GLEDALIŠKI ABONMA
E. Flisar: NORA NORA PG Kranj. tragikomedija
J P. Molière: SCAPINOVE ZVIJAČE
SNG Drama Ljubljana, komedija
K. Ludwig. TI NORI TENORJI
SNG Drama Maribor, komedija
Sofokles: KRALJ OJDIPUS.
Gledališče Koper in PG Kranj, tragedija
I. Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI,
SNG Nova Gorica, drama
M. Gavran: VSE O ŽENSKAH,
Meslno gledališče ljubljansko, komedija
JUVAVUM BRASS QUINTET
Horsl Hofer, Erik Kern. August Posch, Boštjan Lipovšek, Dušan Kranjc
DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTNJAK Ma vir
GODALNI KVARTET TARTINI
Milan Kolbl, Romeo Drucker, Aleksandar Milošev, Miloš Mlejnik
KOMORNI ZBOR AVE
dirigent Andraz Hauptman
SOLISTI PIRANESI
umetniški vodja Primož Novšak
SIMFONIĆNI ORKESTER DOMŽALE • KAMNIK
dirigent Simon Dvoršak
Vpis poteka od 15. do 28. septembra.
INFORMACIJE
Ljubljanska 61, Domžale tel : 722 50 50, mail: info@kd-domzale.si spiel: www.kd-domzale.si
0
Kulturni dom Franca Bernik,
Dominie
il
tudentski
ervis
®
Domžale, Ljubljanska c. 70, 031/841 841
Prinesi novo potrdilo 0 šolanju,
izberi uporabno dařilo - v naši poslovalnici!
Veliko število raznolikih prostih del!
j
VRTNARSTVO GAŠPERLIN

Moste 99 pri Komendi 1218 Komenda Tel.: 01/834-35-87
UGODNA JESENSKA PONUMAt
O ffîpfèi	--
m
Vakuumska	terapija
Za lepo postavo in kožo, za vaše zdravje in počutje.
1
Nacrtno zmanjšanje maščob na problematičnih mestih.
Ali se želile znebiti:
-	celulita
-	centimetrov in
-	kilogramov?
1 SPXI

Za brezplačno testiranje pokličite na tel.: 041/538.514 Hypoxi studio Ljubljanska 13 g, Trzin www.deval.si

rokah imate prvi jesenski Odsev in upam, da boste v njem našli kaj zanimivega branja, čeprav ste v teh dneh verjetno zelo obremenjeni z drugimi opravili - pripravljanjem ozimnice in kurjave, pos-pravljanjem pridelkov z vrta ali s čim drugim. Predlagam, da najprcj pospravite pridel-ke, saj s tem letos ne kaže od-lašati. Spet so namreč na delu vandali.
Nekateri Trzinci mi očitajo, da so moji uvodniki preveč splošni oziroma premalo »trzinski«. No, tokratni bo še kako »trzinski«, saj se bom v njem loti! zelo aktualnega problema - vandalizma. Poleti so se - kot je verjetno že vsem znano - neznanci znesli nad mladim drevjem ob sprehajalni poti ob Pšati, posledice njihovih dejanj pa si lahko ogledate na naslovnici. Policija storilcev še ni odkrila, vendar upam, da
ODSEV
glasilo ObČine Trzin
Glavni in odgovorni urednik:
Zoran Jereb
Tehnično urejanje in tisk:
Tiskarna Ravnikar, Domžale
Trženje: Jožica Valenčak
Lektoriranje
(razen Uradnega vesMika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Elektronski naslov: zoran.jereb@siol.net
Telefon:
01 831 00 69 in 040 835 356
Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408- 4902
jih bo in da jih bo skupaj z Občino znala tudi ustrezno kaznovati. Recimo s kakšnim umazanim ali napornim javnim delom (na primer jesenskim Čišćenjem in grabljenjem zelenih površin, morda bi za te »junake« pripravili tudi kakšno izredno čistilno akcijo ali kaj podobnega...). Pa tudi z njiho-vimi starši bi se kazalo pogovoriti in jih opozoriti, naj imajo svoje mladoletnike bolj trdno na vajetih. Nenazadnje od vandalizma do kriminala in naprej do drog niso posebej velike »razdalje«...
Koga moli mlado drevje?
Takšno nasilje je izraz najglobljega primitivizma. Tišti, ki so to dejanje zagrešili, naj sami pri sebi malo razmislijo o tem, kaj jih je v to dejanje sploh vodilo. Dom-nevam, daje to izraz nezadovoljstva ali uporništva, ni pa mi jasno, proti čemu se upirajo oziroma s čim niso zadovoljni. Nenazadnje življenje v Trzinu le ni tako težko ali neperspektivno, da bi mladi lahko na ta način opozarjati na svoje težave. Občina Trzin v zdrav razvoj mladih vlaga zelo veliko (pravzaprav več, kot biji bilo treba) in jim zagotavlja dovolj raznolikih možnosti za to, da lahko zadovoljujejo svoje interese ter odkrivajo in razvijajo na-darjenosti. Številne druge občine mladim tega ne morejo nuditi, saj se spopadajo z veliko težjimi, včasih celo eksistencialnimi problemi (obnovo ali celo gradnjo vodovo-dov ali cest...). Nad tem naj se torej zami-slijo tišti, ki zvečer ali ponoči nimajo početi drugega, kot da gredo lomit drevje... Kaj pa starši, kje je tu njihova vloga? Zakaj tako zdolgočasenih otrok preprosto ne spodijo v posteljo? Otroci, stari dva-najst let (kolikor jih imajo menda nekateri izmed tistih, ki občini povzročajo škodo), se ponoči pač ne morejo sami klatiti nao-krog. Dokler otrok ne doseže in dokaže primerne zrelosti, potřebuje nadzor star-šev, pa naj bodo ti še tako zaposleni in obremenjeni z delom. Bremena in odgovornosti za vzgojo in socializacijo otroka pač ni mogoče prepuščati šoli in drugim institucijam. Če se to vendarle zgodi, otroka hitro »posvoji« ulica... A o tem kdaj drugič, s kakšnim strokovnjakom.
Trzinskim osnovnošolcem želim uspešen začetek novega šo/skega leta. Še posebej to velja za vse prvošolke in prvošolce. Upam, da bodo navdušenje nad šo/o ohrani/i čim dlje.
Sicer pa vam želim, da vam jesen obilno obrodi in da bi bila z lepim vremenom malo bolj radodarna, kot je bilo poletje!
Zoran Jereb, glavni in odgovorni urednik
Jesensko zbiranje in odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Trzin 26. oktobra 2005 opravljalo jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjivanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan odvoza do 6. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Tudi nevarne odpadke borno v občini Trzin zbirali in odvažali v sredo. 26. oktobra 2005, le da bo to potěkalo od 15.30 do 17.00 na dvorišču Občine Trzin, od 17.30 do 19.00 ure pa na parkirišću pred trgovino Mercator.
Več o odvozih pa si preberite na str 13 te številke Odseva.

ž		
u	' f'B i	
p		
A		
N		
0		
V	K 0 T 1 C E K	
v-7 no najpomembnejših vprašanj, s ka-terim se v Sloveniji, odkar smo neodvisni, ukvarjajo številni publicisti, tudi filozofi, novinarji in, seveda, politiki, je vprašanje pravne države. Gre za vprašan-je, ali Slovenija (že) je pravna država ali ne. To je še posebej pomembno, saj je pravna država eden od neizogibnih pogo-jev ne Ie za to, da državi priznamo demokratičnost, ternveč tudi za delovanje liberalne ali neoliberalne družbe, kakršno si na Slovenskem želi vzpostaviti većinski del politike, četudi se ta večina hkrati v skladu z izročilom in izkušnjo socializma ves čas izreka tudi za bolj ali manj sociálno državo. Pravna država je, kot rečeno, nujni pogoj, da liberalna družba, ki temelji na svobodi (in pravicah) posameznika, še deluje kot družba z zadostno stopnjo varnosti, saj drugače pride do anarhije, uveljavljanja na način pravice močnejšega in naposled lahko celo do razpada družbe oziroma države. Pravna država pa seveda ne pomeni Ie vladavine prava, ternveč tudi enakost vseh državljanov pred zakonom in uravnoteženost med t.i. pozitivno in negativno svobodo oziroma jasno ureditcv, kaj smem, da bi uveljavil svoje pravice, interese ter koristi, in česa ne smem, da ne bi prizadel pravic, interesov in koristi drugih, ki so enakovredni mojim.
Pravna država ima seveda svoje polje uveljavljanja tudi na ravni lokalnih skup-nosti, o čemer sem v Odsevu že pisal. Pri čemer sem omenjal tudi to, daje ravno župan po pristojnostih in nalogah, ki mu jih nalagajo Zakon o lokalni samoupravi in še nekateri zakoni, neke vrste varuh pravne države na ravni občine. Županu je naložena pomembna, četudi včasih težka odgovornost za zakonitost ravnanja ob-činskih organov in, hočeš nočeš, tudi za preprečevanje nezakonitega ravnanja drugih na območju občine. Predvsem za preprečevanje ravnanja, ki bi ogrožalo temeljne predpostavke pravne države in s tem tudi demokracije: enakost in enako-pravnost vseh občanov, enakopravnost
njihove svobodě in njihovih pravic, interesov in koristi in še posebej za preprečevanje nezakonitih ravnanj posameznikov ali skupin, ki bi morda prizadela zakonite pravice in koristi drugih občanov.
Čemu ta suhoparni uvod?
V zadnjem času se v Trzinu pogosto srečujc-mo s pojavom črnih gradenj in izigravanja novega zakona o graditvi objektov, ki je bil očitno napisan za okolja z višjo stopnjo pravne kulture in višjo stopnjo medčloveške ali, recimo tudi, sosedske strpnosti in obzirnosti. Kar vrstijo se primeri nadzidav (z dodatnimi nadstropji v obliki mansard), prezidav dru-žinskih hiš v večstanovanjske hiše, spremin-janja poslovnih stavb v večstanovanjske hiše, gradenj veliko višjih in večjih objektov, kot jih dovoljujejo veljavni prostorsko izvedbeni akti in podobni. Na to nas opozarjajo komunalni nadzornik in številni občani, ki se boji-jo pretirane obremenitve prostora v svoji okolici ali pa jih moti neskladnost objektov z okolico. Občina je v takih primerih dolžna obvestiti pristojno inšpekcijo, velikokrat pa to storijo že prizadeti občani sami in potem se začnejo zapleti. V posmeh pravni državi včasih celo inšpektorji ne ravnaj o tako od-ločno, kot bi morali, ali pa celo predlagajo kršiteljem predpisov, naj se skušajo »pogoditi« z občinskimi oblastmi, naj ne vztrajajo pri oceni, da gre za nedovoljene posege. Večkrat se Ijudje, ki so odgovorni za nedovoljene gradnje, sklicujejo na domnevno napačne raziage zakonov ali celo postanejo napadalni, češ da občina ovira njihovo podjetnost, ogroža njihove interese in pravice, se po nepot-
Telefonske številke Občine Trzin so: 01/564 45 43,01/564 45 44, 01/564 45 49 in 01/564 45 50
Številka faksa je: 01/564 17 72
Uradne ure: ponedeljek od 8.00 do 14.00, sreda	od 8.00 do 13.00
in od 14.00 do 18.00 petek od 8.00 do 13.00
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: http://www.trzin.si/
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin
so vam na voljo tudi v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30.
rebnem vtika v stvari, ki seje ne tičejo, češ da se sosedje strinjajo s tem, kar oni počnejo ipd. Celo to je bilo že slišati, da je vodstvo Občine Trzin proti podjetništ-vu, ali da po nepotrebnem delà težave Iju-dem, ki imajo vendarle pravico kaj zaslužiti. Zato je prav, če se vsi skupaj vpraša-mo, kaj pravzaprav pomeni in kakšne bodo posledice, če se nekdo loti prezida-ve, recimo, doslej enodružinske hiše na parceli v velikosti 600 m2, v tristanovanj-sko ali celo štiristanovanjsko hišo. Seveda na črno, saj v naselju Mlake veljavni prostorsko izvedbeni akti tega ne omogo-čajo. To pomeni, da bo komunalno infrastrukturo, zgrajeno s sredstvi tistih, ki tu že živijo, v prihodnje obremenjevalo ne več troje ali četvero ljudi, ternveč dva-najst ali morda petnajst. Nadalje, da bo prej ko slej pri isti hiši namesto dosedanjih dveh, šest ali celo osem avtomobilov, prostora za parkiranje pa nič več kot doslej. To pomeni tudi to, da bo električne vode obremenjevalo precej več priključkov, in če se nas bo za takšno ravnanje odločilo še nekaj, bo potreben nov transformator itd. itd. In potem reče podjetni graditelj: »Pa še vi naredite tako kot jaz!« In zdaj pomislimo, kako bi bilo, če bi se nas, denimo, polovica odločila za takšno ravnanje. Koliko več bi bilo v Trzinu avtomobilov brez parkirišč? Potrebno bi bilo zgraditi dodatni vodovod, dodatni sistem kanalizacije, predvsem pa bi to povzročilo tudi hude nestrpnosti in morda celo prepire in spopade, saj bi se nas enostavno preveč gnetlo na enakeni tes-nem prostoru. Trzin bi izgubil kakovost, ki jo zdaj še ima in za katero si prizadc-vamo.
Zaradi vsega tega je potrebno ravnati in razmišljati skladno z načeli pravne države, in ne samo to, tudi strpno in obzirno ter upoštevati potrebe in interese drugih in ne samo na silo uveljavljati lastne koristi. Vednoje potrebno gledati celoto in videti tudi potrebe in želje drugih, npr. mladih po igriščih, športnih objektih in tudi prostorih za shajanje. In obratno: trebaje razumeti tudi potrebo po mirnih kotičkih, varnih sprehajališčih in predvsem po tem, da vsakdo od nas potřebuje svoj življenjski prostor in ne nasedati domnevnim podjetnikom, ki, recimo, na silo in na hitro, da jih inšpektorji ne bi utegnili ustaviti, predelajo družinsko hišo v mali blokec, stlačijo vanj tri, štiri družine, ki so pač bile v stiski, in jih prepustijo usodi, saj ti Ijudje potem niti ne morejo urediti svojih lastniških razmerij ali še česa bolj pomembnega.
Tone Peršak
Redni pogovor z županom
Vandalizma ne bomo zatrli, če se z njim ne bomo spopadli pri koreninah
V septembrskem pogovoru sva z županom Antonom Peršakom največ pozornosti posvetila vandalizmu in medobčinskim oziroma regijskim projektom, kakršen je denimo prenova Ijubljanskega mestnega in pri-mestnega potniškega prometa. Tega projekta se regija sicer še ni res-no lotila, vendar je prav, da je z njim javnost dobro seznanjena. Govorila pa sva tudi o vandalizmu, ki se je med počitnicami spet pojavil v Trzinu, tokrat pa so bila tarča mlada drevesa ob sprehajalni poti ob Pšati. Čeprav tudi škoda na drevesih ni zanemarljiva, so še veliko bolj zaskrbljujoči vzroki, ki že dvanajst let stare otroke vodijo v tako ne-sprejemljivo vedenje. »Veliko odgovornosti za to pa nosijo tudi starši, ki svojim otrokom ne dajejo pravega zgleda,« je prepričan župan.
Katerih večjih oziroma pomemb-nejših projektov se bo občina Trzin do konca letošnjega leta še lotila?
No, najvećji letošnji projekt naše občine bo v času, ko bodo občani to brali, že zaključen - vsaj upani tako. Gre za projekt, o katerem je bilo že veliko povedanega -obnovo in modernizacijo šolske kuhinje. S tem projektom, ki je vreden 77 milijo-nov tolarjev, se za določen čas zaključu-jejo naše naložbe v obnovo in povećanje OŠ Trzin, ki smo ji doslej zgradili že tri prizidke (dva z učilnicami in telovadni-co). Do zamude pri izvedbi del je prišlo zaradi manjšega zapleta (revizije) pri izboru dobavitclja opreme kuhinje. Čeprav je bila zahteva po reviziji neutemeljena, seje obnova kuhinje zavlekla za en mesec. Druga večja investicija - zamenjava večinc oken na stavbi vrtca v Mlakah -paje že zaključena. Za to investicijo smo se odločili, ker seje izkazalo, da stavba ni tako dotrajana, kot so pokazale prvotne ocene. V lanski študiji je bilo namreč ugotovljeno, da stavba svojo funkcijo na ustreznem nivoju lahko opravlja vsaj še osem do deset let. Tretja letošnja investicija pa se nanaša na nekaj ulic (Kmetiče-vo in stranski krak Mengeške), vendar se geodetski postopki in pridobivanje potrebnih zemljišč odvija precej počasi.
Priprava regionalnega razvojnega programa (RRP) naše regije je že v polnem teku, saj potekajo že števil-ne aktivnosti na to temo. Kako ocenjujete dosedanje priprave tega dokumenta - imate na novi program že kakšne pripombe? O pripravi novega RRP malo težje govorim, ker pri njegovem nastajanju tudi
sam aktivno sodelujem. Naša občina je tako kot že pri pripravi prejšnjega RRP, tudi pri nastajanju novega zelo aktivna. Razlog za tolikšno aktivnost je predvsem en projekt -ureditev mestnega in primestnega potniškega prometa, ki ni zgolj regijskega, ampak tudi državnega pomena. Koncept »Tram - train« seje izkazal za najustreznejšo, vendar tudi izjemno drago rešitev, saj je vrednost projekta ocenjena na več deset milijard tolarjev. Tolikšnega vložka regija brez pomoči države in drugih (tudi evropskih) partnerjev ne bo zmogla, zato je z njim že seznanila EU, Evropsko investicijsko banko (E1B) in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD). Vsi ti partnerji so za ta projekt že pokazali zanimanje, predstavniki obeh bank pa so bili že tudi v Ljubljani. Zataknilo pa seje pri slovenski politiki. Koalicija v MOL si namreč v ta projekt ne upa ugrizniti, ker se boji posle-dic (rušenja določenih hiš, začasnih kaotičnih razmer v městu in še česa), zato bi se morale o tem projektu dogovoriti stranke na
Župan Amon Peršak: » Vandalizma se bo treba lotiti na začetku - pri vzrokih. Te pa je treba iskali v nas samih in v naši vzgoji otrok. Prepričan sem, da si otroci svoj odnos do javne laslnine oblikujejo na osnovi tislega, ki ga vidijo in s Ušij o pri starš ih...«
državni ravni. Dokler soglasja ne bodo dosegle, se v tej smeri ne bo zgodilo nič. Vse, kar se sedaj dogaja s tem projektom, je zgolj tiščanje glave v pesek, razne parcialne rešitve pa prometno stanje v prestolnici običajno samo še poslabšajo Zato je ena ključnih nalog novega RRP v tem, da ga zožimo na štiri, pet ključnih projektov, ki so za regijo najpomembnej-ši, vse ostale projekte, ki zadevajo po nekaj občin, pa prepustimo občinam samim. Tudi raznih teoretičnih projektov ne bi smeli tlačiti v RRP, saj se mora z njimi ukvarjati država.
Toda v ljubljanskem mestnem svetu sedijo tudi številni poslanci iz parlamenta - kako to, da tega problema še niso přinesli v parlamentarne klopi?
Delo drugih občin sicer nerad komentiram, vseeno pa menim, daje pri nas država šc vedno talka strankarskih razprtij in njihove nesposobnosti za sodelovanje. Naša demokracija je še zelo mlada, zato stranke nanjo še vedno gledajo precej enostransko - kot na boj za oblast, kar se trenutno dobro vidi tudi na državni ravni. V državah z daljšo demokratično tradicijo stranke o najpomembnejših projektih vedno dosežejo konsenz.
Kdaj torej pričakujete, da se bo projekt prenove Ijubljanskega mestnega in primestnega potniškega prometa vendarle začel izvaja-ti? Bodo po vašem mnenju do konca leta 2013, ko se izteče naslednja finančna perspektiva, že vidni kakšni rezultati? Upam, da se bo dotlej vse skupaj vsaj začelo. Če se bo to res zgodilo, se bodo pokazale dobre plati tega projekta in bo nadaljevanje veliko lažje. Če pa bomo čakali na to, da bomo imeli na kupu ves potreben denár, potem deset let s tem projektom prav gotovo še ne bo nič. Sicer paje to eden tistih projektov, kjer se dobro vidi, da državna in lokalna politika ništa najbolje usklajeni. Enak primer imamo tudi v neposredni soseščini: govori se, da bo imel v času našega predse-dovanja EU pomembno vlogo tudi grad Jablje, saj naj bi bil v njem sedež nekaterih organov. S tem v zvezi se pojavlja cela vrsta vprašanj, tudi glede ceste do
gradu, ki poteka po naši občini. Vendar se o lem naši pogovori z državo sploh še niso začeli, bi se pa vsekakor morali, saj bo v primeru, da se govorice izkažejo za resnične, naša občina deležna določenih prometnih in drugih obremenitev.
Na septembrski seji OS bodo svet-niki razpravljali tudi o pristopu občine Trzin k skupnemu projektu osmih občin - Internacionalizaciji podjetniških pristopov na podeže-Iju osrednje Slovenije. Za kakšen projekt pravzaprav gre in kakšni so njegovi cilji?
Ta projekt je nadgradnja projekta Po poteh kulturne dediščine, v katerem seje pokazalo, kateri objekti kulturne dediščine so najbolj zanimivi za vključitev v turistično ponudbo. V nadaljevanju tega projekta pa bo treba podjetnike, kmete in druge interesne skupine usposobiti za trženje tovrstne turistične ponudbe. Ta projekt bo potěkal v obliki delavnic, izo-braževanj in praktičnega svetovanja. Končni cilj tega projekta pa je v tem, da bi kmetom omogočili, da svojo osnovno dejavnost, od katere vedno težje živijo, dopolnijo še s kakšno drugo. Projekt naj bi stekel ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.
Poleti so neznanci polomili mlado drevje ob sprehajalni poti ob Pšati. Kaj (če sploh kaj) lahko občina naredi, da njen trud za bolj prijetno življenje v kraju nc bo zaman? Z vandalizmom imamo v naši občini že precej »izkušenj«, vendar je tega v neka-terih drugih občinah še več kot pri nas. Največji problem pri vsem tem je to, da je storilce těžko ujeti pri delu in da bi preprečevanje vandalizma stalo še več kot odpravljanje njegove škode. Vemo pa, da so nekateri storilci stari šele dva-najst let. Jasno pa je tudi, da represija tovrstno početje lahko do določene mere omeji, v celoti pa problema ne more resiti. Lotiti se gaje treba na začetku - pri vzrokih. Te pa je treba iskati v nas samih in v naši vzgoji otrok. Prepričan sem, da si otroci svoj odnos do javne lastnine oblikujejo na osnovi tistega, ki ga vidijo in slišijo pri starših...
Občina Trzin veliko vlaga v možnosti za zdrav razvoj otrok - od tega, da gradi otroška in športna igrišča, pa do tega, da omogoča delovanje številnih društev in klu-bov. Ali nimate občutka, da je ta trud občine in številnih prostovolj-cev zaman oziroma da te naložbe ne opravljajo svojega namena -zdravega razvoja otrok?
Ne glede na vse pojave vandalizma v zadnjem času osebno, in tudi vsi občinski svet-niki, še vedno menim, da so naložbe v zdrav razvoj otrok smiselne, pa čeprav imamo na primer zaradi intenzivnega kajenja v mladin-skem klubu vsak teden požarni alarm... Vedeti je namreč treba, da celotno populacijo mladih v slabo luč lahko postavi skupina
petih objestnežev. Nad tovrstnim počet-jem naših otrok bi se morali zamisliti vsi, ki sodelujejo v njihovi vzgoji - starši. Sola, sociálně službe, policija in nenazadnje tudi cerkev. To, da mladoletnik sistematično uniči dvajset dreves, ne pomeni drugega, kot daje v njem ogromno negativne energije, ki pa vanj zagotovo ni prišla sama od sebe. Skrb zbujajoč pa je tudi odnos teh otrok do življenja. Tu smo zatajili mi, odrasli, zaradi našega nepre-stanega hlastanja po imetju in celodnev-nem delu. Nekateri so v to res prisiljeni, drugim pa tega ni treba, vendar se z otroki vseeno ne želijo ukvarjati in jim namesto tega raje kupijo drage avtomo-bile. Samo, da imajo pred njimi mir...
Besedilo in foto: Zoran Jereb
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, 51. 24/05 -uradno prečišćeno besedilo - ZRLI-UPB!) izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP 0 D0L0ČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo, 25. septembra 2005.
VOLIŠČE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Habatova ulica vsa, razen št.20, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica. Ljubljanska cesta št. : 1,2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8,9, 10, 11, 12, 12a, I2b, 12c, 12d, I2e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, I3e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta in Za hribom št. 6. 7. 8. 8a, 9, 9a. 10, 11. I la, 1 lb llc, 12, 12a, 12b, 13, 14, 15. 16, 17, 18, 19,20, 22.26,28 in 30
VOLIŠČE 4.11.17 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Cankarjeva ulica, Habatova ulica št. 20, Kidričeva ulica št. 10 in 12, Košakova ulica št. I in 2. Ljubljanska cesta št. : 15, 16, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Najasi, Ongeršt. : 5,15.17, Partizanska ulica št 1.6. 8. 10, 11,12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica. Ulica Kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen št. : I, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom št. 1, la, 2. 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica
VOLIŠČE 4.11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, III Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 10 in 12, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št. : 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Ljubljanska cesta št. : 17. 19, 19a. 21, 23, 25. 26, 27. 28, 29 30. 31 32, 33, 34, 35, 36. 37, 38, 39, 42, 43, 44, 46, 48, 49, 50, 51 in 52a. Pemetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica. Ulica bratov Kotar. Ulica Rašiške čete št. : 1, 5 in 5a in Zorkova ulica.
VOLIŠČE 4.11.901 - KNJIŽNICA DOMŽALE (STARA ŠOLA VENCLJA PERKA), Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje.
Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 4. VOLILNE ENOTE 11. volilnega okraja
Šifra : 042-1/2005 Datum: 24.8.2005
PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš l.r.
2. izredna seja občinskega sveta občine Trzin
Natalijo Chvatal bo v občinskem svetu nadomestil dr. Drago Kostevc
Po tistem, ko sta na junijski seji občinskega sveta z vseh svojih funkcij v občinskem svetu odstopila Lidija Babnik in Valentin Kolene, se je konec julija za enak korak odločila tudi Natalija Chvatal, občinska svetnica Liste za zeleni Trzin, predsednica odbora za gospodarstvo in kmetijstvo ter članica komisije za volitve in imenovanja. Za njeno uradno razrešitev ter imenovanje nadomestnega svetnika je župan sklical izredno sejo občinskega sveta - drugo v tem mandatu.
Natalija Chvatal je svojo odločitev pojasnila z enakimi argumenti, kot sta jih navedla že Lidija Babnik in Valentin Kolene - to je zakon o preprečevanju korupcije oziroma nezdružljivost delà v občinskem svetu in pridobitne dejavnosti. »S svojimi stališči sem zastopala predvolilni program Liste za zeleni Trzin, za katerega smo dobili mandat volivccv, v dobri veri, da delujem v korist naše občine. Zahvaljujem se vsem za sodelovanje in vam, gospod župan, ter občinskemu sve-
tu želim sprejemanje dobrih in modrih odločitev v korist vseh občanov Trzina,« je med drugim zapisala v odstopni izjavi. Na njeno mesto so svetniki imenovali dr. Draga Kostevca.
V kratki razpravi sta nato sodelovala samo Peter Kralj in Romeo Podlogar, oba svetnika Liste za zeleni Trzin. Kralj se je Chvatalo-vi zahvalil za njeno prizadevno delo v občinskem svetu in pri reševanju trzinskih problemov, Podlogar pa seje zavzel, da bi Chvata-lova ostala vsaj članica odbora za gospo-
darstvo in kmetijstvo. Njegov predlog sta podprla tudi župan Anton Peršak in Franc Mušič, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V nadaljevanju seje Chvatalovi za njeno delo v občinskem svetu zahvalil tudi župan, čeprav njuna stališča niso bila vedno povsem enaka.
Zoran Jereb
Pred koncem seje seje Natalija Chvatal še javno opravičila Francu Mušiču za pomisleke, ki jih je izrazila ob njego-vem imenovanju za podžupana. »Zaslug vam ne oporekam, vseeno pa mislim, da bi bilo bolje, če bi bil podžupan po izobrazbi pravnik ali ekonomist, saj bi mu tako lahko prepustili tudi strokovne naloge,« je svoje pomisleke pojasnila Natalija Chvatal.
32. redna seja občinskega sveta občine Trzin
Medobčinski inspektorat bo začel z delom februarja
Na 32. redni seji so občinski svetniki najvec pozornosti namemh ustano-vitvi medobčinskega inspektorata, spremembam organizacije izvajanja pomoči na domu, spremembam ter dopolnitvam pravilnika o vrednoten-ju in soflnanciranju športnih programov. Poleg tega so kadrovsko uredili tudi delovna telesa, kar so zahtevale nedavne zamenjave v občinskem svetu.
V prvi točki dnevnega reda so svetniki v drugi obravnavi podprli odlok o spre-membah in dopolnitvah odloka o zazidal-nem náčrtu za območje TI2 ob cesti, saj so bile vanj vključene vse pripombe iz prve obravnave. V razpravi paje Romeo Podlogar, svetnik Liste za zeleni Trzin, ponovno nasprotoval izgradnji povezo-valne ceste, čeprav slednja sploh ni bila predmet tokratne razprave. Po njegovem mnenju te ceste od občine Trzin ne zahte-va noben zakon. Župan Anton Peršak ter podžupan in svetnik LDS Franc Mušič pa sta mu dokazala nasprotno in mu pojasnila, da zakon o javnih cestah ob trzinski obvoznici zahteva servisno cesto, zato je slednja predvidena tako v lokacij-skem náčrtu za obvoznico kot tudi v po-
godbi, ki jo je občina o tem podpisala z državo. »Zato gradnje povezovalne ceste ni mogoče kar tako prekiniti. Občinskemu svetu sicer lahko predlagate tak sklep, vendar bo morala občina v primeru, da ga svetniki sprejmejo, plačati ustrezno kazen,« je Podlo-garju pojasnil župan in ga opozoril na posle-dice njegovih prizadevanj.
Bodo inšpektorji in redarji kos svojim nalogam?
»Občine so na svojih ozcmljih dolžne pobirati globe za kršitve predpisov ter izvajati re-darsko službo, komunalni nadzor in še nekatere druge naloge,« je v iztočnici za razpravo o medobčinskem inšpektoratu poudaril župan Anton Peršak. »Ker paje samostojna organizacija te dejavnosti za manjše občine
precej draga in neracionalna, smo se še s petimi drugimi občinami dogovorili, da se te dejavnosti lotimo skupaj.« Nuša Tavčar, predstavnica podjetja Prešern -Tavčar d.n.o., je svetnikom v nadaljevanju predstavila pravne podlage, ki so osnova za odlok, in dodala, da bodo občinski redarji kršitve občinskih predpisov samo ugotavljali in popisovali, medtem ko bodo ukrepi še vedno v pristojnosti državnih inšpekcijskih organov in policije. Izjema bo le mirujoči promet, kjer bodo redarji lahko tudi ukrepali - pisali listke za nepravilno parkiranje. Medobčinski inšpektorat bo začel z delom prve-ga februarja prihodnje leto. V razpravi, ki je sledila, so svetnike zanimali povsem praktični vidiki delà inšpek-torjev in redarjev. Zorana Rinka, svetnika Liste za trajnostni razvoj Trzina, je tako zanimalo, v kateri občini bo imel medobčinski inšpektorat svoj sedež, saj je to povezano z določenimi stroški in dodatnimi obremenitvami občinske uprave. Župan mu je odgovoril, da bo sedež tega organa v občini Trzin. Draga Kos-
tevca, svetnika Liste za Zeleni Trzin, je zanimalo, kdo bo po novem pristojen za ukrepanje v primeru kaljenja nočnega miru, Romea Podlogarja pa, kako velika bo inšpekcijska ekipa, zakaj občina Trzin nosi eno šestino stroškov, ko paje najmanjša izmed vseh šestih občin, in ali je v ta prispevek že vključen tudi prostor za delo inšpektorata. Tavčarjeva jima je odgovorila, da bo za prijave kaljenja nočnega miru še vedno pravi naslov policija, ker ima slednja organizirano celodnevno dežurstvo, inšpektorjev in redarjev pa za 24-urno dežurstvo ne bo dovolj. Miran Župan, svetnik Liste za trajnostni razvoj Trzina, je zaradi najnovejših pojavov kriminala in vandalizma menil, da bi občina Trzin za vzdrževanje reda in miru potřebovala kaj močnejšega - na primer vaške straže. Franc Mušič pa seje zavzel, da bi redarjem naročili, naj najbolj glasne predele občine obiskujejo pogosteje in v primeru ponavljajočih se kršitev o teh lokacijah obvestijo policijo, dajih bodo pogosteje obiskovali tudi oni. Na glasovanju so svetniki odlok o medobčinskem inspektoratu podprli soglasno.
Svetniki podprli koncesijo za izvajanje pomoći na domu
»Pomoč na domu v občini Trzin sedaj še iz-vaja Center za sociálno delo Domžale, vendar nam je ta jasno pokazal, da tega ne želi več početi,« je dejal župan Anton Peršak, koje pojasnjeval razloge za spremembo organizacije izvajanja pomoči na domu. »Po drugi strani pa nam mengeški dom starejših občanov ponuja izvajanje tovrstnih storitev v obliki koncesije. Zato smo se odločili, da pripravimo odlok, s katerim bi lahko to dejavnost že po novem letu prepustili v izvajanje mengeškemu domu starejših občanov ali kateremu drugemu koncesionarju.« Katja Kosec, svetovalka župana za družbene dejavnosti, je ob tem dodala, daje občina svojim občanom dolžna zagotoviti pomoč na domu, da bo najpomembnejše merilo pri izbiri kon-cesionarja predstavljala cena tovrstnih storitev in da bo cene še vedno potrjeval občinski svet. Njunim argumentom in pojasnilom svetniki niso imeli česa dodati, zato so odlok podprli z večino glasov in tako omogočili, da se pomoč na domu v občini Trzin organizira na podlagi koncesijske pogodbe. Poleg tega so svetniki na tokratni seji s tremi
Dr. Drago Kostevc je v občinskem svetu zamenjal Natalijo Chvatal
dopolnili odbora za družbene dejavnosti podprli tudi spremembe in dopolnitve pravilnika o vrednotenju in sofmanciran-ju športnih programov.
Besedilo in foto: Zoran Jereb
Novinarska konferenca občine Trzin
Občina ne bo pokleknila pred bavarskim avtomobilskim gigantom
Občina Trzin novinarskih konfe-renc ne skličuje ravno pogosto, se pa za to odloči, če to zahtevajo dogodki. Tokratno srečanje z novinarji je bilo predpočitniškemu času navkljub vsebinsko zelo pes-tro, saj nas je občinska uprava seznanila z vsemi investicijami, ki so že v teku, in tistimi, ki se jih bo občina lotila v kratkem. Poleg tega nam je župan pojasnil tudi vzroke za nedavne zamenjave v občinskem svetu ter zaplete, ki spremljajo gradnjo nove stavbě podjetja Avto Aktiv.
»Pred kratkim seje v naši občini zamen-jala kar četrtina občinskih svetnikov, zato je prav, da pojasnimo okoliščine, ki so to povzročile,« je dejal župan Anton Peršak. »Povod za zamenjave niso nesoglas-ja, pač pa določila novega zakona o preprečevanju korupcije. Čeprav takšnemu zakonu ne nasprotujemo, je vseeno treba priznati, daje malce čuden, saj omejuje
delovanje lokalnih funkcionarjev po celi državi in ne samo znotraj občine. Spremembe zakona, ki jih je predlagala ena izmed parlamentarnih strank, pa za občine niso nič bolj ugodne, ampak so še bolj omejevalne. Zato se kaj lahko zgodi, da v občinskih svetih kmalu ne bo nobenega podjetnika več, kar pa verjetno ni namen tega zakona.«
Investicijska dinamika ne popušča
Drugi del novinarske konference je bil posvečen investicijam. Peršak je najprej omenil že nekaj let trajajoč investicijski cike! v trzinsko osnovno šolo Trzin, ki se ravnokar zaključuje inje bil težak 640 milijonov tolarjev. Pomemben del tega investicijskega cikla je tudi posodobitev in sprememba koncepta šolske kuhinje,
ki naj bi bila dokončana do začetka novega šolskega leta in bo občino stala 77 milijonov tolarjev. V prenovljeni in povećani kuhinji se bo po novem pripravljala prehrana tako za osnovnošolce kot tudi za otroke v vrtcu. Z osnovno šolo je povezana tudi druga velika investicija -gre pa za prvo fazo zamenjave oken v vrtcu »Žabica«. Druga faza te investicije bo izvedena prihodnje leto. Veliko investicijo predstavlja tudi obnova sekundarne plinovodne napeljave na območju treh ulic v novem Trzinu (Re-boljeve, Mlakarjeve in Prešernove). Hkrati z obnovo se bo plinovodno om-režje 7. zasebnih zemljišč přestavilo tudi v koridorje ulic, to pa bo za lastnike sta-novanjskih objektov na omenjenih ulicah predstavljalo določene stroške. Da bi jim
finanćno breme vsaj nekoliko zmanjšali, se je Občina odločila, da prostovoljno vstopi tudi v to investicijo in nase prevzame tretjino stroškov, drugo tretjino bodo nosili lastniki objektov, tretjo pa upravljavec plinovoda (Petrol).
Med investicijami, ki se jih bo občina lotila v bližnji příhodnosti, je župan izpostavil modernizacijo celotne trase Mengeške ceste. Ker je v državnem proračunu za prenovo državnih cest (kakršna je tudi Mengeška cesta) vse manj denarja, se realizacija tovrstnih projektov običajno odvija zelo počasi. Da pa bi bila Mengeška cesta vendarle modernizirana v doglednem času, seje občina Trzin odločila, da v finančnem smislu nase prevzame tudi celotno pripravo projekta, čeprav bi morala pri tem sodelovati tudi država. Ta investicija bo po županovih besedah stekla v nas-
lednjem letu. Že letos jeseni pa naj bi se začeli dve manjši in ena zelo velika investicija: manjši sta gradnji otroškega igrišča med osnovno šolo in stanovanj-sko sosesko T3 ter dodatna parkirišča v Mlakah, večja pa gradnja bloka z varova-nimi stanovanji ter domom starejših občanov. V Mlakah se bodo približno 100 dodatnih parkirišč nedvomno zelo razveselili, približno polovico jih bodo dobili še letos, preostala pa prihodnje leto. Gradnja doma in varovanih stanovanj pa bo predvidoma dokončana v letu 2007 in čeprav bosta poleg občine pri njej kot soinvestitorja sodelovala tudi gradbeno podjetje Kraški zidar in stanovanjski sklad Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo investicija občino Trzin stala med 600 in 700 milijonov tolarjev.
Medobčlnska inspekcija bo zaživela po novem letu
Znano je, da si Občina Trzin že lep čas prizadeva za tesnejše sodelovanje s sosednjimi občinami na številnih področjih, med drugim tudi na področju izvajanju nadzora in nekaterih inšpekcijskih nalog. »Ker morajo občine na področju prometa, gradbenih posegov v prostor, ekologije in še nekaterih drugih izvajati veliko nalog, se pri tem srečujejo tudi s številni-mi problemi. Če bi se občine dogovorile za sodelovanje oziroma skupno izvajanje nadzora in inšpekcije, bi se precej zmanjšali izdatki za to dejavnost,« je dejal Peršak in napovedal, da bo skupni organ uprave za področje občinskih inšpekcij in nadzora začel z delom februarja prihodnje leto, sedež bo imel v Trzinu, pokrival pa bo občine Trzin, Mengeš, Vodice, Lukovica, Moravče in Komenda, medtem ko občina Cerklje na Gorenjskem o sodelovanju še razmišlja.
besedilo in foto: Zoran Jereb
Inšpekcija je ustavila gradnjo nove stavbě podjetja Avto Aktiv
Županje zbranim novinarjem představil tudi dogajanje v zvezi z gradnjo nove poslovne stavbě podjetja Avto Aktiv, ki na slovenskem trgu zastopa avtomobilsko znamko BMW. Tako kot številne občane je tudi občino zmotila novogradnja ob Ljubljanski cesti, ki je predvsem po višini nesprejemljiva za svojo okolico. Županje dejal, da seje gradnja začela brez ustreznega gradbenega dovoljenja, zato seje Občina pritožila, gradbena inšpekcija paje gradnjo ustavila. Načrtovani objekt je sporen predvsem zato, ker bi bil vsaj za tretjino višji od najvišjega objekta v njegovi okolici, pa tudi s svojo podobo bi močno izstopal, iz neuradnih virov smo izvedeli tudi to, da so se pri gradnji pojavili že tudi problemi zaradi premajhne nosilnosti tal. »Čeprav so bili pri nas na obisku tudi predstavniki podjetja iz Miinchna, občina v svojih zahtevah ne bo popuščala in bo vztrajala, da se objekt prilagodi okolici,« je napovedal župan in dodal, da se občina tudi sodnega spora v zvezi s tem ne boji. Kaj se bo z nedokončanim objektom zgodilo v primeru, če se investitor odloči, da občino Trzin zapusti in prodajno - servisni center zgradi kje drugje, nam župan zaenkrat še ni pojasnil. Vsekakor bo nadaljnje spremljanje te zgodbe še zelo zanimivo in tudi poučno za vsa tista podjetja, ki načrtujejo podobne posege v trzinski prostor.
Posebno obvestilo
za člane DU »Žerjavčki« Trzin
Upravni odbor obvešča oziroma poziva člane Društva upokojencev, ki še niso poravnali članarine za leto 2005, da jo lahko vplačajo v T3 vsako sredo dopoldan in popoldan ter v četrtek In petek dopoldan.
Odbor
Pogovor z Mojco Franjo Škof
»Moderni čas je ujel nas, v vrtcu«
Mojca Franja Skofje po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna peda-goginja. Ze vse od začetka svoje poklicne poti delà v vrtcu - najprej je bila pomoćnica vzgojiteljice, nato vzgojiteljica, sedaj pa je že deset let pomoćnica ravnateljice v enem izmed ljubljanskih vrtcev. Poleg tega kot multiplikator sodeluje z Zavodom RS za šolstvo, trenutno pa znanje nadgrajuje na magis-trskem studiju organizacije in vođenja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Vzgojno in izobrazevalno področje ji torej ni tuje, zato sem ji zastavil nekaj vprašanj o izzivih, ki jih za vzgojo predstavljajo druibenoekonomske spre-membe zadnjih petnajstih let. Njeni odgovori niso le zanimivo branje, ampak so vredni tudi poglobljenega osebnega razmisleka.
Velike družbene in ekonomske spreinembe, ki smo jih doživeli v zadnjih petnajstih letih, so svoj pečat pustile tudi na skrbi za naj-mlajše. Kako to dějstvo občutite v vrtcih oziroma v čem se sodobna predšolska vzgoja najbolj razlikuje od tište izpred petnajstih ali dvaj-setih let?
Seveda se vsake spremembe v družbi po-znajo ludi pri delu z otroki. Spremeni se miselnost družbe, kar pripelje do sprememb na vseh področjih. Spremembe te-žijo k izboljšanju obstoječega stanja, zato jih ljudje običajno sprejmemo. Sodobna predšolska vzgoja zahteva veliko strokovnega znanja s področja predšolskega otroka. V Sloveniji smo leta 1999 sprejeli nacionalni dokument (Kurikulum za vrtce), ki kljub spremembam spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev in hkrati z novějšími teoretskimi pogledi dopolnjuje in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih. Oprcdeljuje načela in cilje predšolske vzgoje. Zato je Kurikulum za vrtce tudi strokovna podlaga za delo v vrtcu. Opa-zovanje otrok in spremljanje njihovega razvoja je osnova za načrtovanje in delo v vrtcih. Načrtovanje delà z otroki temelji na opazovanju otrok in doseganju ciljev, ki jih strokovni delavci poznajo in vodijo otroka do teh ciljev. Dějstvo je, da otrok razume in dojema svet celostno, da se razvija in uči v aktivni povezavi s svojim okoljem. To je izhodišče za temeljna načela in cilje predšolske vzgoje. Poglej-mo to bolj praktično. Včasih smo v vrtcu načrtovali vsebine, ki so bile letnemu času, dogodkom, praznikom blizu. Sedaj izhajamo iz otroka, njegovih idej, misli. Seveda morajo imeti strokovni delavci v vrtcu veliko znanja, da opazijo otrokové razvojne signale za načrtovanje dejavnosti, ki peljejo k višjim ciljem. Pa še nekaj je. V vrtcu niso le otroci, ampak so tudi njihovi starši. V vrtcu so dru-
žine. In to je tudi tisto, kar je přineslo spremembe. Starši so aktivni soustvarjalci vzgojnega procesa. V okviru njihovih zmožnosti jih želimo aktivno vključiti v življenje in delo v vrtcu. Dějstvo je, da so starši, ki pripe-ljejo otroka v vrtec, zelo razgledani, z veliko poljudnega in tudi strokovnega znanja o svojem otroku. Dostopnajim je različna literatura, neomeje-ni so viri informacij o razvoju otrok. Svoje otroke opazujejo, spremljajo, pomemben jim je otrokov razvoj. In prav je tako. Vendar se pedagoški delavci zavedamo lastne strokov-nosti, strokovne avtonomije in profesionalnih kompetenc. Smo strokovnjaki na svojem področju. Tako kot se spreminja okolje, se spreminjajo tudi temeljna vedenja o razvoju otroka in učenju v predšolskem obdobju. Zato seje za delo s predšolskimi otroki potrebno neprestano izobraževati in nadgrajevati lastno znanje.
Tudi sociálně razlike so se v zadnjem desetletju in pol močno povećale. Ali jih kaj čutite in opazite tudi v vrtcih in ali se sociálně razlike, še zlasti pa sociálno izključevanje pojavlja že tudi v vrtcih in kako se s tem dejstvom v vrtcih spopadate?
Socialnih razlik otroci v vrtcu ne smejo čuti-ti. Nikakor ni dovoljena diferenciacija glede na sociálen status otroka. Že odrasli radi podležemo raznim stereotipom in trenutnim trendom. Sociálně razlike ljudi prizadenejo. Vsaj tište, ki drsijo navzdol. ln skrajno ne-sramno in neodgovorno bi bilo s tem obre-menjevati še otroke. Starši že s svojim delo-vanjem vplivamo na svoje otroke. Sociálně
tendence imajo neprestano tendenco na-raščanja dvigovanja nivoja. Otroci zazna-vajo in opazijo spremembe. Vendar so na srečo še vedno otroci, in se jim razne kvazi norme in statusni simboli ne zdijo pomembni. Mordaje ravno zato vrtec tako preprost in lep v razmišljanju. Otroška spontanost, razmišljanje, iskren smeh in žalost izzovejo odgovornost, da tega ne »pokvarimo« s svojo odraslostjo. In ravno zato je lepo delati v vrtcu.
Katerih »vzgojnih napak« je pri današnji vzgoji predšolskih otrok največ in kako jih v vrtcih rešu-jete?
Glede na to, da sem socialni pedagog, sem seveda pozorna tudi na težave otrok in njihovih staršev, ne morem pa reči, da so to zavestne vzgojne napake staršev. Trdim, da so težave otrok posledica so-dobnega življenja družine. Službene odsotnosti staršev, ambiciozno razmišljanje staršev in okolja, da bi otroku ponudili čim več, ali vse tisto, kar sami kot starši niso mogli imeti, pripelje do težav. Otroci postajajo »lačni« svojih staršev. Posta-jajo čustveno lačni. Saj otrokom ni težko ponuditi veliko intelektualnih vsebin. In niti ne predstavljamo si, koliko so otroški možgani sposobni sprejeti! Ampak manjka pa občutek varnosti. To je zelo močna potreba. Otroci, ki nimajo občutka varnosti, so v sebi zgubljeni. In če otroci nimajo občutka varnosti, tudi ne morejo razvijati socialnih veščin. Otrok je do svojega drugega leta individualist. Ob sebi potřebuje starše, da ob njih raziskuje in spoznava svet. To je razvojno pogoje-no. V tem obdobju še ne pogreša družbe sovrstnikov. Sovrstniki so mu bolj ovira pri njegovem raziskovanju okolja. Takrat potřebuje pomoč in vzpodbudo odraslih, ki so mu čustveno blizu. To je obdobje, ko otrok zelo čustveno odreagira na spo-znanja in težave. Šele po drugem letu se začnejo oblikovati sociálně vezi. Takrat otrok sprejema prijatelje, začne oblikovati in krepiti sociálně sposobnosti, kot so odnos do drugih otrok, igra s sovrstniki, pogovarjanje, dogovarjanje.... V bistvu se ne zavedamo, da otroku vse intelektualne vsebine, vse znanje, ki ga ima, nič ne pomaga, če ga ne more deliti oziroma z njim manipulirati v svojem ožjem in širšem sociálnem in družbenem okolju. In ravno sociálně veščine so tište, ki mu to omogočajo. Otroci, ki imajo težave v vedenju, običajno nimajo osvojenih socialnih veščin. Takega otroka oko-
Mojca Franja Škof
lica zavrača in še bolj osami, in otrok je v stiski. Takrat potřebuje starše, ki pa ni-majo dovolj časa za svojega otroka. Tako se vrtimo v začaranem krogu. Po svoje neke vrste paradoks: več otroku ponudimo dodatnih dejavnosti, vodenih aktivnosti, več težav imajo otroci in posledič-no z njimi tudi njihovi starši in okolica. Vodene dodatne dejavnosti naj bodo, am-pak skupaj s starši, vsaj v predšolskem obdobju. Ravno zato je pomembno, da pri otrocih v vrtcu razvijamo sociálně veščine. in to ni lahko delo. Dogaja se, da odgovornost za neuspeh na tem področju ljudje prenašamo na otroke, starše, institucije, družbo.
Še nekaj je pomembno: otroci potrebuje-jo meje. Potrebujejo okvir, ki določa sprejemljivost njihovega vedenja. Vedeti morajo, do kod so njihove akcije in reakcije dovoljene. Te meje morajo postaviti starši. Če otrok nima teh meja, hitro postane problematičen v svojem vedenju. Nekateri starši tega nočejo ali pa dejan-sko ne opazijo. Branijo svojega otroka (kar je v bistvu prav) in iščejo razne raz-lage, ki so starostno pogojene z veden-jem otroka. Tudi najstnik se ob mejah počuti bolj varen. Seveda se bo upiral in starši zaradi različnih razlogov lahko do-bimo občutek krivde ali pa se nam pre-prosto ne da prepirati z otrokom, in pri teh mejah popustimo. Vendar, če otroku postavimo jasna »pravila igre«, nas ne bo imel otrok zato nič manj rad. Sami starši moramo razčistiti pri sebi svojo vlogo v otrokovem življenju. Ozavestiti moramo svojo vlogo starševstva.
Precej otrok je vpisanih tudi v bolj ali manj prestižne zasebne vrtce. V čem je po vašem mnenju prednost in v čem pomanjkljivost teh vrtcev pred javnimi? Ali se javni in zasebni vrtci kaj razlikujejo tudi po vre-dnoťah, ki jih posredujejo otrokom oziroma jih zaradi tega kaj drugače pripravijo na izzive, ki jih čaka-jo v življenju?
Ne vem, če so zasebni vrtci tudi prestižni. Kolikor vem, se vrtci, ki niso vključe-ni v mrežo javnih vrtcev, razlikujejo po izvajanju različnih programov oziroma izvajajo Kurikulum za vrtce. Glede pre-stižnosti, posredovanja vrednot... ne vem. Če merite prestiž vrtca glede na ceno programa, je to popolnoma zgrešeno. Cene zasebnih in javnih vrtcev so zelo podobne. Le da imajo starši otrok v javnih vrtcih možnost sofinanciranja plačila vrtca, v zasebnih (če ti nimajo koncesije) pa ne.
Dejstvo je, da vrtec »delajo« ljudje, ki so zaposleni v vrtcu, ne glede na to, ali je javni ali zasebni. Prestiž je morda v tem, da ima vrtec jasno vizijo svojega pomena
in razvoja, da se zaposleni zavedajo svojega poslanstva in namena. Da so vsi zaposleni, od čistilke do hišnika, da o strokovnih delav-cih ne govorim, v vrtcu pripadni svojemu delu v korist in varnost otrok. Ampak tudi to ni prestiž. Brez tega vrtca pre-prosto ne more biti. Delo z otroki ni tako preprosto, kakor navidezno prikupno deluje. Odgovornost je velika na vseh nivojih.
Naša družba je bila vse do devetdese-tih kolektivistično in precej sociálno naravnana, zaradi česar imamo danes, ko nam predvsem ameriška družba narekuje individualistično miselnost, precej težav, saj se v novih razmerah preprosto ne znajdemo najbolje. Ali z zahtevami modernega sveta že kaj seznanjate tudi otroke v vrtcih. Ali (in če jo, kako) spodbujate njihovo individualnost ali to prepuščate kasnejši vzgoji (v šolah)?
Moderni svet nas pelje do spreminjanja vrednot. Vrednote so stališča do nekih pojavov in se spreminjajo v neko določeno smer. Tako lahko sklepamo, kakšni bodo ljudje. Ljudje postajanio individualisti. Tekmujemo sami s seboj. V člověku se pojavlja več pričakovanj, ki terjajo več aktivnosti. Če jih ne more izpe-ljati, nastane konflikt. Konflikt je nasprotje hotenj inje le v ljudeh. V osnovi ljudje niso bili nikoli individualisti. Vedno so se zdru-ževali v skupine; tako so zadovoljevali svoja hotenja in reševali konflikte, se razvijali in preživeli. Klasična organizacija umira, zato većina ljudi delà na projektih in so del tea-ma. Příhodnost je v skupinskem delu. Ko so
dělali raziskave vrednot v Evropi (Slovenija ni bila vključena v to raziskavo), so ugotovili, daje Evropejec individualist, ni vljuden, zaupa le sebi, na srečo pajc prilagodljiv. In kako naj individualist delà v teamu? Če opazujete otroke pri igri, lahko hitro ugotovite vse zakonitosti teamskega delà. Otroci so hkrati individualisti, vendar pri doseganju skupnih ciljev spontano prihajajo v teamsko obli-ko delà. Vsak otrok glede na svoje zmož-nosti (člověkova osebnost, znanje, mišljenje, motivacija) in sposobnosti (intelektualne, motorične, senzorične...), glede na okolje in situacije nezavedno izobli-kuje svoj vedenjski vzorec z določenimi značilnostmi, ki ga loči od drugih. Otroci funkcionirajo tako, da nagonsko izrazijo prednost svojega vedenjskega vzorca. V bistvu ima otrok v skupini svojo funkcijsko vlogo (uporablja vedenjski vzorec kot individualist) in svojo teamsko vlogo (igra skupaj, ne sam). Na vedenje pa lahko vplivamo z učenjem! Otroci se učijo od nas, odraslih. Mi sami smo jim vedenjski vzorec. In to je vsa znanost. In če kdaj, nam ravno sedaj Kurikulum za vrtce nalaga in omogoča nadaljevanje take oblike delà. Mirno lahko rečem: moderni čas je ujel nas v vrtcu. Morda se smešno bere, vendar je v vsaki šali tudi nekaj resnice. Se strinjate? Poglejte otroke v vrtcu. ln ne pozabite: »Če hočcš videti, moraš gledati s srcem, kajti bistvo je očem nevidno,« je rekel Mali princ. Morda obrabljen citat, vendar na mestu!
Zoran Jereb
Vabilo
V letošnjem letu društvo Kresnička v sode-lovanju s Teaterom Cizamo, pod okriljem KUD Franca Kotarja Trzin, že tretjič organizira prireditev
»Pozdravimo jesen z jabolkom«,
na kateri poskušamo otrokom pa tudi njihovim staršem na zabaven način približati uporabo in uživanje tega včasih kar malo zapostavljenega sadeža.
Na prireditvi bomo mleli in stiskali jabolka, pripravili pravi jabolčni
závitek, izdelovali jabolka iz papirja, barvali.....skratka, se zabavali. Vsi
udeleženci bodo dobili simbolično darilo, prav tako pa bodo aktivno sodelovati pri zgoraj navedenih dejavnostih.
Prireditev je popolnoma brezplačna, potěkala pa bo 1. oktobra 2005 s pričetkom ob 13. uri pred lokalom Barca.
Društvo Kresnička, predsednica Magda Cotman in podpredsednica Lidija Babnik (Foto: Zoran Jereb)
Predstavljamo vam člane četrtnega odbora OIC Trzin
Franc Vehovec,
direktor svetovalnega podjetja Pit d.o.o.
Franc Vchovec se je z družino v cono preselil že ob koncu osemdesetih, član četrtnega odbora OIC Trzin pa je postal pred petimi leti. To funkcijo je prevzel zato, ker je bilo - kot sam pravi - v tistih časih v coni še precej nerešenih problemov. »Največ se jih je pojavilo tedaj, ko je postalo jasno, da bo Trzin postal samostojna občina, zato je Občina Domžale v coni do-voljevala posege, ki niso bili v skladu z zazidalnim načrtom,« pravi Vehovec. »Tedaj se je pozidalo tudi veliko površin, na katerih je bilo sicer predviđeno zelenje. Ker so me znanci na te probleme vedno pogosteje opozar-jali, sem se tudi odločil, da se vklju-čim v delo odbora.« Čeprav je Četrtni odbor zgolj posvetoval-ni organ občinskega sveta in njegovi predlogi za občinski svet niso zavezujoči, Vehovec meni, da odbor probleme v coni relativno dobro obvladuje. »V preteklosti sprejetih odločitev pa ni mogoče spre-minjati, zato nekateri problemi ostajajo neřešeni,« je pojasnil. »Eden izmed teh je prekomerna pozidava zemljišč. Dodatna parkirišča na občinskih zemljiščih bodo ta problem do določene mere sicer rešila, toda plačatijih bodo morali uporabniki sami. Slednji nad tem seveda niso navdu-šeni in menijo, da bi jim morala parkirišča zagotoviti občina. Še posebej temu na-sprotujejo tista podjetja, ki so se v cono priselila med zadnjimi in vzrokov za pomanjkanje parkirišč ne poznajo. Tišti, ki živimo in delamo v coni že vse od nje-nega začetka, pa ozadje te zgodbe dobro
Franc Vehovec: »Županovo sodelovanje z odborom je zgledno. Ker so njegova stališča vedno podprta z argumenti, med nami ne prihaja do nesoglasij. Financiranje informacijske oziroma podjelniške pisarne pa je zaenkral še precej nedorečeno. Menim, da lahko računamo samo naprispevke kakšne Iretjine podjelij v coni.«
poznamo in vemo, da se drugače tega problema ne da rešiti.«
Cona bi potřebovala kakšno boljšo restavracijo
Tudi ko se bo odločalo o vsebinski příhodnosti cone, bo četrtni odbor pomemben partner občinskega sveta. Priprava izhodišč, na osnovi katerih bodo svetniki sprejemali od-ločitve z dolgoročnimi posledicami, bo za odbor sicer velik izziv, pa tudi izredno neh-valežno delo. Tega se zaveda tudi Vehovec in pravi, da se nekatere stnernice nadaljnjega razvoja cone že kažejo. Cona bo tako vedno manj proizvodno naravnana, v njej pa bo vedno več storitvenih dejavnosti, trgovine in svetovalnih podjetij, kakršno je tudi njegovo. To bo za seboj potegnilo tudi druge spremem-
be. Tovom i promet bo tako nadomeščal potniškega, pa tudi kakšno restavracijo bi cona še potřebovala, saj približno deset obstoječih gostinskih lokalov ne zadošča već vsem potřebám. »Osebno vem za vsaj dva poskusa, da bi dopolnili gostin-sko ponudbo v coni, ampak žal sta se oba izjalovila. Tukajšnje okolje z bližino goz-da je tudi za gostinsko dejavnost povsem primerno. Mir, kakršnega imamo v coni ob sobotah in nedeljah, je drugje težko najti,« pravi Vehovec in dodaja, da si prebivalci cone želijo, da bi cona vsaj ob vikendih še naprej ostala tako mirna, vse-eno pa kakšni restavraciji ne nasprotujejo - čeprav so njihove dosedanje izkušnje z enim izmed gostinskih lokalov precej slabe. Prevrnjenih zabojnikov za smeti in drugega nereda se namreč še dobro spo-mnijo.
Čeprav se Franc Vehovec ukvarja s poslovnim svetovanjem, v coni praktično nima strank. Morda se bo to spremenilo, ko bo zaživela informacijska pisama. Po njegovem mnenju bi morala biti zasnovana kot nekakšno dopolnilo storitev, ki jih bo nudila podjetniška pisama. »Menim, da dveh pisarn s podobno ali celo prekri-vajočo se dejavnostjo v Trzinu ne potrebujemo, zato bi bilo smiselno, če bi se ti dve pisarni razvijali skupaj oziroma vzpo-redno.« Financiranje tega projekta je po njegovih besedah zaenkrat še precej nedorečeno, saj občina podjetjem obveznega financiranja te pisarne ne more naložiti, podjetja pa bodo storitve takšne pisarne plačevala samo v primeru, če bodo žanje dovolj uporabne. Približno tretjina podjetij pa pomoći te pisarne ne bo potřebovala, inje verjetno tudi ne bo pripravljena sofinancirati. »Zato se bojim, da bo ta projekt finančno podprla samo kakšna tretjina podjetij - predvsem tista, ki se tudi sicer najbolj aktivno vključujejo v razvoj cone,« je ob koncu dejal Franc Vehovec.
Besedilo in foto: Zoran Jereb
Veliko prostih del za studente in dijake
Septembra se precej poveča ponudba del, ki jih dijakom in študentom ponuja e-Študentski servis, saj se dijaki, ki delà i a/grabijo poleti, vrnejo v šolo, studenti pa se trudijo z obveznostmi za vpis v višji letnik.
E-Študentski servis vsak dan ponuja več kot 350 različnih prostih del za študente in dijake. Kakšnega delà je največ na voljo1» Ponudba delà je na ogled v poslovalnicah e-Studentskega servisa in na spletni strani wmv.studentski-scrvis.com kjer se iahko iskalci del pnjavijo tudi med aktivne iskalce del, ki jih servis obvešča, če se žanje najde primerno delo Raj lahko delajo dijaki in studenti med šolskim letom? Predvsem ob koncu tedna so iskani za deklariranje izdelkov čišćenje anketiranje, čez teden pa podjetja iščejo skladiščnike in tište, ki so pripravljeni pomagati pri selitvah, ki so (kot eno'težjih fiz'ičnih del) prav,loma tudi bolje plaćane - okrog 1.000 tolarjev na uro. Trgovci iščejo polnilce polic, ki delajo predvsem v popoldanskih m vecernih urah, tako daje delo primerno tudi za dijake, ki hitro naredijo domačo nalogo. Precej iskani so tudi prodajalci in promotoiji, ob prostih popoldnevih pa lahko dijaki pridobivajo tudi soglasja za razna delà, nekaj povpraševania ie tudi do varuškah in še kaj bi se našlo.
Najti delo za pridne je precej enostavno.
e-Studenlski servis

RRA LUR
Regionalna
razvojna
agencija -
Ljubljanske
urbane
regije
URA LUR Linh.tt1ot'u lj
HXK> IjtMjmu :ri.frn: ~ :H(> i \o6 Jtjoi
'ah: ' 3X61 jod i (joj •poSto: lu) QstjMjmui.s I'm: i iwinroinr'i
Mreža pešpoti v Ljubljanski urbani regiji
Rekreacija je v današnjem času pomemben način pre-življanja prostega časa, zato so občine projekt »Mreža pešpoti« vključile v Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2006 kot enega izmed prioritetnih projektov. Projekt je sestavljen iz dveh faz: zasnove regionalne mreže pešpoti v Ljubljanski urbani regiji ter vzpostavitve in vzdr-ževanja regionalnih pešpoti ter izdelave vodnika z orisi regionalnih poti. Namen projekta je vzpostaviti mrežo pešpoti v regiji, ki bo dobro vzdrževana in bo vključevala
primerno turistično ponudbo.
Pri snovanju regionalne mreže pešpoti smo upoštevali naslednja načela:
1.	Spoznajmo Ljubljansko urbano regijo: kdor prehodi mrežo regionalnih pešpoti, bo spoznal Ljubljansko urbano regijo.
2.	Ne izumljajmo novih poti, kjer so že vzpostavljene: mreža pešpoti v regiji je dovolj gosta, daje mogoče krožne poti speljati po obstoječih poteh, nove povezave so potrebne le na krajših odsekih.
3.	Povezovanje občin in regij: regionalne pešpoti naj bi načeloma pove-zovale občine v regiji. Večina predlaganih poti poteka vsaj skozi dve občini. Nekaj je tudi takšnih, ki ne prečkajo občinskih meja, vendar menimo, da imajo regionalni pomen, saj so krožne in dobro predstav-Ijajo določene dele regije.
4.	Možnost vrnitve na izhodišče: z izjemo dveh so vse poti krožne. To pohodnikom omogoča, da se vrnejo do svojega vozila na izhodišču.
5.	Enotna označenost in opremljenost: enotna označenost in opremljenost poti je potrebna za zagotovitev enotne ravni kakovosti.
6.	Urejena izhodišča: skladno z obiskanostjo posameznih izhodišč morajo biti na njih primerno urejena parkirišča.
7.	Dostopne informacije o poteh: pripravljen bo vodnik po regionalnih pešpoteh. V njem bodo podrobneje opisane poti, vključeval bo gostin-sko ponudbo in zanimivosti ob poteh. Vsebina vodnika bo objavljena tudi na spletni strani.
Prva faza projekta, v kateri so sodelovale vse občine v regiji, seje zaključila januarja letos, pripravljena paje bila idejna zasnova mreže regionalnih poti regije, ki obsega 34 poti, od tega 32 krajših in dve daljši - notranjo in zuna-njo obodno pot. Notranja obodna pot je dolga 154 kilometrov, povezuje pa pešpoti po Ljubljanski urbani regiji po notranjem (krajšem) krogu in tako povezuje notranje občine Ljubljanske urbane regije. Zunanja obodna pot je dolga okoli 333 kilometrov, povezuje pa vse poti po Ljubljanski urbani regiji po meji območja in tako povezuje robne občine Ljubljanske urbane regije.
V letošnjem letu smo začeli z drugo fazo projekta, v njej pa sodeluje devet občin Ljubljanske urbane regije: Občina Borovnica, Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Mestna občina Ljubljana, Občina Medvode in Občina Trzin. V okviru te faze so predvidene naslednje aktivnosti:
1.	vzpostavitev in vzdrževanje mreže poti. Vzpostavitev pešpoti zajema naslednje aktivnosti: postavitev informacijskih tabel na izhodiščih, postavitev miz in klopi ob poteh, postavitev kažipotov na izhodiščih ter na križiščih z drugimi potmi, čišćenje zaraščenih poti na novih odsekih 1er markiranje novih odsekov. Vzdrževanje mreže pa obsega obnavljanje ter markiranje poti;
2.	izdelavo vodnika z opisi poti
Okvirna vrednost projekta za omenjenih devet občin je 30 milijonov tolarjev.
Vesna Resinovič, RRA LUR
\
JAVNO KOfv'UNAlNO fOOjnjt". PRODNIK do0
Jesensko zbiranje in odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Trzin 26. oktobra 2005 opravljalo jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan odvoza do 6. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj, barv, lakov in podobno. Slednje odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
Tudi nevarne odpadke bomo v občini Trzin zbi-rali in odvažali v sredo, 26. oktobra 2005, Ie da boto potěkalo od 15.30 do 17.00 nadvorišču Občine Trzin, od 17.30 do 19.00 ure pa na par-kirišču pred trgovino Mercator. Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
Opozorilo:
•	Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen přenos do zbirnega města
•	Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
•	Odpadki iz iste skupine se ne smejo združe-vati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
•	Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varst-veno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka.
Ponovno vabilo
l, «L*
V Trzinu se ustanavlja moški pevski zbor oziroma manjša moška pevska skupina. Vse, ki radi zapojete, vabimo, da se oglasite na tel: 041/637-503 -Stane Zevnik.
Vabljeni
Vff »
ws
Trzinska podjetja (6) - Herle - Hiša poslovnega tiska
Majhna obrtna delavnica se je razvila v »Hišo poslovnega tiska«
Družinsko podjetje Herle, kije zraslo iz obrtne delavnice, je bilo eno prvih, ki je v Industrijsko - obrtni con i Trzin videlo primerno lokacijo za nadaljnjo rast in razvoj. »Letos, ko naše podjetje praznuje že petindvajsetletnico obs-toja, smo se odločili, da prenovimo tudi njegovo celostno podobo in se na trgu uveljavimo kot hiša poslovnega tiska,« pravi mag. Julija Herle, pomoćnica direktorja, in dodaja, da prenova celostne podobe pomeni že tudi uvod v postopno zamenjavo generacij.
»Lansko leto je v našem podjetju minilo v znamenju nadaljnje širitve proizvodne-ga programa in uvajanja novih storitev ter priprav na prenovo in povečanje poslovne stavbě,« pravi sogovornica in dodaja, da se njihova ponudba vse bolj razvija v smeri popolne storitve, ki poleg izdelavc same tiskovine obsega tudi vse druge korake, vključno z dostavo na pošto. »To, da se tiskáme iz golega tiska vse bolj preusmerjajo v ponudbo kompletnih storitev, je v zadnjem času postalo sve-tovni trend, ki mu moramo seveda tudi mi slediti, če želimo ohraniti stik s kon-kurenco. To pa po drugi strani pomeni, da moramo imeti vedno več dodelavnih strojev, kar nas sili v vedno nove nakupe in s tem povezane investicije v proizvodne prostore. Naše zadnje investicije so bile torej namenjene predvsem temu, da smo naše izdelke dopolnili Še z ustrezni-mi storitvami. Nova stavba bo tako poslovno - proizvodnega značaja, z njo pa se bomo rešili prostorske stiske, ki nas vedno bolj pesti.«
Příhodnost je v bolj celovitih storitvah
»Slovenski trg zaradi majhnosti tudi od tiskarskih podjetij zahteva veliko fleksibilnost, čeprav proizvodnih kapacitet strojev ni mogoče povsem izkoristiti. Zaradi tega je nakup že tako dragih strojev in usposabljanjc ljudi za delo na njih za naše tiskáme še toliko dražje, celotna dejavnost pa investicijsko med najbolj zah-tevnimi, je poudarila Julija Herle in med njihovimi přednostmi pred konkurenco izpostavila širok proizvodni program, še zlasti tako imenovani »lettershop«. To je celovita storitev, ki vključuje oblikovanje in sestavljanje baze prejemnikov, tisk vseh potrebnih obrazcev, zgibanje, vlaga-nje v kuverto in dostavo pošiljke na pošto. »Pa tudi sicer se zahteve naročnikov v zadnjem času močno spreminjajo. Tako je zaradi prodora laserskih tiskalnikov
Mag. Julija Herle: »Naše podjetje se počasi pripravlja na zamenjavo generacij, vendar bi brez velikega truda staršev danes ne bilo česa přenesli v naslednjo generacijo. Vsekakor pa je prevzem vođenja podjetja isločasno velik izziv in velika odgovornost «
povpraševanja po računalniških obrazeih vedno manj, vedno več paje zanimanja za specialne tiskovine ter celoten servis od tiska do pošiljanja,« pravi Herletova. »V prihodnjih letih največje povpraševanje pričakujemo po PVC karticah, ki se uveljavljajo na številnih področjih, veliko pa še naprej pričakujemo od »lettershopa«, ki ga lahko ponudi zelo malo tiskam.
Internacionalizacije podjetja se lotevajo previdno
Podjetje je bilo že tik pred tem, da del proizvodnje preseli v Srbijo, vendar so si v zadnjem trenutku premislili. »Razloga za to sta bila predvsem dva - tamkajšnje delovne navade, ki še precej zaostajajo za našimi, ter plačilna nedisciplina. Náčrte za širitev v Srbijo smo zato zaenkrat pospravili v predale, smo pa prisotni na hrvaškem trgu, vendar tam sodelujemo s slovenskimi podjetji oziroma njihovimi hrvaškimi podružnicami. Veliko bliže pa smo poslovnemu sodelovanju s kakšnim večjim partnerjem iz EU. »Če bi se
izkazalo za donosno, bi z njim sodeiovali tudi z dodelavnimi posli, sicer pa bomo vztrajali na svoji poti, čeprav smo vsi družinski člani z vođenjem podjetja zelo obremenjeni, saj nadzorujemo vse funkcije podjetja - od razvoja, trženja, inves-ticij, pa vse do proizvodnje, nabave in prodaje. O tem, da bi za vođenje katere izmed teh funkcij zaposlili kakšnega zunanjega strokovnjaka, pa zaenkrat ne razmišljamo, ker je takšnega člověka izjemno težko dobiti« V prihodnjih letih se bo število tiskam v Evropi še naprej zmanjševalo, manjše tiskáme pa bodo svoje izdelke in storitve vse bolj tržile pod skupnimi blagovnimi znamkami. »Cene bodo še naprej padale, stroški delà in materiala pa naraščajo, zato so razmere na trgu vedno bolj oštre,« je opozorila Herletova in dodala, daje edini način, da se ubranijo napadov naj-cenejših ponudnikov kakovost in razvoj vedno novih storitev in izdelkov. Edino, kar jim je lahko v spodbudo, je to, da ev-ropskega trga ne morejo preplaviti azijski proizvajalci, saj tiskovine tako dolgih transportov cenovno ne prenesejo. »Vsekakor pa bi bilo smiselno, da bi se slovenski konkurenti povezali vsaj pri nákupu surovin,« je ob koncu pogovora povedala Julija Herle.
Zoran Jereb
Njihov proizvodni program obsega:
•	lettershop
•	direktni mailing - sistem direktnega pošiljanja
•	PVC kartice - z magnetno stezo ali s čipom
•	PVC vrečke
•	računalniške tiskovine
•	računalniške kuverte in izpiske
•	obrazce plačilnega prometa
•	standardne računalniške obrazce
•	klasične tiskovine - kataloge, prospekte, dopise ipd.
•	ostale storitve - oblikovanje, tisk variabilnih in fiksnih podatkov ter črtnih kod, laminiranje, izsekovanje, zgibanje, lepljenje, nanos silikonskega traku, foliranje... in
•	trgovsko blago
Fekalije tečejo kar v potok...
Tik ob mostu čez potok, ki teče vzporedno s Kidričevo ulico, med vrstno hišo na Kidričevi 121 in gostilno Trzinka v Mlakah je bila v lánském letu izvedena priključitev cevo-voda za padavinsko vodo na potok. Ta projekt je poleg polaganja cevi za padavinsko vodo obsegal tudi vzporedno polaganje dveh manjših cevi, od katerih ena, premera približno 15 centimetrov, odvaja fekalije neposredno v potok. Taka projektna rešitev ni povzročila samo prekinitve normal-nega življenjskega okolja v potoku, ampak tudi smrad in porast mrčesa ter glodavcev v samem naselju ob potoku. Za ilustracijo moje prijave prilagam fotografije stanja na novo zgrajenega iztoka v potok, posnete 2. avgusta letos. Na sliki I je viděn priključek za padavinsko vodo z dvěma dodatnima iztokoma. Iztok za fekalije je tik nad gladino potoka. Na sliki
2 je viděn toaletni papir, ujet na rastlinju pred iztokom za fekalije. Tudi na sliki 3 je viděn na rastlinju ujet toaletni papir, le da tokrat približno 5 metrov niže v strugi. Na osnovi navedenega menim, da bi Občina Trzin morala izvesti naslednje kratkoročne ukrepe:
1.	Takoj preprečiti iztekanje fekalij v potok in zagotoviti odvajanje le-teh v greznico ali čistilno napravo.
2.	V kolikor se Občina Trzin z mojim mnenjem ne strinja, naj to utemelji z veljavno zakonodajo, standardi, občin-skimi odloki in mnenjem s stališča varstva voda in okolja.
Omenjeni potok se približno dvajset metrov nižje od navedenega mostu združi s potokom Gvajšek, ki je v Trzinu znan kot potok s čisto vodo. Na izviru tega potoka Ijudje zajemajo vodo za pitje. Zato je opisano onesnaževanje potoka toliko bolj zaskrbljujoče.
V skrbi za čisto vodo podpiram aktivnosti Občine Trzin, ki potekajo pod geslom »Pitna voda«. Kljub temu pa bi se morali bolj zavedati pomena čiste vode v vsakdanjem življenju in njenih omejenih količin, da ne bo prepozno.
besedilo in foto: Ljubo Fabjan
■ V • Si i. .	a
® ' i^œfeàLi li

natečajnih del
£2.9.2005
ob 19.0'
©
V okviru PROGRAMA VARĆEVANJA S PITNO VOOO je Obilna Trzin pripravila natečaj za kratko zgodbo in fotografijo na tame PITNA VODA. Razglasitev nagrajencev bo na otvorltvi razstave, Ki bo odprta do 22.oktobra 2005. Vljudno vabljeni!
Zanimivi Trzinci in Trzinke (1)
Franc Mordej, upokojeni inženirstrojništva in pilot
Upokojeni strojni inženir in pilot Franc Mordej je bil rojen leta 1925 v Mariboru. V mladih letih ga je zanimalo vse, kar je bilo sposobno leteti - od ptic, zmajev, letećih modelov pa vse do pravih létal, katerih je bilo takrat še malo. Prve izkušnje z letenjem je pridobil v Mariboru, nato jih je pridobival tudi v aeroklubu Zagreb, kjer je študiral na strojni fakulteti. Leta 1950 bil povab-Ijen v Zvezni jadralni letalski center v Vršcu, z nalogo, da ustanovi oddelek za znanstveno - tehnične in meteorološke raziskave na področju jadralnega letalstva. Poleg tega je v Vršcu reševal tudi tehnične probleme in opravljal preizkusne lete novih konstrukcij, poučeval pa je tudi praktično letenje. Ukvarjal se je s športnim letenjem in pri tem dosegel izjemne dosežke. Bil je namreč prvi v državi, ki je poleg zlate osvojil tudi diamantno letalsko značko. Leto in pol je preživel v Burmi, kamor je bil poslan z nalogo, da Burman-cem pomaga pri formiranju jadralnega letalstva in izobrazi letalske inštruk-torje. Po vrnitvi v domovino je v Ljubljani dokončal študij strojništva in se usposobil za potniškega pilota pri Adria Avioprometu. V Trzin se je priselil zaradi lokacije na relaciji Ljubljana - Brník, zato je pred tridesetimi leti kupil eno od prvih montažnih hiš v novem Trzinu. Kljub izjemnim dosežkom in bogatim izkušnjam za letalskim krmilom, kjer je presedel več kot 14.400 ur, je ostal skromen in izjemno zanimiv sogovornik.
Že v mladih letih so ga zanimali objekti, ki so bili sposobni leteti. Takih igrač te-daj ni bilo mogoče kupiti, zato si jih je izdelal kar sam. Tako je prve leteče modele izdelal kar iz kartona. »Ker paje na sosednjem trávníku starejši fant včasih spuščal zmaja, sem po vzoru njegovega tudi sam izdelal podobnega, ki je ob močncm vetru ure in ure letal visoko nad mestom. Pozneje scm zahtevnejše modele začel graditi po načrtih in so že kar solidno leteli, pri vsakem poletu modela paje z njim poletel tudi del moje duše,« je začetke svoje zasvojenosti z letalstvom opisal Franc Mordej in dodal, da seje lotil celo lastne konstrukcije, ki jo hrani še danes. Koje nekoliko odrasel, seje vključil v osnovni jadralni tečaj na enos-tavnih odprtih letalih. Prvega poleta, s katerim je dosegel višino enega metra in je trajal pet sekund, pravi, da ne bo nikoli pozabil, saj so se mu s tem uresničile dolgoletne sanje. »Nadaljnje letenje po programih tečajev za A, B in C značko se je odvijalo brez težav, postopoma pa so mi učitelji letenja začeli prepuščati vođenje letenja v času šolskih počitnic in kadar so bili sami zaposleni po svojih službah,« pravi.
Med študijem strojništva v Zagrebu je v prostém času v tanikajšnjem aeroklubu dělal kot učitelj letenja. Leta 1947 seje v Cerkljah pri Krškem udeležil tudi prvega zveznega jadralnega tekmovanja in z jadralnim letalom tipa »Komar« zasedel tretje mesto ter izvedel najdaljši prelet tekmovanja, dolg 61 kilometrov. Dve leti
kasneje je z letalom »Žerjav« dosegel državni rekord za dvosede v preletu 96 kilometrov na vnaprej najavljen cilj v Daruvarju. Ker ni imel vseh pogojev za vpis v tretji letník štu-dija, seje odločil za enoletno prekinitev, ki pa seje zaradi različnih vzrokov precej raz-tegnila. V začetku leta 1950 seje namreč odzval povabilu upravnika Zveznega jadralnega centra in se preselil v Vršac. Tam je imel delà na pretek, saj je uvajal nov način šolanja začetnikov na dvosedežnih jadralnih letalih, ki so imela tedaj še nekaj bistvenih konstrukcijskih napak, in so zahtevale že kar nekaj življenj. »Poleg reševanja tehničnih problemov paje upravnik centra Paja Crn-janski od nas zahteval tudi športne uspehe in rekorde, če jih je vřeme le dopuščalo. Tako sem že prvo leto po prihodu v Vršac s preletom do Skopja izpolnil pogoje za zlato C diplomo - to sta prelet, dolg vsaj 300 kilometrov, in samostojno prejadrana višina čez 3000 metrov.«
Sedmega septembra 1953 je Mordej za cilj svojega poleta prijavil Solun v Grčiji in ga zaradi dobrega poznavanja višinskih zračnih valov tudi dosegel. »Prelet 528-kilometrske razdalje je pomenil dva pogoja za diamantno C diplomo in dva državna rekorda. Točno dve leti kasneje mije uspelo izpolniti še tretji pogoj za diamantno C diplomo - samostojno prijadrati na višino več kot 5000 metrov. Let sem izvedel v nevihtnem oblaku, kjer je poznavanje njegove strukture izredno pomembno, saj se v nasprotnem primeru let kaj lahko konča s preluknjanimi krili ali celo s padal-skim skokom. Ob uporabi maske za kisik in precejšnji zaledenitvi létala sem se povzpel
na višino 6070 metrov in s tem prvi v Jugoslaviji izpolnil pogoje za diamantno C diplomo.«
Mordej je postavil na noge burmansko jadralno letalstvo
Poveljnik burmanskega vojaškega letalstva je center v Vršcu zaprosil za pomoč pri razvoju njihovega jadralnega in mo-tornega letalstva, zato je Franc Mordej odšel v Burmo, da bi jim usposobil inštruktorje letenja in ustanovil športno letalsko organizacijo. Pri tem mu problemov in težav ni manjkalo, zato seje moral projekta lotiti veliko širše inje moral poleg jadralnih pilotov usposab-Ijati tudi pilote za aerovlek. razviti zračne zavore za že prej naročena angleška dvo-sedežna šolska jadralna letala, zgraditi leseno barako za teoretični šolski pouk, konstruiral pa jim je tudi prvo krožno žago, organiziral tečaje letenja za mlade, usposobil mehanike za popravila lesenih letalskih konstrukcij, napisal jim je tudi programe teorije in praktičnega šolskega letenja, za povrh paje reševal tudi števil-ne druge probleme, ki so se pojavljali sproti.
Franc Mordej je 7 septembra 1953 z jadralnim letalom poletel 528 km od Vršca do vnaprej najavljenega cilja Soluna v Grčiji. Točno dve leti pozneje se je v nevihtnem oblaku povzpel na 6000 m visine S tem si je pridobil vse pogoje za prvo diamantno značko v Jugoslaviji. (Foto arhiv Franca Mordeja)
Čeprav bi se moral v domovino vrniti že po šestih mesecih, je tam ostal kar leto in pol. Ko pa seje vendarle vrnil,je bil od-ločen, da dokonča študij. Diplomsko delo je opravljal iz aerodinamike in si pod mentorstvom profesorja dr. Antona Kuhlja zastavi! zahtevno nalogo - novo konstrukcijo propelerjev za vlečno letaio »PO-2«, ki je zaradi zamenjave motorja dosegalo mnogo slabšo vlečno silo kot pred tem. Z izborom drugega profila, večjo širino krakov in ustreznejšo poraz-delitvijo koraka vzdolž krakov je Mordej karakteristike letala bistveno izboljšal. Čeprav naloga ni zahtevala izdelave pro-pclerja, gaje Mordej vseeno izdelal in tudi preizkusil. »Na tleh je novi propeler dajal za trideset odstotkov večjo vlečno silo kot stari, tudi vlečni časi so bili za tretjino krajši, potovalna hitrost letala pa je bila za deset kilometrov na uro višja,« pravi Mordej in dodaja, da zagovor diplomske naloge ni bil težaven, ker so do-sežki propelerja govorili sami zase. Daje bila njegova diplomska naloga res vrhunski dosežek, dokazuje Prešernova nagrada, s katero je bila nagrajena.
Za letalskim krmilom je presedel več kot 14.400 ur
Po zaključku študija seje Franc Mordej zaposlil kot inženir v tehnični službi Adrie Avioprometa na Brniku. Sprva se je tega delà sicer veselil, vendar gaje veselje kmalu minilo. »Velike metalne štiri-motorne pticc so me namreč preveč privlačile, da bi se zadovoljit le s hojo pod njihovimi krili. Letenje z njimi je bilo izjemno velik izziv, zato sem se prijavil na prvi razpis Adrie za sprejem novih pilotov. Vendar nisem bil sprejet, češ da kadre z mojim znanjem potrebujejo v tehnični službi, pilotov pa lahko iz vojaš-kega letalstva dobijo dovolj,« je povedal o svojih prizadevanjih, da bi postal pilot potniških letal. »Naslednje leto, ko sem se v Mariboru že pogovarjal o ustanovit-vi aerotaksi službe, sem se ponovno prijavil na razpis za pilota in uspěl. Sprejet sem bil na šolanje za kopilota na letalu DC- 6B (to je tisto létalo, ki razstavljeno tudi pred letališko stavbo na brniškem letališču, op. a.) in opravil dolgotrajen teoretični tečaj in vaje instrumentalnega letenja na simulatorju, čez nekaj mesecev pa smo pričeli tudi s trenažnim letenjem. Po izpitu pred državno komisijo seje začelo obdobje mojega komercialnega letenja v funkciji kopilota.« Po treh letih kopilotskega staža je Franc Mordej postal kapitan na letalu DC-6B in kasneje na MD-80. Pri šestdesetih letih starosti seje po zakonskih določil moral upokojiti, kar je pri dobrem zdravstvenem stanju težak udarec za vsakogar, ki rad leti. »Vendar sem v naslednjih treh letih ohranil stik z
letenjem, saj je Adria čez poletno sezono vzela v najem romunska letala BAC-111 s posadkami, stevardesami in mehaniki. Bil sem zadolžen za usklajevanje delà z njimi, obenem pa sem z drugimi upokojeními kapi-tani nadziral njihovo letenje,« pravi. V njegovih letalskih knjižicah seje nabralo nekaj čez 14.400 ur letenja, vendar poudarja, da mu v letalu nikoli ni bilo dolgčas. Še vedno je član Kluba letalskih veteranov Slovenije, Kluba veteranov Adrie in Kluba veteranov aerokluba Zagreb. Na vprašanje, če se
spominja kakšnih kritičnih dogodkov, se je malce zamislil, nato pa odgovoril, da kritičnih dogodkov v potniškem letalstvu ne bi smelo biti. »Raje bi jih imenoval težavne razmere. Sicer pa v letalstvu velja zlato pravilo, da si mora posadka vedno pravočasno pustiti vsaj en izhod odprt, Če tega ne bi bilo, tudi današnjega intervjuja ne bi bilo,« je ob koncu povedal moj sogovornik.
Zoran Jereb
Vabilo na dneve odprtih vrat PGD Trzin
Prostovoljno gasilsko društvo Trzin vabi občane na dneve odprtih vrat v petek 14. in soboto 15. oktobra 2005.
V petek vam bomo ob 17. uri naprej predstavili sistem za gašenje COBRA, kolegi iz Avstrije pa nam bodo prikazali učinkovito gašenje "skozi stěno". V soboto pa se bodo od 10. ure naprej vrstili prikazi tehničnega reševanja in gašenja vozil, reševanja s pomočjo vrvne tehnike in gašenja požarov. V petek in v soboto si boste lahko ogledali tudi naše orodje in opremo Vabljeni v čim večjem številu!
Z gasilskim pozdravom - NA POMOČ! PGD Trzin
Častitljiv življenjski jubilej Ane Benda
pa seje obrestovala; žival je že v tistih časih uživala presno hrano, mama Ana paje bila razbremenjena fizičnih napo-rov. S ponosom je povedala, daje njen mož znal iz železa narediti marsikaj. Med drugim je izdeloval imenitne vozove za prevažanje ljudi. Vsak na novo izdelan voz je pomenil družinski izlet na Šmarno goro, na romarsko pot v Velesovo. Obvezno jih je peljal vsako leto v Ljubljano na ogled cirkuške predstave. Za tište čase je bilo to pravo razkošje.
Že malce utrujenaje povedala, daje vedno rada pela in plesala in neverjet-no, tudi ob obisku nas je presenetila in kar naenkrat zapela: «Stara sem, stara sem, plesat ne morem. Godci zagodejo, plesat pa pojdem; hojla - dri, hojla -dri, hojla - dri, rom - pom - pom.« Zaupala nam je tudi, da zelo rada posluša narodno- zabavno glasbo in da vsak dan spretnija TV dnevnik. Ob zaključku sva jo z go. Olgo Stopař, ki je tudi prisostvovala pogovoru, prosili, naj nam zaupa svoj recept za dolgo in zadovoljno življenje. Nasmejala seje, usmerila svoj pogled naravnost v oči in rekla: »Priden moraš biti pa korajžen, zmeraj dobre volje in vedno dobro misliti.« Moder nasvet, vreden razmisleka.
Meta Želcznik
Gospa Ana Benda je najstarejša članica Društva upokojencev Žerjavčki v Trzinu. Julija letos je praznovala 98. rojstni dan. Sama se s tem sicer ne strinja. Pravi, daje prvi rojstni dan takrat, ko se rodiš. Po tej logikije njeno letošnje praznovanje že 99.
jrobna, nasmejana in iskrivega —/y pogleda nas je že ob prihodu sprejela nadvse nenavadno za tako starost. S pomočjo hodulje je stopila v sobo, rekoč: »Pa sem prišla, in to s šesti-mi nogami.« Neverjetno, sem pomislila sama pri sebi, presenećena nad njeno vitalnostjo. S ponosom je povedala, da je prava Trzinka, rojena Žankar, po domaće Pájková. Bila so štiri dekleta, sama je bila tretja po vrsti. Veliko do-živetij nam je predstavila, če seje kje zataknilo, je na pomoč priskočila hčer-ka Zinka. Ponosna je na svoja leta, na svojo družino, na svoje otroštvo. Kar naprej je ponavljala, da ji je bilo vedno lepo, čeprav je morala že kot otrok trdo delati. Dekleta so imela naloge razde-Ijcne. Sama je opravljala težja, fantov-ska delà. Skrbela je za konje in z njimi namesto očeta vozila pesek s trzinske-ga »pruha« v Ljubljano na Nemško cesto. Večkrat je povedala, dajo je imel oče zelo rad in daje po njem pov-zela tudi hudomušnost. Nekoč gaje hudo razjezila - vsa nasmejana nam je povedala, da mu je ukradla cigare in jih skrivaj tudi pokadila. A oče je njen »greh« hitro odkril ter jo pošteno okre-gal. Nikoli več ji kaj takega ni prišlo na misel. Hudomušno je pripomnila: »Vonj po cigari mi pa še danes diši.«
Spomnila seje tudi Johanine (sestrine) poroke v Depali vasi. Pravi, daje tako plesala, daje nove »šolne znucava.« Pa še to je dodala: »Na ohceti so vsi jokali, le jaz sem se smejala. Mama meje tepla, oče pa bránil.« »Zakaj bi jokali, saj gre od doma pro-stovoljno, nihče je ne podi,« je modroval oče. Tudi sama seje kmalu poročila, in to kar čez cesto k Bendetovim v kovačijo. To je bilo pred sedemdesetimi leti. Imela je srečen zakon in lepo družinsko življenje. Rodila je tri hčere in sina: Štefko, Ivko, Janeza in Zinko. Mož je bil skrben oče in dober mož; bila sta velika prijatelja, oba navezana na svoj dom. Sama je bila odlična gospodinja, dobro je kuhala, še bolje pekla, bila je spretna in iznajdljiva. Otroci niso imeli prilike opaziti, da za vsemi temi dobrinami stoji veliko materino žrtvovanje. Poleg vsega tega paje bila vedno na razpolago tudi možu v kovačiji. Znala je poprijeti za vsako delo. Dobro se spomin-ja, da je bil njen soprog zelo napředen. Hotel ji je olajšati delo, zato je izumil mikser za pripravo surove prašičje hrane. Za tišti čas hudo revolucionarna ideja, ki
Predstavljamo letošnje občinske nagrajence:
Franci Zajc, dobitnik srebrnega občinskega priznanja
Franci Zajc je na pobudo Gasilskega društva Trzin za dolgoletno vsestransko prizadevno delo v PGD Trzin letos přejel srebrno občinsko priznanje.
Nagrajenec v krogu domaćih
St
C7\y a pogovor sva se dogovorila na njegovem domu, ki si gaje zgradil na domaćem zemljišču poleg rojstne hiše. Že kot najstnik je rad zahajal v gasilni dom. Vaje starejših gasilcev je najprej opazoval bolj od daleč, potem pa vedno bolj korajžno tudi iz neposredne bližine. Ker se mu je to »igranje« z vodo in cevmi zdelo silno zanimivo, je ob tem premišljeval in »načrtoval« svojo gasil-sko prihodnost... Želei si je to početi tudi sam. Ob nepričakovanem povabilu starejših gasilcev: »Ti boš pa naš kurir,« ni mogel verjeti lastnim ušesom. Seveda je vabilo z veseljem sprejel, pa še zelo srečen je bil. Takrat, leta 1961, se je začela »uradna« aktivnost v društvu. Kot član desetine, v kateri so izmenoma poveljevali Ivan Novak, Ivan Podobnik in Ivan Ručigaj - Ivko, ki je bil ves čas tudi Francijev vzornik, je izvrševal naloge kurirja. Skrbel je za potrebne pripo-močke prve pomoči, material za krpanje cevi in druga priložnostna opravila ter prenašal pomembna sporočila. Po nekaj letih prizadevne aktivnosti je napredoval >n po oprav Ij en em tečaju za strojnika
prevzel povsem samostojno odgovornost za brezhibno delovanje motorja. »Napak pri reševanju ne sme biti in čas priprave do akcije reševanja mora biti čim krajši. To je vodilo vsakega gasilca in tudi moje. Pravi gasilec ne gleda na uro, ne pozna prelaganja odgovornosti in pomoči na kasnejši čas ... Je vedno pripravljen priskočiti na pomoć, kadarkoli in kjerkoli ga kdo potřebuje.«
Njegov osnovni poklic je slikopleskar in tudi s to svojo usposobljenostjo je ogromno prispeval za dobrobit društva. Ni štel oprav-ljenih prostovoljnih ur... Bilje pač vedno tam, kjer je bilo potrebno načrtovanje in izvrševanje tovrstne aktivnosti v društvenih prostorih. Med pogovorom sva obujala spo-mine na dogodke, ki so se mu posebej vtis-nili v spomin. Izpostavil je društveno tekmovanje leta 1969 v Mengšu. Vseje kazalo, da bo njihova desetina osvojila prvo mesto, pa seje zgodila smola, ki je zlepa niso poza-bili. Eden izmed tekmovalcev je bil površen inje pri spajanju cevi pozabil spoj priviti. Ta napaka je ekipi přinesla kazenske točke in »odnesla« prvo mesto. Zadovoljiti so se morali z drugim mestom. Z zdajšnjo zrelo pametjojih to ne bi spravilo v jezo in bes,
takrat pa so se le s težavo potolažili. Dobro se spominja tudi dne, ko seje na mo-torju peljal s prijateljem gasilcem reše-vat goreči gozd na Dobravi, tam, kjer je sedaj OIC. Požar je zanetila iskra z vlaka. Oplazil ju je prehitevajoči nasproti vozeći avtomobil. Padla sta in z zlom-Ijenimi rokami pristala namesto na kraju požara kot reševalca, v bolnišnici kot ponesrečenca.
Na vprašanje, ali je bilo občinsko priznanje pričakovano, je povedal, da ne. Bil je iskreno presenećen in zelo vesel. Kdo pa ni rad pohvaljen, še posebej kadar gre za prostovoljno delo in pomoč. Dobil gaje za dolgoletno aktivnost pri organiziranju prireditev, tako društvenih kot drugih. Gre za iskanje sponzorjev, pridobivanje potrebnih soglasij, pripravo prireditvenega prostora, pomoč posa-meznikom na domu ali kjerkoli na jav-nem prostoru. Ob bližajočem se prazno-vanju stoletnice društva je njegova velika želja, da bi pri pripravah nanjo res vsi »zavihali rokave« in kar največ prispe-vali k dobrim rezultatom. Zase pravi, da bo gasilec, dokler bo zdrav in pri močeh. Ni pozabil povedati, daje zelo ponosen na oba sinova, ki sta tudi uspešna gasilca. Mlajši, Uroš, je v prvi reševalni ekipi šofer najmodemejše opremljenega tovomjaka. Starejši, Boštjan, paje moral zaradi službenih obveznosti pri gasilcih malo izpreči.
Iz ozadja seje hudomušno v pogovor vključila žena Meta in povedala, daje tudi sama veliko prispevala h gasilski úspěšnosti vseh trch fantov. Zaradi pogoste moževe odsotnosti je bil na njenih »ramenih« levji delež družinskih skrbi in obveznosti. Na njenem obrazu so se gubice trenutne jeze spremenile v sim-patičen nasmeh.
Meta Železnik
Posebno obvestilo za člane DU »Žerjavčki« Trzin
Upravni odbor obvešča oziroma poziva člane Društva upokojencev, ki še niso poravnali članarine za leto 2005, da Jo lahko vplačajo v T3 vsako sredo dopoldan in popoldan ter v četrtek In petek dopoldan.
Odbor
Kdo so najboljši učenci osnovne sole Trzin v šolskem letu 2004/05 (2. del)
V julijski številki Odseva smo vam predstavili prve tri dijake, ki so se v lánském šolskem letu izkazali z odličnim učnim uspehom. Tokrat boste nekaj več izvedeli o naslednjih štirih - Špeli Gorjup (8.a/9), Gregorju Gregorcu (8.b/9) ter o malo mlajših Anžetu Kosmaču (6.a/9) in Lari Matan (6.b/9).
Kako se počutiš kot najboljši/a učenec/ka v razredu? Špela: Sem vesela, ker sem dosegla odli-čen uspeh, vendar pa je v razredu še kar nekaj sošolk in sošolcev, ki so ravno Iako uspešni kot jaz.
Grega: Ne počutim se nič drugače kot prej. Še vedno sem isti člověk. »Najboljši učenec svojega razreda« ni nič drugega kot naziv.
Anže: Počutim se normalno, l.ara: Kot najboljša učenka se ne počutim nič drugače kot prej, tudi obnašam se ne drugače. Mogoče mije to le neke vrste pohvala in motivacija za naprej. Letos se bom trudila, da bom mogoče spet najboljša.
Si v preteklem šolskem letu vložil/a veliko truda v učenje? Si veliko delal/a in se učil/a tudi doma, ali pa si samo dobro poslušal/a v šoli?
Spěla: Ze zgodaj sem ugotovila, daje bolje, da v šoli poslušam, saj imam tako doma manj delà. Pri določenih predmetih se seveda moram tudi učiti. Poleg tega se tudi že veliko naučim, če naredim doma-čo nalogo.
Grega: Doma sem se učil bolj malo, tokrat pa sem v to vložil svoj trud. Anže: Da. Drugače pa sem v šoli dobro poslušal.
Lara: Ne, nisem se ne vem koliko trudila. Učila sem se samo pred težjimi testi in predmete, ki mi ne ležijo preveč (nara-va, matematika...).
V šoli sem večinoma dobro poslušala in si veliko zapomnila, snov pa ponovila pri domaćih nalogah.
Gregor Gregore in Anže Kosmač
Ali te je šolska snov zanimala? Špela: Šolska snov ni vedno zanimiva. Tak-rat se moram prisiliti, da sejo naučim. Kadar paje zanimiva in vem, da jo bom potřebovala, se učenja rada lotim. Grega: Delno. Pri etiki, zgodovini in angleš-čini me je snov kar zanimala, drugje pa manj. Anže: Bila je zelo zanimiva. Lara: Snov me je v večini zanimala, še posebej angleščina, ki jo imam zelo rada injo tudi najbolje obvladam. Ponavadi je tako, da te najbolje zanimajo predmeti, ki jih potřebuješ pri pokliču, ki si ga želiš opravljati.
Si morda doma bral/a tudi dodatno literaturo? Kakšno (strokovno ali lepo-slovje)?
Spela: Dodatne literature nisem brala, ker ob dodatnih interesnih dejavnosti ostane premalo časa.
Grega: Veliko berem knjige, v glavnem trilerje in kriminalke. Berem vse o športu na teletekstu in v časopisu. Anže: Nisem.
Lara: Ja, doma veliko berem. Zadnje čase sem začela prebirati tudi angleške knjige (Harry Potter), drugače pa rada berem razne zbirke, kot so Pet prijateljev, Novohlačniki...
Kateri predmeti so ti bili najbolj všeč in za kaj?
Špela: Najljubša predmeta sta mi likovna vzgoja (ker že od malega rada ustvarjam) ter državljanska vzgoja in etika, ker smo se pri tem predmetu veliko pogovarjali. Grega: Bolj všeč so mi družboslovni predmeti. Angleščina in etika sta med bolj pri-Ijubljenimi. Od naravoslovnih predmetov mi je všeč edino telovadba.
Anže: Likovna vzgoja, ker rad rišem,
Lara: Najraje imam jezike. Govoriti znam že špansko in angleško, učim pa se tudi francoščine. Vem, da jih bom lahko koristno uporabi la, ko bom sta-rejša. Všeč mije tudi geografija, ker se rada učim o raznih državah in njihovih značilnostih.
Si sodeloval/a na kakšnih šolskih tek-movanjih iz znanja? Ali si prejel/a kakšna priznanja? Spela: Sodelovala sem na Vegovem tekmovanju in pri angleški bralni znački. Grega: Tekmoval sem za bronasto in srebrno Vegovo priznanje. Dobil sem bronasto priznanje. Anže: Ne.
Lara: Sodelovala sem v Veseli šoli, dobila sem Vegovo priznanje. Prijavila sem se na predizbor za male sive celice in zdaj čakam na rezultate.
Se počutiš prijetno na osnovni šoli Trzin? Kaj ti je v tej šoli všeč in kaj te moti?
Špela: V šolo rada hodim. Še raje pa bi hodila, če nas ne bi ves čas ocenjevali. Odkar imamo nov prizidek, pa se počutim še bolje.
Grega: Je kar v redu, toda trenutno je kuhinja še vedno razsuta in ne obratuje. Anže: Ja, počutim se dobro. Nič me ne moti.
Lara: Ja, v šoli mi je zelo všeč in se imam zelo dobro. Všeč so mi učitelji in osebje, motijo pa me učenci, ki ponižuje-jo in izzivajo tako druge učence kot tudi učitelje - takih je kar veliko.
Kaj bi v šoli spremenil/a? Špela: Če bi v šoli lahko kaj spremenila, bi najprej zmanjšala število predmetov. Letos jih imamo 15, in bom težko znala snov vseh.
Grega: Spremenil bi prehrano, ki ni taka, kot bi morala biti. Jedi se preveč ponav-Ijajo.
Anže: Malo manj ur in domaćih nalog. Lara: Spremenila ne bi skoraj nič, saj mi je zaenkrat vse všeč. Toda nekaj spre-memb bi bilo vendar potrebnih, zato tudi kandidiram za predsednico šole.
Kakšni so se ti zdeli učitelji in drugo osebje (ravnatelj, psihologinja, kuharice...) na osnovni šoli? Spela: Z učitelji in osebjem se odlično razumem.
Grega: V principu se mi zdijo v redu. Na proslavah nam ravnatelj ne prizanaša s svojimi govori, kuharice pa mi ne verja-mejo, da sem bil odličen. Anže: Vsi so zelo prijazni. Lara: Vsi so zelo prijazni. Kuharice dobro kuhajo, nekateri učitelji so sicer strogi, a zelo dobro razložijo snov. Nasploh so vsi super, res ne vem, kako zdržijo.
Ali že razmišljaš, na katero sred-
njo šolo oz. gimnazijo se boš v na-daljevanju vpisal/a? Spela: O svojem nadaljnjem šolanju že zelo veliko razmišljam, vendar se zaenkrat še nisem odločila. Grega: Nameravam na gimnazijo, ni-mam pa še točne predstave, na katero. Anže: Vpisal se bom na oblikovno šolo. Lara: Razmišljala sem o gimnaziji Beži-grad ali Ledina.
Kaj pričakuješ od te šole? Špela: Pričakujem, da bom dobila osnovna znanja za delo naprej in da bom razvila in odkrila čim več svojih sposobnosti. Grega: Pričakujem, da se bom naučil stvari, ki jih bom v življenju še kdaj potřeboval. Anže: Nič.
Lara: Pričakujem, da me bodo dobro naučili in pripravili na poklic. Pa tudi, da bom spoznala veliko vrstnikov...
Kakšne so tvoje poklicne želje?
Špela: Moje želje so precej zahtevne. Potrudila se bom, dajih bom uresničila. Rada bi bila namreč mednarodna kreator-ka. Ker pa vem, daje pot do kreatorja precej težka, imam v rezervi še kaj drugega.
Grega: O tem je še prezgodaj govoriti. Trenutno mije najbliže pravo, toda to še ni dokončna odločitev. Anže: Lahko bi bil slikar ali pa kuhar. Lara: Rada bi postala odvetnica, morda kreatorka ali pa veterinarka. Sicer se še nisem odločila, ampak nekaj od tega pa skoraj zagotovo enkrat bom.
Kako si preživel/a zaslužene počitnice?
Špela: Del počitnic sem preživela z družino in s prijatelji na morju, del pa doma. Grega: Med počitnicami sem bil s starši deset dni na Nizozemskem in v Belgiji. En teden sem bil tudi na morju. Večkrat sem se dobil s prijatelji. Nekajkrat sem odšel tudi na naš vikend v Šmarješke Toplice.
Anže: Igral sem računalniške igrice. Lara: Počitnice sem preživela malo na Irskem, kjer sem bila teden dni, malo pa na Pagu, a je bilo slabo vreme, in smo po štirih dneh odšli domov. Vsako leto preživim počitnice tudi v Mengšu pri babici.
Kaj običajno počneš v prostém času? Katere hobije imaš? Spela: V prostém času rada rišem in plešem. Moji hobiji so ples, igranje kitare, včasih tudi streIjam. Sem tudi gasilka v PGD Loka pri Mengšu. Grega: V prostém času poslušam glasbo, gledam filme, igram računalnik in s prijatelji hodim v kino. Rad smučam in igram košarko. Anže: Zbiram karte.
Se ukvarjaš s športom? S katerim in kolikokrat na teden? Špela: Razen plesa dvakrat na teden se z ostalim športom ne ukvarjam. Grega: Enkrat na teden plavam na Kodelje-vem pri NARF-u. Pozimi smučam, občasno igram tudi badminton. Anže: Včasih sem hodil na karate. Lara: Ukvarjati se bom začela s košarko, plesom in planinarjenjem. Prej sem tudi že streljala in bom zdaj ponovno začela.
Kakšno se ti zdi družabno dogajanje v Trzinu? Se ti zdi, da je za mlade dovolj poskrbljeno?
Špela: Ne bi mogla reči, kajti imam veliko popoldanskih dejavnosti in malo let, zato se držim bolj doma,
Grega: Mislim, daje za mlade z novim športnim igriščem dovolj poskrbljeno. Anže: Meni se zdi dobro. Za mlade je dobro poskrbljeno.
Lara: Družabno dogajanje je za moj okus še kar pestro, le več zabave bi moralo biti. Govorilo seje, da bo vsak mesec ples v mladinskem klubu, paje bil samo enkrat. To mi ni všeč.
Kaj meniš o mladinskem klubu? Špela: V mladinskem klubu sem bila samo takrat, ko smo delali mozaik, zato o njem ne vem dosti.
Grega: V mladinskem klubu še nisem bil, zato o tem nimam mnenja. Anže: V redu.
Lara: V klubu sem že bila na plesu in zdelo se mije super.
Kje se družiš s prijatelji in kako običajno preživljate prosti čas? Špela: S prijatelji se družimo v šoli in na poti domov. Včasih pajih tudi obiščem. Grega: Če se v kinu vrti kakšen dober film, se ga skoraj zagotovo odpravimo gledat.
Si zadovoljen/a s ponudbo športnih igrišč in s prireditvami v Trzinu? Ali kaj pogrešaš, te kaj moti? Špela: Kolikor sledim dogajanju v Trzinu, se mi zdi, daje vsega dovolj. Grega: Ponudba športnih igrišč je dobra, glede prireditev bi pa težko kaj povedal, ker se jih ne udeležujem in jih ne sprem-ljam.
Anže: Da, nič me ne moti.
Lara: Z vsem sem zadovoljna, všeč mi
je, da imamo mladinski klub, igrišča...
Najbolj smešen pripetljaj, ki si ga doživel/a v šoli?
Špela: Najbolj smešno je bilo, ko sem zlomila ključ od angleške učilnice. Ostali smo eno uro brez torb. Grega: Večkrat se zgodi kaj duhovitega, vendar ne bi rad ničesar izpostavljal. Anže: Do zdaj se še ni zgodil. Lara: Uff... Ne bi vedela... Mogoče zadnjič, koje učiteljica klicala učence, da je preverila prisotnost. Moj sošolec paje, koje slišal svoje ime, vstal in šel do nje. Vsi smo bruhnili v smeh.
Mirjam Štih
Darovalci knjig Knjižnici Tineta Orla:
Jože Šimenc Gary Franklin Andrej Česen Irena Svetek Jožica Trobec - Jane in Marjan Gutnik
Lara: Največkrat igram računalnik in »visim« na internetu, berem knjige ali grem ven s prijateljica-mi. Moji hobiji so ples, branje, igranje igric...
Lara Matan in Špela Gorjup
Kakšno glasbo poslušaš? Spela: Rada poslušam plesno glasbo in pop. Grega: Poslušam punk, rock in punkrock. Anže: Poslušam O-ZONE. Lara: Večinoma pop in rap, kdaj pa kdaj tudi kakšno rock pesem. Veliko poslušam tudi »Arabic pop« in španske pesmi.
Anže: Družimo se pri Taubiju ali pa na igrišču.
Lara: Družimo se na igrišču, gremo na sladoled ali pa malo naokrog po Trzinu (ponavadi s kolesom).
Vabilo na delavnice za starše
Spoštovani starši!
Z veseljem vam sporočava, daje napočil čas za izpeljavo delavnic, za katere ste izrazili interes na naših predavanjih za starše. Za spominsko oporo: govorili smo o vzorcih, ki jih prenašamo iz svojih družin, o vzorcih, ki nas ovirajo pri vzgoji, vzorcih, okoli katerih se zapletamo v odnosu s pannerjem v vsakdanjem domačem življenju... Od septembra do novembra bomo tako izpeljali 12 delavnic za starše:
»RAZVOJNE POTREBE OTROK IN VEŠČINE STARŠEVSTVA«
Na delavnicah bomo obravnavali 12 razvojnih nalog, s katerimi se srečamo kot starši: od začetka partnerstva brez otrok, prek vseh razvojnih obdobij otroštva, do obdobja, ko otroci zapustijo domače gnezdo. Čaka nas 12 srečanj, na katerih bomo vsakič za uvod slišali nekaj usmeritev, nato pa bomo prek igre vlog in konkretnih vaj spoznavali svoje vzorce in jih v sklepnem delà primerjali z izkušnjami drugih.
Delavnice bova vodila zakonca Leonida in dr. Albert Mrgole, 20 let poročena, starša štirim otrokom, z bogatimi izkušnjami svetovanja in delà v praksi. Zadnja leta se posvečava delu s starši, največ družinskim terapijam in primerom, kjer staršem zmanjka moči pri vzgoji odrašča-joče mladine, v času od vstopa v šolo do osamosvojitve.
Zakaj so delavnice lahko koristne?
•	Na delavnicah lahko starši izpostavijo lastne dileme in jih učinkovito rešijo.
•	Starši pridobijo temeljna znanja o delovanju družine kot sistema.
•	Starši se seznanijo z vzorci, ki jih prenašajo iz svojih primarnih družin in jih lahko učinko-viteje nadzirajo.
•	Starši se seznanijo z razvojnimi obdobji otrok in razvojnim družinskim ciklom.
•	Starši se učijo novih veščin prek igre vlog, kar omogoča učenje po metodi, lastne koži.
•	Partnerji imajo možnost, da posredovana znanja in veščine preskusijo v konkretni domaći situaciji.
•	Partnerji se spoznajo z izkušnjami v drugih družinah in spoznajo konkretne razvojne zahteve družinskega življenja.
•	Nenazadnje: naša želja je, da se skupina staršev poveže do te mere, da se bo po želji pros-tovoljno srečevala tudi po izteku delavnic. S tem bodo dobili krog novih ljudi, na katere se bodo lahko naslonili ob vprašanjih vzgoje in medsebojnih odnosov, kadar bo potrebno.
•	Kar je bistveno: delavnice bodo praktične, iz našega konkretnega življenja in za naše konkretno življenje: uporabno tukaj in zdaj, za večjo kakovost medsebojnih odnosov.
Kako se prijavite?
Lahko na elektronski naslov: Icon jda, m n;ole 'tf.vczal. si ali po telefonu: 031 780 100
PRIPOROČAVA, da na delavnici sodelujeta oba partnerja, izjeme so starši, ki vzgajajo sami! Na delavnico lahko sprejmemo največ do 12 parov. Prijave bomo sprejemali do zapolnitve mest. V primeru večjega povpraševanja bomo delavnice ponovno izvedli v začetku leta 2006.
Urnik delavnic:
1.	delavnica : ponedeljek, 19. September 2005
2.	delavnica : ponedeljek, 26. September 2005
3.	delavnica : ponedeljek, 3. oktober 2005
4.	delavnica: ponedeljek, 10. oktober 2005
5.	delavnica : ponedeljek, 17. oktober 2005
6.	delavnica : ponedeljek, 24. oktober 2005
7.	delavnica : sreda, 2. november 2005
8.	delavnica: ponedeljek, 7. november 2005
9.	delavnica: ponedeljek, 14. november 2005
10.	in 11. delavnica: sobota, 19. november 2005 12. delavnica: ponedeljek, 24. november 2005
Delavnice bodo potekale po urniku: ob ponedeljkih (in enkrat v sredo) od 19. do 22. ure ter v sobolo od 9. do 12. in od 13. do 16. ure v OŠ Preserje pri Radomljah.
Projekt je dobil podporo na Ministrstvu za delo, družino in sociálně zadeve, zato je cena za udeležence občutno ugodnejša od podobnih programov.
Prispevek za celoten program delavnic za en starševski par je simboličnih 10.000 sit + DDV. Možno je plačilo v dveh obrokih, prvi obrok plaćate ob prijavi oziroma najpozneje en teden pred začetkom prve delavnice na račun:
Vezal - zavod, Kamnik Št. PR: 02312-0255038423 Pri LB NLB. Kamnik
Vabimo vas, da si več informacij ogledate na naši spletni strani: vvww.vezal.si Lep pozdrav, Leonida in Albert Mrgole
DPM ob koncu lanskega šolskega leta in med počitnicami
•	Tako kot vsako leto smo tudi letos obiskali in obdarili otroke v vrtcu Žabica, ki so zaključevali predšolsko obdobje in pred dnevi prvič presto-pili prag osnovne šole. Otroci so bili obiska zelo veseli in na vprašanje, če poznajo Društvo prijateljev mladine Trzin in njegovo vlogo v okolju, věděli povedati, da pomagamo mladim pri preživljanju prostega časa. Še bolj pa so bili veseli darilne vrečke,
v katero smo spravili zvezek in Romi barvice ter risbico, ki sojo nari-sali učenci prvih razredov. Ob tem se iskreno zahvaljujemo podjetjema IZOLIT d.o.o., ki je prispevalo zvez-ke in ED1GS d.o.o. za Romi barvice.
•	Društvo je sofinanciralo tudi predstavo za prejemnike zlate bralne značke iz OS Trzin, ki jo organizira Zveza prijateljev mladine Domžale.
V zadnjem tednu junija smo se povezali s Športnim društvom FAN VIT-AS iz Domžal, ki s svojo dejav-nostjo (najrazličnejši tečaji, tabori) veliko prispeva za gibanje in zabavo. Skupaj smo organizirali tečaj rolanja za učence razredne stopnje in otroke v vrtcu v najvišji starostni skupini. Tečaj je potěkal pred OŠ Trzin, vsak dan med 14. in 16. uro, od ponedelj-ka do petka. Přivábil paje 21 otrok, ki so obogatili svoje spretnosti rolanja.
Poskrbeli smo tudi za počitniško pla-vanje v odprtem bazenu v Domža-lah, saj smo razdelili 100 kart med učence predmetne stopnje in nekatere člane trzinskih društev.
Naša stalnica paje tudi torta za prvošolčke, in tako smo tudi letos na prvi šolski dan pogostili prvošolčke in njihove učiteljice na OŠ Trzin.
Mateja Chvatal
Vabimo pa vas tudi na četrt-kov otroški živ-žav, ki odpira svoja vrata v Mladinskem klubu v Trzinu. Prvič se dobi-mo v četrtek, 29. septembra, ob 17. uri. Pridružite se nam starši in otroci od 3. do 7. leta starosti, da se skupaj poveselimo. Poskrbeli pa bomo tudi za presenečenja.
Peter Pan
~ .-- —----- .^.j—.;.-.1'.,,',....w.—■-..
September je, novo šolsko leto in z novim šolskim letom prihaja tudi nova gledališka sezona. Seveda bomo tudi letos pripravili marsikaj zanimivega, a tokrat se bomo ozrli v preteklost, na predstavo, ki je bila v vseh pogledih nekaj posebnega.
Peter Pan in njegova druščina so nas v začetku junija razveseijevali kar dva vikenda. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, nam je uspelo uprizoriti šest představ, katere sije ogledalo preko tisoč gledalcev. Med njimi organizirano tudi otroci iz vrtca in šole Trzin. Gledalcem se zahvaljujemo najprej. Aplavz po vsaki predstavi in odzivi otrok nam je povedal, da smo zadeli žebljico na glavico ter daje društvena gledališka skupina Orbitala že nekaj let na pravi poti.
Pri predstavi je sodelovalo trideset članov KUD-a Franca Kotarja iz Trzina -petindvajset mladih, a izvrstnih igralcev pod režisersko taktirko Urške Mandeljc, za ostalo pa so poskrbeli arhitekt, scénograf in izvrsten scenski delavec Andrej Ručigaj, scenski délavée in tehnik (deklica za vse) Boštjan Burnik, za glasbo Igor Razpotnik ml., za plesne točke je skrbela Maja Senica, za kostume Renata Šoštar, za tehnično podporo, luči in ozvočenje Tomaž Slapar, logistiko in vse ostalo paje spretno obdeloval Jane Mušič. Predstava je bila nekaj posebnega v vseh pogledih. Za pomoč se zahvaljujemo tudi neznancu, ki je odtujil izpo-sojeni gradbeni oder in tako poskrbel, da so sredstva, pridobljena od naštetih posameznikov in podjetij, zmanjšana za dobrih 400.000 tolarjev. S tem je najbolj oškodoval mlade igralce. Z delom dobička smo jih namreč želeli popeljati na enodnevni izlet v Garda-land in jih nagraditi za njihov večme-sečni trud. Tako pa bo šel dobiček za nakup novega gradbenega odra, ki ga pač lastniku moramo vrniti. Sicer pa kaže, da se bodo pristojni organi z »dobrotnikom« v kratkem pogovorili. Marsikoga je zanimalo, ali bo predstava ponovljena tudi v septembru. Žal to ni izvedljivo zaradi birokratskih pos-topkov in z njimi povezanih zapletov (razna dovoljenja...). Sceno smo morali podreti in prizorišče pospraviti. Samo pospravljanje prizorišča je zaradi
zelo številčne ekipe, ki je navedena v uvodu tega članka, nestanovitnega vremena in ob dějstvu, da smo, razen otrok, sodelujo-čih pri predstavi, dopuste izkoristili za pripravo predstave, trajalo ravno toliko časa kot samo postavljanje. Fotografija, ki je bila objavljena v zadnji številki, je nastala v času, ko smo bili z upraviteljem smučišča že dogovorjeni, kdaj in kako bomo pospravili.
.i1 "i»ii i'.i m M ■ ■M-..—,.i-■■...--«■.■i'.V.i '-L.____
Še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali! Na vašo pomoč računamo tudi v bodoče, zaključujemo pa z besedami našega pesnika Franceta Prešerna: Le čevlje sodi naj kopitar!
Urška Mandeljc, Tomaž Slapar in Jane Mušič
Foto: Mateja Erčulj
Zahvala sponzorjem in donatorjem
Vsekakor pa predstave v tako velikem obsegu ne bi bilo brez sponzorjev in donatorjev, ki so pripomogli k odlični izvedbi. V prvi vrsti gre zahvala Smučarskemu društvu Trzin, ki nam je odstopilo prostor z vso infrastrukturo. Hvala nekaterim članom SD, ki so zavzeto sodelovali pri pripravi prostora (postavitev klopi, zaprtje območja predstave...), varovanju in usmerjanju gledalcev, pospravljanju po vsaki predstavi in še bi lahko našte-vali... Ne smemo pozabiti, da so že pred dvema letoma prav tako zagreto sodelovali pri predstavi Kekec. Hvala g. Valenčaku, ki nam je vsak dan posodil svojo prikolico, nam pripeljal in nato odpeljal klopi, na katerih so sedeli gledalci. Zahvaljujemo se tudi Gasil-skemu društvu Trzin in vsem staršem mladih igralcev, ki ste po svojih močeh pomagali in nam stali ob strani. Hvala tudi Občini Trzin, podjetjem ČISTOĆA Trzin, TĚSNILA Trzin, EPLAS Trzin, ORTOSANA Trzin, ALPEGEL Trzin, SIKA Trzin, OGER Trzin, ki ste predstavo podprli finančno. Hvala podjetjem VELE Domžale, PF.LATI Domžale, BRUMEC RUČIGAJ Trzin, IMPULS DOMŽALE Trzin, BIRING Trzin, AGROIND Vipava, SIGNA Trzin (Okrepčevalnica BARCA), Piceriji DA MATTIA Trzin, Gostilni NAROBE Trzin, Cvetličarni CIKLAMA, Trzin, ANDREJŮ BUR-N1KU s.p., ANTONU ARVAJU iz Kranja in vsem ostalim, ki ste nas podprli z materialnimi sredstvi.
... Za pomoč se zahvaljujemo tudi neznancu, ki je odtujil izposojeni gradbeni oder in tako poskrbel, da so sredstva, pridobljena od naštetih posameznikov in podjetij, zmanjšana za dobrih 400.000 tolarjev. S tem je najbolj oškodoval mlade igralce. Z delom dobička smo jih namreč želeli popeljati na enodnevni izlet v Gardalund in jih nagraditi za njihov večmesečni trud. ...
DRUŠTVO LIPA
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVUENJSKO OBDOBJE DOMŽALE
Ljubljanska SO Oomžale Tel. 722 66 70, 041 727 873
Elektronska pošta: univerza.lipa@siol.net
PROGRAM
Vsak krožek je delček celote, v kateri se učimo in odkrivamo svoje sposobnosti. Vsaka ura, vsako srcčanje je možnost za zbližanje, za smeh in dobro voljo. V zrelih letih znamo ohranjati mladost v duši. Povezuje nas skrita energija vedoželjnos-ti in ustvarjalnosti.
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE:
•	angleščina
•	nemščina
•	italijanščina
•	francoščina
•	španščina
•	ruščina
Pouk poteka na vseh stopnjah: začetni, nadaljevalni in konverzacija.
ZGODOV1NA:
■ zgodovina in kultura drugih narodov
•	po sledch naših prednikov
•	umetnostna zgodovina
Pouk se izvaja z uporabo AV sredstev in z ogledi kulturnih znamenitosti doma in v tujini.
RELIGIJE SVETA:
Spoznali borno dežele sveta: Tibet, Daljni vzhod, Egipt, Grčijo, Afriko, Severno, Srednjo in Južno Ameriko, Avstralijo, Polinezijo in Mikronezijo ter verovanja ljudstev, ki so nekdaj živela tam. Spoznali borno hinduizem, budizem, judaizem, kršćanstvo in islam.
RAČUNALNIŠTVO:
•	osnove delà z računalnikom
•	organizacija datotek
•	delo z dokumenti
•	iskanje po internetu
•	elektronska pošta
KULTURNO PODROČJE:
Literami krožek:
•	literarna in Studijska srečanja članov
•	srečanja z literárními ustvarjalci drugih univerz za tretje življenjsko obdobje
•	razgovori s slovenskimi literárními ustvarjalci
•	sodelovanje na natečajih za seniorje
•	kulturni večeri
•	izdaja literarnega zbornika
KULTURA LEPEGA IN PRAVILNEGA GOVORA LIKOVNI KROŽEK:
•	začetna in nadaljevalna stopnja
•	ex tempore
•	likovne razstave
Delo poteka v učilnici in v naravi.
KERAMIĆARSK1 KROŽEK:
začetni in nadaljevalni
MEŠAN1 PEVSKI ZBOR:
•	ohranjamo slovenske narodne pesmi in pesmi drugih narodov
•	nastopamo na kulturnih prireditvah
•	sodelujemo na srečanjih pevskih zborov
KROŽKI ZNANJA IN ROČNIH SPRETNOSTI:
•	krožki ročnih del: šivanje, pletenje in kvačkanje
•	kuhinja za seniorje
■ oblikovanje slanega testa
•	oblikovanje lesa-rezbarstvo
•	slikanje na svilo in steklo
•	izdelava čestitk in voščilnic
•	izdelava ikeban in prazničnih aranžmajev
UNICEF - PUNĆKE IZ CUNJ:
Lepe punčke iz cunj borno izdelovali pod okriljem UNICEF-a. Vsaka izdelana punčka pomeni, da bo en otrok v nerazvitih državah cepljen proti nalezljivim boleznim in bo ime! večje možnosti preživetja.
NAŠ DOM:
•	osnove sadjarstva
•	nega okrasnega drevja, grmičevja in rezanega cvetja
•	setev, sajenje, gnojenje, zaščita in kolobarjenje v zelenjavnem vrtu
POMAGAJMO SI SAMI:
•	nega in masaža
•	skrb za bolnika
•	zdravstvene težave zrelih let
ZDRAVILNA ZEUŠČA - DAR NARAVE:
SENIORJI V PROMETU - VARNA VOŽNJA:
•	spoznavanje zakonskih in tehničnih novosti v prometu
•	obnavljanje znanja cesto-prometnih predpisov
•	praktično obnavljanje varnc vožnje z motornimi vozili in kolesi
ŠPORT IN REKREACIJA:
•	telovadba in fitnes
•	pohodništvo
•	kolesarjenje
•	joga v vsakdanjem življenju
•	šah
•	šola v naravi: letna in zimska
PLESNI VERČERI: Pod vodstvom plesnih učiteljev se homo vrtěli v klasičnih in modernih plesih. Naša druženja bodo napolnjena z dobro glasbo, smehom in veseljem.
STROKOVNI IZLETI:
Vsak mesec vsaj en ogled zgodovinskih in
kulturnih znamenitosti.
Pridružite se nam, vaše življenje bo zanimivejše, lepše in bogatejše.
URADNE URE V SEPTEMBRU: ponedeljek in sreda od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure
Petnajsto srečanje upokojencev Gorenjske
Prvega septembra, na dan, ko se naši vnuki in pravnuki znova podajajo v hiše učenosti, smo se trzinski žerjavčki odpeljaii v Skofjo Loko na 15. srečanje upokojencev Gorenjske regije.
Bilo nas je za poln avtobus. Na prireditvenem prostoru pred odrom je bilo zelo veliko praporov, med njimi seveda tudi prapor trzinskih žerjavčkov. Le taje med udeleženci, po besedah našega praporščaka Frančka, vzbudil precej zanimanja. Napovedovalec grajski glasnik, odet v oblačila takratne noše, je napovedoval po-samezne nastopajoče, najprej pa seveda govornike. Predsednica DU Škofja Loka je pozdravila vse prisotne upokojence, goste ter se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravah zares uspešnega srečanja. Sledil je kratek pozdravni govor župana občine Škofja Loka, za njim predsednika združenja upokojencev Gorenjske in na koncu še predsednika vseh upokojencev Slovenije gospoda Gobca. Sledil je lep kulturni program. Kljub toplemu sončnemu dnevu so se mnogi zavrtěli ob prijetni glasbi, drugi pa smo si pod vodstvom lokalnih vodičev ogledali zanimivo-sti stare ŠkoQe Loke. Sredi popoldneva smo se poslovili od tretjega najstarejšega slovenskega města in se podali proti domu.
Franci Bardorfer
Turnir trojk v
Petnajstega julija so se košarkarji KK Utrip Trzin udeležili turnirja trojk v Puli, natančne-je v Kranjskem kampu, kamor so bili povab-Ijeni s strani organizatorjev.
S seboj so vzeli tudi peščico navijačev in pričelo seje, za nekatere zanimivo, za druge naporno po-tovanje, saj so nekateri že bili z »glavo« na tur-nirju, pri tem pa pozabili na dokumente. Del ekipe je tako moral »obrniti« že na meji, drugi del paje pot v lepem sončnem petku nadaljeval proti cilju. V večernih urah, ko smo bili na cilju konč-no zbrani vsi, je sledilo žrebanje in razpored skupin s strani organizatorja, turnir pa seje začel naslednje jutro. Zaradi velikega števila prijavljenih ekip je turnir potěkal ves dan in se zaključil okrog 19. ure. Naši fantje so si z borbeno igro pri-borili odlično tretje mesto, nekateri v ekipi pa so se poměřili tudi v zabijanju in metanju trojk. Kranjski kamp smo zapustili zadovoljni, tako z igro fantov kot tudi z organizacijo, ki je bila tudi v Ietošnjem letu odlična.
Za KK Utrip Trzin: Nina Kozarič
Poletno dogajanje v ŠD Trzin
Turnir košarkarskih trojk
Tokratnega turnirja, ki seje odvijal 3. septembra, seje žal udeležilo le osem ekip, Trzinci pa na žalost niso sestavili niti ene cele. Po kratkem bojnem posvetu smo se organizatorji odločili, da naj se najboljši pokaže tako, da odigra vsak s vsakim. Po napetih dvobojih smo dobili zmagovalce - to je bila ekipa Spermina-torji. Drugo mesto so osvojili Začetniki, tretje pa ekipa Stobi Angels iz Domžal. Pri prireditvi so nam tako fínančno kot s praktičnimi nagradami pomagali: Ferari Bar Trzin, Signa d.o.o.. Studentski servis, Gorenje Tiki d.o.o. in Pizzeria Baron Bar.
Pokal Spar
Trzinski košarkarji (KK Utrip Trzin) bomo letos nastopali tudi v slovenskem pokalnem tekmovanju v košarki. Pokal-no tekmovanje se igra po principu izpa-danja, tako da gredo naprej le zmagoval-ci. Prvo tekmo igramo v Trzinu 5. oktobra proti drugoligaški ekipi iz Pre-bolda. Na poti do zmage nam boste veliko pomagali navijači, zato vas v pričako-vanju napete tekme ob 20. uri vabimo v trzinsko telovadnico. S slovenskim prvenstvom začnemo 22. oktobra, prvo tekmo pa igramo proti KK Izola. Več o tem pa v naslednji številki Odseva.
za ŠD Trzin: Matjaž Erčulj
rTT> 7VT r-r
Vllt-bDAJNO SKLADISH (■ ÉL1.- 'Sfc-SJ/SH-OtA^jl 5« W -
Tudi med počitnicami smo bili člani ŠD Trzin aktivni, saj smo se udeležili košar-karskega turnirja trojk v Puli, igrali v ko-šarkarski Geto ligi, julija smo v sodelovanju z društvom Združenjc zdravo življenje Domžale organizirali tudi igre z žogo, imenovane Hura, prosti čas in organizirali dva turnirja.
Geto liga
Košarkarji ŠD Trzin smo se letos vklju-čili v novonastalo Geto ligo, ki se igra po različnih igriščih, največ v Ljubljani, ekipe pa pridejo na posamezne turnirje na vnaprej določeno igrišče. Zanimivost te lige je v tem, da se košarko igra brez
sodnikov, kar je za malo bolj vajene košarkarskih tekem tudi moteče, predvsem paje na momente igra zelo groba. Trzinci smo ligo vzeli kot predpriprave za nastopanje v slovenski ligi in se kar solidno odrezali. Od desetih ekip, s katerimi smo igrali, smo bili za vse trd oreh, kar nekaj tekem pa smo izgubili zaradi lastnih napak in tako končali na šestem mestu. Po izboru organizatorjev pa smo dobili igralca v prvo peterko (Matja-ža Erčulja) in igralca v drugo peterko (Gre-go Pevca). Več o tem si lahko preberete na spletni strani www.gbl.si.
Turnir v nogometnih trojkah
Za zaključek projekta Hura, prosti čas smo organizirali turnir v nogometu. Na turnirju so sodeiovali trzinski mladi nogometaši in se poměřili med seboj. Nekaj tekem je bilo zelo napetih, a na koncu so največ znanja in izkušenj pokazali fantje, ki so si nadeli ime Mrge. Projekt Hura, prosti čas je nacionalni projekt, katerega cilj je spraviti otroke s ceste na igrišča. Ravno zaradi tegaje letošnje poletje potěkal v popoldanskih in večernih urah.
Prvo predavanje bo že v četrtek, 6. oktobra 2005, ob 17.30 v planinski hišici na Ulici Rašiške čete 4. Prijave so obvezne!!!
»Odprta« Planinska šola
PD Onger Trzin bo v šolskem letu 2005/2006 organiziralo predavanja v okviru Planinske šole, kjer se boste lahko naučili vsega, kar potřebujete za varno hojo po gorah. Izvedeli boste marsikaj zanimivega o zgodovini planinstva, planinskih poteh, o pravilni hoji v gorah, ne-varnostih, ki pretijo v gorah, spoznali in preizkusili boste planinsko opremo, predstavili vam bomo rastlinstvo in živalstvo v gorskem svetu, povedali bomo marsikaj zanimivega o vremenoslovju v gorah, precej časa bomo posvetili prvi pomoči v gorah ... in še mnogo drugega. Skratka - čaka vas veliko zanimivih teoretičnih preda-vanj, ki jih bomo obogatili s prak-tičnimi vajami.
Poleg članov VO PD Onger Trzin bodo sodelovali tudi izkušeni gos-tujoči predavatelji, ki bodo zago-tovili še višji nivo planinske šole. Predavanja se bodo začela v začetku oktobra in bodo trajala do konca aprila. V začetku maja vas čaka še test iz poznavanja Planinske šole. Predavanja bodo predvidoma vsakih 14 dni, nekatere teme bomo obdělali tudi praktično, ko se bomo podali v gore (v okviru planinske šole so predvideni trije izleti). Več o samem programu boste od pri-hodnjega tedna dalje lahko prebrali na društveni spletni strani www.onger.org.
Predavanja so namenjena tako mladini kot tudi vsem ostalim. Za člane društva je tečaj brezplačen. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonu 040/513-550 (Bošt-jan) ali na elektronskem naslovu kraljbostjan@siol.net.
VO PD Onger Trzin
éLé
m
ONGER
PD TRZIN
Kolesarska izkušnja
.....u. mi i, u ni nm—sa—mesa
esec avgust je čas dopustov. Z ženo sva se namenila enoteden-ski počitek preživeti na De-belem Rtiču. Oba sva vneta kolesarja, zato se tudi na dopustu ne ločiva od koles. S seboj sva jih peljala tudi tokrat. Tik pred odhodom pa sem bil obveščen, da bo seja občinskega sveta prav sredi najinega dopusta. Zaradi sklepčnosti sem obljubi I, da bom prisoten. Preko celega leta sem prid-no nabiral kolesarske izku-šnje in utrjeval telesno moč. To je bil tudi glavni razlog za mojo odločitev, da se bom na sejo odpeljal kar z Debelega Rtiča, in to s ko-lesom, čeprav bodo za tako nalogo potrebni veliki napori. Vsak dan do odhoda sem na morju prekolesaril od 60 do 70 kilometrov, družbo pa mi je delala žena. Oba sva nosila drese trzinskih kolesarjev z napisom FELIXI - TRZIN in tako opozarjala na utrip naše občine od Izole do Trsta. 1'red načrtovanim dnevom odhoda na sejo občinskega sveta v Trzin je sledil pregled kolesa pri serviserju in priprava načrta vožnje. Število kilometrov in predviđena povprečna hitrost na uro sta mi pomagala predvideti potreben čas odhoda. Začelo seje zares. Čutil sem, da sem dovolj močan in psi-hično »trden« v svoji odlo-čitvi. S seboj sem vzel le vodo in energetski obrok. Na 132 kilometrov dolgo pot sem krenil ob pol enaj-stih. Zelo narobe! Izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabil. Vročina je bila neznosna, sonce mi je pripekalo na nezaščiten til-nik ter mi prehitro jemalo moči. Na celi poti sem bil spremljan in prijateljski klici z nasveti so mi bili vzpodbuda, da sem vztrajal do Vrhnike. Tam sem začutil slabost in nemoč, zato sem se ulegel v senco in poklical sina, daje přišel pome. Po močni mrzli prhi so se mi moči vrnile in že po 30 minutah sem bil ponovno na vožnji s kolesom na sejo. Po opravljeni dolžnosti sem obiskal še kolesarje, ki so mi dali za naslednji dan nove nasvete za
vožnjo nazaj. Najvažnejši napotekje bil, da naj krenem na pot v zgodnjih jutranjih urah in si pred soncem zaščitim tilnik s krpo. Ti nasveti so se izkazali za zelo koristne, saj je vrnitev minila brez večjih težav. Edina moteča nevšečnost so bili žulji na obeh sto-palih zaradi neustrezne obutve. A to ni omembe vredno. Veselja, ponosa, zadovoljstva nad to osebno zmago nisem mogel skriti. Srečen sem stisnil prijateljem roko in s ponosom sprejel njihove čestitke.
Zoran Rink
Obvestila Turističnega društva Trzin
Z novim šolskim letom in jesensko - zimskim obdobjem spet začenjamo z naslednjimi dejavnostmi:
•	rezbarska delavnica pod mentorstvom gospoda Marjana Vodnika se prične v torek, 4. oktobra, in nadaljuje vsak torek od 17. do 19. ure v tehnični učilnici Osnovne šole Trzin;
•	folklorna skupina OŠ in TD Trzin pod mentorstvom gospodične Mojce Tavčar se prične oktobra -po uskaditvi termina z mladimi folkloristi;
•	tudi terapevtska gimnastika se prične v torek, 4. oktobra, in nadaljuje vsak torek od 18.30 do 19.30 v mali telovadnici OŠ Trzin; voditeljica bo članica TD, priznana terapevtka;
•	ustvarjalne delavnice se pričnejo oktobra - vsakokratna povabila na plakatih TD Trzin.
TD Trzin
Razpis "Fotografirajmo naš kraj"
Turistično društvo Trzin vsako leto objavi razpis za fotografije kraja v vseh letnih časih, ki so po izboru komisije tudi objavljene in nagrajene. Razpisi so bili doslej uspešni, razen lani, ko se je odzval le en avtor, in razpisa še nismo mogli realizirati.
Tokratni razpis na temo "Fotografije Trzina v vseh letnih časih", ki se zaključuje 15. decembra 2005, objavljamo pod naslednjimi pogoji:
•	fotografije v črno-beli ali barvni tehniki naj bodo opremljene z imenom in naslovom avtorja, naslovom posnetka ter časom in krajem nastanka;
•	Turistično društvo Trzin sprejema fotografije s podatki v zaprtih kuvertah do zaključka razpisa, to je do 15. decembra 2005, na naslov: Turistično društvo Trzin, Mengeška 9, 1236 Trzin.
Komisija TD bo izbrala tri najboljše fotografije in jih nagradila s 15.000, 10.000 in
5.000 tolarji. Nagrajena delà borno zadržali, vsa ostala delà pa po dogovoru z avtorji
uporabili za razstave in druge potrebe TD, vendar borno povrnili materialne stroške in
v primeru nekomercialnih objav navedli imena avtorjev.
Razstava fotografy iz razpisa bo v decembru, ko bodo razglašeni tudi prvi trije
nagrajenci.
Vabila na druge aktivnosti TD objavljamo na zadnji strani Odseva, dodatne informacije pa so vam na voljo v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski c. 12/f, tel. 01/564 47 30.
Turistično društvo Trzin
KNJIGA JE ZAČARAN SRAĎ
Knjiga je začaran grad, ki skriva pravljični zaklad -bleščeč in zlat kot sončna dlan je v sneg tišine zakopan.
Ne more ga ukrasti tat -tam čaka name ali name, na vsakogar, ki iz osame molčečih listov med platnice prikliče črkam perutnice.
Obrne ključ skrivnostnih vrat In grad odkrije svoj zaklad: kristale črk, besed dragulje med branjem razprostre šatulje svetov in bajk, da si ves zlat kot kralj - si pravljično bogat!
(Bina Štampe Zmavc)
PRAVLJIČNE URICE
V KNJIŽNICI TRZIN
V čudežni svet pravljic vabimo otroke od 4. leta dalje, vsako sredo ob 17. uri. Pravljice se bodo pričele v oktobru in potekale do maja. Skupina bo stalna in številčno omejena, zato pohitite z vpisom, ki bo potěkal do zasedbe prostih mest.
Popotovanje poTajski in Kambodži (vin.dei)
Tipična rdečkasta makadamska cesia v Kambodži. Asfaltiranih ces! je v vsej deželi samo za vzorec.
tarnih organizacij, ki delujejo v Kambodži, katerim jo je nato tudi izročil v varné roke. Tam so mu povedali, daje to noč že devetnajsti moški po vrsti, ki je pri-peljal deklico, namenjeno prostituciji, v njihov urad. Takrat seje odločil, da se bo přidružil Unicefu, prodal svoje prejšnje podjetje v Nemčiji, odšel nazaj v JV Azi-jo in pomagal pri razbitju mreže otroške prostitucije in prodaji otrok, predvsem deklic, čez meje.
Dolge ure smo se vozili po zelo slabi rdečkasti makadamski cesti, ki je stalno zavijala gor in dol po serpentinah, trikrat pa smo morali s trajektom prečkati vodo, ki jo nanese ob obilici deževja v razne kotanje. Toda nama seje kar smejalo, češ sedaj je pač vse v redu, saj bova po vsej verjetnosti zvečer že v Bangkoku, od koder jo bova mahnili na še dokaj neokrnjen tajski otok s kraterjem, polnim sladké vode, sredi otoške zemlje in se predajali lepotam tropskega morja. Kajti kot sva prebrali v Lonely Planetu, pa tudi kar nekaj popotnikov je to potrdilo, bova na meji brez problemov lahko dobili taj-sko vizo (imeli sva samo eno vhodno vizo za Tajsko, ki je ob vstopu v Kambodžo potekla). A ko smo přispěli na carino, se je izkazalo, da temu ni tako, pa naj se še tako cmerim kot mila jera in s pogledom device Marije rotim uradnike, naj se naju usmilijo in spustijo čez. Rekli so, da vize sicer res v večini primerov izdajajo tudi na meji, toda žal to ne velja za nekaj manjših evropskih državic in
Kamboško - tajska meja
Bilo je še zgodaj zjutraj, ko sva s Katjo že sedeli pred Guest House v Sihanoh-villu, lovili zadnje vtise morja in nestrp-no pričakovali avtobus (taje že kar krepko zamujal), ki naj bi naju odpeljal direktno do kamboško -tajske meje. Ko sva že mislili, da iz te vožnje ne bo nič, seje izza ovinka po prašili makadamski cesti pripeljal manjši, zelo zdelan kombi, lahko bi ga poimenovala avtomobilski invalid, ki je dajal občutek, da se bo vsak hip razletel na svoje kriplaste sestavne dele. Kar metalo gaje od tal in spuščalje neke čudne zvoke, kot da bi hreščal kakšen bolnik z gnojno angino. Posebej izrazilo škripanje paje prihajalo od prtljažnika, katerega vrata so bila pritrjena z žico, da med vožnjo ne bi slučajno odpadla in bi potem lahko izgubili prtljago. Toda to, kar je bilo sprva videti od zunaj, seje, ko sva vstopili v to skrpucalo, izkazalo za čisto lepoto. Kajti takoj koje voznik (v avtu je bil še nek njegov frend), ki je deloval kot nadvse sumljiv tip, ki naju bo po možnosti zapeljal na kak samoten kraj in nama storil vse hudo, kar je sploh možno na lem svetu, pritisnil na plin, sem mislila, da se bom v tistem trenutku zadušila. Kombi seje naravnost kopal v oblakih plina, ki je prihajal nekje iz not-ranjosti avta. Za piko na i pa sta oba inoška še ves čas kadila cigarete, daje od njiju puhalo kot iz tovarniških dimnikov. S Katjo sva se samo spogledali in takoj vedeli, da takole ravno ne bo šlo sedem
ur vožnje, ki je bila pred nama. Kmalu smo pobrali še tri nesrečneže, dva Kanadčana in še enega Nemca, za katerega sem sprva mislila, daje navaden butast važen turist. Toda kmalu seje izkazalo, daje vreden kar precej-šnjo količino zlata, saj bi se mi, ostali tihi piščančki, brez njega verjetno res zastrupili z bencinskimi hlapi. Ralf, torej ta Nemec, pa je po nekaj kilometrih vožnje odločno nare-dil konec tej peklenski muki, in sicer tako, daje šoferju naravnost zaukazal, naj takoj ustavi kombi in nam priskrbi novo prevozno sredstvo. Seveda ni šio tako zlahka, ker je šofer začel jezikati nazaj, da tako pač ne gre in basta! Toda po celi vrsti kolobocij, grožn-jah s policijo ter množici telefonskih klicev smo si na koncu le priborili pravico do novega minibusa. Sicer smo morali malo počaka-ti, toda stvar je bila urejena. In tako je Ralf, postaven blondinec na vrhuncu življenjske moči, postal glavna zvezda naše druščine v tistem avtobusu. Povedal je, da že tri leta delà v Kambodži pri UNICEF-u in daje na mejo namenjen zato, da si poda-ljša delovno vizo. Njegova zgodba pa seje pričela, koje pred štirimi leti přišel v te kraje kot turist oziroma natanko v glavnem městu Phnom Phenu, koje na vrata njegove hotelske sobe potrkal nek sumljiv tip s punčko, staro okoli sedem let, in zanjo zahteval 25 ameriških dolarjev. Ralf je bil popolnoma přetřesen, toda deklico je vseeno vzel k sebi. Takoj jo je odpeljal v sosednjo Guest House in od tam opazoval, ali se bo kaj zgodilo, npr. ali bo prišla policija. Toda zgodilo se ni nič. Premišljeval in premišljeval je, kaj naj stori, nato paje poklical eno izmed humani-
Kamboški otroci na vasi, kjer je revščina zelo občutna
Čeprav je bila v času najinega polovanja (oktober - november) deževna doba že mimo, je bilo vode še vedno na pretek. Na sliki domaćini lovijo ribe, ki predstavljajo njihovo običajno hrano.
bia bia bia.. .in da morava zato nazaj v Phnom Phen (ki pa sva ga imeli že vrh glave, poleg tega paje bil od meje od-daljen približno še enkrat toliko, kot smo tišti dan naredili kilometrov), tam poiskati tajsko ambasado... Skratka, groza in strah, pa že večerilo seje in ta dan da se ne da veí na pot, so rekli. Tam okoli pa so bili postavljeni le neki ogromni fensi šmensi hoteli, kjer bi verjetno samo za prenočišče porabili pol denarja, ki sva ga še imeli. Moje oči so postajale čedalje bolj podobne težkim, z vodo přepojeními oblaki tik pred nevihto, iz katerih so za-čele najprej kapljati krokodilje solze, nato pa seje usul slap, ki ga ni bilo moč ustaviti.
Toda kot pravijo, po vsaki deževni dobi pride suša, sploh če nad vsem bedi angel varuh, v najinem primeru angel Ralf. Ponudil nama je, da se lahko s taksijem, ki ga je najel on že predhodno (drugače ob tej uri noben taksist ni hotel več pel-jati.) z njim peljeva nazaj do Sihanoh-villa. Bil paje še tako prijazen, da nama je tam rezerviral sobo ter nama po svojem mobilnem telefonu za naslednji dan rezerviral tudi avtobusni karti do Phnom Phena (v Kambodži je potrebno avtobus
vedno rezervirati dan prej). Še sreča, da so še dobri ljudje na tem svetu! (Noja, konec koncev so pa potovanja namenjena tudi temu, da si člověk pridobi čim več življenj-skih izkušenj in se čim več nauči iz različnih kriznih situacij, ki prežijo na nas skoraj za vsakim vogalom.)
Naslednjič: Kako sva naivno mislili, da bova dobili vizo v enem, največ dveh dneh, izkazalo pa seje, da bova morali nanjo čakati kar celih pet dni...
Besedilo in foto: Mirjam Štih
Pot nazaj od Kamboško - Tajske meje proti Sihanohvillu. Skrajno levo na sliki (: glavo obrnjen proč) je najin rešitelj Ralf- uslužbenec pri UN/CEF-u
JANI PIBERNIK
V SLOVO
Letošnji maj je bil zares naporen: bližal seje konec šolskega leta, vrstili so se sestanki in izzivov v službi zares ni in ni zmanjkalo. Vsi srno hiteli in do dopustov je bilo še daleč. Tistega torka se nas je nekaj dogovorilo, da popoldne poiščemo primerno poslovilno dařilo. Žc čcz nekaj dni tc je namreč pričakovalo novo delovno okolje, novi cilj i in načrti, pa vendar si bila s srcem in mislimi še vedno tu, saj si želela stvari dokončati, ob tem pa so le vedno spremljali optimizem in dobra volja. Kot sodelavci in prijatelji smo bili skupaj več kol petnajst lei. Bila si naša. Pretreslo nas je.
Dařilo te bo počakalo, odpočila si boš in kmalu nadaljevala z delom, saj ic kolektiv že pogreša. A te želje so bile le slaba lolažba. Bilo je resneje, bojevala si bitko za življenje. Žalostna novicaje končala upanje.
V Komendi smo te vsi, ki si nam veliko pomenila, pospremili
na zadnjo pol.
Jana, radi smo te imeli!
Kolektiv vrtca Trzin
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta. moža, deda, brata in strica
I ■
FRANCA KAVČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se mu ob slovesu poklonili z dobro mislijo v srcu. Hvala vsem za izrečena sožalja in lolažilne besede, za darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam stali ob strani, vsem gasilccm. ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba, vsem praporščakom, Društvu upokojencev Žcrjavčki, KUD-u Franca Kolarja, Z vezi borccv Trzin ter gospodu Janezu Štebelu za izjemno čustven poslovilni govor.
Hvala tudi gospodu župniku I'avletu Krtu za opravljen pogrebni obred, kvartetu Krt za lepo zapete pesmi. ki jih je imel tako rad, in trobentačema za zaigrano poslovilno melodijo.
Vsi njegovi
NAPOVEDNIK DOGODKOV V TRZIN U ZA MESEC SEPTEMBER IN OKTOBER 2005
21.9.2005	DU Žerjavčki
24.9.2005	5:00 VO PD Onger Trzin
24.9.2005	10:00 ŠD Trzin
24. in 25. 9.2005	TD Trzin
24.9.2005	15.00- Motorino bar
	24.00 Picerija Sestrice
25.9.2005	11.00 TD Trzin
27.9.2005	TD Trzin
29.9.2005	17:00 DPM Trzin
1.10.2005	VO PD Ongcr Trzin
1.10.2005	13:00 Društvo Kresnička
4.10.2005	DPM Trzin
3.10-9.10.2005	DPM Trzin
6.10 2005	TD Trzin, PD
6.10.2005	VO PD Ongcr Trzin
9.10.2005	DPM Trzin in
	MO PD Onger Trzin
14. in 15. 10.2005	Dnevi odprtih vrat
	l'GD Trzin
15.10.2005	11:00 Orieniacijski klub
16.10.2005	MO PD Onger Trzin
19.10.2005	Občina Trzin
22.10 2005	DU Žerjavčki
23.10 2005	VO PD Onger Trzin
26.10.2005	JKP Prodnik d.o.o.
oklober	TD Trzin
Več informacij o príreditvah v organizaciji Plai	
Izlet
Izlet - Ojstrica (Kopinškova pot) (zelo zahtevna zavarovana pol)
Turnir v nogometu in košarki 3:3 (v ŠRP Trzin)
Sodelovanjc na Mihaelovem sejmu v Mcngšu
Ploščad 05 (pri CIH) - Adijo poletje v Trzinu - zabavna prireditev
Žegnanska nedelja - ob 11.00 v cerkvi sv. Florijana - nastop pihalne godbe iz sv. Jurija ob Sčavnici
Dan turizma - turistični podmladek se predstavi (ob 17.00 pred CIH, sprehod po
Trzinu - ogled naše dediščine)
Otroški živžav, Center Ivana Hribarja - Mladinski klub
Izlet - Špik nad Policami (Montaž) s planine Pccol (zelo zahtevna zavarovana pol)
»Pozdravimo jesen z jabolkom«
Izlet
l eden otroka Dan hoje
Začelek »odprte« planinske šole (hišica PD, Ul. Rašiške Čelc 4) Družinski izlet - Sv. Ana nad Ribmco
Peickob 17. uri, sobola od 10. ure dalje (tel. 031 669 558, Andrej)
Orieniacijski tek - OIC Trzin (informacije na: www.oktrzin-klub.si; tel : 040 624 464, Krešo Keresteš) Tura - Hudičev boršt
Kulturni večer, Center Ivana Hribarja- dvorana Marjance Ručigaj (predavanje: občinski proračun, predpisi, izhodišča, potrebe) Izlet v neznano
Izlel - Za Kumlehom - Visoki Mavrinc (lahka neoznačena pot)
Odvoz kosovnih odpadkov, zbiranjc in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjslev
Jesenske tržnice
RT V SERVIS
G0RENC s.p., Liparjeva 16, Mengeš, GSM: 041/644 121
Popravila: - TV sprejemnikov
-	PC monitorjev
-	audio naprav
Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike
BAHNĚT)
rvYl AL WAG I
POT ZA BISTRICO 67, Domžale Tel.: 722 56 30, 722 56 34 e-mail: alwagi@siol.net www.alwagi.si
OLJNI KOTLI ^rDEHSEinOBIl
§mmMM
SALON ZA NEGO TELESA
Ljubljanska cesta 12, Trzin telefon: 01/564 21 75, gsm: 041 969 642
V našem salonu nudimo:
• klasična masaža teiesa,
•	finska savna z barvno terapijo
/možen najem brez doplačila/
• solarij
•	možen nakup darilnih bonov
VABUENI!
S tem oglasom 10 % popust na vse storitve!
pimilm
PEČENI IHANSKI0D0JKI 01 721 77 10
Svinjsko meso - tako dobro, tako zdravo!
Ali sfe vedeli;
9 do pusta svinjina vsebuje celo manj holesterola kot puranje meso,
e da svinjsko meso med vsemi vrstami mesa vsebuje najmanj nezaželenih maščob,
• da je svinjsko meso še pred 30 leti vsebovalo 30-40% mašcobe, danes samo še 2-5%,
9 da se Slovenci s porabo mesa 85kg na prebivalca letno nahajamo na spodnji ravni napram ostalim državam EU
in naša življenjska doba je v povprečju krajša, 9 da Danci zaužijejo znatne količine mesa (prek 200kg na osebo letno) in v povprečju živijo dlje kot Slovenci, 9 da z uživanjem svinjskega mesa lahko celo hujšate.
sam "Dt°p£!o'1
dodatni 20% popust
NA IZBRANE BARVNE TELEVIZORJE PHILIPS, PANASONIC IN GORENJE.
S3 i tebe rada vidim
Ne zamudite
__
SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1,1235 Radomlje
PRODAJNI CENTER SAM JARŠE
Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
tel.: 01/729 88 02; fax: 01/729 88 32	WWW.Scllll.S'