Številka 320 IZHAJA VSAKI D AH tod! ob nedeijth in praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj Pommične Številke so prodajajo po 3 nv6., (C ototink) > mncgih tobakaroah v Trntu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, žt. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmin«, AjdovSćini, Postojni, Dornoorgu, Solkanu itd. ( ENE OGLASOV se računajo po vrstah (iiroke 73 mm. visoko 2l/, tuoi i; za trgovinske in obrtne oglase po SO sto tlak ; za osmrtnice, rahvaie, poslan ce, oglase denarnih zavodov &0 sto t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, voaka na-oaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „Isaeratni oddelek uprave Isdinosti". — Plačuje te izključno le upravi Edinosti". TRST, v četrtek 21. novembra 1907 Tečaj XXXII. Cdinost Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč l NAROČNINA ZNAŠA za voo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, oa naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Iiričiiii li nunsko iiđuje .Miicsti' nui: ctioitno i & 20, pol zera J'« Yai dopisi naj se poiiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokophl se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijo je poiiljati na upravo Lista. UREDNIŠTVO: al. Giortfo Galatti 18 (Narodni Aom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it 18. —— Poštuo-hranilničai račun St. 841-6o2. • T«Ufon it«v. 1167 . - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNI K". BRZOJAVNE VESTI. Nagodbeni odsek. DUNAJ 20. Nagodbeni odsek je rešil specijalno debnto o členu glede carinskega postopanja, o pomorski in porečni plovbi ter je pričel potem razpravo o nagodbenih predlogah glede železnic. Tekom razprave je železniški minister dr. Derscbatta večkrat posegel v debato in izjavil, da se vlada bavi in pretresuje vprašanje o reviziji tarifa. O nameravanem povišanju tarifa na premog in petrolej ni vladi ničesar znano. Določilo se je dogradnjo dole niske železnice. V zahtevano prometno razdelitev z južno železnico se ni privolilo. Znižanje sledkorjevega davka. DUNAJ 20 V prisotnosti ministerskega predsednika in finančnega ministra so se danes vršila posvetovanja mnogih poslancev raznih strank o vprašanju znižanja sladkor-jevega davka. Po temeljitem razpravljanju v davčno - tehi.ičnem in budgetnem pogledu je bilo posvetovanje odloženo na prihodnji teden. Grški kralj in kraljica na Dunaju. DUNAJ 20. Gršku kraljica je dospela danes semkaj. — Grškega kralja je cesar popoludne vsprejel v avdijenci. Novi nemški poslanik na Dunaja. DUNAJ 20. Danes je dospel semkaj novoimenovani nemški poslanik pl. Tschirskv — Bogendorff. Za kolportažo časnikov. DUNAJ 20. „Volksblatt* piše : Krščan-sko-socijalna zveza je sklenila, da bo glasovala za kolportažo časopisov. Ogrska poslanska zbornica. Hrvatska ob atrakcij a proti nagodbi. BUDIMPEŠTA 20. K členu 7. je govorilo 18 hrvatskih poslancev, katerim je bila večinoma odvzeta beseda. Na to je bila razprava zaključena. Dvajset hrvatskih poslancev je zahtevalo poimensko glasovanje, a 20 ma-djarskih je zahtevalo, da se glasovanje odgodi na jutri. Podpredsednik Rakovszky je izjavil, da sliši, da se o njemu gozori, češ, da prestrogo uporablja poslovni red. Konstatovati hoče pred vso zbornico, da zasledujejo hrvatski poslanci taktiko, da govorijo vsi o eni in isti stvari. (Klici na levici : To je nesramnost !) O tem noče izreči nobena sodbe, ampak to samo konststovati pred zbornico. (Živahno odobravanje na levici). Zbornica je na to pričela razpravljati o členu 8. K temu členu so tudi govorili vsi navzoči hrvatski poslanici. Vsem je bila odvzeta beseda. Na vprašanje, smatra li predsednik postopanje Hrvatov kakor upornost, je podpredsednik Rakovszkj izjavil, da se ne more smatrati to postopanje kakor uporuost proti predsedniku, ker se hrvatski govorniki vedno pokore, ako jim predsednik odvzame besedo. Držal se bo prej ko slej strogo poslovnega reda in bo znal v težavnem položaju, v katerem se nahaja, izvrševati svojo nalogo. Na to je bila debata o členu 8. zaključena. Pred glasovanjem so Hrvatje zahtevali poime-sko glasovanje, od madjarske strani se je pa zahtevalo, da se glasovanje odloži na prihodnjo sejo. Predsednik je izjavil, da to izvrši. Na to je pričeia razprava o členu H., nakar je bila debata zaklj. čena. Posl. Farkashazv je interpeliral o pomanjkanju železniških vozov in soli. Minister- PODLISTEK. ski predsednik je'"izjavil, da pomanjkuie na dan 17 do 1800 komadov. Vlada temu na vsak način od pomore. Treba je pa tudi. da izvršuje železniško osebie s potrebno vnemo in požrtvovalnostjo svoio vlogo, v katerem pogledu mar.-ikaj ni, kakor bi bilo želeti. Da primanjkuje sHi, ie to le posledica, ker nedostaje železniških vozov in skladišč soli v raznih krajih dežele. Temu treba odpomoči. Odgovor mini-terskega predsednika je bil soglasno vspreiet na znanje, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri. BUDIMPEŠTA 20. Med sejo poslanske cbornice so se ponovno vršila posvetovanja vanja v borbi za enakopravnost nam ne kaže. odrivati niti en stan. niti ene osebe, niti ene j politične stranke. Radi tega nisem jaz nikoli j odobraval, ako se je po političnih Časopisih žalil zdaj ta, zdaj drugi stan. S svojega stališča kakor učitelj res niaem bil že pred 30 in več leti zadovoljen s tistimi duhovniki, ki so se upirali takrat šolskim zakonom, proti katerim je bobnelo v tistih časih konservativno časopisje kar od kraja. Z ozirom na to moje stališče smelo se me je prištevati v letih 1870—1880 k liberalni ali mladoslo-venski stranki. A ker so duhovniki odnehali od hude borbe zoper šolske zakone, ker eo- ministrov. Kakor se govori, so se členi vlade j delujejo pri Šolstvu v smislu teh zakonov. izjavili solidarnimi h postopanjem predsednika Justha. Justb odklonil posredovanje. bi bil moj nastop v tem oziru kakor politični strankar brez pomena. Radi tega nimam več vzroka pripadati k liberalni stranki, in to BUDIMPEŠTA 20." (Ogr. biro)" Pred-! ravno tako malo, kakor me nikdar ni mikalo sednik hrvatskega sabora dr. Medakovič je in mi moje prepričanje tudi dandanes ne do-pred početkom seje poslanske zbornice posetil voijuje, da bi se pridružd klerikalcem, predsednika Justha. Kakor se sliši, je pred- Način bojevanja liberalcev pa ne morem sednik Justh odklonil posredovanje v ogrsko- odobravati! Čemu-li napadajo osebno posa hrvatskem sporu. ;mične duhovnike radi stvari iz zasebnega i Eksekntivni odbor neodvisne stranke, življenja, ko je tudi pri druzih stanovih ve-BUDIMPEŠTA 20. Eksekutivni odbor liko napak?! Saj slovenski časopisi nimajo 1 stranke neodvisnosti je imel danes sejo, na take naloge kakor policijski listi, da bi le kateri je razpravljal o stvari predsednika objavljali grehe svetu in kriminalnim sodni-i Justha. Sklenilo se je, da bodo členi izvrše- jam ! Čemu toliko ropotanja klerikalizma ? ' valnega odbora z vsemi močmi delali na to, Mari niso narodne dolžnosti 'da se ne bodo ponavljali več slučaji, kakor dandanes veće od verskih?! Sicer se je dogodil včeraj, in da ne bodo členi pa ne smemo pozabiti, da vsa omika, ki jo parlamenta remonstrirali proti odredbam ima danes Evropa, je bila najprvo postav-predsednika. Tudi glede rešitve hrvatskega ljena na versko-moralno vzgojo, na krščansko-vprašanja je prišlo do sporazuma, ki se pa moralno vzgojo. Mari so v drugih delih sveta, diži strogo tajno. ;kjer imajo drugo vzgojo in drugo izobraže- — . . v. . vanje, narodi v omiki bolje napredovali ?! a p^°nnnjpv^ ke ^0ba"c3' . i Ne smemo pozabiti, da so bili nekdaj du- . A+P^L£0C)RN 20; 7 fmsk*.cerfna hovniki prvi in skoro edini narodnjaki; in to Avgusta Viktorija )e odpotovala sinoči ob 10. d L 18£Q blizu izWjučno a do leta 1870 — poslovivši se srčno od kraljice in soproga un princa Henrika. VVILDPARK STATION 20. Cesarica Avgusta Viktorija je dane3 ob 9. in tri četrti po vecmi xn. Nesrečna politika, ki jo goje slovenske Slovencev ne reši. zjutraj dospela semkaj ter se je na avtomo- stranke, nas bilu odpeljala v novo palačo. j *akor smo ze veCl£rat povaarjaii, zameiujemo 38 ladii ponesrečilo v Črnem morju. ™ politiko kranjskih štajerskih in goriških CARIGRAD 20. V zadnjih dneh je vsled Slovencev. Od kranjskih Slovencev bi nam še silnega viharja ponesrečilo v Črnem morju najbolje ugajali nazori nove, mlade „Sloven-38 ladij, mej temi dva turška parnika, osem ske gospodarske stranke', ako bi se ona po remorkerjev in 28 jadrnic. Vtonulo je baje sv0Jem §>!a8lIu a> ,bl se. P "bližali m sprijaznili nesrečni kranjski prepirljiv«, da bi iskala to, kar nahaja dobrega pri eni ali drugi stranki in stavila to za vzgled zdaj j enim, zdaj drugim. Dokler ne stori tega in se daj a preveč voditi od ani možnosti do te ali one osebe, hvalimo mi še najbolje politiko tržaških in istrskih Slovencev, katerim pa z ozirom na slabo politiko druzih Slovencev I svetujemo isto, kar smo svetovali „Slovenski gospodarski stranki" v Ljubljani : branijo m 89 oseb. Podrnhnosti še niso znane. Grika zbornica. ATENE 20. Zbornica je izvolila svojim 1 predsednikom vladnega kandidata Levidesa. NorveSki kralj. KRISTIJASIJA 20. Kralj je danes popoludne odpotoval v Kodanj. Rusija. Politehnika v Kijeva saprta. KIJEV 20. Profesorski zbor politehnike naj, kar je dobro in pravo, pa naj prihaja od je sklenil zapreti zavod za nedoločen čas. ker te ali one strani. so se dijaki na nekem shodu izjavili solidar- £er Pa m upanja, da bi se politične nimi z dijaki vseučilišča. razmere v dogledni dobi pri nas obrnile na _ .. _ . i-Afi • boljše, moramo premišljevati o druzih sred- Crtice 6 slovenski politiki« 'stvih, s katerimi si utegnemo Slovenci ohra S posebnim ozirom ua bodoče deželnozborske vo- niti svojo narodnost, svoj jezik itd. Med litve na Kranjskem. najboljša sredstva spadajo naša nepolitična Lasciate ogni speranza. ; dr'ugtvaj t# j., literarna, kmetijska, šolska, ^ cerkvena, trgovska, obrtna, delavska itd. Ta Naši c. kr. uradi in naši učni zavodi so društva bodo pa kos svoji nalogi le toliko tako urejeni, da jih krut politični sistem časa, dokler se ne bodo pečala s politiko, lahko popolnoma ponemčuje. Bili so časi, ko oziroma, dokler jih ne začno politiki razdi- je bil naš jezik doma le v revni kmečki vasi rati. Radi tega smo obsojali, ko so se že in — v cerkvi. In ti časi se utegnejo pred mnogimi leti politični prenapetneži za- še povrniti. Radi tega moramo biti Slo- dirali n. pr. v „Slovensko Matico*, v kranj- venci previdni na vse strani. V boju z o- sko „Kmetijsko družbo". Zdaj imajo, hvala per sovražnika moramo biti vsi Bogu, te družbe že nekaj časa sem mir pred edini, edini vsi stanovi. Od sodelo- politiki. Vselej seve niso politični motivi Spomini Turkestanca. Pripeljali 60 jih v mesto Kazalinsk na enem parnikov uralskega brodovja blaženega spomin«, ki ga je, če se ne motim, razpustil generalni guverner Černajev. Ali neprostovoljni izseljenci niso hoteli zapustiti parnika. „Ne maramo iti v tujo deželo, imamo svojo lastno !" so vpili. Morali so jih s silo spehati s parobroda. Obupno so se upirali; veliko se jih je vrglo z ladje v vodo ; potegnili so jih ven ; izpulili so se in se zopet zagnali v vodo, vedoč, da, čim so enkrat na bregu, je pri kraju vsako upanje, da se jih usmilijo; prosili so, naj se jih popelje nazaj v domovino. A niso ,jih poveli nazaj ; nastanili so jih za prvi čas, kakor je pač najbolje kazalo, in potem so se še-le spomnili, da imajo ti ljudje vendar žene in otroke, za katere je treba tudi kako poskrbeti. Dopisovanje med oblastnijami se je vleklo skoz več let; navsezadnje p& se je sklenilo poslati družine k možem in očetom. Tedaj je nastala pri izgnancih misel, da jim dostavlja vlada žene in otroke samo, ker jih neče rediti na vladne stroške, in da, če se bodo branili pripoznati svojcev, pripravijo oblastnijo v položaj, iz katerega si ne bo vedela pomagati, in da bo tedaj odnehala in poslala vse nazaj v domovino. Ko so jih poklicali k parnika, ki je bil pripeljal družine in ko so bile prišle le-te na kopno, ostali so v splošno začudenje izgnanci in došle družine, ki so bile očividno obveščene kako o sklepu mož, na zunaj popolnoma ravnodušni. „No, kako pa ? Ali se nič ne pozdravite s svojimi ženami in otroci ?** so vprašali Uralce. „To niso naše žene in otroci,a so izjavili izgnanci odločno ; „naše žene so v Uralu, so doma, in teh ne poznamo in nočemo poznati." Pri tem pa «0 se od obeh strani vse-navprek križali strastni in ljubeči pogledi, pol ognjevito, pol žalostno. Oblastnija je naredila dolg obraz. Kaj je storiti tu ? Morda se pomotoma res ni poslalo pravih žensk! Mlad, prebrisan pisar pa, ki je ves čas ogledoval mlado, zalo kazakinjo, je isto objel in položil svojo roko tja, kamor se je ne sme položiti. Kazakinja je zavpila in iz množice izgnancev je skočil mlad kazak. „Ti, ne dotakni se ženske !a je kričal razjarjeno. „Zakaj se je dotikaš ? Ni tvoja !" „Tvoja pa tudi ne,'4 mu je odvrnil pisar. „Saj vi sami ste vsi rekli, da to niso vaše žene !* Kazak je postal konfuzen, „Kaj to de, če ni moja?" je godrnjal. „A zakaj se doti kati ženske ? Vendar je ženska.44 Toda zvijača je bila zdaj očitna, in oblastnija je imela takoj svoj načrt, kako poravnati stvar. — Da, otroci je izjavila „oblastnija*, zelo škoda je, da ženske niso vaše, a tu se zdaj ne da nič napraviti. Nazaj jih vlada ne pošlje. Koliko truda in stroškov je že bilo z vami. A po drugi strani je tudi vam težko živeti brez žensk. Tedaj živite vsaj s tujimi; saj so vaše vere; ne pustite jih poginiti od glada ali da bi prešle v tuje roke. Saj ste videli, da se dobijo ljubitelji zanje... A da se pri delitvi žensk ne bodete prepirali, jih bomo mi sami razdelili med vas. Te tukaj na primer naj pripadejo onim, ki ostanejo pri povod, ako kdo temu pa onemu društvu kaj nasvetuje, kar bi mu utegnilo koristiti. N. pr. narodno-radikalni dijaki niso letos iz političnih ozirc.v pripomogli Ciril-Metodijevi družbi do drugega vodstva; kajti o tej frakciji ic znano, da ne pripada k liberalni stranki, če tudi je bil njen glavni faktor na občnem zboru nekoliko, pa le nekoliko premalo obziren nasproti duhovnikom. Vendar se je pa na tem občnem zboru sam ljubljanski župan Hribar trudil, da bi bila na volitvi v odbor obveljala kompromisna lista. Radi tega ne bi smela nobena politična stranka tu
  • iz raznih razlogov : deloma radi večje komoditete in manjih stroškov (za tukajšnje dijake), deloma radi privabljivosti velemest«, deloma radi postranskih študij. Posledica bi bila na eni strani neporočen raz\oj vseučilišča v Ljubljani, na drugi strani pa velika slovanska vseučiliščna kolonija na laski univerzi v Trstu, in sicer kolonija, ki bi utegnila kedaj postati t elo — večina! Kak bi bil potem tu naravni razvoj ? Stremljenje te slovanske kolonije po utrakviziranju trža- To govori cele knjige. Potem pa so naši le povedano, da se je tudi naučno minister slovenski socijalisti še čudijo, da izgubljajo stvo zanimalo za to našo razstavo in preno-na terenu med slovenskim ljudstvom in da; tiralo za nakup potom namest, svetovalca dr. jim prihajajo na pot narodne delavske Fabianija nekoliko slik in kip. organizacije ! Tako se jim bo godilo, dokler ,.Matica Slovenska . Olenarina rMati-ne postanejo v resnici internacijo- ce Slovenske" (in „Matice Hrvatske") pobira n a 1 n i, dokler ne bodo nmevali internacijo-: iz prijaznosti .Slovanska knjigarna" nalizna v njega pravem smislu in duhu, ki (g. Jos. Gorenjec) v Trstu, ne veleva, da se morajo vsi narodi in jeziki ( lanom ..Slovenske Matice". Večkra zliti v enega, marveč, da imajo vsi n a-! so že trdili nekateri gospodje, da bi radi porodi in njihovi jeziki e n a k e j stali udje ^Slovenske Maticeu v Ljubljani in pravice. Le na podlagi enakosti in ena- tako dobivali vsako leto ne'taj dobrih, zabav kopravnosti more priti do združenja raznib nih in znanstvenih knjig, ako bi vedeli, kdo plemen v borbi za skupne idejale — člove i je poverjenik za Trst. Naznanjamo torej vsen čanstva ! Očevidec. onim,, ki bi radi pristopili k imenovani „Ma- Ali res v vsem solidarni?I „Slovenec" ; tiči", da iznaša članarina za vsako leto .K 4 se je bil postavil v pozo krvavo ogorčenegaj Zglase pa naj se pri učitelju g. Justinu Ar-in užaljenega človeka, ker smo mi zatr Jili, da bar, V. ('hiozza, ki je zdaj poverjenik „Sloje duhovnikov, ki se ne strinjajo s postopa- venske Matice'". njem škofa Nagla ob riemanjski aferi. In „Slovenec" nam je zaklical emfatično : hovniki so solidarni se svojim škofom!' „Kmetijska družba za Trat in okoli narne frakcije poljske socijalistične stranke udrla po noči v arhiv tamošnjega okrožnega sodišča. Užugali so stražnike, jih zvezali ter jim zapretili s smrtjo, ako ne molče. Na to so pa uničili vse sodnjiske spise in bistvena dokazila političnih sodnijskih stvari. Drobne politične vesti. Češko vseučilršče je praznovalo v torek 25-letnico svojega obnov-jenja. Novi namestnik v Dalmaciji? Dunajska „Zeit" javlja, da namestnik Nar-delli vsled bolezni odstopi. Njegov naslednik postane baje dvorni svetnik baron Ambrož Maroičič. Bolgarski knez na Dunaju „N. Wiener Tagblatt" poroča, da pride bolgarski knez te dni na Dunaj in da bo vsprejet od cesarja v privatni avdijenci. Izseljevanje iz Stare Srbije in Makedonije silno narašča. Vsak dan odhaja po 200 do 300 ljudi v Severno Ameriko. Vzrok je slaba letošnja letina in nemiri vsled ustaškega gibanja. Proračun za nemško armado in mornarico. Kakor poročajo iz Bero-iina, bo letos vojna uprava zahtevala za armado 100 miljonov mark več in sicer za armado 40 mil., za mornarico pa 60 miljonov mark. Nemški poslanik v Carigradu Marschalli se, kakor javljajo iz Pariza, ne; vrne več na Evoje mesto, marveč zamenja i poslanika Radolina v Parizu. Regentstvo v Belgiji. Belgijski1 krali Leopold hodi. kakor javljajo iz Pariza, po dvakrat na teden v Bruselj, kjer se vozi! v dvorni kočiji po mestu, da se kaže ljud- j stvu. potem se pa vrača zopet v Pariz, od tam pa na grad Lormoy. Kraljeva rodbina je radi te odsotnosti kraljeve ozlovoljena in baje se misli že na regentstvo, ki bi imel prevzeti prestolonaslednik Albert. Dnevne^vesti Internacijonalizem naše socijalne demokracije. Kakor znano, se je tudi socijalna demokracija udeleževala pouličnih demonstracij v Trstu v prilog italijanskemu vseučilišču. Na sprevodu — če že hočemo tako imenovati demonstracijo po shodu soci-jaiistov v gledališču — je bilo videti v prvihj vrstah znane slovenske socijalne demokrate za njimi so stopali pomešano italijanski sodrugi in italijanski nacijonalisti raznih barv. Ko je sprevod dospel na „rdeči trg", „Du-! co" naznanja, da je vis. c. k. r.amestništvo odlokom z "dne 11, t. m. Št. 153/26 II 07 Ali re3? Ali v vseh vprašanjih?! Mari dovolilo nagrade za nove nasade vinogradov tudi ob vprašanju glagolice, katero vpra- i sledečim izmed slovenskih prosilcev : šanje je naravnost življenskega pomena za I. n a gr a d e p o 50 k r o n d o b e : 1) bodočnost katoliške cerkve in čegar rešitev Sirk Jože iz sv. Križa št. 46 ; i) Nabergoj bo naravnost zgodovinsko-znamenita ?! Ali Alojzij ? Prošeka št. 24; 3) Sanciu-Stenj I-tudi ob najvećem vprašanju, ki radi svoje van iz Skednja št. ^64. II. nagrade po važnosti zadaha največo skrb ne le cerkve- 40 kron dobe: 1) Sulčič Ivan iz: sv. Križa nim. ampak tudi posvetnim oblastim, vlada št. 9; 2) Bogateč Kristijan iz sv. Križa št. popolna solidarnost med škofom tržaškim ia ; 3) Miklavec Ivan iz Skednja št. 633; C vso njegovo duhovščino?! i Sancin Anton iz Skednja št. 21; 5) Sancin Ši-li upa „Slovenec" zatrditi tudi to ?! j Stanislav Anton iz Skednja št. 647 ; »3) Oblak Ce si upa, potem ima železno čelo, ki ne zna Buč Josip iz Skednja. III. nagrade p ( zardeti ! i 30 k r o n dobe : 1) Košuta Ivan iz sv. Kriša. Sicer pa je nam vseeno, kaj poreče št. 4; 2) Sedmak Fran iz Sv. Križa at. 140 „Slovenec" na gornje vprašanje ; kajti dejstvo 3) Petelin Filip s Trsteniks št. 100; 4) Cok ostaja, da je škof Nagi neizprosno nasproten Mihael iz Lonjera št. IL'4 in 5) Stare Jernej slovenskemu bogosluženju, dočim je vsaj 80 /® i s Kontovelia št. 30. njegove hrvatske in tudi precejšen del slo- Zaradi omejenih denarnih sredstev so venske duhovščine za glagolico. Torej niti ob se mogli vzeti v poštev samo ti3ti prosilci, ki najvažnejem cerkvenem vprašanju, ki se sedaj do sedaj še niso bili obdarovani : a nekateri rešuje, ne vlada soglasje med školom in du-, od teh se bodo mogli vpoštevati še le priho l-bovščino ! Kaj naj bi rekli še le o narodnem nje leto. Kedaj se bodo nagrade delile, o tem vprašanju?! bo vsak obdarovanec posebej obveščen. Dopisnike in sotrudnike prosimo vno- Poroke, rojstva in smrti. V tržaški vič, naj ne pišejo na obe strani in ne s svinč- mestni občim se je od 10. do 16. t. m. po- nikom. S tem delajo sitnosti uredništvu in;ročlio 44 Parov- Rodll° se le 11' ° rok Jf i sicer 60 moških in 57 ženskih ; od teh 1 < neaakouskih. Umrlo je 93 oseb in sicer 4: moških in 51 ženskih; od teh 25 izpod ene- • ga leta. stavcem. Ne v Ameriko! Finančna kriza je pri nas v Zjed. državah postala zelo občutna. Gotovega denarja ni nikjer dobiti. Ljudje, ki imajo hranjene denarjev SEO^fA. dobrih narodnih backah, ne dobivajo novcev.! Berolinizem. Beseda je sicer popolnom; razven malih svotic, kar je pa nad 100 do- nova, a stvar je še izza Sodome in Gomore larjev, morajo odpovedati na 60 dni. Trgov- A da preidemo naravnost k dogodku, ki ga govske banke plačujejo le s čeki. Po Wall i tukajšnja policija sicer skrbno prikriva : Ja-Street ponujajo ta teden za 1000 dolarjev k0b P., je 16-leten dečko. Nesrečnež je sla 1020 dolarjev v dobrih čekih. Kdor ima; boumen. Pred poldrugim letom mu je umrl gotov denar, ga tišči in ne izda več nego; 0če. Mati njegova ga je pa takoj po možev najhuje potr-1——1—1 " * družbe tišče vlado prosijo, kjer imata svoj sedež iilijalka osrednje banke ške univerze. Trst bi postal — Inomost v! čeških hranilnic in uredništvo „Slovanske! drugi izdaji. Po dolgih bojih bi torej prišli; misli^, zagrmelo je vsklikov — abbasso i do istega položaja, ki ga hočemo mi) ščavi, fuori, itd. Torej s tem hočejo delati za sedaj ustvarjati brez boja. ako j italijansko zahtevo, ki naj bi bila le k u 1 Italnani ne odnehajo od zahteve, da bodi Trst sedež njihovi univerzi. In na gori ozua-čeco nevarnost italijanskega vseučilišča v Trsta za bodoči razvoj slovenskega učilišča v Ljubljani opozarjamo tudi vso našo slovensko javnost. Naše stališče je torej posledica pozitivnega razmotrivanja na podlagi faktično obstoječih razmer. Za italijansko vseučilišče v Trstu. V Belogni se je v torek vršila v veliki vseučiliščni šoli velika protestna manifestacija proti dogodkom na Dunaju in v Gradcu. Navzoči so bili tudi nekateri profesorji. Po shodu so dijaki. 2000 njih krenili proti trgu Viktorja Emanuela, kjer so pred kipom zažgali avstrijsko zastavo. turna, da zasramujejo slovansko narodnost, da manifestujejo svoje narodno strast in bes-n»lo ! Je-li to internacijonalno ? Se li s tem dela za pomitjenje med narodi ? ! Pa zakaj so shrupeli ravno na tem mestu ? Zato, ker ima uredništvo „Slavenske misli" tablo z napisom lista in ker ima rečena filijalka slovenske, hrvatske, srbske, češke napise. — Glede prvega ne morem umeti, kako naj bi bil provokatoričen pa bilo tudi za najbolj srditega Italijana, saj imena lista vendar ni možno drugače pisati nego 6e isto glasi ! — Glede slovanskih napisov na rečeni filijalki pa treba naglasiti, da ti napisi stoje poleg italijanskega in nemškega, torej niti slovanski; nisu, ampak tudi slovanski ! ! In to je bilo dovolj, da so tudi internacionalni socijalisti | sodelovali na demonstraciji proti „ščavom^ ! Lep internacijonalizem je to, ki ne more! denar. V koliko bodo te prošnje uslišane, se še ne ve. Newyorški Glearing House bode izdajal certifikate namesto gotovega denarja ; temu sledi Clearing House v Chicagi in drugod. Vsled pomanjkanja gotovega denarja so pa prisiljena velika podjetja zapreti svoje tovarne, kakor Westmghouse pri Pittsburgu, Pa.; v državi Montani postava baje nad 10.000 delavcev: enako hudo je na zapadu, a to le vsled pomanjkanja gotovega denarja. Tovarnarji ne morejo delavcev plačevati v gotovini; s čeki pa jim ni nič pomagano, v ker ga redko kedo ali nihče ne menja. Železnice so iz ravno tega vzroka odslovile na tisoče delavcev in vsi parniki, ki vozijo v Evropo, so prenapolnjeni, ljudje beže domov. Komur je blagor naših rojakov pri srcu, naj nikogar ne vabi sedaj v Zjedinjene države. Častito duhovščino, učitelje in slovensko časopisje prosim, da opozore naš dobri narod na težave pri nas in naj mu prigovarjajo, da se ne seli to zimo v Zjed. države, obeta ne dela ne jela. Ker mi je vedno pri narod in poznam razmere prepuščen samemu sebi, je bil tu v Trstu kakih 5 ali 6 krat aretovan radi potepuštvu. Zatem mu je pa sodišče imenovalo varuba v osebi nižjega uradnika na sodišču, nekega 0. D. In ta se je potrudil v toliko, da ie b:l dečko slednjič vsprejet v mestno sirotišnico. A poldrugi mesec pozneje so ga izpustili iz sirotišnice in ga zopet — slaboumnega — prepustili samemu sebi. — Dne 2. t. m. ob 8. uri zvečer je nesrečni de.čko — lačen in bos — taval po Velikem trgu ia tu je naletel na štiri neznane mu individuve. Na vprašanje, kam da gre, jim je dečko jokaje povedal, da je lačen in da nima kam iti pod streho. Oni štirje so mu dali 40 stotink, na] gre vkupit rib in kruha in naj gre ž njimi spat v neko barko v „sacheti*4. De<~ko je šel po ribe in kruh in šel potem ž njimi v barko, kjer je povečerjal. Na to sa ga pa oni štirjt živinskim načinom zlorabili. Dečko, ki je — kakor že rečeno — slaboumen, je naslednji dan povedal vso stvar nekemu svojemu znancu. Tem potom je izvedela o stvari tudi ker ne I policija, ki je aretovala dečka in ona štiri -• živinčeta. srcu naš dobri' Ne vemo, zakaj da policija to skriva, predobro, zato Posebno še, ker so oni štirje njej in tudi so-apelujem na slovensko inteligenco, da svari j dišču dobro znani človečki izmečki, ki so pred izseljevanjem v Zjedinjene države, dokler | imeli stalno prenočišče v oni barki le zato se razmere ne izboljšajo. ; 80 se odtezali policijski kontroli. New York, 8. nov. 1-907. Splašen konj. 24-letni kočijaž Lucciano Frank Sakser. Passetto, ki je v službi pri gospodu Antonu Učiteljsho društvo za Trst in okoli 'Ciaku v ulici Antonio Burlo št. 1. je vozil pred-co je imelo svoje redno jesensko zborovanje j včerajšnjim popoludne ob 5. uri po ulici della v Skednju v torek dne 19. t. m. Udeležba je Saniti. Hkratu je prišel proti njemu tram bila prav velika. Došlo je okrog 60 tovarišev : wayski voz. katerega se je njegov konj tako in tovarišic. Kakor gostje so se udeležili zbo- I preplašil, da je po bliskovo obrnil na levo roranja g. c. kr. okr. šol. nadzor. Nekerman proti ulici Cavana. Konj je tako naglo zavil, in več učiteljev iz vipavske doline. Po zboro- da je kočijaž Passetto^ padei raz kozla in se vanju so obiskali škedenjski plavž. precej znatno pobil. Koni je pa dirjal naprej. Obširnejšega poročila pričakujemo. V ulici Cavana je stri šipo izložbenega oknu živela načela ! Društvo „Ljudski oder- tvrdke Giovanni Castro, ki je bila vredna 8 nam naznanja, da priredi slovenska sekcija kron. Za tem je dirjal naprej. In da niso „Svobodne misli" v Pragi v dneh 23. in 25. priskočili-zasebnik Renato Venezian in poli- V Trstu, doe 2i. novembra 1007 »EDINOST« štev. 320 Strm II T cijska agenta Avgust Cinotti in Peter Petito. ki so z nevarnostjo za lastno življenje vstavili splašeno žival, bi se bila gotovo pripetila kaka veča nesreča, ker je bila ulioa polna ljudi. — Tatinska drznost. 35-letni čevljar Andrej T. in 27-letni kovač Fran S-, sta bila pred3tnočnjtm o polnoči aretovana v ulici deli* Ghi»ccera na zahtevo lastnice neke tolerančne hiše v ulici delle Reccherie. imenom A. M. Ta... „gospa* je namreč prišla ob rečeni uri iz neke krčme v rečeni uliri. Tedaj je pa Andrej T. skočil k njej in jo prijel za uho ter jej skušal iztrgati uhan. ki je vredeu nič manje, nego 600 kron. Ker je ona zavpita. jo je Andrej T. lopnil po glavi (tako j kavča pri Ajdovščini 20 K za moško podr. sv. Cirila in Metodija. Denar hrani uprava „E- dinosti". Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda so darovali mesto venca pok. Josipu Mankoču družina d.ra Treo va 20 K. Dr. Stanko Sterger 20 K, družina Maister 20 K., rodbina dr. Cerveny 20 K. Karlu in Ludvik Modic 20 K, družina Margreiter 20 K. V počeščenje spomina plemenitega svojega strica, Janko Stanko in Vladko 50 K. V počeščenje bratovega spomina Ivan in Milka 100 K. Naše gledališče. V nedeljo gostuje na našem odru, kakor pripoveduje ona), a na njeno vpitje je prihitel naznanjeno, slavnoznaua slovenska umetnica, gospa Danilova od ljubljanskega deželnega gledališča. Nastopila bo v dveh vlogah: kakor Olga Petrovna v ruski drami „Tuji kruh" ;n kakor J c 1 v a v slovenski enodejanki „Egoizem". Več o tej predstavi, ki obeta biti nekaj znamenitega za naše gledališče, še i/pregovorimo, za sedaj opozarjamo le na dotične lepake, ki izidejo jutri. Trgoolna s pohištvom Sir Jeraj Trsoulna s pohištvom WWV N/WW ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica S v. Kaferine od navadne do najflneje vrste in po jako nizkih cenah ajen sluga (ker ta... „gospa" ima poleg uhanov. ki so vredni 1200 kron, tudi svojfga slugo) Rudolf Ertel, da bi jo branil. Na to se je Andreju T. pridružil še Fran S. in oba skupaj sta se spraviia nad Rudolfa Ertela. V tem sta pa prihitela dva redarja in ona — rg03pau Mauro — ju je dala oba napadalca aretovati. — Na policiji so vzeli 6tvar na zapisnik, a aretovana ptička so pridržali v zaporu. Za 100 kron zastavnih listkov. Pred-sinočnjim je b:la aretovana 4o-letna Ivanka M.t stanujoča v uliri Pae<|uale Revoltella.j Aretovana^ pa je biia na zahtevo xxxx)oooooocx3okxx Odda se s,; dluh,t Raznašalko "-- Oglasiti se je v ulici Cecilia 14, pri-, M|ari deček z«*deže,le,v d HPnt^^om ii.A:. TTni.««« -q . _________r m,aj UUUUI* službo. >a«!ov. Koli man. tlicje. Uprava lista „Balkan". I trg Goldoni štev. 11. 1487 Prilika! W v Narodna delavska organizacija Sestanek težakov. N. D. O. sklicuje za danes, dne 21. t. m. ob 10 uri in pol predp. shod t e ž a k o v. i .i.N'a istem se bo razpravljalo o važnih stanov- Sestanek narodnih vratarjev. V torek dne 26. t. m. ob 8, uri zvečer Viktorije Zivic. Ta gospa je namreč pred več, , časom zastavila v mestni zastavljalnici več' stvare . listkov na veliko množino platna, za katero | ie dobila — na vse listke skupaj — posojilo i ., . , . . -. . ,, , , , n • t. ■ *y u ca se snideio narodni vrataru v prostorih JN. L). 1000 kron. (rrospa Zivic stanuie v hisi št. 64 , J ... i • . i- - d k t »____ i _ 11 „ j O., da se posvetujejo o skupni stanovski v ulici lasuuale Kevolteha. rred par tedni je T . ••• i_- i <7\ i a, « - - u-i; organizacm. \ »biaao vse narodne vratarje na oa -JO^pa Zivic konstatovala, da so je] bili » ' . . . , , J. vkradeni vsi zastavni listki. Poizvedovala je !sestanek, ker bode le ob skupnem nastopu in slednjič je izvedela. da so dotične listke ^ogoce ka? doseči v zboljšanje razmer tega , i t i v: oi V r> • .i •■ dosedai toliko zanemnrjenega stanu. vkup»l..- Ivaaka V., Stefa,. P m pa Aluzija Zdravnikovo predavanje. R. li so pa tudi brez onnkov povedali, da, . . , . ^ . * 3 t x j • •»• ■ - i r • V petek ob un zvečer bo predavat ao platno dvignili in ]e porabili oziroma pro-1 , r.. ~ T n , l. 4 j f i- j i -i- i t i »j- e. zdravnik l)r. .»ust rertot o -hrani . .V- da.i. a listke rta so vkupih od Ivanke M. — 8 . . . , . . v t , , j - .i i ji t i racnonalna in nezadostna hrana, nepoznavan e r.!>no ie bilo tore], da ]e listke vkradla Ivanka , J.. 1 . , M. in zato je bila ta aretovana. i hranilne moči raznih zivezev m razni pred- Poskušen samomor dijaka. Sinoči ob'sodkl v tem °7iru imaJO ravno v delavskem 11 uri M., bi samomorilnem namenu sprožil revolver proti srčni strani. Kroglja je pa zadtli le pljuča. Ki.ali so zdravnika iz zdravniške postaje, ki je t-jžkoranjenega dijaka dal prenesti v bolnišnico. Njegov položaj je obupen. is M. FARCHlT'Trnt* ul. Giacinto Gallina Št. 8 (Prej v al. delle Legna) prodaja oblek, površnikov, palefof in hlač jJ0T Najfineje blago, "^g £tSZ Cene čudovito nizke ! Pozor no :: naslov! i m pol si je šestnajstletni dijak Lho ftanu u5odeP 'lne ^ irajoč v ulici Barriera vecchia št. 33, v 'j""0 se, . *** v''l"taMe"a __________________,___ ___predavanja iz ust strokovnjaku. Vesti iz x Nove posadke na Goriškem. Kakor že naznanjeno, se prihodnje leto pomnože Koledar in vreme. DanesDarovanje Ma-1 posadke na Primorskem. Do sedaj se je donje I »evice. Jutri: Cecilija dev. muf. — Tempe- ločil čas za nastopne prenK'mbe : S 6. apri-ra* ura včeraj ob 2 uri popoludne -j- SB rd. Delo j lom se odpelje z Dunaja v Trst polkovni ma oblačno veter. štab, 1., 2. in 4. batalijon bosansko-hercego- Smešnioa I/pred sodisca. —Sodnik: Kaj res J ' . A o- i ■» ni,te opazila, da je tat pod va,o posteljo. Go- j vinskega polka st. 4. Dne 2t. aprila odmar--pa: zdelo se mije pač, da je nekdo pod posteljo; šira polkovni štab, pijonirski oddelek, I divi-*oda mislila sem, da je moj mož. kor sva se opo-; zijski žtab z dvema eskadronima iz Dunaj- Z.A HVALA. Globoko ginjeni izrekamo podpisani najtoplejo zahvalo za mnogobrojne dokaze sočutja povodom smrti našega nepozabnega Josipa Martkoč Posebno se zahvaljujemo g. župniku Lenassi-ju v Šmihelu, ki .je v zadnjih trenotkih bil ob strani pokojnika in šel o tej tužni priliki v obče ua roko, pevskemu društvu iz Košane za žalostinke v cerkvi in ob glavni cesti, do koder so spremili krsto pokojnika, p. n. železniškim in poštnim uradnikom v Šempetru za izkazane usluge in drugim znancem in prijateljem istotain: nadalje darovateljem krasnih vencev in sploh vsem, ki so pokojnika spremili v Trstu v tako častnem številu na zadnji poti ter nam v teh bridkih urah izkazali svoje sočutje na kateri si bodi način. Bog plati vsem ! indne nekaj sprla ! Društvene vesti in zabave. Zahvala. h valj uje se najprisrčneje vsem, mogli, da je sobotni društveni 'RST. dne 20. novembra 1907. Tamburaški odsek „Kola ki so pri po-venček tako -kega Novegamesta v Gorico. 5. kompanija 5. pijonirskega batalijona pojde ti. aprila iz Kremsa v Pulo. Iz Povirja. Vendar nismo Povirci zadnji, si ho mislil marsikdo, ko je čakal razne dopise iz naše občine. Čeprav smo primitivni. Žalujoči ostali. lepo v spel. Posebno se zahvaljujemo plesovodp veadar čitaJO 0 na, po slovenskih tleh. g I. Umeku, *! Čitalnici p n sv. Jakoba na Rer sem pa na 3vojem potu po tej ob. jako častnem obisku m krasnem petju, s ka čini iztaknil 20pet nekaij n0rega. evo Vam teri:n bo pevet zabavah nivzoče občinstvo, g. novit.e ■ PodbrSeku, darovateljem lepih dobitkov za Nj je zavedae siovenske hiše po Sloven- srečolov, kakor tudi sledečim ki so predpla- skeuij v kateri bi ne našii žigic družbe sv< 1 vstopnino : N. N. 3 K Treven, I. Kolb Cirila in Metodija. Sij je prava narodna dolž- po bO srot P. Z i-er, M. Ko b po 20 stot. no5t vsakogiir. da polaga mal dar domu na „Čitalnica- pri sv. Jakobu naznanja oltar s tein pa pomagamo zidati je2 proti si. občinstvu, da priredi v nedeljo dne 8de-, silninj narodnim nasprotnikom. Tega se zave- cemora svoj prvi veliki koncert v gledahščni daio kfižrJin siovenakib dežel, le i.ri nM nri-'Ivorani rNar. doma . Nastopi nad 60 pevskih moči s društvenim popolnim orkestrom. : i Proizvajale se bodo večinoma nove, v Trstu ie n* proizvajane sklaabe- Za ta koncert vl:i- i dajo križem slovenskih dežel, le pri nas prihaja to malokouiu na misel. Preišči vse hiše v Povirju, preglej vsakega vaščana posebej, toda o slovenskih ži-gicak ni duha ne sluha. V vasi sta dva da že veliko zanimanje : ker je pa čisti dobi- j t ne yem če ' deQ1 eno §katl|o ek koncerta namenjen društveni knjižnici, ka- Ljrilžbenih vžiealic tera se spremeni v javno, nadeja se odbor ' Merčanci so'razvpiti kakor nazadnjaki. ob:!ne vdelezhe. Obje d ne m se oabor do5iin hočemo biti v Poviriu bolj napredr,i tem potom zahvaljuje si. Dram at j (nekateri čelo 60cijalisti) ah oni prvi bi nam ničnemu društvu z a p r e p u s 111 e v j bili laljko y ^^ v tem pogledu> Da_u jih dvorane za omenjeni dan. ^Čitalnica** opozazja gg. pevce in g.ce pevke na pevsko vajo za mešan zbor. ki se bo v. šila danes v četrtek ob 4 uri pop. Nadalje se opozarja gg. odbornike na važno sejo, ki se ho vi Sila po vaji. Veselični odsek „Trgov, izobr. društva naznanja da so danes zvečer plesne raje. Začetek cib o'/s- Tržaški Sokol imel bo jutri v pet< k. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani ».Narodnega doma" pri sv., Ivanu posveto v a nje radi vsta-novitve telovadnega oddelka za sve-toivanski okraj. Mladeniči sveto-ivan5kf'ga okroja vdeležite se mnogobrojno tega važnega sestanka. Odbor. Darovi. V počeščenje spomina pok. Jos Mankoča je daroval g. F. Hmeiak iz Lo- jih prodaj:! merčanski prodaj alničar, tega ne vem, ali 1'akt je, da krožijo po vasi narodne žigice. Kakor pravim slovenskim narodnjakom nam mora siliti rdečica sramote v lice. V marsičem zaostali, pricapljavamo po-vsodi zadnji na dan šele po dolgem obotavljanju. Vzdramimo se vendar enkrat ! Tu-ka>njim gg. trgovcem pa priporočam, da ne- Tržiška tovarna za oija, mazilo za vozove, kemiski proizvodi Kollar Br©itner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „G&OSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in star* plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnifa ploščata In vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni oement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in dragi proisvodi iz asfalta in katrama, opolala olj*, mast za stroja, mašila sa vozove, priznane in najbolje znamke (registriran«) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, voščilo za čevlje itd, TvTMrna izi pisarna t TRŽIČU (Moufstlconc) pri Trmtxu seasaaz^ prž rane ^er al 2agar, privatier poročena. TRST, 2i. novembra Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah zdravniškimi spričevali. in nad 5000 /V///A// I. SERRAVALLO TRST SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI g«xitx»XKXX*ic«nitratu odvzela pos'e tičoče se mobilizaciie. Čuje se, da hoče vlada, kakor v Puli, tako tudi v Rovinju uvesti drž. policijo. Vesti iz Kranjske. Umrl je v Ilirski Bistrici tamošnji trgo-v«c Anton Tomši"-. Slučaji tifusa so se pojavili na Rudniku pod Ljubljano, v Pucu pri Banjaloki in Cribh*h pri Črnomlju. Sneg je pobelil triglavsko in kamniško pogorje urar UMETNI ZOBJE Pto*nS»iran>3 zobov. Odiranje zobov brei vsake bolečin« gssas v zoharskem ka&ssota j\?ertot Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne ure najboljših tovarn Najnovejše atenske are. Izbor ur za birmo, darila. Popravlja po zelo nizkih cenah Restavracija Milano Ulica Stadion štev. iO danes ob 7. uri zvečer veliki koncert dunajskih dam. u a fr 1 y r. j. T8ST ulica dalla Caserma štev. 13, U. transi U nosi prodajalni« slanine Trst, ulica Campanile 15 (Piazza Ponterosso) se dobi velika izhcra kranjskih in dunajskih klobas in — najukusnejših drugih slanin. - Direktno uvažanje.-- drogerija Josip ZiaonikCMuj ~ • • r r w ~ • • r Filijaika na Prošeku štev. 149 Ixbor drog-, barv, 6opl6ev, 'in'usov, in. mile. — ZaJog-a mineralne ved«, »sk* la parkete, na rr.rxl® pripravljenega -'mpa tam arInAo, mallnevoa itd. Iti. ■S' 1T171 ulica delta Sesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. Gospodarstvo. Promet za Reko vstavljen. Uprava ogrskih državnih železnic v Zng.ehu je u*ta- J ^ . _ vila promet blaga na tovornih vlakih za Rt-ko, | TOT/QFTlcl pOlliŠtVB ker so tamka] vsa skladišča prenapolnjena. Ni pa ustavljen promet živine in blnga, ki se lahko pokvarja, ker bi to trgovcem škodovalo. Vspre.ieto blago, ki je že na potu, se povrne stranka m-odpošil j atel lica m. Paroplovna služba v Dalmacijo in Brazilijo. V trgovinskem ministerstvu na Dunaju je bda v torek sklenjena z avstrijskim Lloydom pogodba radi paroplovne službe v Dalmacijo. Lloyd bo imel tri hitrovozne plovbe, eno poštno plovbo v Kotor in še peto plovbo. Nadalje je bila včeraj na eno leto podaljšana pogodba z Llovdom v Brazilijo. Ako se v tem času osnuje Dova družba sodelovanjem Lloyda, tedaj se pogodba prenese na no>o družbo. Obdarovanje konj na Tolminskem. (Dalje.) Navedel sem ta slučaj, ker je v toliko poučen, da se spozna, v koliko je vplivalo na konjerejo sploh načelo ali direktiva, da se zboljšanjo materijala dosega večinoma z uvajanj m drugokrvnih plemenjakov. Izskušnja je dokazala, da ta ne zadostuje. Slično je bilo zadnja desetletja tudi na Tolminskem. Naši konji so bili v prejšnjih letih in tudi še od leta 1870—1880 v sosednih naših kronovinah in tudi v sedanjih laških na jako dobrem glasu. Saj je še zdaj znano v Vidmu mnenje, da je konj iz hribov trden den nego oni uvedeni iz drugih krajev, Ko metati žrebce UL.^ST^Si Odlikovana tovarna glasouirjev 5&1 poslabšal tako, da je konjereja propadla. To je samo ob sebi umevno, ker so cene; postajale razmeroma vedno slabše. K temu je tudi uplivala razdelitev paš-! Bikov, In naš živinorejec se je oprijel bolj d ■ Barve, olja, lak, bagrene barve itd. itd. g | Specijaliteta barv za postekijenje. § Raffacllo Spazzali ! Trst, ulica l&iva Fesc&tori št. 20, Trst \ TELEFON 19-39. _ ■ t* SLtIKAR - DEKORATER Trsi, ul. ligo Foscolo štev. 9 izvršuje t sako j ako slikanje sob v različnem modernem skladu = Tapeciranje s papirjem, žilav in več vre- { ^ dt?t.q dovhšho._ cehe zih k.kbe. w Gostilna C. Maja v Trstu Via dei Gelsi štev. 12 ^ Prodaja NOVO VINO dalmatinsko in istrsko CENE: Dalmatinsko črno novo in staro in Opolo po 80 stot. Dalmatinsko za dom 72 stot. Vugava belo sladko po 96 stot , za dom po 30 stot. — Istrsko črno n vo in staro po 80 sJ. Istrsko Črno za dom 72 st., Kratki teran po K 1*?8, zu dom K 1*20, Briska ribola po 83 st Briska ribola za dom 80 ttot — DREHERJEVO PItfOI vrste. -------—----i Domača kuhinja, mrzle jedi. — Veii*a zaloga za krčmarje. —Cene do dO£?oxoru G. NAJA, lastoik Gius.Macorin, Crst Piazza Carlo Goidoni 6 Zaloga barv, povlakov, oljev, eopieev. Specijaliteta parfimerije. jg; Prah za skisano vino. E. Warbinek Trst, Piazza Carlo Goldoni 12 'vogel Corao - Via Nuova) Specijaliteta piani nov, glasovir* jav svetovnih tvrdk Sttinwey Hi }ons v fi«w-Yorku, Schweighofer it d €kki. planini, orkestrom, harmoniji Upoaajijc. — Menjaje. — Bfcj« ma obrak* Po»r»vlJa. — Akardlra pa raeraih Pri i valjčni mlin Josefa Kraus0 sinovi Delniška družba v Gsjeku. ^^ Glavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo chwarz, Trst ulica Valdirivo šfc. 3 TELEFON 945 ZALOGA POHIŠTVA TOVA P N živinorejec govedoreje. Ker je pa državna uprava uvidela, da tako ne gre naprej, nastopila je racijonel-r.ejšo pot. Za posamične okraje uvrstili so se v posamične konjerejske okraje. Tako se je določilo za tolminski okraj uvesti pinegavsko pleme, oziroma valovsko, ki ugaja najbolj. — Nakupili so se žrebci boljše vrsti, in drže se načela, da ostajajo kolikor možno časa stalno na odkazanih postajah. | ----------- ------- Tako se dobiva pač enakomernejši tip A ^a^M««rita 3i£?filtfl£9 konj. In da smo na pravi, poti dokazalo je rCIMJC* JIKHIHg letošrje obdarovanje konj v Tolminu. kegljiščem I rede in je po dalj&em posvetovanju določila,' biljardom Seiflert igralno sobo. Separatna sobana za | katerim se priznajo darila. klube in društva. Najpripravnejši lokal za zborovanja, Na tO so bili g. posestniki konjerejci društvene zabave, ženitovanjske pojedine itd i i.^« 6 r j j vsako nedeljo n četrtek plesna zabava skupno povabljeni v obližje obdarovalne ko- vsaKO ^teri svira orke ter. j misije. Gospod podpolkovnik je navzočega____Prostor za 1000 oseb.--- župana tolminskega naprosil, naj posestnikom __________________ ________— obrazloži važnost konjereje, omeni v to naj-! ___----- potrebnejša navodila ter priporoči, naj napre- * "T^/^V; KI O T* R s d uje j o, kolikor možno. Pri tem je tudi gosp.: /\ 1\ 1 V> IN O S\ Cdl conte Panigoj omenjal, da bo toliko država j mtbaclk, »sprlscfceal *v®demc#. kolikor dežela skrbela, da se bodo podelje-' Xist - Carlo Goldonijev trg u. - Trsi v^vsako leto izdatonjša darila še v večem ^^ ^ ^ jj^^jJgj J^ Na to je Oskar Gabršcek v imenu ko-i N m Ln etektriBnik tTOnfckor. Kai j misije zl»ranim posestnikom m udeležencem! n pro2ija gramofonov, zoaofonov in ronogr*i©» v kratkili besedah orisal važnost konjereje, ki Zalog* priprav za točiti pivo. Lastna mekaaics se nikakor ne sme prezirati. Za razvoj na- delavnica za popravljanj« »ivalaih atrojer, kal«* . a»fe^jt&TjV| šega gospodarstva, za zboljšanje našega polo-j motokole8 ud ' " -un.-nj-" — /aja sploh treba izpopolniti način re]e naših; domačih živali. Napredovati moramo tudi tam, kjer so se pogoji poslabšali, kajti vsled novih prometnih zvez smo prišli po dolgih letih tudi mi do tega. da vse naše pridelke iagle, izvažamo. Zato se moramo o r g a d i z o-v a t i in moramo skrbeti, da pokažemo naprednost s tem, da ne znamo samo tekmovati *r Hm m m i nnvol o nr% i tt n/ loami^nih n« n(i0n 1 ] n Trst Vjifl OEIBETTORI1 (ROSflRIO) _ - e tv PflLflOA MflBtNZI. Po&RUŽNICt :i>PLJET. REKA TELEFON N 1631 * Velika zaloga prlpa^kav po tovarniSklli ceaak. TELEFCM »ev. 1734. BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani ima svojo novo Civilna in voiaška krolacnica z drugimi deželami v posamičnih panogah kmetijstva, ampak da pridemo do spoznanja, da je to za nas same največi dobiček. Ker s tem, da si odredimo lepšo in' boljšo živino, se ne množi samo glavnica na- j šega premoženja, ampak višajo se tudi obresti. od katerih nam je vrejati tekoči račun . . B . . izdatkov in preakrbljati potrebnih svot za frOlljl ttakOttStlie Wt W pOpHVlJl l$tf nadaljno boljšanje našega gospodarskega po- po zmernih cenah in z jamstvom, ložaja sploh. fZvršetek pride.) prodajalnico ur v TRSTU = Tlneenzo B«lllnl šter. nasproti cerkve st. Anton« norega Bogata zaioga tu-■ ■ matov in inozemskega hiaga in vseh pred-apadajočih v krojaško obrt. Odlikovan dne 5. aprila 1906 ■a XXvn. meinarodni ratsuvi v Parizu s Častno diplomo, čutnim krilcem iti flato kolajno :n na II. mednarodni razstari v Bnucallea u z najrečo odliko „GBAND PF.IX- diplomo Maročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim epoitovanjem w AVGUST STULAR Trst — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v Isti ulici št. 6, I. nadst.