Ameriška Domovina
AMeniCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 133
SLOVENIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, JoUet, San Francisco. MORNING NEWSPAPER
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Sly, Pueblo, Bock Springe, all Ohle
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 26, 1980
Zahvalni dan
Četrtek, 27. novembra 1980
POTRES V ITALIJI UBIL
VEČ KOT 3000 LJUDI; POŽARI V KALIFORNIJI
VSEMOGOČNI BOG,
ki si nam dal to dobro zemljo za svojo dediščino, ponižno Te prosimo, daj	da bi se
vedno zavddu.^ e velike dobrote in da bi vedno izpolnjevali Tvojo voljo.
Blagoslovi našo zemljo s pošteno delavnostjo, z zdravim učenjem in čistim vedenjem. Keši nas nasilja, needinosti in zmede, napuha, ošabnosti in vsega drugega zla.
Brani naše svobode in združi v eno ljudstvo mnogoterosti, prinesene semkaj iz različnih
Stephanie Gričar
V Huron Rd. bolnišnici je umrla 67 let stara Stephanie Gričar, vdova po. leta 1974 umrlem možu Louisu F., mati Louisa J. in Jerryja F., 3-krat stara mati, sestra Lene Rijavec (pok.), Sophie Person in Johna, nadzornica pralnice pri Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. zadnjih 8 let, članica Dr. Utopians št. 604 SNPJ. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek, 28. novembra, ob 10. dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele.
Frank J. Antončič
Umrl je 56 let stari Frank J. Antončič, oče Linde, Rayja, Dianne Quinones in Johna, 1-krat stari oče. Privatni pogreb je bil včeraj v oskrbi Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair A ve.
Rudolph Winkler
Preteklo nedeljo je v Esther Marie negovališču v Gene-vi, Ohio umrl 89 let stari Rudolph Winkler (Vinkler) s 19809 Arrowhead Ave., rojen v vasi Brestovac, Hrvaška, od koder je prišel v ZDA leta 1913, vdovec, brat pok. Anto-ha in Johna, stric Mrs. Frank (Ann) Cigoy in svak Barbare tinkler, zaposlen kot strojnik pri National Screw Mfg. Čo. skozi 42 let, vse do svoje upokojitve leta 1955. Pogreb je bil včeraj v oskrvi Želeto-
Ijudstev in jezikov. Napolni z duhom modrosti tiste, katerim mi v Tvojem imenu zaupamo oblast vlade.
Da bi vladala mir in pravičnost doma in da bi s pokorščino Tvojemu zakonu pokazali Tvojo slavo med ljudstvi zemlje.
V času blagostanja napolni naša srca s hvaležnostjo in v času stiske ne dopusti, da bi opešalo v nas zaupanje v Tebe. Vse to Te prosimo mo Jezusu Kristusu, iiušciu Gospodu. Amen.
GEORGE WASHINGTON,
prvi predsednik ZDA
vega pogrebnega zavoda. Pokopan je bil na pokopališču Vernih duš.
Dell um lianks
Pretekli petek zjutraj se je zaradi požara v MGM Grand hotelu v Las Vegasu, Nev. zadušil 43 let stari Dellum Hanks z 20631 Trebeč Ave. v Euclidu, mož Jacqueline, roj. Omersa, oče Nancy, Sharon in Robin, brat Delroyja (Kal.), solastnik Hanks & Coletta Insurance Agency na 563 E. 185 St. Pokojni se je udeleževal mnogih slovenskih prireditev in je bil dobro znan mnogim Slovencem. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Mon-
II.
Duhovnik v gruči je bil moj gostitelj Viktor Tomc, župnik pri Mariji Vnebovze-ti, eni od cerkva, kjer je 5e redna slovenska služba božja. Z njima je prišla gruča Slovencev, deklica in fantek v narodnih nošah s šopkom cvetja, pozdravnim govorom, niti fotograf ni manjkal. Bil sem prijetno presenečen in sem jim takoj povedal, da po novi maši še nisem imel tako slovesnega sprejema.
Odpeljali smo se z letališča z velikimi avtomobili, kot jih poznajo Američani, z umetnim hlajenjem, avtomatskimi prestavami in sploh vsem u-dobjem, kot se takim vozilom spodobi. Dokler je bil bencin poceni, ni bilo problemov s temi avtomobili, M po-
Dr. Franc Kramberger imenovan za škofa mariborske škofije
MARIBOR, Slov. — Papež Janez Pavel II. je imenoval za škofa mariborske škofije 44 let starega ravnatelj a Slomškovega dijaškega semenišča dr. Franca Krambergerja. Novi škof je bil rojen v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah in je bil posvečen v duhovnika leta 1960.
Napisal je doktorsko tezo o življenju in delu škofa Antona Martina Slomška in jo uspešno branil leta 1973 na ljubljanski teološki fakulteti. Od leta 1965 do 1972 je bil prefekt v Slomškovem dijaškem ^semenišču v Mariboru, od 1. 1972 pa opravlja dolžnost ravnatelja.
Kapitularni vikar dr. Vekoslav Grmič, ki je vodil mariborsko škofijo po smrti škofa dr. Maksimilijana Držečnika, ni bil imenovan za mariborskega škofa, kot je menda želela slovenska vlada.
Vodilni slovenski politik Mitja Ribičič in predsednik komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi Dušan Šinigoj sta čestitala škofu Krambergerju k imenovanju.
Posebno toplo pa sta se slovenska politika zahvalila dr. Grmiču “za njegova osebna prizadevanja pri vzpostavljanju in razvijanju dobrih odnosov RKC do rtaše družbene skupnosti”, kot je poročalo ljubljansko “Delo”.
-----o------
Kongresniki dosegli sporazum o obsegu vladnega proračuna
WASHINGTON, D.C. — Predstavniki obeh domov zveznega kongresa so po večdnevnem razpravljanju dosegli sporazum o proračunu zvezne vlade za finančno leto 1981.
Po tem proračunu bodo izdatki zvezne vlade omejeni na 632.4 milijarde dolarjev. Primanjkljaj bo predvidoma 27.4 milijarde dolarjev.
Izdatki za obrambno tajništvo bodo znašali 159.4 milijarde dolarjev, kar je 22.9 milijarde več kot lani.
Republikanci menijo, da bo predsednik Ronald Reagan predlagal še več denarja za krepitev ameriških vojaških sil.
rabijo primerno svoji velikosti.	(
Sedaj pa je zašla v krizo ravno avtomobilska industrija, ker ljudje nočejo več kupovati tako velikih vozil in se navdušujejo za manjše. Ce sem vprašal, koliko kubičen je kateri avto, mi nihče ni vedel povedati. Tukaj štejejo samo po cilindrih, štiri, pest ali osem cilindrov.
Še isti večer smo obiskali nekaj Slovencev, čeprav je bila ura že devet, ko smo prišli na letališče. Sicer pa imajo tudi tam uro poleti pomaknjeno za eno uro naprej, kot skoraj vsi naši sosedje v Evropi.
Ustavili smo se v Baragovem domu, enem od mnogih družbenih domov za Slovence v Clevelandu. Začel sem
Zadnje vesti
•	Varšava, Pclj. — Voditelji delavske unije Solidarnost so napovedali splošni štrajk. Delavci v več tovarnah že štrajkajo, poljski režim želi nova pogajanja, svarilne besede Sovjetske zveze in njenih zaveznic glede položaja na Poljskem pa postajajo o-strejše.
•	Washington, D.C. — Skupina alžirijskih diplomatov je pripotovala v ZDA z uradnim odgovorom iranske vlade na ameriško poslanico o iranskih pogojih za izpustitev zajetih talcev. Iranci menda zahtevajo od ZDA jasen odgovor: ‘da’ ali ‘ne’.
• Abidžan, Slon. Ob. — Predsednik afriške države Zgornja Volta, 64 let stari Sangoule Lamizana, je bil strmoglavljen v vojaškem državnem u-daru, ki ga je vodil polkovnik Say e Zerbo. Lamizana je postal predsednik države na podlagi državnega udara leta 1966. Pred dvema letoma je vrnil Zgornjo Volto k demokratični politični ureditvi in je nato zmagal na svobodnih volitvah in obdržal svoje predsedniško mesto.
-----o-----
V Veliki Britaniji novi, strogi ukrepi proli inflaciji»
LONDON, Vel. Brit. — Konservativna vlada ge. Margaret Thatcher je pod vzela vrsto novih ukrepov proti inflaciji, ki divja naprej v tej deželi kljub vsem dosedanjim prizadevanjem. Bistvo novih ukrepov je v povišanih davkih, ki jih bodo morali plačevati tako posamezniki in podjetja, ter znatno zmanjšanje izdatkov vlade same.
Laburistični poslanci v parlamentu so kritizirali ukrepe, trdeč, da so naperjeni predvsem proti delavcem in tistim z nizkimi osebnimi dohodki.
Ga. Thatcher, ki je bila prisiljena skrajšati svoj obisk v Italiji, kjer se je srečala tudi s papežem Janezom Pavlom II., se je udeležila seje v parlamentu.
-----o------
če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
spoznavati Slovence iz vseh koncev domovine, mnogi pa so že druga ali celo tretja generacija, to se pravi, da so že tam rojeni, kot na primer moj gostitelj “father” Viktor Tomc, ki ni bil še nikdar v domovini svojih staršev, pa lepo govori slovensko in vodi slovensko župnijo. Na večerjo me je povabila družina fantka in deklice, ki sta bila v narodnih nošah.
Še ena stvar me je že prvi dan še bolj prijetno presenetila, in to je bilo spoznanje, da Ognjišče zelo radi berejo in da ga večina pozna. Ker so to po večini le starejši ljudje, tega nisem pričakoval. Marsikdo pa mi je rekel, da si je urednika predstavljal starejšega.
Všeč mi j« bilo, ko so se čudili: “Saj ste mladi!” De-
NEAPELJ, It.: LOS ANGELES, Kal. — Potres, ki je razdejal jugozahodni del Italije preteklo nedeljo, je terjal najmanj 3000 smrtnih žrtev in morda veliko več. pravijo reševalci. Več tisoč oseb je ranjenih, najmanj 100,000 prebivalcev je pa ostalo brez strehe.
Prizadeti kraji so med gospodarsko najbolj zaostalimi v vsej Italiji in mnogi preživeli so ostali brez vsakega premoženja razen obleke, ki jo imajo na hrbtu. Reševalci še niso prišli do vseh gorskih naselij in oddaljenih vasi. Računajo, da je uničenih o-krog 100 vasi in manjših mest.
V	Neaplju ni bilo veliko smrtnih žrtev, gmotna škoda je pa precejšnja. Prestrašeni občani so zapustili svoje domove in bivajo na prostem. Neko 1 0 - n a dstropno stanovanje se je zrušilo v tem mestu in pri tem je izgubilo življenje 11 stanovalcev.
Obalno mesto Salerno, blizu katerega so se izkrcali a-meriški vojaki leta 1943, je precej porušeno, več kot 20,000 občanov je brez strehe. Poročila iz Italije trdijo, da so celo prebivalci Benetk in Trsta čutili potresni sunek v nedeljo, ki je imel moč 6.3 na Richterjevi lestvici. Potresi s takšno močjo so katastrofalnega značaja.
Papež Janez Pavel II. je o-biskal prizadete krni e včera j s helikopterjem. Ustavil se je tudi v vasi Balvano, kjer se je zrušilo cerkev in kjer je našlo smrt pod ruševinami več kot 150 vernikov.
V	mestecu Sant’ Angelo del Lombardi je pa v ruševinah sirotišnice umrlo 27 o-trok in dve redovnici. Msgr. Michele Federici, ki je vodil nadškofijo Frosinone, je pa postal žrtev potresa v mestecu Castelgrande.
Prav tako sta obiskala potresno območje predsednik vlade Arnaldo Forlani in predsednik države Sandro Pertini. Zdravniki v Italiji, ki so bili pripravljeni štraj-
jansko sem se počutil mlajšega, kot v resnici sem. V župnišču so mi dodelili udobno sobo s kopalnico in umetnim hlajenjem, kar pa za tamkajšnje razmere ni nič posebnega. Poletja so zelo vroča in vlažna in že ta prvi dan v tednu je obetal vročino.
Lepo je bilo spati v prijetnem hladu. Sicer pa bi najbrž spal tako in tako. saj je bil ta prvi dan izredno dolg. Iz Ljubljane sem odšel v Zagreb na letalo zjutraj ob sedmih, ko sem šel okrog polnoči spat, so v Sloveniji ljudje že hiteli na delo. Časovna razlika med nami in Clevelandom je namreč 6 ur in za toliko je bil daljšj prvi dan mojega bivanja v Ameriki.
(Se nadaljuje)
kati, začenši s preteklo nedeljo, so preklicali štrajk in priskočili na pomoč.
V ZDA požari
V	bližini Los Angelesa in San Bernardina so nastali obsežni požari, ki so že uničili 30 tisoč a krov gozdne in druge površine, ogrožajo pa na stotine privatnih domov. Gasilci so skoraj nemočni zaradi burje, ki piha s hitrostjo 100 milj na uro in hitro razširja požare.
Okrog 15,000 preb ivalcev San Bernardina je moralo zapustiti svoje domove, več kot 200 hiš je že zgorelo. Vrednost posameznih domov je med $80.000 do $100.000. Smrtnih žrtev še ni.
-----o------
Inflacijska stopnja v Jugoslaviji najvecja v zadnjih 15 letih!
BEOGRAD, SFRJ. — Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je bil v mesecu oktobru največji skok maloprodajnih cen v jugoslovanskem gospodarstvu v zadnjih 15 letih. Cene so bile v primerjavi s septembrom višje za 5.3 odstotka.
V	prvih 10 mesecih 1980 so cene porastle za 32.4 odstotka, od oktobra 1979 do oktobra 1980 pa za 35.8 odstotka. Po teh podatkih je mogoče napovedovati, da bo znašala inflacijska stopnja v Jugoslaviji za leto 1980 več kot 40 odstotkov.
Najbolj so se podražile v oktobru cene kmetijskih pridelkov in sicer za 9.9 odstotka. Pri teh pridelkih pa ima vodilno mesto sveže meso, ki se je podražilo kar za 26 odstotkov v tem mesecu. Jajca so dražja za 15.5, sveže ribe za 10.8 odstotka itd.
Jugoslovanska vlada odkrito priznava, da pričakuje konec tega leta in v začetku 1981 znatno poslabšanje položaja na Užišču. Posebno bo v obdobju od letošnjega oktobra do prihodnjega marca pomanjkanje surovin. V teh 6 mesecih bo veliko težav v preskrbi z osnovnimi surovinami. Te težave bodo oteževale proizvodnjo polizdelkov in reprodukcijskega materiala.
Nadaljevalo se bo upadanje kupne moči prebivalstva, kar seveda pomeni manjšo rast domače porabe. Visoka rast cen bo tudi zmanjšala število izvoznih naročil. Jugoslovanske cene namreč postajajo manj privlačne za tuje kupce, učinki junijske devalvacije dinarja za 30 odstotkov pa vse bolj pešajo.
-----o------
VREME
Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 37 F. Pooblačitev danes zvečer in sneženje jutri, na Zahvalni dan. Vremenoslovci napovedujejo do 4 inčev snega in^ i morda veliko več.
Iz Clevelanda in okolice
Zahvalni dan—
Jutri je splošni narodni praznik Zahvalni dan. Vsi mestni, okrajni, državni in zvezni uradi bodo zanrti, pošte pa ne bodo dostavili. Ameriška Domovina bo redno izšla v petek.
Korotan gre v Kanado—
Tisti, ki še žele pridružiti Korotancem na avtobusnem potovanju v Toronto 13. decembra, naj čim preje kličejo Toneta Hauptmana na tel. 481-1871.
Dobitniki—
Na Zahvalnem festivalu pri Mariji Vnebovzeti so prejeli nagrade sledeči: 1. — Lillian Frederico; 2. — Joseph Avčin;
3.	— John Petrič (Reef Rd.);
4.	— Maria Pinto; 5. — Frank Juhant; 6. — Ivanka Volčjak; 7. — F. J. Mervar; pijača —
F.	Videmšek; radio — Frank Podlogar; “blender”— Frank Zgonc; “mixer” — H. Silva. Župnik Viktor Tomc se zahvaljuje vsem udeležencem, prodajalcem in kupcem listkov ter delavcem na festivalu.
G.	Tomc pripominja, da znaša čisti dobiček 6-urnega festivala kar čednih 13 tisoč dolarjev!
Zadtišnica—
Sv. maša za pok. Ano Nemec bo v petek, 28. novembra, ob 7.45 v cerkvi Marije Vne-bovzete, ob prvi obletnici njene smrti.
Novi odbor—
Slovenska pristava ima novi odbor in sicer: preds. Jože Leben; prvi podpreds. Edi Veider; drugi podpreds. Lojze Mohar; blagajničarka Marija Lunder; zapisnikar Filip Oreh; tajnik Miro Erdani, 922 E. 216 St. Euclid, O. 44119, tel. 486-3495; nadzorni odbor: John Hočevar ml., Branko Pfeifer. Mate Resman; razsodišče: Ivan Brleč. Tone Lav-riša ml., Frank Urankar; odborniki: Jože Bojc, Jože Cah, Viktor Domines, Lawrence FTank, Ivan Hočevar, Janez Hočevar ml., Frank Kastigar, Jože Kokalj, Tone Komolec, Frank Kogovšek, Andrej Kozjek, Mirko Kristanc, Jože Leben ml.. Tomaž Lobe, Lojze Lončar, Sofija Mazi, Stane Mrva ml., Lojze Petelin ml., Lojze Petrič, Stanley Rožič, Rudi Špehar, Tone Štepec. Tone Švigelj, Jože Urankar, Tomaž Žnidaršič; zastopniki slovenskih šol: Sv. Vid - Vid-ko Sleme, Stane Mrva ml.; Marija Vnebovzete - Ivan Tomc.
Razprodaja—
Slovenska trgovina Fran-gies Fashions na 567 E. 200 St. v Euclidu ima veliko razprodajo blaga od petka, 28. novembra do nedelje, 30. novembra. Trgovina bo odprta v petek in soboto od 9. dop. do 6. zv., v nedeljo pa od 2. do 6. zv.
Odpustitve iz službe—
Ker bo imel proračun mesta Clevelanda za leto 1981 primanjkljaj od 8 do 10 milijonov dolarjev, se je mestna uprava odločila odpustiti iz službe od 200 do 240 mestnih uslužbencev.
Novi grobovi
(Dalje na str. 3)
Urednik “Ognjišča” g. France Bole pri Slovencih v Ameriki
Vi,..!.   IH'III I I 1111	......................—--------- -------------------——
Ameriška Domovina
%\»t ■/ir-,% v~»*o vi*
•117 ST. CLAIR AVE. — 431-062« — Cleveland, OH 44101 ~~AMERIŠKADOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 133 Wed., Nov.Te, 1980
Intervencije guvernerja Lauscheta za slovensko Koroško
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav;
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
,	;	;	7	~
SUBSCRIPTION RATES:
United States:	. n . ;
$28.00 per year; $14.00 for ti months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:	>
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Beseda iz naroda...
(Urednik: Senčna stran a-meriške diplomacije je nepravilno stališče, ki ga ZDA zavzemajo do položaja slovenske manjšine v Avstriji. Članek, ki ga objavljamo na tem mestu, obravnava prizadevanja sen. Lauscheta, da se to ameriško stališče spremeni. Ostre besede avtorja članka na račun posameznih ameriških uradnikov so njegovo osebno .mnenje.)
I. .
Fiank L. Lausche, ugledhi ameriški politik slovenskega pokolenja, ki je bil petkrat izvoljen za guvernerja zvezne države Ohio in dvakrat v a-, meriški senat, je že leta 197(1 opozoril tedanjega zunanjega ministra Kissinger j a na problem zatiranja slovenske narodnostne manjšine v Avstriji-
Prejšnji zunanji minister Rodger* je pred časom sporočil Lausehetu, da naj se za koroške Slovence briga Jugoslavija, kar je še danes stališče ameriške zunanje politike; to mi je osebno potrdil letos aprila bivši ameriški poslanik, v Jugoslaviji. Laurence Silberman. Pri tem se Amerika čisto nič ne ozira na obveznosti prevzete z mirovno pogodbo in v vsem podpira Avstrijo, dasi bi morala po členu 35 pogodbe spraviti pritožbe pred komisijo štirih velesil, ki so diktirale mirovne pogoje “osvobojeni” Avstriji.
Lain ..he je pisal Kissinger-ju, da imajo Slovenci ■‘V Avstriji pravico na iste manjšinske pravice, kot jih uživajo Avstri jci v Južni Tirolski.
Ker par mesecev ni bilo ni-takega odgovora, je Lausche februarja 1977 pisal Kissin-gerjevemu nasledniku Cyrus Vance-u in poudaril, da ima Amerika, če se iskreno zanima za človeške pravice širom Sveta, tudi v Avstriji za to široko polje, povrhu pa še oporo v mednarodni pogodbi Svojemu pismu je priložil poročila, ki so izšla v Nev/ York Timesu 27. septembra ter 3., 15. in 19. .novembra 1976 o situaciji na Koroškem, kjer je ravno takrat bilo preštevanje.
Na to pismo je le prišel nekak odgovor, ki pa je menda državna tajnost. Iz Lausche-tovega naslednjega pisma v marcu 1977 je razvidno, da je odgovor prišel od Susan Klin-gaman. Nemke, ki je takrar bila v zunanjem ministrstvu zadolžena za avstrijske zadeve (Country Officer for Austria). (Op. nr. AD: Dvoma ni da je Susan Klingaman
Amerikanka in ne Nemka. Morda je nemškega rodu. To bi moral pisec članka upoštevati.)
Odgovor je vseboval znano opombo, da se Jugoslavija ni uradno pritožila po 35. členu pogodbe, ki predvideva v takem primeru mednarodno preiskavo. Lausche je na,' to odgovoril, da so za to lahko različni vzroki. Predvsem izgloda, da je Jugoslavija izrabljala koroško vprašanje v domače politične namene. Mogoče jo je tudi skrbelo, da štiri velesile ob taki pritožbi ne bi bile naklonjene Slovencem — za Ameriko že vemo. da ne bi bila.
Nadalje beograjska vlada verjetno ne bi želela pritegniti v to zadevo Sovjetov, ki čedno izvajajo pritisk nanjo. Kako so Sovjeti podpirali jugoslovanske zahteve po Koroški. itak že vemo: zanimalo jih je samo, kaj bodo lahko iz Avstrije odnesli.
Te prošnje, priporočila in nasveti so padli na gluha ušesa. Cyrus Vance, če je guvernerjevo korespondenco sploh videl, ni bil človek, ki bi ta kim stvarem posvečal kaj pozornosti — da o njegovih pod.ejencih sploh ne govorimo.
Po tej izmenjavi je. kot iz-gleda iz dokumentov, Lausche opustil dopisovanje z, zunanjim ministrstvom, ki polaga večjo pažnjo peščici židovskih zašpekuliranih karieristov v Rusiji kot 60,000 Slovencem v Avstriji, ki jim je. Amerika garantirala narodnostne pravice.
Letos (1980) aprila, tik pred proslavo 25-letnice avstrijske mirovne pogodbe, kateri je imel prisostvovati tudi ameriški zunanji minister, je Lausche spet pisal Vance-u, tokrat s prošnjo, naj sprejme
v avdienco dr. Matevža Grilca, predsednika Slovenskega narodnega sveta za Koroško, ki je želel seznaniti zunanjega ministra s položajem Slovencev glede neizpolnjevanja garancij mirovne pogodbe.
še pred no je Vanče mogel odkloniti, je ponesrečeni poskus rešitve Amerikancev iz Irana končno le pripravil predsednika Carterja, da je odslovil svojega nesposobnega zunanjega ministra, in na njegovo mesto imenoval Mu-skie-a.
Lausc he je, takoj pisal Mu-skie-u in ponovil svoje prejšnje priporočilo za avdijenep. Na to pismo je hitro prišel odgovor od pomožnega pomočnika za evropske zadeve (Deputy Assistant Secretary for European Affairs), Ray-
Dr. Anthony J. Perko je v Gospodu zaspal
CLEVELAND, O. — V soboto, 8. novembra, je na svojem domu nenadoma umrl 80 let stari dr. Anthony J. Perko. Rajnki zapušča žalujočo ženo in sedem še živečih otrok.
Anthony. J.; Perkoije bil rp-jeh ir Clevelandu. Obiskoval je farno šolo pri Sv. Lovrencu, South High School, nato pa Adelbert College. Diplo-miral je na St. Louis univer-1 zi letp. 1922, nadpljeyJl studi-’ jo na medicinski, šoli, te univerze 'in diplomiraj ža zdravnika leta 1925: BiLje ždrav^ nik polnih 55 let; 1	.	.
Že kot mlad fant' se je Ah- _ thonv Perko spoznal z gdč. Katherine G r d in a ,, hčerjo nam vsem znanega Antona. Grdine. Dr. Anthony J. Perko in Katherine Grdina ‘ sta se poročila 25. novembra 1926 v cerkvi sv. Vida., V zakonu_ sta imela 8 otrok, od katerih je eden že pokojtri.. j ,
Anthony in Katherine Per-, ko sta bila dobra katoličana in zavedna Slovenca. Iz te katoliške družine je izšla č. s. Mary Catherine. S.S.S., ki je zvesta sviojemu samostanskemu poklicu že 25 let in je sedaj nastanjena v Rimu, večnem mestu. V Sloveniji so starejši ljudje vedno govorili, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Tako je bilo tudi v družini dr. Anthony j a in Katherine Perko.
Ker prejemam Ameriško Domovino po pošti, nisem izvedel pravočasno o smrti dr. Perka, in tako se tudi nisem mogel udeležiti njegovega pogreba. Vem, da je bil dr. Perko zaradi svojih številnih dobrih del in uslug zelo priljubljen med Slovenci in da sb se marsikomu orosile oči, ko je zvedel za zdravnikovo smrt.
Kakšen dobrotnik je bil dr. Perko, lahno izpričam sam. Bivam v Clevelandu že od leta 1947. Kmalu po mojem prihodu sem se spoznal z mnogimi vodilnimi Slovenci, med njimi tudi z Antonom Grdino. Lahko rečem, da sva postala dobra prijatelja.
Pred 26 leti pa me je doletela težka nesreča. Ležal sem v bolnici v nezavesti kar 11 dni. Takoj, ko j c zvedel za mojo nesrečo, je šel Anton Grdina k svojemu zetu dr. Perku in ga seznanil o zadevi. Povedal je dr. Perku, da je bilo moje stanje tako resno, da bi umrl brez pomoči pravega zdravnika-specialista.
Dr. Perko je preskrbel za mene odličnega specialista dr. Williama Sheldona. Dr. Sheldon me je vzel v svojo oskrbo in storil vse potrebno, da sem po daljšem okrevanju res ozdravil in sem tako še med živimi.
V teh težkih tednih in mesecih so mi torej pomagali trije samaritanski možje: Anton Grdina, dr. Anthony J. Perko in dr. Sheldon.
Dr. Anthony J. Perko bo meni in mnogim drugim Šlo-
mond C. E wing-a.
O njem že dolgo dorhne-■ vam, da je glavni zastopnik in pobornik avstrijskih interesov. Zato je razumljiv njegov odgovor, da avdijenca z dr. Grilcem ne bo mogoča, ker bo minister preveč zaposlen s proslavljanjem 25-letnice pogodbe.
(Dalje prihodnjič)'
vencem ostal za vedno nepozabljen, spominjali se ga bomo v molitvi.
Sožalje družini dr. Perka!
Jože Vrtačnik -----o------
Moški pevski zbor Slovan nastopa skupaj z Glasbeno Matico!
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 7. decembra, Čb 4. uri popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher A ve. v Euclidu poda moški* pevski zbor Slovan svoj letni jesenski koncert. Letos bo nastopil pod vodstvom g. Vladimirja Malečkarja' ih,' pevci zbora Glasbene Matice.
Zaradj. bolezni, je' moi^l‘‘pevovodja Jahež Rigler odstopiti za letos. Člani Slovana so bili v zadregi, ker današnjo razmere so take, da sposobnih pevovčdij , ni: na pretek. Naprosili so 'g'. Vladimirja Malečkarja, pevovodjo pri Glasbeni 'Matki, naj jim priskoči na pomoč. Kljub prezaposlenosti tako v službi kot pil Glasbeni Matici, se je g. Malečkar odzval povabilu in prošnji. ,,
Ko je prevzel svojo novo dolžnost,' ]č Vladimir Malečkar rekel članom Slovana, da sprejme novo breme zato,, ker gre za ohranitev važnega dela slovenske dediščine. Te dediščine pa ne smemo pozabiti.
Ker Slovan nima več dovolj članov za celovečerni, samostojni koncert, so naprosili pevce in pevke Glasbene Matice, ako bi sodelovali na že napovedanem koncertu. Glasbena Matica je rekla ‘da in tako bodo imeli letos skupni koncert.
Vstopnice so po $4 in so v predprodaji pri čldnih Slovana in Glasbene Matice, Tony’s Polka Village na E. 185 cesti, James Slapnik cvetličarni na 6620 St. Clair Ave. in SDD na Recher Ave.
Po koncertu bo ples in zabava, za katero bo igral Richie Vadnal orkester. Vstopnice samo za ples so po $3. Na razpolago bodo okrepčila in pijača.
Lepo bi bilo, ako bi bila dvorana na Recher Ave. zasedena. S tem bi dali navzoči priznanje zboru za svoje dolgoletno, požrtvovalno kulturno poslanstvo med clevelandskimi Slovenci ter g. Malečkarju in Glasbeni Matici. Prav tako bi jim vlili pogum, da bi nadaljevali s svojim plemenitim kulturnim prizadevanjem.
Naj povem še, da bo g. Rigler sodeloval na koncertu, čeprav mu je zdravje preprečilo vlogo pevovodje. Ni veliko članov slovenske skupnosti tu v Clevelandu, ki se tako nesebično žrtvujejo za slovensko kulturo in njen nadaljnji obstoj kot to stori Janez Rigler. Želimo mu popolno vrnitev zdravja in moči, da zopet prevzame mesto S 1 o v a novega pevovodje in ga vodi še mnogo let!
Urednik
-----o------
ISKRICE
Mislim, da je prihodnost le preteklost, ki vstopa skozi druga vrata.
—Pinero
*
Govori o prihodnjem letu in vrag se bo režal.
—Japonski pregovor
Varljiva idila
CELOVEC, Avs. — Po ljubljanski televiziji so ob ponovnih orgijah v Celovcu o priliki proslav 60-tetnice plebiscita in odločitve južnih Korošcev za Avstrijo, zatrjevali, da je letos ton plebiscitnih prireditev mirnejši oz. bolj spravljiv. To pa nikakor ni res. Ljubljanski krogi hočejo “sodelovati” ali po domače rečeno “kšeftati” s sosedi, tudi s koroškimi nacisti, ki pogojujejo delovanje in zadržanje koroških odsekov treh glavnih avstrijskih strank, socialistov, liberalcev, ljudske stranke.
Zaradi tega je ton komentarjev spravljivejši pravzaprav'v1 Ljubljani, ne pa v Ce-lovcn. Tu pravzaprav ne gre več samo za plebiscitne proslave 10. oktobra vsako leto. (Leta 1970 so npr. v Ljubljani' povsem zamolčali takratno protislovensko in protijugoslovansko orgijo v Celovcu.) V Ljubljani sploh ne registrirajo še vse drugačnih “proslav”, npr. zborovanj novona-cistične stranke (NDP) na Št. Urški gori (Ulrichsberg) nad Celovem, letnim srečanjem nekdanjih SS-ovcev ter vodji Hitlerjugenda prav tam; nadalje raznih napadov na slovenske športnike na Koroškem in na nekatere funkcionarje itd.
Človek se pri tem res vpraša, ali v Ljubljani za to “ne vejo”,, ko pa vendarle vejo in poročajo .. O: vseh .nasiljih po svetu. Ali, rečeno kar naravnost, če so v Sloveniji in Jugoslaviji tako zadolženi, da žrtvujejo svojo čast in ponoSj ko gre za sodelovanje z bližnjo Avstrijo?
Toda, pustimo to ob strani. Ne glede na Ljubljano ali tudi Beograd se je treba vprašati, kakšno prihodnost bi imelo ne toliko za Koroško, temveč za vso današnjo Avstrijo novonacistično rovarjenje po Koroškem?
Po odgovor nam ni treba iti daleč. Dovolj je, če pogledamo v zgodovino zadnjih sto let. Leta 1848 so vse stranke ; v nekdanji monarhiji sprejele v Kromerižu na Moravskem načrt o popolnih pravicah vseh narodov v takratni Avstriji znotraj zgodovinskih deželnih meja. Toda leto potem je takrat šele 18-letni Franc Jožef ob nastopu cesarovanja objavil ustavo brez teh svoboščin, jo dve leti zatem še odpravil. Leta 1867 pa izdal ustavo o dvojni monarhiji A.v-stro-Ogrski, v kateri so imeli vlado vse do prve svetovne vojne šovinistični nemški liberalci ter madžarski magnati.
Poznavalci razmer se danes strinjajo z ugotvitvijo, da bi uresničenje načrta o enakopravnosti narodov v monarhiji iz leta 1848 še rešilo monarhijo, zakaj poslej v njej ni bilo več miru. Cesar Franc Jožef, nadut vladar nemško-nacionalne usmeritve, je postal grobar svoje lastne monarhije.
Danes bi se morali seveda z vso resnostjo vprašati, če novonacistično rogoviljenje po Koroškem in vse vrste diskriminacije nad slovenskimi sodeželani ne bo mogoče vodilo kasneje k razkroju Avstrije same, zakaj ta ima zagotovitev narodnih pravic za skupnosti Slovencev in Hrvatov zapisane v čl. 7 same Državne pogodbe, s katero je leta 1955 dobila samostojnost. Ta člen pa ni izpolnjen.
V primeru Koroške pač ne gre samo za krajevne in za deželne zadeve, pač pa za območje, kjer germanstvo zadeva na slovanstvo. Torej za področje močnega idejnega sovpadanja, v ospredju še ne
preživeli nemški nacionalizem, ki je Evropo v zadnjem stoletju že trikrat spravil v vojno (1871, 1914 ter 1939). Pri njegovem zadnjem napadu je Avstrija sploh prenehala kot samostojna država. Po drugi vojni pa je to spet postala, po milosti Sovjetske zveze oz. Rusije, ki danes drži svojo roko nad državami in narodi Vzhodne Evrope in nad Avstrijo samo, ki mora prav zato ostati nevtralna.
Zdi se, da se tudi v Jugoslaviji precej bojijo opozarjati svet na to novonacistično rogoviljenje v Avstriji oz. na Koroškem. Da bi se Moskva ne začutila izzvane in bi z večjim pritiskom na Avstrijo, zaradi Koroške (kot povod) dejansko zaprla Jugoslovanom pot preko Avstrije na Zahod. Zakaj, samo še ta pot v Evropo bi bila v primeru resnega stanja na tem območju še docela prosta. Preko severne Italije res vodijo tudi poti, toda računati je treba na prosovjetsko italijansko partijo, ki utegne jugoslovanske zveze na Zahod po nalogu iz Moskve povsem sabotirali in onemogočiti.
Da je stanje veliko resnejše, kot pa hočejo sredstva javnega obveščanja ter politiki priznati, sta pokazala tudi kancler Kreisky ter zvezni predsednik Kirchschlaeger. Oba sta v svojih govorih v Celovcu na omenjenih proslavah omenila da so odločitev plebiscita za Avstrijo izvedli dejansko koroški Slovenci. (Najbrž je bilo to tisto, zaradi česar so potem v Ljubljani pisali o “spravljivem” tonu).
Sam Kirchschlaeger je bil dalj časa avstrijski veleposlanik v Moskvi in je od blizu videl, kakšne so tam razmere. On je dal leta 1972 tud, pobudo za dvojezične napise, da bi bila avstrijska Državna pogodba končno izpolnjena in bi Sovjetska zveza ne imela naravnost pravnega povoda za pritisk na Avstrijo ali v skrajnem primeru celo ža njeno zasedbo. Ob neizpolnjeni pogodbi pa bi to svojo zasedbeno pravico, ko bi sc ji zdelo primerno, lahko tudi izrabila.
Avstrijci sc očitno spet igrajo z eksplozivom, ker podcenjujejo razmere, pa tudi Slovence. Pred prvo vojno ,so nas imeli že za ponemčene in si niso nikoli mogli misliti, da jim bomo zaprli pot do morja, kot so se par dni pred razpadom monarhije sami izrazili. In ta zamera, ker smo se bili Slovenci postavili po robu, jih še danes teži. S pretkanostjo in zaradi nerodne in kratkovidne politike ljubljanske vlade ter njene uprave na Koroškem (1918-20) so si obdrža li južno Koroško. Sla pa je Spodnja Štajerska. O tem pišejo sami kot o “raztrganju” štajerske dežele.
V avstrijskih ljudeh je danes neka bolečina, ki ji težje najdemo vzrok. Ne gre toliko za Ce^ko, pač pa za Slovenijo, in za Trst, kar so imeli v rokah, pa so po neumnosti zapravili.
Zapravljajo danes tudi samo Koroško? Zdi se, da res! Pa ne zato, da bi jo dobila Jugoslavija? Saj ta je vendar priznala južnoavstrijsko mejo, kar pomeni, da na kake pridobitve na račun sedanje Avstrije sploh ne upa. Toda, če gre Avstrija v razkroj in sicer pod pritiskom Sovjetske zveze, nastane vprašanje, kako naj se sedanje avstrijsko ozemlje porazdeli? Čehi bodo najbrž znova poskušali s svojim “koridorjem” preko Donave in skozi Gradiščansko ter vzhodno Zgornjo Štajer-■ sko do Slovenije. Madžari bo-
do težili po delih Gradiščanske, Slovenci najbrž znova po Koroški, saj bi moralo priti do celotnega preoblikovanja mej na tem področju. Italijani bi seveda silili v Dalmacijo.
Mogoče se nemške sile na Koroškem prav tega zavedajo in hočejo zadušiti koroške Slovence, tako da bo slovensko vpraašnje na Koroškem enkrat za vselej “rešeno”, Koroška pa naj bi kot nemško področje bila prišteta k Sol-nograški in Tirolski. Doslej so nemškim silam zaradi nerodnosti, zaverovanosti h1 naivnosti še uspeli mnogi načrti. Toda to ne pomeni, da jim bodo uspevali za zmeraj’ Germanstvo in slovanstvo, ideologiji, ki še vedno tlita pod nasprotjem, gospodarskim in političnim, med Zahodno in Vzhodno Evropo, sla si nespravljiva in si bosta tudi v prihodnjč v konfliktu. Pra'' na Koroškem pa bi lahko začeli z resničnim zgledom sožitja, podobno kot ga dajc Švica s štirimi jeziki in je zato resnično trdna.
Tako pa gre koroško novonacistično in nemškonacionah no izzivanje — v omenjenem sprevodu so namreč nosili tudi nacistična odlikovanja naprej in nihče ne ve, kakšne posledice v prihodnosti ho imelo tako za Koroško kot za Ljubljano oz. Jugoslavijo.
"	a.p-
------o------
Naročniki pišejo
4
Cleveland, O. — Cenjen0 uredništvo! Pošiljam ček z3 $100 v spomin moje pokojn° žene Ide. To naj bo za tiskm" ni sklad Ameriške Domovin0-Lepo vas pozdravljam.
John Sivec
Cleveland, O. — Spoštovan*' Pošiljam ček za obnovo naročnine na Ameriško Dom0' vino. Prilagam $5 v spom*" pok. Johna Vidergarja namc' sto venca na grob. Z dnevn*' kom smo zadovoljni.
Viktor Blatnik
Racine, Wis. — Spoštoval*3 uprava Ameriške Domovin0' Tukaj vam pošiljam ček ',:i nadaljevanje naročnine ^ eno leto in $7 kot podporo l*' stu. Vsem hvaležne pozdf3 ve.
Frank Skvarča
Cleveland, O. — SpoštoV«' ni. Priloženo vam prilaga?1 naročnino za Ameriško h’0 movino, kar je več, je za ? skovni sklad. Z listom prav zadovoljna, hvala IcP^ Vse v uradu lepo pozdM Ijam
Frančiška Košen*
*
Vancouver, B.C. — SpoŠt°
vani pri uredništvu! Pri lag'1
A'
va denarno nakaznico za meriško Domovino za lcf 1981. Bog naj blagoslovi v-a*' delo in trud še za naprej. l* * * * v je več na nakaznici, je za , skovni sklad. Prejmite naj1 ne iskrene pozdrave!
Frank in Francka Gore*’1
Hudson, O. — Cenjeno ll redništvo! Priloženo dena*-* nakazilo je za celoletno ročilo lista Ameriške poi*1^ vine. Kot staremu naročnd' bi mi bilo težko biti brez Kar je več, je dar listu. S l^ zdravom
Louis Kastel*0
Toronto, Ont. — SpošL*'
ni! Ker mi v teh dneh pole
naročnina, vam tu prilag^, prošnjo in plačilo, da mi P0’, Ijete časopis še naprej, ^‘'j lepša vam hvala za vaš l*1' S spoštovanjem
Karolina
*- 1
‘O
ti a : ’
•M
J
'ir -
KANADSKA
UMOV
Iz slovenskega Toronta
Za obrambo življenja
Pri Mariji Pomagaj v Torontu so zadnjo nedeljo prodajali sveče, na katerih so bili vtisnjeni božični motivi. Prodajo šo imeli na skrbi delavci organizacije za obrambo življenja. Na ta način so nabirali denarno pomoč, ki je potrebna pri njihovem plemenitem prizadevanju za zaščito še nerojenih otrok.
Delavci za obrambo življenja so brez dvoma potrebni vse pomoči, ki jo kristjani morejo nuditi. Ubijanje nerojenih otrok se kakor’ poplava širi po svetu. O tem govori junijska statistika Združenih Narodov, ki pravi, da vsak dan približno 300,000 žen porodi. Poleg teh vsakodnevnih rojstev pa je tudi 120,000 splavov. Poleg pet rojstev sta dva detomora. Statistika je bila objavljena pod naslovom Stanje svetovnega prebivalstva v letu 2980.
Več kot polovico vseh nosečih žensk v Sovjetski zvezi, na Japonskem in v Avstriji napravi splav. V Združenih državah, v Indiji, na Kitajskem., na Švedskem in Danskem ena od vsakih štirih nosečih odpravi plod. V Kanadi ena na vsakih pet,
V deželah Afrike in Latinske Amerike je splav prepovedan po zakonu, oziroma je dovoljen v samo redkih okoliščinah. Prepovedan je tudi v deželah kot so Belgija, Bur-ma, Columbija, Indonezija, Filipini, Portugalska in Irska. Zagovorniki splava hočejo, da se upelje tudi v teh državah in v dosego svojega cilja navajajo silno velike številke smrtnih žrtev, ki jih povzroča nezakonito izvršen splav. V resnici so pa te številke umetno napihnjene, kot povedo statistike.
Zagovorniki splava na Por-galskem kričijo, da zakotno -izvršeni splav zahteva letno 2000 smrtnih žrtev mater. Resnično stanje pa pove, da je leta 1973 umrlo na Portugalskem vsega skupaj 2106 nosečih mater zaradi najrazličnejših vzrokov. Od vseh teh smrti jih je bilo 97 v zvezi z nosečnostjo in rojstvom in samo 12 je bilo takih, ki so bile v zvezi s splavom in še med temi 12 niso bili vsi splavi hote povzročeni.
Zagovorniki splava kričijo tudi, kako umirajo žene, ker povzročajo splave po zakotnih prostorih na neprofesio-naleh način razni mazači. Kako pa je v resnici, pa pove poročilo, ki ga je iz Portugalske prinesel časopis Intelligence, mednarodno glasilo agencije “Pro Life”.
Kako koristno torej, kupiti svečo in jo -prižgati za Božič. Da bi gorele pri vseh krščanskih ljudeh in razsvetlile duhovno temo materam, ki ubijajo nerojene otroke.
P. M.
Dobro branje
Med zadnjimi tiskovinami, ki so prispele v Slovensko Pisarno v Torontu, je tudi <>■ zvezek SVOBODNI PO-. O LEDI. V knjižicah pod tem naslovom so. zbrani res svobodni pogledi na slovensko preteklost, sedanjost in prihodnost.
Tretji zvezek je uredil Miloš Stare in obravnava namene slovenske narodne politike, ki jo zasleduje NA-PvODNI ODBOR ZA SLOVE-
NIJO. Zvezek vsebuje: Uvodno misel, ustanovitev NO in izjava iz leta 1944, zasedanje slovenskega parlamenta, NO v zdomstvu, slovenska formula, demokratična alternativa, poslanica NO ob 55-let-nici Majniške deklaracije, izjava in poziv NO ob 30-letni-ci ustanovitve in pismo rojakom v domovini leta 1977.
Zvezek stane $5.
Drugi zvezek SVOBODNIH POGLEDOV opisuje zgodovinsko pot, ki je vodila do prve slovenske vlade. V zvezku je tudi zabeležen dogodek, ko so slovenski gorniki osvojili v Argentinskih gorah neko do tedaj neznano goro in ji dali ime‘29 OKTOBER’, ki je slovenski narodni praznik. Ta zvezek stane $2.
Prvi zvezek svobodnih pogledov pa govori o začetkih revolucije v Sloveniji in stane $1,
Zanimivo branje su FINŽGARJE V A PISMA, ki jih je pisal takoj po končani vojni in po komunistični okupaciji Slovenije Ferdinandu Koledniku. Zbral in uredil jih ie univerzitetni profesor Martin Jevnikar. Knjižica ima 150 strani in stane $5.
Siena Blažič je za zgodovino zbral podatke o REVOLUCIJI V HOTEDERŠICI. Tako je nastala mala knjižica z istim imenom, ki stane $4.
Ce koga od bralcev zanima LETNO POROČILO Zvezne
WICKLIFFE, O. — Prihodnje leto bo poteklo 30 let, odkar prepeva pevski zbor Korotan v slovenskem Clevelandu. Svoje korenine je pognal kmalu po našem prihodu v novo domovino. V letih svojega obstoja je zbor rastel in se razvijal. Iz skromnih začetkov, če pogledamo 30 let nazaj, se je zbor razvil do zavidljive višine in smo nanj lahko upravičeno vsi ponosni. Pretežno večino članstva sestavljajo danes že tu v A-meriki rojeni dekleta in fantje.
Velika ljubezen do slovenske pesmi je bila Vedno tista privlačna sila, ki je ustvarjala ugodne pogoje za močne in trdne vezi med Korotanci. Svojo ljubezen do slovenstva in do naših izročil je zbor Korotan vlil v slovensko pesem in jo sedaj nesebično deli z nami vsemi v obilni meri že skoraj polnih 30 let. Slovenska pesem je del naše dediščine, je izraz naše iskrene ljubezni do naših staršev in do vsega slovenskega.
Korotan se v glavnem zanima za slovensko narodno in umetno pesem. Zborovsko 'petje je v Sloveniji pred vojno imelo zelo visoko mesto v našem kulturnem udejstvovanju, čeprav tudi solo petja nismo zanemarjali. Zbor Korotan sledi našim tradicijam.
V mesecu decembru gre naš pevski zbor prepevat v Toronto, Kanada. Koncertni program bo zelo pester in ga bo izvajal 80-članski Korota-nov moški, ženski ali mešani zbor pod vodstvom našega pevovodje Frančka Gorenaka.
Iskreno vabimo vse prijatelje slovenske pesmi v To-rontp ter iz bližnje in daljne okolice, da nas ob tej priliki obiščejo! Radi bi z vami preživeli nekaj prijetnih uric ob
gimnazije za Slovence v Celovcu na Koroškem, ga lahko dobi zastonj. V njem bo spoznal, kako ta slovenska gimnazija deluje, kdo na njej poučuje, koliko ima študentov, kaj se učijo in kaj počenjajo izven šolskih ur,
V	letošnjem letu je bila tudi razposlana po svobodnem svetu tiskovina DEMOKRACIJA, ki nosi podnaslov “zbornik za družbena vprašanja”. Ta zbornik je izšel v Trstu, Založil, uredil in v glavnem napisal ga je Franc Jeza, ki na zelo glasen in kategoričen način razpravlja o demokraciji in o slovenski samo odločitvi. Svoje prispevke v zborniku so pripravili še: Ciril Žebot, Peter Urbanc, Alojzij Mlakar in, Pavel Jermol, Zbornik je mogoče kupili za $5.
Pred tem zbornikom sta izšla Ze dva druga in sicer ALTERNATIVA in INICIATIVA.
V	Buenos Airesu izhajajo dokumenti, ki so vzeti iz taboriščnega arhiva v posameznih zvezkih. So po $5. Kdor bi si jih želel nabaviti, naj pohiti, ker je naklada zelo o-mejena.
Kdor bi želel za majhen denar priti do zgoraj omenjenega branja, naj ga naroči pri:	SLOVENSKA PISAR-
NA, 618 Manning Ave., Toronto, Ont. M6G 2V.9 Vsakemu naročilu po pošti je treba dodati tudi poštnino.
prepevanju naših lepih slovenskih pesmi. Za vsakega bo nekaj. Prepričani smo, da sc vam bodo ob poslušanju melodij budili lepi spomini ali pa vas bo prevzela topla domačnost, katero danes večkrat vsi tako pogrešamo.
Naj nas slovenska pesem povezuje in združuje!
Na svidenje 13. decembra na Korotanovem koncertu, ki se bo vršil ob pol osmi uri zvečer v veliki dvorani pri “Brezmadežni s Čudodelno Svetinjo”, na Brown’s Line.
Lojze Burjcs
——o—-——
Iz lovske torbe
14>vska sreča
STZ lovci so se letos postavili s kar lepo trofejo. F. Grmek je ustrelil velikega bika, oscmnajstcrca, z rogovi v premeru 69 inčev. Lovil je s skupino slovenskih lovcev Iz STZ koče v Elk Lake.
J. šile, ki je lovil skupno s sinom in Milanom Svetkom zadaj za Gerakltonom, je u-slrclil musa-kravo, kakor tudi njegov sin Bobi.
Musa-kravo je prav tako u-\ strehi Jože Pajnič, član lovskega kluba v Allistonu. Letošnja sezona jc bila pomaknjena nazaj v že bolj zimski čas za severni Ontario. Večinoma tega časa so imeli lovci sneg in mrzlo vreme, zato jim iz srca čestitamo k uspehu.
mi, ki vodi tudi v ribolovu, ker je ujel največjo pickerel.
Umrl jc
V večna lovišča je odšel Johan Suhadole, najstarejši slovenski lovec v Torontu. Bil je član STZ lovcev vse od za-
četka, kakor tudi “Slovenija Trust farme” v Bancroftu, župljan fare Marije Pomagaj in dolgoletni naročnik Ameriške Domovine.
Lovil je že dolgo časa doma, kakor tudi s prvo skupino naših lovcev v Kanadi. Za seboj je pustil mnogo pestrih doživljajev, ppsebno še, ko ga je nekoč medved tako-rekoč stresel iz šotora.
Pogrebno mašo zanj je o-pravil g. Casl, žalne molitve pa prečastiti škof Lojze Ambrožič, njegov sovaščan. Pri grobu pa mu je govoril F. Grmek.	;
Zapušča ženo, sina Milana, hčerko Jožico, vs'e v Torontu, hčerko Ivico v Kaliforniji ter število bratov in sester v A-merjki ter doma.
Naj mu bo lahka kanadska zemlja!
Borut a
———o--------
Dom Lipa
TORONTO, Ont. — Skoraj bomo šteli dvanajsti mesec leta 1930. Poletje je že davno utonilo in jesen je vsa gola in hladna... Prijetno je po dnevnem delu sedeti doma v krogu svojih domačih, se vedriti z opravki, ki nam prinašajo oddih in veselje, ohranjajo telesno in duševno zdravje.
To primero lahko prenesemo v družabno življenje bodočega starostnega doma Lipa. Socialni odsek Priprav-Ijainega odbora sestavlja za bližnjo bodočnost družabni program za naše starejše rojake v prostorih doma na 52 Neilson Drive?. Obsegal bi najrazličnejša udejstvovanja: od priprave skupnih obedov, ročnih del, vrtnarstva, družabnih iger, predavanj, izletov, rokodelstva itd.
Namen takih programov je čim dalj časa ohraniti starejšega človeka duševno svežega, telesno aktivnega in prisotnega za vsa dogajanja vsakdanjega rednega življenja, ter ga varovati pred osamelostjo in izobčenjem iz vsakdanje družbe.
Poleg nabiralne akcije za Vsoto sto tisoč dolarjev je skrb ža socialni program Doma Lipa -ena najvažnejših nalog v prihodnjem letu. Problem staranja-in naraščajoče število starejših prebivalcev naše dežele, med njimi tudi slovenskega porekla, prinaša nove naloge in kliče po rešitvi, da se ohrani čloVeško dostojanstvo starejšega rodu. Deželna in pokrajinska vlada se dobro zavedala tega problem;). Pod piha ta zasebno dobrodelnost ustanov in' narodnostnih skupin, ki ponavadi v l ože v s voje delo več osebne Initiative in izraza ter s tem bolje služijo svojemu namerni.
Na letošnjem jesenskem banketu Doma Lipa v soboto,
1. novembra, v New Torontu so udeleženci imeli priliko ogledati si model bodočega doma. Predsedni\ Pripravlja l-nega odbora g. Peter Cekuta je v po z d r a v n e m govoru predstavil načrte za prihod-
starejših rojakov.
Finančni odsek pod vod -šivom g. Lojzeta Babiča je ta večer odlično organiziral. Dvorana Brezmadežne je bila lepo zasedena, kuhinja odlična z go. Hacetovo na čelu, za ples’pa so igrali Veseli Alpine!.
Slovenska torontska skupnost je zelo razgibana. Za najrazličnejše namene se zbirajo ljudje, najdejo čas in denarna sredstva. Tako tudi niso preslišali klica iz Doma Lipa. Dom Lipa je najsolid-nejša realnost. Vse bo prešlo, mladost, moč, družba in družina, približajo se pozna leta in takrat bodo odprta vrata Doma Lipa največja tolažba.
Mnogo je še opravil, mnogo prijateljev potrebuje ta naš dom, požrtvovalnih delavcev in dobrih del, da bo v doglednem času zrastla iz tal stavba slovenske krščanske dobrodelnosti.
Zato je ta večer združil mnoge prijatelje Doma Lipa iz Toronta in bližnjih naselbin. Za žrebanje je bilo nekaj dragocenih d o b it k o v : dvoje kvačkanih pregrinjal (darovali ge. Dejak in Golobič), pokrajinska slika v olju (g. Beško), lesena stenska ura-kukavica (g. Gimpelj), steklena okrasna posoda za rastline (g. Mervar).
Hvaležno se radujemo denarnega uspeha v znesku 4700 dolarjev. Večje vrednosti pa je moralni uspeh, zavest, da se ideja Doma Lipa širi med našim ljudstvom in postaja realnost v načrtih, program« in materialnem o-ziru s posestvom na 52 Neilson Drive, Etobicoke, Ont. M9C 1V7, kamor pošiljajte pismeno svoje, darove in iščite informacije. '■
Za vso vašo naklonjenost in razumevanje iskreni Bog plačaj.
A. R.
.-™—.n--------
Minimalne urne plače z novim letom $3.35
Minimalna urna plača je sedaj $3.10, z novim letom pa bo povišana na $3.35, kot to določa zakon iz leta 1977.
Liberalna skupina v Kongresu bi hotela minimalno urno plačo povišati na $3.70 ali celo na $4.00. Ali bo to svojo namero skušala izvesti, je dvomljivo po tako obsežni zmagi Reagana in republikancev pri volitvah 4. novembra.
Izvoljeni predsednik Ronald Reagan se je v volivnem boju zavzemal za posebno nižjo minimalno plačo za mladostnike, med katerimi je brezposelnost sorazmeno največja.
Nižja minimalna plača za nje naj bi nudila podjetjem pobudo za povečano najemanje mladih ljudi, ki iščejo zaposlitev.	^
—:----o------
“Visoko šolani barbari”
Steven Muller, predsednik Johns Hopkins University v Baltimoru, eden vodilnih vzgojiteljev na naših visokih šolah, trdi, da naše visoke šole ne posredujejo slušateljem in slušateljicarn moralnih vrednot, jim ne nudijo možnosti za zgraditev trdnega okvira vrednot za življenje.
Naše visoke šole- se. posvečajo samo strokovnemu znanju študentov, ne menijo pa se za zgraditev njihovih značajev, zato pošiljajo v svet “visoko šolane barbare.”
Preveč čaja
Nekdaj je bil znan na Zahodu “ruski” čaj, ki jc prihajal sem preko Rusijo iz Kitajske, kjer je bil čaj že pred stoletji narodna pijača.
V plošče stisnjen čaj je veljal nekdaj na Kitajskem celo kot plačilno sredstvo.
V moderni dobi sta glavni dobaviteljici čaja Indija in Cejlon (Sri Lanka). V zadnjih letih so uvedli pridelovanje čaja v afriških državah Kenija, Tanzanija, Malavi in Mozambik ter v Bangladešu v južni Aziji.
Povečano pridelovanje čaja je povečalo njegovo ponudbo na svetovnem trgu. Povečana 'ponudba je začela potiskati navzdol ceno čaja. Kilogram tega je stal na debelo v letošnjem marcu $2.43, v oktobru pa le še $2.04.
-----o----—
Naši glavni dobavitelji petroleja
Amerika načrpa doma nekako polovico petroleja, ki ga običajno potrebuje. Kljub temu, da smo porabo v zadnjih dveh letih precej omejili in zmanjšali, ga moramo še vedno veliko uvažati.
Največ ga uvozimo iz Savdske Arabije, 1,292,000 sodov dnevno ali 23.3% celotnega uvoza. Iz Nigerije v Afriki ga uvozimo dnevno 691,000 sodov ali 12.4%, z Libije 668,000 sodov ali 12%, nekaj manj Mehike ter Alžirije, še manj iz Indonezije in Kanade.
-----o------
Vreme v Ohiu letos neobičajno viharno -
Narodna vremenska služba je pretekli teden objavila, da je bilo letos v državi Ohio 35 tornadov, drugo najvišje število. kar je znanih. Največ jih je bilo v aprilu, juniju in juliju.
-----o------
Petrolej in narodna obramba
V	obrambnem tajništvu ZDA računajo, da stane vsak cent povišanja cene pri galonu goriva naše oborožene sile dodatnih 90 milijonov dolarjev izdatkov na leto.
-----o------
Nobelove nagrade
Od 11 Nobelovih nagrajen -cev v letošnjem letu je osem Amerika ncev.
Od Nobelovih nagrad za znanost je bilo znanstvenikom v ZDA podeljenih 7, le 2 pa znanstvenikom drugod po svetu.
-----o------
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
real na 34500 Vine St. v East-laku v petek, 28. novembra, ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Kristine ob 9.15. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin semenišču sv. Marije na 1227 Ansel Rd.
Dorothy Kapler
V	ponedeljek, 24. novembra, je v Cleveland Clinic bolnišnici po dolgi bolezni umrla 58 let stara Dorothy Kapler, rojena Hribar v Clevelandu, žena Josepha, mati Josepha J., Suzanne Engle, Franka in Patricie, 4-krat stara mati, hčerka Johna in Rose, roj. Robeda, Hribar, sestra Rose Fairbanks in Richarda, zaposlena pri Marine Consultants & Designers kot risarka skozi 12 let, dokler je bolezen ni prisilila, da je šla v pokoj, članica ADZ št. 27. Pogreb bo iz Želcl.ovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek, 28. nov., ob B, zjutraj, v Cerkev sv. Viljema ob 9, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes in jutri zvečer od 6. do 9. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin American Cancer Society.
Lori Ann Nose
Pretekli petek zjutraj se je ' zaradi požara v MG M Grand hotelu v Las Vegasu. Nev. zadušila 19 let stara Lori Ann Nose. Pokojna je bila učiteljica plesov pri Southland Dance Studio v. Parmi, Ohio in je bila v Las Vegasu skupaj z materjo, bratom in
sestro, da bi se udeležila plesne tekme. O 'ali so preživeli nesrečo. Bila jo hčerka Ed-warda J. in Mane, roj. Fiala, Nose, sestra Michelle, Keitha, Kena in Davida, vnukinja Johna in pok. Mary, roj. Jaklič, Nose (Maple Hts., O.) ter pok. dr. Josepha in Emily Fiala. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Hnpko na 6020 Broadview Rd. v oskrbi Fortunovega pogrebnega zavoda v petek, 28. novembra, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Antona Padove ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Joseph Jalovec
Nenadno je na svojem domu v Euclidu umrl 58 let stari Joseph Jalovec, mož Mary, roj. Warner, oče Jeffreyja J., 2-krat stari oče, polbrat Ja-coba Leaufer (Tex.), zaposlen pri Osborn Manuf. Co. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek, 28. novembra, v cerkev sv. Viljema ob 10. dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes in jutri zvečer od 7. do 9.
—---o———
MALI OGLASI
For Rent
4 rooms, up. No children or pets. E. 41 St. Near new school. — Cali 361-6628.
(133-136)
STANOVANJE IŠČETA
Štirisobno stanovanje v mirni okolici med 60. in 68. cesto iščeta dve ošebi mirne narave brez otrok. Prodajata ležišče z električnim ogrevom in vibratorjem, koristno proti raznim bolečinam. Kličite 431-3767.
NAPRODAJ IMAJO
rabljen gradbeni material, deske, trame, sperplošče, loj-tre (ena 11’), kosilnico, Black & Decker Trimmer, linolej, bakrene cevi, železno korito, razne škarje, vrtno orodje in drugo. Na 1008 E. 79 St. blizu St. Clair Ave.
(133-136)
ROSU’S AUTO BODY
Complete body work and painting. Insurance work and estimates. Master card accepted. — 391-7686	8 to 8 p.m.
(133-134)
APT. FOR RENT
2 Bedr. (down) $32.00 per week. Carpeting.
Call 391-7686
(133-134)
Ca7 For Sale 1975 Ford Torino
4 dr. New tires, brakes, battery. Air.
Call 881-8294
(133-134)
FOR RENT
Suite Available in Reach-land Medical Building, 20050 Lakeshore Blvd for Slovenian or ethnic doctor. Call Mr. Lokar for further information after 4 p.m. 731-5515.
(126-133)
FOR SALE
5-5 Double. 2 car garage. Kit. appliances. A.C. Grim?wood.
Call 953-8262 after p.m.
(130-134)
HIŠA NAPRODAJ
Slovenski bungalow v odličnem stanju z 2 spalnicama in kopalnicama ter centralno klimatsko napravo. Mora biti prodan za ureditev dediščine. 20901 Norih Vine St. v Eu-clidu. Kličite K. Turk 391-1000 od 10. do 4.30 pop.
(130-134)
V NAJEM ~
6-sobno stanovanje, zgoraj, z garažo na E. 71 St. Kličite te. 946-0928 po 6 uri zvečer.
(132,134)
Uprava S.. P.
V obilo na Korofanov koncert
V tekmah lova na točke vodi P’. Grmek z 89 točkami, sledi mu J. Muhič z 69 točka-
njc leto, kakor smo že omenili in povabil prostovoljce za skupno delo v korist naših

crr
oocietjr
jouct, o. eo434
ONE FAJRLANE DRIVE nfCT Try
Since 1914 ,..
. the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest In nsuranct protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Jostph.
Society’s Catholic Action Programs are:
i. Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
A. Scholarships for young women aspiring to become nuna. 1 Additional scholarships for needy boys and girls.
* Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
•. Bowling, basKeibail and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officers
President ................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ........ Ronald Zefran
Second Vice-President ....... Anna Jerisha
Secretary ................... Robert M. Kochevar
Treasurer ................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ......... Nancy Osborne
First Trustee ................ Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Frances Kirriak
Third Trustee ............... Anthony Tomazin
First Judicial .............. Mary Riola
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial .............. Frank Toplak
Social Director ............. Mary Lou Golf
Spiritual Director .......... Rev. David Stalzer
Medical Advisor .............. Joseph A. Zalar, M.D.
THE HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. Minnies of the 21st General Convention
SUNDAY, AUGUST 24, 1980
At this time I ask you members and delegates to give a hand to these wonderful people for a job well done.
I want to congratulate our LODGES for all of their successful functions in the past four years. The golf outings, picnics, communion Sundays, breakfasts, bowling teams, basketball teams, little league baseball and football teams have all been extremely successful.
Thank you for a job well done.
The sweet smell of success is evident in our Society. With the momentum that is being generated the Society seems to have a bright future.
“HOWEVER” — we must always be extremely cautious and never take our present success for granted. Without strict management, continued hard work and proper promotion to assure our continued solid growth with service to our members, the Holy Family Society could move backwards.
We can read our daily newspaper and see the financial problems of great cities lik« New York and Chicago and the financial problems of our United States Government. The Social Security program is constantly having financial difficulties which requires additional funds to keep solvent. MEDICARE is used and abused by Doctors and Hospitals.
The point that I am trying to make is that what happens in GOVERNMENT and in the business environment, “DOES AFFECT EVERYONE” and of course will affect our Society.
It affects our policies that we offer to our membership. We must constantly keep changing our policies to compensate for the changes in medicare and all other government sponsored benefit programs.
It affects our investments. We must have the capability to change our investment portfolio and have’the liquid assets available for the needs of our members. Investing is a time consuming job. Years ago a bond was purchased, placed in a Vault and you collected the interest until the bond matured. If this was the practice today, inflation would consume you.
When we make investments we must do so with diligence and care. It is a GRAVE RESPONSIBILITY to invest our members money. We must always seek and obtain the best advice possible from the experts in the banking and investment field. Upon receipt of this information and with a great deal of personal research the authorization to make the investment is then executed.
It is extremely difficult to operate a small Fraternal Society or any type of a small business.
You are constantly completing forms or complying with directives issued by the Government or Insurance Departments and as you know they can be unreasonable in their requests.
The most dangerous exposure that the Society has is our Hospitalization Insurance Benefit Program. Inflation is every-ones biggest enemy in this field. Hospital costs have just exceeded everyone’s expectations.
Another problem that must be faced especially in difficult times of unemployment are fraudulent claims. I hope that we
have both of these problems under control. Our Society is small. We do not have the luxury of a staff attorney, staff actuary, in house investment experts, etc., we do have the finest group of dedicated OFFICERS, EMPLOYEES, AGENCY DIRECTORS and REPRESENTATIVES.
We can be especially proud of our COMPUTER SYSTEMS that were developed by your Society. Complete credit for this and the majority of other successful program endeavors of the Society must be given to Jean.
The last four years have been an outstanding time of financial growth for our Society, however, it has been a difficult period for many fraternals. At the present time our country is going through the worst recession in fifty years. Unemployment is at 9% and as I previously stated the insurance industry is particularly hard hit. As a result of these problems many insurance companies throughout the nation are being closed by Insurance Directors.
In order to continue our success we must answer one question. The question is “HOW DO WE ORGANIZE ALL OUR RESOURCES IN ORDER TO MEET THE CHALLENGES THAT FACE US IN THE EIGHTIES???”
The answer is “STRATEGY”
In other words, “STRATEGY” is asking and answering, “WHERE IS THE SOCIETY GOING AND HOW DO WE PLAN TO GET THERE???”
We do have a plan and we will do everything in our power to keep the Holy Family Society moving ahead. I am proud of the Sound Operation of our Society. We may be small in size, but we are DYNAMIC in our structure.
We must pursue the philosophy of our Society. “TO PROTECT THE CHRISTIAN HOMES AND FAMILIES OF OUR MEMBERS . . .”
In conclusion, I am pleased with your continued confidence in me and I pledge my continued efforts to operate a sound aggressive Society in your behalf.
This is my report to you. Thank you.
Joseph Konrad,
President
IVAN TAVČAR:
V ZALI
Povest
V zadregi je pozabila, da še vedno drži nesrečno knjigo, ki je čitala iz nje in ki je sedaj kanoniku ne more prikriti. Zbegana mu poda knjigo brez ugovora; saj ji pa tudi drugega ni kazalo, ker ni mogla ničesar več prikrivati.
Vzel je knjigo iz nje roke. Toda z eno samo zdravo roko si ni mogel pomagati in priskočiti mu je morala, da je odprl knjigo. Tedaj so se nje prsti dotaknili njegovih. In prav iz nje prstov — človek je le človek, in vroča je kri vsakega srca! — ga je prešinilo nekaj, tako da ji je nehote pogledal v obraz. Daši je bila bleda kakor zid, se je videla kanoniku angel sko krasna, kakršna je tudi res bila. Končno sta knjigo s skupnim trudom vendarle odprla. Njej se je tedaj prav močno tresla roka, in kakor nam pripovedujejo zanesljivi kronisti, tresla se je nekoliko tudi kanoniku Amandu. In ko je bila naposled odprta ta knjiga, je pripovedovala prva stran kar najjasneje o nje
vsebini.
“Sveto
pismo!” vzklikne
bolnik.
“Sveto pismo!” ponovi ona tiho za njim.
“Dalmatinovo Sv. pismo!” zastoče kanonik Amand in pristavi:	“Nesrečnica, kako
si dobila bogotajno to knjigo?”
Ko mu ničesar ne odgovori, upre oko v nje bledo lice: “Dalmatinova knjiga! In to v teh krajih, in med tem ljudstvom! Za Boga, smo li spali9 Preganjali smo oskrbnike in pisače,- če so nas hoteli opehariti za dva ali tri beraške vinarje! Tukaj pa se čita Dalmatinova Biblija in lutrski, predikantje odkladajo strupeno svojo zalego ter gladijo pot Belcebubu. Na porodnico tvojo, ljubi Zveličar, ne daj, da bi se pogubil v tej divjini! Kakor strela udarim potem v krivoversko gnezdo in z ognjem in mečem iztrebim vse, kar je gnilega! Oko me boli, če te gledam, Katarina! Za danes ti oprosti Bog, ki si ga zapustila in izdala! Žejen sem! Pojdi k studencu in prinesi mi mrzle vode, da se ohladim. Pojdi!”
Strahoma in trepetaje je odhajala. V duhu je premišljevala, kako pridejo čez nekaj dni grajski lovci po svojega gospoda, da ga odneso na loški grad, kjer ga čaka boljše ležišče in spretnejša postrežba. In tedaj se bo spomnil kanonik, kar mu je odkrila ta knjiga, ki jo je danes iztaknil pri njej. In odprl bo usta in ukazal hlapcem, naj mater, očeta, brate in njo denejo v težke verige, da se potem postavijo pred krvavo so-
V blag spomin ob 26-letnici, odkar je zaspal v Gospodu dragi oče

f
Cleveland, O..
FRANCE HAUPTMAN
Življenja svetnega se je končala pot kot romarju, ki cilj mu je svetišče pri Bogu večnemu — vernih bivališče, ki ga pripravil je Gospod.
Svetli utrinki, mladostnih dni spomini, ko si skrbel in trudil se za nas, naj Bog poplača slednji čas, podari mir v večni domovini!
Hvaležni sin Ivan z ženo Pavlo in otroci Tone, Meti, Maria, Peter.
26. nov. 1980.
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Za letos so nove naročnine AD za božična darila znižane: celoletna ža ZDA na $23. za Kanado na $35, petkova na $7, petkova za Kanado na $10. To znižanje je pobuda za nove naročnike in ne za obnovo starih naročnin.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
, KUPON __________________________________
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103	-
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
*••••••••• ••••••••••••••••••••»c««*
cesta ................................
mesto in država ......................
Za to darilo pošiljam znesek $........
Moje ime je .........................
Moj naslov je.........................

mesto in država .

t
i
i
1
dišče, ki sodi o življenju in smrti. In pred odhodom bo morda *e zapovedal, naj kruti hlapci namečejo ognja na slamnate strehe, da se upepeli tihi dvorec, kjer so ji do sedaj v sreči in miru bivali oče, mati in bratje. Ni čudo, da je odšla trepetaje. Na belem ležišču pa je kanonik togotno zgrabil sloven sko
Dalmatinovo knjigo in jo vrgel od sebe. Ali daleč je ni mogel vreči, ker ga je po životu vse bolelo in skelelo.
Prinesla mu je vode. “Daj mi piti!” je spregovoril in še vprašal: “Kdaj pridejo pome grajski hlapci?”
(Dalje)
——-o—
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 02 St.	431-2088
1701« Lake Shore BIvd.	531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235
Naročite Vaše božično voščilo , V Ameriški Domovini čim preje!
i Voščila bodo objavljana v vseh številkah OD 1. DE-^ jcEMBRA DO 20. DECEMBRA 1980, v božičnih prilogah. ^
Izpolnite spodnji kupon in navedite kakšno voščilo že- ® ^ lite, ali za $10 ali za $20 ali za $30 (z vključeno božično sli-|$kico), priložite ček in pošljite vse skupaj na naslov:
Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland ^ ! Ohio 44103. ali kličite tel. 431-0628.	Ig
Če želite objavo Vašega lastnega besedila v božičnem-gj •voščilu A.D., dodajte še $5 (zaradi večje porabe časa stav-Ujenja).	Šj
Voščilo št. 1 — $10.00
Vesele božične praznike in
srečno novo leto!
VAŠE IME IN NASLOV
Voščilo št. 2 — $20.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
In
SREČNO NOVO LETO!
mi IME IN NASLOV
Voščilo št. 3 — $30.00 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO NOVO LETO!
VAŠE IME IN NASLOV
Naročam božično voščilo za $ ...........
Ime .....................................
Naslov ..................................
Mesto .............................. Zip.
Pošljite na: Ad Dept. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103
^rrrrrrrrrtttt^ttl