Gio-vannini in uradnica Dina Rodišić, gasilec Paolo Sardi in uradnica Rosanna Luchetti, trgovec Alessandro Pulz in obrtnica Luisa Jelenkovich, podjetnik Andrea Gregoratti in univerz, raziskovalka Federica Scarpa, cevar Fabio Cat-taruzza in učiteljica Laura Stringher, tehnik Roberto VegMach in uradnica Rosanna Sever, delavec DuiMo Richter in uradnica Alessandra Sila, trgovski agent Franco Lopoldo Salvador in tajnica Eufemia Vilardo, elektrikar Walter Poz-zecco in uradnica Nadia Vidimali, geometer Riccardo Perini in uradnica Manuela Santin, uradnik Sergio Rigutti in uradnica Luisa Verona, skladiščnik Dario Guštin in strežnica Cinzia Ursich, klepar Fabio Crevatin in estetistka Claudia Visintin, elektrikar Roberto Dau in d.lavka Laura Coslovich, delavec Arnaldo Piccinino in učiteljica Cinzia Na-glieri, šofer Roberto Germani in brezposelna Emanuela Stornello, agent javne varnosti Giorgio Antonio Di Rosa in gospodinja Maria Blandino, trgovec Roberto Cesarello in trgovka Loredana Cossich, trgovec Boris Zidarič in učiteljica Sonia VegMach, agent javne varnosti Carmelo Ezio Cacciato in gospodinja Elena Zearo, slaščičar David Antoni in brezposelna Gabriella Gregori, e-lektrikar Paolo Sassetti in vzgojiteljica Fabiana Palcich, zdravstveni delavec Roberto Bettolini in bolničarka T.aila Deschmann, računovodja Furio Pallini in univerz, študentka AntoneUa Scorpas, finančni stražnik Gaetano Sferragata in brezposelna Loredana De Bernardi, inženir Francesco BeMingacci in univerz, študentka Paula Iobbi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 19, Prosek, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Prosek, Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PRODAM motor laverda 125 v dobrem stanju. Tel. 040/220-300.
LADI KOCJAN, Dolina 147, je odprl os-mico. Toči belo in črno vino.
PRODAM fiat ritmo 60 CL, letnik ’78, v dobrem stanju. Tel. 040/280-885 od 19. do 21. ure.
IŠČEMO računovodjo z večletno prakso, tudi upokojenca, plača po dogovoru. Cunja, tel. 040/410-278.
IZGUBIL SE JE lovski pes, nemški ptičar sivo-rjave barve v okoMci Praprota. Tel. 040/200-252.
HLEVSKI GNOJ prodaja kraški zadružni hlev. Tel. 040/200-848.
OSMICO je odprl Franc Colja, Sama-torca 21. Toči belo in črno vino.
ŽERJUL LOVRENC je odprl osmico V Lonjerju. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima Ivan Antonič, Cerovlje 34. Toči črno in belo vino.
OSMICO so odprM pri MiMču v Zagradcu. Točijo belo vino in teran.
KUPIM mladega nemškega ovčarja z dolgo dlako, samca. Tel. 299-442 ob urah obedov.
FORD FIESTA SPORT 1100, oranžne barve, letnik ’80, v dobrem stanju, prodam za 4.300.000 Mr. Tel. 912-741 aM 200-617.
KOCJANČIČ je v Prebenegu odprl osmico. Toči belo in črno vino.
PRODAM čoln fjord 3,80 m z volanom, motor crayser, 20 hp ter nov voziček v odličnem stanju. Tel. 040/227-112.
PRODAM ovčji gnoj. Tel. 040/213-526.
PRODAM Volkswagen maggiolone. TeL št. 228-616.
OSMICO je odprl v Borštu Ljubo P®" taros. Toči belo in črno vino.
OBČINA TRST
XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. št. XIII-78/121/375
OBVESTILO
Zakon št. 167 z dne 18. aprila 1962
Načrt tržaške občine za cenene in ljudske gradnje — področje Ulice Molino a Vento — varianta št. 2
Načrt je deponiran v glavnem tajništvu občine z možnostjo, da si ga zainteresirane osebe ogledajo.
Župan
upoštevajoč sklep občinskega sveta, št. 158 z dne 26.2. 1985, s katerim je bila sprejeta varianta št. 2 območnemu načrtu področja Ulice Molino a Vento;
v smislu in na podlagi 6. člena zakona št. 167 z dne 18.4. 1962, ki vsebuje določila za prisvajanje gradbenih površin za cenene ljudske gradnje,
obveščam:
1.	od 22. marca 1985 do 1. aprila 1985 bo načrt v zvezi z zgoraj, omenjenim področjem deponiran v občinskem glavnem tajništvu (oglasna deska) ;
2.	v omenjenem roku bo vsakdo imel možnost, da si ga ogleda i° to ob delavnikih od 8. do 14. ure, ob praznikih od 9. do 12. ure;
3.	v roku dvajsetih dni od datuma objave tega obvestila v spisku zakonskih obvestil tržaške pokrajine (in sicer do 11. aprila 1985) lahko zainteresirani predložijo svoje pismene ugovore na ustreznem kolkovanem papirju.
Trst, dne 8. marca 1985
Župan dr. F. Richetti Namestnik glavnega tajnika dr. R. Fabbro
Cm n v tla
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669
NOVI POMLADNI MODELI:	kostimi, jakne, dežni
plašči, čudovite obleke vseh velikosti in po različnih cenah.
filmi na tv zaslonu
GREASE, 1978
Režija: Randal Kleiser. Igrajo : John Travolta, Olivia Newton John, Sto-ckard Channing.
RAI 1, v soboto, 23. marca, oh 20.30.
John Travolta je bil pred par leti idol mladih generacij. Do uspeha je prispel s Saturday night fever in nato izkoristil trenutek popularnosti z Grease. Dokaz, kako reklama in zahteve tržišča vplivajo na uspeh igralca. Grease je musical, ki se odvija v študentovskem okolju.
IL RITORNO DELL'UOMO INVISIBILE
Režija: Joe May. Igrajo: John Sut-ton, lan Grey, Vincent Priče.
RAI 3, v nedeljo, 24. marca, ob 17.35.
Nadaljevanje prvega Nevidnega moža režiserja Jamesa Whalea, ki je imel dober uspeh predvsem v Sovjetski zvezi in bil označen za mojstrovino trnke. Geoffrey Radcliffe je obsojen na smrt, ker so ga zatožili, da je ubil brata. Pred usmrtitvijo pa mu dr. Griffin vbrizgne v. žile snov, s katero postane neviden.
CACCIA AL LADRO To Cath a Tief Lov na tata, 1955
Režija: Alfred Hitchcock. Igrajo: Cary Grant, Grace Kelly in drugi.
RAI 3, v sredo, 27. marca, ob 20.30.
Mojster thrillerja ponovno na malem ekranu. V njegovem filmu se tokrat pojavita dva hollywoodska zvezdnika Cary Grant in Grace Kelly, ki je na setu tega filma spoznala svojega može princa Ranierija. Kronika beleži tudi sekvenco v kateri Kellyjeva drvi z avtomobilom, ki usodno napoveduje njeno tragično smrt v prometni nesreči.
beležke
Prejšnji teden je Kinoatelje priredil filmski večer - srečanje z dvema mladima avtorjema Danielejem Segrejem in Francijem Slakom. Kljub skromni prisotnosti publike in nekaterim tehničnim težavam je večer ugpel. Predvsem spoznati razsežnost, v kateri delujejo in ustvarjajo italijanski neod-
visni režiserji. Pojem neodvisnega filma v Italiji nima slavne preteklosti, kot na pr. ameriški neodvisni film, predvsem če ga pojmujemo kot avtonomno filmsko ustvarjanje, ki ni podvrženo logiki tržišča, ne iz finančne, ne idejne plati. Bil je vedno nekaj vmesnega med amaterskim in profesionalnim filmanjem.
O tej problematiki je obširno govoril Daniele Segre in poudaril predvsem dejstvo, da edina inštitucija, ki nudi možnost mladim filmskim ustvarjalcem, da se lahko prosto izražajo je RAI, predvsem deželni sedeži. Sam je skoro vse svoje filme prodal državni televiziji in je imel zelo dobre izkušnje s torinskim sedežem RAI, ki je menda od italijanskih najbolj odprt pobudam mladih ustvarjalcev.
»Prvo kar sem opazil, ko sem prihajal v Gorico, je izredno veliko število vojašnic, nam je povedal Segre, nato sem si postavil vprašanje slovenske manjšine.« Zelo ga je zanimala naša stvarnost in z veseljem smo mu nudili čim več informacij o tem oddaljenem odseku Italije, ki mu pravimo zamejstvo in za katerega Turin čan sploh ni vedel, da obstaja.
Pogovor je nadaljeval s Slakom, o slovenski filmski produkciji, organizaciji tržišča in na splošno Jugoslaviji. Oba režiserja sta iste generacije in imata tudi podobne filmske tematike. Vsaj filma Testa dura (Trda glava) in Krizno obdobje označuje kritičen oprijem mladinske problematike, kriza generacije, ki išče nove poti v življenju in nove spodbude.
Študent psihologije Kriznega obdobja in dekle Teste dure sta na istem razpotju življenja, oba iščeta svojo bodočnost, v Kostariki ali v Kopru, nima pomena, skratka si želita v širni svet, upata v nove perspektive, ki jima jih nudi lahko potovanje. Druga skupna značilnost obeh filmov je da v njih igrajo profesionalci.
Testa dura kot tudi Krizno obdobje sta predzadnja filma režiserjev, njuna zadnja truda sta Eva Francija Slaka in Vite di Ballatoio Segreja, ki ga je Turinčan predstavil na letošnjem Berlinskem festivalu v sekciji Forum in žal tudi na kongresu AIACE v Todiju pri Rimu. Žal pravim za nas, ker je moral zaradi tega hitro odpotovati.
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Nils Holgerson - 22. epizoda
10.40	Vivendo danzando - balet
11.00	Sobotni trg
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Sobotni trg - 2. del
12.30	Check-up - Oddaja o medicini
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute. . .
14.00	Prisma - varietejski tednik
14.30	Športna sobota
Reggio Calabria: Kolesarstvo Motociklizem : VN Južne Afrike
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti ,
17.05	n sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije 18.10 Verska rubrika
18.20	Napoved programov
18.40	Polčas košarkarske tekme prvenstva A-l lige
19.35 Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Graese - film
22.15	Dnevnik
22.25 Posebna oddaja Dnevnika 1
23.15	Sodobni umetniki
23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
9.45 Napoved programov
10.00	Evropski dnevi
10.30	Como alle Scale: Smnučanje
11.20	Motociklizem: VN Južne Afrike
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
Zdravnikovi na-
13.25	Dnevnik 2 sveti
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Paris Blues - film
16.20	Sereno variabile
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Serenò variabile - 2. del 17.50 »N« 10: Tednik o mednarodnem nogometu
18.30	Dnevnik 2 - Sport
18.40	Cuore e batticuore - TV film
Meteo 2	- Vremenske	napovedi
19.45	Dnevnik	2	-	Poročila
20.20	Dnevnik	2	-	šport
20.30	. . .E tutto in biglietti di piccolo taglio	-	film
22.00	Dnevnik	2	-	Večerne	vesti
22.10	Nocera Inferiore: Boks
23.10	II cappello sulle ventitré
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.45	šola in vzgoja: Znak sožitja
16.45	La vendetta del gangster -film
18.25	II pollice - programi tretje TV mreže
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo - dokumentarni film 20.15 Napoved programov
20.30 Fermata Etna - TV priredba
21.25	Dnevnik 3
22.00	Theodor Chindler: zgodba neke nemške družine
23.00	Jazz club
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ornella Vanoni in Gino Paoli
Ljubljana
8.00 Poročila
8.05	J. Ribičič: Nana, mala opica
8.20	N. Grafenauer: Lokomotiva
8.35	Gradimo mesto Živ žav
8.55 Ciciban smuča, 1. in 2. del
9.20	Pedenjžep
9.50 Miti in legende
10.05	Periskop
10.35	čudeži narave
11.00	Kragujevac:
Odhod štafete mladosti
12.00	Pričevanja o Edvardu Kardelju: Srečanje s prihodnostjo -4. del
12.50	Ljudje in zemlja 15.45 PoročOa
15.50	Deček s kamelami, mladinski film
17.00	Rokomet:
Metaloplastika - FH Harnar-fjardar 18.30 Propagandna 'oddaja
18.35	Boj za obstanek
Kje tiči vzrok neverjetnega uspeha dvojice pevcev — petdesetletnikov Gina Paolija in Omelie Vanoni? Svojo skupno turnejo sta začela kot za šalo, da bi prej sebi kot poslušalcem dokazala, da sta njune pesmi še aktualne, še dobre za današnje uho. Programirala sta čisto kratko turnejo le z nekaj datumi, podaljšati pa sta jo morala v nedogled pod skoraj histeričnim Pritiskom ljudi, ki so hoteli videti njun skupen nastop.
Kje so torej razlogi za uspeh glasbenega večera, ki sta mu Paoli in Kanonijeva dala enostaven, a očitno Učinkovit naslov »Insieme« (Skupaj)? Uspeh, ki sta ga žela tako v petek kot tudi v soboto zvečer v tržaškem gledališču Rosseti, ki je bil oba večera nabito poln, čeprav niso bile cene prav nič »ljudske«.
Te razloge bi lahko skušal našteti. pa bodo vsi pravilni in napačni *enem. Na prvo mesto bi dal željo dudi po resnično dobri glasbi, nato pa lSe željo po »revivalu«, po obujanju spominov na mlada leta s poslušanjem tiste glasbe, ki je pač bila ritmična Podlaga že davno minulega brezskrbna obdobja, nato pa še dejstvo, ki Prav gotovo ni stranskega pomena : lzjemno in nenavadno situacijo obeh Umetnikov - pevcev. Pravzaprav nenačrtno in redko opisano in opevano na glasbenem prizorišču, v življenju pa tisočkrat ponavljajočo se.
To je ljubezen, ki ni vsakdanja. Torej ne tista »linearna«, »normal-ua« ljubezenska pot dveh zaljubljen-Pev, katerih končno izhodišče je latino poroka, življenje v dvoje, vsekakor pa srečno ali nesrečno skupno zaključeno obdobje življenja moškemu in ženske. To je njuna ljubezen (Paolija in Vanonijeve) polna tragike, slovesa, ponovnih snidenj, pre-omljenih obljub, dvomov, eksisten-eialmh vprašanj, pa tudi mnogo sa-hionaslade nad tem stanjem. Stanjem ^ličnosti dveh, ki se svoje kompli-^uanosti, pa tudi notranjega bogastva zavedata, ter obenem vesta, da iz kupnega trpljenja lahko nastane kon-Uo očiščenje in razblinjenje dvomov, t10 katerem si za korak bližje resnici. Paoli in Vanoni jeva sta znala v Vejem mirnem umetniškem sončnem eceru (ki bo sicer še dolgo trajal) Pisati svoje prejšnje razburkano sen-mentalno življenje ter ga vliti v har-Onično glasbeno celoto, rezultat ka-
tere je prav ta večer »Insieme«, ki ga lahko mimo označimo za izredno glasbeno stvaritev.
Na odm sta torej moški in ženska, ki pojeta o nevsakdanji ljubezni. Že v svoji drugi pesmi »Sassi« (Kamni) se Paoli predstavi s programom svoje poezije. Poje namreč o svobodi, ki jo išče in jo sprašča le s svojimi pesmicami, te pa prikazujejo ne tiste neskončne gladke in posladkane ljubezni, ki se vsakodnevno kot neznosna rdeča nit vijejo iz radijskih in televizijskih sprejemnikov, pač pa le lastno nemoč pred ljubeznijo, kako sam ni znal ljubiti svoje najdražje in jo je zato kasneje tudi izgubil. Kdo poje danes to? Oz. kdo si upa resnično grebsti po svoji notranjosti ni to razr-vanost navzven tudi prikazovati?
Če pa to grebeš (on, Gino Paoli) prav skupno s tisto osebo (njo, Ometlo Vanoni), ki je ni znal ljubiti, opazimo vso nenavadnost in veličastnost situacije. Mnogi pa se takrat pogledajo v ogledalo ter psihološko stanje obeh pevcev občutijo kot svoje.
Pevca sta na koncertu skupno zapela skoraj 40 pesmi, največji aplavz pa sta seveda žela z biseri kot »Domani è un altro giorno«, »Senza fine«, »La gatta«, »Sapore di sale«, »II cielo in una stanza«, »Albergo ad ore« in pa »Vedrai vedrai«. Zadnje tri o-menjene pesmi so verjetno najbolj značilne celotnega večera. »II cielo in una stanza« je verjetno najlepša i-talijanska resnična ljubezenska pesem, podatek pa, da so pesmi »Albergo ad ore« ploskali celih pet minut pomeni, da je ta poezija, ki govori o dveh mladih zaljubljencih - samomorilcih, ki sta za svoje zadnje domovanje izbrala gnusen hotel, zadela ljudi v živo.
»Vedrai vedrai« pa je prava poezija, ki je nihče ne pozna. Napisal jo je že zdavnaj umrli, v življenju nepriznani pesnik in pevec Luigi Tenco, kateremu sta Paoli in Vanonijeva storila krivico, saj nista niti omenila, da so ta in še nekaj drugih pesmi tega večera prav Tencove.
Škoda, sicer pa se ni te sence zavedal nihče, ko pa je uradna glasbena kultura Tenca zbrisala takoj po njegovi smrti, saj bi lahko njegov spomin in njegove problematične pesmi škodovale tisti strukturi, ki ustvarja in uničuje mite v imenu glasbenega kapitala.	DUŠAN JELINČIČ
19.24	TV in radio nocoj
19.30	Dnevnik in Vreme 19.52 Propagandna oddaja
20.00	Scott Joplin - ameriški film 21.35 Zrcalo tedna
22.00	Videoglasba
22.45	Poročila
Koper
14.15 TV novice
14.20	Ne zanesite se, gospe - film
15.45	Zadeve in zadevice - kabaret
17.00	Košarka: jugoslovansko prvenstvo
18.30	Velike razstave - dok. oddaja
19.25	Zig zag
19.30	TVD Stičišče 19.50 Helzacomic
20.25	Dnevnik nekega Italijana -film
22.20	Magični mikro - Naša prihodnost
23.00	Zdravnik in pacient
23.30	Glasbena oddaja
ZASEBNE POSTAJE
Zagreb
8.45 TV v šoli
11.00	Kragujevac:	Odhod štafete
mladosti
13.45	Sedem TV dni
14.15	Mozaik
16.15	Narodna glasba
16.45	Poročila
16.50	TV koledar
17.00	Rokomet:
Metaloplastika - FH Hafnar-fjardar
18.25 Turistični panoptikum
19.30	Dnevnik
20.00	Brat Sherlocka Holmesa -film
21.45	Dnevnik
22.00	Za konec tedna
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria -TV film
9.30	Phyllis - TV film
10.00	Strani compagni di letto - film
11.50	Campo aperto - poljedeljska rubrika
12.50	II pranzo è servito - kviz
14.00	Totò contro Maciste - film
16.00	Due onesti fuorilegge - TV film
18.00	Record - športni tednik
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Risatissima - variete
23.00	Superrecord - športni tednik
23.30	Napoved programov
24.00	Alamo - film
23.00	Tenafly - TV film 00.30 L’idolo delle folle
film
RETEQUATTRO
8.30 Vicini troppo vicini - TV film
8.50 Brillante - TV novela
9.40 Amici per la pelle - TV film
10.30	Alice - TV film
10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Lov na 13
14.15	Brillante - TV novela
15.10	Superman - risanke
15.30	Tarzan - risanke
16.10	I giorni di Brian - TV film 17.05 Qincy - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film jq Samba d’amore - TV novela
M’ama non m’ama - igra
20.30	Colpo secco - film Igrata: Paul Newman in Jennifer Warren
ITALIA 1
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	Qualcosa che vale - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	športna oddaja
16.00	Bim Bum Barn
Bun Bun - Mimi e la nazionale di pallavolo - Sui monti con Annette - risanke
17.45	Musica è
18.45	Cassie and Company - TV film
19.50	L’incantevole Creamy - risanke
20.30	Supercar - TV film
21.30	Automan - TV film
22.30	Gemini Man - TV film
23.30	športna oddaja
00.30 Deejay Television - Video music non stop
TELEPADOVA
13.00	Diego 100% - TV film
14.00	Eurocalcio
15.00	Lacrime di gioia - TV film
18.00	Bell e Sebastian - risanke
19.30	Bustone d’amore - TV film
20.00	Marcia nuziale - W film
20.30	Anche i ricchi piangono - TV film
21.30	Operazione San Pietro - film
23.00	Rombo TV
24.00	Star Trek - TV film
TRIVENETA
9.30	Star Trek - risanke
11.30	QP Coupon
14.00	THE Cat - TV film
14.30	Le spie - TV film
15.30	Squadra speciale anticrimine -TV film
16.00	Star Trek - TV film
20.30	L’impero dei - film
22.30	Primo mercato
TELEFRIULI
14.20 šport: Nogomet:
Udinese - Avellino
16.00	Superclassifica show
16.50	Risanke
18.30	Zdravstvena oddaja
19.30	I Love America - TV film
20.30	Sabotatori - film
23.05	La storia di Sally Standford -film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenske popevke
9.00	- 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Harfistka Jasna Corrado Merlak v Kulturnem domu v Gorici; 11.00 Moški zbor »Andrej Paglavec« iz Podgore; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni pot puri; 12.00 »Glas od Rezije«; 12.30 Glasbeni poipuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Igrajmo se pravljice«; 14.30 Glasbeni listi;
15.00	Z Gershwinom od popevke do o-pere; 15.20 Glasbeni listi; 16.00 Naša šolska obzorja; 16.30 Glasbeni listi;
17.00	- 19.00 Zadnji sklop: Mi in
glasba: Rumiana Ribarska (kontrabas) in Mira Flis - Šimatovič (klavir) ;	18.00 Dramska vetrovnica:
»Smeh na domačih tleh«, pripravlja Lelja Rehar; 18.40 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev: glasba za dobro jutro;
6.05	Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - med glasbo; Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microship; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 0-tvoritev - jutranji program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dvojne tračnice; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
12.45	Pičice na i...; 14.30 Popoldanski program; 14.35 Športna oddaja; 16.32 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz...;
17.00	Plošče; 18.00 Bili so popularni; 18.32 Made in YU; 20.00 zaključek.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 7.15 Tukaj govori Jug; 9.00 Week-end, radijski variete; 10.15 Black-Out; 11.00 Glasbena oddaja z Mino; 11.44 La lanterna magica; 12.26 Zgodovinske osebnosti: Beatrice Cenci; 13.25 Master; 13.56 Turistične informacije; 14.25 Maurice Cbevalier: »H ragazzo di Parigi«, 8. epizoda; 15.03 Varietejski spored; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Autoradio; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Musicalmente volley - plošče in radovednosti; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Tudi mi smo tukaj; 20.00 Black - out; 20.40 Lo spettatore assurdo; 21.03 Oddaja o zdravju; 2L30 Radijska drama; 22.00 Nocoj z Glaucom Mauri jem ; 22.27 Radijski oder; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 Kino danes; 8.00 I-grajte z nami; 8.05 Otroštvo: kako, zakaj...; 8.10 Napoved programov; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Spaziolibero: programi pristopanja; 9.32 I verdi giardini della memoria; 10.00 Posebna oddaja o motorjih; 11.00 Long Playing Hit; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Kmetijska oddaja; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Radijski oder; 19.50 Eri forte papà - popevke; 21.00 Ljudska simfonična sezona 84-85; 22.50 Eri forte papà, 2. del.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,12.00,
14.00,	19.00 Poročila ; 5.15 Mikrofon na vasi; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami; 10.25 Lahka glasba; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov;
14.05	Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak in EP; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu: Domovina je ena, Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje;
22.50	Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program.
Na torkovi seji pokrajinskega sveta
Z branjem poročil se je začela razprava o letošnjem proračunu
Pokrajinska uprava trdno vztraja na odločitvi, da pride čimprej do poenotenja podjetij, ki v pokrajini o-pravljajo javni prevoz oseb in da se to izvede še v ten letu. Tako je na torkovi seji pokrajinskega sveta v razpravi o spremembi proračuna podjetja APT za leto 1984 izjavil predsednik pokrajinske uprave prof. Cum-peta. Dejal je sicer, da naraščanje deficita, ki ga mora pokrivati pokrajina zaskrbi ja, da pa stanje v podjetju APT ni bolj dramatično kakor v drugih podobnih ustanovah. Cumpe-ta je tudi skušal razčleniti razloge, zaradi katerih še ni bilo mogoče u-resničiti sicer že nekaj let starega načrta poenotenja in združitve vseh prevoznih podjetij v pokrajini, kakor tudi razloge, ki so vzrok za tako neugodno poslovanje. Medtem ko je APT zaključilo poslovanje leta 1983 z več kakor milijardo lir deficita, se bo ta v letu 1984 predvidoma približal vrednosti dveh milijard lir.
V razpravi o preureditvi javnih prevozov so sodelovali komunist Poletto, demokristjan Bergamin in socialist Gej. Obračun APT za leto 1983 je bil odobren z večino glasov, komunisti so se vzdržali.
Na torkovi seji v pokrajinskem svetu se je pričela tudi razprava o letošnjem finančnem načrtu, ki bo izpolnila dnevni red še vsaj dveh prihodnjih
sej, medtem ko naj bi do glasovanja prišlo šele na tretji. Svetovalci so na seji prisluhnili kar trem dokaj izčrpnim poročilom, ki so sestavni del finančnega načrta in ki pojasnjujejo poleg tehničnih vidikov finančnega načrta tudi politične izbire pokrajinske uprave na posameznih področjih v tekočem in naslednjih treh letih.
Predsednik pokrajine v svojem poročilu opredeljuje vlogo pokrajine, zlasti na področju premagovanja gospodarske krize, pozitivno ocenjuje dejstvo, da se tudi v krajevnih upravah, čeprav ne brez težav in zamud, uveljavlja načelo srednjeročnega načrtovanja. Ob koncu nad dvajset tipkanih strani dolgega poročila predsednika Cumpeta na kratko omenja tudi vprašanje prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti, »vprašanje do katerega je bila pokrajina vedno primerno pozorna«. Cumpeta se sklicuje na nedavni obisk ožjega odbora senatne zbornice in se zavzema za pozitivno rešitev vprašanja zakonske zaščite.
Svetovalci so na torkovi seji prisluhnili poročilu odbornika za finance in proračun Franca Gallarotti ja. Pokrajinska uprava bo letos predvidoma upravljala nekaj nad 36 milijard lir. Od tega bodo nekaj nad devet milijard porabili za tekoče stroške (od tega skoraj 51 odstotkov za osebje), nekaj nad 20 milijard znaša-
jo predvidene investicije, razlika pa bo šla za odplačevanje dolgov in razne druge namene. Najpomembnejši bodo posegi na področju šolstva in kulture, saj bodo za preureditev prostorov, gradnjo telovadnic, preurejanje dveh poslopij na goriškem gradu in razne druge posege porabili skoraj 7 milijard lir. Na področju gradnje in vzdrževanja prometnih struktur je predviden strošek 1,6 milijarde, približno prav toliko za vzdrževanje nepremičnin itd.
Odbornik Gallarotti je opozoril, kako je pokrajinska uprava lani od desetih načrtovanih posegov uspela u-resničiti kar devet. Ta kriterij — stvarnega načrtovanja ob strogem u-poštevanju dejanskih možnosti — so upoštevali tudi letos. Sestavljena je lestvica štirinajstih posegov, ki naj bi jih v celoti uresničili.
Zelo zanimivo in podrobno analizo gospodarskega stanja v pokrajini, zlasti kar zadeva naraščanje nezaposlenosti, je podal odbornik za načrtovanje, dr. Enzo Bevilacqua, ki je nakazal tudi nekatere nove gospodarske pobude, ki bodo postale stvarnost že v zelo kratkem roku.
Pokrajinski svet se bo spet sestal v ponedeljek in torek, pred glasovanjem pa bo predvidoma potrebna nato še ena seja. Take predloge je bilo namreč slišati v torek zvečer.
Gostovanje SSG iz Trsta
Linhartov Matiček tri dni v Kulturnem domu
Slovensko stalno gledališče se ponovno vrača v Kulturni dom v Gorico, kjer bo v nedeljo, 24., ponedeljek, 25., in torek, 26. marca, predstavilo v rednem abonmaju komedijo Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Linhartova veseloigra je postala prava uspešnica letošnje sezone SSG in o tem pričajo bodisi laskave ocene gledališke kritike kot tudi izreden odziv, ki ga ima predstava pri gledalcih. Kjerkoli je namreč ansambel SSG odigral doslej Matička, so bile dvorane vedno polne, večkrat že vnaprej razprodane in vedno je nastop igralcev spremljalo navdušeno ploskanje.
Zgodba o Matičku in njegovi ze-
Cesto skozi Podgoro končno asfaltirajo
Na glavni cesti skozi Podgoro so v teh dneh asfaltirali pločnike, v teku so dela za asfaltiranje cestišča. Tako je tudi prav, saj je bila ta cesta, pomembna prometnica ne samo za Podgorce, že nekaj let v slabem stanju. Pred nekaj leti so namreč tam uredili kanalizacijo.
»Vrline« mestnih očetov
Z dokaj čudno zadevo se te dni ukvarjajo v Gradežu, kjer so si neznanci pošteno privoščili skoraj vse člane tamkajšnjega občinskega sveta. Za navojnicami številnih trgovin v mestnem središču so namreč našli letake, ki mestnim očetom; prav gotovo ne delajo časti. Člani občinskega sveta so označeni kot spletkarji, komolčarji, podrepniki, domišljave!. To so le nekatere oznake iz sicer zelo bogatega in razvejenega besedišča. Kdo naj bi bil avtor letakov in kakšno je ozadje zadeve, zaenkrat ni znano. Menda tudi nihče od neposrednih prizadetih doslej ni še vložil prijave.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Enrico Toti 52, tel. 727-01.
Tudi na Goriškem ustanovljeno gibanje humanitarnih prostovoljcev
Na pobudo nekaterih humanitarnih organizacij in združenj prostovoljcev je tudi v goriški pokrajini nastalo Gibanje za prostovoljno delo, Movi, ki se tako pridružuje podobnim gibanjem v Vidmu in Pordenonu. O smernicah za bodoče delo ter o konkretnih pobudah gibanja je na tiskovni konferenci, ki je bila na sedežu večnamenskega socialnega centra, govoril predsednik Movi Franco Iurlando.
Gibanje, kot je poudaril predsednik, ima kot glavni cilj koordiniranje dela številnih organizacij in združenj, ki delujejo na prostovoljni podlagi. To pa z namenom, da bi to delo, ki je povsem hvalevredno, postalo še bolj učinkovito in koristno. Kot prvo nalogo, Iti si jo je zadalo gibanje, bo sestava posebne mape z imeni vseh organizacij, Iti delujejo v goriški pokrajini. Te bo Movi obiskal in z njimi skušal vzpostaviti delovne odnose, tako da bi gibanje postalo neke vrste krovna organizacija vseh teh ustanov, ki pa bodo še naprej imele svojo avtonomijo. Trenutno so se v to gibanje vključili goriški Zeleni križ, Gruppo Ambiente iz Ronk, Agesci iz Gorice, Obiezione Coscienza iz Gorice,
Gruppo volontario iz Tržiča, Pionieri del pronto soccorso iz Gorice, Združenje ostarelih iz Turjaka ter društvo Arcobaleno iz Gorice. Za predsednika so imenovali Franca Iurlanda, podpredsednik je dr. Maria Gregorig, v odboru so še Bernardo De Santis, Maria Bertoz, Luciano Mania in Paolo Zuccon.
Kot smo že omenili, nekatere pobude bo goriški Movi uresničil ob sodelovanju podobnih gibanj v Italiji, ki v zadnjih časih postajajo vedno bolj številna.
Goriška zbora na Primorski poje
Revija pevskih zborov Primorska poje se nadaljuje danes in jutri s štirimi koncerti. Drevi bosta koncerta v Kobaridu in v Trstu (na pomorski postaji), jutri popoldne pa v Dekanih in v Divači. Od goričkih zborov nastopata na teh koncertih dekliški zbor Sovodenjska dekleta, ki ga vodi Sonja Pelicon (pel bo drevi v Kobaridu) ter dekliški zbor
iz Števerjana, ki ga vodi Alenka Černič (pel bo jutri v Divači).
V N. Gorici šola za gostinske delavce
Na območju Nove Gorice narašča zanimanje za gostinstvo in turizem, ki imata tudi zaradi lege mesta ob meji z Italijo, velike razvojne možnosti. Nosilec te panoge je gostinska in turistična delovna organizacija Hotelsko podjetje Nova Gorica, ki je združila skoraj vse zmogljivosti v občini. Samo za posodobitev in razširitev hotela Park je na primer namenila o-krog 20 milijard starih dinarjev, ureja pa tudi gostinske prostore v sklopu bivšega hotela Argonauti,
Sedaj si delovna organizacija prizadeva, da bi v Novi Gorici čimprej začeli tudi sistematično usposaljati delavce za gostinstvo in turizem. Potrebe po teh kadrih so namreč čedalje večje. Kaže, da bodo kmalu odprli poseben oddelek Izobraževalnega središča iz Izole, za usposabljanje gostinskih in turističnih poklicev oziroma delavcev.	(m.d.)
nitvi z Nežko, ki jo je Linhart napisal po znanem Beaumarchaisovem Figaru leta 1790 in s tem tudi postavil temelje slovenski dramatiki, je torej še vedno živa in človeško pristna komedija iz katere zvem neverjetna volja po življenju, sproščenosti, veselju in smehu. In prav v to veselost, a ta optimizem je režiser Jože Babič usmeril tržaško predstavo, o kateri se je pred premiero tako izrazil: »Iz vseka Linhartovega podteksta zveni neverjetna volja po življenju in neverjetno veselje do življenja, kjer si želi vsak še enkrat srečati z ljubeznijo, kjer ni nič manj aktiven ljubimec baron in kjer se tudi baronici pojavljajo podobne želje. Tako ni to samo problem Matičkove ženitve z Nežko, ali ljubezen Jerice in Tončka, ali pozno srečanje kanclista žužka z neznano bivše ljubeznijo, ampak vse, kar •iodi, kar živi, je neskončno veselo, da živi. Mislim, da sem hotel v tej uprizoritvi zasledovati predvsem neki vitalizem, ki ga povezujem navsezadnje tako simbolično tudi z vitalizmom našega gledališča, s potrebo po zagnanosti, nekemu veselju, vsem bridkostim in težavam, ki nas obdajajo, navkljub.«
Z režiserjem Babičem so sodelovali scenograf in kostumograf Klav-dj Palčič, glasbenik Lado Jakša, leKtor Jože Faganel in Nadja Kri-ščak kot koreograf plesov, ki jih izvajajo člani folklorna skupine Siu ledi. V Matičku nastopajo igralci Anton Petje, Lidija Kozlovič, Tone Gogala, Miranda Caharija, Boris Kobal, Vladimir Jurv, Lojze Milič, A-drijan Rustja, Maja Blagovič, Silvij Kobal, Stojan Colja, Mira Sardoč in Bogdana Bratuž.
Kot že v Trstu, bo Slovensko stalno gledališče odigralo tudi v Kulturnem domu v Gorici nekaj jutranjih predstav za šole.
prireditve
Jutri, v nedeljo, 24. marca, ob 18. uri, bo v Domu Anton Gregorčič v Štandrežu gostovala dramska skupina iz Branika z veseloigro »Vdova Rošlin-ka«.
kino
V zvezi s sestavljanjem list
Zaskrbljenost KPI zaradi nekaterih stališč socialistov
Politične stranke sestavljajo kandidatne liste. Medtem ko bodo v večjih krajih, tam kjer velja propor-čni sistem, stranke nastopile z lastnim znakom, bo v manjših občinah prišlo tudi tokrat do nujne sestave koalicij.
Pokrajinsko tajništvo KPI je pre-
SLOVENSKO ySrBSTALNO„ x "GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju
z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
ANTON TOMAŽ LINHART
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
komedija v dveh delih (petih slikah)
Režija:	JOŽE BABIČ
JUTRI, 24. marca, ob 16. uri — ABONMA RED A v ponedeljek, 25. 3., ob 20.30 — ABONMA RED B v torek, 26. marca, ob 20.30 — ABONMA RED C
učilo položaj. Izrazilo je zaskrbljenost zaradi nekaterih novih stališč. KPI zavrača namreč tezo demokristjanov, da bi bilo delo v občinah olajšano če bi jih vodili ljudje istih strank, ki so v petstrankarski koaliciji na deželi in pokrajini. KPI s svoje strani meni, da to sploh ne odgovarja resnici. Prav občine pri katerih upravljanju sodelujejo komunisti so bile tiste, ki so v zadnjih letih dale koristne napotke deželni upravi in so bile tudi vedno v obrambi delovnih mest.
Zaradi tega pokrajinsko tajništvo KPI z vznemirjenjem vzema na znanje, tako je rečeno v tiskovnem poročilu .nekatera stališča socialistične stranke, ki je v nekaterih krajih pokazala namen opustiti tradicionalno zavezništvo s komunisti.
Beseda teče predvsem o občini Fo-ljan - Redipuglia, kjer vse kaže da bodo socialisti nastopili na listi skupno s socialdemokrati, republikanci in demokristjani. Doslej pa so v tem kraju bili dolgo let na skupni levičarski listi.
Drevi zbor SPD
V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo drevi ob 20.30 redni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Nastopil bo tudi mešani zbor KD Oton Župančič.
Osem let zapora za kilogram heroina
Na osem let zapora, plačilo globe v višini 13 milijonov lir, plačilo sodnih stroškov je bil včeraj obsojen na goriškem okrožnem kazenskem sodišču 28-letni iraški državljan Mabyl Tawfik, zaradi posesti 1028 gramov heroina in zaradi tihotapstva. Tawfi-ka, ki je menda član široke mednarodne mreže razpečevalcev mamil, so prijeli 30. avgusta lani, v neposredni bližini železniške postaje v Tržiču. Bil je v družbi še ene osebe, ki pa ji je uspelo zbežati. V kovčku z dvojnim dnom so preiskovalci našli dva zavoja z mamilom, vrednim nekaj sto milijonov lir. Tawfik je bil ves čas v priporu, 27. decembra so mu pričeli soditi v Trstu, a se je tamkajšnje sodišče izreklo teritorialno nepristojno in akte poslalo v Gorico.
V nedeljo v Krminu festival čarovnikov
Lani bolj kot poskus, letos pa zares. V Krminu bo v nedeljo, 24. t.m. 2. revija čarodejev in rokohitrcev. Na prireditvi, ki bo v občinskem gledališču in pod pokroviteljstvom društva Pro loco, bo nastopilo sedem artistov, med njimi tudi vsedržavni predsednik združenja Alberto Sitta. Gost na zabavnem popoldnevu bo tudi Federica Rosini, televizijska Van Veos. Prireditev bo ob 15.30 v občinskem gledališču.
razna obvestila
Medobčinski konzorcij za ostarele v Škocijanu ob Soči priredi tudi letos letovanja za upokojence. Ta bodo v Riminiju od 8. 6. do 22. 6„ v S. Or-sola Terme od 16. 6. do 30. 6. in v Tignale ob Gardskem jezeru od 3. 9. do 17. 9. Vpisujejo tudi na županstvu v Doberdobu do 30. marca.
Sindikat javnih uslužbencev CGIL priredi v ponedeljek in torek ob 18. uri, na sedežu v Ulici 24. maja 1 pripravljalni tečaj za vse tiste, ki bodo 30. maja sodelovali na izpitu za pomožno osebje goriške občinske uprave.
Na goriškem sodišču bodo imeli izpit za mesta davčnega uradnika. Pi-smer/' naloge bodo na sodišču 19. a-prila. Prošnje morajo zainteresirani poslati na sodnijo najkasneje do 3. aprila. Tam dobijo tudi pojasnila kaj vse je treba priložiti prošnji.
V mali dvorani krminskega mestnega gledališča bodo v ponedeljek ob 20.30, zastopniki občine in strokovnjaki orisali načrt prenovljenega gledališča.
Notranje ministrstvo je razpisale natečaj za 360 mest podinšpektorja v državni policiji. Lahko sodelujejo italijanski državljani, mlajši od 30 let. Prošnje je treba vložiti na kvesturi do 10. aprila. Tam dajejo tudi potrebna pojasnila.
Goriška pokrajinska uprava, upošte-vapoč določila zakona št. 363, vabi vsa društva, ki se ukvarjajo s civilno zaščito, da se vpišejo v posebni seznam društev s takimi nameni. Prošnjo je treba poslati pokrajinski upravi v Gorici, Korzo Italia 55.
. Gorica
VERDI 17.30—22.00 »II migliore«. VITTORIA 17.00—22.00 »L'attenzione«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Ciocchi stellari«.
Tržič
EXLìiLSIOR 17.30-22.00 »Fotografando Patrizia«.
COMUNALE 18.00—22.00 »Kaos«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Deset minut do polnoči«;
ob 22.00 »Strasti«
DESKLE 19.30 »Najboljši mali bordel v Teksasu«.
SVOBODA Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, tel-851-36.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 8. uri Primo Curi iz splošne bolnišnice, ob 9.30 Aldo Tansi iz splošne bolnišnice, ob liuti Amelia Carboncich vd. Verginella iz bolnišnice Janeza od Boga.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob izgubi našega dragega
Gaetana Damelisa
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in z nami čutili.
SVOJCI
Štarancan, Doberdob, 23. marca 1985
Izredno zanimanje slovenskih dijakov za borbo proti uživanju raznih mamil
Velikokrat smo v našem listu o-pisali, kako na slovenskih šolah vseh stopenj učiteljski ter profesorski kader skrbi za vsestransko vzgojo slovenskih šolarjev in dijakov s tem, da prireja vzgojne izlete, obiske razstav in muzejev, poučna predavanja, debate, itd.
Tako je bilo tudi v teh dneh, ko so se dijaki treh višjih slovenskih šol, ki so nastanjene v stavbi v Ulici Alviano, t.j. učiteljišča Simon Gregorčič, klasičnega liceja Primož Trubar in trgovsko - tehničnega zavoda Žiga Zois, udeležili predavanj in razprav o zdravstvu s posebnim ozirom na posledice kajenja in uživanja mamil.
Predavanja o teh vprašanjih so bila v okviru posebne akcije šolskega ministrstva na raznih italijanskih šolah. Pred časom je po nekaj dijakov iz vse goriške šole, tako italijanske kot slovenske, šlo na predavanja, ki so bila na sedežu zavoda Fermi. Tam so govorili predvsem o mamilih.
»Vendar prisotnost le nekaj dijakov na takem zanimivem predavanju ni bila dovolj, da bi ti vsestransko obvestili svoje vrstnike,« nam je dejala ravnateljica učiteljišča prof. Majda Sfiligoj Corsi. »Zaradi tega smo se ravnatelji in profesorji slovenskih višjih srednjih šol
domenili tudi z odgovornimi na šolskem skrbništvu, da priredimo taka predavanja za vse dijake višjih raz-reaov.« Tako so se dijaki dveh zadnjih razredov učiteljišča, tečaja za vrtnarice, treh zadnjih razredov liceja in trgovsko - tehničnega zavoda, zbrali tako v ponedeljek kot v torek v prostorni učilnici in celih šest ur poslušali predavanja ter razpravljanja o zdravstvu nasploh, o kajenju, o alkoholizmu, o lahkih in težkih mamilih ter sledili tudi predvajanju diapozitivov. Predavala sta prof. Leghissa, ki je na šolskem skrbništvu odgovoren za ta vprašanja, ter prof. Serra, primarij pnev-mološkega oddelka v Tržiču.
Predavanjem dveh strokovnjakov je sledila obširna debata v katero so seveda segli dijaki s številnimi vprašanji. »Predavatelja sta mi povedala, da nista še našla tako pozornih poslušalcev, da nista nikjer drugje imela pred sabo dijakov, ki bi bili tako podrobno seznanjeni s temi vprašanji in ki so seveda postavljali tudi zelo resna ter tehtna vprašanja«, nam je dejala ravnateljica prof. Majda Sfiligoj Corsi.
Kaže, da sta predavatelja našla med slovenskimi dijaki pozorne poslušalce. Škoda je najbrž v tem, da niso bili predavatelji Slovenci, oziroma da niso predavali v slovenščini.
Standreški fotoamaterji
Fabio Devetak: Samoten drevored
V Domu Andreja Budala je tamkajšnje društvo Oton Župančič, ki ima tudi fotografski odsek, priredilo letos razstavo petih domačih fotoamaterjev. Ti so prikazali tako črncbele kot barvne fotografije. S skutnim delom nameravajo nadaljevati, zato smo bili mnenja, da jih lahko vzpodbudimo tudi z objavo nekaterih njihovih slik. Danes se, pač zaradi majhne razpoložljivosti prostora, omejujemo na eno samo. V prihodnje pa bomo poskrbeli še za objavo drugih slik naših mladih fotografov. Izkoriščamo pri-
ložnost, da povabimo tudi mlade fotografe amaterje iz drugih naših krajev k sodelovanju.
Občinski svet o proračunu
V goriškem občinskem svetu se je sinoči nadaljevala v sredo začeta razprava o letošnjem občinskem proračunu. Občinski svet se bo sestal še jutri in predvidoma v torek. To bosta zadnji seji pred razpustom.
Po ulicah Gorice in Nove Gorice
Letos 21. aprila že deseti pohod prijateljstva
Kmalu ureditvena dela okrog Doberdobskega jezera
21. aprila letos bo po ulicah Gorice in Nove Gorice že deseti pohod prijateljstva. Na tem že jubilejnem pohodu bo sodelovalo še več ljudi kot v prejšnjih letih, ko smo jih zabeležili tudi pet tisoč. Pravijo, da bodo prireditelji na obeh straneh državne meje napravili vse, da bi prišlo na ta resnični pohod prijateljstva še več ljudi ne le iz raznih krajev Furlanije - Julijske krajine ter Primorske, marveč tudi iz drugih krajev Slovenije kot tudi iz Veneta in še od dlje. Na slovesnost naj bi prišla tudi predsednik deželne vlade Biasutti in predsednik slovenskega izvršnega sveta Šinigoj. Pot bo speljana po več ali manj istih ulicah kot v prejšnjih letih. Glasbene ter folklorne skupine bodo nastopale v raznih krajih ne le na enem samem mestu, tako da hi manifestaciji dah še bolj praznični videz.
Ker bo to pomembna manifestacija slovensko - italijanskega prijateljstva
in ker vemo, da slovenska zamejska društva ter šole sodelujejo na njej, vendar pa vsak zase, bi bilo najbrž prav, da bi se letos, zamejski udeleženci zbrali v močni skupini in tudi na tak način pokazali našo prisotnost in sodelovanje na tej manifestaciji.
izleti
Slovensko planinsko društvo priredi jutri, 24. t.m. pohod v Dolino Glinščice do vasi Botač in Beka. Izlet vodita Edi Bavcon in Zdenko Vogrič, prevoz z lastnimi sredstvi, hrana iz nahrbtnika. Odhod s Travnika ob 8. uri, iz Dola (izpred spomenika) ob 8.10. Hoje bo za približno tri ure. V slučaju izredno slabega vremena, pohoda ne bo.
SPD Gorica obvešča, da za jutri napovedanega smučarskega izleta v Ar-noldstein (PodkIoster) ne bo.
V	razpravi o proračunu doberdob-ske občine za tekoče leto, je bilo precej besedi namenjenih načrtu za vrednotenje in varstvo jezera. Nekaterim se že pred leti izdelan okvirni načrt zdi neprimeren, ali vsaj preobsežen, občinska uprava pa je odločena nadaljevati po začrtani poti čeprav postopoma in na način, da ne bi bile prehudo okrnjene pravice in koristi lastnikov zemljišč v zaščitenem območju.
V	proračunu, ki je bil odobren pred kratkim, je občinska uprava namenila za različne posege za urejanje okolice jezera 239 milijonov lir. Od omenjenega zneska je 42 milijonov že dala na razpolago Kraška gorska skupnost, razliko pa naj bi prispevala dežela, ki je že tudi doslej finančno podprla načrt ovrednotenja Doberdobskega jezera. Na podlagi prvega o-kvirnega načrta je namreč deželna u-prava že nakazala 100 milijonov lir s čimer bodo uredili in opremili si-
stem sprehajalnih poti okoli jezera, namestili smerokaze, opozorilne table, opazovališča za vodne ptice in drugo divjad, z denarjem Kraške gorske skupnosti pa bodo predvidoma uredili tudi pokrit prostor, kamor se bodo obiskovalci lahko umaknili v primeru slabega vremena in kjer bo tudi dovolj prostora za počitek, malico in kjer bodo obiskovalci pravzaprav dobili popolnoi informacijo o področju, ki ga nameravajo obiskati. Vse te objekte bo občina predvidoma postavila na svojih parcelah, medtem ko se bo za kasnejše posege nujno treba pogovoriti z lastniki parcel. Kakor so' nam poved ah, je trenutno v pripravi osnutek izvršilnega načrta za prvo skupino posegov. Osnutek bo služil kot osnova za zelo široko razpravo z občani, kakor tudi s predstavniki raznih naravovarstvenih društev, kakor tudi z upravitelji sosednje tržiške občine. Zaščiteno območje Doberdobskega jezera je namreč na
jugozahodu povezano s podobnim >a-ščitenim območjem v tržiški občini. Pravzaprav gre za zaokroženo geografsko celoto, ki pa je upravno porazdeljena med dvema občinama.
Kaj predvidevate narediti z denar jem, ki ga bo predvidoma letos dala na razpolago dežela? Vprašanje smo postavili županu dr. Mariu Lavrenčiču. Lestvica načrtovanih posegov je kar obsežna. Najprej bi morah poskrbeti za čiščenje odtočnih kanalov, ki so zelo zaraščeni in zasuti. Voda slabo odteka, kar precej neugodno vpliva na mikroklimo na območju jezera. Nadalje bo treba urediti parkirni prostor za avtomobile, saj bi si brez tega težko zamislili večji in predvsem organiziran dotok obiskovalcev. Urediti nameravajo nekaj razglednih mest, opremiti trim stezo, pa še kaj. Odvisno bo pač od zneska, ki ga bo dala na razpolago dežela, ki kaže za načrt precejšnje zanimanje.
VLADO KLEMŠE
Pogovor s Podgorcem Vankom Delpinom ob njegovi 70-letnici
Zavzeto 40-letno delo v pevskem zboru
Ko sem pred približno mesecem dni govoril z nekaterimi Podgorci o njihovem kulturnem društvu Andrej Paglavec ob deseti obletnici ustanovitve tega društva in obnovitvi pevskozbo-rovske dejavnosti, mi je prijatelj Kuštrin namignil, da bi bilo treba naj kmalu nekaj napisati o Vanku Del-pinu, njihovem pevcu, ki bo sredi marca imel sedemdeset let. Rade volje sem sprejel njegov nasvet, saj sem pri Delpinovih v Podgori bil pred leti že nekajkrat. Sestri Severina m Zora pa sam Vanko so mi radi pripovedovali kako je bilo nekoč v Podgori, kako so se tamkajšnji Slovenci Udejstvovali v kulturnem društvu, kako se je lepo razvijala šola. Vse to Pa mi je prav prišlo bodisi takrat ko sem, pred desetimi leti napisal brošuro o Podgori in zgodovini kraja, kot tudi vsakokrat ko sem moral nekaj oapisati o tej vasi, ki je bila zelo zna-Ua zaradi svoje narodne zavednosti in kjer je več kot štirideset let žu-Panoval pravi mož in vnet zagovornik občinske avtonomije Anton Klančič.
Pred nekaj dnevi sem se torej spet Pogovoril z Vankom Delpinom in od njega spet izvedel marsikaj zanimiva, kar bom koristno uporabil kdaj kasneje. Seveda sem hotel prvenstveno izvedeti nekaj o njem. Rodil se je v pristni podgorski družini. Oče lyan je bil pred prvo vojno za iniqua prj mojstru Černigoju na takratni Tržaški cesti (danes Uhca Duca “ Aosta) v Gorici. Tudi mati. Francka Bandelj, je bila iz Podgore. Oče 1® bil zelo razgledan. Bil je tako >/ j^estu kot v Podgori večkrat v družbi Judi, ki so v letih pred prvo vojno, skrbeli za omiko slovenskega člove-
ka v naših krajih. Bral je razne liste in knjige in naš Ivan se ga spominja kako je, seveda on se spominja na leta po prvi vojni, zvečer v družinskem krogu ženi ter otrokom, Severini, Zori, Vladku, prebiral slovenske povesti, romane, članke iz čašo-p i sov.
Vanko Delphi se je rodil 19. marca 1915. Komaj dva meseca pred začetkom vojne. Že 24. maja tistega leta so Brici in Podgorci morah čez Sočo v Gorico, v begunstvo. Mati je pravila, kako so pobrali nekaj malega in kako so- morah dom zapustiti v nekaj urah. Njega je mati nesla v naročju, sestri in brat pa so že lahko nesh s seboj kaj koristnega. V Gorici so ostali nekaj dni v nekem zbirališču, potem pa so jih z vlakom odpeljali v notranjost države, v taborišče blizu češke meje. Seveda se naš Vanko ne spominja tistih dogodkov. Pravili pa so mu, da je morala mati nanj zelo paziti. V taborišču so namreč bili tudi begunci z vzhodne fronte. Zaradi tifusa so pomrli vsi otroci teh beguncev. Zaradi tega so kradli novim prišlecem otroke, še zlasti dojenčke. Oče Ivan jih je pospremil do taborišča, potem pa je moral v vojsko, na rusko fronto, kjer so ga Rusi tudi zajeh. Vrnil se je domov po oktobrski revoluciji in moral bi bil na Piavo. Pa so ga pustili doma, v Podgori, kjer je pomagal pri obnovi.
Podgora je bila namreč popolnoma porušena. Le malo je pomagala obnova med vojno, v času ponovnega avstrijskega prihoda v naše kraje. Vrsto barak so po koncu vojne postavili Italijani. Tistim domačinom, ki so si prostor uredili, so postavili barako tam
kjer so ti želeli, običajno na kraju prejšnje hiše. Za druge pa so poskrbeli z dvema »lagerjema«, tako so temu pravili domačini, to je z dvema naseljema barak; prvo je bilo tam kjer sedaj gradijo novo tekstilno tovarno, drugo pa bhzu sedanjega po kopališča.
Tudi za potrebe osnovne šole sta služih dve baraki. Bih sta blizu šolskega poslopja. Tja je začel naš Vanko hoditi ko je dorastel in obiskoval seveda slovensko osnovno šolo. Pa je že udaril fašizem in potem ko so uvedli tudi dodatni pouk italijanskega jezika je peti razred dokončal že v :z-ključno italijanskem razredu. Doma pa so starši njega kot druge otroke, isto se je dogajalo v drugih družinah, vzgajali v zavednem narodnem duhu.
Tega so se oklenili in ga ohranili tudi ko so bili vpoklicani k vojakom v kraljevo - Mussolinijevo vojsko. Brat Vladko je umrl leta 1934, ko je bil g na vojaških vajah. Vanko pa je v vojski odslužil celih šest let. Najprej šest mesecev rednega nabornega roka (domov so ga pustih predčasno zaradi smrti brata), potem, leta 1939, spet nadaljnjih šest mesecev. Takrat, bil je na službovanju v Postojni, Italija se je pripravljala že takrat za napad na Jugoslavijo, so ga kot nevarnega poslali v posebni bataljon, daleč od državne meje. Vrnil se je domov, a je bil kmalu ponovno vpoklican. Takrat je bila že vojna. Nekaj časa je bil za tolmača v oddelku mi-nometalcev pri Ribnici na Dolenjskem. Kaj kmalu, potem ko se je začelo partizansko gibanje, pa so ga odstranili. Bil je namreč sumljiv. Poslan so ga v posebni bataljon v Potenzo, v Aprilio, potem pa še na Sicilijo. Tam so slovenski in hrvaški vojaki posebnih bataljonov čistili gozd v kraju Ficuzzi bhzu Palerma, prav tam kjer so med prvo svetovno vojno enako delo opravljali avstrijski vojaki slovenske narodnosti, ki so bih tam vojni ujetniki.
Ko so zavezniki zasedli Južno Italijo se je tudi Vanko Delpin prijavil kot Slovenec. Bih so najprej pri A-merikancih potem pa pri Angležih. Bilo je več Slovencev in Istranov, bih pa so tudi Štajerci, ki so jih zavezniki ujeli kot vojake nemškega Wehrmachta. Prepeljali so jih v Biserto, potem v Tunis in v Alžir. Tam so se’ odločili za Titovo partizansko vojsko, prišh leta 1944 najprej v Bari, potem pa v Dalmacijo. Vanko Del-
pin je postal podoficir prekomorskega letalstva. Kot tak se je leta 1946 vrnil domov. Vključil se je v partizanski pevski zbor.
Tu se je takoj vključil v kulturno - prosvetno delo v domačem kraju. V domačem društvu, ki je imelo prireditve v Bragantovi dvorani, je sodeloval kot pevec ter tudi kot igralec v treh igrah, ki jih je društvo dalo na oder. Sodeloval je v vseh pevskih zborih v Podgori od osvoboditve do danes pod raznimi pevovodji. Pevce so vodih Nino Brajdot, Ivo Bolčina, majhno skupino Joško Mer mol ja, potem pa pevce zbora Dori Klavčič m sedaj že deset let Marijan Cigilič. Poje kot drugi tenor.
Naš Vanko pa se ne ukvarja samo s petjem. Bil je, pravzaprav je še vedno zvest planinec, član Slovenskega planinskega društva, bil je tekaj časa tudi odbornik, .bil je na številnih planinskih izletih po naših gorah. Rad je prepeval tudi v družbi drugih planincev. Ima pa še drugega konjička, čeprav je bdi po poklicu krojač, je našel toliko časa, da je risal in slikal. Zelo dobro ujame na hst značilnost ljudi, ki jih pozna. Tako so nastale karikature številnih pevcev zbora Andrej Paglavec. Nekatere teh smo svojčas objavili v našem dnevniku. Prav zaradi tega smo tokrat, za razliko od drugih takih priložnosti, izbrali njegov avtoportret, da bi z njim ilustrirali ta članek o Vanku Delpinu. To je njegova življenjska zgodba, ki je istočasno življenjska zgodba naših zamejskih ljudi.
MARKO WALTRITSCH
Po včerajšnjem žrebu polfinalnih parov
Juventus in Željezničar v finalu?
V predzadnji preizkušnji za svetovni smučarski pokal
Girardelli pred Petrovičem
ŽENEVA — Po povratnih tekmah četrtfinalnih dvobojev v evropskih nogometnih pokalih, ki so bile v sredo, so včeraj v Ženevi izžrebali polfinalne pare, ki so sledeči:
POKAL PRVAKOV:	JUVENTUS
(It.) - Bordeaux (Fr.) ; Liverpool (Anglija) - Panathinaikos (Gr.).
POKAL POKALNIH PRVAKOV: E-verton (An.) - Bayem (ZRN); Rapid (Av.) - Dinamo M. (SZ).
POKAL UEFA: INTER (It.) - Real Madrid (Šp.) ; Videoton (Madž.) -ŽELJEZNIČAR (Jug.).
V	sredo je v pokalu prvakov Juventus zadržal pritisk Sparte iz Prage, ki je dosegla zmagoviti zadetek le proti koncu srečanja, in še tega iz enajstmetrovke.
V	pokalu pokalnih prvakov je Roma izgubila proti Bayernu iz Miin-chna tudi doma, potem ko je gladko klonila že na tujem. Rezultat 2:1 za goste je povsem realen.
Pravi podvig je v pokalu UEFA o-pravilo milansko moštvo Interja, ki je na tujem z gladkim 3:1 premagalo Kòln. Če pa pomislimo, da so Inter-jevi igralci igrali v desetih skoraj celo tekmo zaradi izključitve Ferri-ja, je podvig še toliko večji. Podvig je tudi opravil sarajevski Željezničar, ki je remiziral v Minsku.
Rezultati povratnega kola četrfinal-nega tekmovanja: POKAL PRVAKOV — Liverpool - Austria 4:1; Dnjepr -Bordeaux 3:5; Panathinaikos - Goteborg 2:2; S parta - Juventus 1:0.
POKAL POKALNIH PRVAKOV — Roma - Bayem 1:2; Fortuna S. - E-verton 0:2; Dinamo M. - Larissa 1:0; Rapid - Dinamo D. 5:0.
POKAL UEFA — Koln - Inter 1:3; Dinamo M. - Željezničar 1:1; Videofon - Manchester United 5:4; Real Madrid - Tottenham 0:0.
Prvo tekmo polfinala bodo odigrali 10. aprila, povratno pa 24. aprila.
Košarka: promocijska liga
Današnji slovenski derbi preložili
Prvenstveno srečanje v košarkarski promocijski ligi med Kontovelom E-lectronic Shop in Borom Radensko, ki je bilo na sporedu danes ob 17.30 na Proseku, so zaradi objektivnih razlogov preložili na kasnejši datum. Prišlo je do težav pri sestavljanju o-beh moštev (zaradi šolskega izleta, ki se ga bo udeležilo tudi večje število igralcev obeh postav). Vodstvi obeh društev sta se torej sporazumno do govorili, da bodo tekmo nadoknadili že v torek, 26. t.m., ob 20.30 Srečanje bo prav tako v proseški telovadnici. Openski Polet pa bo redno na igrišču jutri, ko se bo v repenski telovadnici ob 11. uri pomeril z vodečo Barcolano. (Cancia)
PARK CITY — Z zmago v slalomu v ameriškem turističnem zimskem središču Park City je luksemburški smučar Mark Girardelli o-svojil svetovni smučarski pokal. Na odlično drugo mesto se je uvrstil slovenski smučar Rok Petrovič, ki se, čeprav je star le 19 let, razvija v vrhunskega smučarja. Res je treba sicer dodati, da je bila proga zelo selektivna, saj je do konca proge prismučalo le 17 tekmovalcev, vendar pa je to drugo mesto Petroviča res izreden uspeh. Švicar Pirmin Zur-briggen je zajahal vratca ter tako še matematično potrdil prvo mesto Girardellija v svetovnem pokalu. Luksemburžan je osvojil tudi končno prvo mesto v skupni razpredelnici slaloma in veleslaloma.
LESTVICA SLALOMA: 1. Girardelli (Luks.) 1’47”24; 2. Petrovič (Jug.) 1’49”38; 3. Frommelt (Liech.) 1’50”40; 4. Edalini (It.) 1’50”83; 5. Bouvet (Fr.) 1’51”5.
LESTVICA SVETOVNEGA POKALA V SLALOMU: 1. Girardelli 125 točk;
2. Stenmark 78; 3. Wenzel 75; 4. De Chiesa 70; 5. Križaj 69.
LESTVICA SVETOVNEGA POKALA: 1. Girardelli 262 točk; 2. Zur-briggen 233; 3. Wenzel 172; 4. Mtiller 156; 5. Heinzer 137.
Košarka: po zmagi v Bruslju
Milanskemu Simacu Koračev pokal
Simac — Ciaocrem 91:78 (41:33)
BRUSELJ — Milanski Simac je po pričakovanju osvojil Koračev pokal. V finalu je namreč premagal moštvo Ciaocrema iz Varese ja.
Najboljša strelca v vrstah milanskega moštva sta bila Schoene (35 točk) in Premier (33), v ekipi iz Va-reseja pa sta bila najuspešnejša Sacchetti (28 točk) in Ganeva (17). Naj omenimo še, da je ameriški as in član Simaca Carroll dosegel samo 4 točke.
Jugoslovanska košarka
Danes dve tekmi osmine finala
Drevi bodo igrali tretji tekmi osmine finala »play-off« jugoslovanskega košarkarskega prvenstva. Kot je znano, sta se ljubljanska Olimpija Smelt in beograjski Partizan že uvrstila v četrtfinale, saj sta po dveh tekmah premagala Šibenko, oz. Rabotničkega. Stanje v srečanjih med Budučnostjo in Jugoplastiko ter med Borcem in Slogo pa je po dveh tekmah izenačeno 1:1 in tako bosta potrebni še tretji srečanji.
domači šport
Danes
SOBOTA, 23. MARCA 1985
KOŠARKA
MOŠKA C-l LIGA
21.15 v Raveni, Trg Stadio : Basket Ravenna - Jadran
1. MOŠKA DIVIZIJA 15.00 na Kontovelu: Kontovel Electronic Shop B - Basket Trieste NARAŠČAJNIKI
15.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Don Bosco
KADETI
15.00	v Trstu, Ul. Scoglio: Scogliet-to - Jadran Farco
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
17.00	v Quarto d’Altinu:	Quarto -
Kras
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
21.00	v Pordenonu: Pordenone - Meblo
ŽENSKA C-l LIGA
18.00	v Gradišču: Torriana - Sloga;
19.30	v Dolini: Breg - Libertas Krmin
MOŠKA C-2 LIGA
20.30 v Štandrežu: Olympia Terpin -Friuli Povoletto; 18.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst - Val; 18.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor JIK banka
-	ASFJR Čedad
ŽENSKA C-2 LIGA
20.00	v Vigonovu: Virtus Vigonovo -Friulexport ; 20.30 na Proseku : Kontovel Electronic Shop - Pallavolo San-giorgina
MOŠKA D LIGA
20.30 v Gorici, Kulturni dom:	Naš
prapor - Volley Duke 80; 17.00 v Gorici, Kulturni dom: Jamlje SOBEMA
-	Libertas Turjak
ŽENSKA D LIGA
20.30	v So vodnjak: Sovodnje Central-sped - Bor; 19.30 pri Banih: Sloga -S. Sergio
1. ŽENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, šola Morpurgo: Le Volpi Abitare - Breg; 17.00 v Nabrežini: Sokol - Club Altura
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, šola Morpurgo: Le Volpi - Bor
Jutri
NEDELJA, 24. MARCA 1985
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Repnu: Polet : Barcolana
1.	MOŠKA DIVIZIJA
10.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor B - La Talpa; 10.30 v Dolini: Breg -Sanitas
NARAŠČAJNIKI
9.30	v Trstu, šola Caprin: Santos -Bor
PROPAGANDA
8.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor
-	CUS
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Nabrežini: Aurisina - Vesna;
15.30	v Trstu, pri Sv. Ivanu: Stock -
3.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Foljanu: Fogliano - Primorec; 15.30 v Repnu: Kras - S. Marco; 15.30 v Doberdobu: Mladost - Romana:
15.30	na Opčinah, Ul. Carsia: Barba-rians - Primorje; 15.30 na Padričah: Gaja - Breg
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Križu:	Vesna - Roianese;
10.30	v Dolini: Breg - Zarja
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
11.30	v Marianu: Intrepida Mariano
-	Sloga
1. ŽENSKA DIVIZIJA
11.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Le Volpi B
UNDER 15 - ŽENSKE
9.30	pri Banih: Sloga B - OMA Linea Vogue; 9.30 v Trstu, licej Petrarca: Montasio - Sloga A.
Odpadle tekme v mladinskih ligah
Pokrajinska nogometna zveza je sporočila, da zaradi slabega vremena odpadejo srečanja na Tržaškem v prvenstvih najmlaj-ših, začetnikov, cicibanov in mlajših cicibanov.
Namizni tenis: Kras in Dom v Veroni
Danes in jutri bo v Veroni predzadnji državni ženski turnir imenovan »Coppa Foemina«, na katerem se bodo dekleta pomerila v posamezni konkurenci in v dvojicah. Kot po navadi se bo tekmovanj udeležila tudi skupina Kraševih deklet, ki bodo skušale poseči po najvišjih mestih in si bodo v omvečjem številu skušale priboriti pravico do nastopanja na sklepnem mladinskem državnem prvenstvu, ki bo konec prihodnjega meseca v Latini. Državna tehnična komisija je pred nekaj dnevi sporočila vodstvu Krasa, da se Tanja Ukmar in Ksenja Marušič v Veroni lahko udeležita tudi tekmovanja druge kategorije, ker sta v letošnji sezoni dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev. Za Krasove barve pa bo omenjeni turnir posebne važnosti predvsem zato, ker bodo istočasno na sporedu tudi kvalifikacije za prestop v C-ligo, za katerega se bodo poleg Krasa, udeležile še predstavnice iz Lombardije, Veneta in Tridentinske. (Z. S.)
Turnirja »Coppa Foemina« v Veroni se bosta udeležili tudi Domovi igralki Sonja Lutman (tretjekategomice) in Dan jela Zalateu (mladinke). (MAL)
CCT
Certificati di Credito del Tesoro
•	CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Varčevalci-privatniki jih lahko rezervirajo pri okencih kreditnih zavodov do 13.30 dne 26. marca; plačilo bodo izvršili 1. aprila 1985 po ceni določeni na dražbi, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	CTT bodo dodeljeni z dražbo; osnovna cena je 97,50%; prošnje za podpis bodo lahko predložene po tej ceni ali po
višji ceni (za 10 stotink ali mnogokratnik števila 10); določena cena na dražbi bo objavljena s tiskovnim sporočilom in bo najnižja med prejetimi.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Rezervacije pri kreditnih zavodih DO 26. MARCA
Osnovna
cena
Rok
Prvi enoletni kupon
Efektivni
donos
97,50%	10 let 13,80%	14,28%

/CCT

totocalcio
Ascoli - Fiorentina	1	X	
Atalanta - Udinese	1	X	
Avellino - Napoli	X		
Como - Sampdoria	X	2	
Lazio - Roma	2		
Juventus - Inter	1	X	
Milan - Torino	1		
Verona - Cremonese	1		
Genoa - Bari	1		
Lecce - Pisa	1		
Padova - Triestina	1	X	2
Pistoiese - Spai	X		
Forlì - Fano	1	X	2
totip			
1. — prvi	1	X	
drugi	2	X	
2. — prvi	1	2	X
drugi	X	1	2
3. — prvi	2	X	
drugi	X	2	
4. — prvi	1	X	z
drugi	X	2	1
5. — prvi	X	1	
drugi	2	1	
6. — prvi	X	1	
drugi	2 X
Združena ekipa pred najtežjim gostovanjem
Meblo četrtič s Pordenonom
V moški odbojkarski C-2 in D ligi
Tokrat brez derbijev
Združena ekipa Meblo bo drevi pred najtežnjim letošnjim gostovanjem-. Pomerila se bo namreč s Pordenonom, ki je letos vsega doživel le dva poraza (v Nervesi in v Trentu) in je še nepremagan na domačih tleh. Naša dekleta v tej tekmi res nimajo kaj izgubiti, čeprav velja, da bi se jim spet odprla pot najmanj do drugega mesta, če bi v Pordenonu poskrbele za podvig. Dosedanji obračun dvobojev med ekipama govori odločno v prid Pordenončank, ki so dvakrat slavile zmago s 3:0, enkrat pa s 3:1. Vsekakor lahko od Mebla pričakujemo temperamenten in tudi dober nastop.
V	ženski C-l ligi bo Breg gostil Li-bertasa iz Krmina. Čeprav so Krmin-čanke v prvi tekmi zadale Brežankam poraz so tokrat Grudnove varovanke favoritinje. Važno je, da nasprotnic ne podcenjujejo in da se zavedajo, da obstanek v ligi ne bo prišel sami od sebe. Sloga v Gradišču tvega matematično obsodbo na izpad, če bo Cento zmagal v Maniagu pa bi ji ne zadoščala niti zmaga.
V	C-2 ligi je Kontovel Electronic Shop v skupini za obstanek pred zelo Pomembnim srečanjem. Kontovelke morajo na Proseku ugnati vodilno San-giorgino, sicer bi postal njihov položaj skorajda dramatičen. Banova in tovarišice so letos startale s povsem drugačnimi ambicijami, morajo pa se sedaj zavedati, da si le z zagrizeno i-gro lahko zagotovijo ostanek v ligi, saj tehnično znanje ne zadošča. Povsem drugačen je položaj združene ekipe Friulexport, ki igra v skupini boljših. Dekleta gostujejo v Vigonovu, pomerile pa se bodo z ekipo, ki so jo v Prvem delu premagale s 3:0. Tokrat bo težje, vsekakor pa Friulexport ni brez možnosti. V primeru zmage bi bil na dobri poti, da si zagotovi najmanj tretje mesto na končni lestvici, kar bi bilo za novinca, povrhu še tako mladega, že lep uspeh.
V	D ligi bo v Sovodnjah na sporedu derbi med Sovodnjami Centralsped
in Borom. Domačinke so na drugem mestu z odličnimi možnostmi, da napredujejo v višjo ligo, borovke pa so v tem drugem delu še brez točk. Prav zaradi različnega pristopa do tekme so Sovodenjke nesporne favoritinje, saj so gladko že slavile tudi v Trstu. V skupini za obstanek ima Sloga priložnost, da z zmago dokončno izloči iz boja za obstanek šesterko San Sergia, ki pa je v prejšnjem kolu poskrbela za podvig, saj je odpravila solidno Cortina sport, s čimer je dokazala, da še ni odvrgla puške v koruzo. Slogašice, ki so se doslej odlično izkazale, morajo igrati zelo previdno, saj je položaj na lestvici še vedno dokaj
zapleten, čeprav so ta čas varovanke trenerja Peterlina na samem vrhu lestvice. Na gre pa namreč pozabiti, da v 1. divizijo izpadejo kar štiri ekipe.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
CUS — Sokol	3:1
(15:12, 14:16, 15:7, 15:11)
SOKOL: Radetič, Per dec, Rudež, E. Legiša, Piciga, K. Legiša, Visentin.
Še vedno nepopolna postava Sokola se je dobro upirala tokrat razpoloženim igralkam CUS. Žal pa so morale Nabrežinke po štirih borbenih setih priznati premoč Tržačank. (S. A.)
Šah za osnovnošolsko olimpiado
Rojancani najboljši
V Borovem športnem centru v Trstu so v soboto uspešno sklenili šahovski turnir, ki je veljal za letošnjo osnovnošolsko olimpiado. Turnir je med boljšimi igralci potekal v znamenju velike izenačenosti, saj sta na prvem mestu končne lestvice kar dva igralca.
Turnir je dal take rezultate:
1. Marko Posega in Igor Filipčič (Rojan) 7,5 točke, 3. Federica Pir-chio (Rojan) 6,5, 4. Gvardjančič, Franza (oba Rojan), Marconi (Sv. Jakob) in Švab (Milje) 6, 8. Jurkič, Grbec (Sv. Ivan), Siega (Sv. Jakob) 5,5, 11. I. Bajc M. Korošic (Rojan), Čuk, M. Rolich (Sv. Ana), Germani (Donadoni), Mezgec (Sv. Jakob), Ju-govac (Sv. Ivan) 5, 18. šiškovič (Rojan) in Teršar (Sv. Jakob) 4,5, 20. D. Korošic, Ažman, Màmolo (Rojan), Zubalič, S. Kovač, Fabris (Sv. Ivan), Kerže in Buda (Sv. Jakob) 4, 28. Nadlišek, Majcen, Dolhar, Verri (Ro-
jan), Valenti, Beršan, (Sv. Ivan), Gruden in Magajna (Sv. Jakob), 3,5, 36. E. Bajc, Sancin, Giacomini (Rojan), Livon (Sv. Jakob), I. Rolich, Žiberna (Sv. Ana) in M. Kovač (Sv. Ivan) 3, 42. Sivic (Rojan), Peroza, Padovan, Balbi (Sv. Jakob) in Krapež (Sv. Ivan) 2,5, 47. Frassinelli, Omari, Debeljuh, Bembi, Pisani (Rojan), Franko, Canciani, Rustja (Sv. Ivan), Padovan in Pincin (Sv. Jakob) 2, 57. Beorchia, Lipovec (Sv. Jakob), Samec (Sv. Ana) in Sartori (Sv. Ivan) 1,5, 61. Cappellini (Sv. I-van) 1. 62. Tegacci, Coloni, Gregorič (Sv. Jakob) in Lapel (Sv. Ivan) 0,5, 66. Uršič (Sv. Ivan), Tomšič in Samec (Donadoni) 0 točk.
Tekmovanje je pokazalo velikoi premoč rojanske šole »Bazoviški junaki«. Še bolj pa je razveseljivo, da je bilo za šahovnicami kar 26 deklet, med katerimi so nekatere posegle celo po naj višjih mestih. —boj—
7 moški C-2 ligi in D ligi se pričenja
še marsikaj zgodi, ker ni prav v nobeni skupini še nič odločeno.
Šesti prvenstveni nastop naših treh zastopnikov v moški C-2 ligi bo izredno zanimiv. Po 'zmagi v Štandrežu z domačim Valom se je morala borovcev izredno dvignila, da vsi igralci nestrpno pričakujejo domači spopad z odlično šesterko ASFJR iz Čedada. Prvo srečanje so Tržačani izgubili s 3:0, toda tokrat so prepričani v lastne sposobnosti veliko bolj kot ob pričetku povratnega dela prvenstva. Optimizem ni brez osnove, ker postaja igra Grilanca in tovarišev vse boljša, zanesljiva v obrambi in prodorna v napadu. Brez možnosti uspeha ni niti Val, čeprav odhaja v goste tržaškemu CUS. Tržačani so na predzadnjem mestu razpredelnice in njihova forma pada, če jo seveda primerjamo s prvim delom prvenstva. Boli kot nasprotnik lahko dela preglavice Štandrežcem slaba razsvetljava v telovadnici na Monte Cengiu. Goriška Olympia Terpin bo gostila prvega favorita za kakovostni skok Friulia iz Povoletta. Točki ostaneta doma samo pod pogojem, da Špacapan in tovariši odigrajo letošnjo najboljšo tekmo.
Odbojkarji Našega prapora v D ligi v drugem delu boja za točke ne igrajo več s takim zagonom in prav temu dejstvu gre pripisisati samo 2 o-svojeni točki. Tržaški Volley Duke 80 pa slovenskim igralcem »leži«, saj so prav proti temu nasprotniku pospravili edini točki in za nameček še v gosteh. Bržkone je enkratna priložnost, da Brici pospravijo drugo zmago, čeprav bodo morali na igrišče brez diskvalificiranega Sošola.
V skupini za obstanek razmerje moči dobiva vse bolj realno podobo. Zastopniki Jamelj SOBEMA imajo drevi enkratno' priložnost, da dohitijo Li-
AMATERSKI NOGOMET: v Padričah Gaja - Breg
Igralec Vala Rajko Pete jan
bertas iz Turjaka, če ga seveda premagajo v neposrednem obračunu. Naloga ne bo lahka, saj je Turjak zmagal v domači areni s 3:0. Dvoboj med Intrepido in Slogo bo odločilen za spodnji del lestvice, saj imata o-be šesterki samo 2 točki. (G. F.)
UNDER 15 ŽENSKE
Farro — Sovodnje	2:0
(15:4, 15:13 )
Italcantieri — Sovodnje 1:2 (11:15, 15:13, 9:15)
SOVODNJE: Lovisutti, Mon. in Mor. Krašček, Kovic, Tomšič, Čeme, Ar-gentin.
Sovodenjke so odigrale dve tekmi. Proti Farri je za poraz kriv precej sodnik, ki je zlasti v drugem setu oškodoval naše igralke. V Tržiču pa so Sovodenjke kljub povprečni igri premagale šibkega nasprotnika.
(A. C.)
Sloga B — Virtus B 2:0 (15:1, 15:8)
TRAJANJE SETOV: 7 in 12 minut. SLOGA B: Dmovšček, Filipčič, Guštin, Maver, Mijot, Sosič, Vidali.
Po predvidevanjih je Sloga B zlahka prebrodila še zadnjo oviro v prvem delu prvenstva. Pred povratnimi koli je tako naša ekipa trdno na prvem mesto na lestvici. (INKA)
Sokol — Bor	0:2
(5:15, 15:17)
2. AMATERSKA LIGA
AURISINA - VESNA
Pozitivna serija Vesne, ki traja že 16 nastopov se bo verjetno nadaljevala tudi jutri. Aurisina je s 13 točkami Ra repu lestvice. Iz Nabrežine bi se morali »plavi« vrniti z eno, če že ne z obema točkama v žepu, saj so Nabrežina v povratnem delu prvenstva dobesedno razočarali. Po petih zaporednih porazih je namreč Aurisina Prejšnjo nedeljo prišla do novih točk, ko je v gosteh premagala Domio.
STOCK - ZARJA
Težko gostovanje pa čaka Zarjo, ki igra proti drugouvrščenemu Stocku, kateremu so zadnjič Bazovci na domačih tlet klonili z visokim 4:0. Takrat treba sicer priznati, da je bila farja v rahki prizi, ki pa zgleda, da 1° je vendarle prebolela. V drugem delu prvenstva igrajo namreč Bazov-« bolj zbrano, predvsem pa so izidi Uspešnejši. V šestih tekmah so namreč zbrali že 8 točk in s tem seveda precej popravili položaj na lestvici. Proti Stocku pa bodo morali zarjam igrati tolo previdno, predvsem v obrambi, posebno pozornost bodo morali posvetiti Ciclitiri in Naldiju, ki sta z 9 ozi-r°ma 8 goli najuspešnejša napadalca u vrstah Stocka. Neodločeni izid bi t°krat prav gotovo zadovoljil zarjane.
3. AMATERSKA LIGA
GAJA - BREG
Padriško igrišče bo jutri prizorišče ùiega našega derbija v skupim »M«, ije poznani kot »tržaški skupini«, dnjič sta se ekipi v Dolini razšli i neodločenem izidu 1:1. Tokrat pa edvidevanja govorijo v korist Gaje, Prvi vrsti, ker igra na domačih -h. Omeniti pa seveda moramo še, 1 Gaja v povratnem' delu prvenstva to bolj uspešno od Brega. Predstavni dolinske občine so namreč v nadevanju v prvem kolu premagali le darbolo, v preostalih petih tekmah 1 so izsilili le tri remije. Gajevci pa se s tremi zmagami in enim remi-T povzpeli na peto mesto začasne stvice skupaj z Rabuiesejem.
fogliano - Primorec
.Jutrišnji nasprotnik Primorca eeutrio deli prvo mesto na lestvici j * essalonom in Mladostjo, kar jasno kazuje, da bo gostovanje Primorca jPurno, vendar nikakor brezupno. gPT uspeh bi bil za Trebence že remi, . čimer bi naredili tudi veliko uslugo lYLtodosti.
?RAS - SAN MARCO t an Marco je prebolel krizo, v ka-r, 0 ja zašel v začetku drugega dela dni etls*-va in bo prišel v Repen s tr-kum- namenom, da osvoji celotni iz-™dek. čeprav Kras igra na domačih
tleh bi tudi ena sama točka še kar dobro zalegla.
BARBARIANS - PRIMORJE
Kljub temu, da je proseška enajsterica v letošnji sezoni precej razočarala, mislimo da jutri ne bi smela imeti problemov. Barbarians je res skromna enajsterica, saj ni osvojila še točke (17 porazov), dala je le 15, prejela pa kar 82 golov. Tokrat bodo imeli Tržačani še probleme s postavo, ker je bilo prejšnjo nedeljo proti San Marcu več nogometašev izključenih. Pri stanju 11:0 za San Marco je moral sodnik prekiniti tekmo, ker se je ekipa Barbarians znašla s šestimi nogometaši na igrišču. Jutri pričakujemo izdatno zmago Primorja. (B. Rupel)
SOVODNJE - MARIANO
Marsonovi varovanci bodo tokrat sprejeli v goste prvouvrščeni Mariano, ekipo, ki je zabeležila kar 14 zmag in nobenega poraza. Naloga za slovenske nogometaše bo izredno težka in računati na obe točki je skoraj nemogoče. Zmagi na tujem proti San Lorenzu in Juventini pa dajeta So-vodnjam nekaj možnosti, da bi poskrbele za pravo presenečenje.
MEDEA - JUVENTINA
Štandrežci, po porazu v derbiju s Sovodnjami, gredo na tuje v Medejo. Furlani so dokaj solidna ekipa in to potrjuje tudi njihov položaj na lestvici. Naloga Vižintinovih varovancev bo zato izredno zahtevna.
Brežani nezadržni
Primorje — Breg 0:8 (0:5)
STRELCI: R. Gombač (3), Mauri (2), Punis (2), M. Gombač (1).
PRIMORJE : Spadoni, Gherbassi, O-si, Štolfa, Trampuž, M. Husu (E. Husu), Vodopivec.
BREG: Rapotec, Mondo, Lovriha, M. Gombač, Mauri, R. Gombač, Švara (Švab, Bandi, Punis).
Bregovi nogometaši so v torek v zaostali tekmi sobotnega Bola visoko premagali sicer okrnjeno postavo Primorja. Brežani bi lahko dosegli še izdatnejšo zmago proti mlajšim Pro-sečanom. (M. Švara)
SOKOL:	Visentin, Legiša, Škerk,
Masten, Passerini, Žbogar, žužek.
BOR:	Mauri, Regente, Železnik,
Sancin, Pernarčič, Bandelj, Superina, Klinc, Vitez.
V tej tekmi je Bor zaigral kot bolj homogena ekipa in presenetil predstavnice Sokola, ki so se zbrale le proti koncu drugega seta, kar pa je bilo za zmago prepozno. (S. A.)
Dom Agorest — Lucinico 0:2 (8:15, 13:15 )
DOM AGOREST:	Nanut, Ožbot,
Pintar, Furlan, Moretti, Sfiligoj, Paulin, Prinči, Rinelli, Peterin.
Lucinico je ena boljših ekip v konkurenci, domovke pa so se mu več kot častno upirale.
obvestila - obvestila - obvestila - obvestila - obvestila
ATLETSKO DRUŠTVO BOR vabi dijake nižjih srednjih šol na odprto prvenstvo društva v krosu, ki bo danes, 23. marca, s pričetkom ob 14.30 v Križu na gmajni pred vasjo (prihajajoč s Proseka).
ATLETSKA ŠOLA ŠZ BOR obvešča, da so treningi vsak torek ob 16.30 in petek ob 18. uri na stadionu »1. maj«. Vabljeni so otroci 4. in 5. razreda osnovnih šol ter 1. razreda nižjih srednjih šol.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo seja glavnega odbora Športne šole v četrtek, 28. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
S P D T
prireja v nedeljo, 31. t. m., avtobusni smučarski izlet v Cimo Sapnado ob tekmovanju za 5. pokal ZSŠDI in 20-letnico ŠD Breg. Vpisovanje v torek, 26. t. m., ob 20. do 21. ure na društvenem sedežu (tel. 744-249).
ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije.
SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo smučarsko tekmovanje za pokal ZSŠDI v nedeljo, 31. t. m., v Cimi Sappadi, takoj po tekmovanju, ki
ga prireja ŠD Breg. Naknadne informacije bodo objavljene v naslednjih dneh.
ŠD KONTOVEL
sklicuje sestanek minibasketa danes, 23. t. m., ob 15. uri v dvorani na Konto-velu. Vabljeni vsi starši.
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi jutri, 24. t. m., Vse člane in prijatelje na zimski vzpon na Porezen. Zbirališče ob 6. uri v Trebčah.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK organizira v nedeljo, 31. t. m., ob priliki pokala 20-letnice društva Breg izlet v Sappado. Vpisovanje do srede, 27. t. m., na sedežu društva od 20. do 21. ure.
V 1. KOŠARKARSKI DIVIZIJI
Derbi Kontovelcem
KONTOVEL:	Busan 16, Grilanc
21, Starc 32 (6:7), Emili 6, Luxa 2, Zaccaria (0:2), Stanissa 4, Venier, Danieli.
JADRAN: Štoka 1 (1:2), Pertot M. 13 (7:8), Korošec 26 (2:2), Ci-vardi 4, Pieri 27 (5:7), Pahor 2, Terčon 4 (2:4), Kralj. Pertot P.
Kontovelovi mladinci in Jadranovi kadeti so se srečali v prvenstvu 1. divizije. Kontovel je dobro igral v napadu, saj je imel odličen odstotek v metu. Jadranovci pa so zaigrali najslabšo letošnjo tekmo sploh.
(Massimo Raseni)
Mladost: do konca brez nadaljnjih spodrsljajev
Ponedeljek, 25. februarja : Mladost 26 točk, Fogliano 23, Fossalon 20, San Marco, Staranzano, San Nazario 18.
Ponedeljek, 18. marca: Mladost, Fogliano in Fossalon 26, Staranzano 22.
To sta lestvici skupine L 3. amaterske lige v razdalji 20 dni. Medtem ko niso Doberdobci zbrali niti točke, jih je Fossalon zbral kar 6, Staranzano 4, Fogliano pa 3. Verjetno je to najboljši pokazatelj da so Kraševci zares v krizi in celo postavili v dvom napredovanje. To pa ne zaradi točk na lestvici, temveč predvsem zaradi igre, ki jo predvajajo v zadnjih tekmah.
Zaradi obveznosti do športne strani sem si ogledal srečanji v Trebčah in v Fossalonu. Obakrat so Doberdobci doživeli poraz. Če prvi ni bil zaslužen, je drugi povsem utemeljen.
V Trebčah so Mattiussijevi varovanci igrali dokaj zmedeno, brez pravih povezav, še zlasti v prvem delu srečanja. Še več. Protinapad, glavno orožje Doberdobcev, s katerim so na
gostovanjih spravili na kolena vsako ekipo, je postal le bleda senca tistega, ki smo ga bili navajeni. V Fossalonu pa so Kraševci pokazali, kako se ne sme igrati nogomet. Res je, da je bila domača ekipa izredno razpoložena in ima nekaj zares talentiranih igralcev. Toda Doberdobci so vodili 2:0. Ta prednost pa bi jim morala narekovati da igrajo predvsem s ciljem, da razbijejo igro domačinov. Tako pa ni bilo: Kraševci so hoteli biti enakovredni Fossalonu, popolnoma so zanemarili sredino igrišča ter se spuščali v »maradonska« preigravanja, ki so se vedno negativno končala.
Sedaj, ko manjka do konca 6 kol, treba videti, kako bo Mladost reagirala na te spodrsljaje. Čeprav nima več nobene prednosti je prvenstvo še odprto in vse se bo odločilo v sklepnih srečanjih, ko bodo Doberdobci igrali z neposrednimi nasprotniki za napredovanje (beri Staranzano in Fogliano). Sicer bodo marali Doberdob-
ci računati tudi na spodrsljaje drugih in na počitka Staranzana in Fossalo-na. Vse pa je odvisno od igralcev samih in trenerja, kS bodo morali že v nedeljo v Doberdobu proti Romani
doseči obe točki. Vsak drugi rezultat bi v tem trenutku pomenil spodrsljaj. Poglejmo sedaj, s kom se bodo Mladost in njeni neposredni tekmeci srečali do konca prvenstva (z velikimi črkami so zapisane ekipe, ki igrajo v gosteh).
MLADOST: ROMANA, San Marco, BARBARIANS, Staranzano, KRAS, Fogliano.
FOSSALON: San Nazario, PRIMORJE, Kras, PRIMOREC, v 24. kolu Fossalon počiva, Romana. FOGLIANO: PRIMOREC, Barbarians, Primorje, ITALCANTIERI, San Nazario, MLADOST.
STARANZANO : v 20. kolu Staranzano počiva, KRAS, Italcantieri, MLADOST, ROMANA, San Marco.
RUDI PAVŠIČ
Na sliki:	zaskrbljenosti trenerja
Mattiussija ni treba posebej komentirati.
Naročnino: mesečna 10000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročmna do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00. letno 2.500.00 din, za organizacij in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00. letno nedeljski 800.00 din. .
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st., viš. 23 mm) 43 000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za -mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
23. marca 1985
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040| 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubets 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja L ^ ZTT in tiska	Trst
člen tacenske rvere taeopenih zataZnfcov F1EG
Zaradi slabe vidljivosti in razburkanega morja
Tankerja trčila v Mesinskem prelivu Nevarnost prave ekološke katastrofe
MESINA — V Mesinskem prelivu, kjer sita predvčerajšnjim zaradi razburkanega morja in slabe vidljivosti trčila grški in španski tanker, je položaj še vedno izredno dramatičen. Reševalcem je včeraj uspelo pogasiti požar na grškem tankerju, vsi pa se sedaj bojijo ekološke katastrofe, saj surova nafta že uhaja iz poškodovanih rezervoarjev.
Začasni obračun trčenja med 51-tisočtonskim grškim tankerjem Patmos in 86-tisočtonskim Castilio je en mrtev in šest ranjenih, dva mornarja pa pogrešajo. Največ škode je utrpel grški tanker, na katerem je tudi izbruhnil požar. Vlačilci ga držijo v sredini preliva, saj so se izjalovili vsi poskusi, da bi tanker privezali; morje je namreč še vedno razburkano. V prelivu so že opazili o-gromne naftne madeže, ki jih morje nosi proti jonski obali.
Pristaniško poveljstvo je sporočilo, da je prišlo do trčenja predvčerajšnjim ob 4.50 ob severnem »vhodu« v Mesinski preliv. Grški tanker je delno natovorjen z nafto plul iz Egipta proti Savoni, španska ladja pa je priha-
jala iz Genove. Trčenje je bilo tako silovito, da je najprej izbruhnil požar v krmnem delu grškega tankerja, kjer ima posadka svoje prostore, nato se je požar razširil še na strojnico. Posadka je ladjo zapustila v dramatičnih okoliščinah, ker bi lahko vsak trenutek prišlo do eksplozije. Tanker je pod udarci razburkanega morja nasedel pred obalo Punta Faro. Prefekt je že ukazal izselitev prebivalstva, saj je obala gosto naseljena. Na srečo so vlačilci nasedli tanker odvlekli na sredo preliva in požar pogasili, da je lahko mesinski prefekt preklical sklep o evakuaciji prebivalstva.
Povsem razumljivo je trčenje v Mesinskem prelivu povzročilo precejšnje zaplete trajektnim povezavam med Sicilijo in Kalabrijo. Kot rečeno, pa ss sedaj vsi bojijo predvsem ekološke škode, ki bi jo lahko nafta povzročila na sicilski in kalabrijski jonski obali.
Sodstvo je že uvedJo preiskavo. Po vsem sodeč je glavni krivec španski tanker, ki ni počakal, da bi grški izplul iz preliva.
Moški so nasankali
NOME (Alaska) — Na sankaški tekmi s pasjo vprego med Aklchoragem in Nomejem (proga je bila dolga 1.100 milj) je prva prišla na cilj (na sliki) 28-letna Libby Riddle. Razdaljo je prevozila v 18 dneh, 20 minutah in 17 sekundah.
Jugo 55 kmalu na ameriški trg
KRAGUJEVAC — V največji jugoslovanski tovarni avtomobilov, Crve-ni zastavil, hitijo še z zadnjimi preizkusi avtomobila jugo 55, potem pa naj bi v maju stekla proizvodnja za ameriško tržišče. Prva pošiljka jugov naj bi krenila čez Lužo že junija, če bodo seveda pozitivna vsa ipreositala testiranja, ki jih morajo še opraviti na zahtevo Američanov. Trenutno s ukvarjajo z izpušnimi sistemi, odpornostjo na udarce z boka ter sedeži.
Projekt jugo 55 bo doslej največji jugoslovanski izvozni posel na tem zahtevnem tržišču in kot kaže zdaj, bo Zastava lahko ameriškemu partnerju izročila le 20.000 vozil, čeprav si ta želi vsaj 70.000 kosov. Zato so se Kra-gujevčani obrnib na državo, češ da ima ta projekt tolikšne dimenzije, da bi morala priskočiti na pomoč z raznimi ukrepi, dobavo surovin itd. tudi širša skupnost.
Jugoslovanski kupec seveda ameriškega juga 55 ne bi prepoznal, kajti uvoznik je zahteval več kot 130 sprememb in izboljšav. Ameriškemu kupcu pa lahko Jugoslovan vsekakor zavida tudi nizko in najbrž stabilno ceno. Avtomobili omenjenega proizvajalca so se na domačem tržišču namreč ravno te dni podražiti v povprečju za 19,28 odstotka, tako da, recimo, jugoslovanski »brat« juga 55 sedaj sitane več kot 600.000 dinarjev.
V Franciji divja pogrebna vojna
PARIZ — Rojstvo, poroka in smrt so trije mejniki v človeškem življenju, ki so vezani na precejšnje izdatke. Pri prvih dveh si človek še nekako pomaga in prilagaja izdatke svojim finančnim zmožnostim, pri tretjem in poslednjem pa je manevrski prostor užaloščenih svojcey do skrajnosti omejen in okrnjen, saj je smrt v večini zahodnih držav do skrajnosti draga zadeva. To še posebno velja za Francijo, kjer je več kot 80 let stari in seveda zastareti zakon omogočil pravi monopol občinskih pogrebnih društev in edine zasebne družbe PPG (francoska generalna pogrebna družba).
Proti temu monopolu in seveda monopolnim cenam se je postavil po robu dinamični podjetnik Michel Ledere, ki vsak mesec ustanavlja po eno novo podružnico svojega pogrebnega društva. V boju proti pogrebnemu monopolu je njegovo geslo skrajno preprosto: svojcem omogočiti, da lahko pokopljejo tudi za mali denar svoje
rajnke. Ledere dnevno pokoplje kakih 150 ljudi, kar je malenkost v primerjavi z maso letnih pogrebov, ki v Franciji znaša 550 tisoč.
Občinske uprave so nekako zamižale pred Leclercovo »konkurenco«, PFG pa je sprožila pravo sodno ofenziva, da prihaja do tragikomičnih zapletov. Pred dnevi je v kraju Arcachon žandarmerija prepovedala Leclercovim grobarjem dostop na pokopališče. Zaman so bile solze svojcev, sklicevanje na človeško pieteto, krsto so na pokopališče ponesli kar sinovi in najožji sorodniki pokojnika. V Parizu pa se je pripetilo, da so umrlega prišli iskat kar trije pogrebni vozovi: občinski, družbe PFG in Leclercov. Zmešnjava je torej popolna, da bi morah socialisti čimprej spremeniti pogrebni zakon iz leta 1904. Trenutno ima Ledere vse proti, saj tudi občinski in PFG grobarji branijo svojo »profesionalnost« in cehovske interese.
M. Muster:
34.
CIKAGO
Kako postaneš narodni heroj v Bolgariji?
SOFIJA — Državni svet Ljudske republike Bo'garije je ob 70-ietnici rojstva proglasil za narodnega heroja Venka Markovskega, kominformovske-ga (informbirojevskega) emigranta.
Venko Markovski, ki mu je bilo pisanja protijugoslovanskih pesmi glavna zaposlitev, je tudi nosilec reda heroja sociabstičnega dela, ljudski umetnik Bolgarije, akademik, dobitnik nagrade Dimitrova in poslanec ljudske skupščina v treh mandatnih dobah.
Toda kdo je ta imenitna oseba, ki so ji bolgarski oblastniki izkazali tolikšno čast? Markovski je človek, ki
je bil v svojem življenju sposoben najbolj nemogočih preokretov. Rodil se je kot Veniamin Tošev vendar si je spremenil ime, obenem pa nič kolikokrat spremenil tudi svoje politično mišljenje.
Sprva je kot študent, v Sofiji nastopal. z velikobolgarskih šovinističnih stabšč. Kasneje se je povezal z makedonskim krožkom. Od takrat dalje do izselitve v Bolgarijo v začetku šestdesetih let. je opeval borbo makedonskega ljudstva za neodvisnost. Opredelil se je za kominformsko resolucijo, potem pa spet za Manifest ma-
kedonskega ljudstva. Vrnil se je v tabor zagovornikov kominforma in odšel »na zdravljenje« v Bolgarijo. Štirikrat je menjal jezik pisanja: po zavzemanju za makedonščino, se je obrnil k bolgarščini, od nje se je vrnil k makedonščini in ji končno obrnil hrbet, ker »ne obstaja«;
Objavil je več knjig; v tistih, ki so izšle v zadnjih 20 letih, piše z izrazito protijugoslovanskih stabšč. Posebno je to razvidno v zbirki sonetov o Jugoslaviji z naslovom »Pusta država«. V epu Bulgarijada in v drugih spisih zanikuje obstoj makedonskega naroda in Makedonce proglaša za Bolgare.
»Pusta država« se je pred kratkim pojavila na ameriškem tržišču. Predgovor za to izdajo je napisal Mate Meštrovič, voditelj ustaškega »narodnega odbora Hrvaške«, ki ima za najvažnejši cilj rušenje Jugoslavije.
Takšen pisatelj, vidite, je dobil visoko priznanje heroja Ljudske republiko Bolgarije.
Že 43 let živi s kroglo v srcu
MOSKVA — Aleksej Revisor, letnik 1920, je bil med drugo svetovno vojno petkrat huje ranjen in leta 1942 se mu je sovražnikova krogla zapičila naravnost v srce, kjer tiči še danes. Brž. po dogodku je mož prelezla] v bolnišnici pol leta, a zdravniki so dejali, da ga ne morejo operirati. A-leksej se je po vojni oženil, ima tri otroke in prebiva v Novgorodu. Časr nikarju »Sovjetskaje Rosije« je te dni povedal, da ga krogla v srcu občasno sicer modi, da pa ima itak v telesu »še kar precej železR«, npr. drobec granate tik pod srcem.
Reaganu dali še en slušni aparat
NEW YORK — Ameriškemu predsedniku Reaganu, ki ima v desnem ušesu že leto in pol majhen akustičen aparat, so te dni namestili podobno napravo še v levo uho, da bi uravnovesili njegove slušne sposobnosti, kot jo ponazoril uradni zdravnik v Bdi hiši Burton Smith.
Na desno uho je 74-letni državnik že dolga leta slabo slišal, to pa zaradi poškodbe, ki mu jo je na bobenčku povzročil pok pištole kalibra 38 v »tridesetih letih«; tedaj je Ronald Reagan, kot znano, sodil med najbolj znana filmske igralce, specializirane v kavbojskih vlogah.
g ROTTERDAM — Neki 35-letni zdravnik je z usodno količino zdravila o-mogočil 72 let stari neozdravljivi bolnici, da se je dokončno rešila muk. Pod obtožbo evtanazije je moral na zatožno klop, toda sodišče ga je popolnoma oprostilo. Plačati je moral le 250 tisoč lir globe, ker je ponaredil potrdilo o smrti.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih In surovih salam.
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d'oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237
grandi marche avtobus: 23-40-41
PROSTORNO PARKIRIŠČE