/O ljubljanska banka SSSSIMmB ^TO XXVI. - številka 4 KRANJ, sreda, 17. 1/ 1973 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik* Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko* Od i. januarja 1964 kot poltednik* In sicer ob sredab In sobotah; SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO J^ovltelji: obč. konference SZDL In J™7e' Kranj, Radovljica, šk. Loka j. ™* - Izdaja ti* Gorenjski tisk Glavnl urednik Anton Miklavč« "»govorni urednik Albin Učakar 2u Veliki Gaiet SpoPad na Jesenicah je odločen! Ivo Jan (6) Je z ostrim strelom od daleč premagal Uen^a. in M sv°Je moštvo dosegel 6. gol. Veselje med domačimi igralci in gledalci je bilo poPisno. — Foto: F. Perdan 9000 ljubiteljev hokeja na sobotnem derbiju Veliki dvoboj dobili Jeseničani Usci6* pretiravanJa lahko zaklan ' ^a samo legendarna kot !?„a.,pr.ivabi več gledalcev bo{jv,v^a^oletna srečanja naj-»kih ^Soslovanskih hokej-Lii.Ki- moštev Olimpije iz pijane in Jesenic. Letoš- LhikPrv* veliki spopad v .§4 °'Jani so dobili Jcseniča- dm ' prav ts^° pa lucn *ve£ga' ki >e bil v soboto je ,?r Pod Mežakljo, vendar Hejx- .ta veličastnejši, borbe-ly'ln ostrejši. Pod streho drsališčem se je strpalo 9000 gledalcev, kar je rekord. Prišli so iz vseh koncev Slovenije. Iz Nove Gorice so pripeljali Štirje vagoni, polni ljubiteljev hokeja, prišli so celo iz Črnomlja in Mokronoga na Dolenjskem, o Gorenjcih, ki so se zbrali v ledenem panju, pa ni treba posebej govoriti. Će bi imeli še nekaj tisoč kart, bi jih brez težav prodali, so povedali v pisarni hokejskega kluba Jesenice. Toda žal ledeni sta- 'O. STRAN: "- Najlepše je leteti med vrhovi dion ne sprejme več ljudi. Rekord iz leta 1966, ko se je pod Mežakljo zbralo 7500 ljudi, je bil porušen ... Gorenjska, posebno pa Jesenice, so že teden pred velikim spopadom dveh jugoslovanskih hokejskih velikanov živele v znamenju tega dogodka. V soboto pa so doživele višek. Ob pol Šestih popoldne, poldrugo uro pred tekmo, na Jesenicah skoraj ni bilo mogoče dobiti parkirnega prostora. Gledalci so se trumoma valili pod Mežakljo, da bi dobili čim boljše stojišče. Ob pol sedmih je bila ledena dvorana nabita. Tik pred tekmo so spustili v prodajo še zadnjih nekaj sto kart. Dvorana je požrla še zadnje srečneže. Številni vneti ljubitelji hokeja pa so morali ostati zunaj. O navijanju, kakršnega Jesenice še ne pomnijo, ni treba posebej pisati. Navdušenje je od časa do časa preseglo vse meje športnega navijanja. Metanje petard in (Nadalj. na 14. str.) Do zdaj 66.150 dinarfev v sklad za varstvo otrok Decembra lani sta skupščina občine Jesenice in občinski sindikalni svet poslala vsem delovnim organizacijam v občini posebno pismo, v katerem pozivata podjetja, naj ob prizadevanjih za stabilizacijo našega gospodarstva in v prizadevanjih za varčevanje v vseh oblikah prispevajo denar, ki bi ga sicer namenili za čestitke in novoletna darila, v sklad ža varstvo otrok pri skupščini občine Jesenice. Pobudnik te akcije je bila pravzaprav jeseniška poslovalnica Speceri-je Bled, ki je prispevala 5000 dinarjev v sklad za varstvo otrok. Do zdaj so na Jesenicah zbrali okoli 66.150 dinarjev, ki so jih prispevala jeseniška podjetja ali podjetja, ki imajo na Jesenicah le svoje poslovalnice: poleg Špecerije še Iskra Kranj na Blejski Dobravi 10.000 dinarjev, Mesarsko podjetje Jesenice 2000 dinarjev, Živila Kranj 1000 dinarjev, LIP Bled 2000 dinarjev, Murka* Lesce 15.000 dinarjev, SGP Sava Jesenice 10.000 dinarjev, Zarja Jesenice 10.000 dinarjev, Ljubljanska banka, poslovna enota Jesenice 500 dinarjev, Emona Ljubljana 3800 dinarjev, Via- 3. STRAN : tor 5000 dinarjev, Vodovod Jesenice 700 dinarjev, Lekarna Jesenice 1000 dinarjev m med posamezniki Albina T* šar z Blejske Dobrave 150 dinarjev. Na občini pa so prejeli tudi pismo podjetja za turizem, transport in gostinstvo pri ZŽTP Ljubljana, poslovna enota Jesenice, da so v okviru podjetja že darovali za Onkološki institut, Kovino-tehna Celje je poklonila kozjanskim otrokom, pri Peku Tržič so vložili v stanovanjski sklad, pri Slovenija-športu so darovali za gradnjo Onkološkega instituta T okviru podjetja. Odgovorili so tudi PTT Kranj, poslovna enota Jesenice in poslovalni-ca Borovo ter Vatrostalna, da v jeseniški sklad za varstvo otrok ne morejo darovati. Na Jesenicah pričakujejo odgovore tudi drugih podjetij in upajo, da bodo vsa ostala podjetja na pismo tudi odgovorila. Denar, ki ga bodo na ta način zbrali, bodo namenili predvsem za gradnjo novega vrtca na Savi in nasploh za gradnjo varstvenih ustanov v občini. D. Sede] 60 črnih gradenj 13. STRAN: 3 leta zapora za vlome Jesenice V petek, 19. januarja, bo 4. seja komisijo za družbeno* politična in idejna vprašanja pri občinski konferenci ZKS Jesenice. Na seji bodo pregledali delo in se pogovorili o nadaljnjem oblikovanju programa idejnopolitičnega usposabljanja članov ZK na Jesenicah. 0 V soboto, 13. januarja, so se na Jesenicah zbrali vsi, ki so sodelovali pri letošnji novoletni prireditvi pod Mežakljo in se pogovorili o uspehu te prireditve. Zavzeli so se za še bolj kvalitetno prireditev za najmlajše drugo leto in se domenili, da se bodo nanjo pripravljali že septembra. 0 V ponedeljek, 15. januarja, je bila razširjena seja predsedstva občinske konference ZMS Jesenice, na kateri so govorili o nalogah in aktivnosti ZMS pri oblikovanju koncepta političnega organiziranja in delovanja mladine na osnovi usmeritve 3. konference ZKJ, se dogovorili o organizaciji posveta z mentorji, delu komisij pri občinski konferenci ZMS, imenovali novega organizacijskega sekretarja OK ZMS ter poslušali informacijo o republiškem seminarju za predsednike posameznih komisij. D. S. Kranj Kranj, 16. januarja — Popoldne je bila razširjena seja regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko. Razpravljali so o dopolnitvah družbenega plana Slovenije do- 1975. leta in o spremembah in dopolnitvah na področju družbenega plana za letos. Informacijo o tem je podal republiški sekretar za delo Pavle Gantar. 0 Pri občinskem sindikalnem svetu bo ta teden več sej. V ponedeljek je bila seja medobčinskega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu, včeraj jc bila seja pododbora za šolstvo, razen tega pa so se sestali tudi predstavniki delovnih organizacij. Danes pa bo seja organizacijskega odbora za zimske športne igre. A. Ž. radovljica Radovljica, 16. januarja — V sejni dvorani tovarne športnega orodja Elan v Begunjah je bila popoldne redna seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o stanovanjski politiki v občini in o sklepih medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko o nalogah komunistov s področja delavske kontrole. — Pri občinskem sindikalnem svetu pa je bila popoldne razširjena seja odbora storitvenih dejavnosti skupaj s predstavniki delavskih svetov in sindikalnih organizacij iz večjih delovnih organizacij. Govorili so o uresničevanju ustavnih dopolnil, kadrovski politiki v gostinstvu, stanovanjski problematiki in položaju delavcev v zasebnem sektorju po uveljavitvi kolektivne pogodbe. A. Ž. skofja loka Drevj ob 19. uri se bo v kulturnem domu pri Sv. Duhu zbralo okrog 180 mladincev iz tega kraja in iz sosednjih Vir-maš ter Grenca. Njihov namen je ustanoviti aktiv ZMS. 2e prej so sestavili iniciativni odbor, ki je pripravil program konference in ki bo tudi vodil volitve članov bodočega upravnega odbora. Mladina omenjenih treh naselij bi se namreč rada organizirala ter odpravila družbenopolitično in športno mrtvilo v njihovem okolišu. Jutri, v četrtek, 18. januarja, popoldan pa bo v Škofji Loki VIII. redna seja predsedstva občinske konference ZMS. Dnevni red obsega priprave na letno konferenco, pregled uresničevanja programov dela posameznih komisij ter razne tekoče zadeve. trzic Včeraj popoldne je bila v Tržiču seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na seji so razpravljali o krajevnih političnih aktivih, ki so se sestajali pretekli teden in na katerih so razpravljali o kandidatih za predsednika in sekretarja občinske konference SZDL. V ponedeljek so bili v občini še zadnji tovrstni politični aktivi, in sicer na Bistrici, na Ravnah in v Scbenjali. Na včerajšnji seji so obravnavali tudi priprave na zasedanje občinske konference SZDL. 0 Včeraj se je sestala tudi komisija za družbenoekonomska vprašanja pri občinski konferenci ZKS Tržič. Ocenila je preteklo delo ter sprejela delovni program za prihodnje. -Jk IMova številka Informativnega biltena Pri občinski konferenci ZMS Jesenice so izdali pred nedavnim drugo številko Informativnega biltena. V njem seznanjajo člane konference in aktiv z najbolj aktualnimi nalogami zveze mladine. Mod drugim je objavljen program praznovanj v mesecu mladosti za letošnje leto, predlog organiziranosti zveze mladine do 9. kongresa ter dva pravilnika občinske konference ZMS, ki bosta sprejeta na seji konference januarja. Razen tega so objavili tudi dokument Naloge ZMS po pismu tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. D. S. Stabilizacija na vseh področjih Na sobotni seji občinske konference zveze komunistov v Kranju so za novega sekretarja komiteja občinske konference ZK izvolili Staneta Mihaliča Leto 1973 bo moralo biti na vseh področjilh v občini teto stabilizacije. Pri tem pa bo najpomembnejše ures nič e vanje ustaivnih dopolnil. Tako Stane Mihalič Preveč članov terja reorganizacijo Za četrtek, 18. januarja, je sekretariat osnovne organizacije ZK v krajevni skupnosti Plavž na Jesenicah sklical sestanek, na katerem bodo razpravljali o reorganizaciji organizacije, ker je učinkovito delo onemogočeno prav zaradi velikega števila članov, ki jih šteje ta organizacija (240 članov). Doslej so delovali v štirih oddelkih, člani komisije za organiziranost in razvoj ZK pri občinskem komiteju pa so se zato odločili za reorganizacijo ZK v krajevni skupnosti Plavž. Po predlogu naj bi bilo poslej devet osnovnih organizacij, ki naj bi jih povezoval svet ZK krajevne skupnosti Plavž. Na sestanku bodo1 razpravljali predvsem o kadrovskih rešitvah in predlagali najbolj aktivne in sposobne člane za vodstva. Ce le-teh ne bodo mogli izvoliti, bodo predlagali člane ZK, ki so organizacijsko povezani v drugih organizacijah ZK. D. S. je bilo med drugim rečeno v razpravi na tretji seji občinske konference zveze komunistov v Kranju, ki je v soboto dopoldne razpravljala o uresničevanju nalog irz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter sklepov 29. seje CK ZKS. Osnova za razpravo pa so bili ocena in stališča občinskega komiteja in delovni načrt občinske organizacije zveze komunistov. Na seji so najprej sprejeli sfklepe druge seje občinske konference zveze komunistov, ki je obravnavala probleme družbenega položaja in aktivnosti mladine v občini. Pri tem so posebej poudarili potrebo po centru mladinskih klubov v občini in sklenili, da je treba na podlagi sklepov izdelati kratkoročni program nalog in j.ih vnesti v akcijski program. Uvodno besedo o uresničevanju nalog atz pisma je imel Stane Mihalič, ki jc med dru. gim poudaril, da je treba v prihodnje uresničiti vse že sprejete sklepe in dogovore. Pri tem pa bo potrebno odločnejše in bolj resno delo kot doslej. Takšne naloge ča- kajo vse občinske politiČflf in samoupravne skupnost'' kalkor tudi skupščino in ne organe. Nazadnje pa so 0' seji sprejeli predlagano no o dosedanji aktivnosti °{' ganizacij zveze komunistov *j občini. V nadaljevanju seje so SI*" ni konference razrešili sod* nj ega sek r e t ar j a kom itel' občinske konference \ Franca Roglja zaradi odh0' da na novo delovno mesto * gospodarstvu.'Zahvalili so s* mu za plodno in uspešno lo v komiteju in mu zaželel* veiiiko uspehov na novem & lovnem mestu. Za novega se? kretarja komiteja občin*** konference pa so izvolili 7, lelliega inženirja organizacij dela iz kranjske Iskre ^taj neta Mihaliča, ki bo po*l» • opravljal delo sekretarja fesionalno. Stane Mihalič, je član zveze komunistov °r 1949. leta, je že dlje časa «*' tiven družbenopolitični d^' vec. Do izvolitve za sekreta*' ja komiteja občinske kon#/ renče ZK je bil tudi sekret* organizacije ZK v Iskri. zen tega pa je tudi odbori*1* kranjske občinske skupščin* A. žala* Razpis Tomšičevih in Petkovih nagrad Letos maja, na dan smrti narodnega heroja, politika, publicista in novinarja Toneta Tomšiča, bo Društvo novinarjev Slovenije podelilo Tomšičeve nagrade, nagrade sklada Toneta Tomšiča in Petkove nagrade, za tista dela svojih poklicno organiziranih članov, ki še posebej prispevajo na družbenem, gospodarskem, političnem in kulturnem področju k hitrejšemu razvoju naše socialistične skupnosti in našega samoupravnega sistema. Za Tomšičeve nagrade lahko konkurirajo prispevki, ki pomenijo pomembne dosežke v slovenskem časnikarstvu in dosežki pri urejanju časnikov in radijskih ter televizijskih oddaj. Za Petkove nagrade pridejo v poštev najboljši dosežki na področju publicistične fotografije. Predloge za nagrade lahko pošljejo člani, aktivi in sekcije DNS, kakor tudi uredništva, vsebovati pa morajo — če gre za urejanje lista ali oddaje — tudi utemeljitev, zakaj se to urejanje predlaga za nagrado. Obdobje, za katerega sc podeljujejo Tomšičeve na-grade, je čas med zadnjim in novim razpisom, to je od 15. januarja 1972 do 15. januarja 1973, za Petkove nagrade pa od 1. januarja 1968 do 15. januarja 1973. Rok za oddajo predlogov je 15. februar 1973. Po tem datumu komisija ne bo sprejemala niti predlogov niti dokaznega gradiva. Upravni odbor društva novinarjev Slovenije Za ljubitelje smučanja zanimiva priložnost od 15. januarja 1973 pred zimskimi šolskimi počitnicami nudi BLAGOVNICA ŠK0FJA LOKA 10 °/0 popust za nakup zimsko-športne opreme • smuči in palice, • vezi, • panzerji, • smučarska očala, kape in rokavice, • različne maže za nego smuči, • sanke, • športno konfekcijo Mc Gregor ■— Toper • drsalke Nova Elanova športna trgovina v Begunjah. — Foto: F. Perdan \ Športna trgovina v Begunjah Elan, tovarna športnega orodja in opreme, jc 20. decembra lani odprla novo športno trgovino v Begunjah. Sedem let je tovarna prodajala smuči in drugo športno opremo v zimskih mesecih v prostorih Alpskega letalskega centra Lesce. Tamkajšnji prostori so bili premajhni. Zato so se v Elanu odločili za novo trgovino. Ne zaradi konkurence drugim trgovskim podjetjem, pač pa zaradi boljše povezave s šport-, nimi klubi, katerim doslej niso mogli kvalitetno postre-či. Nova trgovina v Begunjah pa seveda ni namenjena le 60 črnih gradenj Škofjeloški urbanisti razmišljajo o ustanovitvi sklada *" za rušenje nezakonito postavljenih objektov klubom, marveč tudi posameznikom. V njej je moč dobiti različne smuči druge in tretje vrste, ki so znatno cenejše. Razen tega imajo v trgovini tudi drugo opremo, kot so na primer smučarski čevlji, puloverji, hlače itd. Te izdelke prodajajo v trgovini kooperanti. Trgovina je odprta vsak dan od 8.30 do 18. ure, tudi ob sobotah. Kupcu strokovnjak svetuje, kakšne smuči so najbolj primerne zanj. Ko se odloči za nakup, pa mu že v trgovini montirajo tudi okovje. Poslovodja v trgovini Anton Šolar nam je povedal, da bo v prihodnje trgovina odprta celo leto." V zimskih mesecih bodo prodajali smuči in drugo zimsko opremo, po- leti pa športno orodje, čolne in drugo opremo za sezono. Občasno bodo prirejali, tudi posamezne razstave. Zaupal nam je tudi, da je obisk v trgovini kljub trenutnemu pomanjkanju snega dober, saj vanjo prihajajo kupci iz cele Slovenije, iz Hrvatske ter iz Italije in Avstrije. Ce se bo torej Elanova zamisel o prodaji sezonskih športnih artiklov skupaj s kooperanti uresničila, potem bomo na Gorenjskem po dolgem času spet imeli specializirano športno trgovino ▼ malem. To pa na Gorenjskem že nekaj časa pogrešamo, kljub dokaj dobri izbiri športne opreme v posameznih blagovnih hišah v gorenjskih občinah. A. 2. Vsi se najbrž še dobro JPpminjamo prahu, ki ga je "»»gnila pred leti porušena rna gradnja na Godešiču pri K°tji Loki. Kljub temu pa "^oge občane primer še ni fcOLNlšNICA ZA GlNEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ Potrebuje dv* PK ali Priučeni kuharici Pogoj j tri Ijite e poskusna doba mesece. Ponudbe posna upravo bolnišnice. izučil. Nemara sta krivi naivnost in nepoučenost, vendar dejstva, da so urbanisti leta 1972 ugotovili kar 60 na svojo pest postavljenih stanovanjskih in drugih objektov brez lokacijskega dovoljenj«, ni moč spregledati. Težjih prekrškov (»divje« zrasle družinske hiše) je največ v žireh, kjer do pred kratkim sploh niso imeli določeno, katero območje je zazidljivo in katero ne, medtem ko pri lažjih prepričljivo vodijo Železniki (prizidki, garaže, drvarnice itd.). Za tretjo »kritično« cono bi lahko proglasili Stari vrh in njegovo okolico, ki so jo privatni lastniki »okrasili« z več počitniškimi hišicami in vikendi. Sploh je opaziti, da prekrški naraščajo premosoraz- merno z oddaljenostjo od Škofje Loke, torej ob občinskega središča. Vzrok bo najbrž skrit v preskromnem številu inšpektorjev (lani sta nadzor opravljala samo dva) ter v pomanjkljivi obveščenosti ljudi. Zato odgovorni predlagajo dve novosti: Intenzivno tolmačenje pravic in dolžnosti potencialnih graditeljev ter seveda posledice, ki izhajajo iz neupoštevanja predpisov; formiranje posebnega sklada za rušenje nedovoljenih (črnih) gradenj. A preden bodo strokovnjaki sestavili predlog o višini omenjenega fonda, mora skupščina najprej odločiti, kakšno stališče bi kazalo zavzeti do kršilcev in katere od spornih stavb naj se dejansko podrejo. Cena rušenja naj bi bila okrog 600 din na kubični meter prostora. -or Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju razpisuje vpis za II. polletje 1972/73 v osnovno šolo za odrasle (ob vpisu je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, potrdilo o zaposlitvi in 400 din akontacije na šolnino); v začetne, nadaljevalne, poglobitvene in konverzacijske tečaje nemškega, angleškega, francoskega, italijanskega in ruskega jezika (cena tečaja je 500 din, ki se plača ob vpisu). Vpisovanje je do 25. januarja 1973 vsak dan od 8. do 16. ure na Delavski univerzi v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 1. Krajevni skupnosti njen samoupravni položaj Načrtovanje družine Konferenca za družbe- nja družine tudi v regi< Bcrti Brun, dolgoletni delavec na področju krajevne samouprave, pionir aktivnosti, dela in uveljavljanja samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti Hrušica pri Jesenicah in obenem tudi prvi predsednik pri svetu krajevnih skupnosti in stanovanjskih zadev v jeseniški občini, prejšnji predsednik občinske konference SZDL in zdaj njen podpredsednik, je pred nedavnim v Beogradu prejel visoko priznanje. V okviru Zvezne konference socialistične zveze za mestne zajednice, djecu i porodicu (naše krajevne skupnosti) so na posebno povelje podelili desetim krajevnim skupnostim in posameznikom iz vsake republike in petim posameznikom in krajevnim skupnostim v avtonomni pokrajini nova, posebna priznanja za uveljavljanje in delo na področju krajevne . samouprave. £ Izmed desetih priznanj v Sloveniji sta kar dve priznanji odšli v jeseniško občino: prejela jo je krajevna skupnost Dovje-Mojstrana in kot posameznik Bcrti Brun. £ Navadno tako zelo lahko nanizamo tiste suhoparne podatke o nekem odlikovancu in ovijemo njegove zasluge in rezultate njegovega dela v niz lepozvočnih besed in hvalnic, ne da bi nas v razgovoru z njim kakorkoli prevzela njegova osebnost. Predstavljamo ga z besedami, ki so nam ob takih prilikah na ustih ali konici svinčnika. ® Ob tistih pravih srečanjih, ki, prevzamejo, pa se nam prav zaradi tega nekako upira uporabljati običajne besede in iščemo novih, ker bi ga od srca radi drugače, bolje predstavili. To so tisti razgovori in srečanja z ljudmi resničnih moralnih vrednot in vrlin, pristnosti, neposredne odkritosrčnosti in vsestranskih kvalitet. Takih, ki so lastne Bertiju Brunu, dobitniku tega visokega priznanja. £ Morda je to bojazen, da bi nam, v svoji skromnosti kakorkoli to malo zameril; morda je to strah v nas samiti, da nismo znali zajeti vsega, kajti ob opisu njegove osebnosti resnično ne bi trpeli svoje površnosti; morda pa je preprosto le izgovor nekje v nas samih, da ga z nobenimi besedami ne bomo nikoli znali predstaviti v tisti podobi poštenosti, dobre volje in delovne pripravljenosti, ki jo velikodušno razdaja, na delovnem mestu, v družbenopolitičnem delu, krajevni skupnosti. © Eden tistih redkih ljudi je, ki mu bomo na cesti vedno prisrčno stisnili roko, mu na sejah z zanimanjem sledili in nas bo v razgovoru z njim prevzela njegova široka razgledanost, trezna presoja, predvsem pa trdno prepričanje v uspešnost takega dela, ki obeta vsem boljši jutri. 0 Tak je Berli Brun nam vsem, ki ga poznamo. ZA DOBRO POČUTJE OBČANOV »Kakšni so prvi začetki dela krajevne skupnosti Hrušica?« »Delo v KS Hrušica smo si zamislili tako, da bi predvsem skrbeli in poskrbeli za dobro počutje občanov in iz tega smo tudi vseskozi izhajali. Med prve naloge nedvomno spada uspešna rešitev otroškega varstva, reševanje socialnih problemov, ki smo jih postopoma odpravljali z izdatno materialno po-"močjo. Delali smo v komisijah. Med naslednje naloge jc spadalo vsekakor reševanje stanovanjskega fonda, ki je bil v družbeni lastnini. Več prebivalcev je živelo v nemogočih stanovanjskih razmerah, zato smo skupaj s hišnimi sveti najeli pri stanovanjskem skladu posojilo. S tem smo adaptirali vse stare hiše, neprimerna stanovanja in smo sami poskrbeli za vsa vzdrževalna dela. To je bil eden naših velikih uspehov, saj smo obnovili stanovanjski fond in povečali aktivnost hišnih svetov. Skupaj s KS Dovje-Mojstrana smo izvedli tudi akcijo za razširitev pokopališča na Dovjem, skrbeli za vzdrževanje zelenic, nasadov, pri tem pa ustvarjali tudi lastna sredstva. Ta naša aktivnost je precej vplivala na hitro reševanje tistih problemov, ki jih je reševal občinski komunalni program.« KS NAJ NE BO LE PISARNA »Precej govorimo o novi vlogi krajevne skupnosti. Kako si jo zamišljate vi?« »Dosedanja vloga krajevne skupnosti nikakor ne ustreza, saj ponekod obstaja le formalno. Do zdaj smo z občinskim proračunom odmerjali KS le del sredstev, v prihodnje se ne bi smeli s tem zadovoljiti. Bolj bi ji morali zaupali, del občinskega proračuna prenesti na KS, ki bi s tem prevzela tudi večje odgovornosti in obveznosti. Hkrati pa bi lahko hitreje reševala in urejala vsa vprašanja od dejavnosti kulture do gasilcev. Nasploh mislim, da bi bilo bolj učinkovito, ko bi se razne organizacije, ki sedaj delujejo v okviru občinskih zvez, bolj navezovale na KS. Krajevne skupnosti so bile nekdaj pobudnik pri razvijanju obrtne dejavnosti, ki so se razvile v manjša podjetja in ta interes bi se moral bolj širiti. Menim, da bi se morale prav prek delegatskega sistema bolj uresničevati potrebe občanov v interesu širše družbene skupnosti. Obstaja pa seveda nevarnost, da bi delegatski sistem razumeli kot reševanje le lokali-stičnih interesov in bi se na ta način slabil interes širše skupnosti. Zato se moramo odločali predvsem za razgledane ljudi.« »Kako bi po vašem mnenju lahko in morali pritegniti same občane?« »Prednje je treba stopiti z vsebinskim programom, ki mora vsebovati take probleme, ki tarejo ljudi. Treba je delati predvsem med mladimi. Menim, da se ob mladih kadrih zbira tudi mladina in je ni tako težko pritegniti. Delo je treba prenašati tudi na mlade.« »Kakšne naj bi bile v jeseniški občini KS in kako naj bi delovale?« »Odločiti se bomo morali, kakšne si v občini želimo. Lahko imajo različen položaj: Kranjsko goro si na primer drugače zamišljamo kot mesto. KS v Centru naj bi bile drugačne od vaških, ki so bolj krajevno zaključene. Iz mestnih naj bi sc nekako ustanovil zbor ali svet mestnih KS, kajti za vse te je značilno, da imajo močan stanovanjski fond, večjo vlogo pri vzdrževanju komunalnih objektov itd. Morali bi ločevati med položaji posameznih KS. Nasploh pa velja, da bi morala biti KS baza samoupravne aktivnosti, da ne bi KS zaradi lastne neaktivnosti več postavljali zgolj na administrativen položaj.« D. Sedej no aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL Kranj je v ponedeljek povabila na razgovor o načrtovanju družine prosvetne, zdravstvene in socialne delavce gorenjskih občin. Razgovora se je poleg drugih gostov udeležila tudi članica sveta federacije Vida Tomšičeva. Razgovor je bil sklican kot priprava na ustanovitev medobčinskega koordinacijskega odbora za načrtovanje družine, ki bo — kot predvidevajo — še ta mesec na sestanku občinskih konferenc SZDL gorenjskih občin. Beseda je tekla predvsem o potrebnosti obstoja organizacije, ki bi usklajevala odprta vprašanja s področja načrtova- Center za socialno delo v Kranju se je v lanskem letu tako kot beremo v letnem poročilu ukvarjal tudi z vedenjsko in osebnostno motenimi otroki in mladoletniki ter z mladoletnimi prestopniki. Starost teh otrok je bila kaj različna: do 14. leta je bilo 12 otrok, od 14. do 16. leta 23 otrok, največ je bilo starejših mladoletnikov od 16. do 18. leta, in sicer 38, mlajših polnoletnikov pa le 7. Težave, zaradi katerih se je moral poleg staršev in šole s temi otroki ukvarjati tudi Center za socialno delo, so različne. Najpogosteje gre za zanemarjanje šole, dela, neposlušnosti doma in v šoli ali na delovnem mestu ter seveda kazniva dejanja. Med kaznivimi dejanji, ki so Jih lani zagrešili otroci in pa mladoletniki, so predvsem tatvine nalnem in občinskem merilu. Odločanje o številu otrok v družini in o razmikih med rojstvi je tako pomembno vprašanje, ki smo ga sicer zajeli že v več resolucij o načrtovanju družine pri nas, iz prakse .pa vemo, da še zdaleč to vprašanje ni urejeno kot bi moralo biti. Več bi morali storiti za učinkovito spolno vzgojo mladine, čeprav je ta vzgoja že vključena v učne programe šol, več tudi za prosvelljevanje staršev tako glede spolne vzgoje otrok kot tudi o kontracepciji in abortusu. Vsa ta pomembna vprašanja bi morala najti mesto v programu bodočega koordinacijskega odbora za načrtovanje družine za gorenjsko področje. A. Ž. motornih koles, tatvine denarja, tehničnih predmetov, na zadnjem mestu pa so vlomi. Ni bilo malo tudi popivanja in s tem v zvezi tudi nasilnega obnašanja. Od doma so pobegnili tudi štirj* otroci. Zaradi kaznivih dejanj, ki so jih zakrivili mladoletniki* jih je lani 43 stopilo pred okrožno in občinsko sodišče-V dvanajstih primerih je bil postopek na predlog okroŽ* nega ali občinskega javnega tožilstva ustavljen, 25 primerov pa do konca leta 1972 tudi še ni bilo rešenih. Sodišče je lani mladoletnim osebam izreklo takele vzgojne ukrepe: en mladoletnik je moral v mladoletniški zapor, dva V vzgojno poboljševalni dorn, šestim pa je bilo izrečeno strožje nadzorstvo skrbstvenega organa. Mercator Prodaja vse vrste konfekcije in usnjene galanterije v Blagovnici Mercatorja v Tržiču z 20 do 50 °/o popustom. V otroški prodajalni Mercatorja v Tržiču ugoden nakup otroške konfekcije z 20 do 50 % popustom. Potrošniki, obiščite Mercatorja v Tržiču. Izkoristite ugodnosti, ki vam jih nudi Mercator v svojih prodajalnah v Tržiču. Brez dobrih kuharic ne gre Nov korak v razvoju kmečkega turizma v Škof j i Loki Delavska univerza, Občin-ska turistična zveza. Gozdno gospodarstvo in Kmetijska zadruga Škofja Loka, organizatorji kuharskega tečaja (lani in predlanskim), namenjenega kmečkim gospodinjam, so minuli "teden povabili na svečanost v grajski galeriji vseh 79 udeleženk 60-urnega pouka o pripravljanju starih gorenjskih specialitet. Takšna oblika izpopolnjevanja žena, katerih družine se bavijo s kmečkim turizmom, je nadvse koristna, so menili navzoči. Zato bodo z začeto prakso nadaljevali tudi v bodoče. Kot vemo, posvečajo Loča-ni turizmu na vasi vefliko pozornost. Spričo privlačnih naravnih lepot, ki jih je v občini na pretek in ki privabljajo zmeraj več domačih i*1 tujih izletnikov, ima omenjena obliiika dejavnosti nedvomno obilo možnosti Z* razvoj. Stari vrh in Davča sta najboljši dokaz, da je žanri" sel izvedljiva. Seveda P3 brez primerne postrežbe gre. Ljudje so pač zim l 'J zahtevnejši. To dejstvo je botrovalo spoznanju, da bi ko* zalo gospodinje zainteresiranih domačij primerno strokovno Izpopolniti. Odziv Je bil presenetljiv. V tečaju so se bodoče gostiteljice naučile pripravljati vrsto okusnih obrokov, ki temeljijo predvsem na domači hrani, na že skoraj pozabljenih speciailite-tah, kakršnih v ostalih lokalih ni moč dobiti. —ig Težave z mladoletniki Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani razpisuje sprejem 150 učencev v šolo za miličnike kadete Pogoji za sprejem: Razpisa se lahka udeležijo mladinci, državljani S^RJ, ki izpolnjujejo pogoje: da so uspešno končali osnovno šolo, da niso starejši kot 17 let, **■ da so telesno in duševno zdravi, da zoper njih ni bil izrečen vzgojni ukrep in da niso v kazenskem postopku, *■ da obvladajo slovenski jezik,. •* da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov. Začetek in trajanje šolanja ^Četek šolanja bo 3. septembra 1973 in bo trajalo tr3 leta. Pravice in dolžnosti učencev: Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, pe-rilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko Zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za °sebne potrebe. Kdor uspešno konča šolo, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju, delati v organih za notranje zadeve najmanj šest let. O Pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. T'steniu, ki je uspešno končal šolanje, je priznana Srcdnja strokovna izobrazba. Kako naj se kandidati udeležijo razpisa Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo naJbližji postaji milice najpozneje do 5. junija naslednje dokumente: *• Pojavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano 2 1,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o njihovem pri-Voljenju za vpis, • spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; tisti, še obiskujejo 8. razred, naj priložijo spričevalo za prvo polletje 8. razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo, • Potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgoj-ni ukrep, • Potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku, • Pismeno priporočilo, in mnenje šole, v kateri se Je zadnje leto šolal. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje v razpisu, Poklicani na zdravniški pregled in sprejemni 2pit. Sprejemni izpit obsega preizkus znanja iz slo-Cnščine, psihološko testiranje in preizkus telesnih m°gljivosti. Sprejemni izpiti bodo v šolskem cen- Ul 2a strokovno izobraževanje delavcev v organih a notranje zadeve v Ljubljani maja in junija. O atinnu bodo kandidati pismeno obveščeni. 9 sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim criirn uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnih iz-P'uh dosegli boljši uspeh. O tem, ali je bil kandidat Prejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1973. ^sa pojasnila dajejo: ' Kepubliški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon št. 23-801, interna št. 427 ali 380, • Sola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, te-3.lofon št. 51-737 ali 312-227 in " Vsc Postaje milice. REPUT7USKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE Zavlačevanje in izgovori Poldrugo leto je že preteklo, odkar smo začeli v Sloveniji uresničevati ustavna dopolnila, ki ne pomenijo le oblikovanja temeljnih organizacij združenega dela, temveč tudi usklajevanje celotne samoupravne zakonodaje v delovnih organizacijah z novimi dopolnili v ustavi. Nekje je ta proces hitro stekel in so že vidni prvi rezultati, ki se največkrat kažejo v novih temeljnih organizacijah združenega dela, drugje pa capljajo daleč za prvimi in je uveljavljanje ustavnih dopolnil šele v povojih. Med slednje sodi nedvomno tudi tržiška občina. Sindikat in ZK sta se in se na vse kriplje trudita, da bi akcija stekla hitreje in da bi se po podjetjih vsaj odločili, ali ena TOZD ali več TOZD ali pa nobena in da bi vsaj začeli samoupravno zakonodajo usklajevati z ustavnimi dopolnili, kar je za večje samoupravno odločanje delovnega človeka vsekakor bistveno. Rezultati teh prizadevanj so skromni. Samo Mer-catorjeva poslovna enota Preskrba je postala TOZD, iz drugih delovnih organizacij pa prihajajo različni odgovori, ki so največkrat le izgovori in predmet'zavlačevanja, da so stvari v pripravi, da je premalo delavcev za ustanovitev TOZD, da bi ustanavljanje TOZD povečalo režijske stroške, da tehnološki proces ne omogoča sprememb, da se o upoštevanju ustavnih dopolnil v samoupravni zakonodaji sicer pogovarjajo, vendar do^sklepov še niso prišli itd. Nekateri od teh odgovorov so upravičeni, drugi pa spet ne. Sindikat, ki se v tržiški občini največ ukvarja s tem vprašanjem, ne vztraja, da morajo p»VSOd za vsako ceno ustanoviti TOZD. Meni le, da je treba ustanoviti TOZD tam, kjer so pogoji (zaokrožen tehnološki proces in možnosti ugotavljanja dohodka), če pa teh pOgOjev ni, pa naj se vsaj ureditev podjetja uskladi z ustavnimi dopolnili, ki želijo samoupravo približati delavcu tako,,da bo odločal o tistem, kar mu nihče ne more vzeti. To pa je predvsem dohodek. V tržiški občini je skoraj 20 industrijskih obratov, katerih sedež je zunaj občine. Matična podjetja (Rog, Metalka, Kartonažna tovarna itd.) imajo do teh obratov večkrat mačehovski odnos in zaposleni v teh obratih nimajo veliko možnosti, da bi sodelovali pri pomembnejših odločitvah. Zato bi morali ti obrati postati TOZD. Šele taka organizacija bi lahko dala zaposlenim večje samoupravne pravice. Matična podjetja za te zahteve Trži-čanov nimajo kaj dosti posluha ... 220 mi obresti za Kranjska podružnica Ljubljanske banke bo letos prispevala gorenjskim varčevalcem na hranilne knjižice 220 milijonov novih dinarjev obresti. Samo v kranjski eno. Podjetje Usluga StražiSče, Sel Jakova 7, Kranj razglaša naslednja delovna mesta: 1. delavca in 2. delavko za izdelovanje žičnih ščetk Pogoji po statutu podjet ja. Prošnje je treba vložiti do 25. januarja v pisarni podjetja. Poročilo o gradnji šol in vrtcev Na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Kranju je podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik povedal, da koordinacijski odbor za gradnjo šol in vrtcev v kranjski občini pripravlja podrobno poročilo o dosedanjem uresničevanju začrtanega programa. Pojasnil je tudi, da bosta do konca tega meseca odprta vrtca v Cerkljah in na Klancu, do konca februarja pa še vrtec v Bitnjah. Razen tega je ta hip v občini v gradnji osem šolskih objektov. Pet šal: Tr-boje, Orehek, Naklo, Besnica in Kokrica bo zgrajenih do novega šolskega leta, za preostale tri Šole: Vodovodni stolp, Posebna osnovna šola in šola v Predosljah pa je rok dograditve 31. december letos. Poročilo, ki ga pripravlja koordinacijski odbor o dosedanjem uresničevanju začrtanega programa o gradnji šol in vrtcev, bodo poslali vsem družinam v občini. A. 2. Ko so na zadnjem plenumu občinskega sindikalnega sveta analizirali počasno uresničevanje ustavnih dopolnil, so izluščili precej vzrokov. Razprave po delovnih organizacijah se odvijajo v ozkem krogu vodilnih delavcev, zalo zaposleni z bistvom ustavnih dopolnil ne morejo biti dovolj seznanjeni, čeprav bi morala biti njihova beseda pri tem odločujoča. Prav tako so pri tem premalo zavzete osnovne sindikalne organizacije. Občni zbori so priložnost za širše in bolj organizirane akcije. Končno pa bo treba tudi odstraniti miselnost, da bi TOZD povečale režijske stroške v delovnih organizacijah. J. KoŠnjek lijonov varčevalce ti bo varčevalcem priipisalai 8,74 milijona novih dinarjev, od tega pa bo tistim, kj v kranjski občini dobivajo del osebnih dohodkov na hranilne knjižice, pripisala 476 ti-t soč novih dinarjev. Samo delavcem v kranjski Iskri bodo pripisali okrog 230 tisoč" novih dinarjev, delavcem t Savi pa 160 tisoč. V kranjski enoti so nam povedali, da so tako že kažejo konkretni rezultati tovrstnega varčevanja. Zato namerava kranjska podružnica Ljubljanske banke letos to obliko varčevanja oziroma izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice še bolj razširiti. Doslej dobiva približno tretjina vseh zaposlenih na Gorenjskem osebne dohodke na hranilne knjižice. Letos nameravajo uvesti tovrstno izplačevanje še za tretjino delavcev. Samo v .kranjski enoti nameravajo vkl.juci.ti v tovrstno varčevanje delavce v 23 novih podjetjih, v jeseniški enoti nameravajo vključiti delavce zaposlene v železarni, v radovljiški zaposlene v Iskri in v Elanu, v tržiški zaposlene v Peku in Morcatorju, v škofjeloški pa zaposlene v 12 večjih podjetjih. Ker je število varčevalcev v zadnjem času tako poraslo in se je močno povečalo poslovanje bank z občani, so sedanji prostori banke postali premajhni. Zato bo banka februarja letos zraven Globusa v Kranju odprla novo hranilnico. Le-ta bo odprta vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Ra^en tega ima kranjska enota že sedaj dve izpostavi oziroma blagajni zaradi izplačevanja osebnih dohodkov na hranilne knjižice v Iskri in Savi. Obe izpostavi poslujeta cel mesec. A. 2. Tržiški upokojenci razveseljujejo Gorenjce » Počakati smo morali, da se je v dvorani poleglo« Tone Gaspari -osemdesetletnik Matija Romih »Ko sem prebirala upokojenski časopis, sem večkrat zasledila, da imajo v drugih krajih upokojenci razvito kulturno življenje, v Tržiču pa nismo imeli ničesar. Razjezilo me je in na sestanku tržiških upokojencev sem predlagala, da bi se tudi mi lotili kaj podobnega. Zakaj ne bi zaigrali kaj veselega in razveseljevali sebe in druge, ne pa mislili le na smrt! Upokojenski odbor je moj predlog sprejel in odločili smo se, da bomo zaigrali veseloigro Freda Hlrsta Presenečenja, pa naj ustvarimo z Igro izgubo ali dobiček. Kot Todja kulturne sekcije pri tr-iiškem društvu upokojencev Jezik ni kar tako Vendar krivda ni zmeraj ■a strani trgovcev. Vendar za to niso vedno krivi trgovci. Nikoli ni stopila na oder-ake deske. Nikoli ni stopiLa na odrske deske. Gostovali so tudi v Sv. Duku. Gostoval^ so tudi pri Sv. Duhu. Koncem januarja sta se podala na pot v Zagreb. Konec januarja sta se odpravila v Zagreb. Konec januarja sta Sla v Zagreb. Prireditvi sta sovpadali. Temu je pripisati slab obisk. Ker sta bili prireditvi hkrati (bb enakem času, sta se ujemali), je bilo malo obiskovalcev. Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke. sem obiskala tržiške igralce in jih pregovorila za sodelovanje. Ker leta 1971 ni bilo več časa, smo se začeli učiti lani spomladi, oktobra pa vaje še poostrili. Ker nismo imeli primernega prostora, smo vadili kar v naši kuhinji. Le generalko smo imeli na odru. Ker smo zašli v denarne težave, sem obiskala tržiška podjetja in prosila za skromno pomoč. Na ta način smo igralci zbrali toliko denarja, da smo Presenečenja lahko postavili na odrske deske.« Tako mi je v soboto pripovedovala 71-letna Marija ROMIH iz Tržiča, vodja kulturne sekcije tržiških upokojencev in glavni pobudnik ter organizator dramske predstave Presenečenja, ki so jo tržiški upokojenci zaigrali že sedemkrat. Premiera je bila novembra lani v Lomu, nato pa so sledila gostovanja v Dražgošah, na Bukovici, v Poljanah, v Zireh ter dve predstavi doma v Tržiču. Med desetimi igralci je 5 upokojencev. Občinstvo je veselo tržiško skupino povsod toplo sprejelo in jo na- gradilo z aplavzom. Takega obiska niso pričakovali! Dokaj nenavadno se sliši, vendar je res. Marija Romi-hova v preteklosti nikoli ni stopila na odrske deske. Pri 71 letih pa je doživela tudi to. »Treme sploh nisem imela. Veselila sem se, če so nam gledalci ob posrečenih prizorih zaploskali. Kdaj so bili aplavzi taki, da smo morali kar malo počakati, da se je v dvorani poleglo. Mislim, da pomeni sodelovanje v tej igri vsem sodelujočim upokojencem podaljšanje življenja, čeprav smo stari preko 70 let, smo prav pri tej igri spoznali, da še vedno lahko zabavamo zdrave, mlade ljudi. Dvorana se je veselila z nami, mi pa z njo. To je tako lep občutek, da ga težko opišem ...« Tržiški upokojenci bodo s Presenečenji (režiral jih je Tržičan Dolfe Anderle) gostovali še v škof j i Loki, pri Sv. Duhu, v Šoštanju in v Velenju. Nekaj predstav pa nameravajo imeti še v Poljanski in Selški dolini. J. Košnjek Kulturna akcija v Žirovnici V petek, 12. januarja, so se zbrali v Žirovnici predstavniki vseh družbenopolitičnih in kulturnih organizacij, ki delujejo v krajevni skupnosti. Na pobudo občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij, ki je tak pogovor že organizirala na Javorniku, so razpravljali o usklajenem delu vseh dejavnikov za uresničitev kulturne akcije na ži-rovniškem področju. V Žirovnici so že ustanovili koordinacijski odbor za kulturno akcijo, ki bo usklajeval pro grame vseh drugih organizacij in društev. D. S. V kinu Center 1^. in 19. januarja Umreti od ljubezni Režija:-Andre" Cayatte Glavne vloge: Annie Girardot, Bruno Prodal, Fran-cois Simon »Upam, da bo to, kar se je zgodilo meni, koristilo nekomu, pa čeprav je bi! poraz, katastrofa.. .« Nekako tako je zapisala 32-letna profesorica Gabrielle Russier iz Marseilla preden si je vzela življenje. Zaljubljena v 11-letnega dijaka je spoznala vso krutost družbenih norm, ki so odsev zastarele miselnosti a smo proti njim nemočni. Uničili so jo zakoni, uničil jo je tradicionalizem, s katerim naj bi moderne družbe že davno obračunale. Na ovadbo njegovih staršev so jo po členu francoskega kazenskega zakonika, ki govori o zapeljevanju mladoletnikov, obsodili in zaprli. To je bil začetek konca ljubezni med profesorico, ločeno materjo dveh otrok, in dijakom, ki je bil kljub mladoletnosti dozorel moški. Nista zmogla boja z zakoni in konzervativnimi starši. Film je posnet po resničnih dogodkih m ni samo rekonstrukcija tragične ljubezni, ampak tudi mojstrovina, ki nas prisili v razmišljanje.'Spoznamo, da napredna miselnost in neprikrita čustvena izpoved ne moreta spreminjati zakonov. Toda, človek dozoreva kot človek in ne kot številka v zaprašenih paragrafih. Morda še zanimivost. Režiserju so namreč pri ustvarjanju filma pomagali oče pokojne profesorice, njen bivši mož in nesrečni dijak. M. G. Te dni praznuje svoj osemdeseti rojstni dan pesnik in pisatelj Tone Gaspari. Rojen v notranjskem Selščku je že v drugem letu starosti izgubil mater, domačija je šla na boben in oče je sina dal v rejo daljni sorodnici, ki je po. stala otroku prava druga mati, S šolsko učenostjo se je seznanil v Postojni in šolanje nadaljeval na »gimnaziji in učiteljišču v Ljubljani. Komaj je dobro začel učiteljsko pot, ga je vsrkal vase vrtinec I. svetovne vojne. Vse njene grozote je spoznaval na Fajt-jem hribu, Rombonu in drugih krajih žalostnega sporni, na. Brž ko je slekel vojaško suknjo, je bil poslan na Koroško, kjer je delal v prosve-ti in propagandi do plebiscita. Po izgubljenem plebiscitu se je vrnil v Slovenijo in prosvetno službo. Poučeval je na meščanski šoli v Krškem, rov. nateljeval na Rakeku in v Domžalah, kjer ga je zaprl in nato pregnal okupator. Težka leta okupacije, polna pomanjkanja in odrekanja, je prebil v Ljubljani. Po osvoboditvi je postal ravnatelj nižje gimnazije v Radovljici, nekaj let po upokojitvi pa se je preselil in živi v Kranju. Osemnajstleten je začel pri-občevati svoje pesmi v mla- dinskih listih, kasneje ie.\ deloval pri Slovanu in Lr Ijanskem zvonu. Na K°, j, škem je bil soustanovitelj najdelavnejši sodelavec de Jugoslavije«, lista Z& L vensko koroško mladino. roški, ki mu je tako Prx?1?A se je oddolžil z umetnti*^ oblikovanjem njenih ljudsr. pesmi in folklornih mot& v knjigah »Sijaj, sijaj soW ce«, »Gor čez izaro« in " vest o gornjem možu*. ^ mehkem dolenjskem ok°K postane njegova pesem °SK na, izraz notranjih Hri^ občutij, proza realistična, ^ cialno občutena. Taki ^ njegovi povesti »Splavarji*.u »Invalid Klemen« ter kfaK povesti in črtice, razstres^ po raznih revijah In pub^. cijah. Vojna doživetja na s. ški fronti je oblikoval v M jetnejši povesti »Patrulj priobčeni v Razorih. Poklicna zaposlitev, še * pa za prosvetnega delavcu podeželju skoraj obvezno ganizacijsko delo v druŠ^'j režija iger in amatersko iSf. t stvo ga je oviralo, da o\.^ začeti smeri naprej rat^ svoj nesporni pripovedni ' lent. Delo z mladino in do*^( letno urejevanje Razorov, , sta za odraščajočo mladij ga je ponovno usmerilo mladinsko slovstvo. Plod;, ga dela je knjiga »Komedjl' zbir prisrčnih a tudi brio občutenih črtic, spominov ^ Žalostno otroštvo. Taka j* j di avtobiografska P°^e\, »Druga mati«, ki jo je v sV0:' redni zbirki za leto 1912 ^ dala Prešernova družbo- . tej povesti se z globoko V. beznijo spominja svoje do* rejnice. » »Življenje brez strahu ' največ vredno.« S temi be* dami zaključuje Gaspari jo povest o drugi materi. >, satelju želimo, da bi leta, * so mu jih namerile sojeni preživel tako duhovno svei čil, kakor je danes in bf strahu pred tegobami, ki rejo naš »svet. V.P* Premiera za jubilej Republika Bosna in Hercegovina praznuje letos 25 let samostojne filmske proizvodnje. Ta jubilej bodo počastili tudi s tem, da bodo svojo filmsko ustvarjalnost predstavili v mnogih krajih po vsej naši domovini, med drugimi tudi v Kranju. V okviru medrepubliškega sodelovanja bo namreč društvo filmskih delavcev Slovenije v sodelovanju z zvezo kulturno-prosvetnih organizacij občine Kranj In kranjskega kinematografskega podjetja ob tem jubileju priredilo v četrtek ob 20. uri v kinu Center slavnostno predvajanje bosansko-herce-govskega filma režiserja Vlatka FHlpovlča DEVETI ČUDEŽ NA VZHODU. Pred- stava bo hkrati premiera t*£ filma v Sloveniji. Glavni vj gi v filmu Igrata Duša Poč^JJ jeva In Ljubiša Samarđlč. ^ predvajanju filma se b04^ ^kranjskemu občinstvu PrC,J stavili, nekateri ustvarja' filma in predstavniki f'11* skih delavcev Bosne hi "e cegovine. Ura pravljic V četrtek, 18. januari*: bo ob 17. uri v Piorsirs^ knjižnici v Kranju PRAVLJIC za otroke 8. do 10. leta. VaMijenil Razpisrfa komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih orga-. : nov Skupščine občine Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 ŠEFA ODSEKA ZA PRORAČUN IN SKLADE v oddelku za finance 2- KOMUNALNEGA INŠPEKTORJA IN 3- URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA v oddelku za gospodarstvo **0goj: Za delovna mesta 1. in 2. visoka strokovna izobrazba *n 5 let delovnih izkušenj, pod 3. visoka ali višja izobrazba gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj. ^a delovna mesta 1. — 3. stanovanje zagotovljeno. 4- DAVČNEGA INŠPEKTORJA 2 delovni mesti v davčni upravi 5- INŠPEKTORJA ZA CESTNI PROMET v oddelku za gospodarstvo *• REFERENTA ZA VOJAŠKE ZADEVE I. v oddelku za narodno obrambo p°goj: Za delovna mesta od 4. — 6. višja strokovna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj. £a delovni mesti pod 4. je stanovanje zagotovljeno. 1'"'i'r'. ■ ••" " 'v •. t .'" objavlja naslednja prosta delovna mesta: 7- STENODAKTILOGRAFA v skupščinski pisarni 8- DAVČNEGA KONTROLORJA 2 delovni mesti v davčni upravi 9- Računskega referenta ii v oddelku za občo upravo in družbene službe P°goj: Za delovna mesta od 7. — 9. srednja strokovna izo-■ Va?^a in za delovno mesto pod 7. eno leto delovnih skušenj, pod 8. in 9. dve leti delovnih izkušenj. 10- VROčEVALCA dve delovni mesti v oddelku za občo upravo in družbene službe 11- VROčEVALCA Pri Krajevnem uradu Predoslje p°goj: ?a delovna mesta pod 10. in 11. nižja strokovna izo-razba. Kandidati naj pismene prošnje vlože z do-azili o izpolnjevanju pogojev Razpisni komisiji Pravnih organov skupščine občine Kranj najkas-e-Je v 15 dneh od dneva objave. Še enkrat o »plenilskih apetitih« 2al oge hrane za vojni čas Suraedc kratkim Je izšla bro-tianredi!Uralnega zavoda za Ljuhlhe. gospodinjstva v *aloge \7' nasIovom Stalne oprem nranc in posebna £rošua v gospodinjstvu. 149()qq '. 1 So J° natisnili v skUs 12v&clih, jc prvi poka 2 Praktičnega pripo-moč- StalnihPrebtvalce pri nakuPu čas, 2a'og hrane za mirni ne' f, tUtli za primer voj-drujjj. e?>entarnih nesreč in he zaj 'ZIcdnih razmer. Stal-stVu n?e,Jranc v gospodinj-0skrbe J °ile osnovni vir dneh plvbivalstva v prvih kler n^l00 VSe do t tej, do-slcm C 1 začcl delovati si-blvflU* °nilne oskrbe pre-v'StVa s hrano. faču^05111"' s° opisane in iz« ar)e zaloge hrane in pi- jače, ki jih potrebuje družina z različnim številom članov, tudi glede na starost. Tu najdemo napotke, koliko in kakšno vrsto hrane je treba imeti v stalni zalogi, dalje je opisan način shranjevanja hrane ob morebitni evakuaciji, našteta pa je tudi najnujnejša oprema, ki jo družina potrebuje v primeru vojne ali evakuacije. Brošuro oziroma študijo sta na pobudo republiškega sveta za narodno obrambo financirala republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo ter svet za narodno obrambo skupščine mesta Ljubljane. Brošuro bodo poslali posameznim gospodinjstvom. L. M. Kot odmev na članek »Obrzdani plenilski apetiti«, ki sem ga priobčil v Glasu št. 97, letnik 1972, so člani lovske družine škofja Loka v 2. letošnji številki našega časopisa objavili odgovor, h kateremu bi rad dodal naslednje: 1. Dopuščam možnost, daje večina navedb v prispevku netočnih in da napačno informirajo javnost o razmerah v lovstvu, vendar sem jih dobil pri pristojnem občinskem organu, ki podal ke črpa pretežno iz poročil lovskih družin. Pisanje nima namena nikogar smešiti, temveč zgolj osvetliti nerazumljiv odnos devetih (ne le loške) LD do zaščitnih ukrepov skupnosti; 2. Očitki na račun sveta za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Škofja Loka so poslani na napačni naslov. Poudarjam, da mi ni nihče »tretji« narekoval niti stila, niti oblike spornega poročila. Če med sejo sveta 7. decembra lani niso omenili tudi doseženih uspehov in vloženega truda, je to najbrž posledica upoštevanja zakona o lovu, ki pretežni del nanizanih prizadevanj kot obvezo lovcev do divjadi, ne pa kot izraz dobre volje posameznih družin. Vseeno smo hvaležni, ker ste nam postregli z izčrpnimi podatki o različnih oblikah skrbi za divjačino, saj širšemu krogu občanov bržkone niso dovolj poznani. 3. Nikakor se ne morem strinjali s trditvijo (in ne le jaz), da je zaščita divje race mlakarice na območju 'loške komune »brez smisla«. Res gre za selivke, a s tem zadeva ne postane bistveno drugačna. ?.ivali, kakor vemo že iz šole, brž ugotovijo, v katerih predelih so varne in v katerih ne. Vaša prošnja za odstrel 20 primerkov je najboljši dokaz v prid gornje resnice, saj posredno priznava, da se je stalež redke ptice v zadnjih dveh letih skokovito povečal. Kar poglejmo: prej so vse LD skupaj, ki štejejo okrog 450 lovcev, uplenile letno komaj kak ducat rac, zdaj pa jih je nenadoma toliko, da samo loška družina (70 članov) zahteva zase 20 ptičev, če bi jo posnemale tudi druge, bi moral svet odobriti odstrel najmanj 120 pernatih selivk. Dejansko število lc-teh mora biti potemtakem še precej večje, kajti lovce, kot izrecno poudarjate, ne vodijo le »plenilski apetiti, ampak vse kaj drugega«. Domnevamo namreč, da ste do številke, navedene v zahtevku, prišli na osnovi neposrednih zapažanj. Torej prepoved le ni čisto brez haska, temveč zelo umestna, hvalevredna in predvsem učinkovita. Loško območje je spremenila v neke Vrste oazo, zatočišče ogro- ženih krilatih lepotic, ki jim v loviščih sosedov ne dajo miru; 4. Avtorje dopisa bi rad opozoril, da sem se v članku namenoma izognil podrobnejšemu obravnavanju problematike divjih svinj (ki jih nikjer dobesedno ne omenjam), kajti o njih nameravam spregovoriti, ko bo zbranih več konkretnih podatkov. Priložena tabela je zelo nazorna, toda ni mi jasno, kakšne trditve naj bi ovrgla. Pripomnil bi le nekaj: če — kot kaže — LD škofja Loka zlahka izpolnjuje letni plan odstrela ščetinarjev in če je slednjih minuli dve sezoni več kakor v preteklosti, zakaj potlej svetu ne predlaga povišanje zdajšnjega števila za škodljive parkljarje? Zakaj raje terja sprostitev lova na nenevarne in redke race? Zanima me tudi, kdaj so člani LD Škofja Loka zadnjič in sami od sebe predlagali zaščito kake vrste divjadi? Iz zatrjevanj v poslanem dopisu bi človek sklepal, da budno spremljajo gibanje najrazličnejših živali in da najbolje vedo, ali in katere so kot celota ogrožene; 5. Polemika v časniku ne . moie škodovati, marveč lahko samo koristi — zlasti če ji sledi aktivno sodelovanje. Kar se tiče ostalih pripomb, bi pristavil, da mi je znano kratkovidno stališče skupine kmetov, ki zagovarjajo popolno iztrebljenje določenih vrst živali. Stališče je nedvomno že od vsega začetka »zrelo za odstrel«. Vendar pa sodi v okvir razprave o divjih svinjah, pri kateri vas vabim, da se je udeležite in prispevate svoja mnenja in predloge. i. Guzelj Premalo reklame Decembra lani je dobil planinski dom na .Zelenici, last tržiškega planinskega društva, novega varuha. To sta upravnik Branko D/ord/evič in žena Silva, doma iz Tržiča. 2e pred tem sta poldrugo leto vsako soboto in nedeljo zahajala na Zelenico in »honorarno« skrbela za enega od največjih planinskih domov pri nas. Dom ima 23 sob s 60 posteljami. Samo od 15. marca do 20. decembra lani sta ustvarila v planinskem domu na Zelenici prek 8 milijonov starih dinarjev prometa, med novoletnimi prazniki pa 2 milijona. Dom je bil namreč popolnoma zaseden. Na Zelenici so pričakali novo leto predstavniki planinske zveze Slovenije in člani folklorne skupine Tine Ro/anc iz Ljubljane. Praznovanje so združili s prijetno smuko. Za slovo so prijaznemu upravniku doma, njegovi ženi ter ostalemu strežnemu osebju zapeli »Oh, zdaj gremo, na/a i še pridemo...« Bili so tako zadovoljni, da so se odločili, da bodo tudi leto 1974 dočakali na Zelenici! »Všeč nam je tukaj na Zelenici,« mi je pripovedovala Silva Džordževič. »Samo preveč dela imamo. Lani je za novo leto delalo v domu 12 ljudi, letos pa nas je bilo le 5. šele sedaj smo si malo oddahnili. Biti moramo vse: kuharji, kurjači (dom ima namreč centralno ogrevanje), natakarji itd. Razen tega je dom precej velik in nam že samo vzdrževanje vzame veliko časa in dela.« Upravnik Branko ie star znanec Zelenice. Preden je postal »šef« doma, je bil žič> ničar na žičnici na Zelenico. Pogovor o nenavadni zimi je letos že kar običaj, zato se ga tudi z Brankom nisva izognila. »Letošnja zima je slaba. Obiska, kakršnega smo bili navajeni pretekla leta, še ni. Le novoletni prazniki so bili izjema. Večji obisk pričakujemo februarja, ko bodo prišli smučat Novosadčani. Tujci pa tako hodijo najraje^ na Zelenico spomladi, ko je več snega in ko ima sonce že toliko moči, da smučar lahko zagori.« »Zelenica je med izletniki in planinci zelo cenjena,« je pripovedoval Branko Džordževič, »samo ljudje jo premalo poznajo. Mislim, da nI organizirane turistične propagande. Zanjo bi morali skrbeti Kompas, turistično društvo Tržič in planinsko društvo. Zelenice v vsakodnevnih turističnih informacijah še menijo ne in jo enostavno kar preskočijo. Kaj takega se v prihodnje ne bi smelo več dogajati. Zagrebška planinska matica na primer za Zelenico še vedela ni. Sam sem zbral prospekte m sem jim jih poslal ter navedel, kdaj je naša koča odprta, kakšne so avtobusne zveze s Tržičem itd. Le-te so poglavje zase. V nedeljah p©, lje iz Tržiča na Ljubelj samo en avtobus, in to ob 13. uri, vrača se pa ob pol petih. Taka zveza je neprimerna. Tudi ob delavnikih /avtobusne zveze Ljubelja s Tržičem niso dosti boljše.« J. Košnjek Kaj vse pojedo in popijejo Ločani? Lani je steklo v kanale 475 litrov pokvarjenega vina Kaj vse pojedo In popijejo Ločani? Kdo bi vedel! Toda sodeč po podatkih pristojnih služb so lani prebavili marsikaj, kar sicer ne spada v človeške želodce. Kljub rednim kontrolam je namreč nemogoče odkriti in zaseči vso hrano, ki zaradi kakršnihkoli pomanjkljivosti ne bi smela priti v roke potrošnikov. Ce se naprej pomudimo pri alkoholnih in brezalkoholnih najpiit.kih, je treba reči, da so v nič več in nič manj kakor desetih od 12 primerov ugotovili i slabo kakovost. Dva vzorca sta bila ponarejena, ostali pa pokvarjeni ali bolni. Na podlagi omenjenih dognanj jc stoklo v kanale 475 litrov vina, 28 litrov močnih žganih pijač ter 30 litrov so- kov, kokt, oranžad in podoh/ nih kropčil. škoda znaša 4900 dinarjev. Inšpektorji nadalje stalno nadzirajo razmere v klavnici, predeiovalno-živilskih obratih in mlekarni. V enajstih mesecih minulega leta so izločili iz prometa 11 ton mesa, 18 ton drobovine, 1500 kilogramov hamburger slanine in 200 kilogramov obreznin. Ne- Razpis V. ptujskega festivala narodno zabavne glasbe ki bo dne 31. avgusta, 1. in 2. septembra 1973 v Ptuju. Zanj veljajo naslednji pogoji: Na festivalu lahko sodelujejo narodno zabavni ansambli iz Slovenije in slovenski ansambli iz zamejstva. 2. Vsak ansambel bo lahko nastopil ha festivalu z dvema skladbama, od katerih mora biti ena vokalna. Skladbe morajo biti izvirne in prvič javno predvajane na V. ptujskem festivalu. Besedila so zaželena tudi v narečjih. 4. Skladbe in izvedbo bo ocenjevalo občinstvo in strokovna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki RTV Ljubljana, RTB in Radia Ptuj. 5- Najboljše skladbe (po lastni presoji) bo posnela RTB na posebno festivalsko ploščo, kasetna produkcija RTV Ljubljana pa na kaseto. Na festivalu bodo podeljene naslednje nagrade: a) nagrada občinstva 1.000.— din III. nagrada 1.500.— din II. nagrada 2.500.— din. I. nagrada b) nagrade strokovne žirije 1.000.— din najboljšemu debitantu 1.500.— din avtorju za najboljše besedilo 2.000.— din avtorju za najboljšo melodijo 2500.— din za vsestransko najboljšo izvedbo in posebna nagrada prireditelja bronasti kipec — ORFEJ Z LIRO. 7. Pogoj za sodelovanje je tudi pristanek, da ansambli in pevci odstopajo od mehaničnih pravic za posnetke plošč RTB in kaset RTV Ljubljana. Avtorjem pripadajo vse pravice, ki jih predvideva zakon, razen za prvo izvedbo, kar bo posebej določeno. Ansambli morajo poslati prijavo za sodelovanje do 15. marca 1973, notni material z besedili pa do 15. aprila 1973 na naslov prireditelja — RADIO PTUJ. Vse ostalo v zvezi z udeležbo bo podrobno določeno v posebni pogodbi. kaj zaporednih analiz pasteriziranega mleka je pokazalo, da slednje vsebuje previsok odstotek strupov, ki rabijo za zatiranje rastlinskih škodljivcev. Zanimivo je, da higienski nivo pakiranih mlečnih izdelkov zelo niha: enkrat so prislužili oznako »izredno dobro«, medtem ko so že naslednji dan »oporečni«. Ob pregledovanju sestave mleka posameznih kooperantov kmetijske zadruge je le 2 tretjini tega pomembnega jedila ustrezalo določilom o o čistoči. Poznavalci razmer menijo, da bi morali poostriti kazni, kajti zgolj opozarjanje ne rodi zaželenega učinka. Nevzgojno učinkujejo tudi znatne razlike v ostrini predpisov dveh sosednjih občin. Inšpekcijske službe so še posebej stroge v času turistične sezone, ko škofja Loka postane cilj številniih domačih in tujih gostov. Nema-lokdaj se pripeti, da trgovine prodaijajo povrtnino, sadje in južno sadje dvomijive kvailitete, cena pa navzlic glasnemu negodovanju kupcev ostane nespremenjena. Vendar za to niso krivi zmeraj samo poslovodje, temveč bj kazalo prijeti uvoznike, ki jim odgovorni republiiSki in zvezni organi nedopustno redko gledajo pod prste. i. Guzelj KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obrat komercialni servis prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel): krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice koruzo pšenico Cene konkurent Se priporočamc vsem kmetovalcem. Spomin na kmečke upor- Posebna žirija pri odboru za proslavo 500-letnice km^*! vstaj in 400-letnice slovensko-hrvatskega kmečkega punta • pregledala osnutke za osrednji spomenik kmečkim upor°„ ki naj bi ga letos postavili v Ljubljani. Sprejela je osnu' Stojana Batiča in Draga Tršarja. Ker sta oba osnutka ust.^ na, žirija predlaga, da bi v Ljubljani postavili oba spomen1 a spomenik Stojana Batiča v središču Ljubljane, sporne ■ Draga Tršarja pa na ljubljanskem gradu, ko bo leta dok£ no urejen. -J* Osnutek Stojana Batiča za spomenik . kmečkim naj bi ga postavili v središču Ljubljane. Novost na kranjski gimnazij1 Kranjska gimnazija bo ena izmed prvih, ki bo dobila fo-no laboratorij. TIS Kranj je prispevala 1500 din za usposobitev prostora, montažna dela in prevoze, aparature, vredne 3700 din pa je financirala republiška izobraževalna skupnost. Kabinet, ki bo imel 32 učnih mest, bo predvsem za pouk tujih jezikov. Aparatura dopušča štiri programe; eden je za profesor- 4 ja, dva sta na magnetofo . četrti pa poteka prek f**y fona. Prostor bo opre*510 tudi z diaprojektorjetn- j Vsekakor je to velik« ^ nična pridobitev, ki pa b° > dijaka zahtevala seveda **\ večjo zavzetost. Po *>ese\J ravnatelja gimnazije Stoi. Trošta naj bi bila dela * čana sredi januarja. UD**** POGOVORI O pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (4. zapis) V prejšnjem pogovoru smo Se stražiškega sitarstva le bežno dotaknili, kot delavske tradicije, ki jc sikozi stoletja dajada temu kraju svojo značilno barvo — barvo vaškega Proiotariata, kakršno na Gorenjskem srečamo le še v Kropi in Kamni gorici. Zato se bomo v svojih pogovorih k stražiškemu »iitar-stvu še vrnili, seveda bolj v Srnislu socializacije neke obrti, o kateri je sicer že pisalo več peres (poleg Katarine Ko-betove-Arzenšikove, ki smo jo *e omeniili, je o sitarstvu pisal Janko Jovan v Domu in svetu 1. 1903, Josip Zontar v Loških razgledih 1. 1956, potem Anka Novakova v zborniku 900 let Kranja 1. 1960, večkrat pa so se v prejšnjih letih prav v rubriki Gorenjski kraji in ljudje oglašali s svojimi* spomini stari Straša-ni sami). Torej o kaki pozabi resda ni govora, zapisanega Je dovolj MUZEJSKA PREDSTAVITEV Pač pa imam v mislih spomenik že umrlemu siitarstvu — sitarsko sobo v Gorenjskem muzeju v Kranju. Kot so to storili s čevljarstvom v tržiškem muzeju, s kovaštvom v Kropi, s čiptkarstvom v Idriji, z lad-jarstvom v Piranu, s tikal-stvom v Metliki pa še v številnih oddelkih Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki z drugimi obrtmi. Iz zbirk nekdanjega Tekstilnega muzeja je prešel v Gorenjski muzej tudi »komplet« sitarskih naprav: sta'lve, mičalnilk, »kozel« s »knofi«, žime in razni dodatki (grebeni, snoval niča, čolniček ali spola ter svetilka — »buča«). Stvari so torej ohranjene in za prikaz skromne hišne obrti, kakršno je bilo sitarstvo, bo pač zadostovala nekoliko večja soba v muzejskem sklopu. Misel na ureditev bolj kompletnega prikaza sitarstva in žimarstva v še ohranjeni »sitarskj hiši« pri Luku v Stražišču, bo najbrž težko izvedljiva, ker so stroški vzdrževanja takih hiš, oskrbovanja in varovanja le previsoki. Drugačna bi bila stvar, čc bi imeli nekje urejen »skansen« — muzej na prostem; tjakaj bi sove sodila tudi »sitarska hiša«, značilna po tem, da je imela dva gospodarja: na vsa- ko stran skupne veže je živela in delala druga sitarska družina. Kakšne težave, veliki stroški in druge zoprnosti nastopajo pri odlkupu in ureditvi noke spominske hiše, smo zvedeli, ko se je razvijata akcija za ureditev Finžgai jeve-ga rojstnega doma v Doslov-čah. Strokovni nadzor in nega, zagotovljen obisk ter mentorsko vodstvo — vse to je možno le v sklopu večjega kompleksnega muzeja, v kakršnega naj bi se v bodoče razvil Gorenjski muzej v Kranju. CERKEV SV. JERNEJA tražišče je tako tesno pozidano, da mimoidoči popotnik niti ne opazi male vaške cerkve, posvečene sv. Jerneju. Vsakdo vidi in ve ile Za veiliiko župnijsko cerkev sv. Martina v Šmart-ncm. Zato bo gotovo prav, če le stopimo k skromnemu svetišču in se seznanimo z njim. Kdaj je bila cerkvica, vedno le podružnica šmartinske fare, sezidana, ni znano. Ve se le to — iz vizitacijskih zapiskov — da je bila cerkvica še v začetku 17. stoletja močno zapuščena in zanemarjena. L. 1631 in v naslednjih letih pa so vaščani s svojim; prispevki cerkvico popravili in obnovili. Cerkvica sv. Jerneja je v notranjščini dokaj svetla. Ima prezbiterij v gotskem slogu. Taka so tudi okna. Oltarno podobo sv. Jerneja je nasiikail Matej Langus 1. 1851. Kakih drugih starin in posebnosti pa v tom skromnem svetišču m. O, pač, kronogram na stropu- med cerkveno ladjo in prezbiteri jem! V latinščini .preberemo: TERTIAE ISTI AEDI FOR-NICF.M EXSTRUXIT PARO-CHUS GEORG1US KALLAN Po slovensko to pomeni: »tretji tej cerkvi je napravil obok župnik Jurij Kalan«. Kaj pa je to: »kronogram«? Včasih ta beseda vsaj klanim ni bila neznanka, čeravno preprosti ljudje krono gramov res niso znah prebrati in razumeti. Danes pa tudi taki, kj so skozi šole bolj ali manj površno pohiteli, kronogramov ne umejo razčleniti. Ker pa so stare naše cerkve pa tudi nekatere posvetne stavbe (npr. stara šola — sedaj poklicna — v Kranju, Cankarjeva ulica) večkrat opremljena s takimi, na videz zagonetnimi napisi, bo kar prav, če po učitclijsJto razložim. KrOnograim je z velikimi črkami naslikan, včasih vkU> san verz adi napis, v katerem so vse one črke, ki v latinščini pomenijo tudi rimsko številke, poudarjene z barvo ali pa /.risane večje. Vkup seštete vse te številke pa po> menijo letnico, ki je v napi« su skrita. Seveda je bilo treba napis tako sestaviti, da ni bilo ne ene take črke, Id hkrati pomeni tudi številko, niti preveč niti premalo. Bi> lo je to sicer le duhovite igračkanje starih župnikov, kot je duhovito tudi sestan* 1 janje raznih rebusov, v no* vejšem času pa tudi križank in podobnih enigmatski* zank. Črtomir Zoreč gorenjski kraiji in ljudje Nlatjai Zigon DRUGO ROJSTVO ~ Sto deljeno s petdeset je — dve! Dve dioptriji za desno oko! je ves navdušen polglasno Vračunal in brž je to zapisal s svinčnikom na gornji beli rob Dnevnika, f * Na enak način je odmeril dioptrijo tudd za »evo oko, bilo je nekoliko slabše, potem pa je ^Prosil Ido — med zapletenim postopkom je stala poleg in čedalje bolj strmela od začudenja !*■ naj mu z merilom izmeri še razdaljo med zenicama. Storila je to in tudi ta podatek je pripisal na časopis. — Izvoli — recept za naočnike je tu! ji je pomolil Dnevnik z zapisanimi številkami na robu — ne da bi skrival ponos, ki ga jc prevzel. Brhka bolničarka kar ni mogla verjeti, da je njen ubogi varovanec brez čigar si bodi pomoči kaj takega pogodil. Pa rahlo je dvomila, če po-Bruntacija res čisto drži — vendar tega fantu ni hotela reči. Naj mu kar Felicijan pove, če ne drži — jaz revežu ne bom veselja kratila — no! In ko je Aleš ta svoj izsledek med vizito, nestrpno sede na svoji postelji, pomolil še prihajajočemu zdravniku, so sc mu od samozavesti za-blesketale oči. Vidiš doktor, so govorile, kako Sem brihten. Čeprav si trdil, da brez pripomočkov sploh ni mogoče, sem vendar sam izmeril Svojo kratkovidnost! In razložil mu je, kako je to storil. Felicijanu, prijetno presenečenemu nad ran-jenčevo bistrino, saj se takšnega enostavnega postopka še sam bržčas ne bi domislil, so se usta 8 tanko zgornjo ustnico razpotegnila v nasmeh.. — Ampak Aleš — kaj takega le še nisem pričakoval od tebe! je priznal. Ej, dobro kaže za-naprej, ko že zdaj znaš toliko! Po svoji stari navadi si je pomel roke in med kratkim razmišljanjem napravil dva, tri korake Po presledku med ležišči, zatem pa je vzel tisti Dnevnik, ki je zdaj ležal na Aleševi blazini, odtrgal rob s fantovimi beležkami in si ga vtaknil v zgornji žep suknjiča. — Docela točen tale tvoj recept bržčas ni — za prvo silo, do konca vojne, pa le bo! je dejal. Ni in ni mogel odtrgati pogleda od svojega okre-vanca, tako ga je razveselil uspeh — uspeh obeh! — Poskusili bomo, kolikor je v naši moči, da ti nabavimo očala, ic obljubil — a ne pričakuj prekmalu — najmanj mesec dni . ..! Tudi Alešu so usta sama od sebe zlezla široko narazen pa glavo je držal pokonci kakor zmagovalec na olimpiadi, ko je zaslišal tisto zdravnikovo — pa bo! In tudi cela soba občuduje mojo bistro glavico, je bil prepričan, ko se je ozrl okoli sebe. 19 Kak teden dni pozneje. Aleš, oblečen v svojo polovično uniformo, le s suknjičem vojaškim, je sedel v operacijski sobi, na stolu zraven pogrnjene mizice v kotu z nekaj stekleničkami in lončki Z razkužili in zdravili, ledvičasto skodelo, škarjami, pincetami in drugimj za previjanje najnujnejšimi instrumenti. Ida mu je z izurjenimi rokami odvila obvezo z glave ter previdno očistila okolico zadetka na sencu s prekuhano krpico, držeč jo z ukrivljeno prijemalko. Zdravnik si je nato skozi svoja debela stekla od blizu ogledal ta kraj: nekdanja rana ie bila popolnoma zaraščena, mlada, rožnata koža, z debelo, pokončno brazgotino v sredi, je prekrila nekdaj kot jajce veliko odprtino v mišici in kosti. Nežno je Felicijan f dvema prstoma otipal zarastlino; Aleš se je naktemžil in v bolečini nehote odmaknil glavo. — Nič več obvezila! je s posebnim poudarkom ukazal doktor zdaj za ranjenčevim hrbtom stoječi bolničarki in podkrepil ukaz s tem, tla je dvignil desnico z razprto dlanjo kakor za — stoj! Potem se je znova obrnil k sedečemu: — Aleš — lepo se ti je zacelilo — lepo, da se lepše ne bi moglo! Ta časek srčno zadovoljen si je s kratkimi prsti pogladi] šilasto bradico, dobrohotno gledaje okrevajočega. — In bom lahko že odšel? je z glasom, polnim upanja, da bo odgovor pritrdilen, vzkliknil Aleš, se s celim telesom obrnil na stolu proti zdravniku in odprtih ust — od veselja jih je pozabil zapreti — ter s svetlečimi se očmi čakaje zrl vanj. Felicijan, malce v zadregi ob tolikšnem navdušenju, si je z nekakšnim neopredeljivim mhna najprej pridobil trenutek odloga, nato pa je stia-nil komolce k sebi in z živahnimi gibi podlahti in prstov skušal nestrpneža prepričati: — Seve, seve... ampak ne bi bilo bolje, da poprej še malo okrevaš? Te je le precej zdelalo, se ti ne zdi? Kakšen dan bi še ostal tukaj — nar to pa kakšen mesec, dva v našem okrevališču — razumeš, nekje... nekje napol zakonspirira-no...? Pa nisi še, ti moj trpin, docela varen... da ti ne prične tisti vražji tujek, ki se mi je skril, znova riti po možganih — da se tam okoli znova ne zagnoji ... Takrat, pobič moj, če mi ne boi kje blizu — vražje se lahko zaplete ... je še vedno skrbelo Felicijana, ko je pomislil na Aleševo prihodnost. A tega na zunaj, vpričo prizadetega, seveda ni smel pokazati. Aleš je že toliko poznal upravnika, da je vedel, da so njegova pravkar izrečena vprašanja vendar samo zapoved v lepši oblikj — in torej o njih ni kaj razpravljati. Navkljub odklonitvi pa si je po tem razgovoru bolj in bolj želel odhoda — nazaj, med borce, na delo. Imel je več razlogov za čimprejšnji odhod in zdeli so se mu vsi tehtni. Počutil se je dobro, vsak dan bolje, če izvzame tiste ure glavobola, ki pa niso več tako pogoste in neizmerno dolge. Tudi je bil že pisal Vanji, še preden je povedal svojo željo Fe-licijanu. Vanja je namreč postal sedaj, ko mu je manjkalo par prstov na nogah in ni bil sposoben za dolgo hojo, komandant vojnega področja, in pisal mu je Aleš, če lahko pride k njemu. Bil je prepričan, da se bo možak strinjal, saj se bo ja našlo zanj kako delo, kako lahko delo v zaledni vojski, katerega pa le ne moreš zaupati komur koli. Saj če je sam pogodil, kako se da brez leč in tablic izmeriti dioptrija — česar niti Felicijan, zdravnik, ni /nai — bo zmogel tudi kako lažje pkarniiko opravilo, mar ne? Portret najboljšega slovenskega jadralnega letalca Najlepše je leteti med vrhovi »K 5 rečem, da se nikoli ne ustrašim. Vendar toliko poznam jadralno letalo, njegove značilnosti, tehniko letenja in svoje sposobnosti, da strah hitro mine.« Pišem o Franciju ŠTRUKLJU, 24-lctncni študentu IV. letnika strojne fakultete, Tr-žičauu, ki je postal lani najboljši med najboljšimi slovenskimi jadralnimi letaiei. 2e v osnovni šoli je začel modelari ti, vendar je bil v svoji dejavnosti največkrat sam, ker takrat v Tržiču modela! ji niso bili organizirani, Kot tanlič je san jari 1 o letalstvu in želel, da bo nekoč poletel in se dvignil med oblake. Želel se je vpisati v začetni tečaj za jadralne pilote, vendar mu to takoj zaradi strožjih predpisov ni uspelo. Leta 1967 se mu je želja izpolnila. Vpisal se je v za-četniški tečaj za padalce pri Alpskem letalskem centru v Lescah in opravil 12 skokov. Padalstvo mu je omogočilo, Franci štrukelj da se je leto kasneje priključil začetnikom v jadralnem letenjtl m USpešnO prestal ognjeni krst. Takrat je napisal tudi maturitetno nalogo o aerodinamiki, ki mu je pri kasnejšem izpopolnjevanju precej pomagala. V Lescah je Francija Štruklja naučil leteti Jaka Šmid, skrivnosti, kako v jadralnem letenju priti do uspehov, pa mu je razkril že pokojni upravnik letalsko šole v Lescah Franc Mirnik-I laklc. Franci je svoj čas poklonil študiju in letalstvu. Povsod je dosegel lepe uspehe. Na fakulteti je prišel do IV. letnika, v jadralnem letalstvu pa je dosegel zlati C z dvema diamantoma. Uspešno je preletel 300 kilometrov dolgo trikotnik Lesce —Maribor—Novo mesto—Lesce in se pri tem dvignil nad 5000 metrov. To mu je pri: neslo diamante. Uspeh je do-segel leta 1971. Letel je štiri ure in pol. Imel je ugodno-vreme. Ko je pristal, ga je Ilaklc najprej brcnil v zadnjo, potem pa so na letališču ta dogodek proslavili. Tisti dan je podoben podvig uspel tudi prijateljema Ferdu Her-lecu in Borisu Praprotniku. Vendar je za Francija Štruklja več vredno lansko osvojeno republiško prvenstvo. Na tekmovanjih namreč pilot pokaže kaj zna, saj so za vse nastopajoče enaki pogoji. Za doseganje značk in diamantov izbere jadralni pilot pač najugodnejše vremenske pogoje. Franci štrukelj je tudi motorni pilot, vendar je zanj •jadralstvo najbolj »športna« panoga v letalstvu. »Pri ostalih športnih letalskih panogah je pomembna tehnika pilotiranja (akrobacija) in navigacija (letalski rallvji), pri jadralnem letenju pa je to osnova. Jadralec mora znali ogromno vreme-noslovja. Iskati mora naravne vire energije za dviganje in nadaljnje letenje. Če hočeš daleč priti, moraš leteti hitro. Čas poleta je omejen. Pri tem jc odločujoče poznavanje vremenoslovja. Ločiti moraš, kje so pogoji dobri in kje slabši. Slednje moraš opaziti na 50 ali 100 kilometrov, da se jim pravočasno izogneš. V zraku odgovarjaš zase in za milijone vredno letalo. Zato mora biti stalno v dosegu primerno zemljišče za zasilni pristanek. Sam sem imel na začetku šolanja nesrečo. Takoj po vzletu so na jadralcu zablokirale komande. Franc Mimik je vozil vlečno letalo. Napako sem mu sporočil po radiu, vendar ni slišal. Sam sem odpel vlečno vrv in v zavoju zadel ob tla. Levo krilo se je odlomilo, meni pa nI bilo nič!« »Ne rečem,« je nadaljeval Franc:, »da se v zraku nikoli ne ustrašim. Vendar toliko poznam jadralno letalo, njegove značilnosti, tehniko letenja in svoje sposobnosti, da strah hitro mine. Mama mi sicer letenja ne hrani, vendar vem, da bi raje videla, da bi nehal uganjati norčije po zraku. Padalstvo sem pa popolnoma opustil.« Najboljši slovenski jadralni pilot leti najraje na Gorenjskem, med vrhovi in nad njimi, kjer se je naučil leteti. Pogoji za letenje se hitro spreminjajo, kar daje velike možnosti za izkoriščanje vremenskih razmer. To je poseben način letenja, ki se ga ravninski piloti boje. Jadranje ob skalnih stenah in nad vrhovi zahteva veliko zbranosti in previdnosti. Srečanje krhkega jadralnega letala z divjimi gorskimi stenami je lahko usodno ... Letalstvo vzame Franciju Štruklju veliko časa. Če bi delal kaj drugega, pravi, bi lahko kaj zasluži!!. Vendar njegova želja po letenju prevladuje. »Ker so ure letenja drage, imamo pri Alpskem letalskem centru v Lescah urejeno tako, da nam posameznih letov ali skokov s padalom ni treba plačati. V delavnici izdelujemo za Vatrostalno iz Zenice poseben delatacijski material. To so kartoni) ki jih pri remontih Martinovih peči dajejo med opeko, da se leta lahko širi. Kot jadralec moram za en start izdelati 2000 kartonov, padalec za skok 1000 kartonov in motorni pilot za uro letenja 4000 kartonov, če tega ne bi bilo, bi moral kot član kluba za start plačati 60 dinarjev, kar še ni ekonomska cena. Posebni podvigi in udeležba na tekmovanjih pa je seveda brezplačna. Za boljše razumevanje povem, da za izdelavo 2000 kartonov potrebujem poldrugo uro.« Za jadralnega pilota sta posebno pomembna taktika in tehnika preleta. Pilot bi moral biti kompjutor, ki bi sprejemal različne podatke, jih preverjal ter se ravnal po najboljših. V tujini pravijo, da se mora dober jadralni pilot v minuti vsaj dvakrat ali trikrat odločiti, kam bo zakrmaril letalo, kako hitro, kako nizko itd. Imamo primere, da nekje v jadralna letala že vgrajujejo majhne računalnike, ki jih polnijo z množico podatkov, vendar noben računalnik ne more nadomestiti človekove prisotnosti ter njegovih treznih odločitev. Franci Štrukelj ima svoj letošnji cilj. Skupaj s klubskimi prijatelji bo skušal doseči zlati C s tremi diamanti. 'Pogoj za ta podvig jc polet iz Lesc do Vršca (500 kilometrov) ali prelet trikotnika Lesce—Lendava—Josipdol pri Ogulinu—Lesce. Njegovo teoretično in praktično znanje mu to dopušča. Razen tega pa ima leski letalski center sposobna jadralna letala, opremljena z elektronskimi napravami. Njemu in njegovim prijateljem-lctalcem želimo, da bi se ta podvig posrečil! J. Košnjek 2x1000 1000 m* prodajnega prostora-1000 artiklov nova prodajalna pohištva le KRANJ, Prlmskovo - komunalna cona DNEVNE SOBE, SPALNICE, KOMBINIRANE SOBE. KUHINJE, JEDILNICE, SAMSKE SOBE, RUSTIKALNO POHIŠTVO, OTROŠKE SOBE. REGALI, KLUBSKE GARNITURE, KOMADNO POHIŠTVO, BLAZINE AJAM, VZMETNICE JOGI, PREPROGE, TALNE OBLOGE, SVETILA, PREDSOBNE GARNITURE. GOSPODINJSKI APARATI IN VELIKO DROBNIH ARTIKLOV • ZA OPREMO STANOVANJ GLAS * 11. STRAH mali oglasirK|K,o prodam Prodam zelo dobro ohranjeno SLAMOREZNICO ultra ^ s puhalnikom in verigo, orednja vas 55, Šenčur 269 Prodam OMARO in KAVČ *a dnevno sobo. Fojkar Anton, Moša Pij ade 8, Kranj 270 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Luže 20, Šenčur 271 Prodam PRAŠIČA za zakol. M°še 22, Smlednik 272 Prodam, KRAVO, ki bo dru-6ič teletila. Moše 24, Smlcd-nik 273 Prodam dva PRAŠIČA za *a*ol in motorno KOSILNICO rotax z obračalnikom. Rozman Franc, Križnarjeva P°t 2, Stražišče, Kranj 274 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. Jereb, Zabukovje 5- P- Zg. Besnica 275 Prodam dobro ohranjeno, skoraj novo italijansko PLINSKO PEC hamina. Marta Zupančič, Seljakova 4, Kranj 276 Prodam globok OTROŠKI JOZICEK. Ogled vsak dan. Jurk Martin, Smledniška 104, Kl'anj (Cirče) 277 Prodam tovarniško novo KOSILNICO reform, komplet »GRUšT« za hišo, DESKE in "LOHE razne dimenzije. Naslov v oglasnem oddelku 278 Prodam brejo KRAVO, sune smrekove PLOHE in 20-^olski GUMI VOZ. Zalog 35, Cerklje 279 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini °d 19. do 26. januarja od '9. do 6. ure zjutraj. Zdravnik dr. Tone Mesec, žiri, tel. 89-564. V odsotnosti zdravnika kličite v nujnih Primerih telefon 85-440. ,2daja in tiska ČP Gorenj. ski tisk Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. _ Tek. rač. pri SDK V Kranju 51500 601-10152 —-leictoiu: glavni urednik, odgovorni urednik in uPrava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, oialooglasni in naročniški e-ddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din. cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka na-°aljna beseda 2 din; naročniki imajo 25% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Prodam plemenskega VOLA in »klaftro« suhih bukovih DRV. šenturska gora 17, Cerklje 280 Prodam 20 m3 suhih DRV. Ambrož 3, Cerklje 281 Prodam KRAVO za zakol. Dorfarje 34, Žabnica 282 Prodam nove VEZI »roto-mat« (500 din). Hirci, Restavracija Podvin, Radovljica 283 kupim Kupim električni VARILNI APARAT. Pušavec Franc, Hudo 1, Tržič 284 vozilai^f Poškodovano KAROSERIJO za NSU 1000/71, prodam. Prusnik, Britof 73, Kranj, telefon 22-402 285 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVA 1300, letnik 1967. Informacije na telefon 23-128 Kranj 286 Prodam FIAT 750, letnik 1971. Plevanč Rudi, Zvirče 3, Tržič 287 Prodam AVTO NSU 1000, letnik 1966. Britof 152, Kranj 288 stanovanja Na STANOVANJE vzamem žensko za varstvo in pomoč pri učenju 9 let starega fanta. Obradovič Veronika, kuharica v domu JLA Kranj 289 posesti Do tretje gradbene faze zgrajeno atrijsko HIŠO na Bledu prodam. Urevc Florjan, Zg. Gorje 64, telefon 77-610 48 zaposlitve MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj v službo. Plača do 1200 din. Možnost dela nadur in akorda. Delavnica Tupaliče 58 (pri Mali Štefki) 290 prireditve MLADINSKI AKTIV TR-BOJE priredi vsako soboto, ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 95 KUD ZALOG pri Cerkljah ima v nedeljo dve PRIREDITVI. KUD Jurij Flajšman Beričevo pri Ljubljani gostuje v nedeljo, 21. januarja, ob 15. uri v Zalogu pri Cerkljah s komedijo v treh dejanjih »PRIČARANI ŽENIN«, nato bo od 17 do 21. ure MLADINSKI PLES. Igral bo ansambel VIA KARAVAN. Vabljeni! 291 Kranj CENTER 17. januarja premiera amr, -ital. barv. filma DJANGOV SIN ob 16., 18. in 20. uri 18. januarja franc. barv. film UMRETI OD LJUBEZNI ob 16. in 18. uri, ob 20. uri slavnostna premiera jug. barv. filma DEVETI ČUDEŽ VZHODA 19. januarja franc. barv. film UMRETI OD LJUBEZNI ob 16. in 18. uri, ob 20.15 NASTOPA KRUNOSLAV SLABINAC Kranj STORŽIč 17. januarja angl. barv. CS film ZADNJA DOLINA ob 16., 18. in 20. uri 18. januarja amer.-ital. barv. film DJANGOV VSIN ob 16., 18. in 20. uri 19. januarja amer. barv. film ŠEST ČRNIH KONJ ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 17. januarja amer. barv. film BALADA O DINGUS MAGEJU ob 18. in 20. uri 18. januarja amer. barv. film ŠEST ČRNIH KONJ ob 18. in 20. uri 19. januarja angl. barv. film OKUSI DRAKULOVO KRI ob 18. in 20. uri Tržič 18. januarja premiera amer. barv. filma ONI UBIJAJO SAMO ENKRAT ob 18. in 20. uri 19. januarja jug. barv. film VOLK SAMOTAR ob 18. uri, amer barv. film ONI UBIJAJO SAMO ENKRAT ob 20. uri škofja Loka SORA 17. januarja franc. barv. film PROMETNA ZMEDA ob 18. in 20 uri 18. januarja amer.-ital. barv. film PREGON ZA 100.000 DOLARJEV ob 20. uri 19. januarja amer.-ital. barv. film PREGON ZA 100.000 DOLARJEV ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 17. januarja ital. barv. film PREISKAVA NEOPOREČNEGA DRŽAVLJANA ob 20. uri 19. januarja franc. barv. film PROMETNA ZMEDA ob 20. uri Bled 17. in 18. januarja franc-ital. barv. film OKOVI GROZE ob 17. in 20. uri 19. januarja špan.-ital. barv. film SLADKOBNI KOLT ob 17. in 20. uri Radovljica 17. januarja špan.-ital. barv. film APOKALIPSA JOE ob 20. uri 18. januarja amer. barv. film DEMONI ob 20. uri 19. januarja angl .-amer. barv. film LJUBEZENSKA ZGODBA DETEKTIVA ob 20. uri Jesenice RADIO 17. januarja jug. barv. film BABJE POLETJE Jesenice PLAVŽ 17. in 18. januarja amer. barv. film DOLINA RADOSTI Kranjska gora 17. januarja ital.-špan. barv. CS film COMPANEROv 18. januarja jug. barv. film BABJE POLETJE Javomik DELAVSKI DOM 17. januarja amer. barv* film VOLKODLAKI PRETB VAMPIRJEM Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrast ju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KŽK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom); telefon 22-439 in 21-260. Priporočamo se! GOSPODINJE NISO VEČ V ZADREGI ODKAR PEKARNA »ŽITO* PEČE IN PRODAJA, TRAJNOST SEDEM Uk toast IN Alpski KRUH Združenje borcev NOV in KOMPAS poslovalnica Jesenice prirejata od 1. maja do 4. maja 1973 obisk koncentracijskih taborišč v Avstriji, ZRN in ČSR Prijave do 31. januarja 1973. Program potovanja in ostale informacije dobite v poslovalnici Kompasa na Jesenicah, tel. 81-768. TEROR NAD VODAMI Navzlic številnim predpisom, ki naj bi zavrli stihijsko onesnaževanje površinskih in podtalnih voda v škofjeloški občini, je stanje še zmeraj več kot porazno. Tako vsaj ugotavljajo odgovorne službe in ribiške družine, katerih gojitveni rezervati so neredko izpostavljeni najrazličnejšim kvarnim vplivom, škodljivim za občutljivo naravno ravnotežje med podvodno favno in floro. Po drugi plati pa nenadzorovano odnašanje mivke, peska in kamenja spreminja ustaljeno konfiguracijo strug ter povzroča, da spomladi, ko reke močno narastejo, tok spremeni smer, podkoplje obrežje in odnese tisoče kubičnih metrov rodovitne zemlje. Zahvala Prijetno smo bili presenečeni, ko smo prejeli vabilo vsi upokojenci — nekdanji sodolavc,; Puškarnc Kranj ob praznovanju novega leta. Radi bi se zahvalili za darila in pogostitev, predvsem pai za tople, tovari ške in spodbudne besede. Ob 50-let-ndfii delovanja Puškarnc Kranj želimo vodstvu in delavcem še veliko poslovnih in delovnih uspehov ter uspešno novo leto 1973. Upokojenci Preklicujem »Podpisani Vovk Alojzij z Mlina pri Bledu preklicujem svoje trditve, ki sem jih zapisal v članku »V tem tednu otroka moramo ločiti prispevek od kazni«, ki jc izšel v Glasu v sredo, dne 18. 10. 1972, in ki sem z njim obre-koval sprevodnika avtobusa Bečkanovič Agama s tem, da sem trdil »Ravnanje sprevodnika ne morem oceniti drugače, kot da deluje diskri. minalorsko in da družbeno-koristne akcije izkorišča kot sredstvo proti občanom in potnikom.« Bečkovič Agamu se zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona.« Vovk Alojzij Zahvala upokojencev Tekstil-indusa Upokojenci Tekstilindusa bi se vodstvu podjetja radi zahvalilr za prisrčen sprejem, ki nam ga je nedavno tega priredil. Ob bogati zakuski in darilih smo dobili občutek, da nas tovariši še niso pozabili in da še zmeraj predstavljamo neločljivi del tiste celote, na katero je vezan dobršen kos naše življenjske poti. Posebna zaliva, ta gre zlasti tov. Zvonci u Černetu, ki je poleg prisrčnih pozdravnih besed povedal tudi kopico zanimivih podatkov o razvoju tovarne v minulih nekaj letih. Celotnemu kolektivu z glavnim direktorjem Dušanom Horjakom na čelu želimo kar največ delovnih uspehov in upaino, da se bomo še kdaj srečali. Upokojenci Tekstilindusa Problem zase sta odpadni material in industrijska odplaka. Celo V krajih, kjer je že steklo redno zbiranje in odvažan je smeli (Železniki), ljudje ne prenehajo s staro prakso slresanja nesnage na bregove vodnih poti. Nič boljše niso gospodarske organizacije vzdolž Seiščice in Pol janščice (Tehtnica, Ter-mopol Sovodenj LTK, Predilnica itd.); kljub čistilnim napravam, ki naj bi bodisi zadržale, bodisj nevtraili/.irale strupene kemikalije, le-te ponavadi končajo v koritu rok — razredčene sicer, vendar po sestavi enako nevarne. Izredno vznemirljiv pojaiv je naraščajoča poraba naftnih derivatov, zlasti različnih vrst goriv in maziv, shranjenih v običajnih ali vkopanih cisternah. Slednje najdemo praktično povsod, v vseh večjih naseljih obeh dolin, v okolici Škofje Loke in na Sorskem polju, potencialnem leze rva t u pitne vode za ljubljanski bazen. Le redke so opremljene z lovilci olja. Mastne, svinčevih primesi polne ostanke uslužbenci pre. prosto usmerjajo v kanalizacijsko mrežo, od koder potem neovirano prihajajo v reke in potoke ter v Llav, Znaten delež k terorju nad vodam; prispevajo tudi lastniki motornih vozili, ki — predvsem poleti — v velikih trumah zasedejo sHikovite obaile selške in poljanske So-re. Nedeljski izlet jim pač nudi edinstveno priložnost, da temeljito (in brezplačno) Osnovna organizacija ZK na Kokrici- skuša s pomočjo drugih družbenopolitičnih organizacij poživiti delovanje mladih. Prvi utrip te široko zasnovane akcije se je izražal že na zadnjem občnem zboru kulturno-umetniškega društva na Kokrici, ki je bil lanskega decembra. Na zboru so govorili med drugim tudi o disko klubu, ki je do tedaj deloval pod okriljem mladinske organizacije. Med kulturnimi delavci pa tudi med mladimi, ki so bili tedaj prisotni, je prevladovalo mnenje, da se mladi s takšnim programom in delovanjem disko kluba ne morejo kulturno razvedriti in vzgajati. operejo svoje avtomobile. To in pa kupi naplavi jenih predmetov, ki ovirajo normalen odtok studencev in hudournikov, speljanih čez zemljišča zasebnikov, nameravajo uredili s posebnim skupščinskim odlokom. Obenem je treba okrepili kontrolo, drugače bd dokument bob ob steno. In še nekaj; star pregovor pravi, da naj vsakdo najprej pometa pred svojim pragom. Poklicani bi morali zato nemudoma poskrbeti za obupno zanemarjena obrežja družbenega sektorja, ki tisočletnemu mestu niso ravno v čast. Denarna stiska, na katero se zelo rade sklicujejo občinska komisija za varstvo okolja, komunalno podjetje in krajevne skupnosti, ne more biti večen izgovor. Njega dni smo ob minimalnih stroških, v sodelovanju z ZMS ter šolami, znal j organizirati široke delovne akcije. Danes, kakor kaže, o čem podobnem ne razmišlja nihče. Mar ni odstranjevanje navlake posel, ki ne terja nobenega posebnega znanja in ki so mu di jaki in učenci brez težav lahko kos? Bogate izkušnje z mladinskimi delovnim] brigadami b| prav zdaj nemara kazalo potegniti iz ropotarnice pozabe. Če je bila mladež kos zahtevnim gradnjam cest in železniških prog, ji nekajdnevno načrtno čiščenje zelenega loškega zaledja ne bi smelo povzročati nikakršnih težav. I. Guzelj mladim Zato je bilo sklenjeno, da se s takšno obliko delovanja disko kluba preneha. Vsi pa smo se tedaj zavedali, da je treba mladim nekaj nuditi, kar bi bilo zanje privlačno in zanimivo. In seveda, kar je zelo pomembno, na primernejši, višji kulturni ravni. Tudi tokrat so se kokršk; kulturniki izkazali kot dobri organizatorji. Namesto v gosto zakajenem prostoru disko kluba lahko seda; mladina pleše v lepo urejeni dvorani kulturnega doma na Kokrici, in to vsako nedeljo od 17. do 22. ure. ^ Namesto plošč pa igra ansambel Turisti s pevcem Slavkom Krkočem. L. Dežman Odbor za zaposlovanje pri podjetju Puškama Kranj razglaša prosto delovno mesto tajnice podjetja Pogoji za zaposlitev: dokončana srednja administrativna šola ali dokončana dveletna administrativna šola in 3 leta prakse, da je kandidatka zdrava, da jma stanovanje v Kranju ali bližnji okolici (podjetje nima stanovanj). OD po pravilniku! Prijave sprejema uprava podjetja do zasedbe delovnega mesta. Za honorarno delo takoj sprejmemo osebo z znanjem strojepisja (električni pisalni stroj). Zaposlitev v dopoldanskem času. Podjetje Vino Kranj, Mladinska 2 razglaša naslednja delovna mesta: 1. V UPRAVI PODJETJA OZ. NA SEDEŽU V KRANJU a) fakturista b) kletarja c) transportnega delavca d) delavko v polnilnici Pogoji: pod a) srednješolska izobrazba ali nepopolna sredr nja šola (zaželena 2-lctna administrativna šola oz. znanje strojepisja) in 2 leti prakse; pod b) visoko kvalificiran ali kvalificiran kletar; pod c) nekvalificiran delavec; pod d) priučeni delavec 2. V ZALOŽNEM SKLADIŠČU TRŽIČ blagajnika — pomožnega skladiščnika Pogoji: nepopolna srednja šola in 2 leti prakse ali kvalificiran trgovski delavec. 3. V OBRATU BLED a) blagajnika-adjninistratorja b) vodjo izmene c) delavko v polnilnici Pogoji: pod a) srednješolska izobrazba ali nepopolna srednja šola in 2 leti prakse; pod b) kvalificiran strojni ključavničar s 5-letno prakso ali priučeni strojni ključavničar z 10-letno prakso; pod c) priučeni delavec. Pismene prijave z dokazili o kvalifikaciji pošljite upravi podjetja v 10 dneh po objavi. Nepravilno prehitevanje V nedeljo, 14. januarja, ne-Pred peto uro popoldne ^NakUnT'1 pTga rCda Ula XdK"ni m Polico pnpe- •a prometna nezgoda zara- Voz°TraVilnega Prehiteva"Ja-nik osebnega avtomobila rko Potočnik iz Ljubljane je prehiteval avtobus, vtem pa je iz nasprotne smeri pri-vozil osebni avtomobil. Da ne bi prišlo do trčenja, je voznik Potočnik močno zavil v desno pred avtobus. Zaradi tega je njegov avtomobil za- čelo zanašati in se je prevrnil v desno na bližnjo njivo. V nesreči sta bili huje ranjeni sopotnici Vida Potočnik in Irena Kavčič, lažje ranjen pa je bil Miha Potočnik, škode na vozilu je za 15.000 din. Zahvala Ob izgubi drage žene, mame, stare mame in tete Terezije Gatej roj. Lah a j nar se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu GG Bled, gospodu župniku v Gorjah in sosedom za nesebično pomoč. Vsem šc enkrat iskrena hvala. žalujoči: mož Nikolaj, sin Stanko, hčerki Silva in Jelka, brat Tone z družinami in drugo sorodstvo Sr. Radovna, Jesenice, Novaki, Kranj, Piran Zahvala Ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete • Angele Gasser roj. Ahlin se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. duhovniku za spremstvo fer tolažilne besede ob odprtem grobu in pevskemu zboru upokojencev. Žalujoči: hčerka Vika z družino, sin Andrej z ženo Anico in drugo sorodstvo Kranj, 12. januarja 1973 Ob prerani izgubi mojega dragega moža Jerneja Rajglja se prisrčno zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovane venec in cvetje ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pevcem, č. duhovščini in dr. Bajžlju za zdravljenje. Vsem še enkrat hvala. Žalujoča žena Ivanka Kranj, 9. januarja 1973 Zahvala Ob težki izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete Ivane Ješe roj. Juvan se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, vaščanom, ZVI in ZB Trboje, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, posebno pa sosedom, ki so nam v težkih urah priskočili na pomoč in g. župniku. Topla zahvala tudi vrtcu Janina, posebno pa kuhinji in jaslim za darovano cvetje in denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Milka in vnukinja Slavka Trboje, 14. januarja 1973 * Nezgoda pešca Na cesti drugega reda v Scbenjah je v petek, 12. januarja popoldne Srečko Studen iz Sebenj, potem ko je izstopil iz avtobusa, prečkal cesto, ne da bi se prej prepričal, če je prosta. Vtem je iz kranjske smeri pripeljal tovornjak, ki ga je vozil Lovšin Marjan Davorin iz Ljubljane. Kljub zaviranju je tovornjak pešca zadel in zbil po cesti. Ranjenega Srečka Studena so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Nezgoda pri letališču Na cesti prvega reda med Lescami in Radovljico je v nedeljo, 14. januarja, ob 20. uri voznik osebnega avtomobila Tomaž Jenstile i/. Radovljice v bližini letališča prehiteval neki osebni avtomobil. Med prehitevanjem pa je s prednjim levim delom avtomobila zadel Luka Katica iz Gradača, ki je stal ob svojem avtomobilu na levi strani ceste. Katica so huje ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. Pritekel pred avto Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v ponedeljek, 15. ja* nuarja, ob 18. uri voznik osebnega avtomobila Karel Markič iz Tržiča zadel Stanislava Peniča iz Kranjske gore, ki je z desne strani 2 m pred prehodom za pešce pritekel na cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Voznik Markič kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Peniča so huje ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. L. M. t Tri leta zapora za vlome Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 22-letnega Marjana Srdanoviča, priučenega kuharja iz Tržiča, na trf leta zapora. Lani poleti je bil Srdanovič zaposlen na Bledu. V tem času, v avgustu in septembru, je kar šestkrat vlomil. Najprej je na Taleški cesti vlomil v restavracijo in v predalih našel 475,00 din. čez teden dni je vdrl v prostore Delikatese na Cesti svobode in si prilastil iz predalov 4110,00 din. Z vlomi na Bledu je nadaljeval in v noči na 15. avgust vlomil v bife trgovskega podjetja Kolomale. V registrski blagajni je našel nekaj deviz v vrednoslj 300,00 din, vzel pa je še 10 zavojčkov cigaret. Že čez tri dni je spet vlomil, tokrat na Ljubljanski cesti v bife trgovskega podjetja Živila Kranj. Tu je vzel več cigaret, 500 avstrijskih šilingov in iz denarnic dveh neznanih lastnikov še 100,00 din. 14. septembra je vlomil spet v bife trgovskega podjetja Živila Kranj, tokrat ob Cesti svobode pri Kazini. V točilni mizi je našel 3700,00 din. Že čez teden dni je serijo vlomov nadaljeval, tokrat je razbil steklo na vratih trafike trgovskega podjetja Tobak Ljubljana in v priročnem skladišču nabral tele predmete: moško uro znamke raketa, ženski uri darvvil in slavica, plinski vžigalnik, radijski tranzistor, vse skupaj v vrednosti 1179,65 din. Na vesti ima tudi vlom v Disco klub na Prešernovi cesti, kjer pa je bilo vlomljenega plena le za 120,00 din. Tudi svojemu sostanovalcu natakarskemu vajencu Je Marjan Srdanovič vzel 340 avstrijskih šilingov in 70,00 din. Obtoženec je ves denar, ki si ga je pridobil na tak način, zapravil v raznih lokalih. Na pot kriminala naj bi stopil kot je sam trdil, ker se ni razumel s starši. Take razlage pa sodišče seveda ni moglo sprejeti, saj je bilo očitno, da je hotel Srdanovič s tako pridobljenim denarjem le lagodno živeti. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo težo kaznivih dejanj In kot obtežilne okoliščine to, da je obtoženec podobna dejanja že zagrešil, kot olajšilne pa odkrito priznanje, njegovo mladost in pripravljenost povrniti škodo. Sodišče mu je tudi naložilo, da mora oškodovancem povrniti škodo. L. M. Takih in podobnih, tudi ostrejših prizorov na sobotni tekmi ni manjkalo. Sodnika sta komaj mirila vročo kri igralcev in pridno (včasih tudi neutemeljeno) pošiljala Vročekrvneže na Zadnji pozdrav igralcev jeseniškega moštva z vratarjem, obljuba, da se bodo srčno boril'* »hladno« kazensko klop. in tekma se bo začela. Veliki dvoboj dobili Jesenjčani Novi trener hokejistov Jesenic Boris Ivanov Afanasijev Je hladnokrvno spremljal dogodke na ledu. V pravem času Je umiril svoje igralce in jih pripeljal do zmage. Junak srečanja med Olimpi-Jo In Jesenicami je bil nedvomno 28 letni jeseniški vratar Rudi Knez Mica, ki je z odlično obrambo' spravljal v obup napadalce Olimpije. (Nadalj. s 1. strani) steklenic na ledeno ploskev, in taki prizori na Jesenicah niso redki, je graje vredno! JESENICE : OUMPIJA 6:5 (1:2, 3:1, 2:2) Dvorana pod Mežakljo, sodnika Krisch (Lj), Hcgediš (Zg); strelci golov: 0:1 G. Hiti (10), 0:2 G. Uiti (11), 1:2, F. Smolej (14), 2:2 F. Siflolej (23), 3:2 R. Smolej (28), 4:2 S. Košir (29), 4:3 Jug (40), 5:3 R. Smolej (47), 6:3 I, Jan (50), 6:4 2van (53), 6:5 Petač (60). PRVA TRETJINA 1:2 Po obojestranskih napadih v prvih minutah igre je počilo že v 10. minuti. Jeseničani, ki so gospodarili na igrišču, so kljub premoči v tej minuti klonili. Ni se še poleglo prvo razočaranje, ko je moral domači vratar Knez v pičli minuti ploščico že drugič pobrati iz mreže. Obakrat ga je skoraj na enak način presenetil Gorazd Uiti. Olitn-pija si je tako zagotovila prednost. Toda železarji se niso predali. Olimpijin gol je nenehno »visel« v zraku. Prisebnemu kapetanu petnajstkrat nih prvakov Francetu Smolcju je uspelo v 14. minuti ukaniti sicer odličnega vratarja Galeta. Navdušenje na tribunah je bilo nepozabno. Razlegali so se poki petard. Do konca prve tretjine je še bori dve minuti. Jeseniški ljubljenci so spet v napadu. Prekršek v obrambni tretjini Olimpije je razvnel tudi igralce. Bil je povod že v tako naelektrenem ozračju. Živci so popustili in igralci so si skočili v lase. Tudi tu niso štedili z močmi. Toda taki prizori so na velikih derbi jih pogosti. DRUGA TRETJINA 3:1 V tej je polni avditorij užival v vseh veščinah hokejske igre. Dogodki na ledeni ploskvi so se vrstili s filmsko naglico. Oba reprezentančna vratarja Gale in Knez sta imela polne roke dela. Junak pa je bil prav gotovo 28-letni skladiščnik Knez. Ostre strele nasprotnikovih igralcev je branil iz. nemogočih položajev. Po odlični obrambi vratarja so domačini dobili krila. Kar trikrat so namreč premagali nasprotnega moža s številko 1 na dresu. Poraz lanskega prvaka je bil neizbežen. Ublažil ga je le Jugov strel v črno. TRETJA TRETJINA 2:2 Tako kot navdušeni navijači, tudi akterji tega srečanja niso štedili z močmi. V prvih 10 minutah zadnjega dela smo bili priče pravega obleganja Olimpijinih vrat. Romanu Smolcju in Ivu Janu jc dvakrat uspelo premagati Galeta. Igralci slovenske metropole jim niso ostali dolžni, saj so bili enakovredni. Tudi oni so bili uspešni z dvema zadetkoma. Jesenice so zmagale! Slavje njihovih pristašev je trajalo še dolgo v noč. Odločila je večja borbenost in srčnost fantov izpod Mežaklje. Mogoče jih bo prav to pripeljalo do šestnajstega naslova državnega hokejskega prvakal Besedilo: J. Košnjek, D. Humer Fotografije: F. Perdan Mladi jeseniški napadalec Hafner se nI ustrašil ostrih dv* bojev ob ogradi. V enem od takih spopadov se je z obrazofl' zaletel v ogrado. Da ne bi dobil bušk, je obraz hladil kar »** ledu. Med II. In III. tretjino Je prišel na led znani jeseniški gosti'' ničar in vnet navijač domačih hokejistov Tina šranc z rdečo klubsko zastavo domačega moštva, na katero je že prisil 1°* zvezdico. Norčič najdaljši, Prelovšek presenetil Planiška dolina je bila v nedeljo prizorišče prvega ®tosnjega mednarodnega tekmovanja smučarskih skakalcev, ki so izkoristili prost termin v mednarodnem Koledarju, ker je odpadla Turneja treh dežel. Na prenovljeni 90-metrskl skakalnici se je pomerilo 56 skakalcev z Norveške, iz Avstrije, Italije, Romunije in Jugoslavije. Na startu so bili najboljši reprezentantje Norveške, Italije in Jugoslavije ter Romunije, medtem *o je nastopila za Avstrijo B reprezentanca. To je bila e"a najlepših tekem na 90-metrski skakalnici v zadnjih letih v dolini pod Poncami. Za najboljša mesta so se v glavnem spoprijeli Norvežani in naši skakalci. Zaradi Juealnlh snežnih razmer so bile zabeležene izredno lepe oolžine, takšne, kot jih- nismo videli tudi na mnogo "O'J kvalitetnem mednarodnem tekmovanju planiške skakalnice. Zmagal je Norvežan Skarseth, ki je skočil dvakrat P° 90,5 m. Na drugo mesto se je uvrstil Grette (Norveška), ki je poletel dvakrat 90 m. Na odlično tretje mesto pa se je uvrstil Kranjčan Bogdan Norčič, ki je v prvi seriji skočil 89 m, v drugi pa 91 m, kar je bila tudi največja dolžina na tekmi. Lepo je presenetil Marjan Prelovšek, ki je z odlično izvedenim drugim skokom močno posegel v sam vrh najboljših. Drugi skok te bil tako lep, da je prejel tudi dve oceni po 19 točk. Na naslednji dve mesti sta se uvrstila štefančič in Mesec. Od naših je bil dober še Janez Jurman, ki je sicer Član B skupine državne reprezentance. Med dvaj-*eterico sta se prerinila še Drago Pudgar, ki je bil osemnajsti in Janez Demšar, ki se je uvrstil na 20. mesto. J. Javomik Hokej Mladost: Triglav 3 : 5 V senci derbija pod Mc-"akljo je bilo na sporedu popolno kolo v vseh hokejskih ligah. V I. je Slavija v Ljubljani odpravila Kranjsko goro, v Pa so presenetili igralci rriglava, ko so v Zagrebu odpravili Mladost. Za mladinsko državno prvenstvo sb mladi Jeseničani katastrofal-n° izgubili z Olimpijo, v slovenski li gi pa so bili Tržičani uspešni v igri s Prcvojami. V pionirski slovenski ligi so Jeseničani s tehnično boljšo igro premagali vrstnike iz Celja. Rezultati: Slavija : Kranjska gora 5:2 (2:1, 1:1, 2:0), Mladost : Triglav 3:5 (2:2, 0:2, 1:1), Jesenice : Olimpija 3:25 (1:7, 0:6, 2:12), Prcvoje : Tržič 1:5 (0:1, 0:3, 1:1), Jesenice : Celje 33:0 (10:0, 10:0, 13:0). -dh Triglav : Mladost O : 5 ^ nadaljevanju I. zvezne namiznoteniške lige — ženske so igralke kranjskega Triglava v avli OŠ Simona Jen-*a gostile zagrebško Mladost.' ^°deča ekipa je bila prete-nasprotnik Triglavan-u?m- saj so vse dvoboje dobile brez izgubljenega niza. Izidi: Žerovnik : Fabri 12:21, 10:21, Novak : Resler 17:21, 4:21, ZakOjč : Simič 14:21, 17:21, Žerovnik : Resler 16:21, 12:21, Zakojč : Fabri 15:21, 14:21. V vodstva je Mladost z 8 točkami, Triglav pa je s 4 na 8. mestu. -dh Šahovsko prvenstvo Kranja Ponovno Matjašič? Napovedovanje zmagovalca j30 štirih nepopolnih kolih je *ahko zelo nehvaležno opravi-lo- In če upoštevamo še precejšnjo izenačenost šahistov, Potem lahko pričakujemo še mnogo zanimivih bojev in sprememb v vrstnem redu. *pda kljub vsemu se zdi, da ^atjašič tudi letos ne bo imel resnega konkurenta in, £e ne bo večjega spodrsljaja, bo zanesljivo obranil lani Osvojeni naslov. Zato pa bo toliko bolj zanimiva borba *a naslednja mesta in vsaka Mladi vaterpolisti Triglava med favoriti Sinoči so na letošnje zimsko vaterpolsko prvenstvo SFRJ za mladinec odpotovali mladi igralci kranjskega Triglava. V Šibeniku se bo od 18. do 21. januarja za najvišji državni naslov borilo 16 klubov. Strokovnjaki v letošnjem obračunu med favorite poleg Primorja (Reka), Mornarja (Split) ter Primorca (Kotor) prištevajo tudi kranjski Triglav. Na pot so pod vodstvom trenerja Didiča odšli: čer-melj, Kuhar, Hribar, Strgar, Stariha, Svegclj, Malavašič, R. Planinšek, M. Planinšek, Cabič, Markun in Mcžck. Udeleženci trima, pozor! Vabimo vse, ki so v letu 1972 v okviru TRIMA — športa za vsakogar — opravili 150 ali več aktivnosti, kakor je to določeno v določilih (v prospektu TRIMA), da oddajo kartone tistemu družbenemu organu ali referentu, od katerega so jih prejeli. Referente, referate in odbore, ki so v občini Kranj razdeljevali kartončke, pa prosimo, da nam izročijo zbrane izpolnjene kartone do 24. jan. 1973 in hkrati predložijo sezname prejemnikov kartonov v letu 1972. Kartone bomo poslali republiškemu odboru, ki bo upravičencem podelil značke TRIM. Občinska zveza za telesno kulturo — Kranj Igralci obetajo, da bodo v Šibeniku ponovili lanski uspeh, ko so zasedli odlično tretje mesto. Po končanem prvenstvu bo v Šibeniku tudi seminar tre- nerjev in sodnikov. Od Kranjčanov se bosta obeh strokovnih posvetov poleg trenerja in zveznega sodnika ■ Didiča udeležila tudi Chvatal in sodnik Pičulin. -dh Gorenjska zimska vaterpolska liga Iskra : Vodovodni stolp 7 : 6 točka lahko bistveno vpliva na vrstni red. Ker imajo igralci mnoge obveznosti," jc v posameznih kolih precej odloženih partij. Zato si poglejmo samo nekaj rezultatov zadnjih treh kol: Požar : Murovec 0:1, Jovič : Valjavec remi, Sire : Vidali 0:1, Paunov : Deželak 1:0, Naglic : Berčič 0:1, Matjašič : Lazar 1:0, Vidali : Hribar 0:1, BerčiČ : Paunov remi, Lazar : Naglic remi, Jovič : Murovec remi, Murovec : Vidali 1:0. M. G. V drugem kolu letošnjega tekmovanja v gorenjski zimski vaterpolski ligi smo doživeli prvo presenečenje. Mladi igralci Iskre so namreč le z golom razlike odpravili favorizirani Vodovodni stolp. Lanski prvak Gimnazija je katastrofalno odpravil Kamnik, Triglav II pa je poskrbel za drugo presenečenje, ko je premagal kolege prve ekipe. Tekma med Radovljico in Borcem je bila preložena. Rezultati: Iskra : Vodovodni stolp 7:6, Gimnazija : Kamnik 14:0, Triglav II : Triglav I 14:10. V vodstvu je Gimnazija s 4 točkami (22:7), drugj je Triglav II 4 (25:16). tretji Vodovodni stolp 2 (20:11), četrta Iskra 2 (14:14), Triglav I 2 (21:23), Radovljica 0 (9:11), Borec (4:14), Kamnik 0 (6:25). Pari tretjega kola (10. februar): Radovljica : Iskra, Vodovodni stolp : Kamnik, Gimnazija : Triglav II, Triglav I : Borec. -dh IMeresnost KK Radovljica Košarkarski klub Radovljica, ki je bil nekdaj eden naj-marljivejših kolektivov na Gorenjskem in je nastopal tudi v drugi slovenski ligi, se je v zadnjih dveh sezonah izkazal v zelo slabi luči. TSG za košarko je tudi letos organizirala zimsko ligo in na razpis so se prijavili tudi Radovljičani. Odigrali so prvo kolo v Gorenji vasi s Olimpija se je pritožila Po sobotnem porazu Olimpije na Jesenicah se Je le-ta uradno pritožila proti registraciji tekme. V pritožbi naslovljeni tekmovalni komisiji ZDKSJ s sedežem v Zagrebu so navedli materialno krše. nje pravil igre ter nastop Viktorja Ravnika za HK Jesenice, češ, da ni imel pravice nastopa. Poraženci navajajo tudi, da so bila kršenja v zvezi z vračanjem kaznovanih igralcev, da je Ivo Jan do. segel šesti zadetek že po preteku prvih desetih minut v zadnji tretjini. V nadaljevanju svoje pritožbe jim ni bil povšečl drugI gol Franca Smoleja. Trdijo, da je bil dosežen Iz nedovoljenega položaja. Na koncu pa navajajo, da je bila zadnja tretjina končana že 40 sekund pred iztekom regularnega časa. Očitajo tudi, da bi morala sodnika dosoditi kazenski strel, ko je Ivo Jan od zadaj spotaknil Rudija Hi tlja, ki je bil v idealnem položaju za dosego gola. —dh Kladivarjem, potem pa 6 njih ni bilo več glasu. Nadaljevali so tradicijo iz. lanske zimske lige, ko so ravnali enako. Njihovo neodgovorno ravnanje obsojajo vsi klubi v gorenjski ligi in TSG. O svojem odstopu KK Radovljica ni obvestil ne TSG, niti nobenega kluba, s katerimi bi morali odigrati že prijavljeno tekmo. Tako je moral klub domačin in pa sodniki zaman že nekajkrat čakali na Radovi j ičane, ki pa jih ni bilo. Ali je tako težko napisati dopisnico z obvestilom o njihovem odstopu, razlog o odstopu ...? Tudi samo tekmovanje v zimski ligi je postalo tako neredno, saj morata v vsakem kolu počivati dve moštvi. Vsekakor obsojanja vredno ravnanje KK Radovljica! A. Ažman Didić sodil avstrijski finale V soboto je bil finale avstrijskega pokala v vaterpolu v Celovcu. Zbor sodnikov vaterpolske zveze Jugoslavije je na osnovi povabila avstrijske zveze določil sodnika Petra Didiča iz Kranja. Tekma se je končala s 5:1 v korist Uniona z Dunaja. Že pred tem pa je bila tekma Union : ASV dvakrat razveljavljena. Finale je veljal za leto 1972. J. J. O JU AS SREDA — 17. januarja bor samouprav-aveev v kranjski občini Oktobra lani je kranjska občinska skupščina sprejela •klep o formiranju in skiicu zbora samoupravijavcev v občini. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci so predstavniki skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij seznanili novinarje o pripravah na sklic zbora. Poudarili so, da pomeni zbor samoupravijavcev prvi poskus uvajanja delegatskega sistema, ki bo v prihodnje bi-, stvena sestavina novega družbenopolitičnega sistema. Zbor samoupravijavcev bodo sestavljali delegati, ki so jih že jzbrall v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, samoupravnih skupno- stih, v skupnosti kmetov, družbenopolitičnih organizacijah in v skupščini občine. Dvesto -delegatov se bo sestalo na zboru, ki bo konec februarja ali v začetku marca. V okviru priprav na zbor samoupravijavcev je bila imenovana posebna delovna skupina, ki mora do 24. jami? 'a pripraviti gradivo za razpravo. Na dveh sejah je delovna skupina razpravljala o najpomembnejših problemih kranjske občine, med katere sodi tudi ugotovitev, da Kranj v primerjavi z drugimi območji in v primerjavi urka in Veriga sodelujeta z ZB Trgovsko podjotje Murka Lesce in tovarna vorig Veriga v Lescah že več let sodelujeta s krajevnimi organizacijami v Lescah, še posebej s Dcrajevno organizacijo zveze borcev. Poleg materialne pomoči je kolektiv Murke na primer prevzel pokroviteljstvo in skrb za vzdrževanje spomenika NĐB prj žagi — poleg svojega skladišča pohištva. Veriga pa jc prevzela skrb za spomenik NOB ob cesti iz Lesc proti Radovljici (na koncu Lesc). JR Graničarji obiskali Tržič Včeraj zjutraj so obiskali Tržič vojaki, ki so prišli v preteklih dneh na obmejne Itaravle na Ljubelju in v Med vodjah. Taki obiski so v Tržiču že običajni. Njihov namen je, da se vojaki tudi na ta način čimbolje seznanijo B novo okolico in ljudmi. Graničar je so najprej sprejeli na občinski skupščini, Kjer so jih seznanili z glavnimi značilnostmi tržiške občine ter njenim razvojem, nato pa so jih popeljali n* obisk tovarn Peko in Botune predilnice in tkalnice. -jk Manj zdomcev Po podatkih zavoda za zaposlovanje iz radovljiške občine dela v tujini okrog 300 delavcev. Približno toliko pa je v občini tudi prostih delovnih mest. Podatki zadnjih let pa kažejo, da vedno manj prebivalcev iz občine odhaja na delo v tujino. 1971. leta se jih je v tujino zaposlilo 60, lani 42, letos pa pričakujejo, da se jih bo še manj. JR Pohvala krvodajalcem Plamena Poleg zelo prizadevnih aktivistov rdečega križa in krvodajalcev tovarne Elan iz Begunj, ki se vselej množično udeležijo vseh krvodajalskih akcij, zaslužijo posebno pohvalo in priznanje tudi krvodajalci Plamena iz Kro- pe. Čeprav se je lanske poletne krvodajalske akcije v Kropi udeležila večina delavcev, je tudi v zadnji decembrski akciji na Bledu prišlo na odvzem krvi 42 krvodajalcev iz tega kolektiva. JR s slovenskimi poprečji že nekaj časa kaže znake nazadovanja. To se odraža predvsem na družbenem proizvodu na zaposlenega in pri narodnem dohodku na prebivalca. Prav ta vprašanja naj bi bila osnova za razpravo na zboru samoupravijavcev. Kot rečeno bodo ugotovitve pri- pravljene še ta mesec. Delegati bodo lahko že pred zborom v sredinah, kjer so jih izbrali, razpravljali o njem in izoblikovali stališča. Sklepi, ki jih bo potem zbor samoupravijavcev sprejel, pa bodo pomenili osnovo za razpravo in sklepanje o srednjeročnem razvoju občine. A. 2. Sledijo Plamenu Zaposleni v pravosodnih organih v Celju so prejšnji teden obvestili člane delovne skupnosti tovarne Plamen v Kropi, da pozdravljajo njihovo pobudo, da z dolom jz* ven rednega delovnega časa prispevamo vsi državljani K Stabilizaciji. Zaposleni v ceij' skih pravosodnih organih sO se odločili, da bodo delaU vsako prvo soboto od januarja do aprila zastonj in tako prispevali k vsesplošni štabi* lizaciyi. A. 2. Dva nova aktiva komunistov V ponedeljek, 15. januarja, se je na Jesenicah sestala komisija, ki deluje prj občinski konferenci ZKS Jesenice in pripravlja gradivo za -ustanovitev a.kliva komunistov — športnih delavcev. Komisija je začela delati že septembra, zdaj pa bo dokončno pregledala gradivo za ustanovitev aktiva. Komisijo, v kateri je več znanih jeseniških športnih delavcev, vodi Iztok Fe-derle. Ena prvih nalog na novo ustanovljenega aktiva komunistov — športnih de lavcev bo nedvomno financiranje telesne kulture in pomen telesno-vzgojnih skupnosti. Danes popoldne pa bo v sejni dvorani skupščine občine Jesenice ustanovni sestanek aktiva komunistov-de-lavcev. Na ustanovnem sestanku se bodo pogovorili o t rali in vlogi tega aktiva, spregovorili o delavski kontroli in volili vodstvo aktiva. Sestanka se bo predvidoma udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta in član sekretariata CK ZKS. Aktiv komuhistov-delavccV bodo sestavljali delegati i* posameznih proizvodnih de* lovnih organizacij občine, k* pa morajo biLi neposredni proizvajalci in ne odrejaj** dela drugim deiavcem. Okoh 52 članov tega aktiva komu-nistov-dekivcev bodo tako večinoma tvorili delegati, ki *0 jih po osnovnih organizacijah ZK že določili. D. Sedej i na za Onkološki institut HRANA ZA PTICE IN RIBE 2IVIL.A globus Dramska skupina mladinskega aktiva iz Mavčič bo v nedeljo, 28. januarja prvič zaigrala dramo črna smrt, ki jo režira domačin Filip Lovri-ša. Drama je napisana po romanu Franceta Bevka S t razni ognji. Filip Lovriša je namreč Bevkovo delo dramatiziral in mu dal naslov Črna smrt. Mladi igralci iz Mavčič so se odločili, da bodo ves izkupiček od prve pred' stave namenili za gradnjo Onkološkega instituta v Ljubljani. Tajnik krajevne organizacije SZDL Mavčiče Ludvik Jerala nam je povedal, da mladinci iz Mavčič želijo, da bi njihovi akciji sledilo Še več mladinskih aktivov. -jk Mladinski seminar V soboto in nedeljo je občinska konferenca zveze mladine Kranj v hotelu Špik v Martuljku pripravila seminar za vodstva mladinskih organizacij s terena. Razpravljali so o novi vlogi krajevne skupnosti in krajevni samoupravi, nadalje o nalogah in organiziranosti klubov OZN v krajevnih skupnostih ter o nalogah zveze komunistov v krajevnih, skupnostih. Dogovorili so se tudi o organizaciji klubskih večerov in o nalogah terenskih aktivov v letošnjem prvem pollotju. BR