15. žie*j« Poštnina plačana t goloviui. Celje, četrtsk 9, fsbruarja 1928. Letm X« Ixbsta * toeck, öetrtek Ib soboto. Stane tneseCno Din 7*— t* inozematvo Dili 20*—. P*MWt«ztui iievlltui l«a. &oLan poStno-čekovneg« «avoda Stev. 10.666. NOVA DOBA O*»erfnl*tv» to ¦pravrtlštvoi cuts« Strossmaytrjeva allca X pritttčj«, Rolcoplsov ne vračamo, •«!•*! ¦»• terfftu Telefon Int Stnr. €5. Novi zakon o neposrednih davkih — sprejet. V Cetju, 8. februarja. Sinoči je bil sprejet v Narodni skup- ščini novi zakon o neposreJnih davloh. Škoda, da se je obravnaval kot poli- tiktim, kot nekaka koncesija Srbijan- cev prečancem, da bi jih ne privabila vseh v svoje vrste novoustanovljena kmetsko - demokratska koalicija, čije prva in glavna zahteva je bila : za vse državljane enake pravke in dolžnosti. Ta srbijanska koncesija ie apelirala na najbolj človeški čut : Škodo2eljnosr. Ko Bode nesel sedaj Slovenec svoj zadnji stotak na davkarijo, si bo vsaj tahko misli! : tudi brat Sumadinec piača toliko in tako težko kakor jaz. Pod pogojem seveda, da bodo davčni uradi v Šumadiji funkcijonirali tako točno kakor v Sloveniji . . . Toda a Škodoželjnostjo nam je le malo pomagano. Zato tudi ni bila naša glavna zahteva izenačenje, temveč zni- žanje davčnih bremen. ln istega nismo dosegli. Res je, da se z novim davčnim zakonom odpravi osebna dohodnina, zato pa so se poviSali vsi ostaü davki in to ba§ v najnižjih razredih, tam, kjer se bode zgrabilo največ naših ljudi. Naši parlamentarci sicer niso držali rok križem in niso molčali, toda vsi ugovori opozicije so bili napram trmasti in fiskalistični vladni večini popolnoma zastonj. S slovenske strani se je posebno trudil za omiijenje raz- ličnih trdot poslarsoc dr. Žerjav. Govor, ki ga je imel 5e v ponedeljek v Na- rodni skupžčini in v katerem je s kon- kretnimi številkami dokazoval, kako pretirani so v novem zakonu lestvlčni stavki za zemljiSki davek, za higni davek, za piidobnino in osebno do- hodnino, bi se v vsakem resnem par- lamentu moral upoštevati. Posebej treba omeniti, da se je energično boril za poviSek eksistenčnega minimuma, ki bi zasebnim uradnikom in usluž- bencem ter ročnim delavcem znatno olajSal davčno breme. To je treba omeniti ne Ie iz stvarnih razlogov, temveČ tudi radi tega, ker bodo naši klerikalni prijatelji, ki niso hoteli sli- 3ati utemeljenih dr. Žerjavovih ugo- vorov, zopet trdili, da trgamo mi de- lavcem iz rok Se tisti koSČek kruha, ki si ga tako težko zaslužijo. Jasno ie, da s tem zakonom ne more biti končan boj za ureditev naše davčne zakonodaje. Smatrati ga je le za prvo etapo, za prvi slabi poskus. Posebno radi tega, ker bi ta zakon za silo urejal le državne davSčine, ne pa tudi samoupravnin — In to je za nas v Sloveniji najvaznejäa stvar. Nam sedijo tu za vratom še kar trije davčni krvosesi: občine, okraji in oblastna skupščina. SIednja se je sicer doslej lotila od direktnih davkov edino pridobnine, ki jo plačujejo raz- ne banke in dsUge družbe, dvoma pa ni, da bode skuŠala seči tudi na ostale direktne davke. Ampak na$e občine in okraji bodo s svojimi 500—600% z navduSenjem pozdravili zviSano od- merno podlago, ki jo nudi sedaj zem- ljiški in hišni davek, osobito pa pri- dobnina. Človek se naravnost čudi, da so ostale na pr. skoro vse stanovske organizacije trgovcev in obrtnikov ta- ko mime, dasi se jim je v dnevnem in strokovnem časopisju dovolj jasno povedale, da se veüke večine trgovcev in obrtnikov ne tode prav nič raz- bremenilo s tem, da se ukine za nje osebna dohodnina, ker se istočasno zviša dosedanja pridobnina, katera bo- de izročena na milost in nemilosi: raz- nitn malomestnim »fmančnim mini- strom« in oblastnim poslancem, ki po prrtežni večini niso posebiii priiatelji trgovine in obrti — razun seveda ob volitvah. Zato je nujna potreba ali z novelo tega zakona ali s posebnim zakonom doseči gotove smernice za vodstvo samoupravnih financ, odnosno uzakonlti, te ne gre drugače, že z amandmanom k letoSnjemu finančnemu zakonu makslmiranje samoupravnih doklad, ker drugaCe so za nas dejan- sko brezpomembne vse ureditve dr- žavnih davkov. Naše samoupravne korporactje se bodo morale magari s silo naučiti varčevanja. Skoro tragikomično je, da se naša država trudi ob istem časiN ko pri- tiska po zup.anjem svetu na kljuke pri raznib Jeitelesih radi posojlla, ubiti smisel in veselje do varčevanja doma. V naši državi, kjer je varčevanje in zbiranje gotovine skoraj neznan pojm, se določi 8°/o rentnina od izplačanih ali pripisanth hranilnih obresti pri bankah in regulativnih hranilnicah! Na- mesto, da bi se z vsemi sredstvi po- skušalo mobilizirati oni dve miljardi papirja, ki ležita brez haska po skri- njah nezaupnih Srbov in Hrvatov, pa se določi, da plača zavednejši in na- prednejSi varčevalec pol odstotka dav- ka od tega, ker je dal svojo gotovino za borne 4 ali 5 odstotkov našemu narodnemu gospodarstvu na razpolago! Tako se v nobeni državi, ki jo vodijo ekonomsko naobraženi ljudje, ne dela. Nekaj nam je vseeno ugajalo pri razpravi o ncvem davčnem zakonu: rzzmotrivalo se je mnogo o naäem državnem in narodnem gospodarstvu. In to je vočigled številnim in brez- končnim političnim debatam v Narodni skupščini vendar nek napredek. Odstop vlade Velje Vukičeviča. Današnja beograjska poročila pra- vijo, da je Narodna skupščina sinoči sprejela zakon o neposrednih davkih s 160 glasovi radikalov, slovenskih klerikalcev, Turkov in Marinkovičevih demokratov proti 89 glasovom opo- zicije. Pred glasovanjem o zakonu je predložil poslanec Pavle Radič še de- klaracijo kmetsko - demokratske koa- licije, v kateri se naštevajo krivice in pogreäki novega davčnega zakona. Po glasovanju o davčnem zakonu je iz- javil ministrski predsednik Vukičevič " -k-atki seji radi';alskega kluba, da poda danes demisijo svojega kabineta. »Jutro« je mnenja, da izgledi za kon- centracijsko vlado niso povoljni, pač pa da je verjetna obnova sedanje vladne koalicije z drugimi osebami. »Slo- venec« trdi, da je mogoča nova de- lovna vlada z dosedanjimi vladnimi strankami in Radičem. Naravno da je mogoča ! Ker ste obe nasprotni sku- pini enako močni, bode razplet vladne krize zelo težaven. Celjske vesti. c ObčnJ zbor Gremlja trgovcev za mesto Celje. V torek dne 14. februarja ob 19. uri (7. uri zvečer) se vrši redni letni občni zbor mestnega gremija tr- govcev Celje v mali dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom in volitvami. Vsi člani so vabljeni, da se ga polnoštevilno udeležijo in na vidni način pokažejo svojo stanovsko za- vednost. c Opozorilo vsem pridobltn m kro- gom! V zadnjem času opažamo po- goste slučaje, da razni pridobitniki naslavljajo svoia pisma kratkomalo na gremij trgovcev v Celju. Ker imata dva trgovska gremija svoj sedež v Celju, se interesenti opozarjajo na na- slove istih in sicer »Gremij trgovcev v Celju«, v katerega področje spada samo mesto Celje, in *Sreski gremij trgovcev v Celju«, ki se razteza na vse kraje sreskih poglavarstev Celje (iz- vzemSi mesto Celje), Gornjigrad in Smarje pri Jelšah. Ker nastajajo radi netočnega naslovljenja pri obeh gre- mijih neljube zamude in spori radi kompetence, se vsi pridobitniki v njih lastnem interesu uljudno prosijo, naj pri dopisovanju pazijo na razliko v naslovih. Načelstvo. c Sokolska maäkarada v Celjskem domu na pustno soboto, 18. februarja bo nudila obiskovalcem mnogo karne- valskih prizorov, kakoršnih še doslej ni bilo videti na celjskih pustnih pri- reditvah. Na odru bo sedel v največjem sodu iz celjske vinarske zadruge Diogen in pridigoval občinstvu o skromnosti. Žabja družina bo kvakala v ribniku poleg odra. Egipčanska skupina se bo pod odrom sprehajala okrog velike piramide. Divji Afrikanci bodo kazali svoje življenje v pragozdu, improvi- ziranim pod galerijo. Družba ameri- kanskih rokoborcev bo izvajala roko- borbo v levem spodnjem kotu dvorane. Na galeriji se bo njhajal aerodrom, na katerem bodo poskuSali nekateri pogumni celjski letalci polet po aero- planu, ki ga je izgotovil znani rodo- Ijubni celjski obrtnik. Pripravlja se še več skupin, o Čemer pa ne smemo še poročati. Vsak obiskovalec naj si po možnosti nabavi kakržnokoli masko, ker se bo vsaka maska zamogla upo- rabiti pri tej ali oni skupini. Napravil se bo tudi bar blizu vrat kot splo5no shajališče mask. Udeležite se polno- številno sokolske maškarade, kajti take maškarade, kot bo letošnja, še Celje ni videlo. Kdor bi želel biti še dodeljen gori naStetim skupinam, naj se zglasi pri br. Tinetu Novaku. c Mesto Slsak ima za gradnjo in popravila cest v proračunu Din 579.620, mesto Celie pa Din 40.000. Sisak je precej manjši ko Celje, v njem tudi očividno nimajo klero-radikalnih ob- činskih gospodarjev. c Plesna sola Sokolskega društva v Celju priredi skupno z oficirji celjske garnizije v soboto 11. t. m. v Narodnem domu pod pokroviteljstvom ge. Gori- čarjeve in dr. Oro2novo zaključni plesni 100. Letos, 28. avgusta, bo izginil v več- nost oni trenutek zgodovine stotič v ntČ, ko se je rodi! Mesija iz Jasne Poljane. Lev Nikolajevič. Gros in bojar-vlastelin. V mlad'h letih oficir, patrijot, razuz- danec — da ni kvaril homogenosti družbe , pozneje zakonec, iz globo- čine duše zaljubljen. Vedno bolj in h°U se mu oži brazda življenjskega nazora, duSevnega očesa, ki ga ni in ne bo opisalo pero, dokler mu v pri- vidu končnega spoznanja Kristovega nauka ne vzraste „Vstajenje'1. Tolstoj, uganka zapadu, ker je bil in ostane oni neugnani däh Siroke slo- vanske bodočnosti, pred katere šilom že danes trepeCe svet, je — ni dvoma — najsilnejfii od predvojnih centrov «evropskega trozvezdja». Človek, ki stoji po težkih naporih na vihu gore, nad prepadi, snegom, v najčistejšem zraku božjem, raztegni roke, ca objameš svet, ki ga ne moreS: moč voiie. Nad seboj nebo, pod seboj ono živo, dihajočo in bijočo skalo, okrog sebe mir: tedaj zaČujeS samega sebe. Kakor ura-budilka gre tedaj tvoja dus». Tik — tak. Kdor gleda v Tolstega, če ga vsprime, k*jpak — bo najbrž v naglici mislil, tudi jaz bi znal to reCi — kar namreč Tolstoj pravi. Ali ni tako ! lmaš trenotke, ki jih sam ne do- umeš. Greš po razhojeni poti, pa si prepričan, da še nihče ni äel te poti. ZadvomiS, pa se ustavi?. Gorje, tvoje spoznanje je spoznanje nevednosti. Za- slutis", da ne vidiš cilja: da ne veš, femu vsa ta bogatiia duše. Ni odziva. Vera v mir. Ta te drži do tja, ko se rodi in oplodi. Vstajenje. Tolstoj je sovražil laž. Fanatično. Obsodil je svoja mladostna dela, ker je bi! njih stil prebujen. Razklenjene sile in mladinska ambicija so mu pre- križevale pot do zaslutenega jedra. Bil je pred njirn, tik njega, a ko je segel z roko, je pogledal v zrcalo in hudič je bil lu. Dolgo se je tega otresal. Napisal je — Paria slovanski, dela, o katerih svet Francozov, ltalijanov, Nemcev, Angle- žev in Skandinavcev ni mogel razumeti, da jih je napisal Paria slovanski. Nič ni pomagalo : Štiristo let po Shakes- peareju je dos«! Shakespeare proze in ~- čioveštva te zemlje : Dostojevskij; Skandal, tableau ! Tu Je vstal istočasno, v zgodovini isti hip — LeV| ter z najmirnej§im obrazom tega sveta presekal tableau, spremenil Skandal duäevne zmage ru- ske in slovanske duSe nad romansko- germansko v hozana. Vstajenje. Vstajenje, kakor ga človeStvo še ni imelo prilike videti. Da se razumemo. Gre za najbolj skrivno utripanje človekove notranjosti, ki je nosilec sam ne pozna, ako mu je ne pokaže očividec. Gre za globine, o katerih ne vemo, če so, za katere vemo, da so, vedno prepozno. Tolstoj jih je zajel in obje'. Radi koincidence z DostojevSkim pa je iz- trgal svetu priznanje, da je tudi on plod neke strašne duševnosti, o kateri se kulturi 19. stoletja ni sanjalo. Seiest stepe, neskončna ravnina, osamljenje, sami faktorji nečesa po- vscm novega za nabasano, pijano Ev- ropo in Ameriko: oni del Azije, ki je samo zato azijatski, ker ni germanski in romanski, je spregovoril, in sprego- voril na način, ki je podr! vse skupaj, kar so ti izčrpani narodi tekom let ukradli stareiSim, pristnejšim kulturam danes izginolih narodov. Vstajenje, ali ni to Resnica? Ali ni Vstajenje priznanje resnice in, da je resnica? ZnaCilno je, da so baS Francozi našli Ruse. Oni so sami imeli Balzace, Mo- liere-je, Zola-je. Le, da ti niso znaü, niti niso mogli s to, iz žil in mozga vzeto gesto izpreživeti in izkričati gesto morja, ki mu pravimo du§a. Battaille je iz romana napravil dra- mo. Ne poznam je. Verjetno je, da ni napravil komedije, da o tragediji ne govorim. Vstajenje bo 5e le drugo leto trideset let staro. Tolstoj bi bil letos sto. Mi smo letos deset let stari. Kdaj pride Resnica med nas? !. Š. Predpogoji in možnosti prepovedi alkohola v severoamerikanskih Zjedinjenih državah. (Iz knjige : Helmer Key, Potovanje po Ameriki.) (Dalje.) Slišal sem veükrat uprav čudovito motivacijo prepovedi alkohola, ki pa je najbrže uplivala na sklep, da se zakon do nadalnjega obdrži. Ameri- kanci ne poznajo polovičarstva in pa- dejo radi iz jednega ekstrema v dru- zega. Ko je pričela vojna, se je mo- ralo uporabo vsakega luksusa do skrajnosti omejiti. Med omejitvami, ki si jih je amerikansko Ijudstvo prosto- voljno naiozüo, je bila tudi ta, da se Stran 2. »NOVA DOB Ac Štpv 15 venček. Svira jazz-band »Meikur« iz Ljubljane. Vsi prijatelji sokolstva in plesa so iskreno vabljeni. Posebnih vabil se ne bode pošiljalo. c Umrli so v mesecu januarju v Celju: V mestu : Silvester Metmkar, 5 dni, otrok služkinje; Erna Horvat, 12 dni, otrok čevlj. pomoČnika ; Nana Koračin, 63 let, zasebnica; Josip Ven- gust, 67 let, mestni revež. V javni bolnici : Tomaž VolavSek, 33 let, de- lavec, PetrovČe; Helena Koklič, 34 let, žena najemnika, Škofjavas; CeciÜja Gajtan, 29 let, Žena kovača, Šmarje pri JelSah; Jera Kalander, 44 let, za- sebnica, Sv. Krištof; lvana Žerovnik, 41 let, žena posestnika in gostilničarja, Fiankolovo; M..rija Rebergak, 54 let, viničarka, Okolica Celje ; Roza Nerat, 3V2 leta, otrok kočarja, Rečica; Jurij FiŠer, 57 let, najemnik, Sv. Pavel pri Preboldu ; Marija lilačer, 58 let, Žena nočnega čuvaja, Žalec; Barbara Zu- panc, 37 let, žena vratarja, Teharje; Marija Čeh, 53 let, perica, Laško; Ka- roHna Mraz, 50 let, hišnica, Celje; Antonija Ledinek, 42 let, zasebnica, Legen ; Terezija Auer. 67 let, žena vpok. fin. pripravnika, Laško. c Odllkovan je bil z redom sv. Save 4. razreda g. Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole v Celju. c Kompliments za klero radlkalno veČIno na maglstratu. Zadnja »Marb. Zeit.« piše : »Vzdrževanje cest in ulic v Celju in okolici je poglavje za se. Mestna in okoliška občina se za to zadevo ne zanimata. Ceste plavajo v blatu in nikdo ne misli na to, da bi spravil vstran blato in ostanke snega. Naislabše je na Vrazovem trg.ii, na Vodnikovi ter Zrinski ulici, pa tudi marsikje drugod ni mnogo bolie. Dru- gače tako čedno mesto spominja na zapuščeno vas . . .« Isto smo pisali mi in celo »Slovenec« se je razjezil nad celjskim blatom. Toda en up nam ostane : morda se vreme res zboljša. c Celjski mestni proračun je nabit na uradni deski celjskega magistrata do 12. t. m. V tem roku se tudi lahko vlagajo pritožbe. c Stanovanjska hiša Pokojninskega zavoda v Ceiju se najbrže ne bode gradila. Načelstvo Pokojninskega zavoda v Ljubljani je bojda izračunalo, da bi se v Celju taka hiša ne mogla s 6% obrestovati. Kakor znano, je občni zbor Pokojninskega zavoda 1. 1926 na pred- log delegata g. Stermeckega iz Celja v principu sklenil, da se zgradi tudi v Celju stanovanjska hiša. Isti sklep je lanski občni zbor ponovil z dostav- kom, da naj stane hiša okrog dva- inpol milijona dinarjev. Na tem občnem zboru je tudi načelstvo izjavilo, da se še zanima za stavbišče v Celju ter da bode nakup čimpreje izvršilo. Seda] pa naenkrat popolnoma drugačno stališče! Ne bomo se tu spuščali v vprašanje, če imaVnaCelstvo ali ravnateljstvo Po- kojninskega zavoda sploh pravico spre minjati sklepe občnih zborov ; to vpra- šanje se bode razčistilo drugod. Mo- ramo pa javno in ostro izraziti svoio nevoljo nad odklonitvijo celiske stavbe, ki se je izvršlla ob času, ko zida Po- kojninski zavod v Ljubljani menda tretjo ali četrto ogromno stavbo — poleg stanovaniskih hiSic za svoje uradniStvo. Če dobi poleg tega Mari- bor jedno in Celje jedno manjSo slavba, je to pač stvar enakopravnosti in pra- vičnosti. AÜ naj mi samo plačujemo in dajemo denar za luksurijožne stavbt> (kakor je videti zadnja) v Ljubljani? Mi tudi vemo, da je-to zvezano z de- lom in zaslužkom, ki ga pa gotovi ljubljanski gospodje nikakor ne bi radi privoščili nam kolonijalcem. O tej stvari se ni padla zadnja beseda. c Umrla je v Celju upokojena po- štna uradnica Matilda Krisper. Službo- vala je dolgo let na celjski pošti. c Za Dljaško kuhlnjo se je nabralo na domačem plesu pri »Cestnem Jošku« v Vrbnem pri Št. Jurju ob J. ž. 100 Din. Denar se naj dvigne v na§i upravi. c Prltožbe Iz pubMke. Neka naroč- nica se nam pritožuje, da se v kolo- dvorski trafiki ne dobe redno znamke, dasi bi [morale biti z ozirom na tujce in na oddajanje pisem pred vlaki na razpolago. — Nadalje prihajajo pritožbe nad počasnim odpravljanjem strank na celjski pošti, kar povzroča znatne za- mude časa. c Delavski dorn v Celju Kakor znano, je kupila poslopje stare deške okoliške Sole Delavska zbornica v Ljubljani. Kakor poroča »Slovenec«, je minister za socijalno politiko dr. Gosar ta nakup odobril. H.§a bode popravljena in pride vanjo delavska kuhinja, borza dela in vse pri delavski zbornici re- gistrirane delavske strokovne organi- zacije. c Predrzen nemškutar Prijatelj našega lista nam poroča: Imel sem zadnjo nedeljo smolo, da sem zašel v isti vagoiii v katerem se je nahajalo nekaj »navdušenih« ljudi. Ker so pre- več razsajali, sprevodnika pa ni bilo blizu, sem jih uljudno opozoril, naj mirujejo. Odgovor je bil : »Wir Deutsche können machen, was w'r wollen !« in se par psovk. Ugotovil sem. da je ta predrzen neroškutar iz znanega rene- gatskega gnjezda v ŠoStanju. Dobil bode seveda svoje plačilo pred so- diSčem. Za miSljenje na§e nemškutarije je pa ta dogodek prav značilen. c ObČni zbor zaSČlte dece, ki bi imel biti jutri, v četrtek, se mora vsled gledaliSke predsfave »Vstajenje« pre- ložiti na teden dni pozneje t. j. tudi na četrtek, dne 16. februarja t. I. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih Narod- nega doma«. Joško Bizjak, tč. pred- sednik. c MaŠkerada Olepševalnega dru štva, ki se bo vršila na letošnji pustni torek zvečer v vseh in najlepše okra- Senih prostorih Celjskega doma, bo, kakor že prijave najrazličnejših mask do danes kažejo, zanimivost prve vrste. Novost bo zlasti ta, da bodo med raznimi skupinami mask zasto- pane vse vrste narodnih noš, kateri kostumi bodo naravnost dragoceni. PolnoStevilni orhester Celjskega god- benega društva že pridno pripravlja j najmodernejše skladbe, na katere se ' bodo plesali priljubljeni stari in novi plesi. Da bode za udobnost obisko- valcev te največje celjske maškerade preskrbljena najbol-5a jedača in pijača in to po izredno zmernih cenah, menda ni potreba posebej poudarjati. Saj je dru5tveni odbor vedno na sfali5ču, da je treba obiskovalce kar najbolj zado- voljiti in ba3 to je potrebna podlaga vsaki veliki prireditvi, da je zabava res domača in prisrčna. Oiepševalno drufttvo je prvo v Celju, ki je vpeljalo konkurenco mask, katerih najlepše so vsakokrat dobile krasna darila. Tako in §e !ep§e bo tudi letos. Pa veČ 0 tem prihodnjič ! — Odbor. c Sokolsko društvo v Celju priredi za svojc čiane v petek 10. februarja ob 2ž. uri v pritličju trgovske Sole predavanje o spolnih boleznih s ski- joptičnimi slikami. Predava zdravnik g. dr. Fischer. UdeleXba naj bo polno- Stevilna ! c Novi stanovanjski zakon ? Na občnem zboru druStva stanovaniskih najemnikov v Splitu je poročal odbor, da se je njegova intervencija pri mi- nistru za socijalno politiko posrečiia in da se pripravlja za prvi maj novi stanovanjski zakon. c Odllkovan je kapetan 1. razr. g. Janko Hočevar z redom za vojaSke vrline. c Protestno zborovanje. Celjski pri- vatni nameSčenci in delavci so pri- redili sinoči v Narodnem domu zelo dobro obiskano protestno zborovanje proti ukinitvi 8 urnega delavnika, ki jo namerava izvršiti klerikalni minister dr. Gosar. Zborovanje je vodil pred- sednik celjske podružnice Zveze pri - vatnih nameščencev g. Drago Gobec, govoril so pa mestoma zelo ostro gg. Pelikan iz Maribora, Komavli, C. Bohm in Leskovšek. Slednji je tudi konStatiral, da se klerikalna delavska organizacija ni udeležila zborovanja (!) c »Edlnost«, JzobraževaJno društvo napredne mladine v Ce'ju naznanja svojemu članstvu, da se ob;!ni zbor, določen za 9. t. m. preloži na 12. fe- bruarja 1928 ob 2. uri pop. v klubovi sobi Celjskega doma. Po občnem zboru se vrSi družabni sestanek. OJbor. c »Edinost« izobr. druStvo napredne mladine v Celju je priredila v soboto 4. februaria 1928 v prosforih Ct'liske^a doma svoj I. zaključni plesni venček pod pokroviteljstvom g. dr. Kalanove. Obisk od strani starej§ih naših napred- njakov je bil srednji, kljub temu smo pa z moralnim kakor tudi gmotnim uspehom prireditve zadovoljni, za kar gre hvala v prvi vrsti ge. dr. Kalanovi ter ostalim cenj. narodnim damam, ki so požrtvovalno sodelovale na prire- ditvi. Mirno trdirr.o, da se je prijetno zabavalo vse, staro in mlado. Ob zvokih neumorne godbe se je razvilo razpo- loženje, kot pri le redko kaki zabavi. Prepričani smo, da ostane ta na§a prva večja prireditev vsem v prijetnem spominu. S—c. c OgenJ. V pondeljek, dne 6. t. m ob treh popoldne je zapazil geometer g. Lebič na Bregu, da se vali dim iz sobe v njegovi hiši, kjer stanuje neka umobolna Rusinja. Vnel se je pod pri je odpovedalo alkoholu, Vojna je bila 1. 1918 končana, toda pričele so se kazati posledice. Nastopilo je hudo po- manjkanje denarja in gospodarski strokovnjaki so bolj ko kedaj poprej opominjali narod, naj varčuje. Kajti ako se predvsem alkohola ne uživa, se po mnenju mnogih varčuje. Prepoved alkohola so tedaj 2ivahno zagovarjali mnogi bančni in industrijski krogi. Ti so izračunal!, da delavec vsak dan, ko ne kupi alkohola, nekaj prihrani, s femur lahko kupi drugo blago in s tem poveča zaposlenje industrije. Ena- ko staližče se je zavzelo tudi glede kmetovalcev. Njihove žene kupujejo sedaj, se trdi, mesto alkohola, katerega je mož konsumiral, obleko, čevlje in druge stvari, ki si jih poprej niso mogle privoSčiti. Meni se zde trditve 0 tem, kar delavci in kmetje vsled prepovedi alkohola kupujejo ali ne kupujejo, popolnoma nesigurne in ne- zanesljive. Tudi se trdi, da prepoved alkohola pospe§ule varčevanje, vsled Cesar se nalaga velik denar pri ban- kah in uporablja v druge svrhe. De- lavce se je med vojno sililo, da so nalolili del svojega zaslužka v »liber- ty bonde« (podobno vojnemu posojilu, op. ur.) in mnogi so upali, da tode pri tem ostalo tudi po vojni, to jc, da bodo delavci, mesto da bi pili svoj brandy, raje kupovali vrednostne pa- pk>t, kutere bi kupovali pri bankth. Tako in podobno razglabljanje in utemeljevanje prohibicije sem slišal od vodilnih finančnikov in industrijalcev v vzhodnih dr2avah. Ko sem obiskal Fordove tovarne v Detroitu, sem vpra- §al enega od vodilnih ravnatellev, kaj misli on 0 prepovedi alkoholu. Če kje, potem bi človek tu pričakoval kako simpatizirajočo sodbo, ker je bil Mr. Ford svojčas jeden od najbolj vnetih zagovornikov prohibicije v Detroitu, Toda odgovor je bil čisto drug kakor sem pričakoval: gospod je izjavil, da prepoved alkohola ne prija niti go- Bpodarjem niti delavcem. »Šli smo s tem zakonom predaleč«, je izjavil. »Prav je, da sta prepovedana brandy in whisky, toda mi imamo v tovarni veliko izvrstmh delavcev, ki so vajeni na vino ali na pivo za zmerno vsak- danjo potrebo. Ker tega nimajo, so nezadovoljni z delom in z nami.« Razgovarjal sem se 0 aj 10dni. Polovične vožnj-e so dovoljene za člane plan n- skih društev, dalje za društvene eks- kurzije, sejme, svečanosti itd. Konečno se upeljejo zelo ngodne mesečne karte za uclužbence in dijake. r Ženske bikoborke. Dočim letajo Amenkanke preko Oceana, se vozijo ATgležinje v blaznem tempu z avto- mobili, potujejo Nemke okrog sveta — so file inoderne Španjolke med torea- dorje, da se po amfiteatrih bore z biki. V Madrdu nastopa sedaj neka senjorita Elseneca v razkošnem toreadorskfrn kostimu in se bori z razbesnelimi biki. Ubija ;ih po dolgi i^ri s tako ele^antn mi in močnimi udarci z meč>m, da je vsa publika zadivljena. Razume se, da ji to nese ogrontne honorarie. r Ogromna pevska dvorana r.a Dunaju. V dunajskem pratru stavijo sedaj ogromno pevsko dvorano, v ka- teri b:> imelo prosiora 60.000 ljudi. Stavba je namenjena za veliko pev?ko svečanost, ki se vrši na Dunajn od 19. do 23. avgusta. d Brezpoxehti delacvi so lioldi vc-o- raj priire&iti v Zagrebu večje protest- no zbororvanje v kinu. Olimjpia. Folici- ia- pa jo zborovaüL.}« prepovedala in za- sedfc» dohod a- dvorano. Delavci so na fro zbov avail v delavskem domu, odko- der so z muvdiršenjem pozniravidi kle- ri'kalnega mriaiistra .socijalno iwlitike dr. Gosarja, Na to so v večjih skupi- na-h po metst.-u d^monstriraii. r TJpor radi davköv. V Arabistanu. jiajzaipadnejši pokrajimi Porzdje, so se arabski lunetje uprli radi pa\Lsa- nja davkov. Na^Jiali so drža.rne uTacl- nike m zasedli. držaMia poslopja. Per- zij,ska vlada ie pa^laki nad nje voja- štvo, ki je 60 uparaikov postrelido. r Militärizirana srednja Evropa. Sovjetski vojaski stTokmiijaik UgaroT te v Žejievi izjaviL, da se oela si'ednja Evropa m-iliiaTizita. Podjska je oa'ga- .P*wrala dobrodelna drustva (Rdeči 'S\f gii morriarižka. društva naon ^ diivi^j panwjznih čet. Finska- iflma v^ «trelsküi drugfc\dh 100.000 cla- to 100.000 raoz stoln« «nnade, km pa 3 xn pol müijona ppostovol^cev Uga- rov pmvi, da se moiu tudi nisko dru- 3$v« »Aviohim« kljub temia, da ima že rua^d 3 miliianö članov, raizsitriti To fiTiiÄtvo zbira pi"!iispe\-ke m. bojiie zrar koplov« in zö strui>€Qie pline. d Z »Rönoflnom« si snažijo Soferjj in fpebaniki roke, gospodinja pa osna- % i f»|im kopalno banjo, kuhinjsko PO»od« in vse kovinske izdelke. Do- Wva se v vseh drogerijah, Specerijskih I in drugih trgovinah. I Kino. Mestnl kino. Sreda 8. in četrtek 9. febrtiarja: »Dama s kamelljarnl« (La Traviata«)- Monumentalen velefilm v 6 dej. poglasovitem rornanu Aleksandra Dumasa sina in Verdijevi operi »La Traviata*. V glavnih vlogah nepozabni f Rudolfo Valentino in znana ruska krasotica Ana Nazimova. Neoopisno lep f'lm! — Petek 10. in sobota 11. februarja: »Pot v preteklost«. Grandi- ozno f Imsko delo v 10 dej. (2 dela v eni predstavi!). V ylavnih vlogah Joseph Srhildkraut, Jetta Goudal in W.lliam Boyd. Režija Cecil B de M'lle, svetovno znani režiser veltfilmov »Deset božjih zapovedi* in »Kralj>ca sužnjev«. Prvi okultistični fiim na svetu! — Prednazna- nilo: »Rinaldo Rinaldini« (Luciano Albertini) in »Napoleon Bonaparte«, največii film vseh časov. Kino Gaberje. V sredo 8., četrtek 9. in petek 10 februarja se predvaia film »Razpos^jena Lola« v 6 dejanjih. V glavni vlogi Lilian Harvey plesalka v berlinskem Scala-varieteju. Zimski sport in karneval v St. Moritzu! Med predstavami orkester! Prednaznanilo: »Spoved vojnega kurata« z Igo Symom in »Hazarderka* s Harry L'edtkejom. Oba sta prvovrstna filma te sezije! Pomisleki k obveznemu signiranju hmelja. Na§e dnevno časopisje objavlja v zadnjem času osnutek k naredbi in pravilniku za obvezno signiranje na- šega hmelja namenjenega za izvoz. Ta naredba tr-di predpisuje razven ob- veznega signiranja Se predpise o ob- veznem žveplianju, konzerviranju in basanju hmelja. Uvedba te naredbe, ki se nam jo vsiliuje, ni v skladu z interesi naše produkcije in naše hmeljske trgovine. Hmeljarsko društvo za Slovenijo je na svojem dne 18. decembra minulega leta se vršečem občnem zboru na vprašanje Ministrstva poljeprivrede i voda odgovorüo s soglasnim sklepom, da odklanja obligatorično oznameno- vanje hmelja, ampak smatra fakulta- tivno za primerno in pravilno ; tudi sekcija hmeljskih trgovcev gremija v Celju se ni izrekla za obvezno ozna- menovanje. Kolikor mi je znano, se je tudi Trgovska in obrtna zbornica v Novem Sadu, predno nam je bil osnu- tek te naiedbe znan, izrekla proti temu. Avtor te nove uvedbe ima očividno v mislih 2ate§ke uvedbe glede hmeli s cega oznamenovanja. Ne pomisli pa kot teoretik brez vsake tozadevne prakse, da bi bile takšne odredbe v smislu trga osnutka pri nas neizved- Ijive. Ako pa bi se ta uredba v smislu osnutka vsaj deloma uved'a, bi bila le v škodo našim hmeljarjem v na§i domači hmeliski trgovins katera se- stoji v Sloveniji skoraj izključno iz hmeljsk'h komisijonarjev. Žatec, središČe hmeljske trgovine, kjer je osredotoČen skoraj ves dovoz hmelja z evropskih hmeljskih tržišČ, s svojo stoletno znano hmeljsko pro- dukcije, signira svoj hmelj brez ra vedbe kvalitete, ampak samo radi kra- je\nega izvora, ter s tern prepreči prodsjo tujega hmelja pod njihovim imenom. Ker pa je naSa produkcija s 95°/o navezana na eksport, ter tudi ne trži mo s hmelji tujega izvora, ne pridejo pri nas vpraSanja te vrste zavarovanja v po§tev. Mnenje, da bi bil oznamenovan hmelj več vreden nego neoznamenovan, j« napaCno, ker samo ime kraja, kjer je produkt zrastel, 5e ne povzrcči visoke cene, ampak mora vselej odgovarjati kvaliteta hmelja vrednosti. Žateški hrnelj se ne prodaja radi lepega ozna- menovanja in certifikatov, ampak ker je res prvo^rstnl produkt. Leta 1923. pa smo doživeli, da je bil nas" savinj- ski hmelj dražji od žateškega, ker je bil slednji to leto slabe kakovosti, na5 pa prvovrstno blago. V pretečeni je- seni je bil hmelj v nekaterih najbolj5lh legah Slovenije, kakor v Žalcu, Pe- trovčah, St. Petru itd. radi su§e ltd. v barvl po veCinl slabejSi kakor druja let». Hmelj8ki tr^ovci so morjill vsled ^•ga kriti naroiilo zelenega hmelja v drufth manj renomiranlh legah, in si- c«f a» to, ker je bile povpraaevinje pri nas v prvi vrsti po zelenem hmelju. Obvezno signiranje hmelja bi imelo praktiČno vrednost le tedaj, ako bi pivovarska industrija zahtevala^ naš oznamenovani hmelj, zgodi pa se to le v redkih slučajih, zbog tega, ker je na5a neobvezna oznamenovalnica vsak čas in vsakomur vedno z oznameno- vanjem na razpolago, ako kraj in blago ustrezata tozadevnim predpisom. Ako se misll, da bi bila z obveznim oznamenovanjem dosežena izključna prodaja našega hmelja pod svoiim lastnim imenom, je napačno, ker naSl zakoni veljajo samo v območju naše države, preko meie pa predpisi ne bi prišli v poStev. Iz oznamenovanih bal lahko trgovci žige in plombe odstra- nijo, prebaSejo, certifikate uničijo ter hmelj mešan ali ncmeSan poljubno raz- pečavajo. Dasi je Čehosl >vaška v hmeltarstvu na zelo visoki stopinji, ni vpeljala kva- litetno oznambo, ampak samo po kra- jevnem izvoru. Premalo ali slabo posuSen» hmelj se navadno v vrečah vname. Kakor hitro se to konStatira, je treDa balo takoj popolnoma razparati ter hmelj dosu- Siti ali žvepljati. In kaj potem, ako se hmelj v plombiranih balah vname? Poklicati hi bilo takoj zapriseženega člana hmeljarskega sveta. V njegovi navzočnosti bi se morala bala razpa- rati, v žvepljarno vložiti, žvepljarna zapečatiti, pri izpraznjeniu suSilnice zopet v navzočnosti člana hmeljarske- ga sveta odpečatiti, ter v njegovi na- vzočnosti hmelj pobasati in po njem balo zopet ra novo plombirati ali ži- gosati. Ako bi se to ne jemalo strogo, je vsakomur možnost dana, hmelj po- ljubno me$ati ali zamenjavati. Koliko hmelja se v balah po veČ dneh ali po več tednih vname in je tolikokrat po trebno navedeno postopanje, vedo le prizadeti. Da bi se vse strogo po pred- pisih izvrSevalo, bi bila potrebna par- manentna služba gg. članov hmeljske- ga sveta v vseh hmeljskih skladiščih. Ker trgovini pri prevzemu hmelja ni moznost dana hmelj v balah temeljito preiskati, ne bal v skladiSčih glede pokvarjenosti revidirati, bodo trgovci primorani izplačilo kupljenega hmelja nekaj tednov preložiti, dokler ni ne- varnost pokvarjenja odstranjena. Vzemimo leto 1925. Ako bi ne bili to leto naš hmelj pred 1. oktobrom prodali in odpravili preko mej Nem- čije, bi bila prizadjana velika škoda na§i produkciji, ker je bila s 1. okto- brom v Nemčiji poviSana uvozna ca- rina. To leto je do omenjenega časa bilo prodano 75% savinjskega hmelja z rasiočimi cenami, katere so vsled predpisa carine s tern dnevom začele sakoj padati. Naredba obveznega sig- nlranja bi bila tedaj onemogočila hitri prevzem, kakor tudi ekspedicijo hmelja ter s tem povzročila velkansko Skodo na§i produkciji in trgovini. Naše slovensko hmeliarstvo ima v trgovini to veliko prednost, da je na§ pridelek vsled zgodnje zrelosti prvi na hmeljskem trgu. Velike važnosti je v hmeljski trgovini dejstvo, kdo da je prvi na hmeljskih trž'ščih, zato poši- ljajo vse večje hmeljske trgovine za- četkom sezije svoje zastopnike na prvi produkcijski kraj, to je Slovenija. In je hitra dob3va in odprema jih vabi •n s tem koristi našemu hmeljarstvu Obvezno signiranje pa bi onemogočilo hitro odpremo blsga na Skodo na3e produkcije in trgovine. V naredbi nadalje čitamo, da se sme samo kvalitetni hmelj signirati, v dm- gi točki pa predpisuje, da se sme iz- važati samo signirani hmelj. SlabejSe vrste hmelja bi se vsled tega ne smele izvažati. Tudi slabej*e vrste hmelja ho- femo vsako leto prodati in ne sme biti ovir pri izvozu. Kaj smatra avtor te naredbe v iz- razu kvalitetni hmelj? To vpraSanje ni tako lahko re§iti, ne s predpisi o centimeterski dolžini kobul in ne po fesnovih ali sličnih d;§avah. Iz moje lastne izkušnje vem, da so nazori o označbi kvalitetnega hmelja različni. Prvi pivovar zahteva težko, gostoper- nato blago z mnogo lupolina In se ne ozira toliko na barvo, drugi zopet zahteva popolnoma zeleno, četudi lahko blago, tretji in Četrti imata 2e navadno druge nazore. Pri označbi kvalitetnega hmelja se mora vsako leto ozirati tudi na svetovno kvalitttivno produkciJQ ker se vsako leto z nastalimi produkti menjava nazor o kvalitetnem hmelju. Jasno jc tudi, da Mtvzemajo plvovar- narji in trgovina v letih nadprodukcije drugo stališče. kakor v letih pomanj- kanja blaga. Tako se je n. pr. v letu 1923 prodalo več let staro blago, ki je bilo tudi docela pokvarjeno, po 150 Din za 1 kg, dočim se v letoS- njem letu ne more slabejše vrste blago, ki pa je na vsak naČin boljSe od one- ga starrga iz leta 1923 prodati po 5 Din za 1 kg. Hmeljarskemu svetu bi se naložila neizvedljiva naloga, kako naj v za- četku sezije konštatira, kaj je sma- trati za kvalitetni hmelj. Nastane vpra- šanje, kako naj bi se to izvedlo. Okoliš ali katerolcoli vas označiti, da raste tarn izključno kvalitetni hmelj, je ne- mogoče, ker zraste na hmelji^ih ene vasi raznovrstni hmelj. V smislu na- redbe bi moral nadalje hmeija-ski svet svoje sklepe glede kvalitetnega hmelja takoj naznaniti svoiim poverjenikom, da se vedo na podlagi tega pri ozna- menovaniu ravnati. Ker pa se ima, kakor že rečeno, v enem okolišu ali vasi raznovrstno blago, mi ni jasno, kako hoče hmeljarski svet svoje po- verjenike podučiti, da bodo v oceni enotno postopali. Zelo bi bil hvaležen, ako bi se mi začetkom sezije dalo na- vodila glede kvalitetnega hmelja, da bi svoje nakupovalce že v začetku se- zije brezdvomno pravilno inštruiral o vpraSanju kvalitetnega hmelja. Mnenja poverjenikov, nakupovalcev in producentov ne bodo vedno enaka. Blflgo, katero bo kupec smatral za kvalitetno, ga bode n. pr. poverjenik kot takSnega odklanjal —- in nasprot- no. Radi različnih mnenj gotovo v mnog'h slučajih ne bode priSlo do za- ključka kupčije. Osnutek hvče nadalje prrprečiti me- Sanje hmelja iz raznih hmeljskih okro- ?.ij. Tako n. pr. se ne bme hmelj iz Št. Andraža, ki je v celjskem okrožju, mešati z onim iz St. llja, ki je v slo- venjgraškem okrožju, dasi je blago lahko izvrstno, ampak bi se n. pr. moralo eno dostaviti v s'gniranje v Žalec, drugo pa v Slovenigradec ali ŠoStanj. Iz tega tudi sledi, da bi se morali istodnevni nakupi v sosednjih občinah prevzemati deloma v ŠoŠtanju ali Slovenjgradcu. KakSno stališče nai zavzema k t^mu inozemska trgovina? H'neljski svet naj bi nadalje pred- pisoval žvepljanje in pakovanje hmelja. Samoobsebi razumljivo in nepobitno je, da kupec svoje blago, katero je plačal, uporabi tako, kakor rrni to pred- pisuje odjem. Dosti kupcev je, ki hmelja sploh ne preparirajo, ker ga doma §e preberejo in sortirajo, kakor ga bo pač pivovarna, ki mu blago nakrudno odkup*, zahtevala. So pivo- varne. ki sploh nočejo žvepljanega hmelja. pekatere lahko žvepljanega, basanega v lahke bale, druge zopet basanega v težje bale, balote, cilindre, zaboje, kakor pač to rabijo v celotni kupčiji. Ta aparat bi povzročil velikanske stroške. Razne takse bi se pobirale pri trgovcih, katere bi le ta moral kalku- lirati v svoji režiji, s tem ceno hmelja znižati, kar bi bilo zopet v škodo naše produkcije. Naš konzulat v Münchenu opozarja nemške hmeljske kupce, da hoče vsako najmanjšo oviro v hmeljski kupčiji od- straniti, iti jim v vsem najpriiaznejže na roko in s tem privabiti čim več kupcev na jugoslovanski trg, Je li osnutek te naredbe v skladu s kon- zuiatom v Münchenu? Nadalje je treba računati z nadpro- dukcijo hmelja. Pol|ska, Alzacija, Bel- gija in tudi Avstrija so svoje hmeljar- stvo že zelo povečale. Ogrska hose svojo uporabo doma kriti, Nemčija in Če§ka se na vse mogoče načine tru- dite kvalitativno in kvantitativno svoj pridelek dvigniti. Nastopila je celo Sovjetska Rusija z velikimi množinami uporabljivega hmelja na svetovnih tržiščih. Vse se peha za razvoj in ob- stoj hmeljarstva in snubi trgovine Smo v Času hudih go9podarskih kriz, opustimo to nevarno eksperi- mentiranje ter skuSajmo pridobiti ko- likor mogoče mnogo svetovnih trgov- cev za na3 trg. Ne delajmo ovir z oznamenovanjem ne s predpisimim ob- veznim prepariranjem ali basanjtni. Vse to bi bilo li» v žkodo našemu sploš- nemu hmeliurstvu. Posledica bi bila, da bi inozemci redko posečali na5 trg, s tem konkurenco zmanjSaK mi pa težie prodajali naS produkt. Zanimivo bi bilo tudi Izvedetl, zakaj smatra g. avtor pravilnp nzumevanl*! nafiib organizacij o tern vpra5anju z* Stran 4. »NOVA HOP, A. Stov. 15. Ali se hočete svojega revmatizma, protina ^ Bodeče bolečtne in trganje v udih in sklepih, otekli udi, pohabljene roke in noge, pikanje, bodenje, trganje v raznih delih telesa, da, celo oslabelost oči so veckrat posledice levniatičnih in protinskih bolezni, ki jih je treba odstraniti, kerdtugače — bolezen vedno bolj napredujc. NUDIM VAM zdravilno učinkujočo pitno kuro, ki razredči kislino v urinu ter pospe- 5uje presnavljanje v telesu in izlo- čevanje, torej ni nikako tako zvano univerzalno ali tajno zdravilo, ampak proizvod, ki ga dobra mati narava nudi v blagor betežnemu človeštvu. VSAKEMU BBEZPLAČNO POSKU$N]O! Pišite mi takoj in dobili boste po mojih v vseh deželah urejenih depojih po- polnoma brezplačno in franko poskus s poučnim spisom. Sami se potem lahko prepričate o neškodljivosti tega sredstva in o njegovi hitri učinkovitosti. August Märzke, Berlin, Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse Nr. 5. flbt. 355 neko bojazen, katero diktira neke vrste konzervatizem. Naši preizkušeni hmeljarji so se že ponovno na svojih zborovanjih izrekli proti oznamenovanju, ker so prepri- čani, da bi bilo to le v škodo našemu hmeljarstvu. Več kot 40-letna praksa produkcije in prodaje v dobrih kakor v slabih letih, je pač najboljši dokaz razumevanja položaja in je to mnenje merodajnejSe, nego birokratična teorija osnutka te odredbe. J. Vook, hmeljski komisijonar. * Srezki gremij trgovcev v Celju, k! nam je dal ta članek na razpolago, poroča obenem, da se je proti obvez- nemu signiranju hmelja izjavila tudi sekcija hmeljskih trgovcev v tem gre- miju in istotako tudi Sirie zborovanje interesentov, ki ga je gremij sklical dne 31. Jan. 1928. Prostovoljna javna dražba se vrši v četrtek 9. februarja ob 9. uri dopolrfan v hiii Vodnikova ulzca 9. Prodajale se bodo razne stvari, ka- kor pohištvo, kuhinjska posoda, krož- niki, razni kozarci, velika pJočcvinasta banja za kuhanje šunke (2 koni.), razni škafi in kad za pcrilo, posodc za mast itd. Razcn tega komplctna oprema za trafiko ali slično trgovino, skoraj nova. Med drugim tudi zlata damska ura. Kopalna banja srednje velika, iz cinkove pločevine, še ne rabljenp, se poceni proda pri Franjo Dolžan, Celje' Proda se še skoraj nova tnaskaradna obleka »princ« in svilena plesna toaleta Se popolnoma nova. Poizve se v trgovini 1 Savnik. 2 Šivilja gre po ceni šivat po hišah. Vpraša se pri g. Rojnik, Ljubljanska cesta 6. Poučuje se uspeSno italijanski in francoski jezik tes- trgovaka kore- Spondfinca. Naslov v upravi. V najem se da trgovina, gostilna in stanovanje v SAVINJSKI DOLIN!. Naslov v upravi. Proda se dobro dobro ohranjena utica (kiosk), primerna za kolodvorski peron ali branjarijo. Vpraša se v upravi. Premofl zriitn&i, Hmfisti is ii ii tostavlja sa dom » mestH ii ifeolici Franjo Joit, Celje, Aletsaadrova ui. 4 Kratek poceni naprodaj. Ogleda se pri A. Deržek, Mestna osnovna Sola (dvoriSče). Qinogradno posestvo v Dramljah, z lepo enodružinsko liiSo, z vsemi pritikiinami ter vse v nai- boljšem stanju, pro dam ozir. z a- m en jam za enodružinsko hiSo v bli- žini Celja, Maribora ali Ljubljane. Port. Jelovšek, Sol. upravitelj v Libojah pri Celju. 3 1 Proda se nevezan gruit za eno- ali dvostanovanjsko hifio ter skoraj novo kolo in dve novi postelji z nočnimi omaricamii z trdega lesa. Marija Pažon, Zavodna 26. I. Rajšter, slaičičarna v Gaberju se priporoča za veselice in sprejema vsakovrsta naroCHa. V Celju pri vinski kleti Toplak. Odda se LOKAL na najprometnejši ulici v Celju. Na- slov v upravi lisa. 3-3 Mlada zakonca brez otrok iščeta stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin v mestu za 1. maj. Vprašati v upravi pod »Plačam za 1 leto naprej«. iiepo meblovona soba se takoj odda. Vpraša se v upravi. v dobrem stanju, v bližini Rudarske sole v Celju, obstoječo iz 3 do 4 sta- novanj, želim kupiti. Ponudbe z na- vedbo cene je nasloviti pod »Hiša« na upravo lista. Oglašuite i v sredini mesta ali blizu kolodvora, z najmanj 3 do 4 sobami in kuhinjo ali malim lokalom. Najemnino plačam za celo leto vnaprej. Naslov v upravi lista. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice St. JurobTaboru registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo 4. marca 1928 ob 9. uri dop. v Zadružni pisarni hiŠ. št. 2. Dnevni red: 1. PoroČilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega rafuna 1928. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. OPOMBA. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vr5i eno uro poznej'e-, v istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljav-no sklepal ob vsakem Stevilu udeležencev. Hranilnica in posojilnica Št. Jur ob Taboru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo dne 4. februarja 1928. Franjo Dolžan, Celje Za kresijo št« 4 KSeparstwo in naprava strelovodov. Pokpivanje streh in ¦ zvonikov. ^^^^ Vodovodne Infttalacije, neprava moderno« higijeniönih kopalnih »ob, kloaotov in zdravstw. napra«. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvrSujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Na dan 7. marta 1928. godine u 10 časova pre podne održače se u kan- celariji 39. pešadžjskoga puka u Celju licitacija za nabavu artikala ljudske hrane za vojnike Celjskog garnizona i to : Za 39« pešadijski puk: Griza 670 kg, makarona 1500 kg, crnog luka 550 kg, šečera 500 kg, kafe 40 kg, prženog ječma 150 kg, Caja 18 kg, loja 300 kg i 400 litera sirčeta. Za privremeno voj. boliticu u Celju: Crnog luka 30 kg, krompira 100 kg, pasulju 100 kg, pirinča 100 kg, makarona 50 kg, suvog voča 30 kg, sapuna za pranje 50 kg, soda za pranje 50 kg, pekmeza 15 kg, jaja 2000 komada, mleka 10 do 15 litara dnevno, zemička 10 do 20 komada dnevno, limuna 1 do 3 komada dnevno. Kaucija se polaže na kasi 39. pešadijskoga puka u moneti po članu 28» zakona o državnom računovodstvu najdalje do 9. časova na dan licitacije. Uslovi se mogu videti u kancelariji 39. peSadijskoga puka svakoga dana od 8 do 11 časova i od 16 do 18 časova. PonudjaČi da ponosu sobom uverenja o uplačanom porezu za tekoče tromesečje. Licitacija je javna i ustmena, a pismene ponude primaju se samo do 10 časova na dan licitacije. Naknadne kao i telegrafske ponude ne primaju se. Iz kancelarije 39. pešadijskog puka (kasarna „Kralja Petra I. Velikog Oslobodioca") na dan 2. februara 1928. godine. Broj 961/28. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati sc ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladostt, da stradal nc boS v starosti! LASTIVI DOM Obrestuje hranilne vloge po Oil O |2 O Vcčjc stalnc vloge po dogovoru najugodnejc. Tajnstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treztiost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi xneska do SO Din «e dobl nabiraln^k na dom. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Iz malega raste veliko I Tiska in kdaja Zv%zna tiskarna. — Odgovorea aa kdajateljjL, tiökarno in redakcijo Milan Četin* v Celju.