Številka 42 III. ieto PoSfnkna pHafana w giokovimk V Ljubljani, dne 20. oktobra 1921. irjatTiiram ■ mmmmsmmmaB — 1 ■—i aea mesm aas Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin. „NAS GLAS" izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100*— Polletna naročnina............K 50- — Četrtletna naročnina .... K 25'— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ■------po ceniku. =========== Uredništvo: Ljnbljana, Rimska cesta Štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno Iranki rane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Upravništvo: Na naročila brez. denarja se ne oziramo. Naročnina naj se j>o5ilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov Ir g gt. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Vsi na ki ga sklicujejo za petek, 21. t. m. v veliko dvorano hotela „UNION , ob pol 8. zv. Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev. /./ Zveza poštnih organizacij in Zveza jugoslovanskih ------------------------------ ; železničarjev. J. —š t Ustanovitev „Glavnega Saveza držav. službenika*4 in načrt nove službene pragmatike. Dnevi od 29. septembra do 2. oktobra 1921 ostanejo zapisani z zlatimi črka- i mi v analih pokreta in organizatorične sile jugoslovenskih državnih uslužbencev. Iz vse naše širne kraljevine so se te dni zbrali zastopniki pokrajinskih zvez in strokovnih organizacij v kraljevem Beogradu. Ne samo, da osnujejo osrednjo institucijo vseh državnih uslužbencev in pripomorejo vladi do skorajšnje udejstit-ve načrta službene pragmatike, marveč tudi, da enodušno manifestujejo za enotnost etičnega stremljenja na osnovi skupnih načel pod okriljem belega orla Ka-radjordjevičev. — Pred zborovanjem so se dne 30. septembra sestali predsedniki pokrajinskih zvez v hotelu „Triglav44, kjer se je ugotovilo načelno soglasje glede načrta službenega službene pragmatike. Na predlog predsednika naše O. Z. prot. Relsnerja se je sklenilo, da je treba pred vsem pri vladi izposlovati revizijo vseh uredb o draginjskih dokladah, kolikor se vsled svoje posebnosti ali netočne koncepcije ne skladajo s pravicami, pridobljenimi s službeno pragmatiku iz i. 1914. ali pa sicer ne odgovarjajo duhu današnjega časa. V drugi vrsti se je zlasti pre-tresavala možnost napredovanja v višjo kategorijo (čl. 13.—19. in 25 predloga) za tisi e uslužbence, ki bi te kategorije zbog svoje neustrezajoče šolske predizobraz-be po zakonu ne mogli doseči, so pa za višjo kategorijo s svojo posebno ambicijo in pojmovanjem dokazali popolno usposobljenost. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje penzijonistov. Ugotovila se je potreba, da se vsem dosedanjim vpokojencem odmerijo pokojnine tako, kakor da bi, bil ta zakonski načrt že za časa njihove vpokojitve v veljavi. Sorazmerno pa naj bi bili ti vpokojenci deležni tudi v bodoče avtomatičnim potom vsakega materialnega poboljška, ki bi bil priznan njihovim aktivnim tovarišem. — Zvečer ob 6. uri se je nato vršil skupni sestanek s srbskimi tovariši v kavarni „Moskva44. Predsednik „Saveza državnih činovnika i službenika za Srbiju, Crnu goru i Vojvodinu4* profesor Andonovič (Beograd) je pozdravil iz vseh treh delov naše države prispele delegate kar najpri-srčneje in naglašal v oduševljenih besedah svojo radost nad tern, da po ujedinjenju danes morda prvič sedita v beograjski prestolici z oficielno misijo poleg srbskega drž. činovnika njegova brata Hrvat in Slovenec. Z zadovoljstvom konstatira, da so se vse pokrajinske organizacije glede načrta službene pragmatike in potrebe ustanovitve Centralnega Saveza zložile, kar gotovo privede do tesnega medsebojnega delovanja drž. uslužbencev vseh treh plemen. Prof. Reisner se zahvali predsedniku za pozdrav. Vprašanje službene pragmatike je tem bolj pereče, ker je vlada za predložitev zakona že sama dala inicijativo s tem, da je postavila za proučitev končno redakcijo zakonskega načrta posebno državno komisijo. Težko pa bi prišlo do povsem zadovoljivega, zaključka, ako bi morale to delo prevzeti organizacije same. Saj je znano, da med pokrajinskimi zvezami ni one tvorne sile in potrebnega kontakta, ki bi takšno samo po sebi gotovo ne lahko nalogo izvršil. Zato tudi ena naših prvih zadač, da si ustanovimo Centralni LISTEK. DR FR Z. Kako sem jaz služil. (Dalje.) Na Žabjeku so poslovali tistikrat Štirje preiskovalni sodniki, na dva referenta za civilnopravne zadeve. Vsi ti so se mene in mojega kolege v najizdatnejši meri posluževali Zlasti pa sva opravljala uri vseli kazenskih za§lišavanjih posel aktuarja, zato, da ni bilo treba — diurni-sta plačevati! — Komaj sem stopil v pisarno. pa sem bil že klican. Ko sem opravil mri enem. me je klical drugi. Tako je -šlo dan na dan dopoldne in popoldne, razen tistikrat ko sem bil zapisnikar pri glavnih obravnavah. A tudi to je bilo zelo ^ogostoma. navadno po dvakrat na teden. ker st) tistikrat tudi zagreški zoper ?'akon o živalskih kugah spadali še pred deželno sodišče. Kar se tiče teh zadnjih, s* ie navadno v .enem poldnevu opravilo ! pr- .30—50 obravnav, a za vsak posame-I zen nrimerliai ie bilo treba napraviti po-; seben razpravni in posvetovalni zapisnik, i pa še razsodbt). Sicer je bilo vse to delo j precej mehanično, a vendar ie vzelo mnogo časa. Težje oa ie bilo sestaviti oba zapisnika in razsodbo v obravnavah, ki so še tikale pravih zločinov in navadno ie prišlo tedensko po troie do petero takih slučajev na me in seveda nič mani na mojega kolego. Skratka: že samo delo, ki so ga povzročale glavne obravnave, bi bilo zahtevalo sedem do osem ur časa na dan. A na to sploh ni bilo misliti, da bi bil le količkaj tega dela opravil v pisarni. Včasi sem šel precej po kosilu, čestokrat še pred eno uro zopet v urad. da bi delal kai zase. to sc pravi, da bi iz,de-laval obravnavo, pa je bil že tukai tisti na pol slepi sodni tajnik Bozhich. Vstopil se je med vrata in zaklical s tistim čudno sladkim glasom : »Kommen sie. kommen sie!« Ker njegov vid do mize ni segel, sem se mu včasih potaiil. Godrnjaje je | odšel. Zgodilo se je tudi. da sem se skril j pred njim na kraiu kamor človek na-j vadno jie hodi brez sile. T oda ubranil sem I se mu na ta način vselei le za malo časa. Čez nekaj minut ie bil zopet tukaj. In če | se mu nisem oglasil, ie prišel bliže in j vprašal: 'No, werden sie kommen, oder i verden sie nicht kommen?« — Tudi na ; vrata onega kraja, ki sem ga orei ome-! nil. ie prišel včasi razbijat. Nedvomno se je že pred mano nekdo posluževal istih zvijač, da je vse tako dobro pogodil, če oa me ic enkrat izvabil k sebi. sem bil kar dober za tri ure. A oredno je še on končal, je že hodil drug popraševat. kdaj bom mogel priti k njemu. * Tako ie mineval dan za dnem. Zapisnike o glavnih obravnavah in kazenske razsodbe, to vse sem moral sestavljati doma. Delal sem do polnoči, do ene in včasih tudi še deli... Da sem moral večkrat tudi k senatnim sejam, ie samo oo sebi umevno. Savez, ki bo kot vrhovna instanca vseh organizacij posredoval med vlado in celokupnim državnim uslužbenstvom. Do- i takne se tudi „Zveze nabavljalnih zadrug" ter obžaluje, da do danes še ni prišla do smotrenega delovanja, če tudi le- | že od državnih uslužbencev prispevani 1 milijoni že nad pol leta pri finančnem mi- : nistrstvu. Nabavljalne zadruge v provin- j ci bi že davno pričele poslovati, ako bi ; jim bil na razpolago potrebni obratni ka- j pital. Za to treba tudi to gospodarsko vprašanje, ki je za državne uslužbence vitalnega pomena, ne oziraje se na levo | ali desno, končno razčistiti. Prof. Ando-novič je izjavil, da postoje specielno gle- j de tega vprašanja še velike težkoče, ker j „Savez“ ne more priti do denarja, in da ; bo treba skupnega energičnega nastopa, j Govorila sta na to še prof. Katuarić za i Dalmacijo in gimn. ravnatelj Čnkovič za Hercegbosno. Naslednji dan v soboto, 1. oktobra t. 1., se je sestalo v dvorani občinskega odbora Beograd b7 delegatov iz vseh krajev naše države. Ob 9. uri so bili : zbrani predstavniki vseh pokrajinskih ! zvez in večjih strokovnih organizacij; poleg visokega uradnika v ministrstvu tudi — poslužitelj, ki je znal z isto vnemo j zastopati interese svoje skupine. Zboro- | vanja so se udeležili: „O. Z. javnih name- j ščencev in vpokojeneev za Slovenijo" po predsedniku prof. Reisnerju, II. podpredsedniku Cesniku, tajniku Bekšu in sedmorici zastopnikov drugih večjih strokovnih organizacij iz Slovenije, „Savez državnih namještenika za Dalmaciju" po predsedniku prof. Katunariču. tajniku Klinigerju in dveh članih odbora. „Savez državnih namještenika za Bosnu i Her- • cegovinu" je poslal na zborovanje pred- j sednika gimn. ravnatelja Čukovića in troje drugih članov upravnega odbora, „Savez drž. činovnika za Srbiju, Crnu goru i Vojvodinu" je zastopal predsednik — starina prof. Andonovič, podpredsednik dr. Jovanovič in ostali člani upravnega odbora, „Udruženje državnih činovnika za Vojvodinu" prof. dr. Gančevič in direktor finan. okr vlasti iz Novega Sada dr. Vaša Matič, „Udruženje poreskih činovnika" predsednik Radivojevič s par drugimi odborniki, „Udruženje monopolskih činovnika predsednik Gjorgjevič in nekaj drugih odbornikov. „Udruženje penzionera" je bilo zastopano po predsedniku Saviču, „Udruženje služitelja" pa po predsedniku Karaliču in treh drugih odbornikih. Za „Savez javnih namještenika za Hrvatsku i Slavoniju", ki šteje nad 15.000 članov, so prišli na zborovanje predsednik dr. Benkovič, podpredsednik Najhujšo tako sejo sem imel na starega leta dan 18SI. Pravzaprav nisem bil laz na vrsti, ampak tedanji avskultant in poznejši višii svetnik k. Prijatelja sva si bila in sva si še, zato mu od srca želim, da mu Bog poplača vse po zasluženju. On ie menda določal turnus, po katerem ie imel oriti kdo na vrsto, pa ie tako dolgo vil in obračal, da se ie krog tistih, ki so opravljali pri senatnih seiah zanisni-kiirski posel, zasukal tako. da sem moral na Silvestrovo iaz k seji. Seveda, jaz tistikrat niti slutil nisem, kai me čaka. Spoznanje mi ie prišlo šele med sejo. Začeli smo ob 8. zjutraj in sedeli vzdržema do polu dveh. potem prekinili za dobro uro. p a zopet nadaljevali, in sicer do ene ponolunoči. Jaz sem sedel ob sirani nri oknu in napenjal ušesa, da nebi česa preslišal in da bi sklepe pravilno zapisavaL To pa je bilo zelo težko, kajti govorilo se ie vse vnrek in včasi ie bile skoraj nemogoče doznati, kai ie obveljalo in kai ni obveljalo. (Dalje prih.) prof. Jiroušek ter odborniki FelHnger. Dimac Knežević. Perkovič in Bornemis-sa. Vrhtega je bilo navzočih mnogo odposlancev takozvanih mesnih (krajevnih) organizacij iz Srbije in Črne gore, ki so včlanjene v beograjskem Savezu. Z gotovostjo torej lahko trdimo, da je poslalo na kongres svoje zastopnike celokupno državno nameščenstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kmalu po 9. uri pozdravi delegate predsednik Saveza za Srbijo prof. Andonovič. Zbrali smo se, — pravi da združimo v dosego skupnih ciljev vse svoje sile v jedno organizacijo, ki bo tem jačja, ako jo bo krepila bratska sloga. Razpravljati pa nam je tudi o načrtu zakona, ki je ž njim tesno spojena naša usoda, in ki ga hoče vlada po izjavah dobro informiranih merodajnih oseb sporedno z budgetnim zakonom za leto 1922 vzeti v razpravo. Prišel je čas, da udejstvujemo svoje zahteve po pravilni rešitvi našega službenega razmerja do države in da tako v čvrsti skupnosti postavimo temelj boljši bodočnosti. Rešitev našega vprašanja je v naših lastnih rokah in ni daleč, ako bomo nastopili složno in edinstveno. Besede predsednikove so izzvale pri vseh navzočih bunio pritrjevanje in odobravanje. Po izboru dveh zapisnikarjev in overovatelje zapisnika za predsed-mka zborovanja ie bil izvoljen otvorite!] zborovanja — ie bil določen sledeči dnevni red: 1. Ustanovitev Centralnega Saveza za vso kraljevino, 2. pretres o načrtu zakona za državne uradnike, poduradnike in sluge ter 3. slučajnosti. Pri prvi točki dnevnega reda so nastale težkoče, ker bratje Hrvati iz Zagreba za ustanovitev Saveza oziroma za ugotovitev baze in načina, v kakšnem zastopstvenem razmerju naj se Savez z ozirom na jakost posameznih pokrajinskih zvez ustanovi, niso imeli prostih rok, marveč jim je upravni odbor njihove Zveze začrtal natančno določene smernice. Zahtevali so, da se osnutek Saveza odloži, dokler niso točno določeni vsi pogoji za sporazum, kako naj se Savez ustanovi. Treba torej staviti na dnevni red kot prvo točko službeno pragmatiki) in šele potem preiti na vprašanje C. S. Vsi drugi delegati niso bili teh misli, držeč se edino pravega načela izrazito sklenjene skupnosti tako v stvarnem kot v formalnem oziru, ker je potrebno, da nastopijo baš v trenotku, ki dovede na razpravo službeno pragmatiki), vsi državni uradniki, poduradniki in sluge kot en mož. Zlasti živo je to stališče zagovarjal prof. Katunarič (Split). Treba je z ustanovitvijo C. S. osvedočiti našim danes še podjarmljenim bratom, da nas druži jedna misel in da imamo pred seboj skupni cilj. Skupni nastop je mogoč samo tedaj, ako imamo skupno organizacijo, ki ima vse dolžnosti in pravice, da se poteza za interese drž. uslužbencev vse kraljevine. Po daljši živahni debati je to načelo tudi prodrlo in izvolil se je petčlanski odbor, da predela po prof. Katunariču za C. S. pripravljena pravila. V debato je z vso vnemo posegel predsednik Saveza za Hrvatsku i Slavoniju dr. Benkovič in izjavil, da načeloma pristane na ustanovitev C. S., vendar pa na osnovi popolne enakopravnosti sedanjih pokrajinskih zvez Meritorno odločitev za pristop S. J. N. za Hrvatsku i Slavoniju v novo osrednjo organizacijo (Centralni Savez) pa prepušča skupščini delegatov v Zagrebu, ki se skliče, čim bodo znana pravila in pogoji ustanovitve C. S. Ta izjava ni ravno pomirljivo učinkovala na splošni potek razprave, ker je bilo doznati, da jo Srbi smatrajo za nekako obstrukcijo, ki hoče ustanovitev C. S. samo zavleči. (Nadaljevanje sledi.) Si že pridobil novega naročnika? Shod državnih nameščencev v Celju. Stalno naraščajoča draginja ie bila povod da so se 1!. t. m. na klic pripravljalnega odbora zbrali javni uslužbenci v Celju v ogromnem številu v veliki dvorani Narodnega doma«, ki je bila z galerijo vred natlačeno polna. Predsedoval ie zborovanju gimnazijski ravnatelj g. I e r š i n o v i č. O položaju državnih uslužbencev ie poročal okrajni komisar gospod dr. B r u n č k o. 0 vladni naredbi glede ukinjenja draginj-skih doklad onim državnim uslužbencem, ki prekoračijo 6 mesecev bolniškega do-pnsta ter o bolniškem zavarovanju drž. uslužbencev ie razpravljal fin. svetnik Sedlar. Končno ie o Glavnem Savezu uradniških potrošačkih zadruga ter o potrebi njega reorganizacije poročal ravna-teli g .1 c r š i n o v i č. V debati se je oglasil v imenu Zveze jugoslovanskih železničarjev gospod Z a b k a r . ki se je pridružil v sam izvajanjem in resolucijam, ter profesor g. M r a v 1 j a k. Soglasno £>o bile sprejete k navedenim poročilom od referentov stavljene naslednje resolucije: I. O draginji in plačali dr/aviiih nameščencev t 1. Državni uradniki vseli strok, zbrani dne H. oktobra 1921 na stanovskem zborovanju v Celju, poživljamo vlado in merodajne činitelje z ozirom na katastro- 1 dno naraščanje cen v zadnjih mesecih, p; i katerem so se cene najvažnejših živ-Ijenskih potrebščin mestoma zvišale za 100—200%. da uporabijo vse zakonito pripustile mere. da se kurz našega dinarja zviša ter s tem v zvezi cene živ-lienskih potrebščin stabilizirajo. 2. Ker pa so vkljub temu. da so se življenski stroški že pred meseci brez naše krivde skoro podvojili, naši prejemki ostali nri nezmanjšanih delovnih urah isti s čimer smo resno ogroženi v naši eksistenci — zahtevamo, da se naši prejemki (plače in druge pristojbine) nemudoma spravijo v sklad s splošnimi cenami živežnih potrebščin ter se takoj izdatno povišajo 3. Ker se danes edino plače oficirjev še najbolj približujejo eksistenčnemu mj' ni mu. zahtevamo da se vsem kategorijam državnih uslužbencev plače enotno urede na podlagi oficirskih plačilnih stopinj. 4. Vsako zapostavljanje posamezrun sii'ok uradmištva pri določitvi višine l>re' iemkov nai se takoj odpravi, ker je kvarili vo ugledu iFadništva in popolnoma neutemeljeno. 5. Dokler se prejemki definitivno ne urede, nai sc vsem državnim uslužbencem izplača za čas. odkar so cene življe n sk ih potrebščin narasle, to ie vsaj za .ri mesece nazaj, nabavni prispevek P° mesečno 2000 kron. oziraje.se pri te,T,.!!g potrebo onih panug uradništva. ki so bh Jcsedai slabše plačane kot ostale. Vla obenenj prosimo, nai nam iz državnih v lenosestev (Bel.ie itd.) za naše potrosat-zadruge preskrbi življenske potorebs (moko mast. sladkor itd.) po izdatno /anih cenah. t). Ker cene živtienskih potrebščin v j Celju oresegaio cene v Mariboru ip Ljub- j ljuni. vkljub temu pa je Celje v UL, Ma- j ribor in Ljubljana pa v II. plačilnem raz- I redu. naj se to protislovje nemudoma po- i tuavi in se za Celje določi II. plačilni razred. II. Proti nečloveški naredbi glede bolni- | ških dopustov. Za zasieuranje brezplačne bolniške oskrbe v bolnicah. L Glasom uredbe Generalne direk-cue državnega računovodstva z dne 4. avgusta 1921 D. R. br. 90.844 je gospod finančni minister z odlokom od 18. julija j 1921. D. R. br. 80.000 odredil, da se vsem državnim uslužbencem, ki so radi bolezni I več kakor b mesecev na dopustu, odte- l gnejo vse draginjske doklade, in sicer j uslužbencu samemu kakor tudi vsem nje- ' g ovim rodbinskim članom. Javni nameščenci nujno prosijo: visoka vlada naj nemudoma i'kine zgoraj citirano naredbo, kajti ukinjenje draginj-skih doklad bi popolnoma onemogočilo že itak bednemu uslužbencu vsako nadaljno lečenje in katastrofalne posledice za njega in njegovo rodbino bi bile brez dvoma neizogibne. 2. V nadomestilo socijalnoga zavaro- j vama (nezgodnega in posebno bolniške- : ga) nai se zasigura da bodo državni na- ! meščerici ter člani njihovih rodbin v slu- ; čan> bolezni imeli brezplačno bolniško j oskrbo v bolnicah (11. razred) ter državnih kopališč. HI. Za reorganizacijo Glavnega Saveza potrošačkih zadrug L »Glavni Save/, potrošačkih zadrug« v Beogradu se poziva, da daje ali direktno ali potom pokrajinskih Savezov poedinim zadrugam v razmerju s številom članov z.a člane do 500 D. potrebni obratni kredit brezplačno ali kvečjemu na 1% obresti. 2. Za olajšanje poslovanja nai se sestavijo v posameznih pokrajinah »Podsa-.veizi«, ki nai bodo finančne, blagovne in organizatorične centrale za svoi delokrog. 3. »Glavni Savez« nai za prevoz blaga čimprei izposluje znižane tarife na državnih in južni železnici. Istotako se naj oprosti carine ona roba. ki jo nabavljajo zadruge za svoje člane. Kako nam dohodki rastejo. S I. oktobrom leta 1920 so bile dr-čavnim uslužbencem hi njih rodbinam priznane draginjske doklade. Pokrajinska vlada je takrat odredila. I da tudi otrokom, ki se uče obrti itd. in j nimajo drugega kakor prehrano pri moj- j stru pripada draginjska doklada. In glei cene se začno dvigati, tako da so jjo meseca januarja poskočile za I vse potrebščine za približno 50%. Ta- j krat ie izdala direkcija državnega računovodstva v Beogradu šele navodila sdede že oktobra (pravše septembra) j Priznanih draginjskib doklad, in sicer | nied drugim, da otrokom, ki imajo dohodke. ki presezajo znesek draginjske doklade, ne pripada draginjska doklada. Nato se ic pričela cenitev prehrane jnrpk ki se uče in imajo tam prosto pre-: županstva so poročala, da ie pte-. vredna 14. 15. 16. 17 K dnevno, ti ^ski presezajo torei draginisko dokla-~~ odtegnila se ie torei draginjska doli aka Vsem otrokom, ki se uče in imajo renrano. Pa ne samo od takrat naprej. posežejo tudi nazaj do L oktobra 1920 | ter se od takrat odtegnejo tudi za nazaj : draginjske doklade ki so jim vendar po : obstoiečili predpisih pripadale in so sc j iim torej izplačale. Tako torei rastejo do- ■ hodki tem otrokom, nimajo pa ničesa1' več kakor prehrano, ki so k> imeli poprej. Tako se dela z državnimi uslužbenci. ’Jokiler ie draginja še manjša, se iim da draginjska doklada, ko pa ie draginja večja, se Um vzame še tisto, tako da mora postati revež nad največiimi reveži. Spominjam se pogovora s kolegom. | ki ima štiri otroke: seveda dokler so bili ' še manjši, takrat se ni nihče oziral, da bi kdo. ki ima otroke, več dobival, kakor drugi, ki jih ni imel; bil ie torej že ta- j krat akoravno so bili boljši časi. v stiski, sedai pa. ko so z otroki večji in večji stroški ne dobi spet ničesar zapie. — Ti ; imajo torei samo dolžnosti, pa