Številka 281 TRST, v soboto 10. oktobra 1908 Tečaj XXXMI —- IZHAJA VBAKI Dj *** «ft Mtialjah ta praniktb rt 5-, rt pMtMJUk rt t. ij«tn4. fMniha iter. m prodmi.jo po S nv&. (6 strt) j maogik ■#rtBkem*h ▼ Trsta In okolici. Gorici, Kritju, Št Peto«, *«Mto;nit Seimi, N&brežini, Sv. Luciji, Tolmin, JLgdov-•3i*t- Dombergu itd. Zastarele i te*, po 5 nvi. (10 stok). SE RAČUNAJO NA MILIMETRE T firokosN 1 'KKfe*«. CENE : Trgovinske in obrtne ogleee p« 9 ct m«. eOHLTtair«, zahT&ia, poslanice, oglase denarnih. zavodov m n- to gi Za oglaM ▼ teksta lista do 5 rat 20 K, vmka rnU K 2. Mali oglasi po 3 sto*. beseda, naj-pa 40 itot. Oglase sprejema Ioseratal oddelek aprare Si* » wrtia. — Plačuje se izključno U opravi „Edinertl*. Edinost _ IlBOtnVl ZNAŠA — ■ klo 24 K, pol Irt 12 K, 3 mesece O foflb« ton doposlane nmrofcine, se uprava ne estra ■Mihlii aa e>l>lj>ti taCaaJa JPHQ»T1" »iaae t Mte- rieže K m. Hi U* « •• —— Ts£ dopisi aaJ so poiffiuo na uredništvo lista. NefraaAO- ▼ana pisma ee m sprsjeas)« ta rrtsplsl M »s *rsf»}%. Haročnino, oglasa in reklamacije je pošiljati na upravo list* UREDNIŠTVO t sHaa Giergfe fialmtti 18 (Nsrrtsi dse} hi!>jn*-ti in odgovorni vodnik ŠTEFUf GODINA. Lastnik kanaorca li«u .Ediaoat". - Natisnila tiskarna konsorc^* fista .Edinost" v Trsta, nI. Giorgio Oalatti Št. LS. fstas hmallefffi' ra(u ft »41652. TELEFON It 11-57. Politično društvo Edinost" vab: na o Turčiji, kateri se je blago javni shod ki ga priredi / nedeljo dne 20 ob 4. in pol uri popoludne v dvorani sospe M. Jamsefc na Opeinali. 1. DNEVNI RED : gosp. drž. poslanca dra. O. o položaju z obzirom na v Ljubljani in v deželnem zboru češkem ter o položaju v Trstu z ozirom na novi volilni red. Slučajnosti. ODBOR. Poročilo RYBA RA dogodke Crnogoro je samo omenjal v toliko, da \ho Avstrija poskušala podaljšati svojo že-Ufsznico do bokeške Zelenike po primorju do 1 špiča; pa preko Črnegore do turške Arba-! nije. Ali ni besedice ni rekel o tem, da se i Avstrija odreka pravicam na Ornogoro, ki I jih vsebuje 61. 29. berolinskega dogovora. Neki ugledni politiki hočejo vedeti, da je t m I Avstrija žrtvovala ta svoja prava že tedaj, \m ■ ;ko je izposlovala od italijanske in ruske vlade i dovoljenje za aneksijo Bosne. Ako se torej ! Avstrija sedaj javno ne odreče tudi varuš-Itva nad barsko luko, kakor se ]e odrekla 'Sandžaka, se ima to pripisati sauno temu, da ! se preveč ne komplicira položaj. (JrnGgora pa bo de facto uživala svoio barako luko. kakor da člena 29. berolinskega dogovora niti ni. Aehrenthal niti omenjal Avstro-Ogrska na Balkanu. Avstrija do reke Drine Že po sami okupaciji Bosne i-i Hercegovine so je Avstro Ogrska smatrala tudi kakor balkanska drsava. Ali po čl. 25. berolinskega dogovora Avstriji prav ra prav ni bilo meje na Balkanu, tako, da so balkanski kovani z opravičeno skrbjo gledal; na svojo sosedo. Omenjeni člen berolinskega dogovora je namreč dal Avstriji pravico, da militariuno ^tsede tudi Novi Pazsr, ..ki se razteza med Srbijo in (rnogoro v jugcvztočni smeri do sne strani Mitrovicer A mi vemo, da je s te strani Mitrovice glavna cesta proti — Solunu. Ko jo pa mnister Aehrenthal v zadnjem tielegacijskcm zasedanju predložil projekt železnice Uvac-Mitrovics, so se vzdignili vsi oni, ki jim ne gre v račun prod'ranje At-ririje na Balkan in znano je že, kako je Avstrija goneča lisi«, o, iztirala —- volka. Baron Aehrcntbal je hotel obdarovati sivolasega monarha jubilarnim jabolkom. A ico se je jabolko prerezalo, videlo se je, da je bilo dvomljive kakovosti. Mnogi so se, v momentu prvega nagona, dvignili nad barona Aehrenthaia kakor ne] ne varneje ga neprijatelja slovanskega Balkana. Ali malo kasneje se je pokazalo, da je fcaron Aehrenthal samo izzva! vprašanje, ki se je reševalo škodljivo -a Slovane, dokler se je reševalo samo v ka-b:net;h Dunaja in Berolina, a ki se eši poželjno za Slovane, čim se bodo ogrevali f«nje tudi drugi odločujoči faktorji. In res: Aehrenthalova železnica skozi sandžak ie izzvala odpravo MiirzsteSkega dogovora z vsem: dotičniini posledicami, katerih jedna subsuimra vse : v Angliji, v Franciji in Italiji, posebno pa v slovanskem svetu padel ie odločilen sklep, da se ima nemškemu l> r a o g u proti Soluna stopiti na pot! Drugi dogodki na Balkanu so še bolj zaprli neroštvu soluEsko cesto. Se več: diktatorsko mesto, ki je je do sedaj zavzemala ^ Carigradu nemška politika, zavzemlje 3edaj podtika kralja Edvarda. A ko ce v kratkem testano turški parlament, bo turški narod — na lem ni dvomiti — zahteval, da se likvidirajo računi s politiko cesarja Viljelma in njegovih filjalk. To je sicer prav dobro urnel tudi baron A* brentbal. Pa tudi da slučajno ni bilo jubilarno leto monarhije, bi se bil on požuril, zavaruje Avstriji okupirani deželi poprej, «iego se ojači Mlada Turčija. Pri tem je značilen način, po katerem Avstrija ublažuje iezo mohamedanov. Nas vladar v svojih govorih in proglasili m baron Aehrenthal v svojem predvčerajšnjem ekspozeju v delegacijah izjavljata svečano, da avstrijska politika nima na Vztoku egoističnih ciljev. Umaknenje av-trrijskih čet iz Sandžaka bi imel biti balkan-oic.m državam najbolji dokaz, da Avstrija ne misli na nadaljne teritorijalne pridobitve. Torej Avstrija je dovršena; do Drine in non plus ultra! Na drugem mestu se porazgovorimo o novih razmerah, ki navstajajo v novi balkanski Avstriji. Tu sledimo korakoma baronu Aehren-tbalu preko Drine, da vidimo, kaj misli Avstrija se svojo politiko nasproti svojim sosedom onkraj Drine. Avstrijska politika preko reke Drine. Pričakovali smo, da baron AebrentUal obširneje izpregovori o i rnogori in Srbiji, ("»ovoril je samo o Bolgarski, katero je srčno s k i. Ali tudi to bi bila le etapa na poti do' Moje srce — pravi knez — plaka s srci vse ustanovitve samostojnega jugo si o-, Srbije radi usode Bosne in Hercegovine. ^ Alt od se Hrvatje radujejo na vtelesenju Bosne in1 Avstrije. Crnogorci bodo stali trdno kakor HercegovineJ k monarhiji, ali istotako se cd- njihove skale na straži interesov in pravi, ločno izrekajo proti ogrskemu pasusu v bo- vseh Slovanov. Notranji spor med slovanskimi eanskem manifestu. Historično se ne da ute- narodi izginejo in prav kmalu se zasveti meljiti, da ima ogrska krona pravico do de-[tudi slovanakim narodom srečnejša bodočnost, žel nekdanjega kraljevstva: Hrvataka-Dalma-j Orsogorski knez protestira proti aneksiji cija-Boana-Hercegovina. Hrvatska država je! Bosne in Hercegovine, bilo kraljevstvo ki je volilo svoje kralje in ] CETINJE v». Knez je izdal na svoj na-fc je po izumretju lastne dinastije preneslo, 80podmsan od ministerstva, vladanje na različne druge dinastije, nazadnje , k({fJem° te5t^a ~ proti aneksiii na Habsburžane. To na se m zgodilo zato, ^ k ^.tre-ogrsk, ker je bil avstrijski vladar ob enem kralj & Ogrski, ampak Hcvatakc bi bila ostala pod Habsburž&ni tudi tedaj, ako bi se bilaOgrska ločila. Kmalu se pokale, da Ogrska ne hi- Srbije ni baron-----------------_ v svojem ekspozeju ni z eno besedo. Nas- storične, ampak tudi na podlagi današnjih protno : izustil je irazo, ki v srbskem narodu praktičnih razmer nima ni kake pravice še boli razvname duhove proti nemili jim i d o B o s n e. „civiiižatorki". Minister baron Vehrenthal jej Vidimo terei da 63 mnenji dr. Suster rekel, da je bila Avstriji naložena naloga, j Siča in Jurija Biankinija, kar „da stoji na straži v pokrajinah, kjer narod- j racij Ogrske, popolnoma krijeti. , _ ^.r^ nasprotja ustvarja jo vihamo! ^ ^^ koilgres > V tej nedolžni frazi nahajamo mi lapi- j Iz Pariza javljajo : Avstro Ogrska in Bosne in monarhiji. Po- i vodom objavljenja proglasa je prišlo do so-ivražnih proklamacij, vendar ae mir ni kalil. Demonstracijo prod avstro-ogrskira diploma-tičnim zastopstvom se je prepm •ilo. Združenje Krete z Grško. „Times*4 javlja iz Kaneje: Od inozem-se tiče aspi-!skili čet se nahajajo tukaj Rusi, Angleži in i Francozi. Vrhovni komisar Zaimis je odsoten in se nahaja na otoku Santa Maura. PARIZ 9. — „Agence Havas'4 javlja iz Aten : Listi so priobčili brzojavke iz Krete, Angleška pa hoče biti najprej osegurana. J^ren zacen uvajau ibiuuab »iuk «. glede programa konference, da ne pride kako j in uvaja se tudi grške zakone. Krečans^a vladu iznenađenje. Radi te previdnosti angleške po-! je pred metropolitom prisegla zvestobo gr.kerau ' 1T i" 1__ __ _t Xn in nn+ft e.1 ' trol'11 Tltritl daren pretekst dosedanje avstrijske politike Nemčija sta zaupno privolila v konferenco, j v katerih se poroča, da so carinski uradi na na Baikanu. Ali označuje nam tudi pot, po Angleška pa hoče biti najprej osegurana j Kreti začeli uvajati grške canaiKe tante in kateri bo Avstrija hedila tudi za bodočnost. To , viharno atmosfero" bo skušala dušiti z ________ „ , „ t _ . germanizacijo. Ali o tem drugikrat. Enojlitike so noče Anglija še odločiti in zato se'kralju Turju. same hočemo tu naglasiti: baron Aehrenthal j zakasnuje razpošiljatev porabil. f ™ SRBIJE ni smatral za potrebno, da spregovori vsaj i SinočDje vesti pa javljajo, da je jako I J / * J* . eno prijateljsko besedo srbskemu narodu in dvomljivo, da bi prišlo do komerence. s Protest Srbije ni bil na Dunaju vsprejet. kraljevini Srbiji, da-3i ublažuje jezo Mohame- S Poslaniki Francije, Anglije in Rusije so I DUNAJ 9. Tukajšnji srbski odposlanec dancev. da-si je moral vedeti, da a nek-'dobili nalog, naj istega dne, a vendar posa-ije prejel od svoje vlade nalog, naj ulo?.i v siia Bosne bolj žali narodno^ niično, priobčijo perti. da so te velevlasti | ministerstvu za unanje stvari protest proti pravo Srbov, nego pa. p o l i t i č n o j mnenja, da potrebuje sprememba beroiinske | aneksiji Bosne in Hercegovine k monarhiji, odpravljeno suveren iteto sul j pegodbe privoljenja siguatarnih vlasti. Italija i Ta protest pa ni bil vsprejet, ker se srbski t a n a. : fcbri isti korak. ! vladi ne priznava pravice, da zavzemlje d;- Kaj misli torej balkanska Avstrija glede i PARIZ 9. Od zanesljive strani se poroča, j plomatičmm potom stališče v tem vprašanju, svojih balkanskih sosedov - Mari to : da s j da se konferenca, ako sa sploh sestane, ne i Srbska vlada ne misli na vojno, prividno ljubeznijo priveze na-se Bolgare, da; bo vršila v glavnem mestu kake velesile. j fcELIGRAD p0 postopanju vlade se istodobno čimbolj poniža Srbe in da tako PARIZ 9. Nadejati se je, da bo po-t Ja Qe ^ na cd voin ker je izzove kocriikt med ponosom dv^h slovanskih gevor ruskega ministra za unanje stvari Iz-; ^ avstro-ograko poslaništvo zavarovati z državna Balkanu?! j volskega z angleško vlado imel za mednarodno in Vicii8ko pcs£dko. V tej stvari imajo zadnje beseco Slo- j konferenco ugoden izid. 1 J . . . . . . vani na Balkanu sami. Oni so mogli doslej j Kako se zagotovlja, je Turčija priprav-; Nova prestolnica za Slučaj vojne, bolje proučavati duh avstrijske politike. j Ij&na v principu vsprejeti konferenco. Nemčija j BELIGrRAD 9. Za slučaj vojne je doio« Veruiemo. Avstriji ne treba več terito-: se ne protivi. i čeno, da se dvor preseli v staro prestolnico rija na Balkanu, ker že to jej bo motilo niirno spanje. AU za to ne sme biti na Balkanu e i za hip mesta iluziji, da se Avstrija z aneksijo Bosne in Hercegovine odreče tudi gospodarske politike na Balkanu, ki koncem konca otvarja glavno pot do Soiuna — nemškemu drangu. Avstrija ima avoio misijo, ki jo bo izdajala na tihem tem koreniteje, čim glacceje jo bo deme&tirala javno. Naj se torej zs sedaj bratje Srbi pomirijo z mejo na Drini. Njihove narodne aspiracije zahtevajo mnogo posla na drugem polju. Na tej strani Drine pa bo dolžnost ostalih Slovanov, da svojo politiko urede primerno idealu, da Drina ne bo već meja med Germanstvom in slovanskim b a 1 k a n o m, ampak vez, ki bo spajala sfere slovanske Avstrije s slovanskim Balkanom ! Miienja jugoslovanskih delegatov o aneksiji. Uredništvo lista „Neue Freie Pregse*' je poslalo jednega svojih poročevalcev do poslancev dr. Š u s t e r š i č a in I. B i a n k i-n i j a, da čuje njiju mnenja o tem prevažnem dogodku. Dr. Šusteršič je izjavil, da Jiig-,-dovani pozdravljajo z velikim veseljem pri-kiopljenje Bosne in Hercegovire k monarhiji. Uverjen pa je, da državnopravne potežkoče, preko katerih se pride v prvi čas. dovedejo pozneje do nemožne situacije, ki bo silila jjo naravi Je napredovanju po zapri četi poti. Kako naj se v delegacijah razpravlja o bosanskih stvareh, ako se izvoljenim zastopnikom dežel ne dovoli primerna ingerenca ? ! In kaj naj se zgodi v slučaju, ako si bodo sklepi delegacij in oni bosanskega dežeJnega zbora v navskrižju ? ! Isto velja glede ogrskega in avstrijskega parlamenta, ki imata v sferi svoje kompetence tudi razpravljati o bosanskih stvareh ? Zato je dr. Šusteršič uverien o potrebi, da tudi zastopniki Bosne in Hercegovine dobijo sedež in glas v parlamentu in v delegaciji. To pa je možno le tako, da se Bosna in Hercegovina priklopita jedni polovici monarhije, ali pa da se uatvari tretja samostojna državna tvorba se stoječa iz slovanskih provinci j Avstrije in Ogrske. Z vso odločnostjo treba pa zavrniti aspiracije Ogrske, pred katerimi napravlja poklon ogrski manifest. Kompromis v tem vprašanj'u bi bil morda možeo tako, da se del okupacijskega ozemlja pri- klopi Dalmaciji drugi pa Hrvat' Kraffuievac Naroflna slika Avstro-O grške poj beligrad 9. Srbski milijonar Pav- aneksiji. lović je ponudil v vojne svrhe 1 milijon di- Po državnem aktu od 5. t. m. obstoji: narjev, židovska občina 2 miiijona dinarjev avs.roogrska monarhija iz treh ozemelj : 1 Srbska narodna banka vso svojo glavnico, kraljevstva in dežele zas:opane v državnem Uprava državnih monopolov ponuja za vojno zboru na Dunaju. 300.193 štirijaških kilo me- j 20 milijonov. Čstovodjem, ki pridejo danes v trov in 26,150.708 prebivalcev ; 2.) dežele i Beligrad, se pripravlja slovesen vsprejem. ogrske-hrvatske krone 325.325 štirjaških ki- Skienilo se je, da se jim izroči organizacija lometrov in 19,254.559 prebivalcev ; 3.) skupno in vodstvo dobrovoljcev. upravno ozemlje (Bosna in Hercegovina) ima! ___ _ A ____ 51.027 štirjaških kilometrov in 1,737.000 IZ BOLGARIJE, prebivalcev, skupno 676.545 štirjaških kilo-' SOFIJA „Bolg. agencija poroča: — metrov in 47,142.267 prebivalcev. Število pre- j Proglašenje neodvisnosti Bolgari >e ni, kakor bivalstva je preračunjeno po stanju iz leta se misli, v nikaki zvezi z aneksijo Bosne in 1900. Sedaj šteje monarhija nad 48 milijonov Hercegovine. Proglašenje neodvisnosti so iz-prebivalcev. Po narodnosti je 1.) Nemcev : zvale državne potrebe, ki so vsakomur jasne. 11,306.190. 2,) Madjarov : 8,751.817, 3.) Novi re'im v Turčiji, ki ga mora Bolganja v Slovanov : a) Cehov in Slovakov 7.875.038, svojem interesu podpirati, jej narek:ije, da b) Peliakov 4,259.152 prebiv., c) Malorusov živi s Turčijo v neprijateljskih odkritosrčnih ■ »,802.023, d) Hrvatov in Srbov (z Bosno in j odnošajih, ki so možni le, ako je Bolgarija Hercegovino) 5,179.129 preb., e) Slovencev i neodvisna. Bolgarija ue zasledujo prori ni-1.291.721, vseh Slovanov 22,510.063. 4.) komur agresivnih ciljev. — Dokaz temu sta Romanov ; a) Romunov 3,030.442, Italijanov' manifest in brzojavka, ki ju je kralj po pro-in Ladincev 754.584, vseh Romanov skupaj ■ kl a maci j i poslal sultanu. Bolgarija stori vse, 3,755.026. 5.) Drugih narodBasti (na Ogr-1 kar je v njenih močeh, da bo s Turčijo v skem) 271.338, 6.) Tujci (v Cislajtaniji)' najboljih odnošajih. 517.903. Slovani tvorijo 47*7 odstotkov vsega j SOFIJA 9. Vest o aneksiji Bosne vspre prebivalstva, Nemci 24 odstotkov, Madjarijeta je tukaj z velikim veseljem. Javoo mnenje 18"t> odstotkov, Romani 8 in tujci 1*7 od ato. j je uverjeno, da prevzame Avstro-Ogrska vod- Po pravkar izdanem poročilu o upravi i stvo na Balkanu. Bosne in Hercegovine, ki ee je predložilo de-; Rusija in bolgarsko-turSki spopad, legacijam štejeta Bosna in Hercegovina seda- ( PETROGrRAD 9. Ruski poslanik v Čari-ze 1,802.000 duš. » r C. in k. vojska v Bosni. Vojni naredbeni list javlja, da je cesar izdal povelje, da vojaki bosanske pripadnosti morajo od sedaj polagati prisego kakor drugi vojaki monarhije. Bosanske čete kakor tudi druge vojne org&nizaciie nosile bodo odslej naslov cesarske in kraljevske. Namestnik za Bosno in Hereegovino. " Iz zanealjivega kroga se poroča, da bo namestnikom za Bosno in Hercegevino imenovan kak člen cesarske hiše. Govori se o nadvojvodi S a l v a t o r j u oziroma nadvojvodi Frideriku. Manifest kneza Nikole črnogorskega. Knez Nikola je izdal nastopni maniiest na narod, v katerem izraža svojo bol radi aneksiie Bosne in Hercegovine. Ob enem pa poživlja Črnogorce, naj oborože avoja srca s potrpežljivostjo, pričakovaje nadaljne dogodke. gradu Sinovjev je dobil od svoje vlade n.i-. vodila, da skuša na vsak način preprečiti, da j ne pride do spepada med Bolgarska in Turčijo. Kralj Ferdinand v Stari Zagori. SOFIJA 9. (Bolg. ag.) Kralj .Ferdinand je včeraj ob 5. uri popoludne v spremstvu ministrov prispel v Staro Zagoro. Ob vhodu v mesto je bil postavljen slavolok, pri katerem je kralja čakalo okolu 20.000 oseb iz mc9ta in okolice, med temi oblastnije in korporacije. Župan je kralja ogovoril ter mu po starem običaju ponudil soli in kruba, Nato se je kralj podal v cerkev, kjer ga je vaprejela duhovščina. Po zahvalni službi bo/J», k? jo je opravil metropolit, se je kralj podal v svoje stanovanje, dočim so čete defilirale. Kralj je večerjal v vojaškem klubu. Ob odhodu Kazanlika, ob prihodu v Staro Zagoro in na vsej vožnji je narod prihitevši od vseh strani, prirejal kralju navdušene ovacije. •Stran II »EDINOST« štev. 2S1 V Trstu, dne 10. oktobra 1908 A.i^miVlfo flalanonilo delegatov ter izrekel aado, da bo nadaljni MVSinjoKa UOlOJJdOlJd. razvoj te stvari tak, da bo na eni strani BUDIMPEŠTA 9. - Odsek za unanje U5fežen0 ^teresom Jugoslovanom, na drugi . V , . . • , j-f j • • a j * interesom monarhije. et,an w olrapaaj.k. kred,t avatnjakedele- ^ deluje: grof Latour » gacije je predpoludne pnčel v pniotnosti g08po samosvestno u nanj o politiki na vsejčrti. 1 »el. Šusteršič je naglašal, da je možno aneksijo Rosne in Hercegovine temeljito in popolnoma presoiati le v zvezi z lugoslovaoskim vprašanjem, Jugoslovanski problem je in oatane tak, da se bo interesov i monarhije tikal tudi v bodoče in s katerim se boste morali tudi v bodoče vedno baviti. Na monarhiji je. da je jugoslovanska predbtraža, da torej jugoslovanska vprašanja razpravlja z .'ugosloran!. Mi vidimo v aneksiji stopinjo v razvoju jugoslovanskega vprašanja. Stvarno zamore govornik v imenu slovenakih in hrvatskih delegatov povdarjati izlasti tri točke. Prva točka je odobrenje izvršene aneksije. Samoobsebi je umevno, da veselo pozdravljamo dogodek, po katerem pride k 5. mil. J usoslo7anov. ki prebivajo sedaj v monarhiji še 1,800.000 sorojakov. Kakor drugo točko je govornik navedel, da je absolutna potreba, da se v anektiranih deželah čim prej uvede v resnici reelna v pravem smislu svobodna ia demokratična ustava kakor podlaga svobodnoga razvoja skupnega prebivalstva v okvirju monarhije. Kar se tiče takozvanih velikosrbskih sari arij. je naglašal govornik, se ne sme pre-trogo soditi srbskega prebivalstva. Nasprotno treba mu je priti nasproti z največo blago-hotnostjo, z odprtim srcem in odprto roko. Bosansko-hercegovski Srbi morajo lojalno stremiti za nadaljni razvoj, za svojo bodočnost v mejah monarhije. Ža izgubljeni raj svojih sanj najdejo zelo dragoceno reelno kompenzacijo. Prva treh kompenzacij je ustavna svoboda, ki bi bila nemožna, ako bi trajalo še nadalje mednarodno razmerje faktične okupacije — Druga kompenzacija je dejstvo, da najdejo v mejah monarhije, kateri so pridruženi, skoraj 5 milijonov soroja-kov, ki jih ne glede na versko različnost simpatično pozdravljajo. Kar se tiče Beiegagrada, bi Srbi, ako bi stvari tirali do skrajnosti, nikomur bolj ne škodovali nego samim sebi. Beligrad je gotovo žarišče jugoslovanskega življenja. Taka žarišča so pa tudi v mejah monarhije, in mi moramo zahtevati, da ta žarišča prav tako *>rez zavisti priznajo tudi Srbi in jih spoštujejo. Tretja točka, ki jo mora govornik v imenu jugoslovanskih delegatov naglašati, je sledeča : Glasom vesti se iz anektiranih pokrajin ustvari posebno avstro-ogrsko upravno ozemlje, neke vrste -Reichsland To zamore biti ie zelo kratek provizorij. Tozadevno moramo mi zastopniki Jugoslovanov že danes s rso jasnostjo in natančnostjo določiti naše •tališče, ki gre za tem, da se anektirani deželi zaradi njune zemljepisne, etnografične in zgodovinske pripadnosti spoji z deželami hrvatske krone. Na vsak na« ic in brezpogojno izključujemo ps, da bi te dežele padle pod ogrsko vrhno gospodstvo. Mi ne perhoresci-rarno tega v interesu bosan^ko-hercegovskega prebivalstva in Jugoslovanov sploh, marveč mi perhoresciramo to tudi v interesu monarhije, ki bi vsled tega pri jugoslovanskih Beiegagrada. „Magj-ar Hirlap" poroča, da sta bila mobilizovana tudi dva monitorja na Savi, ki se podasta v Petrovaradin, kjer počakata nadaijnib ukazov admirala Montecuccoli-ja. Štiri angleške vojne ladije odplule % Malte. LONDON 9. „Reuterjev biro" poroča iz Malte: Oklopnjači „GloryM in Prince of Wales* ter knžarki „Diana" in „Lanchester" so dobile povelje, da odplujejo. Sodi se, da so odšle v Lemnos. Minister Izvolski. PARIZ 9. — Ruski minister za unanje stvari Izvolski je opoludne odpotoval v London. PETROGRAD 9. Petr. brzojavna agentura označa vest razširjeno v inozemstvu, češ, da je minister za unanje stvari podal demisijo, kakor popolnoma izmišljeno. Budimpešta 9. — Pove dom včeranjih pouličnih nemirov je policija aretirala 30 oseb. Pariz 9. Ministerski predsednik Gle-menceau je v nekem govoru pred svojimi volilci naglašal, da se ni več zanašati na pogodbe : Francije mora ojačati svojo vojsko in svojo mornarico. Washington 9. Avstro-ogrski poslanik je sinoči v encurnem razgovora pojasnil vedenje Avstro-Ogrske o bulgarskem in bosansko-hercegovskem vpraianju. Pariz 9. — Minister za unanje stvari Pichon je danes predpoludne vsprejel turškega in angleškega poslanika. Hrvatska. Ustoličenje novega srbskega patrijarha. V četrtek dopoludne je bil v Karlovcih sloveano ustoličen novi srbski patrijarh Luci' jan Bogdanovič. Po dovršeni službi božji je novi patrijarh vsprejemal razne deputacije. Ob S, uri popoludne je bil svečani obed, na kateri je bilo povabljenih 45o oseb, med temi vse deputacije. Na velikem trgu so pekli d?a vola in se je delilo vino. Drobne politične vesti, — Odhod avstro-ogrskih častnikov iz Macedonije. — Iz Skoplja poročajo, da so odpotovali od tamkaj v Avstrijo vsi avstro-ogrski orožniški reformi častniki. Sultan Abdnl Hamid in vprašane naslednika. narodih silno trpela na svojem moraličnem ogledu. Iz Londona. Pred zelo zamotanimi in nemirnimi razmerami je nastopil sedanji sultan Abdul Hamid II. svoj prestol in kalifatstvo nad vsemi verniki Islama. Krvavo preganjanje kriitijanov po Turkih na vsem Balkanu je rodilo v Evropi najhujši odpor in vlasti so politična struja, h kateri je pripadalo kakih 3000 mlajših uradnikov, med temi okrog 100 oficirjev. To so bili takozvani Ifladoturki. ki so zahtevali, da se pomladi stari režim z zapadno evropskimi napravami ustave in parlamentarizma. Njih nasprotniki, ki so imeli tedaj večino ljudstva za seboj, so bili Staroturki, ki so zahtevali absolutizem še naprej. Namen Mladoturkov je bil, storiti s pomočjo reform svojo deželo sposobno, da se otrese vsega vmešavanja po tujih oblastih in zavzame v Evropi zopet tako odlično mesto, kakor jej je zavzemala nekoč, Posrečilo se jim je, da so pridobili za-se najprej mlade teologe v Carigradu, katerih je bilo do 6000 in so bili vsi fanatični verniki korana. Sultan Abdul Aziz se je tega gibanja prestrašil in delal zato koncesije. Toda niso mu zaupali in v noči od 29. na 30. maja 1876 je bil ob velikem neurju, med gromom in bliskom v dvorani vojnega ministeratva odstavljen in štiri dni potem zavratno umorjen. Trepetajoč po vseh udih je pokleknil njegov naslednik M u r a d V. na tla in poljubil nogo prvemu muftiju t. j. razlagalcu korana. Murad pa je bil neozdravljivo bolan in zato že tri mesece nato odstavljen. (31. avgust 1876). Abdul H a m i-d II. tedaj star 34 let, je postal tako turški sultan in nositelj in-signij kalifatstva, islamskega cerkvenega glavarstva ter obenem zaščitnik svetih krajev Mekke in Medine, kamor potuje vsak Mo-hamedau vsaj enkrat v svojem življenju. Abdul Hamid sultanuje sedaj že 32 let. a ta doba je tako polna krvi in groze, da se nam ni čuditi, če čujemo, v kakem strahu sultan neprestano živi, da ima okolu svojega dvora nastanjenih vedno po 15.000 mož vojaške straže in hodi v enomer k svojemu »edeže-valcu, čarovniku in razgovalcu, Sircu Eoul Huda, o katerem je znatto, kako velik vpliv ima na sultana. Takoj, ko je nastopil prestol, je bil že zapleten v mreže, v katero so hotele evropsko vlasti ujeti Tarčiio s tem. da so hotele sklicati veliko konferenco v Carigrad, ki naj definitivno reši balkansko vprašanje. In tu je presenetil sultan vse diplomate: en dan pred sv. večerom leta 1876 je dal razglasiti ustavo in na sv, Jožefa dan v prihodnjem letu se je sešel prvi parlament. Ta pa ni hotel o reformah ničesar slišati, zato je napovedal ruski car Abdul Hamidu vojno. Vnela se je huda vojna, ki je trajala vso zimo in završila s popolnim porazom Turčije. Opozicija v parlamentu je rastla od dne do dne in ko je imela vladna stranka le še 29 mož in opozicija 51. je sultan parlament razpustil in ga celih trideset let ni več sklical. Abdul Hamid je vladal in odločeval usodo države sam. Ali tudi če vemo, da si da razlagati sanje in je njegov najzvestejši zaupnik sirski čarovnik, ne smemo misliti, da mu manjka zvitosti in prekanienosti, tisto lastnosti, ki jo cbvladavajo orientalci tako mojstrsko. Velika njegova hiba je seve, da se je udal posamičnim ljubljencem, ki so svoje posvetovalno mesto pri vladarju izrabljali v svojo korist na škodo državi in narodu. Ti krogi so imeli zato svoj vzrok, da so preganjali vse tiste, ki so stremili po spremembi režima. Spravili so na ta način kakih sedem Bedruma, z aso energijo izvesti svojo namero, ali nihče mu posebno ne veruje. Ko je minulo prvo^ uprav otročje veselje nad novim režimom in so se duhovi pomirili ter pričeli tudi rai migljati o nadaljnom razvoju te sultanove obljube, je opažati, da so se s tem tudi sini pati je do sultana močno ohladile. Že tedne se javljajo po listih vesti in domnevanja, da se peča sultan sam z mislijo, da se odpove svojemu prestolu. ,,D a i 1 y Na-r o s" je prinesla pod velikim naslovom „P o-jemajoče simpatije do sultana4' več korespondenc in brzojavk iz Carigrada, ki se strinjajo v tem, da je stališče Abdu: Hamida zelo omajano. Eden takih korespoc dentov pravi med drugim: „Jaz ne dvomim na tem, da je sultan danes manj popularen nego je bil pred dvemi tedni. Drugu kores podenca piše, da so vsi sloji mnenja, da timora Abdul Hamid umakniti —- Among people of ali classes one hears the statement that be mu št go. Naj bo temu kakor že hoče. eno pa je gotovo: minolost tega sultana ne daje nobenih garancij, da se enakopravnost med tolikimi narodi in verniki, ki žive pod njim tudi res, dejanski izvide. Ne zadostuje samo dobra volja, ampak treba je tudi moči, ki kljubuje vsem intrigam, s katerimi bodo skušali v kot potisnjeni staroturki delati ovire ustavnemu režimu. Imenuje se sultanu že tudi naslednik v osebi njegevega brata, princa Rešada. Ti je le dva leti mlajši od Abdul Hamida, a velja kakor jako nvobodomiaein, lojalen ii dalekoviden ter je zato pri ljudstvu zelo priljubljen. Izlasti ga protežira pariški „Figaro*, o katerem je znano, da ima tesne zveze z radikalnim krilom mladoturškega gibanja. A da-si je princ Rešad zakoniti presto lonaslednik, vendar trdijo nekateri listi, tak>; dunajska „N eue Freie Press e'" ir. „Frankfurter Zeitun g", da hoč»-sultan svojega, posebno mu priljubljenega sina Mehemed Burrhan Eddina spraviti nu prestol. Ne samo, da je ta ^3-letni prim izmed zakonitih prestolonaslednikov se-lo na 14-najsti vrsti, marveč velja tudi kakor mla denič brez vsakih izkušenj, brez avtoritete, ir* kakor pripadnik avtokratije. Vprašanje sultana in njegovega prestolonaslednika je torej jako aktuelno, posebno ker smo navajeni, da prinaša Turčija meč svet kar črez noč izredne novosti. Abdul Ha-midovo stališče nikakor ni utrjeno. Prit ako vati pa je, da se do novembra, ko se 3nia zbornica, ne izvrši nobena tozadevna izpre memba. ker je tudi večina mladoturkov z?. to, da parlament uredi to vprašanje. Županom v Korminu je bil izvoljen do sedanji župan baron Jurij Locatelli. Dnevne vestL ritateijegp. Nekaterim čitateljem utegri biti nevšeč, ker smo te dni zanemarili ra/o^ rubrike in so izostajale razne vesti, ki jih on radi čitajo v listu. Do teh čitatelev se obračamo s prošnjo, naj nam oproste, alidogodki ki se ravnokar ?rše v bratskih nam deželai so tako neizmerne važnosti za vso hodočnoš* vsega Jugoslovanstva — torej tudi nas S! vencev — da smo smatrali za svojo neizogibni doižnoat. da vestem o teh dogodkih dajarnc prednost pred vsemi drugimi. Pa ne le zgo do vinsko važni so ti degodki, ampak pri^U tisoč Mladoturkov v ječe Bedruma, Erce-lso tako nenadno in hkratu. da 60 poročila t ruma, Akke in Tripoli. j njih absorbirala malone ves prostor, ki nam Po izgubi Bosne in Hercegovine, za kar;J9 na razpolago. sta se sicer Rusija in Avstrija zediniii že v tajni pogodbi z dne 15. januarja 1877, je bil sultan politično popolnoma osamljen in s svojim ljudstvom vred potrt nad izgubo dveh tako velikih in lepih pokrajin. Ni pa zato držal rok križem. Gledal je po E,ropi in imenitno spoznal, kod vodi politična potjv Nemčijo. — Nemški generali so pričeli na to Ako čitatelji nvažujejo na eui strun, važnost dogodkov na Balkanu, a z tiru£ skromnost prostora našega liita, bodu tudi umeli zadrego, v kateri se je nahajalo ured ništvo te dni. Ali tu je primeren trenotek, da spr^g vorimo do čitateljev še eno resno besedo, d-_ katere nas silijo pripombe maraikoga, češ reorganizovati njegovo armado in nemški ako ie u^ogo gradiva, pa — dajte prilogo ! kapital je prihajal v deželo — to je bil prvi blfige duš,e Pr0"h. .naJ lz,vole P°Za korak njegove zunanje politike. Doslej je1 biti> J? take™u P°dJetJu/ kaleoršnie je naš< bil Nemčiji turški sultan edini zvesti zavejnik! ^ doblva od ntkJe' ni}ake al Zato je tudi dobila pravico za svojo Bag-' subvencije m se mora vzdrževali le od rttn ki inkarnira imenujemo v sebi tisto i financijelna stran velike »ažuosti ! T Drang nach 3e neizprosen tiran, ki ne dovoljuje svoboc dadsko železnico, clerten" ' " ° ; nega poleta, kakor bi si ga želeli tudi Abdul Hamid pa ni soglašal samo s pre- bi bila v taJ"h. ^utejih priloga na; ganjanjem Mladoturkov. Krvavo klanje ar- I ednostavneja m najlogicneja i ešitev iz zadreg-menskih kristijanov po mohamedanskih Kurdih' da oi bilo zadoščeno vsem zahtevam: d in turških vojakih 1. 1995-06 je gledal se sledilo izrednim dogodkom ne da hi sultan s tihim zadovoljstvom in ni ganil iz Pe]e navadne vsakdanje rubrike. Ah svojega, da bi storil konec temu divjemu stanejo denarja — in sicer prelivanju krvi. Preustrojitev armade v ev- denarja, nego mislijo ouj ropskem smislu mu je omogočila, da je pre-1 ™eSa mehanizma, potrebnega magal pred enajstimi leti. Grke, ko so ga ti Zato ,zorelo vorimo napadli. Za vse reforme, ki jih je obljubil sedo: če ve v m. bt tr-priloge veliko več ki ne poznajo ________________za izdajanje Zato naj izpregovorimo tu odkrito b< občinstvo nasvetovati najbližjo izvesti v Makedoniji, se ni" brigal "in ^no P<* iz zadrege v talcih pnk je m. rpel medsebojno preganjanje in pobijanje opozarjamo na pot. po kateri bi pnšel hst do m^d vsta« in raznim Čandai. ? ! —i za izvrševan, ^ hovega nasveta za n^ak(fU„ carigraj sko konferenco , ^te <—<* «- ^ čutil skrajnosti potom lisi ribdaf HaSd da je bk „kpeT do ^dstev, pa lo u., ,1- . . v . F. mstvo drage volje in v svoje najveće zado- aiDOsti. ,« laged zopet karto k. je na- „slLalc scm štUaZ in vhZm. 01,- polnila skoro vso Evropo s presenečenjem ' __. . , J V , * poklical je v življenje tisto *1DSt/°,nal ^krat neha gledati v ustavo, ki jo je pokopal p r e d JaenJe božje»ki naj nosi odgovorn hodile v enomer nad Turčijo in zahtevale, da stori tem grozodejstvom konec. Znano je, da Govornik je na koncu še enkrat izrazil so vodile te strari konečno do bolgarske in privoljenje k aneksiji slovanskih in avstrijskih naposled rusko-romunske vojne s Turčijo. eljat uredništvo odgovornost za vse t r e m i d e s e 11 e t j i. ' pomanjkljivosti v lista, in naj se začne S tem, da so zmagah Mladoturki, ne zavedati, da razvoj takega lista in s tikš«imi preti sultanu nobena posebna nevarnost, kajti nalogami kakor jih ima „Edinost*, m ti so hoteli samo ustavo in še ohranitev svoje odvisen le od dobre ali slabe volje uredništvu dinastije. Sploh je modamedan monarhičen in ampak tudi od občinstva. C.e bo občiia-ne kliče po republiki. Vprašanje pa je, ako 8tT(? vršilo svojo dolžnost, jo bo z veseljem je Abdul Hamid tisti sultan, ki ga ta čas tudl uredništvo, pak bomo vsi zadovoljni zahteva. Odločno sicer zatrjuje, da ostane Unheil! Bojni klic vseh Pangermanov ie svoji prisegi na ustavo Z7est: ravnatelju otc- sedaj „Heil" ! S tem krikom vrše svoje di?- Tista, dne 10. oktobra 1908 »EDINOST« 5*7. 281 Stran III aske napade na Slovane, zadnji čas posebno oa Slovane. Njihov napah sreer datira od zmag pri Sadovi in Sedanu, ali sovražni so bili tudi prej vedno Slovanom. Le Kusom so •33 hinavsko prijazne kazali toliko časa, da niao popolnoma porazili mogočnih Francozov. Zapadne Slovence ao pa vedno kruto napadali. V srednjem veku ao z ognjem in mečem širili sveto vero, v novejših časih zaničujejo in napadajo Slovane celo zaradi verakega prepričanja. Pač aatanska hudobija ! Poleg tega ;e pa še vlada vedno na njihovi atrani kakor pričajo zadnji dogodki na Ptujem in v Lju oljani. Slovenci morajo biti povsod tepeni! To, kar je dovoljeno nemškim razgrajačem na štajerskem, je s smrtjo prepovedano Slovencem v Ljubljani Streljalo se je na neo-->oroženo ljudi. — Vojaštvo pač lahko vgikdar z bajoneti razganja izgrednike. Ako je priletel posamičen kam-n med vojake, ni .še opravičeno streljanje. Kamen iz množice lahko tudi vrže kak političen provokater iz naaprotne stranke, ki se pravo * jasuo skrije in 8edaj naj nedolžni za to trpe ? ! z vojaškega krika „Heil", naatal je največi ..Unbeil". Tako pač ne postopa modra država m uprava s svojimi vedno zvestimi podaniki. Tako se tudi ne goji patrijotizem. Slovenski poslanci, oglasite se na pravem mestu ! Razspis stipendija. Začenši a I. seme sirom šolskega leta 1908/09 podeli se politehnični eraroi štipendij v letnem znesku K 420. K vživanju tega stipendija .so poklicni dijaki iz Istre ali Goriške, ki obiskujejo tehnike na Dunaju, v Gradcu, Pragi ali Srnu. S c. k. učiteljišča v Kopru. Laški listi razglašajo, da je vlada obljub la nadomestiti nekatere učitelje na koperskem učiteljišču, ki niso laščine zmožni, s takimi, ki so izprašani v laškem učnem jeziku. Med temi je tudi iaveden sedanji glasbeni učitelj koperskega učiteljišča, ki je moravski Nemec ter ne zna •ae slovenski ne laiki. Torej tega hočejo nadomestiti z Lahom, a njega bodo pustili go-.ovo na — slovenskih tečajih, da-si nežna slovenski! Mislimo da mož, ki ne zna ne laški ne slovenski in ki je prišel vsled jako delikatnega vzroka pred loti iz Ljubljane v Koper, tudi za Blovenske tečaje ni sposoben in pričakujemo, da ga nadomestijo s slovensko učno močjo! Kar je za Italijane prav, mora biti tudi .d, Slovence !! Protestujemo proti temu, da b: hotela učna uprava tudi ob tej priliki r: biti dvojno mero: eno za Italijane in drugo -a Slovence! izjava. Z ozirom na izjavo g. Josipa Pertota v 279. številki „Edinosti" izjavljamo, da ta gospod ni indentičen z gosp. Josipom pertotom, trgovcem „pri rumeni hiši*. „Matica Slovenska bo imela v sredo, doe 7. oktobra 1908. ob 5. uri in pol zvečer svojo odborovo sejo v društveni pisarni. 'cevni red: 1). Naznanila predsedoištva ; 2.) Potrditev zapisnika o zado]i odborovi seji ; j.) Poročilo o knjigah za 1. 1908.; 4.) Po r ^ilo o rokopisih: 5.) Poročilo iz knjižnega, zemljevidnega in tehniškega odseka ; 6.) rainikovo poročilo ; 7.) Slučajnosti. Vinska trgatev v Roja tu. Kazlčne ao bile jr.rcditve v poletni in sedaj v jesenski sezoni :la najlepše gotovo je vspela tradicijonelna Tiuska trgatev", ki jo je priredil minolo nedeljo nripravlialni odbor glasbenega društva! „Trst". Vse je bilo jako okusno prirejeno, naj mer gre vaa čast prirejevalnemu odboru. , vkoravno je bil začetek napovedan za 4.. uro p^poludne, so že pred 3. in pol prihajale | bo. tiho cele mase ,.tatov", ki so nestrpno akaii pričetek trgatve. In glej... iz postran-»k h vrat „maršira" ponosno (a harmoniko) ■ SJ rt) CCk fij 3 & 4/1 ux .. w S2 H (S _ Sđ ^ 2 ► rt> -o tp o * OJ TOVARNA POHIŠTVA Aleksanda Levi Minzi Crst — clica delta Ccsa it 46. Zaloge: Plazza Hosarlo štev. i. Ulica Liizzarotto vecchio jiev Trajna zaloga pohištva t ulica delta Sanlt^i štev. 14. 36. Pisarna t ulica Lazzaretto vecchio dtev. 3©. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; '6-68. (Za informacije vprašati 6-70). DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu TFKTlflMfl rnniNR P"rejena v Trstu bNi S«®««. .j«11 *»»»»»» WU SalrtC pri 1 LlVUlinn uUUinri Od lekarnarjev: sv. Jalutaii ]«si|H (odUa, lekarna3|u'Finitto 4 Steklenica stane K 1'40. Iz Trsta se ne odpo&lja maiy e od 4 steklenic proti pošt. povzetja ali proti anticipatni požiljatvi zneska "J K franko poćfc, ln zavoja Je Stran IV »EDINOSTc šter. 281 V Trstu, dne 10. oktobra lh Društvene vesti. ..Narodni domJ in vinarske zadruge na Prošeku vabita p. d. društva na ustanovni zbor ..Narodnega doma*". Vabi se tudi kmetovalce, da se upišejo kakor členi v vinarsko z»drngo, kajti le na ta način pripravijo svoj pridelek do veljave, ker preprečijo točenje tujega pridelka pod imenom „prosekaru. Pridite torej v nedeljo dne 11. t. m. na Prosek kjer se bo v dvorani „Starec" ob 4. uri pop. vršil ustanovni občni zbor. — Pripravljalni odbor ..Nor. domau. Telovadno društvo „Tržaški Sokol" naznanja svojim udom, njih družinam in prijateljem Sokola, da se (vrši danes ob 9. uri zvečer običajna plesna vaja, pod vodstvom brata prof. Umeka. Na Zdar ! Pogrebno društvo pri sv. Jakobu bo imelo v ponedeljek dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih „Konsumnega društva" navadno sejo, Gg. odborniki so ^naprošeni, da se vsi udeležijo te seje. Upisovalo se bo tudi nove ude. Koristnost tega društva za slučaje smrtne nesreče v dr užini ni še le n&glašati. Koliko slučajev je, da so stari Ši v največž stiski, f-ko je smrt vzela kakega člena rodbine. Tedaj morajo milo presiti pomoči pri tem ali onem. Slehf rni rodbinski glavar hi moral biti vpisan v to društvo. Vstopnina iznaša dve kroni, mesečnina 1 krono. Menimo, da si more vsakdo odtrgati to borno kronico. Kolesarji! Dirkači! Opozarja se vnovič vse gg. člene da se vrši v nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. uii popeludne cestna dirka ob progi Tret (od piazza dei ioraggi) — Općina —». Sežana (vas). Maksimalni čas je 40, v slučaju močne burje 50 minut. Gg. dirkači so uljudno naprošeni, da se snidejo že ob 2. uri popoludne na gori določenem mestu. — Gg. člani-nedirkači se snidejo točno ob 1 in pol uri popoludne pred kavarno -Balkan'', odkoder jih bo vodja dirke vodil na epazovaina mesta Čieni-nedirkači obojih naših odsekov nas počakajo na Opčinah v gostilni Fabič, odkoder bo skupen cdhod v Sežano. Gg. členi jurije naj blagovolijo priti točno ob 3 in pol pred restavracijo ..Mohorčič" v Sežani. Po dovršeni dirki prijateljski sestanek iu razdelitev n&grad v gostilni gosp. Renčelja. Kolesarski „Zdravo" Odbor. Slov. akad, društvo „Slovenija'' na Dunaju priredi 14, t. m. V lokalu „Zum gtiinen Tor*", VII. Lereheufelderstr. 14, prvotehniški večer. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Darovi- Za ranjence v Ljubljani je daroval neimenovani v društveni gostilni v Lokvi 2 K. Denar se odpošlje v Ljubljano. Goriške. I rodno izobraževalno društvo Sočebran' dežem v Gorici. s se- Vesti iz Istre, PaulSevninO Artura Umeka v Trstu, ulica U6YIJ&rnilf«l Fabio Severo H, 9 B, sprejema i popravljanja po zmernih cenah. 1579 HHda CP DDeo^ana s°h& enemu ali 2 l UUUd Oo uradnikoma, eventuelno tudi s hrano 1570 Giovnnni Letom Bwlkan. Javen shod v Podgradu. Iz Podgrada • v ulici Boccvccio % vrata 12. ; nam pišejo : Politično društvo za Slovence in : "Tj——-—7— Hrvate v Istri priredi v nedelin dne 11. t.1 KUnllljSKG I m. ob 1. uri Dopoludce v „Narodnem domu" " v Podgradu javeo shod, na katerem bosta 1 govorila gg. proi. in pos!. Matko Mandić (in dr. Ivan Roščić o predstoječih dežel-nozborskih volitvah. Razpisani sta pri c. kr. okr. sodišču v Labinju dve mesti sodnih slug. odpadke (pomije) prodaja Hotel Bulkan. — Obrniti se na Hrtel 155C Pes strog varuh, proda se po nizki ceni. r-korklja Zaloga vipavskega vina 1571 Vesti iz Štajerske. 30.000 letakov, vsebujoči h kratko zgodovino septemberskih dogodkov ter „Svoji k svojim" se je dne 3. in 4. t. m. raztrosilo po brežiškem okraju in srednji Kranjski in Hrvatski. Nad 30 orožnikov je v Brežicah, da stražijo nemški dom. Nemški otroški vrtec hočejo ustanoviti v Vojniku pri Celju. Tam že obstoja nemška šola, kateri pa primanjkuje učencev. Zadnje brzj. vesti. Tudi Rusija se oboružuje. PETROGRAD 9. Zagotovlia se, da je izdano povelje za mobilizacijo čreomorske flote. Turčija se ni še odločila za mobilizacijo. CARIGRAD 9. - Ministar za unanje stvari je izjavil nekaterim diplomatom, da ni še sklenjena delna mobilizacija vojske. Sicer pa ni za mobilizacijo potreben sultanov „irade". Slivovko in brinjevec žgauo, novo, ima na prodaj P Kaluža, Narin, pri. sv. Petru d a Kranjskem. Odda se v*ako množino. — __155 VJ [ljXn ob prodaj blizu železniške postaje v Rio-j lil Od manjih št. 13H, pri cesti, pripravna za krf-mo in štacuno, z lepim vrtom in vodo v hiši. 155!> Cevljar-nica TRST, ulica Giulia 7, TRST odlikovana z državno kolajno 190* II modni razstavi v Trstu. » Izdeluje vsakovrstno obuvalo po mer: * največjo eleganco in solidnosrjo. Specijaliteti ortopedičiuli izdelkov in amsnfe. ćevljov. CENE ZMERNE. Hiša na prodaj Ivan, ulica, školjo .-.t. 21 y. s 5 prostori in '»00 kl af tro v zemlje. Sveti 15S8. učiteljicu vežca slovenskega, nemškega in italijanskega jezika i5če službo komptoristinje ali korespondentinje v večji trgovini ali pisarni. Naslov i»na" Giovanni 16, I., tik 1580 nnennilihno Slovenka, mlada, lepe zunanjo-1 UUdjJUUlUlld sti, vešča slovenskega, italijan-j -kega in nemškega jezika, že prakticirana v trgovini, i;če službo kot prodajalka. blagajniOarka, v kak>ni pisarni ali uradu, v obče kakor?-nosibodi službo. — Pisati na t.Kdinostu pod ..Pridna B. Ku. (1505 Mornrlrii ram h napravi, Kdor se pusti sli- llaruuill yrcll bati drugje in ne v oblikovanem fotografskem ateljeju Antona JerkiČa v Trstu zraven velike pe^-te It. 10, v Gorici Gosposka ulica št. 7. — Svoji k svojim ! 1267 Hrastovi sodi od 200 do 800 litrev so na prodaj v ulici Valdirivo 17. (1550) cnrl| n0Vl 350 do 700 litrov se prodajo po OUUI K 8-— hektoliter, ^odar, Campo .Marcio Št- 14. 1547 Esposito & Bassa ulica San Antonio T. Trgovina manifakturnega blaga in malih predmetov ter sukna za ženske obleke. Incin Ctnlfo mizarski mojster, Trst, ulica JUdip OIU1K& Belvedere Štev 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 38 Vsaka ekonomična družina nakupi VERMOUTH v velikem skladišču v ulici San Nicolo 18 Buteljke ^Reklam* od 1 litra 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosijiva M UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. Čermak m g. Juscher TRST ulica detla Caserma štev 13, I!, tadst. ¥ M „Fonžca" Trst — ulica Farneto 17 — Trst Gramofoni od K 19 60 do K K) — PloSre vBeh znamk po K M'00- Velik«-dvojne plošče „PATEF' NI ■ ' eh rasto iglo. Plošče PATHE art 9t posebnosti. Boncl, Zenotlko itd PREPRODAJALCEM POPI Zasebni com olajšave. ^Ofig & K & Skladišče zgotovljenih oblek In krojačnica I. FARCHI z- Trst - ul. Giosue Carducci 32 (vogal Sant. Santorio) PODRUŽNICA: ul. Barriera vecchia št. 5. Obleke se izdelajo v lastni krojaSnicI. Vesti iz Javen volilni shod v Tomaju sklicuje goriški deželni poslanec dr. Gustav Gregorin na dan 11. t. m. ob 3. uri in pol t. ro. popo-ludce na dvoriSču gOBtiine g. L Skerla z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o položaju v goriškem deželnem zboru ; 2. S'u-ftejnosti. Tolminsko učiteljsko društvo bo imelo &voj iedni letni občni zbor v Kobaridu v ne-dtljo dne 18. oktobra ob 9. uri predpoludne v ljudski šoli. Dnevni red: 1. Pozdrav predeč doika ; 2. Zapisnik zadnjega zborovanja; 3. Tajtiikovo poročilo; 4. Blagajnikovo poročilo ; 5. Volitev pregledov, računov; 6. Poročilo zastopnikov učitelj9tva v c. kr. okr. šolskemu svetu; 7. Kako naj postopa učitelj v slučaju disciplinarne preiskave; 8, Razni predlogi; 9. Volitev odbora. Tcvarisi! Tovarišice ! (Jas je, da složno r astopimo v obrambo pravic našega stanu ! Zato vsi na občni zbor! Iz Kazelj. V nedeljo zvečer ob 10. uri je zadeia kap tukajšnjega posestnika Ivana Se-ražira št. 13. Ril je v družbi pri mizi svojega sticdnika Josipa Seražina št. 32. Pili so :n se \e.ieio razgovarjali med eeboj. Kar n?.-».- i krat je Ivan Ser&žin pobledel in povesil r«.ki in glavo. Na vprašanje prestrašenih navzočih, ka) da mu je, ni dal več odgovora. Hiteli to k':cai njegove otroke, petero njih. Ko eo pri bi teli ti, je bil pretresljiv prizor. Otroci so zugnali strašen jok ob — mrtvem očetu. Pokojni je bil že dve leu vdovec. Bil je blag in I pešten mož, značajen narodnjak. Mi vsi iz- ' kreno žal'ujemo po njem. Rešitev naših Rezijanov je tudi mirnim1 potom izvršljiva. Ako bi slovenski zastopnik v avatr. delegacij sprožil to vprašanje na ta' način, da Italija zamenja Rezijo s primernem kosom južnih TiroJ. Dašel bi ta glas goti vo prijazen odmev pri vseh Italijanih in, ker Padajo prijateljske razmere med Italijo in! našo državo, bi se stvar tudi prav lahko iz-i vršila. Posebno pripraven je sedanji čts za to, k o se ravno vrši velikanski preobrat na Balkanu. Ne zamudimo torej ugodne prilike ! — Novo društvo. C. kr. namestništvo je tzelo na znanje pravila novega društva: „Na- & 0 & Novici in Kupim vsako množino h ^ suhih gob I TANKO HEZASIH Novice m % m P fS m ne zamudite obiskati dol)l*OZIldlVO slaŠČiČaPIIO Matteo Stoppaiv Trst ulica S. Giacomo št. 7 (Oorso) kjer najdete bogato in veliko eladščic po zmernih cenah, botilkah. izbero Konfetov bomboniere^ in - Vina in likerji prav dobri v Telefon 1464 POZOR! Travniki in njive POZOR! kov V treilo (Si vvček. trav ni- ine 21. oktobra prodajal boni lia drobno nekaj Bokajnik) na Studenem in na Hruškem v blizini državne cesU- w potom dražbe. "« Travniki so dvakrat na leto za kosit. Početek dražbe bo 1IA Stll-denem ob 9. url predpoludne. == Kupnino je plačati v petih letih. == Dražbeni poboji izved«'» na licu mesta na «lan dražbe. Josip Lavrenčič, M ovo pogrebno podjetje pisama In prodajalna Dla Oinccnzo Belila! it. 13. Telefon št, 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon st. 1402 Zaloga oprave nlica Masiimo D1 Azeglio št 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo v*eh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lopo okrašene lesene rakve? čevlje, vence iz umetnih cvethc. kovine, porcelana m peri. lio gata zaloga: VOŠČENE SVEČE. ' Cene nizke, da se ni tati konkurence. Za Blnčaj potrobe se iiljudno pripoiočajo HENRIK STIBKLJ in drugi. s poslati jc vzorce s ccnami na naslov || 1 Laigi Alberti, Trst g ulica S. Splrldfone it. 12. ^ itiwiiMiiMii«nwn»ii«iimi»iimMUinM. ra li f f—»[■iiMiiiT"™"M'f llil^^^^^^'!l1^f•fT, ui KLOBUĆ/^RNA .• 6. Doplicher .*. Corso 34 l\mi\ črni in nar?, ou 13,- nm Klobuki črni in barvani iz klo-bučevine od K 6 - naprej. Bogata i/bera kap od K i • nupn j IHED zajamčeno ' ist, nabran po ' "ju kražkega gorovja, prozoren, sve-tlorumen, posebno aroinatu* j v b kg posodah za kron franko, ajdov me