Or
FOR.
f/L££CfQXi
'Z/AND

NO'. 56
f':;



AM€RiCAN EN SPSR1T FOREIGN m LANGUAGE ONLY
beivmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
m ■
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
• ■V'csr.ptw ft- -	-n a?.; .
CLEVELA>iD OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 20, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
V’ Severni irski nasilja,	Novi grobovi
k® čaka novo uredifev	Po
—-—	! v soboto ponoči Bernadette Jes-
Velika Britanija je pripravi- ter, preje Ivans, stara 43 let in la načrt za novo ureditev bivajoča na 10699 Deborah Ave., Severne Irske, ki bc objav- Farma, rojena v Clevelandu, Ijen v prihodnjih dneh. j članica Društva sv. Cecilije št. BELFAST, S. Ir. — Nasilja,'37 ADZ. Zapušča soproga Har-napadi in streljanje se je nada-jolda in otroke Harolda, Johna in Ijevalo preko Patrikovega godu ’ Evalino, starše Franka in Mary v nedeljo in včeraj. Nasilje ni! Ivans v Parmi, Ohio, sestri Mary bilo omejeno samo na Belfast in Dragga in Carmen Ivans, brata
druga večja mesta, kjer je za konec tedna eksplodiralo 10
Williama in Harryja. Leži v Za-bor pogr. zavodu, 5608 Pearl Rd.
bomb, ampak je seglo tudi na Uradne ure kropljenja danes, v podeželje v bližini meje z Irsko! torek, od 2. do 4. ure popoldne
republiko in celo preko meje, kjer je eksplodirala bomba v ob-
in od 7. do 9. ure zvečer. Pogreb bo jutri v sredo, ob 10. uri v St.
haejnem naseljvu Lifford in ubila! Bridget cerkev na 5620 Hausei-enega moža, okoli 50 pa jih ra- man Ave- v Parmi. nato na Hol5
nila.
Britanske čete drugih mestih streljevali, pa ranili vojaka.
v Belfastu in so gverilci ob-enega
Cross pokopališče.
Anton Koshel Jr.
V nedeljo je umrl v Woman’s bolnišnici 67 let stari Anton ] Koshel Jr. s 1154 E. 61 St., ro-
V Londonu so oblasti zavaro- Nen v Clevelandu, zaposlen kot vale poslopje parlamenta, glavni' Slavni stroinik v Woman’s bol-stan policije in večino vladnih inisnici’ mož Mary> rob Shock> poslopij, ko pričakujejo more-!°če Beverly (Kalif-) in Russel-bitnih nasilij ob objavi novega !la A’’ 2'krf atari oce’ sin An' ustavnega načrta za Severno tona Koshela Sr. m pok. Louise,
Irsko. Tam so izvedli “ljudsko glasovanje”, ki naj bi pokazalo,
, ab hoče večina prebivalstva še ostati v zvezi z Veliko Britanijo ab želi združitev z Irsko republiko. Ker so protestanti, ki zagovarjajo zvezo z Veliko Brita-nij°. v večini, katoličani pa so se izjavili za bojkot glasovanja, le glasovanje z ogromno večino odločilo
Haswell (Havaji), Laure Puleo, Lillian Sanuik, pok. Louisa, pok. Mary Debevec. Bil je član ADZ št. 18. Pogreb bo v četrtek ob 8.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo.
Josef Feguš
V nedeljo, je umrl 69 let stari Josef Feguš s 5714 Bonna Avenue, mož Lojzke, roj. Zag-
za ohranitev vezi z Veliko Britanijo
tt, j .	,	i meister, očim Josephine, brat
viada je S takim izidom “s'a- p^ (J , in freh^mrlih
!“Ja “ dT° MfUnala in 56 sestra. Rojen je bil v vasi Bi. rr .j, '’n:'t:vi a novo ustavno u- zoljsl:o v Sloveniji, od koder je ditev Severne Irske, ki menda prišel v ZDA , 1951 in bil do Priznava katoličanom več pra-
nov vdor v Libanon!
UJETNIKI ZDA
Palestinski viri trdijo, da zbira Izrael čete in težko o-	..........
rožje na meji Libanona. Zastopnik Vietkonga v Skupni vojaški komisiji, ki ureja
vračanje vojnih ujetnikov, je dejal, da bodo zadnji ameriški vojni ujetniki izpuščeni še pred nedeljo, 25. marca, torej tri dni pred zadnjim rokom. Upajo, da bo istočasno ali še prej izpustil svoje vojne ujetnike tudi Hanoi.
SAICON, J. Viet. — Vse kaže, narodna komisija ne bo ni^
Tam o tem ne vedo dosti.
BEIRUT, Lib. — Palestinski i viri so koncem tedna začeli širiti vesti, da Izrael zbira čete in težko orožje na meji Libanona, kar naj bi pomenilo pripravo za
Liam Cosgravc
LIAM COSGRAVE je pretekli teden prevzel vodstvo vlade Irske republike kot zmagovalec pri volitvah pretekli mesec nad j stranko Fianna Fail in njenim vodnikom Jackom Lynchem. ------------o----
David Eisenhower si izbira lasten poklic
WASHINGTON
D.C.
Da-
napad na taborišča in oporišča da bodo vsi ameriški vojni ujet- ukrenila proti rdečim napadal? palestinskih gverilcev v Libano- niki v Vietnamu svobodni pri- cem.
nu. Izrael je zadnji tak napad hodnjo nedeljo, 25. marca. Za- Skupna štiridelna vojaška ko-izvedel pretekli mesec nekaj stopnik Vietkonga je dejal da- misija ni dejansko v vsej dobi dni pred uničenjem libijskega nes, da bo ta svoje vojne ujetni- preiskala niti enega kršenja potniškega letala nad Sinajskim ke izpustil še pred nedeljo, četu- premirja, Mednarodna nadzorna polotokom.	! di je zadnji rok za njihovo osvo- komisija pa tudi ne more nika-
Izrael je ponovno zahteval od boditev 28. marec. Ameriška mor, ker je stalno razdeljena v libanonske vlade, da naj ne da- stran v skupni vojaški komisiji dva dela. Zastopniki Poljske in je palestinskim gverilcem pro- je ponovno zahtevala predloži- Madžarske odklanjajo vse, kar stih rok za vpade v Izrael. Liba- tev seznama zadnje skupine voj- mislijo, da bi moglo rdečim ško-nonska vlada je to delno storila nih ujetnikov, pa tega še ni do- ciovati. Ko je kanadski zastop-in zastražila mejo Izraela z last- bila. Med tem ko je zastopnik nik včeraj predložil, naj bi ko-nimi četami, palestinske gveril- Vietkonga dejal da bodo ujetni- misija pozvala vse bojuječe se ce pa potisnila dalje na sever s ki izpuščeni do konca tedna, je strani, naj nehajo z bojevanjem, podnožij Hermona.	j zastopnik. Severnega Vietnama sta bila zastopnika Poljske in
V Libanonu je glavni stan Al 'dejal sinoči, da je to možno, da Madžarske proti temu, predlog
je podprla Indonezija. Ni tore] nič čudnega, če Kanadčane mineva potrpežljivost in svarijo s svojim odhodom iz Mednarodne
Zadnje vesti
vid Eisenhower, vnuk generala Fatah> pa tudi “Črnega septem- pa še ni to končno odločeno, in predsednika ZDA D. D. Ei-, bra”, kct trdijo sedaj ne le v Je- Skupno je v ujetništvu še 147 senhowerja, je odslužil svoj vo-j ruzaiemU; ainpak tudi v Kartu- Amerikancev. jaški rok in se vrnil v civilno j mu izraeici posebno pazijo zdaj Ker so doslej Severni Viet-življenje. Za vojaščino ne čutiina “Črni september”, ker se je'namci vedno izpustili ameriške , nadzorne komisije, veselja, četudi sta bila poklicna jta zaobljubil javno, da bo ma-' vojne ujetnike pred Vietkongov-vojaka njegov ded in njegov; ščev£] uničenje libijskega potni- ci, računajo, da bodo to storili oce-	I škega letala.	I tudi tokrat. V tem slučaju bodo
Ko so ga vprašali, kakšen po- Ko palestinski gverilski viri v nedeljo vsi ameriški vojni klic si bo izbral, je dejal, da jav- govore o zbiranju izraelskih čet, ujetniki prosti, ne. zadeve, morda časnikarstvo je izjavil podpredsednik liba- ,'Zastopnik ameriške delegacije ali “preiskovanje časnikarstva”,' nonske vlade, da vlada nima o v Skupni vojaški komisiji je pa dodal s smehom, da bi to u-, tem nobenih zanesljivih poro- (Ieial včeraj, da so se zastopniki tegnil biti “prenevar,fin” poklic. J čil.	štirih strank v komisiji dome-
nili o posebni skupini 56 mož, ki bo iskala v Vietnamu pogrešane Amerikance. Pripomnil je, da' iskanje utegne trajati cela
NEW YORK, N.Y. — Tudi ži-j HANCI, S. Viet. Urednik	Jsbali bodo namreč ne le
valski vrtovi so začeli močno Nhan Dan, uradnega glasila Ko- žive, ampak tudi mrtve, oziro-
Živalski vrtovi se j S0 gklžne HaEMU! tudi bore s cenami hrane
; Iz Clevelanda j in okolice
Pomlad bo prišla—
Pomlad, eden najlepših letnih časov, bo uradno prišla v našo deželo danes, 29. marca. Sonce se bo premaknilo v severnejše zemljepisne širine, prineslo s seboj tiče selivke, ozelenelo travo, (svežilo zemljo in ogrelo zrak. Ogreje naj tudi naša srca in jih napolni z dobro voljo! S pomladjo se prične novo življenje, novo navdušenje, novo delo in načrti. Pozdravljena, vesela pomlad!
Lepa starost—
Rojak Joško Penko iz Eucli-da, Ohio, je praznoval preteklo soboto svoj 80. rojstni dan v krogu svoje družine. Več let je bil zastopnik Ameriške Domovine, nato pa dolga leta glavni blagajnik ADZ. Čestitamo in želimo zavednemu narodnemu in društvenemu delavcu še veliko zdravja in zadovoljstva!
Koncert—
Notre Dame College bo podal 22. marca zborni koncert. Med pevkami zbora je tudi Alice Koporc s 13800 Lake Shore Blvd., preje iz fare sv. Vida.
Visoka starost—
Mrs. Mary Šporar, 18305 La Salle Avenue je danes dopolnila 88 let. čestitamo in želimo vse dobro!
Avtotablice—
Prodaja tistih avtotablic, ki je
bila lani na 6116 St. Clair Ave-
Wc. Ta ustava bo objavljena naj- i	Su >' ČUtiti P°raSt deŽelnih Pridelkov i ™™istične . partije Severnega ma njihova trupla.
kasneje do konca meseca in ra- CIeyieland Twist Dnl1 Ca Bl1, m brane za svoje živali. Stroški: Vietnama, ]e v razgovoru z za- Med tem so vojni ujetniki, ki čunaio. Ja	____Ie c‘an staJerSKeža kluba. Po- za to so p0rastli v zadnjih mese-1 stopnikom AP trdil, da so ZDA so Mii v zadnji skupini, že delno
pri Pr°festantovski večini, ne da 1 pridobila katoličane 1° vanj e in mir.
za sode-

? ncPcLeda na odpor grek j-,3 v četrtek ob 9. iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na E. 62 St. na Holy Cross pokopališče pod vodstvom Zakraj-skovega pogrebnega zavoda. Frank Bizil
Po kratki bolezni je umrl včeraj v veteranski bolnišnici 63 let stari Frank (Red) Bizil z 6128 Glass Avenue, rojen v Clevelandu, zaposlen zadnjih 18 let
cin za nekako 15%.
d Washington d.c. — via-
iq7^BA K dejansko z majem (1 nacionalizirala skoraj ves ’nedrnestni železniški osebni Promet. Železniške družbe so se
.^mrec ran^e *n ga hGtcle pred upokojitvijo pri National mo i ^ u61 S° kne^e z nlim sa'| Terminal, brat Margaret Kess-
brem2811! K°ngreS j6 Zat° na'ler> dances Shay, Rose Svekric, -	•
f omeg vlade ustanovil posebno. Josephine Suhadolnik (preje nalD C-) in Pok‘ Hansa- Roien ie rnoramara m i-------—--	-	'bil v Nuerenbergu na Nemškem,
tek ob 8.45, v cerkev sv. Frančiška ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj.
John L. Reinwald
V Huron Rd. bolnišnici je umrl, 68 let stari John L. Reinwald (Reini) s 18032 Euclid Avenue, mož Margarete, roj. Doefler, brat Dore Arnold (Utica, N.Y.), Fritza (Washington,
novietnamskimi pristanišči,
da ovira napore za obnovo. j Vlada Južnega Vietnama trdi,
Poracijo, ki je prevzela	oseb-! Norwood' RrTedlJ*V KhTtiaT	!bil v Nuerenbergu na Nemškem,	.^aviJ se f,za vzpostevo red-| da oblegajo rdeči dve njeni vo-
.	železniški medmestni promet du) Josepha’in Wilbama Bil	od koder je prišel v ZDA 1. 1926	Jplomatskih stikov z ZDAjaski oporišči severno od Sai-
dobila za to sredstva iz	zvez-lje veteran ^druge svetovne voj^	in bil zaposlen v Hofbrau |	da se le Han°i .^ove-, gon.. Pozvala je Mednarodno
ne Magajne.	(ne in član ADZ Št l8 Poreb	1 Haus kot “Maitre De’’ Pogreb	! d.al	uP01'abi sile pn svojih napo-; nadzorno komisijo, naj položaj
Prometno tajništvo je	sedaj L iz želetotSa oLebn^a za	bo v sredo ob 10' iz Zakrajške-	nb	za združitev Vietnama. De- preišče in doseže, da se bodo
Pitalo Kongresu poročilo o de- j voda na St. Clfir Avenue v četr'- vega pogrebnega zavoda.	i lal Je’ 'da se iim Prl tem ne mudi rdeči umaknili. Zagrozila je, da
u korporacije AMTRAK, v
dolžne pomagati Severnemu prileteli v ZDA. Med 26 voj-Vietnamu iz političnih in moral- nimi ujetniki, ki so včeraj prile-nih razlogov. Izjavil je, da boj teli s Clark Air Base v ZDA, je Severni Vietnam pomagal pri bil tudi maj. Floyd J. Thomp-
vojnem
iskanju pogrešanih pripadnikov ameriških oboroženih sil, pa zagotavljal, da Severni Vietnam
son, ki je bil najdalj ujetništvu.
Zastopnik ZDA je izjavil da-
deželi.
Pritoževal
ne misli in nima razloga, da bi j nes, da te lahko umaknejo svoje kakega Amerikanca zadržal v j zadnje vojake iz Južnega Viet-
! nama v par dneh, kakor hitro se je nad počas-Jbodo dobili seznam vojnih ujet-1 nostjo čiščenja min pred sever- nikov zadnje skupine, ki naj bi'
kar' bila na svobodo do konca tedna. *
PARIZ, Fr.—Dolar se je včeraj, ko so po 17 dneh zopet odprli uradno poslovanje in menjavanje, kar dobro držal. Bil je trdnejši kot pred zaporo uradnega menjavanja, pa postopno oslabel in danes še dalie padal v večini glavnih “držav nue’ je letos na 4110 Superior Evrope. Pričakovali so, da bo Avenue-zvišanje obrestne mere v ZDA Sestanek—
dolar utrdilo, kar pa se do-! Vsi sodelavci in uradniki Mi-slej še ni zgodilo. Dolar bo silonske znamkarske akcije so nihal in “plaval” z drugimi vabijeni jutri, v sredo, zvečer valutami vred, dokler se med- ob 7'30 v P^tličje župnišča Ma-' narodni denarni trg ne umiri. riJe Vnebovzete na sestanek, na WASHINGTON, D.C. - Pred- katerem Je treba urediti vse po-sednik je včeraj poslal na Ka- lrebno za priteditev 1. aprila pitol svoj šolski predlog, ki (kosilo pri o v. Vidu), pa je takoj naletel na vse- Pozdravi
splošno nasprotovanje.	i ^ Havajev pošiljata svojim
WASHINGTON, D.C. - Poro- Prijateljm in znancem pozdrave čilo iz Bele hiše trdi, da tudi C“iMine Stare iz Ravenne, O tam jedo sedaj več piščancev,
rib in drugega cenejšega mesa, četudi se ne drže nasveta Mrs. V. Knauer gospodinjam, naj se bolj poslužujejo , tudi drobovine, iz katere se da pripraviti okusna jedila.
in Mary Mulh.
Zopet en otrok utonil—
roiicija je sinoči ob 10.55 potegnila iz Big Creek-a pod West Park Bridge 8 let starega Jef-freyja Thiel s 4134 Rabbitt Run Drive v Brooklynu, še vedno pa
terc
ka-1
preveč.
bo prešla v protinapad, če Med- I
r 'rri frdi, da je ta bila v glav-: ^ei'n uspešna, da pa bo vendar j t e a.nekaj prog opustiti. Poleg v.jla i6 Predložilo odobritev no-^ 30C milijonov posojila, oziro--‘a podpore za Amtrak.
Seord železniški medmestni n'Crnet bo po načrtu prometne-J M,tainištva zmanjšan za nekako . / ‘ V Ohiu bo izgubil zvezo irK Columbus, kot jo je že leta 1 Cleveland.
^ kolikor bo Kongres odobril k c log prometnega tajništva, a mtrak vzdrževal osebni v ®dmestni potniški promet na ^beznicah vsaj do leta 1978, se-6'a v oinejenem obsegu.
BI POLNA SKRB!, PA TUDI UOT
renienski prerok
partly cloudy
I^elno oblačno najvišja tem-Peratura okoli 40.
Vietnamska vojna se za A-meriko končuje, ko se umikajo zadnji njeni vojaki iz Južnega Vietnama in ko čaka na vrnitev zadnjih vojnih ujetnikov. Vlada opozarja javnost previdno, naj ne bo preveč prepričana, da je vojna res čisto mimo, ko objavlja, kako rdeči pošiljajo po Hočiminho-vih potih iz Severnega Vietnama na jug velike količine novega težkega orožja in sveže vojaštvo. Zdi se le, da je to svarilo v prvi vrsti namenjeno Hanoiu in nato šele a-meriški javnosti. Predsednik Nixon in njegovi sodelavci v zunanji politiki še vedno trdno upajo, da se bo posrečilo ohraniti pariški dogovor o končanju vojne v Vietnamu. Pri tem računajo na podporo Moskve in Pekinga, posebno še Pekinga.
Doma smo sredi žive gospodarske dejavnosti, gospodarstvo ZDA raste na ravni okoli S% letno, kar je izredno veliko za našo deželo. Ko smo sredi obilne rasti, se zavedamo, da taka ne bo trajala več dolgo. Nekateri ji napovedujejo konec še v tem letu, vsi ostali pa vsaj v prvih mesecih prihodnjega.
Teža in negotovost je legla na tiste, ki potujejo v tujino ali imajo tam svoje sorodnike, ko smo v kratki dobi doživeli ponovno znižanje vrednosti dolarja. To znižanje čutimo vedno bolj vsi tudi v višjih cenah vsega na domačem trgu, četudi so javno zatrjevali, da tega skoraj ne bomo čutili. Prizadet je tudi ponos Amerikanca, ki je nekdaj mogel v svet s prepričanjem, da
j c njegov dolar trden in povsod zaželjen. Sedaj gledajo v Evropi na dolar nezaupljivo in ga niso pripravljeni vsak čas sprejeti in menjati.
Hudo nas vse tišči naraščanje cen, zlasti hrane in tu predvsem mesa. Organiziranje bojkotov proti nakunu mesa. brezmesnih dni in celo brezmesnega tedna je izrazit znak dobe, o kateri je dejal A. Burns, načelnik Federal Reserve Bank, da je težavna.
Brezposelnost, ki j e še vedno visoka, se je pretekli mesec za nekaj malega dvignila in nihče ne verjame vladnim obljubam in napovedim, da se bo do konca letošnjega leta znižala na 4.5%.
Inflacija je znova pokazala svoje roge, ko so pretekli mesec cene na debelo poskočile
največ v zadnjih 22 letih. Vladni strokovnjaki so trdili, da bodo inflacijo potisnili do konca leta 1973 navzdol na 2.5 do % 3, pa je sedaj večina gospodarskih strokovnjakov e-dina, da bomo lahko zadovoljni, če ne bo znova porast-la na preko 4%.
Ko Ameriko more skrbi zaradi draginje, ki je postala že splošna nadloga, ko je potlačena zaradi šibkosti dolarja, ko premišlja o varnosti svojih služb in se boji bolezni, katera postaja vedno dražja tudi ob zavarovanju, budi vendar v večini prihajajoča pomlad upanje, da se bo vse nekako uredilo in spravilo na pravi tir, da bomo preživeli sedanje težave brez večje škode in da je pred nami le še lepa in prijetna bodočnost v mirnem in varnem svetu.
WILLIAMSTOWN, N.J. —John iščei° njeg°vega tovariša Scotta Fritz, 37 let stari'civilist, ki Thiela z 4138 Rabbitt Run Drive, je bil 4 leta v ujetništvu prijs kat0r™ sta se skupaj vračala Vietkongu, je dejal, da vojni j od nekeša P^telja, pa pri tem ujetniki “niso sanjali o dek-j Pacda v P0*"0^ lv0 sIa kodPa tam letih, ampak o hrani, kot o!ckr°š- Jeffrey se je držal za sladoledu, stejkih, makaronih!kos '^ef0113! ^ je tam štrlel iz z mesom .. . Mi smo jedli opo-1 yode se tako rešil. Njegovega čje in pasje meso... oboje je j Drlranca Scotta niso še našli, bilo ediično . .. vietkongovci i Psa iščeta bombe
na Hopkins letališču—
Na letališču Plopkins so dobili dva nemška ovčarja, ki sta iz-
so bili dobri kuharji”. --------------c-------
Industrijska produkcija je spet močno porasila
j vežbana za izvohanje bomb. Po-: magala bosta pri preiskavi ieta-WASHIN GTOiN, D. C. V jjšča pod vodstvom dveh cleve-preteklem mesecu je industrij-; janskih policajev.
ska produkcij a v ZDA porastla1 —... — ■
za 0.8% v primeru z 0.6% v ja-'dobro tudi v gradnji novih do-nuarju. Od lanskega februarja mov. V februarju so jih začeli je porastla skupno za 9.8% naj graditi toliko, da bi bilo letno 120.8 od leta 1967, ko je bila na povprečje 2,444.000, kar je sicer 106.	| nekaj manj kot v januarju, pp
Podobno kot v industriji kaže'dosti več kot lani v istem času.
Iščemo uradniško moč
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland. Ohio 44103
431-0628
V

A^KIS.-vA DUMO VIA A, MARCH 20, i973
gjEj ^MEBI^KA DOMOVINM
uf	3^ar>rraTiTcjr^ng-'i r«r^ i j,, —
•OMMM M UMUAM CNUT
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland. Ohio 44103
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
'-a Združene države:
518.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec« a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:	'
'nited States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months lanada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
javni upravi. Pokazale so tudi, da Francija noče naglih in velikih preobratov, ampak mirno rast in mirno izvajanje potrebnih reform. Želi si tudi novih, svežih političnih obrazov in svežih idej, pa tudi vzpostavo tesnejših vezi med vlado in volivci. Vlada naj upošteva razpoloženje in želje volivcev, ko izdeluje svoje načrte in napravlja svoje odločitve in sklepe.
| BESEDA IZ NARODA j
Tudi čikaški Slovenci za pravice koroških Slovencev
Švicarski časnikar o razmerah v Jugoslaviji
Car Dušan, ki je v 14. stolet- kim srbskim popom, ki ga ime-ju ustanovil srbsko cesarstvo,1 nuje Dmitri (kar pa ni njegovo najbrž ni niti sanjal, da se bodo pravo ime, ker je prosil časni-600 let pozneje prepirali v ko-,karja, da ga ne izda).
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 56 Tuesday, March 20, 1973
Kaj so povedale francoske volitve
Francoske parlamentarne volitve so vzbujale veliko zanimanja, pa tudi zaskrbljenosti v Evropi in na tej strani Atlantika. Povpraševanja volivcev so namreč kazala, da se Francozje obračajo od gaulistične vlade, da hočejo po 15 letih spremembo, pa četudi hudo na levo.
Socialistično-komunistična “Ljudska fronta” je po u-gotovitvah časopisja in drugih organov javnega mnenja v Franciji dobila široko podporo v vseh stanovih, celo med premožnim srednjim stanom, ki je nejevoljen nad sedanjo \iado, ki ne kaže nobene prave razgibanosti in očitno pomanjkanje idej.
Povpraševalci javnega mnenja se niso veliko motili. Volitve prvo nedeljo, 4. marca, so pokazale približno to, kar so proučevalci javnega mnenja trdih. Pri teh volitvah so Francozje odločali po svojem srcu in čustvih kljub vsem opominom, svarilom in vabilom Pompidouja in njegove vlade.
Ljudska fronta je tako pri volitvah dobila več glasov kot vladna koalicija, pa manj izvoljenih poslancev. Volivci, ki^so pri izbirnih volitvah manj premišljali in očitno kazali odpor proti obstoječemu stanju, so v naslednjih dneh začeli položaj le temeljiteje tehtati in preudarjati.
Gaulistična vlada je Franciji prinesla po nemirnih letih četrte republike, ki je izgubila vojno v Indokini in v Alžiriji, neko ustaljenost, jo gospodarsko dvignila, ji ustvarila ugled v Evropi in drugod po svetu. Francozi so bili veseli in se jim je dobro zdelo, da je De Gaulla svet cenil in da se je ta upal ugovarjati tudi mogočnim ZDA.
Ves ta ponos ni mogel preprečiti pariških nemirov spomladi 1968. Povprečni Francoz se je tega ustrašil in je zato pri parlamentarnih volitvah, ki so bile nato objavljene, odločno podprl De Gaulla in njegovo vlado, ker je hotel o-hraniti stalnost, mir in red, pa tudi svoje blagostanje, ki se je postopno dvigalo od končanja vojne v Alžiriji.
De Gaulle je kljub temu postopno izgubljal podporo francoskih volivcev, posebno mlajših, ki so hoteli večje in odločnejše spremembe v francoski domači in mednarodni politiki. Stari general je to spoznal in je bil toliko moder, da je odstopil, ko je videl, da večina francoskih volivcev ni več zanj. Njegova doba je s tem dejansko minila, četudi mu je bil za naslednika izvoljen njegov nekdanji ožji sodelavec in predsednik vlade George Pompidou.
Ta je postopno začel DeGaullovo politiko spreminjati doma in v svetu. Vse to je delal počasi in previdno nekaj po lastni miselnosti nekaj pa zaradi DeGaullovih zvestih pristašev, ki so bili in so še na večini ključnih položajev javne uprave in politike. Kljub vsemu je opustil odpor vstopu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost in ustvaril nekaj boljše odnose z ZDA.
Doma so bile spremembe malenkostne, ko je razvoj zahteval večje in na nekaterih področjih naravnost korenite in obsedne. Tako je rastla nejevolja, ki so jo socialisti in komunisti ter drugi nasprotniki vlade vneto in spretno gojili in podžigali.
Pri tem^ splošni življenjski pogoji povprečnega Francoza niso slabi, trdijo, da so med najboljšimi v vsej svobodni Evropi, z izjemo Švedske, vsekakor pa dosti boljši od britanskih in zahodnonemških. Francosko gospodarstvo raste in napreduje v taki meri, da trdijo nekateri, da se bo v enem desetletju povzpelo na vrh in postalo vodilno v Evropski gospodarski skupnosti pred nemškim in britanskim.
Od te strani torej ni bilo in ni veliko vzrokov za pritožbe in nastop proti vladi.
Upravičene so pritožbe o zastarelosti stanovanj, prometa, zlasti cest, in seveda šolstva. Tudi socialno skrbstvo kliče po reformah.
Najbolj naj bi bili Francozje nejevoljni na oblastnost in gospodovalnost vlade in njenih vodnikov. Ti so postajah že nekako samopašni in so se veliko premalo brigali za razpoloženje in želje volivcev. V tem pogledu je Francoz občutljiv še od dobe velike revolucije, in to so znali nasprotniki vlade odlično izrabiti. Ko je član vlade svaril, da predsednik republike ne bo izročil vlade Ljudski fronti, četudi bi ta pri volitvah zmagala, ga je F. Mitterand javno o-Pozoril, da ni on suveren Francije, ampak da so to njeni volivci. Njim se mora pokoriti tako predsednik republike kot on, vodnik Ljudske fronte.
Vse te misli in vsa ta dejstva so šla skozi glave francoskih volivcev v zadnjih dneh pred odločilnimi volitvami U. marca. Tokrat so vladna svarila pred zmago “Ljudske fronte ’ n njenimi posledicami vzeli resno, volili so po pa-inet:i -r’ revdarku. Tako so dah večino gaulistiČni vladi in njenim zaveznikom, pa jo tako zmanjšali, da ta ne more biti ravno preveč samozavestna, da pa je dovolj trdna in bo lahko cdila deželo prihodnjih pet let.
Volitve so pokazale, da je Francija sita sedanjega mttviia, sita politične oblastnosti in tudi starih obrazov v
CHICAGO, IH. — Ob priliki proslave 21-letnice slovenske radijske ure in proslave 29. oktobra 1918 je bila skoro od 2000 u-deležencev sprejeta resolucija, naj poseben odbor pošlje protestno pismo Združenim narodom in predstavnikom držav, ki so podpisali mirovno pogodbo z Avstrijo zaradi preganjanja Slovencev na Koroškem. Na protestno pismo, ki ga je poslala državljanska Zveza Slovencev v Chicagu in okolici, je odgovoril avstrijski ambasador dr. L. Humarju. V pismu trdi, da je na Koroškem samo še okrog 8,000 Slovencev in da Avstrija izpolnjuje svoje obveznosti. Trdi, da so voditelji koroških Slovencev odklonili sodelovanje pri ugotavljanju števila Slovencev na Koroškem.
V torontski ‘Slovenski državi’ (jan.-febr. 1973) je sodelavec tega lista dal odgovor na te iz trle izvite trditve. V naslednjem podajamo kratek izvleček tega članka pod naslovom: “Tako potvarjajo dejstva”.
“Ambasador dr. Arno Halussa trdi, da segajo cenitve Slovencev le okrog 8,000. Kako je le to mogoče? Poglejmo r e z u 11 a te ljudskih uradnih štetij: L. 1800
—	91,927 Slovencev, leta 1880 — 92,068, 1. 1900 — 58,311, 1. 1951
—	32,320. Odkod toliki padec v tako kratki dobi? Leta 1910 so slovenski duhovniki sami izvedli ljudsko štetje. Ugotovili so 123,000 Slovencev. Leta 1918 je bilo na Koroškem 98,000 Slovencev. Pri plebiscitu 10. okt. 1920 je glasovalo za državo SHS 15,279 Slovencev, za Avstrijo je glasovalo nad 11,000 Slovencev, tako priznava sam Nemec dr. Gruenberg. To so bili odrastli volivci. Ce upoštevamo, da ima povprečno vsaka slovenska družina na Koroškem po 6 otrok, lahko vsak otrok izračuna, da je bilo1 Slovencev na Koroškem nad 100,000. Dejstvo je, da so bila uradna štetja krivično potvorjena. Theodor Veiter v knjigi “Die Siovenische Volksgrupe in Kaernten” priznava, da je bilo nad 70,000 Slovencev na Koroškem še pred drugo svetovno vojno. Kam so šli vsi ti Slovenci, da jih ambasador sedaj našteje samo 8,000?”
Člankar potem nadaljuje: “Ali so se izselili, ali so pomrli od kuge, ali pa so bili pobiti? — Mnogo Slovencev je bilo poslanih v razna taborišča, več sto slovenskih družin nasilno pregnanih v Nemčijo, mnogo je bilo pobitih kot talcev pod Hitler-
munistični državi za njegove kosti. Pravoslavna cerkev jih je odkrila v neki napol pozabljeni cerkvi in jih dala prepeljati v cerkev sv. Marka v središču Beograda. Sedaj strmi njegova kronana glava v bronu s sarkofaga na nekrščanske vojne slikarije po stenah in vzbuja čustva. Enkrat se razburjajo arhe-
; nega
se ves čas obstoja te države bori proti centralizmu glavnega mesta Beograda. Že sam dih ošabnosti lahko izzove vihar, ker so Hrvatje zaradi zatiranja novega nacionalizma postali strašno občutljivi.
Švicarski časnikar Peter Schmid se je razgovarjal z ne-
izgubo drugega soproga v letu 1963. Na prigovaranje otrok je hišo prodala ter nekaj 'časa živela z njimi.
Pozneje si je uredila prijazno | doba in posoda sv.
je Terezije je vidno načrtno ponemčevanje Slovencev. Lepa slovenska imena so načrtno germanizirali in pačili. Največ zla i Jugoslavijo, državo mnogih naje povzročila takozvana utrakvi-; rodnosti, ogroža separatizem, ki stična šola., V teh šolah so za-' strupljali otroško dušo in otroke učili, da je samo nemški jezik kaj vreden, slovenski jezik pa je jezik dekel in hlapcev. Pečat ponemčevanja pa je dala še cerkvena oblast, ko je odločila, da se mora tudi verouk poučevati v nemškem jeziku ...
Poslanik trdi, da slovenski voditelji odklanjajo ugotovitev slovenskega prebivalstva. Povedali smo že, kak pritisk SO' izvajali nemški nestrpneži nad koroškimi Slovenci pri ljudskih štetjih, kako so se gnali proti vpisu o-trok za slovenski pouk. S kakšnimi grožnjami na nastopali.
Mislite, da bi bilo pri teh ugotavljanjih kaj drugače? Še teh 8,000 Slovencev (po trditvi ambasadorja Halussa) bi skrčili na številko, da bi svetu lahko rekli:
Slovencev na Koroškem ni več, čemu še torej tistih nekaj dvojezičnih šol, čemu dvojezični napisi itd.. • •
Po smislu meddržavne pogodbe bi morala Avstrija razpustiti vse nacistične organizacije. Pa tega ni storila. Vse avstrijske vlade, klerikalne ali socialistične, so tiho podpirale ta gibanja in preko njega pomagale zatirati slovenstvo na Koroškem.”
Prav je, da Slovenci v zamejstvu, kjer koli 'že smo, budno zasledujemo razvoj na Koroškem in dvignemo svoj protestni glas v zaščito naših slovenskih bratov in sester na Koroškem. Tam gre za obstoj slovenstva!
Mirko Geratič
Pop Dmitri je rekel: “Mi smo sedaj bolj kot katerakoli druga cerkev zvezani z našo narodno tradicijo.”
Meni se je zdelo kar bogoskrunsko govoriti o političnih stvareh z bradatim božjim služabnikom. Njegove oči so imele poseben sijaj, podoben El Gre-covim prikaznim. Ko se je na
dogi, ki dvomijo, da bi to okost-j moja vprašanja stalno umikal je sploh kdaj nosilo telo pokoj- na teološke razprave, ni bila to carja, drugič pa politiki. I samo zvijača, ampak čisto na-
ravna reakcija moža, katerega kraljestvo je bilo sicer od tega sveta, toda v vsaki niti prepojeno z nadčutnim. Pop Dmitri je rekel: “Kristus je v zemski cerkvi prav tako navzoč, kakor v nebesih. V ikonah namreč, sredi cerkve in v zbranih vernikih. In , 1.
tako se lahko ponaša vsak škof bolj1 vazne f Petosti kot
I QTr.-n o,vr» Tc-fc» rfo /-Ln
z vertikalno, neposredno zvezo s sv. Duhom. Drugače kot v rimski cerkvi, kjer je samo papež božji namestnik na zemlji, je
ijenjska pot je šla naprej mirno,
le da je žal bolezen povzročila Bog pri pravoslavnih v gotovem
pomenu demokratičen, na mno-
nega duha.
Odkar so se 1. 1952 prekinjeni odnešaji z Vatikanom v 1. 1970 umaknili neprijetni obojestranski nevtralnosti, je cerkev znotraj svojega obsega razvila čudovito vzgojno in dobrodelno dejavnost, ki kljub pričakovanju zna najti in izpolniti v birokratskem sistemu socialistične države presenetljive potrebe. Frančiškani in jezuiti tekmujejo v skrbi za duše študentov, v pouku šolskih otrok, kar se vrši zunaj šol, po dvoranah in kleteh. Preveč potuhnjeno tega ne delajo, vsaj ne v frančiškanskem samostanu, kjer sem obiskal mešani razred srednješolcev. Predrzno mlado dekle se je prvo dvignilo z vprašanjem, ki ga je gotovo slišalo na komunističnem tečaju.
Morda je slaba stran te napadalnosti v tem, da so nastale med katoliškim klerom mnoge
v pravoslavnem. Istega dne, ko je Tito odstavil preveč hrvaškega voditelja stranke Tripala zaradi oddaljitve od smeri, se je moral najbolj znani liberalni duhovnik, univerzitetni docent in izdajatelj Bunič zagovarjati pred
ge načine razdeljen med verni-	,mc zagovariati pre‘
ke. In zato postane vse zemskoU:1^^0 komisijo zaradi levi-- zgodovina in tradicija - po-lcar^e§a krivoverstva. Pa spad: Duha Ce kdoS °n skuPaJ s kardinalom Koeni-gom in teologom Rahnerjem i
išče
stanovanje in vestno opravljala; danes v besedni zmešnjavi obto- . ,v
tajniške posle društva. Zadnjih žuje cerkev šovinizma, nima ‘f^mstvo za nevernike, ki pet let je preživela v prijaznem prav. To ni nič drugega kot vda- 1 ^va s komunisti in ga vo Domu ostarelih Slovencev na na ljubezen do od Boga posve- J ° mmon marksisti, kot je Ro Neff Rd. Dekliško ime ji je bilo1 čene domovine. Zakaj komunisti ^£r paraucU- Pretežna večine Cuk, rojena je bila v Sežani v niso srečni ob tej tostranski po- rvaskega klera se upira liberal letu 1900, v večnost je odšla 13. bežnosti? Tudi najslabša dikta- fim reiormam koncila prav ta
februarja 1973. V želetovem po-i tura je boljša kakor anarhija, ki k0’1K°f se stranka uPira versk meaK-noim	____i ,•«, „414	___ _____— __ svobodi. Kljub lepim besedan
grebnem zavodu je bila obdana je cilj satana, anarhija, kjer se
z venci in množico sorodnikov'ljudje pobijajo med seboj.” Ne- ''f vernik°m dost°P učiteij-in nriiateliev. društvenikov. ki nravičnost? Pon se smp,hlin i ske’ madniške ali častniške sluz
¥ spsffiisi drnifa&ii delavki iarf SlekeMUlalisiig
CLEVELAND, O. — Preteklo je že mnogo let, odkar je pričela z zanimanjem delovati za skupnost pri naših podpornih društvih in pri Združenih mladinskih zborih, organiziranih v letu 1934. Pridno je sodelovala pri zboru “Slavčkov”, bila je zapisnikarica, nato tajnica, obenem je pomagala pri šivanju kostumov za otroške priredbe. Pri društvu Lipa št. 129 SNPJ je bila prvotno zapisnikarica, zatem veliko let tajnica; vestno je vršila te posle v splošno zadovoljstvo. K društvu je pristopi-
m prijateljev, društvenikov, ki so jo spremili k vdčnemu počitku na All Souls pokopališču. Zapustila je v Sežani sestro Anico, v Buenos Airesu (Argentina) brata Antona in sestro Jožefino.
Naj mirno počiva v novi domovini!	Joseph Trebeč
V
¥ Wasliisigtogui 80-letnica
WASHINGTON, D.C. nedeljo, 4. marca, je bil zopet kot običajno redni sestanek Slovenske ženske zveze v Washing-tonu. Kar precej se nas je zbralo in vsaka je imela pomembni smehljaj na ustnih, samo Mrs. Podboršek je prijazno čebljala brez najmanjše slutnje, da je ta dan namenjen predvsem njej. ker bo praznovala 80-letnico rojstva 14. marca.
Gospa je poznana in aktivna članica tukajšnje podružnice SŽZ že od vsega početka. Vsi jo visoko cenimo. Cenimo jo kot starejšo gospo, delovno v organizacijah in marljivo doma — zelenjave pridela doma za vse Slovence v Washingtonu — in vedno vedro in dobro razpoloženo. V tako osebo človek ne more
pravičnost? Pop se smehlja.
be zaprt. Za skupino naprednih
tega sveta. Kdor živi!	W’ ki se zbira-i° okr°g
- ' Pr0i- Bumca m okrog korajzne-
“Končno pa Kristusovo kralje--
stvo ni od Bogu podrejeno . . Celo tovariši
Sovjetiji
j ga lista “Glas koncila”, je bil p^'
se znaj a izogniti ia-i ,
kim motnjam. Ali v političnem!^ llberalnih strankinih voai-prepiru ne očita vsak osel dru-'
teljev v Zagrebu prava kata-gernu dolga ušesa?” Dmitri se je	0sUmljem ^kovanja *
vzpenjal v vedno drznejše privi-i k°mUniSti °d SVOjih de. Za brebožnim internaciona-! “ Protirevolucionarne nelojal-iizmom papeštva in boljševizma' nos^1 °d dogmatičnih brebaz-pravi, da grozi svetu sedaj tret-; CeV Spadaj,° med najlbolj ohzal0: ja nevarnost: ZDA bodo združi-1 Vanja,VredneJrtTO n°vega Tito; le svet v znamenju prostozidar-stva v internacionalo demonov in vladar te nove svetovne drža-
vega kurza. Na čuden način je ravno cerkveni nadreakcionai Ottavianijev prijatelj, -s pl i tski
ve bo — Antikrist. Resnično ' 3kc"f Franic Postal tarča komu-
’ nistov, ker
on zagovarja pravo slavnim sorodno odvrnitev °"
nad Titovo kritiko?'Viharev ko- SVeta 3 tak° ne3ramno P0liti5n zarcu vode, nič drueeffa'	kolaboracijo. Čudno je to sogla*
kdo bi se mogel spričo takih a-pokaliptičnih videnj še zgražati
zarcu vode, nič drugega!
Proti nasprotnikom, katerih vera je v odmaknjeni vdanosti, se zdi, da je komunistična taktika idealno izrabljena: pustimo ta včerajšnji svet, da se zaduši v lastnem, vedno bolj zvodenelem soku, dokler ne bo' brezbožna mlada generacija sama spremenila cerkve v muzeje! Toda ta zaostala tvorba živi kljub vsem pričakovanjem vztrajno dalje. Treba je samo obiskati eno od
la leta 1923 v mesecu oktobru.
,_________ . V letošnjem letu bi bila delež-
jem. Toda razlika je tolika, da se ' na nagrade za 50-letno člansko trezen človek zgrozi. Kaj je sto- dobo. Aktivna je bila tudi pri rila Avstrija, ki je tik pred ple- Društvu “Svobodomiselne Slo-
biscitom obljubljala enakoprav-: venke” št. 2 ADZ. Uspešno jel je svoji materi res materinsko1 mena vzdrževanja samostanov nost in narodno zaščito sloven-; urejevala zapisnik tekočih sej vdan, je namreč služboval na I m to prevalila na prostovoljne
skl narodni maniSinl? C	!	iQ+ TMonstvnval-. „„ •	™	,	......	.	.	_	.	^ vne
je med sovražniki politične h-duševne svobode.
Nato opisuje časnikar svoje vtise o hrupnem življenju v Beogradu, o gledališču, politih in spolnosti in pravi: “če bi n£ bile glave Lenina in Tita po bs-rih iz mavca, ki zardele oC^ sramu in jeze nad tako mešča11' sko dekadenco”. Iz te družbe staja novolevičarski anarhizem1: ki ima dvojni obraz. Ne da se tajiti, da se velik del teh mladih radikalov manj boji Titove noVe smeri, kot se veseli borbe proti bankam in buržuaziji, ker upa’ da je zadnji korak k čistejšeh111 socializmu.
Poleg starih partijcev zased3' jo vodilne položaje mladi ultr3o revolucionarji, ki so se 1. l06r
štirih pravoslavnih bogoslovij v zgubiti zaupanja, lahko samo-Srbiji, da razumete tega duha tembolj upošteva darilo takega ljudske potrpežljivosti. Če bi ne prijateljstva, ki samo obogati bilo treba izpolniti ogromne življenje.	vrzeli popov, ki so jih med voj-
Wsshingtončani se gotovo še uo-ustaši pomorili v Bosni, bi ne spominjajo, da je bila Mrs. Pod- bilo nobenih težav z narašča-boršek tista, ki je pred leti or-jnjem. Tudi zemljiška reforma,
ganizirala zbirko za slovenske ki je oropala samostane velike- -•—su j_. --misijonarke na Tajskem, nekda-|ga dela njihovih zemljišč in do~'^e kot študentje upirali okosi£ j njem Siamu. John, njen sin, kP segla, da se je država rešila bre- ne^emu režimu in se dali prek
pati c d njegove policije. N0' predsednik ideološke komisij6 Centralnem komitetu v Zagreb je mladostni sociolog Stipe & var, ki je polbog skrajne levic£ neke vrste jugoslovanski ErueS Mandel. Toda njegov utopizeI1 se je v službi spremenil v sleP fanatizem, ki me v pogovoru 3 toliko prestrašil s svojo vsebib kot s svojo dolgočasnostjo ue' vrste višjega novostalinizma-
'	>'	----- i	x - - —'-»oug v tajile
Tajskem in tedaj tudi osebno o-j prispevke pobožnih ljudi, ni mo-
: gla zamegliti optimizma, ki je žarel iz obraza bradatega popa s
biskal misij onsko postajo Bangkoku.
Težko je verjeti, Mrs. Podbor-šek, da ste zopet eno leto starej-| si. Po vsem duhu in interesih
črnim cilindrom na glavi.
Če se navadni verniki ne brigajo veliko za ostanke carja Du
ski narodni manjšini? S silo jo'več let. Udejstvovala se je pri je ponemčila. Potem je umetno! Krožku št. 2 “Progresivnih Slo-ločila Slovence, ki so glasovali: venk”. Radi prerano umrlega so-za SHS cd onih, ki so glasovali! proga Franka v letu 1937 je moža Avstrijo. Prve je smatrala za rala sama nositi skrb za sinova Avstriji sovražne, druge pa je in hčerko.
razglasila za ‘wmdiseh’ (Avstr!-1 Pomagala si je s trgovino z; boste vedno ostali enaki. Naj sejana, se pa brigajo vse drugače p zveš e)	v	_ i jestvinami. K ju temu, da ji ni j vam poplačujejo, draga gospa' za truplo, ki leži pod glavnim ol-
-n judskih štetjih je bil 'Ui-o lahko, je storila vse, da so j Podboršek, vsa vaša dobra dela tar jem rimsko-katoliške kate-vedno izvajan velik pritisk. Pre- otroci odrastli m se osamosvoji-1 in da bi vsako leto vaši bližnji drale v Zagrebu. Kardinal-nad-mnogi so se odločili za “win- K Vsi imajo svoje družine in prijatelji še bolj spoznali, v ka-jškof Stepinac, katerega je vrgel disch samoizstrahu, da izgube; celo svojih otrok naslednike. Po-j ko velik blagoslov ste nam vsem. ■Tito kot “kolaboraterja s faši-siuzbo, ah da ne bedo osumljeni, sebno poznan je starejši sin To so moje želje in prepričana stičnim režimom” v ječo je no kot titovci, komunisti ali proti- Frank Mahnič, ki igra z vadna.:sem) želje tudi vseh drugih čla-jstal za Hrvate narodni svetnik avstnjc! ^	lovim orkestrom; dostikrat na-jnic zveze, katere vas poznajo ne' Na Vse Svete so se prerivale
a a vsak način so avstrijske °-: stopijo na televiijski postaji v samo v Washingtonu, ampak! velikanske množice ljudi okrog
blasti hotele število Slovencev Clevelandu in drugod, celo v prav tako zmanjšati, da ne bo treba več Jugoslaviji.	| Floridi in v
slovenskih šol, ne slovenske Po več letih je stopila v zakon 'kjer ste živeli. Bog gimnazije, ne dvojezičnih napi- z Emilom Stokelom, ki je imel iz zdravo še veliko let1"
Cf-\TT ”	urvJ y  _	.	.   i _ ^
V tem leži razlika med ^a0L in Titovo kulturno revolucij0; ^ sta si sicer v mnogih p°i6Z3 podobni. Mao je poslal fanatik potem ko je z njih pomočjo r3^ bil strankin aparat, s pom°cJ
---O-------J	-   Xj U.LXX	»-> CX C4XXXVX.XX CljJctl dl, b
tudi 'v New Yorku.j kraljevskega obraza, ki strmi z! armade v delavska taborišča ^
\T TTomrOiG 11 v\/-»tm/-»/J i TiaOTnhnp	__ T i	~ rrTZA	i	d# ^
,klic31
sov.” — “Od časa cesarice Mari- prvega zakona enega sina. Živ-
^^ v* -4-WXXVLX.,	.1	IY1 o II fill z j r-iiciiolG V UCidVbKa
in v Denverju, povsod,! nagrobne plošče, in ga zasuli z i prevzgojo, Tito se pa boji, da
TT,	------•---—	I—---	l-HC
■<— ^	- i jZ'
bo več mogel
Vas
živi gorami cvetja. V nasprotju s po-; Don Quihotoy, ki jih je pol 1 božno mirnost j o pravoslavnih | na pomoč, ne
Nika B. Kovačič j kažejo katoličani izrecno borbe-! net>iti.
AMKK1S11A 13GA1C Vil'JA, MARCH 20, 1973
irmuTi
KANADSKA D0M0Y2NA
iz slovenskega 1 oronta
Zbor zadružništva
Ontarijska Zadružna Z veza (Ont. Credit Union League) ima vsakoletno zborovanje meseca marca. V tej Zvezi so včlanjene Hranilnice in Posojilnice (Credit Unions) iz cele province na isti način, kot Hranilnica in Posojilnica povezuje svoje člane. V skupni povezavi je moč. Konvencijo ali občni zbor te velike!
tradicijami. Tudi zadružni ideji so ti narodi dali novega zagona in nove trdnosti s starimi izkuš-nj ami.
Por.
Zajtrk za gobavce in sirote
Pred vrati posta nori pust.
Pred dnevi pokore in zatajeva-
,	| nja so dnevi karnevalov, burnih
organizacije tvorijo delegatu ,.	v..	.	,
v,	J	J	, veselic, norcii m vsega, kar
včlanjenih Hranilnic in Posojilne. Vsaka ima enega delegata m s tem en glas, ne glede na velikost in moč. Letošnji zbor je bil v dneh 8., 9. in 10. marca v Royal York Hotelu.
Zveza (League) je bila usta-novljena leta 1941. Danes ima oez 1300 včlanjenih H. in P., ki imajo skupaj 850,000 članov. Vse imajo čez $840,000,000 kapitala. ■Njena naloga je dajati smer denarnemu zadružništvu in po-nagati, da to raste in se krepi.
Vodstvo Lige sestavljajo od-borniki-direktorji — 18 po številu. Njihova poslovna doba je tri Rta in jih delegati izvolijo vsa-
Ijudje mislijo, da spada zraven. Misijonski Baragov krožek pri Mariji Pomagaj v Torontu je za konec predpustne dobe ali pa za začetek postne, to je zadnjo nedeljo v februarju, priredil posebne vrste “pojedino”, zajtrk v cerkevni dvorani in sicer za vse, ki so se ga hoteli udeležiti. Članice in člani krožka so znesli skupaj: nekaj daril, nekaj potic in krofov in krvavic in še drugih dobrot, ki se v nedeljo zjutraj priležejo, in so vse to ponudili župljanom za majhen denar. In kdo se ne bi odzval? Vse so pospravili kar mimogrede, preden so od nedeljske maše od-
U- , ,	°	^	preuen so oa necterjsKe mase oa-
*0 leto eno tretjino. Upravo Li- yi domov. Pa ne samo to Ko so
ima v rokah glavni manager;! ljudje zvedeli) da misijonski
jemu pomaga kakih 70 polno krc,žek prireja izajtrk ir/ko go
v~ ujrffikov, ki delai° slišali, v kakšne namene bo šel o,6 ®C1 c Jelkih.	1 izkupjček so se takoj oglasili še
Služba na terenu. 25 pregled- dobrotniki. En sam je“daroval
““j"0 POtUJe P° Pr0VinCi S2»0- Tako je Baragovemu misi-pregleduje račune in poslova- jonskemu kn)žk oz. njegovim
gfedl'wT “ P' Ti pre'ia“om in članicam - predvsem k uniKi tudi pomagajo z nasveti.
go o škofu Frideriku Baragi, ki sko krščansko hišo, brati bi ju vo. Žal, da nam nagaja pošta s jo je napisal Karel Mauser,, lah- moral tudi mladi rod, ki bi mor-(svojo počasnostjo. Toda kaj moko dobite v Slovenski pisarni, da potem hodil boljša pota. Že-lremo? Tudi drugim se ne godi
Vezana
$2.50.
stane $3.50, ibroš.
pa. lela bi, da bi vsaka slovenska hiša, ki tega lista še nima, v tem
Koliko lepega branja o sloven- mesecu, ki je posvečen sv. Jože-skih škofih in o slovenskih mu-! fu, Ameriško Domovino naroči-čencih!	j la.
Uprava Slovenske pisarne j V tem našem listu je napisano
618 Manning Ave. Toronto 4, Ont.
| in priobčeno vse, kar nas more I zanimati, posebno še je veliko j vesti iz Solvenije in o njej, kar
Križ na zahocJu in poveličanje na vzhodu
V katoliški Cerkvi na zahodu je imel vsaj do zadnjega koncila veliko večjo veljavo križ; na!
boljše.
Upam in priporočam vsem, ki prihajajo v ta naš novi svet iz Slovenije in si tu ustvarjajo nove domove, da si naroče Ameriško Domovino. Priporočajmo jo vsem rojakom, ki jo nimajo. Pokažimo jo jim in jih pridobimo, da se bodo na njo naročili. Ko bo
drugod ne dobimo. Televizija si- enkrat začela redno prihajati v
cer poroča o vsemogočem, toda o naši stari domovini le redkokdaj kaj.
Rada berem Vrhniškega Tine-
j ta in to, kar ve povedati Gregor in vse drugo. Je res zanimi-
Hudo me je iznenadilo, ko sem
kako mnogih mestih je bil izpostavljen in češčen. Simbol trpljenja! Pri pravoslavnih je pa prevladovalo in prevladuje še danes zmagoslavje vstajenja, veličastje .Velike noči.
O tem je na zadnjem sestanku ,bral pretekli teden, da je bilo Zveze kat. mož in fantov preda- med zasiišanimi in pregledani-val profesor dr. Jože Plevnik mk kj prejemajo brezposelno S.J. pri Mariji Pomagaj. Šesta-' p0dp0rO; :kar 65% odstranjenih nek je bil v nedeljo, 11. marca, s Spiskov podpiranih. V prvih 9 po tretji maši dopoldne. Preda- tednih letošnjega leta so odgo-telj je strokovnjak Sv. pisma. vorni pregledali in povprašali Govoril je o Kristusovem trplje- skupno blizu 63,000 ljudi, ki so nju, kakor so ga opisali evange- na brezposelni podpori in pri listi in kakor ga je razlagal	v	tem dognali,	da jih je	preko
svojih pismih apostol Pavel,	ki	40;0C0, ki do	teh podpor	niso u-
je pisma pisal, preden so nastali	pravičeni...	Tako je vsaj poro-
evangeliji.	•	čal 'minister	za delovno	silo in
njihove domove, ji bodo ostali zvesti, kakor smo ji mi!
Lepe pozdrave uredništvu ter vsem čiitateljem in čitateljicam našega lista!
Bariča Sobočan
KRIŽEM PO DEŽELI IN PO SVETU
Po predavanju se je razvila debata, oziroma so poslušalci stavljali vprašanja, predavatelj pa je odgovarjal. Glede križa
Bančni oddelek. Ta služi včlanjenim H. in P. kot osrednji ančni zavod, kamor lahko nalagajo odvisni denar in kjer morejo dobiti posojila.
Elektronsko račun ovodstvo. Ta oddelek prevzema delo tistih, tu o o se včasih imenovali knjigo-yodje. Mnoge H. in P. se poslu-zujejo teh uslug.
Stabilizacijski fond. Ta odde-ek skl™ za tiste H. in P., ki bi faradi kakega razloga obnemog-e m so prisiljene ustaviti poslo-^anje. Iz tega fonda dobijo člani P°tem dolar za dolar svojih vlog.
ddelek za zvezo z javnostjo Pa izdaja mesečno revijo “Cre-r 11 Union News” in tiska ter azpO!silja vso mogočo literaturo
°učnega in informativnega
značaja.
ri?u letošnii konvenciji Onta-e Lige so se pokazale tudi prednostne skupine. Pripravile
tel SV°i Večer v Roys1 York Ho-dr Uj le skupine so tudi v za-^pznem gibanju v Ontariu zelo i .kCnp sai imajo kakih 70 veli-čet Hl’anilnic *n Posojilnic. V ni	marca> 30 se v dvora-
‘Teritory” predstavili dele-
jjr°m Hodeči narodi: Estonci, Vati, Japonci, Poljaki, Portu-jinCl’ Slovaki, Slovenci, Ukra-a m Kanadčani iz mesta
članicam gospem, uspelo, da so v enem 'samem nedeljskem dopoldnevu spravile skupaj $850, čistega.	|
Geslo vsega tega dela je bilo: za gobavce na Madagaskarju in za zapuščene otroke v Vietnamu. Štiri dni po tej uspešni nedelji je krožek že imel svoj redni sestanek in je delil: $300 slovenskim misijonarjem na Madagaskar za gobavce, $300 slovenskemu misijonarju g. Majcenu v Vietnam in $300 vietnamskemu škofu Zajtzu za zapuščene sirote, ki jih je pustila za seboj državljanska vojna.
Tako je Baragov misijonski krožek pri Mariji Pomagaj v Torontu z darovanjem stopil v postni čas leta 1973. V tem darovanju je bil obsežen:	denar,
čas, darila, hrana, dobra volja in misel na bližnjega, ki je v nesreči.
Misijonski por.
Kaj imamo m česa nimamo
Slovensko časopisje ve povedati, da so v Argentini izšli že trije zvezki odličnega dela, ki ^ nesi naslov: “Pravi obraz osvobodilne fronte”. Mi teh knjig še nimamo na prodaj, niti prvega dela ne.
Izšla je istotam knjiga “Odprti
je rekel predavatelj, da je nekaj časa po koncilu vladala tendenca, da je bil križ čim manj viden zlasti v cerkvah. Vendar se ta zaletelost danes že popravlja in križ prihaja zopet nazaj, ker brez križa ni poveličanega vstajenja. Torej ne samo križ in trpljenje in ne samo veličastje vstajenja, ampak sinteza obojega, to je pravo krščansko gledanje.
Sestanek je bil še kar dobro obiskan, verjetno zaradi predavatelja in zaradi aktualnosti predavanja. Postni čas, križ in trpljenje je trenutni delež verujočih.
Por.
KiriP f	““     V -	VW4.1J.A -IV A A J A g, d WU.pj. tl
kah • °n’ ki 30 nsstopili V oble-i srcpovi”, IV. del. Tudi pošiljka cbh]12^re^ ^ Gostje, ki so'teh še ni prispela. bih7Vail.dVOrano narcdov» 30 Mnogo je bilo že pisanega o iz nkCfreŽe,ni s kre,Pko kapljico knjigi “Moja rast”, ki jo je spisal v domovini živeči, a sedaj že umrli ravnatelj in svobodno iz
vic . u^-uu aezei. Tudi shvo-je aJe PHšla do veljave. Večer in rc1'ZVTseljevala prijetna godba Q0^.esiR nastopi raznih skupin. skuie 30 ilMli tudi priliko po-RtetV1 krano — posebno specia-pre,° narodov. , Niso mogli brot	najrazličnejših do-
ni ’ 1 i131 stara kanadska kuhi-
^ sploh „G pozna.
^ Postregli 2a / R PMpolala čista slovenska pQ .aVa’ Milena in Rado sta se P°%'Tla v „arodni noši.
spelecer narodov je odlično u-tnc ’ Sa^ so najmanj tri ure tru-lG„a‘a ^PHhajali in odhajali delen-, ^rugi zadružniki iz
Spet lež
Slovenci s potico: na naši
C8-
Samo delegatov na konvenciji čez
2000.
voljeni poslanec, Ivan Dolenc. Tudi te knjige še nimamo.
Te stvari objavljamo zaradi številnih poizvedb in prošenj, naj bi te knjige dali v predajo. Prihoda knjig ne moremo pospešiti, čeprav bi ga radi.
Pctč pa imamo še na zalogi: “Odprti grobovi”, II. del ($3); “Odprti grobovi”, III. del, $4; “Kako sem pripravljal atentat na Tita”, 25c; “Huda pravda”, vez. $5; lbroš_ $4. «Klasje iz vi_
barja , $3;- “y R0gu ležimo pobiti”, $1.
Na posebnem mestu moramo omeniti knjigo, ki je še vedno nova: “Božji služabnik JANEZ
oSovek pri najboljši volji pozabi
HAMILTON, Ont. — Vem, da mi bo skoro potekla naročnina in zagotavljam sama sebi, da ne bi pozabila in bi jo pravi čas obnovila. Pa se že tako zgodi, da človek tudi pri najboljši volji pozabi. No, zdaj je zopet v redu, ko sem to opravila in naročni-. no odposlala. -
Hvala lepa za pošiljanje lista, ki ga z veseljem berem, saj je to edini katoliški tisk poleg Ave Maria, ki ju redno berem. Morala bi prihajati v vsako sloven-
vseljevanje Robert A n d r a s . Kljub tako nepričakovanemu izidu preiskave je minister pripomnil, da je po njegovem velika večina podpirancev na splošno upravičena do podpor.
Na področju Toronto-Hamil-ton so pregledali 28,000 od 120,-
Oni dan sem bil pri nekom, ki se je ukvarjal z novo gospodinjsko pripravo. Ni in ni mogel dognati, kako deluje in kako je treba z njo ravnati. Oba sva gledala navodila, pa nisva dosti o-pravila.
Oh, je dejal prijatelj, bom že prej ali slej dognal, kaj in kako. Ko bom znal to uporabljati, bom razumel morda tudi navodila za uporabljanje!
Pa pravijo, da je lahko v modernem svetu in da gospodinje nimajo v kuhinjah z vsemi mogočimi stroji skoraj nobenega dela. Kdo pa skrbi za te stroje, da v redu delujejo? Včasih so šle neveste na kuharske tečaje, da bi svojim možem znale dobro in zdravo kuhati. Sedaj jih bo treba poslati v mehanično ali
000 prejemnikov brezposelne strojniško šolo, da se bodo na-pedpore in 20,000 je bilo črtanih učile ravnati z vsemi temi ču-s spiskov podpiranih, ker do( dovitimi stroji, ki nam jih ponu-podpore niso bili upravičeni.; jajo za naše kuhinje!
Skupno je bilo v vsej Kanadi:	*
prijavljenih pretekli mesec 540,-j Cene med avtomobili v ZDA 000 brezposelnih.	in Kanadi spet naraščajo. Po-
Nekaiteri od teh so se podali stopno so te od leta 1965, ko je na smučanje v Banff in pre- bil sklenjen dogovor, cene ize-
usmerili svoje čeke brezposelne podpore od stalnih naslovov kar na Banff. Minister je dejal, da so 29 od 32 teh smučarjev po preiskavi črtali s spiska za pre-
načevali vse do leta 1971. Lani so nenadno začele zopet rasti razlike. Pri nekaterih vrstah je razlika lani bila povečana za nekaj desetink odstotka, pri dru-
jemanje brezposelne podpore, o gih pa že kar za celega. Pri av-
drugih treh pa preiskava še ni bila končana. Minister ne verjame, da bi se ti brezposelni resno prizadevali za iskanje zaposlitve.
Preiskavo brezposelnih so največ izvedli v predelih, kjer je po podatkih javne službe dela na razpolago več delovnih mest, za katera se pa nihče ne priglasi.
ANNA’S DRESSMAKING 1969 Eglinton Ave. W. Toronto 10, Ontario
Prireja krojilne tečaje. Cena zmerna. Za vsa pojasnila kličite Ana Sciran 781-8928.
(16,20,23,27,30,3 apr)
tomobilih s 4-prekatnimi motorji je razlika lani dosegla 10.8%, pri avtomobilih z 8-prekatnimi motorji pa na 10.9% za en cel odstotek. Porast razlike sam ni velik in ne bi vznemirjal, toda vznemirja obrat od manjšanja k večanju razlik.
Trgovinski minister je dejal, da se bo razlika zmanjšala, ker bodo avtomobilske tovarne v Kanadi cene zamrznile, med tem ko pričakujejo, da bodo te cene v ZDA porastle za novi letnik za okoli 3%.
Na razorožitveni konferenci v Ženevi v Švici je kanadski za-
Se .le pokazalo, kakšen de-j GNIDOVEC”. Vezana stane $4, viso) • prinesli Kanadi narodi z | br°š. pa $3. “škof Rožman”, II kulturami in starimi, del, vez. $7, broš. $5. Tudi knji-
OB ZMAJU 'SE ČUTI VARNEGA — John Cooley, star 14 let, iz Canveyja na Angleškem, se prav nič ne boji hudobnega zmaja, kot kaže slika. Se mu tudi ni treba, kajti zmaj — 45 čevljev dolgi Cetiosaurus — je narejen iz železa, papirja, cementa in umetnih mas ter razstavljen v “predzgodovinskem parku” na škotskem.
stopnik William Barton dejal! pri razpravi o prepovedi pod-! zemnih jedrskih preskusov in o prepovedi rabe kemičnega orožja:	,
Če to delo ne bo v bližnji bodočnosti doseglo uspeha v teh vprašanjih, bo njegov ugled trpel, razočaranje bo rastlo in naša bodočnost utegne zaiti v nevarnost.
Razorožitvena konferenca v Ženevi se že 10 let prizadeva za omejitev oboroževanja in za razorožitev, ne da bi kaj prida imela pokazati.
*
Združene države bi rade pridobile Kanado, ZSSR in Japonsko za ustavitev lova na mlade tjulne na otoku sv. Jurija na Aljaski, ker da se njihovo število kljub skrbnemu nadziranju lova manjša.
*
Opazovalci razmer v Franciji trdijo, da so volivci nezadovoljni z gaulistično vlado, da pa se preveč boje “komunistov”, da bi dali večino levici pri volitvah Dokaz za to vidijo v zmanjšanju zastopstva gaulistov v skupščini od 82 na 60%. Opozicija, ki je bila preje skoraj brezpredmetna, je postala sedaj vidna in dosti močna. Gaulistična vlada ima 275 od 490 poslancev.
Sharp opogumljen oh Efjavsh Hanoia
Kanadski zunanji minister je na svojem obisku v Saigo-nu, Vtentianu in Hanoiu povsod slišal željo, naj Kanada ostane v Nadzorni komisiji.
OTTAWA, Kan. — Zunanji minister Mitchell Sharp je šel pretekli teden v Vietnam in se razgovarjal s predsednikom Van Thieuejem v Saigonu, s predsednikom Suvano v Vientianu in s predsednikom vlade Van Dongom v Hanoiu. Vsi so izrazili željo, naj bi Kanada ostala v Mednarodni nadzorni komisiji za nadziranje premirja.
Nadziranje premirja v Južnem Vietnamu je zelo skromno, Kanada se pritožuje, da Nadzorna komisija ne more vršiti svojega posla. Ker je svojo nalogo sprejela pogojno, je sedaj pred odločitvijo, ali naj ostane v Mednarodni nadzorni komisiji ali naj jo zapusti, če je prišla do prepričanja, da uspešno delo v njej ni možno.
Zunanji minister Mitchell Sharp si je razmere šel ogledat od blizu, da bi se lažje in stvar-nejše odločil. Svojo odločitev bo predložil vladi v najkrajšem času.
Obstoja možnost, da- Kanada odločitev o svoji udeležbi v komisiji odloži za novih 60 dni, da preskusi, koliko se lahko zanese na izjave v Saigonu in v Hanoiu. V Južnem Vietnamu je Kanada članica Mednarodne nadzorne komisije skupaj z Indonezijo, Poljsko in Madžarsko. Delo te komisije je bilo doslej zelo omejeno in komaj možno zaradi razdeljenosti, ko Poljska in Madžarska očitno podpirata rdeče.
V Laosu je na delu Mednarodna komisija, ki je bila ustanovljena na temelju sporazuma v Ženevi leta 1954 in je bila v zadnjem dogovoru o končanju vojne v Laosu obnovljena. V tej komisiji sta poleg Kanade še Indija in Poljska. Ta komisija ima več izgledov za uspešno delo in zato pričakujejo, da bo Kanada v njej ostala.
člevelandTcT
Help Wanted Male or Female
OSKRBNIK
Zakonski par, ki govori angleško, dobi službo za skrbnika v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Kličite tajnika Charles Zgonc 531-9813 ali 261-2718
(20,22,23 mar)
...	J>" '
: :
S ■ ; :
■ ni :

Mi ' ■■ ■•.■ -
o
k.....
SPRING CHECKUP—White Stag vamps the banker’s vest in an all-cotton pant design that includes a halter-top and wide-legged pants. The neat tattersali checks are tri-colored on a natural ground. Fabric from Wellman Mills.
CLEVELAND* O
Male, Help Wanted
The J. C. Ulmer Co. located at 1791 E. 38 St. for 55 years is looking for LATHE and MILLING machine operators. Must be able to read blueprints and do own setup. No age limitation. Call 431-4601 for appointment.
(57)
Moški dobe delo
J. C. Ulmer Co., ki se nahaje celih 55 let na 1791 E. 38 St., išče “LATHE in MILLING” operatorje. Morajo znati brati tehnične načrte in vse priprave. Starost neomejena. Kličite 431-4601 za sestanek.
(57)
Išče se
dva delavca. Sprejme se učenca za cementarja. Kličite zvečer 531-4993 ali podnevi 481-1100.
(59)
Help Wanted Female
Čistilka
Ženska dobi delo za čiščenje v fotografskem, studio. Mora biti čista. V Collimvoodu. Kličite 432-0040.
1 (60)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
MALI OGLASI
V najem
Stanovanje se odda na E. 70 cesti severno od St Clair Ave. Hiša sama zase, 6 sob, kopalnica, furnez na plin. Odda se odrasli družini brez otrok. Kličite 361-3716.
(56)
For Sale
New home on acre of land in Mentor. 4 bedrooms, 3 full baths. Could be extra suite. $42,000. Call eves, builder. 944-3254
(59)
V najem
Pet sob spodaj na St. Clair Ave. na novo dekorirane. Kličite 226-1024 ali 228-2412.
(58)
Naprodaj
Dvodružinska hiša za Hunt-mere Ave., in enodružinska na Mohican Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626.
(60)
Naprodaj
hiša za dve družini blizu Waterloo Rd. v prvovrstnem stanju. Dajte ponudbo!
LAURICH REALTY 496 E. 200 St.	481-1313
(x)
Naprodaj
hiša z tremi spalnicami blizu Neff Rd. brez madeža zunaj in znotraj. Kličite za podatke. 481-9300.
George Knaus Real Estate
A':.r:
:AKCH 20, 1573
.y	"	---

IVAN PREGELJ:
OTROCI SONCA
POVEST

Nato je sinilo jutro trudno,. ta ura danes, gospodična, mor-skrito v nadležno meglico, ki se da bo jutri, pojutrnjem. Danes je koprenasto razgrnila pod ne-1 me oštejte, ozmerjajte s ciga-bom kakor otava za kosci. Geo-, nom, pijancem in barabo, le ti-meter Poznik se je sprehajal že | ste grde besede ne ponovite, te dobro četrt ure na pokopališču | grde besede: nikoli!” v rebri nad cerkvijo. Od križa Deklica se je kratko obrnila,
Mišic, Mollie Frank, Robert Klan-cher. Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
do križa je stopal in bral obledele napise in mrmral sam pri sebi:
bleda in bolna:
“Zbogom!”
Sprva je šla neodločno, kakor
“Zofija je zlata vredna. Vino | da omahuje. Potem je stekla in ima pošteno in s pivom nisem j stopila v cerkev. Geometer je mešal. Tako sem zdrav. Sicer | šel počasi za njo. Pritisnil je že bi bil to prokleto zoprn sesta-' za kljuko pri cerkvenih vratih, riek-” '	pa jo zopet izpustil:
In zopet je hodil in mislil.” “Nedelja gori, nedelja doli. 'Saj prijeten tudi tako ni. Hu- Grem v urad in bom delal do
dič naj vzame babji okus in romantiko!”
V cerkvi je pozvonilo k prvi maši.
“Saj sem vedel, da je ne bo!” je zamrmral trpko Poznik. Pa je zagledal tedaj pred seboj bledo Helenino lice. Dekle se mu je zazdelo čudno slabotno.
“Helena,” je vzkliknil, “ali ste bolni?”
Njej so zadrhtele ustnice. Povesila je oči. Sunkoma, prisiljeno vljudno je rekla:
“Vso noč sem bedela!”
Poznik ni vedel, kaj bi odgovoril in je menil:
večera.”
*
Učitelj Sivec je vstal ves bolan in ubit. Glavo je vrgel vodo in vzdihnil krčevito:
“O Jezus, pa tri ure ponavljalnega pouka imam in prav danes ko je kolega na dopustu.”
Ob devetih je stopil med glasne, močne in nemirne svoje učence. V glavi mu je šumelo in kljuvalo, v želodcu ga je težilo. Zaprl je okna in kriknil nekajkrat v razred. A razred se ni hotel umiriti. Sivec je začel narekovati nalogo. Zdehalo se mu
Pa še ta nesrečna ura, gos- je’ solze 30 mu silile v oči’ straš-
podična, in tista naša norčija po noči —”
Odločno je dvignila oči. Vsa toplota je bila ugasnila v njih.
“Gospod geometer,” je rekla. “Tisto govorjenje včeraj na izletu! Prišla sem samo, da vam povem: Pozabite, kakor da m bilo nikoli. Razumete, nikoli!”
“Razumem, gospodična,” je odgovoril geometer. Zdaj, ko je začutil udarec, je bil svobodnejši in zopet ves svoj.
“Ne bom se opravičeval,” je govoril. “Saj pravzaprav nisem storil nič slabega. In prav tak sem danes kakor včeraj. Ne vem, zakaj tako čudno sovra-
no se mu je izpahovalo po tobaku.
“Ne bom prestal,” je mislil. V razredu je postalo zatohlo in je odprl okno. Učenci so pisali in prepisovali, šumeli in se suvali. V tinto namočena papirnata kroglica je šinila iz zadnjih klopi v prve, nato druga, tretja; iz prvih klopi so letele nazaj. Tri, pet, deset črnih pik je vstalo na stenah. Učitelj Sivec ni nič videi; nagnil se je bil skozi okno v hlad in zrak.
Tokrat je stopila Koširjeva Slavica na vrt, ki se je dotikal šolskega. Vesela, prespana, sončna kot rožni popek je hodila
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar Donald Mulec. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter.
Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Ivan Hauptman, podpredsednica Marija Sekne, tajnica Reži Dolinar, 1146 E. 60 Str., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-4042, blagajnik Frank Lovšin, arhivar Franc Sever, nadzornika Ivan Jakomin in Matija Hočevar; odborniki: Milena Dolinar, Mojca Slak, Helen Skubic, Janez Tominc, Lojze Mohar, Andrej Kokal in Franc Kovačič; pevovodja inž. Franček Gorenšek. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1146 E. 60 St., Cleveland, Ohio 44103.
predsednik Edward Kenik, tajnica Frank, zepisnikar Ray Bradač. Anna Mae Mannion, blagajnik Emil Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Martinsek, zapisnikarica Josephine Preds., John Hrovat, Al Sadar. Gos-Zakrajsek, dopis, tajnik Michael pod. odbor: Ed Leskovec, Preds., Dancull, nadzorniki Harry Blatnik, i Jehn Adams, Frank Kozlevčar. Di-Mary Dolšak in Louis Sajovic. Seje so vsak drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Louis Fink, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora James Novak Sr., preds., odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf.
Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
rektorji: Joseph Petrič, Jr., Richard Sterle, Steve Kasunic, Joseph Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr.
Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave.
NA
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Louis Smrdel, pod-preds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Betty Rotar, Arhi-varke: Mary Pečjak, Jennie Primc, Florence Unetič. Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Florence Unetič. Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Marge Koss, Mary Dolšak, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik.
Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Častni predsednik John Habat; predsednik Edward Kocin; podpredsednik John Habat; tajnik Anthony Stanonik, 664 E. 160 St., tel.: 681-6898; blagajnik Joe Ferra; zapisnikar Frank Hren; nadzorniki Ciril Štepec, Joe Somrak, Mary Okicki; gospodarski odbor Stanley Spilar, Tony Godec, Adolph Kocin; odborniki:	Anton Nemec, Anton
Medved, Dan Pavšek, August Dra-P0 " I gar. Upravnik John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu.
KLUB DRUŠTEV A J C RECHER AVE.
Predsednik Harry Cecelic, predsednik Joseph Klopovic; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glen- j brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: j
531-7419; zapisnikarca Arm Mrak; j SLOVENSKI DELAVSKI DOM nadzorni odbor: Josephine Papes, j	15335 Waterloo Road
Anton Mrak, Frank Šajn. Seje za 1. j Predsednik Harry Blatnik, pod-1972 prvi ponedeljek vsak drugi1 predsed. Robert Devlin, tajnik mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., j Charles Zgonc, blagajničarka Mary v American Yugoslav Centru na ! Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer. —; Nadzorni odbor:	Jennie Marolt,
tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in 1 Anton Kaplan,, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, m Al Glavic, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Ar.n Ranik, Joseph Habjan, Marty Jeric, odbornika, Andrew Rezin ml., in Louis Kastelic.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
GOSPODINJSKI ODSEK SDD
NA RECHER AVENUE Predsed. Mary Kobal, podpredsed.
podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakci- Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Mate Resman; Podpredsednik:	Jože Leben; Tajnik:
Josephine Henikman, zapisnikarica : Vidko Sleme, 29024 Eddy Rd., Wil-Marica Lokar, tajnica in blagajni- leughby Hills, O. 944-7416. Blagaj-čarka Mary *Ster, nadzornice Čhris- bičarka: ga. Berta Lcbe; Odborniki:
tine Kovach, Anna Kutcher in Danica Hrvatin. Ribe in drugo ob petkih od 11. ure naprej.
UPRAVNI ODBOR KORPORACUU “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clatr Predsednik Joseph Nemanich;
Jože Kristanc, Valentin Kavčič, Lcjze Lončar, Frank Lovšin, Lojze Petrič, Frank Bajc, Ivan Rus, Eddie Podržaj, Ivan.. Hočevar, Franc Rupnik, Vida Rupnik, Lenka Hren, Stanko Frisian, Jimmy Slapnik in Vili Zadnikar.
KE 1-9309.
Stanley Grk, Joe Brodnik, Joe Muzic. Gospodarji: Charles Starman, Frank Grk, Louis Petrič, Frank Videmsek, ostali direktorji John Prince, Fred Marinko. Telefon: 481-5378.
KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Tony Y e r a k zapisnikarica Frances j LADIES AUXILIARY OF Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lav- j SLOVENIAN WORKMEN’S HOME šin, Antonija Meklan, Kristina Ko- |	15335 Waterloo Road
vach. Kuharica Mary Dolšek. Frank j President, Jennie Marolt; Vice-Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. ; Pres., Jennie Primc; Secretary Ce-Pevovodja Frank Rupert. Muzikant celia Wolf, 261-0436; Recording Sec-John Grabnar. — Seje se vršijo retay, Florence Slaby; Auditing vsak zadnji torek v mesecu ob 3. uri * Committee: Mary Dolšak, Bertha
žite mojo široko dobro voljo. Ali | med gredicami in rožnimi grmi. niste sami rekli včeraj, da sem! Tam je bila črešnja ranica. Dek-jo podedoval? Vem, da ta ura | lica je stegnila roko po veji, utrni prikladna za to, da bi odlo- 1 gala prvi rdeči sad in ugriznila, čala o moji in vaši usodi, če ni j	(Dalje prihodnjič.)
n	3
| Imenik raznih društev I
The Maccabees	i zapisnikarica Mary Farčnik; redi-
| teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: CARNIOLA HIVE NO- 493 T. M. j Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Commander Mary K o 1 e g a r , j Seje so^sako pivo nedeljo v mesecu Hon. Lt. Commander Pauline'ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
Stampfel, Recording Secretary !	-----;---------—
Frances Tavčar, Record-Keeper and i OLTARNO DRUŠTVO FARE Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, _ MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc;
“SLOVENSKI FANTJE”
Pevovodja: Martin. Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu.	I
□ramatska društva
PRAMATSKO DKUsTVt.
LILIJA
Predsednik Avgust Dragar, pod-1 predsednik Lojze Mohar, tajnik | France Zalah mlajši, 682 E. 159 St., | telefon 681-7279, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Nenca Hočevar, programski odbor: Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Zdenka Zakrajšek, France Hren, Julka Zalar, Stane Gerdin, Srečko Gaser, oderski mojstri: Matija Hočevar, France Jenko, Polde Omahen, arhivar Srečko Gaser, točilnica: France Kastigar, Tone Štepec, France De-jak, reditelja: France Stanonik in Peter Terpin, knjižničar France Jenko, športni referent Peter Dragar, nadzorni odbor: Milan Zajec, Ivan Hauptman in Jaka Mejač.
Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
j zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTGRIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO
Častni predsednik Joseph Trebeč, predsednik John Evatz, podpreds John Troha, tajnik Stanley Pockar-Tel. 732-8662, blagajnik William
Dovgan and Mary Bozick.
FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY IN OUR AIR-CONDITIONED DINING ROOM.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Fijips, tajnik Emil Mar-
1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman Sylvia Mataich, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H. Frances Tavčar. Regular meetings are tielo the tirsi Saturday of eery mor.th at 2:30 p.m.
preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Rd., 681-0813; zapisnikarica Rose Bavec. Nadzornice:	Ivanka To-
minec, Ana Nemec, Ana Tomšič,— Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupne sv. oohajilo vsako prvo ne-i del;o v mesecu pri 8. maši, isti dan
Slovenski domovi
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Ella Samarich, Predsednica; Anthony Simčič, Podpredsednik; Pauline Stepic, Blagajničarka; Mary Estanik, Zapisnikarca; Ella Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Estanik, Anthony Simčič, Emil in Helen Ewolski, Oskrbnika.
Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Stanley Pockar, pod-
MULLALLY POGREBNE ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
*	Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
★	Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani.
& Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
Cleveland. Ohio 44103
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
6RDIR0VA POGREBCA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
ZA KAJENJE V DEŽJU? — Pipa z dežnikom iz čistega zlata je naprodaj na Angleškem kot “idealno” darilo za gospode. Ca je zes za kajenje na prostem v dežju, je sicer odprto vprašanje, da pa je to darilo drago, je jasno.
at Slovenian National Home, 6409 ! P0P0'^ne	UJd molitvena ura;
St. Clair Ave. Room, across the j P0 blagoslovu pa seja v cerkveni Office of SNH.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE M4CUABF.ES Častni predsednik Thomas Mlinar, Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in blag. Frances M. Tavčar, 903 E. 73 St., 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Anton Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan, Carl J. Stwan, Joseph Drobnich, Chapl. Frank Majer, Sgt-at-Arms Jos. Drobnich, F.M. of G. Jerry Glavač, S.M. of G. Joseph Može, Stražar Leo Kolegar, Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v 1. 1973— jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje) v sobi nasproti urada SND. Urad zgoraj in uradne ure od 2. do 4. pop.
dvorani.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE ^	SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933,
Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Rudolph Praznik predsednik Albin Orehek, podpredsednik Anton Oblak. slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd.. blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Frank Bradach, prva podpreds. Ivanka Majer, druga podpreds. Marie Shaver, tajnica Eileen Ivančič, 386 High Tee St., Willo-wick, O. 44094, blagajnik Robert Klancher, nadzorniki:	Josephine
Bradach, Mollie Frank, Carolyn Budan. Garderoba: Marie Shaver, Mary Batis. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Marie Babbitt. Mojstri odra: Frank Ivančič, Joe Novak, William Mehaffey. Poročevalci:	Josephine
6RDM0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ZA LETOS JE MIMO! — Nemci si v predpustni dobi privoščijo razne šale in tudi samega Pusta na široko slavijo. Na sliki imuruo karikaturo kanclerja W. Brandta (sredi) v razgovoru z zunanjim ministrom W. Scheelom. Na levi je podoba vodnika krščanskih demokratov R. Barzela. Pust je mimo in Zah hodna Nemčija se je resno lotila boja z inflacijo ter raznih socialnih reform, ki jih zateva mlajši rod volivcev kar glasno.
K S K J
AMERIŠKA mmmu, KATOLIŠKA jedkota
(K.S.K.J.)
NAJSTAKKJSA SLOVENSKt* KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moško in ženske od 16. do 60. leta; otroke ps takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za m!adtD°'
•	posmrtnine za neomejeno vsoto
« za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
« članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolni** izrezek in pošljite na glavni urad K.S.KJ.
r
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
(K.S.K.J.)
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME .............................................—
NASLOV ___________________________________________
MESTO ............................................
DR2AVA
CODE