100. številka.
Trst v četrtek 2. maja 1901
Tečaj XXV t
.£đlno«t
iz »i* enkrat na «*n. razun nedelj to
1» racnikov, ob 4. uri
>'arofvtna in»Aa :
za celo leto........34 kron
za pol leta ......... 12 -
ta Četrt leta........ R -
za en me^ec........ 2 kroni
Naročnino ie plačevati naprej. Na na-ro£b« brez nrilotene naročnine ne aoravft >• ocira.	_
Fo tobakarnah t Tratu »e prodajajo posamezne številke po ft stotink C3 n*č ): »▼en Treta pm po 8 stotin k (4 nv^.i
r«-lefo» it«. *70.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edlaeitl je moti l
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za ve krmtno naročilo a primernim popuntora Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oglaai itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se pošiljajo urednlAtvu Mefrankovaui dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npruvnlStTo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
Uredništvo 1" tiskarna ae uaimjMia v ulici Carinim štv. 12. I*praviiiStvo. in sprejemanje Inscratov v ulici Molil piccolo Siv. 3. II. uuiiMtr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Na krivem potu!
(Dopis.)
II.
Večkrat sem se bil že odločil, da bi Dupisal, kar hočem napisati tu. Ali vsikdar gem odložil zo{>et t«> iz razloga, na katerega sem jm »kazal že v prvem članku, iz razloga namreč, da v nas tudi najstvarneja razpravljanja gt>«j>odarske nravi la prerado uidevajo v vodovje domačega prepira: strankarskih polemik. Nastajajo polemike in duhovi se razburjajo se bolj.
No. sedaj sem se pa vendar odločil, da povem svoje meuenje: stvar se mi zdi prevažna in namen mi je dober: da povem ol*?ma strankama, kako nezmiselno je, ako o vprašanjih strogo narodno-go-ij»odarske nravi odločajo strankarski oziri; kako nedopustno je, ako se gosj>odarske zasnove - kakor se gtnli zlasti na Kranjskem — ustvarjajo ali pa preprečajo Ie s tem glavnim namenom, da bi škodili nasprotni politični stranki: da torej stranka z narodnim kapitalom pokriva svoje vojne stroške proti svoji nasprotnici, da brani svojo ekzistenco s tem. da spravlja javno imetje v nevarnost — nalagaje je v podjetja, spojena z velikim rizikom, ali celo ze z evidentno najslabejimi šansami za vspe-vanje!
Konservativna stranka naj le dene roko na sr«-e in naj prizna lojalno, da ima mnogo na sv« »ji vesti v tem | »ogledu.
Ali tudi napredni stranki na Goriškem, oziroma njenemu glasilu, ne moreni prizanesti očitanja, da je uhajala v tako zmoto.
»Soča« od 15. decembra je n. pr. priobčila članek podnaslovom: ^Klerikalne posojilnice v vsaki občini«. »Soča< piše mej drugim :
s Dosedanja skušnja nam je jn>skrbela tako groznih in usodepolnih dokazov, da so narodu naravnost v nesrečo, da se mu mora vsaki rodoljub postaviti po robu in reči : »Daleč p r 4» č od nas, vi krivi p r o-r o k i, k i nas tirate le v pogubo, le v nesrečo: ker nam dajate jedino le priliko, da se zadolžujemo, da svoja posestva obremenjujemo z dolgovi, ki potem nekega lepega dne p r e i d e j o p o p o 1-
P O I) I. I S T K K 3
Na „trabaklju".
Spiral Janko Kessler.
Polagoma se je nel>o jKMiblačilo in tudi veter je j»onehal. Pred nami so se vrstili gosti, mali dalmatinski o*očiči in med njimi je kar mrgolelo ribiških čolničev, ribiči pa so
bili — ženske.
Krepak in čvrst nartnl redi in goji Dalmacija, krepkejšega gobovo ni ! Zagorelih, zadovoljnih obrazov so veslale proti domu z dokajšnjim plenom. Dve Dalmatinki sta pri-veslali prav tik našega trabaklja ; pozdravili ste nas pobožno z Hvaljen bodi Jezus* ter
krenili v stran.
Ker nimajo |*>lja, služi jim morje mesto
njega. Možje so po večini brodarji in pomorščaki, tisto malega polja, kar ga imajo, pa obdelujejo žene in dekleta ; kedar pa je obdelano, gredo lovit ribe in druge morske prebivalce. Razpošiljajo jih sicer malo, ker je rib v Dalmaciji povsod dovolj in se tudi ne ]»e<"ajo mnogo za tuji nepoznani svet , pač pa jim doma mnogo odležejo.
Popoludne nekako ob treh smo pristali na otoku Istu. Lep kraj istega imena se širi pred nami : res, da ni i<> kako ponosno mesto, ampak le čista, ponižna vas, toda prijetna je in pa gostoljubna. Tu je tekla v nizki koči zil>el našemu brodarju, tu mu je živela dobra, skrbna žena, tu mu je rastla
4
Lastnik konsorcij lista „Edinost"
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
n o m a v ^o ke klerikalnih kapitalistov.« *
To stališče je — po mojem skromnem menenju — popolnoma zgrešeno. Res je, da je gospodarski položaj našega ljudstva na Goriškem v obče vsaj toliko ugoden, da posestnik, ki slučajno potrebuje posojilo, isto iahko dobi povsodi brez velikih stroškov in truda. Oderuštvo je na Goriškem malo da ne nepoznano, dočim je splošni gospodarski j>oložaj — kakor že rečeno — toliko ugoden, da bi se n. pr. Istra štela srečno, ako bi tamošnje naše ljudstvo bilo v takem go-s|H»darskem položaju. Vendar bo tudi na Goriškem trebalo še mnogo dela, predno bo naše ljudstvo gospodarski popolnoma eman-
našega obČenarodnegra stališča — je bilo stališče, ki je je zavzela »Soča* v omenjenem članku, naravnost v škodo tudi nje lastni stranki. Korist te stranke je, da svojih somišljenikov ne svari pred snovanjem poso-jijnic, ampak da jih cel6 vspodbuja k temu, ker s tem ravno bi dobila ljudstvo na svojo stran.
In tako odvračanje tudi ne more imeti vspeha. Ljudstvo vidi potrebo gospodarske organizacije in se združuje. Inteligenca je sicer večinoma na strani »Sočine« stranke, a kljubu temu vidimo, da ista inteligenca deluje marsikje složno z duhovniki v vprašanjih gospodarske nravi, kakoršno je ravno vprašanje o posojilnicah.
Mogoče je sieer, da se je tu pa tam
cipovano. Dokler naše ljudstvo ne bo gospo- ! pri kaki posojilnici nekorektno postopalo, in
stva odvisen od vsakokratne letine. Za kmeta torej vsekako ni primerno redno amortizo-vanje. To vem iz lastne skušnje. Nasproti temu pa ima kmet dostikrat po petak, desetak, ali tudi par desetakov, katere bi lahko obrnil v delno poplačanje svojega dolga, a tega ne more storiti, niti če je dolžan privatnemu upniku, niti če je dolžan velikemu denarnemu zavodu. Privatni upnik sploh ne jemlje rad na račun majhnih svot, a veči denarni zavodi navadno tudi ne, posebno če je dano posojilo na amortiziranje. Pa tudi če bi veči denarni zavod jemal na račun tudi manjše svote, ima vendar kmet o tem koli-kor-toliko sitnosti, in često se dogaja, da je denar raje zapravil, mesto da bi bil hodil mej tem od Poncija do Pilata. Kako je n.
da bi se gos|»odarski, poli ti šk i in kulturni zlorabila v strankarske namene, mogoče tudi, ]H>ložaj našega naroda zboljšal. Gospodarsko da marsikatera posojilnica o dajanju posojil neodvisnost pa doseže ljudstvo le potom preveč lahkomišljeno postopa, a na sploh je organizacije na gospodarskem zopet res, da je tendenca posojil-polju, potom samojM>moei, Temelj v vsej nic blaga in plemenita: dajati k met-tej samo|K>moči in organizaciji pa morajo dati skitn dolžnikom priliko, da svoje dolgove
male Reifeisenove posojilnice.
Izgovor, da postane ljudstvo na tak način odvisno od jedne stranke ali od posa-
polagoma odplačajo (ne pa, da se lahkomišljeno zadolžujejo;, a poleg tega nuditi ljudstvu na deželi in osobito kmetom priliko,
darski neodvisno, tako dolgo tudi ni misliti, res je, žali bog, da se je marsikje posojilnica pr. mogoče zahtevati od kmeta iz Soške doline kje okoli Kanala ali Ročinja, da naj nese v Gorico petak ali desetak na račun svojega dolga ? To bi bile prav krvave obresti!
Tem manje bi bilo mogoče zahtevati kaj takega od kmeta v gorenji Soški, Idrijski ali Baški dolini. Seveda bo tu morda kdo prigovarjal, da se denar lahko pošilja po pošti, a tudi to je za kmeta presitno, ker bi moral koga prositi, tla mu napiše, če ne dru-zega, vsaj nakaznico. To pa je vedno v zvezi z večimi ali manjšimi stroški.
Ako bi pa imeli v vsaki občini posojilnico, bi kmet, kadar bi prišel v nedeljo k maši, šel v posojilnico ter brez vsakih stroškov plačal na račun svojega dolga danes pet, čez mesec dva, tri, ko bi zopet kaj prodal, zopet dva, tri, pet, deset ali več goldinarjev. Na ta način bi kmet poplačal svoj dolg, da bi sam ne znal, kdaj. To pa je ravno namen malih Reifeisenovih posojilnic: kmeta razbremeniti in mil ti a t i priliko, da polagoma, kakor mu dopuščajo njegove gospodarske razmere in letina, odplača svoj dolg z obrestmi vred, ne da bi o tem imel stroškov in nepotrebnih poti.
Mogoče je sicer, da tu pa tam kaka posojilnica ne postopa po omenjenih načelih. A če se to dogaja, se dogaja navadno zato, ker odborniki ne umevajo naloge posojilnice. Da pa imajo snovatelji posojilnic, če ne vedno,
m ič ni kov — »Soča« je rekla takrat: od	da prihranjene novce brez sitnosti lahko plo-
farovžev in 1'arovških kuharic — je popol-	donosno nalagajo.
noma neutemeljen. Vsaka posojilnica ima	Ako je n. pr. kmet dolžen privatnemu
svoje načelstvo, katerega ne voli farovž, -lra-	imovitemu upniku, ta ne jemlje rad majhne
pak ol>čni zbor, ki je sestavljen iz zadružnih	svote na račun, ako dolžnik nima, da bi
Členov. Torej volijo načelstvo le členi sami	poplačal ves dolg ; namen posojilnic pa je
in iz svoje srede ; in če členi koga nočejo	ravno, da nudijo ljudstvu priliko, da pola-
voliti v načelstvo, se isti tudi ne more kar	goma odplačuje dolg, o čemer pa jaz ne
sam izvoliti. Vrhu tega je v vsaki občini na	mislim na redno amortizacijo, s katero se
Goriškem toliko inteligentnih mož, da bi isti	odplačuje dolg redno z obrestmi vred. Redna
lahko vodili jednostavno Reifeisenovo poso-	amortizacija je sicer jako pripraven način
jiluico tudi brez »gospoda nunca« (kakor bi	odplačevanja, a za kmetske razmere vendar
rekla »Soča«). Inteligentnejši možje pa imajo	ni prav primerna. Kdor ima gotov, stalen
— ako umejo pametno nastopati —- vsikdar	dohodek, na katerega letina ne more dosti
toliko vpliva na ljudstvo, da isto — ria-si je	uplivati, kakor n. pr. hišni posestniki po
strogo verno — tudi duhovniku ne sledi kar	mestih, ki dajejo svoje hiše v najem, za take
slepo tudi v političnih stvareh. Zlasti na Go-	je redno amortizovanje najprimernejše, ker so
riškem opazujemo to, da ljudstvo rado sledi	gotovi že v naprej, da bodo od svojih hiš
razumnejšim soobčanom svojim, a to so ve-	dobivali vsako leto gotov dohodek, na kate-
činoma pristaši takozvane narodno-napredne	rega ne morejo vplivati ne vremenske ne-
stranke. Ne gledć na to, da svojih mejseboj-	zgode, ne letina. Nasproti temu kmet ne more
nih prepirov ne smemo raztezati tudi na go-	nikdar računati z gotovostjo, koliko mu
s|K>darsko polje in svojih gospodarskih moči	njegovo gospodarstvo donese v prihodnjem [ pa vsaj večinoma, plemenite namene, to je
ne smerno cepiti — ker je to pogubno z letu, ker je dohodek iz njegovega gospodar-
pridua tleča. I mevno je, tla bi tudi ob najti godnejšem vetru pristali vsaj za nekaj ur, da pozdravi svoje drage, v rodni vasici.
Pustili smo ladijo usidrano ter odšli v vas. Trebalo je kaj prigrizniti, kajti bil sem še skoro popolnoma tešč. Ali na takih otokih ni hotelov ali gostiln ; človek se mora zadovoljiti s tem, kar ravno dobi. Krožnik juhe bi mi bil šel najbolj v slast, toda kje je dobiti ? Svinjina mi ni bila všeč, ker ni bila tako prekajena kakor doma, pač pa je bilo rib zelo ukusnih in tečnih. Dobrega, pristnega dalmatinca po 12 novčičev liter je bilo dovolj ; no, zalivali smo pridno, ker riba baje ♦ mora plavati«.
Še pred pol u nočjo smo razpeli jadra in hajdi naprej !
Bila je lepa zvezdnata noč, brez lune in vendar tako čarobna in krasna !
V zatišju otočičev ni imel veter mnogo moči in le počasi smo rili naprej. Ko pa smo prišli srečno na piano, bili smo na boljem. Raznovrstne ribe — kdo bi vedel imena vsem — in drugi morski prebivalci se objestno poskakovali izmed površja veseleči se svojega življenja. Dolgo sem opazoval te in slične prizore ter konečno utrujen legel spat.
Solnce je bilo že visoko na nebu, ko sem se prebudil- Gospodar, nenavadno prijazen, me je opozoril, da se vozimo vštric Zadra. Zastonj sem zlezel po lestvi na precejšnjo višino, tudi brodarjev daljnogled mi ni mogel
pokazati glavnega mesta, zakrivala ga je naravna lega. Občudoval sem pa razdrto in vendar mično obrežje, ki se je svetilo v zlatem solnčnem svitu kakor pas dragocenih biserov.
Mnogo zabave sem irael z najnovejšim potnikom na trabaklju, ki je ponosno, nekako zmagovito stopal med razno šaro po krovu. Previdno si je ogledoval vsako novo prikazen od vseh stranij, varno se jej približal ter se je takoj privadil. Vse ga je zanimalo, vsemu se je čudil, vse ga je navdajalo z radovednostjo. Urael se je z vsemi dobro, toda najbolje z menoj.
Kedar sem sedel na kup zvitih vrvij, da bi povžil skromno kosilce, prikorakal je počasno, }>ostal, zopet storil nekaj stopinj, neprestano mi zroč v roke, ter z nova postal. Stegnil je svoj vitki vrat kakor bi kaj premišljeval, premeril daljavo, poskočil ter mi po bliskovo iztrgal kosec sira iz rok. Smejal sem se. To pa ga je menda prepričalo o moji dobrosrčnosti in pogumno mi je — zletel v naročje. Pa glej spaka ! Motvoz ga je neusmiljeno potegnil nazaj, da je frfotaje padel na tla; gospodar ga je bil namreč privezal ne sicer iz neusmiljenosti, pač pa radi večje varnosti.
Tako mi je najnovejši sopotnik — najlepši dalmatinski petelin — delal mnogo zabave in kratkega časa. Gospodarjeva žena ga nam je bila dala s seboj za »martinovanje».
gotovo.
(Zvršetek pride.)
Proti večeru se je pokazala na južno-zahodni strani črna pega — otok Vis.
Tisto noč se nismo usidrali : iz prav lahko umevnega vzroga, ker namreč nismo dospeli do pristanišča. Morali smo ostati na širokem morju. Zjutraj naslednjega dne pa je polagoma prenehal tlo tedaj še precej ugodni veter. Obtičali smo. Vse umetno razpenjanje in obračanje jader ni pomagalo nič. Poskušali so z že znanim veslanjem, toda, tudi to ni imelo vidnega vspeha. Počasi se je morje dvigalo in padalo, delaje grozne gromatle vodene mase ;n globoke kotline, zijajoče v nas; toda naprej se le ni prišlo. Naša ladija se je globoko priklanjala, da sem s strahom opazoval njeno po mojem menei.ju preveliko uljudnost. Toda ne dolgo in zopet se je ponosno vspela kakor bi hotela pogaziti vodeno zapreko, da sem skoraj padel vznak.
Na sicer veselih obrazi.i čital sem srd. Zlasti je gospodar zrl nezadovoljno po površju ter klel in zmerjal neprestano, da bi dal duška svojemu o zlo v olju. Tuintam je ra-Čunil na pol glasno, koliko kvara in škode mu dela to nepovoljno vreme in prišedši do zaključka je zarentačil na glas.
Tudi meni se ni nič kaj ljubilo. Tisto leno, mrtvo pretakanje, dviganje in padanje morja — «mareta» mu pravijo — z vedno gladkim površjem kakor olje, mi je bilo zoprno.	(Pride še.)
Politični pregled.
V TRSTTJ, dne J. maja Državni zbor. Predsednik je otvori 1 včerajšnjo sejo ob 11. uri 2f> minut. Češki agrurec |«oslanec Zazvorka se je oglasil za l>esedo za neki formalni predlog, a predsednik mu je odtegnil besedo, ker je, mesto da bi bil stavil predlog, držal daljši govor. Za-zvorka se je vnovič oglasil za besedo.
Na to so prišli v razpravo — kranjski dogodki. Afera Šusteršič je prišla na dnevni red in se je iztekla /.a ]>osled njega čim naj-neugodneje. Afera je znana. Poslanec dr. Su-šteršiT- je zahteval, naj se sestane grajalni odsek in naj i/reče grajo nemško-nacijonal-neinu poslancu Steinu, ker mu je bil zakli-<*al v zl»ornioi : »Z Vami ne govorim, niste nič storili na to, ko Vam je poslanec Bcrgcr rekel »šuft« : nadalje naj se istemu poslancu izreče graja radi besed : » Vi imate od >žlindre« umazane roke« : in slednjič naj se istemu {»oslancii izreče graja radi besede »žlindra«.
Včeraj je ti »rej ta afera prišla pred plenum zbornice in nje rešitev težko da ostane brez posledic za nadalnji razvoj stvari na Slovenskem. A baš zato, ker je stvar velike
načelo varstva narodnih manjšin, to je, za načelo, da manjšina mora uživati vsa prava v polni meri — in kako zopet isti Nemci in v isti čas brutalno gazijo isto načelo varstva manjšinam ! Kjer so oni v manjšini, zahtevajo vsa prava, vso slobodo in vse varstvo in še kaj po vrhu, kjer pa so oni v večini in imajo moč v rokah, tam pa, kolikor le morejo, odrekajo drugorodni manjšini vsako pravo, vsako slobodo in vsako varstvo. To je vedno tako, vedno so in ostajajo isti.
Danes imamo zopet zabeležiti takov izgled. Zupan praški je namreč le v češkem jeziku pozdravil kardinala Skrbenskega o njega slovesnem dohodu v Prago. To zadošča nemškim listom, da se srdito zaganjajo v dra. k Srba, očitaje mu: brezobzirno postopanje, zistematično zapostavljanje Nemcev, breztakt-nost, neobčutnost itd. itd.
Tako torej : to je strašna krivica, ako se je nemški manjšini v Pragi skrivil le en las! Sedaj pa naj bi nam odgovorili, kako ime zasluži to, kakor postopajo s slovanskimi manjšinami v Brnu, Celju, na cesarskem Dunaju, v Gradcu, v Celovcu itd. itd.?! In tu imamo pravico govoriti o brutalnem zatiranju manjšin, ko jim niti dihati ne dajo. Kar je meni ljubo, je drugim drago! Ako je Nem-
važnosti, nočemo iioročati danes podrobnosti,	. .
•	.......	.... s cem toh na srcu nemška manišma v Pragi,
ki jih čitamo v listih in ki utegnejo biti vec__. ^ , _t _ ___t , _ _ l :l____
ali inanje tendeneijozno jm»barvane, ampak
hočemo počakati, da nam pride najzanesljiveja
priča - stenografični zapisnik. Za danes se
hočemo torej držati le tega, kar poroča ko-
res}M»ndečni biro.
Načelnik grajalnega odseka, češki poslanec dr. Kramar je podal, opiraje se na stenografični zapisnik, zgodovino tega slučaja. Potil. dr. Dvk je izjavil, da vsaki pravično misleči človek mora najostreje obsojati, ako se v zbornici izrekajo zasramovanja. Govornik se ne more zadovoljiti s predlogom poročevalca, ker je poslanec Stein z besedami : »Z vami ne občujem, ker vas je poslanec
naj le poskrbe za varstvo slovanskih manjšin po raznih mestih, pa bodo videli, kako hitro se uravnajo stvari in potihnejo pritožbe na vseh straneh. Načelo varstva manjšin je lepo, je plemenito, je postulat človekoljubja. In čim vzvišeneje je to načelo, tem frivolneja se nam mora videti igra, ki jo Nemci tirajo I s tem načelom. Aut, aut: ali velja, ali ne velja ! Zahtevanje pa, da bi veljalo le tedaj, i kadar je komu prav, iti da bi jej smel gaziti, kadar mu ni prav — to je res frivolno. Taki frivolneži so tudi naši Italijani! V Tirolu zahtevajo polno pravico za svojo manjšino, v Primorju pa izkoriščajo najbrutalneje svojo večino, kjer le imajo; v Tirolu se,
Berger imenoval »šufta« in ste to mirno vzeli ..	.....	.
... . . .... , . svoji narodnosti v pnlogr, sklicujejo na na-na-se«, zagrešil verbalno mjurijo, od katere _ .	..... .	___I
bi ga ne mogel oprostiti noben sodnik. Govornik je predlagal torej, naj se po-slancu Steinu izreče graja* Utrmeljevaje ta svoj predlog se je poslanec Dyk j»ete.rnil za dr.a Susteršiča. Potem se je oglasil dr. Susteršic za besedo in je jmdrobno opisoval okolnosti, ki so dovele tlo navedenih pritožeb. Kritiziral je postopanje
rodnostni in avtonomistični princip, v Primorju pa Slovanom jednostavno in absolutno negirajo narodnostni princip in so zavezniki najtrdovratnejih nemšhih centralistov. Vedno so isti in povsodi, ti naši sovražniki!
Državnozborska dopolnilna volitev. Včeraj se je vršila dopolnilna državnozborska volitev za V. kurijo za volilno
grajalnega odseka, ker se je držal razsodbe lupino Smichov-Kladno. Češki klub je po-
nujal kandidaturo bivšemu načelniku svojemu,
dokazilai miterijal. dr"' En£el11' a ker Je	'»klonil, je češki
klub ostal brez kandidata. Izvoljen je bil narodni socijalist Choc proti socijalnemu demokratu Nemecu. Ker pa je na prvi voli-tvi dr. Eugel vendar dobil 108 glasov poleg 280 za Choca 24'.' za Nemeca in ni torej
sodišča, neugodne zanj, ne da bi se bil spustil v razsodbine razloge in v Govornik je izjavil koaečno, da mirno pričakuje so«il>e zl>ornice.
Nemško-nacijonalni fM»slanec S c h a 1 k je izjavil, da l>eseda »žlindra«, ki jo je poslane«* Stein zaklical posl. Sustersiču, niti ni sramot,lka, niti da ne obseza kaj druzega žaljivega. Govornik je sebe in svoje somišljenike zavaroval proti temu. da bi njih akcija proti Sustersiču imela kaj z \ero opraviti, oni da hočejo se svojimi napadi zadeti le tiste,
noben kandidat imel absolutne večine, je bila potrebna ožja volitev, ki se je vršila takoj in na kateri jo je — kakor rečeno — zmagal Choc dobivši 3r>9 glasov proti 240.
O izgredih V Lvovu menijo listi, da
ki izkoriščajo vero za politične kupčije. Go-	Jih )e Povzročila le sila, lakota. Sodijo torej,
vornik je. |..go*to prekinjen od jH>bvale svo-	,la mora l>iti tam inno£° lJudih ki 80 ,,rez
jih somišljenikov. m*m }>olemiziral proti dr.u	kruha' ki trI»e lakoto- L k,,ta l,a ni le ne" |
Šusteršiču ter je izjavil, naj ima zU.rnica	,ielJ»»>	aml>ak tn<li kvaren svetovalec, |
pred ...'mi. -i.i Ka/nn^o-s..dna neomadeževa-	ki * ne meu[ dosti za kazen9ke Paragrafe in
n.,t ni identična z državljansko častjo.	ratl zavaJa v kaznJiva	8tvar ni
Po daljši debati, ki je trajala do 4 ure	ime,a	politične podlage in da ni bila
in p.,I, s- bili predlogi grajalnega odseka, da se	organizovana politična ali morda socijalistična
poslancu Steinu ne i zreče graja radi očitanja ne-	demonstracija, je razvidno iz odločne izjave j
umestnih ■■■ijlll cij. vsprejeti : dočim je	vodstva lvovskih socijalistov. ki ođioSmo od-
bila zadnja točka odsekovih predlogov, da se p»>- aneu >teinu izreče graja radi sramotilnega izraza dr. Žlindra« .odklonjena s lis proti 103 glasom. V-j>eh glasovanja so Vseneun-i pozdravljali z veliko pohvalo. S tem je bila t**ja zaključena.
Nadalje pri|s>minja korespondenčni biro.
klanjajo v>ako skupnost z izgredniki.
Bosansko-dalmatinska železnica.
«Obzor» je izve<lel i/ — kakor pravi — zanesljivega vira, da je ministerski predsednik dr. Korber povodom zadnjega bivanja v Budimpešti govoril o bližnji sankciji zakonskega načrta za gradnjo bosansltih železnic v zmislu
da se v kuloarjih šin | sa, da dr. Suster- I*.«iancga kompromisa z ogrsko vlado. Po | fiS položi svoj mandat.	^m kompromisu bi se za tri leta imela si-1
Kavno neverjetna se nam ne zdi ta go- «iati železniea Bugajno-Aržano. Do tedaj bi voric« kajti že iz suhega jn.ročila koresp, n-! moral« biti seveda dozidana železnica Split-deničnega biro je razvidno, da je dr. Šuster- Aržano. ker je zgradba te železnice obsežena šiča kakor politika zadelo nekaj jako jako ne-i v načrtu zakona o investicijah, o katerem prijetDega. Dr. Šusteršič jel bi nedostopen | razpravlja sedaj železmšk. o<lsek.
vsakemu pomisleku. Mi smo večkrat, bolj
ali manje glasno govorili dr.u Šusteršiču, da	TrŽčlŠkS VGSti
ambicija je lepa in koristna reč, ali prevelika j
. - - •	• -u ji;;«...	i^1 Odbor političnega društva « Edinost*
ambicija je nevarna m škodljiva, on pa si je | vw*w r	o
zato ho imel jutri zvečer ob navadni uri svojo redno sejo.
tolmačil to le kakor osebno nasprostvo in nam je m«»ž naklanjal svoje najintimneje — zaničevanje. Sedaj vidi lahko, da naše besede vendar niso bile tako prazne. Nedavno smo rekli in danes ponavljamo: kar je preostro, se rado skrha ! In »politika« dra. Susteršiča je bila vsikdar preostra, veliko preostra.
Vedno i»ti! Kol i kokra ti smo že podajali izglede, kako se Nemci sedaj navdušujejo za
Odkrita beseda. Nedavno je menil jeden slovenskih listov bolj porogljivo, da nam pri »Edinosti« se dobro godi, ker imamo toliko sotrudnikov in poročevalcev, da se nam ni treba dosti mučiti za napoljnjenje lista. To nam daje povod, da spregovorimo par odkritih besed.
Ćesto moramo od naših ljudi čuti očitanje, češ, to in to se je dogodilo tam in tam, a vi niste nič poročali. Da bi dotiČniki poznali razmere v našem uredništvu, ako bi videli, kako skromno so tu odmerjene moči in da se mora vsled tega delati — v najtršem pomenu te besede — bi bil gotovo malce previdneji s takimi očitauji. Pa tudi, ko bi ne bilo tako: je-li res vsikdar le »nemarnost« uredništva kriva, da v listu ni bilo poročila o tem in onem dogodku ? Kaj še ! Cesto je javnost kriva in neredko ravno oni, ki očitajo !
Dan za dnem se dogaja v naši okolici in v drugih bližnjih krajih kaj takega, kar hi zanimalo naše čitatelje, a mesto da bi ljudje hitro sporočili o tem, le — očitajo. Potem je naravno če v najboljšem slučaju izvemo morda še le čez nekoliko dni, ko je sploh že prepozno, da bi poročali o njem. Naši mislijo morda, da nas kar sv. Duh navdihne, da vemo o vsem. kar se po svetu godi ali pa vsakdo pričakuje tisto znamenito »spret-nejše pero«, ki naj opiše dogodek. Tako prihaja : da mi ne zvemo ničesar, naši čitatelji pa seveda še manje. O da, kritizirati je lahko, zbadati druge komodno, tla je malo domačih vesti, ali da kasno prihajajo. In kdo je kriv temu? Smo že povedali. Kavno tisti, ki kritizirajo najbolj ! Mesto, da zabavljajo, naj bi raje napisali, ko so kaj čuli ali izve-vedeli, in videli bi, kako bi bil list raznovrsten. Pred par dnevi n. pr, je v Na brezi ni neki mladenič skočil v vodnjak — zdi se nam radi neke ljubezenske stvari — mislite-li, da seje potrudil kdo, da bi nam bil sporočil o tem?! Kaj še! Stavili pa bi svojo glavo, da so v Nabrežini pričakovali, da bodo v našem listu kaj čitali o tem ! Mar ni v Nabrežini res nikogar, ki bi znal slovenski pisati ?! To je le mal izgled. Tako se nam dogaja dan za dnevom, kakor smo že zgoraj omenili, in povsod so jednaki. Ali ne vedo naši rodo-rodoljubi, koliko bi lahko koristili naši narodni stvari, ako hi nam tu pa tam takoj naznanili zlasti važneje dogodke? List bi na ta način postal raznovrstnejši in zanimivejši, kar bi povspešilo njegovo razširjevanje med našim ljudstvom, in z razširjenjem lista utr-jal bi se tudi narodni čut med narodom. In čim rarširjenejši list, tem veči je tudi njega ugled pred svetom ! To pa mora biti le na korist narodni stvari. Bo-li kaj pomagalo ? Se-li vzbudijo morda naši rodoljubi ? Torej gospoda slavna : odslej nekoliko, manje rekri-minirati in nekoliko več — pomagati !
Naš »Narodni dom«. Pišejo nam : Gospod urednik! Omenili ste, da Vas občinstvo kar obsipa z načrti in raznimi nasveti, kako bi se dal narediti »Narodni dom«. Tudi jaz bi imel neki nasvet, kateri pa ne poseza niti v delokrog arhitekta niti v delokrog administracije ; radi tega mislim, da se ne zamerim nikomur, ako se drznem kompetentnim krogom predlagati, naj bi razmišljali o mojem nasvetu in naj bi ga, če le mogoče, upoštevali.	-
V Trstu živi poleg Slovencev tudi mnogo odličnih zastopnikov druzih slovanskih narodov, posebno Hrvatov, Srbov in Cehov ter tudi nekaj Poljakov. (rotovo želi vsakdo izmed nas, da bi »Narodni dom« združil vse tržaške Slovane pod svojo streho : da bi mi Tržačani podali lep izgled slovanske vzajemnosti. Da se pa bodo že po imenu zgradbe vsi čutili »loma v našetn »domu«, je moje rae-nenje, naj bi se zgradba ne imenovala »Narodni dom«, ampak ime naj bi jej bilo oOsežneje — »Slovanski dom«. Kako krasno bi bilo, tla bi imeli v tem »Slovanskem domu« svoje posebne prostore vsi oddelki velikega slovanskega naroda, ki so zastopani v Trstu! To bi nas vedno bolj združevalo in približevalo in bi se začeli u me vati med seboj bolj in bolj. Upam torej, da se bo uva-ževal ta moj nasvet, toliko bolj, ker se mije ta želja izrazila tudi od druzih tržaških Slovanov.
Ravnopravnost na c. kr. pošti ! Pišejo nam : Včeraj sem nesel neki omot se slov. napisom na tuk. centralno pošto. Ako-ravno je bil naslov popolnoma slovenski — me je gosp. uradnik vprašal v laškem jeziku : da-Ii plačam tukaj ? Na moj pritrje-valni odgovor mije izdal: »Paket-Aufgabe-schein«, »Certificato d' importazione-pacchi« potrdilo, ki nosi št. 318 —1 !
Mladi gospod mi je rekel »šest in šestdeset (stotink) in se je o tem pomembno na-smihoval svojim kolegom !
In zopet regnicoli ! Naša oblastva hočejo menda res na vsaki nači poskušati, koliko potrpežljivosti ima aaše ljudstvo, ter se
niti ne zmenijo, da bi storila enkrat resen korak proti poplavljanju naših dežel z italijanskimi podaniki, kateri so prava nesreča naših pokrajin. Najhujši med vsemi pa so tisti znani vročekrvni »romagnoli«, kateri so še povsod, kamor so prišli, uprizarjali prave bitke, ker so stokrat drznejši. nego da bi bili na lastnem domu, in postopajo tako ošabno in brezobzirno, kakor da bi bili oni povsod absolutni gospodarji in vsi drugi njih sužnji. Spominjamo se tukaj zopet škedenjskih izgredov, ki so jih uprizarjali ti neljubi gostje. Človek ni bil, ko so bili ti subjekti v Skednju, niti toliko gospodar, da bi hodil po vasi po svojih opravilih ; sosebno ni mogel poje-dinec. ko se je stemnilo, zapustiti svoje hiše, ako ni bil dobro oborožen, ker za vsakim oglom ti je tičala kaka taka nesnaga s svojim štiletoiu. Škedeuj je bil takrat bolj po-| doben kakemu banditskemu gnezdu v Abruz-; žili, nego mirni slovenski vasi v kulturni ! državi. Redarjev je kar mrgolelo. Dekleta in žene niso smele niti iz hiš, ker so jih povsod zalezovali kakor psi ! Da so ostali še nekoliko Časa, bila bi vsa vas demoralizirana v kratkem. Podobni dogodki se dogajajo sedaj zopet pri Škofijah, kjer so cele trume teh zloglasnih romanjolov, ki delajo na gradil j i železniške proge. Prepotentni laški polentarji so uprizorili v Spodnji Škofiji v nedeljo pravo bitko v gostilni Albina Postojne na koperski cesti z domačini iz zgornjih in srednjih Škofij in vsled tega tič1 sedaj v zaporu mnogo domačinov in nekaj romanjolov. Zopet bodo morali sedaj naši mirni domačini trpeti v ječah, radi neprevidnosti kompetentnih oblastev, ki nimajo dovolj eneržije, da bi enkrat za vselej preprečila take žalostne dogodke s tem, da bi zabranila nevarnim elementom iz bližnjega kraljestva, da hodijo semkaj trgat kruh iz-pied ust našemu ljudstvu, posebno v tužni Istri, ki je itak v vsakem obziru dovolj zanemarjena, toliko od avstrijskih vlad, Jkolikor od vrline avtonomne oblasti. Ali je avstrijski vladi res na tem ležeče, da popolnoma propade naš narod ob A d rij i ?
Karakteristično je posebno na tem dogodku dejstvo, da so tu d i tisti z n a n i renegatski »Škofij o t i« iz spodnjih Škofij, bili v lepi družbi z zloglasnimi r o m a n j o 1 i, kar jako le|M» dokazuje, kako daleč zavaja človeka narodno izdajstvo! Fej, izdajalci, ki v družbi z sovražnimi pritepenci napadate svoje brate!
Urczler <fc Duodo. Ivo smo bili svoje-časno poročali, da je mašinist Zennaro zgoraj omenjene tvrdke zasra m oval naš jezik, slišali smo, da so se gospodarji iste tvrdke zgražali radi te notice. Sedaj pa doznajemo, da se dotični mašinist še vedno izvrstno počuti pri dotični tvrdki in da se mu ni nič hudega pripetilo radi naše notice, na čemer mu moramo le častitati. Ćastitati moramo tudi tvrdki sami, da ni radi naše notice izgubila niti jednega odjemalca. Torej se je vse gladko izteklo. Da se zasramovauju našega naroda ni zadostilo, to nas seveda ne sme osupniti, ker naši nasprotniki imajo le prav, da tako postopajo z nami, ako smo mi tako neumni, da se dajamo nekažnjeno zasramovati.
Srainotenje našega jezika! Dostavljena nam je reklamna tablica z sledečem besedilom :
«Na draga moja, tu je pač vsaka beseda zastonj čez j pravega Franckova Kava najljubši primiš; pač je nekoliko ostra, toda i zato je še manj potrebuje; in daje barve (pobarva) in ima okus, ki človeku ne postane zopra.
Jaz se je bom že držala, ker čez mojo skadolico Franckova ni vse drugo nič, in ne izda nobeno besedovanje nobeno bankanje».
In to naj bi bila reklama za dotično tovarno ! Nam se zdi, da hoče tovarna s tein sramotenjeru našega jezika najbrž reči : «Slo-ven«?i ne kupujte mojih izdelkov» ! Ml ne bi imeli ničesar proti lemu, ako bi se slovensko občinstvo s primernim odgovorom odzvalo na tako srainotenje našega jezika.
Novelli — Turgenjev. Danes zvečer predstavljala bo v gledališču »Filodramina-tico« dramatična družba dramatičnega umetnika Krmete Novelli-ja igro »Ptuj kruh«, katero je spisal slavni niski pisatelj Ivan Tur-genjev.
Kazpis učiteljskih služb. Tržaški municipij razpisuje učiteljsko mesto s plačo II. kategorije (kron 1400) sa ljudske šole v okolici s slovenskim učnim jezikom in z italijanskim jezikom kakor predmetom. Učitelju je zagotovljenih šest kvinkvenij po 200 kron in stanarina 300 kron.
V slučaju, da se na to mesto imenuje jeden sedanjih asistentov, odpre se konkurz za to izpraznjeno mesto z adjutom letnih 1 UJO kron za še neusp*»sobljene pa 880).
Prošnje je uložiti do 20. t. m. na tržaški municipij.
Od sv. Ivana nam pišejo: Dragi gospod urednik! \*ašo včerajšnjo Častitko sprejemamo z resničnim veseljem, kajti bodite prepričaui, da napravimo tako gotovo in na-tanjčno ljudsko štetje, da se bode te i Vi čudili, od kod toliko Slovanov v sv. Ivauu.
S v e t o i v a n č a n. Koliko stane psovka porko d i sčimvo?! GosjkmI I ran Kravos je bil dne 27. m. m. »b 8. uri in pol zvečer doma v svoji družini, kjer se je |x»šteno zabaval s svojo
vsled česar so zopat pozvali zdravnika, kateri pa mu ni mogel več pomagati, ker je bil kapitan ob njegovem prihodu že mrtev.
»sreča v Lloydorem arzenalu. Delavec Kanzatto, kateri je pred nekolikimi dnevi, kakor smo že poročali, skupaj z dvema tovarišema Gjurkom in Škabarjem ponesrečil v Lilovdovem arsenalu, je včeraj umrl v mestni bolnišnici.
Pošta za c. k. bojno ladijevje. Pošta za a. o. bojne ladije »Maria Terezia«, »Eli-sabet« in »Zenta< se odpošlje v Šangai s
* Bogoskrunstvo. V »Slovencu* čitamo: Se nam je v spominu bogoskrunsko dejanje, ki se je izvršilo pred par leti v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, ko je brez-verski zločinec sv. hostijo v monstranci prilepil na steklo. Nekaj sličnega se je minoli teden dogodilo tudi v Št. Ožbaltu. Bogo-skrunec je odprl tabernakelj, vzel iz lunule, ki je v monštranci, sv. hostijo, iztrgal iz sv. hostije precejšnji košček, potem pa sv. hostijo zlomljeno ob strani lunule prilepil. Ko je hotel g. žnpnik sv. podobe prenoviti, je s strahom zagledal grozno bogoskrunstvo. Kaj
tržaškega poštnega urada dne 4., 11., 14.,
18., 25. in 28. t. m. ob 8. uri 25 minut zju- je bogoskrunec storil s koščekom sv. hostije, traj. V Šangai dospejo te pošiljatve dne 6., j se ne ve, najti ga ni nikjer. Bogoskrunec ni 12., 19., 26. in 29. junija t. 1.	! bil tat, ker ni ukradel lunule, pa tudi ne
Nesreča pri sv. Savi pod Skednjem, i kake druge cerkvene reči, tudi cerkvena
ie.-o. Kar naenkrat je začul zvoniti na glav- Poročajo nam, da so truplo utopljenega kap. skrinjica je nepoškodovana. On je Btoril svoje ,em uhodu stanovanja : zavkazal je torej Svoji Frank Henrik Champbell-a s parnika cHill- j brezbožno dejanje zgolj iz hudobije. Kam 14-letni hčerki, naj gre odpirat. Ker je nekdo crag» našli v morju blizu Lloydovega arse- ! pridemo, če že najsvetejše stvari ne bodo več na hčerkin ckedo ]e», odgovoril: «verzi su- nala. Champbell je utonil, kakor smo poro- varne? bito* i< ni pri takoj !), se ista ni upala odpreti čali včeraj, ko je s parnika »Hillcrag*, ka-
_ iH,ječa kakega sovražnika. Takoj na to ; teri je bil pripeljal riž v čistilnico riža pod
ie bilo čuti razbijanje j>o vratih, na kar sta Skednjem, plaval proti od veza ne in u čolnu,
hote ga pripeljati nazaj k parniku.
Dražbe premičnin. V petek, dne 3. maja ob 10. uri pred pol ud ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- • vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Bosehetto št. 24. in 26. in v ulici S. Nicolo št. 13, hišna oprava: na
Razne vesti.
zopet šli omenjena deklica in še druga 9-1. hčerka, ter jN.gledali, kedo da razbija! Pred vratmi je bil neki Presotto Benedetto, ki stanuje kakor j»odnajemnik nad stanovanjem Kravos-ovem. Ko sta deklici spoznali razbijača, sta odprli in šli ven. ne sluteči ničesar hudega.
Delavsko gibanje na Francozkeui.
PARIZ 2. (B.) V večernih urah je prišlo v Grennble u no nekem delavskem shodu do pretepov. Orožniki so posegli vmes z golim orožjem in so zaprli nekaj oseb. Nekaj policijskih agentov je bilo ranjenih. Sicer ni bilo v vsej Franciji včeraj nobene neprilič-nosti.
Ustaja na Kitajskem.
KOLIN 2. (B.) »Koln. Ztg.c javlja iz Pekinga včerajšnjega dne: Rusi so imeli pri Mukdenu krvavo bitko s Kitajci. Rusi so imeli 60 mož mrtvih in ranjenih. Padli so štirje častniki. Med raijenimi je tudi general Cerpicki.
Imenozanje mitropolita dalmatinskega.
DUNAJ 2. (B.) »Wr. Ztg.« objavlja: Nj. Vel. cesar je imenoval korarja v stolnem kapitlju v Spljetu, Matevža Dvornika nadškofom v Zadru.
Vojna v južni Afriki. LONDON 2. (B.) Vojni minister Brod-rick je imel včeraj Guildfordu govor, v katerem je povdarjal potrebo, da se vojna v V južni Afriki zaključi kakor hitro mogoče. Po-
Preganjalec žensk iz maščevanja
Ludvigshafenu na Nemškem so zaprli 25-1. tem je govoril o o Iporu proti novi carini na delavca Ludovika Graba, ki je zagrešil celo oglje ter je rekel, da bi za vlado pomenilo vrsto zlodejstev na ženah in devojkah. Se konec nje gospodarstva, ako bi ta akcija na-minolo soboto je ranil z nožem neko žensko, pravila kakov utis nanjo, ki bi jo prisilil od-
Grab je priznal svoje čine in je izjavil, da trgu lelle ra<^' ne^e bdlezni prisegel vsem ženskam
Presotto je pozval večo hčerko, naj mu Liegaa 7f oprema v zalogi in venci ; v sledi na stopnice drugega nadstropja ter jej uucj § Franceseo št. 16, pohištvo; v ulici je tam pokazal na pomazane stopnice rekši : | ^ Giovanni št. 6. železna blagajna ; v ulici «To ste napravili vi drugi !» Deklica je ocl- , Cordailioli št. 3. in v ulici S. Cilino št. 583, govorila, da mi nismo kak > umazani in da je | omara.
to gotmo ,torila taka oseba, ki ne biva v j Vrcmen8ki vestnik. Včeraj: toplomer hiši, je Presotto (ital. podanik in trg. z vinom ^ ? ^ zjutraj . - & oj) 2 un popoludne
stotaml dvignil palico nad deklico ter jo lgoc. _ Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.0. tako prestrašil, da je zbežala nazaj v stano- __ Danefl	^ ^^ ^^ in ob gJ8
vanje!! Koje Kravos na to prišel ven po- ^ {> . ^^ 2 n pre<ipollldne iu oh gledat, kaj se godi pred vratmi, in ko ga je omenjeni Presotto zagledal, je ta poslednji začel rohneti nad njim češ: «Vi ste umazani ljudje ! Vi niste ljudje, ki smejo stano-
20
ine.
Pevsko društvo »Adrija« v Barkov-
vati v |M»Šteni hiši ! Vi ste brez vsake olike — vi ste — divjaki!!! (aalabraco Vigliaooo). Na ta žaljenja je gosj>od Presotto dobil primeren odgovor ter se je na to podal na vrata -vojega stanovanja, o<l koder je zavpil Kravi su : «P o r c c o d i u n s c h i a v o» ter zaloputnil vrata ! Torej ne samo da nas žalijo in napadajo na ulici in po mestnih uradih, ampak celo v naša stanovanja prihajajo žalit nas! — Radi tega dogodka je bila včeraj, dne 1. t. m. razprava proti gori navedenemu na-
Ijah vabi na domačo veselic o, ki pri-	protektoratom princa Henrika Pruskega, pre-
redi v nedeljo dne 5. maja t. I. v stekleni	peval je nekega dne pred cesarjem Viljelmom
dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah.	v palači Schaumburg. Cesarja ;e pese m «Vom
V spored: Fr. S. Vilhar : »S vrletnoga Tre-	Rein» tako naudušila, da je stopil med pevce
bevićac, možki zbor. 2. I. Laharnar : »Mla-	jn £ njimi prepeval.
dosti ni«, meš-n zbor. 3. »Same zapreke«,	Srečni Nemci, ki imajo tako kunštnega
gluma v jednem dejanju. 4. Vilko Novak:	cesarja, da vse zna in ki je tako «gemiith-
»Hrvatskoj«, možki zbor. 5.	»Sarafant,	l,-c]1>>y da z dijaki salamandre drgne in pev-
ruska narodna, mešan zbor. 6. * * »Kmet	skim društvom s svojim cesarskim glasom po-
Herod«, burka s petjem v dveh dejanjih.	maga do slave.
— Slobodna zabava. — Začetek veselice	Pozabiti ne smemo, da je nemški cesar
točno ob 5V» uri popoludne. — Vstopnina	tudi o tej priliki, predno je pričel peti, dr-
neliati. Brodrick je izjavil nadalje, da tako dolgo, dokler se ne bodo mogle priporočiti maščevanje. Redarji, ki so ga aretirali, so bili bolje odredbe, bo vlada vstrajala pri svojih preoblečeni v žensko obleko.	sedanjih predlogih glede organizacije vojske
Panika V cirku. Iz Taskenda javljajo o MADRAS 1. (B) Parnik »Roslin Castlec strašni nesreči, ki se je dogodila v tamošnjem je dospel semkaj s 500 Buri na krovu ter cirku Cervilli. Zbranih je bilo 3000 ljudij, odpljuje jutri v Ballarv.
kar se je pod streho pojavil ogenj, kar je _
provzročilo grozno paniko med občinstvom. Vse je drvilo proti izhodom. Gledalci na galerijah so skakali na gledalce v parterju ter je na vstal strašen krik. Zmečkanih do smrti je bilo 32 ljudij, 150 pa ranjenih. Gasilci so pogasili ogenj po nekoliko urah.
Cesar Viljem kakor — pevec. Nemški listi poročajo: Bonski pevski zbor, ki je pod
KKKKKKKKKKKKKK**
* Pm slov. zaloga pohištva *
X jz odlikovanih in svetovnoznanih to- S g varn v Solkanu in Gorici ^
H Antona Černigoj-a X
padalcu ter je bil Presotto spoznan krivim in	„ __	..
. -	a i_:	»» veselico 2o nvč. za osebo, sedeži prosti. žai obligatno govoranco. Čudno, da nam, ko
bil — upoštevaje razne olajšave — oosso-1	.	j i t i- j	i •
Na obilno udeležbo uljudno vabi	gorimo o Viljelmu, vedno uhaja spomin tja
ODBOR. v Rini, kjer ie nekdaj carjeval
ki
je on — ii pošte vaje razue olajšave jen na 10 kron glol>e t-r v povrnitev pravdnih stroškov, kar bo znašalo skupaj nad
, ,	Občni /l>or ^Bratovščine SV. Cirila ie bil tudi nekak Tausendkiinstler. Le škoda,
nO kron .	J
Obtoženi je prijavil utok, ki mu rtonese in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu* bo v	ker ni Nerona več mej živimi, da bi se z
še drugih nepotrebnih stroškov in vse to za : nedeljo, dne 5. maja ob 5. uri pop. v šoli	Viljelmom pozvala na kak interesanten
< Porco d. schiavo!» Ako bi jih oblasti vedno družUe sv- Ciriia iu Metoda pri Sv. Jakobu,	cmatch».
& taksirati tak... bi brikone kmalu izgi- Giuliani štev. 28. Priporoča se vsem	Italijanski kralj na evropskih dvorih,
nele take psovke! Koliko bi zaslužil šele — Utlom bratovščine, da pridejo na zborovanje.	Iz Rima javljajo, da italijanski kralj tekom
Letošnje zborovanje bo jako važno zaradi	prihodnjega leta obišče evropske dvore in si-
znanih dogodkov pri sv. Jakobu.
Vesti iz ostale Primorske.
p
duhovnik, ki ščave bruha iz ust ? !
Tožitelja je zastopal gospod dr. Slavik. Na posredovanje gospoda sodnika Zacaria za prijateljsko poravnavo je gospod dr. Slavik — v sporaztitnljenju s tožiteljem — izjavil, naj obtoženec poda primerno izjavo in plača 10 kron sodnih stroškov ! Ta pogoj je bil	x Sloveugko pevsko bralno
gotovo več nego skromen in spravljiv in ^en- dru4tvo ,Svoboda, pri sv. Antonu bo 'lar ga toženec glede izjave ni hotel sprejeti. Dostavimo naj še. da je bila vložena tožba -pisana v slovenskem jeziku, a za razpravo določeni sodnik — ni znal slovenski ! Dalje naj ^e pristavimo, da sta tožitelj in njega za--t"puik upala in skušala uničiti vso stvar s trditvijo, da se je ves ta dogodek vršil dne 13. januvarja. da je torej stvar |>o zakonu zastarela — kar se jima pa ni posrečilo!
Lipiški dogodek pred sodnijo. Naši •itatelji se IkkIo bržkone še spominjali onega d< irodka, ki se je bil dogodil minoie veliko-n-»čne praznike v Lipici, ko so namreč nekateri tržaški biciklisti zašli v Lipici med •redo kobil, katera >e je sp^ašila iu ki so zasramo-val; konjarja, ki jim je prepovedal voziti med kobilami, r- porco de ščavo. Radi tega so bili obsojeni t< ženi biciklisti in konjar vsaki na -O kron globe. Vsi se uložili utok. O razpravi spregovorimo nekoliko šc jutri.
Nairla mu rt \ če raj zjutraj je
cer: v Berolinu, Parizu, Petrogadu, Carigradu, Bruseiju in Bernu. Na Dunaj baje ne pojde, zato, ker cesar ni povr iil dunajskega obiska pok. kralju Umbertu.
pri sv
imelo svoj redni občni zbor dne 5- maja t. 1. ob 4. uri j»opoludne v društvenih prostorih s pledečiin dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. •">. Morebitni predlogi. G. Slobodna zabava.
X Bralno in pevsko društvo »Slavec* v Ricmanjih priredi dne 30. junija t. 1. veselico na planem s petjem, godbo deklamacijo, srečkanjem, igro in plesom. Vspored objavimo pravočastno.
Prosimo bližnja in okoličanska bratska nam društva, da to vzamejo na znanje.
O d b o r.
Vesti iz Kranjske.
* Redka plodov itos t. »Narod«
Llovdoveira kapitana.	por<»ča : V Gorenji Šiški pri posestniku Au-
na Llovdovem parnikn	tonu Susteršiču, po domače pri Kosu, sosedu
Aurora- poveljnik tega parnika, kap. Scarpa,	gostilne pri Pavšiču je imela krava v 15
'ae-ve-a:l. Prenesli so ga od tam v Llovdovo	mesecih šestero telet. Zadnji so bili pred 3
palačo, kjer mu je zdravnik, katerega so te-	tedni trije junčki, ki so zdravi in čvrsti,
let nično pozvali z zdravniške postaje, poma-	Prva tri teleta je z vrgla v 6 mesecih in so radi
gal k zavesti. Ko mu je nekoliko odleglo,	prezgodnjega poroda prišli na svet mrtvi,
povrnil --e je zopet na parnik, kamor ga je	Ljudstvo hodi z zanimanjem gledat to izredno
zvala služba. Tu pa je zopet pal v nezavest,	plodovito kravo in troje junčkov.
Telovadno društvo „Tržaški Sokol1,
vabi na
redni občni zbor,
ki bo
4. maja 1901. ob 872 zvečer
7 društveni telovadnici — (ulica Coroiieo št. 15.)
se sledečim dnevnim redom:
1.)	Pozdrav staroste.
2.)	Poročilo tajnika.
3.)	Poroc-ilo blagajnika.
4.)	Poročilo pregledovalcev računov.
5.)	Poročilo učitelja telovadbe.
B.) Razgovor o udeležbi na vseso-kolskeni sliodu Sokolov v Pra<ri. 7. Eventuelni predlogi.
Volitev novega obdora in pregledovalcev račuvov.
Trst, 20. aprila 1901.
Xa obilni vdeležbi vabi
Odbor.
^^	se nahaja	^^
S v Trstu, Via Piazza vecchia jj 5	(Rosario) št. 1.	||
(na desni struni cerkve sv. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker Je blago K H	lz prve roke.
xxxxxxxx»xx»xxxx
liluksaniler Levi linzil
1 m m
Prva in največja tovarna pohištva vseh rrst
T R S T
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea
S*
ZALOGE: Piazza Rosario št. 2
(Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naroćbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILDSTROVANJ CENIK ZASTONJ iN FKANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
Brzojavna poročila.
Predsednik države Čili odstopi.
VALPARAISO 1. (B) Predsednik čilski, Errazuriz, je odstopil iz zdravstvenih ozirov.
kašlju, grlobolu. hripavosti. katanu, upadanju glasu. itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v fckatljicah v Prendiuijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skafljica stane 60 stotink.
OBUVALA!
PEFI KRAŠEVEC
pri cerKvi S?. Petra (Pirna Rosario pol Ijiislto Sol«
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke PoStne naročbe 8e izvrše v tistem dnevu.
j	Odpošiljatev je poštnine prosta.	^
■	Prevzema vsako delo na debelo in drobno	P
H	ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in	j||
2	točnostjo po konkurenčnih cenah.	^
Q	Za mnogobrojne naročbe se priporoča	P
|	Josip StantiČ	i
^	čevlj. mojster	^
Dunajska filjalk*
▼loge na kipIM— 0 4%,;
posredovanj«, ^te)lh M vr»d manični etkompt, vtnkaArM^a ki racvlnkuliranje obligacij.
Mala znanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno inercijo pa se cena primerno zniža, Cgla**' za vse leto za enkrat na te<len stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zaloira likerjev \ sodeih in buteljkah.
Perhauc Jakob ^rir^
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Pekarne in sladeičarne.
H Qf I h IO I Pij47-Zetta Oiacomo št. 3 (Corso . OIIUI6I filijalka ulica Riborgo 15 ima vel ko pekarno in dadčkarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič ▼ kosih in v ikatljieah, finih biškotov, različnih li-keijev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak (lan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razpr*>dajo.
lol/ PorhoilP Ulica štadion ^t. 20, pe-rOlIldUO tarna in sladeičarna,,
»vež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vaprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Nepregorljive mrežiee.
Ifjl,^—	v Trstu. Piazza Negozianti St 1
» I Ivfc rnJm priporoča slavnemu občinstu
svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer.~
Kavarne.
priporoča svoji kavarn »Commercio« in >Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo-venski in mnogi drugi čacniki.
n n
Anton Šorli
Osrljc in drva.
v ulici dei Torro štev. 12
priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Muha Josip
izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega
Pohištvo.
Prva slovenska
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojue naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
_	priporoča svojo veliko prodajlnico
VlUVdlOl/ in izdelovmlnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča van Cink, ulica S. Daniele št. 2.
V najem
odda kakor letovišče hiša na deželi s tremi soba in i in knbinijo na svežem zraku in jako zdravem kraju. Vec se izve v ulici Pe tron i o Št. 1.
JU^^	Išče se
popolnoma iz vež ban
mesarski delavec
zmožen slovenskega jezika. Po p rasa naj st' i>ri uredništvu našega lista.
Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu da je otvoril v Via Scussa 1.
pstilno ::A11! antica citta flalmata"
s prodajo dalmatinskega vina iz samega grozdja po .'»♦> nvč. za družine po nvč. liter.
Naj me slavno občinstvo blagovoli obiskati a.i pa poslati jx» katerimikoli množino in prepričalo se lw>de, da je vse to res, kar zatrjuje podpisani t, j. da je njegovo vino pristno.
Kdor pije to vino, se mu ni treba bati glavolMila iu tudi ne bolezni v želodca marveč se niti zdravje utrdi, zadobi moč in tudi slast tlo jedi.
Spoštovanjem
Mate Kovače vic.
NI5. Na veči množine po posebnih cenah,
Osmica pri sv. Ivanu
(na Vrdeli)
Posestnim udova Frančiška Z v a b naznanja soseVmo svojim mnogim znancem v mestu, da v nedeljo odpre »osmico«, da potoci ves domači svoj, kakor znano izborni vinski pridelek.
ŽivnostenskA banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
01ftYniea t akcijah 20,000.006 K. Baierml zaklad nad 7,000.000 S*
Centrala v Pragi.
P«droinie« v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubloa^ Taboru, Benešavi, Iglavl, Moravski Ostravl.
Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos+: zatorej
naj se zahteva povsod le
KAVA DRUŽBE SV.C1RILA IN METODA V LJUBLJANI.
MAL P0L0ZI DAR DOMU NA ALTAR
ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V LJUBLJANI.
Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo.
Chief-Office: 48, Brixton-Road. London, SW.
fi. 2hierry-ja pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah.
Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Lekarnarja A. TMerry-ja tovarna v Pregradi pri Roptcn
(Rohitsch-Sauerbrunn).
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo varn. znamko, ki se nahaja na lončku.

Trst.
Trst.
Albert Brosch
— Via S. Anton io 5.
KoMar in izdelovalec kap
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.
I
m
i
Predobjava.
Častim si javiti slav. občinstvu, da otvorim dne 'i. maja
TRGOVINO Z MANUFAKTURNIM BLAGOM
v ulici Barrlera vecehia st. 2«.
tam, kjer je bila prodajalnica S a i z i n g e r j a. V zalogi bodem imel po pole a izbor predmetov za moške iu ženske, in sicer :
volnene snovi, bombažnate snovi, perkale. rigadine, zlate, srebrne in brokatne snovij. satin. oksfort. cefir i. t. d.
Perila.	Platenine.	Bombaževina.
^ . za moške in ženske, bele in barvane, vseh vrst in izbrane kakovosti. Spodnje OldjUC srajce, -spodnje hlače, nogavice, modrci, nadmodrci, manšete, ovratniki, kravate, roln-i. pletenine i. t. d-
Posebno pozornost bom obračal v to. da bode moja trgovina vedno dobro izbrana, da si 1 ioiii nabavljal vse predmete, ki jih bode slavno občinstvo želelo imeti in obljubujem take cene, da se mi ne bode bati konkurence. Nadejam ae podpore in beležim spoštovanjem
F. DOBAUSGHEK
TRST. — ulica Kariera t c c c h i a 27.
NB. (lovori se tudi slovensko.
TRST.
I
9
1
8
Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor Tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in Uelega lesa. A olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena
Pozor „Secession".
Kuhinjska posoda od sivega emaj-liranega železa, prekaša vse druge enake izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter je zelo po ceni in brez konkurence. Zaloga popolne kuhinjske oprave. Novost te vrste je patentovani stroj /Al kuhanje kave ali raja, ki deluje sam ; od sebe, ne da bi bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin
TRST — ulica Barriera vecchia "> — TRST
Važno oznanilo !
Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da s© VINA iz VISA, KA ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-Bterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, je gotov, »1h se v njem ne nahaja drugih snovij, nego
d:« je vino čisto in naravno, da ae sme z mirno vestjo dejati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijaki zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ki to čista iu imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajc Imeti najfinejša vina.
CENE:
istr-ki teran.....liter po 32 novč,
Viuo iz Kaštelov pri Splitu n 34 „ Fino vino iz Visa ... „ 34 „
Vino Opollo..... « 38 „
Belo vino iz Visa ... „ 40 „
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna št. t) (Dvorišče^
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje iu prevažanje pohištva
Rudolf Exner
Trst. -- Via S<jucro nuovo <.
Telefon 847.
Trst.
Trirovina z izirotovljcnimi oblekami.
O0|0B*irii l*onte della Fabbra št. 2, vogal Odidi 1111 - ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare št. 1. Zaloga izgotovljenih oblek z-i moške in dečke in sieer priporoča za binkoštne praznike in birmo: obleke za moške od gld »>..r>o do :>4. za dečke od gl- 4..">0 do 12. suknene jope v velikem izl»oru od gld- 3 do S. suknene hlače od gld. 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.."»o do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. H do 1H Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.i»«» do 1». od platna ali satena v raznih barvah od gld 1 do '). Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od inoleškina talodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2.
Lastna posebnost: črtane močne sraj;e za delavce gld. 1.20 Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah.
d vojno ralinovaneira romanskega in cesen-skega žvepla, angleška modra galica.
» AGRICOL« za uničevanje in rde so v na trtah, drevju in zelenja<li, elastični trakovi za cepljenje trt in mehi za žvepljanje ter gumijeve cevi. — Vdobiva se po eenah, <la se ni bati konkurence v mirodilnici
Emilijo Cnmar pot Friderika
ulica Belvedere 37, podružnica na Općinah 212
Telefon štv. 1083.
Velik izbor šip, žebljev, barv, mineralnih voda, esenc, čop i če v, mila, sveč, olja, firnežev, kemičnih izdelkov itd.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste -«e izvrši na najboljši način in |>o zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva j>o železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovćekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljat ve vsake vrste in kamor si bodi.
Gene zmerne.
Ivan Godina
klepar (limar)
Trst — ulica Scussa št. 1. — Trst.
izvršuje vsakovrstna dela za stavbe, /a rabo po morju, in pri obrtni j ali, tako nove kakor poprave bodisi iz jednostavneg^a ali dvostrokeg-a pleha, zinka, lamarina, medi bakra, pakfona itd.
I vršu je kopke in sisaljke po naročbi. Prodaja vsakovrstno posodo za kuhanje itd. Vse po najnižih cenah.