I * * 'S ) cb :he at ins rs. all an en ;ue let. ieSi toy iaf nof np; 3iH aO' 3Ze lef- :er. rli« iin' iral in- iik> till of /ic' aitf W'c jut o^ ir« ry an^ sob lOtf [uiy loll' eeb itf* s°f Fon freedom AND Justice NO. 59 Ameriška Dr fii>Ti n n AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100' Tuesday, August 5, 1986 . VOL. i_/\. Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - George Shultz in Edvard Ševardnadze se bosta pogovarjala v Washingtonu o srečanju med Reaganom in Gorbačovom WASHINGTON, D.C. — Včeraj sta vladi ZDA in ZSSR sporočili, da se bosta srečala ameriški državni sekretar George Shultz in sovjetski zunanji minister Edvard evardnadze, da se pogovorita o morebit-netn srečanju med Ronaldom Reaganom in ^tthailom Gorbačovom. Ševardnadze bo v ashingtonu 19. in 20. septembra, Gorba-0v Pa naj bi prišel do konca leta na svoj prvi °hisk ZDA. V septembru se bodo srečali predstavni-1 obeh vlad. Pogovarjali se bodo o razme-rah na Srednjem vzhodu in v Afganistanu. Margaret Thatcher še vedno noče slišati o obsežnih gospodarskih in političnih sankcijah zoper Južno Afriko LONDON, v. Br. — Včeraj se je kon-aj^ tridnevni sestanek voditeljev 7 vodilnih , rzfv> včlanjenih v Commonwealthu, zvezi tvših angleških kolonij, ki skupaj z Anglijo eJe 49 držav. Zveza je prostovoljna in ttguja nima posebnega vpliva v njej. Sesta-''fh je bil posvečen skoro izključno vprašanju možnih novih gospodarskih in političnih Sankcij zoper Južno Afriko. Angleška premierka Margaret Thatcher nasprotovala novim sankcijam, dejala pa e> da bo njena vlada podpirala »prostovolj-n°<< ustavitev novih angleških investicij v znt Afriki in tudi ustavitev reklamiranje za n tske angleških turistov v Južno Afriko. t atcherjeva je rekla dalje, da bi ne naspro-vala predlagani odločitvi Evropske gospodke skupnosti, ki bo menda prihodnji me-ustavila uvoz jekla, premoga in železe iz Juzne Afrike. B h Kanade, Avstralije, Indije, a antskih otokov, Zambije in Zimbabveja ^a so označili Thatcherjevo stališče za neza-no in so na včerajšnjem zaključnem se-anku podprli obsežnejše ukrepe. Thatcher-a Je rekla, da Anglija ne bo sodelovala s nre žganimi ukrepi. Zelo ogorčen nad nje-Roh Sta*^em Je bil Zimbabvejski voditelj drž Crt ^U8abe kljub temu, da ima njegova va kar dobre gospodarske stike z Južno ntnko. ^žave soglašajo, da bodo pošiljale njso količino nafte na svetovno tržišče stri ^^^A, Švi. — Sinoči so naftni mini-j, v EC držav končno soglašali, da bodo tovn' P°^*jat‘ manjš° količino nafte i na sve- vjv. 0 lržiŠČe, kar naj bi v kratkem vodilo do Po'6 Cene Za soc* nafte- Danes bodo ministri 2u Sni" Podrobnosti o najnovejšem spora-ve S°glasje je bilo nujno za OPEČ drža-tekij ^ ^ Cena na^te Padla od $32 za sod pre- pr0tC nalte. V zadnjih dneh se cena nafte na sodSteni trgu giblje med $11.50 in $13.75 za n°vember na $7.35 za sod za nekatere pot dc pa -o sporazuma je odprl Iran, pristali 'birds C*rU8e OPEČ članice. Iranski naftni gal ISI|er Oholamreza Aghazadeh je predla-dtiev 3 OPEČ države pošiljale na trg Dan 00 največ 16,8 milijona sodov nafte. SodoevS na Primer pošiljajo okoli 20 milijonov p0v ' 5er je ponudba nafte veliko večja od cih |QcSevanja> je cena v prvih sedmih mese-b drastično padla. ga ^EC države zelo potrebujejo denar, ki ŽaVa SvU^j° s Prodajo nafte, zato vsaka dr-e 1 obdržati svoje mesto v svetovni ^enčni dirki. Predsednik Reagan se osebno pridružil »vojni« zoper uživanje mamil WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik Reagan pozval ameriško javnost, naj sodeluje v nacionalni kampanji zoper uživanje mamil. Dejal je, da se bo on pridružil tej kampanji, ki bo imela podporo celotne zvezne administracije. Med drugim je Reagan predlagal preglede za vse uslužbence zvezne vlade. Namen teh pregledov bo ugotoviti, ako ti uslužbenci uživajo mamila. Predsednik je rekel, da bodo zdravniki tudi njega pregledali, pregledali bodo tudi vse člane njegove vlade. Preglede bodo morali prestati vsi uslužbenci zvezne vlade in lokalnih vladnih teles, ki imajo dostopa do zaupnih podatkov ali se ukvarjajo z varnostjo (policisti in gasilci npr.) in zdravstvom (zdravniki, itd.). Za vse druge uslužbence bodo pregledi prostovoljni. Med srečanjem z republikanskimi senatorji je Reagan dejal, da je cilj njegove kampanje zmanjšati uporabo mamil v ZDA za 50 odstotkov v naslednjih 3 letih. Po podatkih, ki jih je objavila zvezna vlada, redno uživa marihuano od 18 do 30 milijonov Amerikan-cev, od 3 do 5 milijonov jih uživa kokain, od teh jih je do 1,2 milijona duševno in telesno odvisnih od kokaina. Sovjetska zveza in Izrael se bosta pogajala o obnovitvi diplomatskih odnosov MOSKVA, ZSSR — Predstavniki sovjetske in izraelske vlade so potrdili, da se državi zanimata za obnovitev diplomatskih stikov, ki jih je bila ZSSR pretrgala 1967. leta po takratni arabsko-izraelski vojni, v kateri so zmagali Izraelci. Takrat so tudi druge države sovjetskega bloka pretrgale diplomatske odnose z Izraelom, isto je storila Jugoslavija. Gennadi Gerasimov, predstavnik sovjetskega zunanjega ministra, je povedal novinarjem, da se bodo srečali diplomati obeh držav v Helsinkiju 16. ali 17. avgusta. To srečanje bo pripravilo teren za pomembnejše srečanje na višji ravni, ki bo v Tel Avivu, Izrael. Zaenkrat naj bi bili obnovljeni sov-jetsko-izraelski odnosi na omejeni, konzularni ravni. - Kratke vesti - Kairo, Eg. — Na obisku Vs Egiptu je podpredsednik George Bush. Srečal se je z egiptskim predsednikom Hosnijem Mubarakom in mu povedal, da Egipt ne more računati na kako obsežno povišanje ameriške ekonomske podpore. Egiptovska ekonomija je v silnih težavah, kar povzroča precejšnje politične preglavice za Mubaraka. Washington, D.C. — Predsednik Reagan se je odločil, da bodo ZDA subvencionirale prodajo žitaric Sovjetski zvezi. Tako bodo Sovjeti prišli do žitaric po izredno nizki ceni. Program bo stal ameriškega davkoplačevalca 52 milijonov dolarjev. Atlanta, Ga. — V zadnjih dneh je rekordna suša, ki je prizadela jugovzhodne ameriške države, malce popustila. Silne vročine ni več, v nekaterih krajih je pa močno deževalo. Vremenoslovci pa pravijo, da se dolgotrajna suša kljub temu še vedno nadaljuje in bo najbrž zopet pritisnila. Washington, D.C. — Danes bodo člani senatnega odbora za pravosodstvo začeli zasliševati Antonina Scalia, ki ga je bil predsednik Reagan imenovala za sodnika Vrhovnega sodišča. Scalia najbrž ne bo imel težav. Iz Clevelanda in okolice Lepo praznovanje— Preteklo nedeljo je fara Marije Vnebovzete praznovala 80. obletnico svoje ustanovitve. Banketa v Slov. domu na Holmes Ave. se je udeležilo več kot 300 gostov. Sliki na str. 2 in 3. Še ena obletnica— To nedeljo bo praznovala svojo 85. obletnico fara sv. Lovrenca v Nevburgu. Prva večja slovenska naselbina v Clevelandu in okolici se je razvila v Nevburgu. Več na str. 2. Družinski dan piknik ADZ— V nedeljo, 17. avgusta, priredi Ameriška Dobrodelna Zveza svoj letni Družinski dan piknik na svojčm letovišču v Leroyju. Piknik bo začel v zgodnjih popoldanskih urah in trajal do 10. ure zvečer. Novi grobovi Pauline (Polly) Ulle Včeraj zvečer je po dolgi bolezni umrla Pauline (Polly) Ulle z 851 E. 237 St. v Euclidu, rojena Gorše, vdova po Albertu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda. Čas pogreba še ni določen. Catherine (Katie) Malnar V nedeljo, 3. avgusta, je v Parma Community bolnišnici umrla Catherine (Katie) Malnar z E. 74 St., rojena Slane v vasi Slamnovac, Hrvaška, v Cleveland je prišla 1. 1928, vdova po Antonu, mati Leone Jurlina in Anthonyja, 6-krat stara mati, 2-krat prastara mati. Pokojna zapušča tri sestre v Jug. Bila je članica HBZ št. 99 in Kluba hrvaških upokojencev. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v četrtek, 7. avg., v cerkev sv. Vida dop. ob 9.30, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin American Cancer Society. Elizabeth M. Ursic Umrla je Elizabeth M. Ursic, žena Edwarda, mati Betty June Walsh, Edwarda, Kennetha in Richarda, sestra Elde Mastrucci, Livea Saviano in Eva Betti (pok.), 5-krat stara mati. Pogreb je bil včeraj v Orwellu, O., kjer je pokojna živela zadnja leta. Antonia Grilj (Grili) Umrla je Antonia Grilj (Grili), rojena Matko, žena Johna, mati Johna ml. (pok.) in Lea Grilla, 4-krat stara mati, 10-krat prastara mati, sestra Jacka, Josepha, Louisa in Andrewa (vsi že pok.). Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda, 5316 Fleet Ave., danes, v torek, v cerkev sv. Monike dop. ob 10.15, od tam na Kalvarijo. Balincarji SP vabijo— Balincarski krožek Slovenske pristave vabi na piknik, ki bo to soboto, 9. avg., na Slovenski pristavi, kot običajno. Stejk večerjo bodo servirali med 6. in 8. uro zvečer in sicer za zelo primerno ceno $8. Pridite! Seja—- Društvo Slovenski Dom št. 6 ADZ ima sejo ta četrtek, 7. avgusta, zvečer ob 7.30 v SDD na Recher Ave. Pred sejo bo tudi pregled knjig. »Bloodmobile« pri Sv. Vidu— Ta petek bo v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu »Bloodmobile« Rdečega križa. Iz Rdečega križa sporočajo, da nujno rabijo velik odziv, ker trenutno primanjkujejo zaloge krvi za operacije in druge posege. Na voljo bodo od 1. do 7. zvečer. Skupno sv. obhajilo— DNU pri Sv. Vidu ima skupno mesečno sv. obhajilo to nedeljo, 10. avgusta, pri sv. maši ob 8. zjutraj. Po maši bo zajtrk in kratek sestanek, h kateremu so vabljeni vsi člani. Zlata poroka— Obveščeni smo, da sta znana rojaka John in Jane Lube z 1084 Addison Rd. praznovala 50-letnico poroke že 11. julija. Poročila sta se v cerkvi sv. Križa, vendar sta dolga leta zvesta farana pri Sv. Vidu. Čeprav s precejšnjo zamudo, čestitamo! Spominski dar— Sam Papesh, Cleveland, O., je daroval $7 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin na pok. ženo Anno. Iskrena hvala! Slovenski dan na SP— Letos praznuje Slovenska pristava svojo 25-letnico. V nedeljo, 24. avgusta, bo na SP Slovenski dan, na katerega ste vsi že danes vabljeni. Več podatkov na str. 2. Primorski-lovski piknik— V nedeljo, 17. avgusta, popoldne ste vabljeni na Lovsko farmo na piknik, ki ga skupno prirejata Primorski klub in St. Clair Rifle klub. Na voljo bo dobro kosilo. Ogromna udeležba— Preteklo nedeljo se je končal 5-dnevni »Starokrajski« festival na E. 185 St. Udeležba je bila zelo velika, tudi vreme je bilo prirediteljem naklonjeno. VREME Deloma do pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 81° F. Spremenljivo oblačno jutri z možnostjo krajevne nevihte. Najvišja temperatura okoli 83° F. V četrtek zopet deloma sončno z najvišjo temperaturo okoli 80° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTelich, Frank J. Lausche NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 Preteklo nedeljo je župnija Marija Vnebovzeta v Collinwoodu praznovala 80. obletnico svoje ustanovitve z zahvalno sv. mašo, ki ji je sledil v Slovenskem domu na Holmes Ave. banket in krajši kulturni program. Na sliki vidite cerkveni pevski zbor, ki je na tem programu sodelova . Navzočih na banketu in programu je bilo vec kot 300 gostov. (Slika: James Debevec) SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 611 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 59 Tuesday, August 5, 1986 ®a^§§||i»83 Demokratična strpnost in spoštovanje (Misli, izražene v tem uvodniku, so bile napisane predvsem za Slovence, ki živijo na od Italijanov zasedenem zgodovinskem slovenskem ozemlju, splošno mišljeno pa predstavljajo tudi gledanje tega lista oz. njegovega urednika. Ur.) Zadnji vesoljni cerkveni zbor ima nauk za vse, tudi za politike. Nekaj tega smo že videli; danes o tem še nekaj. »Vsi kristjani naj priznavajo upravičena, čeprav med seboj razlikujoča se mnenja glede urejanja časnih zadev in naj spoštujejo državljane, ko ta svoja mnenja s poštenostjo branijo« (GS 75, 5). Slovenci smo kot politični narod še zelo mladi. Politično smo se osvestili šele pred dobrimi sto leti na velikih ljudskih taborih (od 1860 do 1 870). Zato ni čudno, če nimamo politične tradicije in če še nismo našli prave poti v politično demokracijo, kot jo poznajo nekateri drugi narodi in po zadnji vojni tudi italijansko ljudstvo. O sporih in prepi-iih v slovenski politiki v preteklosti obilo govori naša zgodovina zadnjih sto let. Zavest, da politika mora biti v službi resničnih potreb ljudstva, ta zavest pogosto ni bila prisotna pri naših političnih voditeljih, majhnih in velikih. V politiki smo se gnali za interese raznih cesarjev in kraljev, nazadnje za revolucijo in Stalina. Pri nas v Italiii se po zadnji vojni še vedno ženemo za razne socializme, komunizme in še druge »izme«. Po mojem mnenju so po vojni izbrali pravo pot v politiki za naše zamejske razmere edinole pri Slovenski demokratski zvezi. Tu so priklicali v življenje politično grupacijo, ki prvič v naši zgodovini ni bila vezana na kako ideologijo ali svetovni nazor, pač pa si je postavila za osnovno vodilo demokratično sožitje in strpnost ter se s tem odpovedala diktaturam katere koli oblike in znaka. Razmere se spreminjajo pri nas in drugod. SDZ so razpustili in preoblikovali v Slovensko skupnost (SSk), ki naj bi bila še bolj demokratična in široka politična grupacija; v njej naj bi bilo mesto za vse Slovence, ki »v srcu dobro mislijo« (Fr. Prešeren). Zamisel je bila gotovo dobra, toda vprašanje je, ali je dobra tudi pot, kj jo SSk ubira, namreč pot demo-kratičnosti ln strpnosti. Odnos do diktatur K demokratičnosti spada najprej odnos do diktatur in avtoritarnih režimov. Pri nas konkretno odnos do režima v Jugoslaviji in v Ljubljani. SDZ ni imela uradnih stikov z jugoslovanskimi politiki, SSk jih je navezala. In to je prav. Politik mora biti odprt do vseh in pripravljen govoriti z vsemi, ker »mora priznavati razlikujoča se mnenja glede časnih zadev«. Tudi mnenja komunistične partije. Ko smo v Katoliškem glasu zapisali, da nismo proti komunistom, nam je dr. Sfiligoj zameril in še kdo z njim. Politik in še bolj kristjan mora biti pripravljen na dialog z vsemi in vse spoštovati. Tako dela danes Cerkev. Toda eno je dialog, spoštovanje. Priprave za Slovenski dan CLEVELAND, O. - V sklopu prireditev v proslavo petindvajsete obletnice Slovenske pristave se bližamo Slovenskemu dnevu, ki bo v nedeljo, 24. avgusta. Prireditve so se pričele s Pri-stavsko nočjo 18. januarja. Sledil je otvoritveni piknik z otvoritvijo novega plesiščnega odra in nastopom Veselih Slovencev. Potem so 5. julija zvečer igralci dramatskega društva Lilije v režiji g. Sreča Gaserja zaigrali na prostem pred poslopjem Hinkove dvorane veseloigro »Pri belem konjičku« ob zelo lepi udeležbi in discipliniranih gledalcih. 19. in 20. julija pa je balincar-ski krožek Slovenske pristave, ki mu predseduje g. Tonček Švigelj, organiziral tekme v balinanju in obisk slovenskih rojakov iz Chicaga in Milwau-keeja. Vse te prireditve so zelo lepo uspele v vsakem pogledu in veselo poživile petindvajseto leto Slovenske pristave. Sedaj pa so v teku priprave za Slovenski dan. Slovenci v Clevelandu nimamo Slovenskega dneva vsako leto. Niti vsako drugo ali tretje leto, temveč v presledkih petih ali sedmih let. Petindvajseta obletnica Slovenske pristave je gotovo primerna prilika za prireditev Slovenskega dne. Zadnja dva Slovenska dneva sta bila tudi na Slovenski pristavi. Poleg Slovenske pristave so v pripravljalnem odboru za Slovenski dan še dramatsko društvo Lilija, mešani pevski zbor Korotan, moški pevski zbor Fantje na vasi, plesna skupina Kres, Mladi harmonikarji, Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti in Slovenska šola pri Sv. Vidu. Na sporedu Slovenskega dne bo sv. maša ob pol dvanajstih dopoldan. Po sv. maši bo do približno pol treh popoldan čas kosila. Okrog 2.30 pop. se bo začel spored s sprevodom po Pristavi in mimo izmenjava mnenj, drugo je sodelovanje s partnerjem. To se mora razvijati na enakopravni ravni, lahko pa preide v podrejenost, v ubogljivost diktaturam. Na to dejstvo opozarjajo dogodki na Koroškem, o čemer smo že pisali. Spoštovanje sogovornika K demokraciji spada tudi, da znaš poslušati svojega sogovornika in spoštovati njegovo mnenje ter osebnost, kadar gre za urejanje časnih zadev. Na tem področju nima nihče edino zveličavnih rešitev. Samo diktature menijo, da imajo zmeraj in v vseh zadevah prav. Na Slovenskem spada sedaj v to vrsto Zveza komunistov Slovenije. Demokrat se pa zaveda, da takih rešitev ni in da jih tudi sam nima. Zato spoštuje svojega sogovornika; tudi opozicijo. Ker se pa morajo sprejeti neke odločitve, se v demokraciji zatekajo k volitvam. Na volitvah zmaga, kdor ima večino. V tem je pomen volitev tako državnih kot tudi drugih v raznih izvoljenih telesih. Prav tako v notranjih organih strank. Dialog pa mora obstajati naprej z vsemi komponentami družbe, tudi z opozicijo. Dejal sem, da smo Slovenci kot politični narod še mladi. Še mlajša je naša demokracija v Italiji, katere del smo tudi mi. Zato opažamo razne bolezenske pojave v italijanski demokraciji in tudi v vrstah SSk. Eden teh znakov utegne biti avtoritarnost. Drugi znak je odnos do oblasti v Sloveniji in v Jugoslaviji. Skušnjave, ki so premagale nekatere demokrate na Koroškem, se pojavljajo tudi v vrstah SSk. Tretji znak je nestrpnost do kritik, ki se utegnejo pojaviti na račun tega ali onega v vodstvu SSk. Kdor ne presene kritike, naj se s politiko ne peča.'Zanj veljajo besede, ki jih je Levstik navedel na račun slovstvene kritike: »Kdor se vrabcev boji, naj ne seje prosa.« Upam, da se s temi svojimi mislimi nisem zameril našim demokratičnim politikom, ker želim le, da bi SSk postala šola prave demokracije za vse Slovence. K. HUMAR . Po sprevodu pa se iljeval spored z nastopi so jočih društev in slavnost-govorom na novem odru. poredu pa bodo za ples m lvo igrali Veseli Slovenc', g sporeda pa se priprav ja slavnostna okrasitev Sloke pristave. Postav jen a tudi štanti, ki bodo sluzi-iznim kulturnim ustan ripravljalci Slovenskega /a prisrčno vabijo vse :e in Slovenke na udelezb lovenskem dnevu. Po^e laprošajo za udeležbo >dnih nošah. Na voljo o sobe za preoblačenj • podinje pa so lepo napr , da priskočijo na pomo vom. Udeleženci naj esli s seboj tudi zložljive ; za svoje udobje, ovenska pristava Pa ^ edaj opozarja, da njo nedeljo po ^*oven:> »j vu praznoval na Slove lavi svojo desetletnico er Alpski sekstet, ki bo v igral za ples in zabavo. Žegnanje” Prl Sv. Lovrencu eveland, oh,° farani 10. avgusta, bodo far^ Lovrenca v ,aVili /eland slovesno P ona svojega farnega P Donia Vi ie levitve farilr| obenem Bogu jn a vse rmlosP ge 85 letih 1.30 uri Ta melodija ni naša domača, je prinesena in nevarna! (Ta spis je bil objavljen kol »Pismo uredništvu« v Celovškem Zvonu, štev. IV/11 (junij 1986). Sestavek je najno-vejši dokaz, da uredništvo Celovškega Zvona namerava nadaljevati s svojo dosedanjo odprtostjo, naj bodo oblasti v J ubija ni še tako jezni. Zato Ponovim, da bi se moralo več Zavednih, demokratično misle-c,k rojakov v Sloveniji v svetu na to revijo naročiti. Ur.) °vek se po svoji maniri rac P°naša s kulturnostjo, zato jt Povsem naravno, da usklajr SVoj° miselnost, s tem pa tud ^oje izjave z načeli, ki naj b 1 ^ splošno veljavna za izra; o durnosti vsakega posame-2nika. Ob zanemarjanju teh nače n vrednot pa se utegne zgodi t ’ da se začne človek potaplja ^ kulturni nekulturnosti, \ U tu.ri Pro forma, ki vpliva m d^ltlVen razv°j narodnegr u a nujno negativno. Koroški Slovenci imamo 1< ntejcng i^^,; nuh|Zlram° svoJe težr'Je Pc Karanju v lastnem jeziku. tednika, nekaj verskih str> ents*<'*1 ,er revijalnih li noj^^či 'z^'ro publicistič rad' C*''nernu rojaku. Prav za list'' tC .0rnejenosti imajo naš (u ' Ve^° nalogo in večje kul tern vef aiJ1 Vsaj v nekaterih listi! Pav P1’1051'’ s tem povezane ne j Spovedne moči, kultur kratipni0krat^nost’ ler demo na j,ne kulturnosti, se pri na: Vedno^,r0^kern nekateri list stoj n0 b01 j Poglabljajo v nedo stv0 ln n.ekulturno intrigam *jcimnnaiT1'80van-ie ‘n nekvali obsojanje. JEGNaisje Sv- Lovre knu i ddallevanie S Stl tedi p^ridru2ili se > Ji' Vsto?njl farani i. SlS ' in ?"6 k bank virati pJlh Je Potret to sin;nprav,jaIni »»trS'5"«. se ?*OVenM ’ da bo .ovensr 11 D< b,ižiJ kefa don Pril0* žuPnišč naPo zabavo b° 'grala drug-0Hlnp|es. §1 Pled ?uhovniki r^ov„r:ani« Se vespi- IJUl Prijate^lje delili •°' avg,' Pridite k" in§s'!ta’ na n; Medtem ko je v Sloveniji vedno več resno, izobraženo in pošteno mislečih krogov, ki v diskusijah in raznih publicističnih prispevkih vedno bolj osveščajo javnost o resnični podobi naše polpretekle zgodovine s svojim pokolom v Rogu, dachauskimi procesi, Golim otokom ter povojnim Rajičem, imajo na žalost pri nas na Koroškem važno besedo oportunizmu predani go-spodje-tovariši, doma v obeh političnih taborih. Še vedno se zdi nekaterim potrebno in za narodov blagor nujno, da npr. v Slovenskem vestniku objavljajo serijo Ivana Jana »O resnični podobi škofa Rožmana«, ki je polna polresnic in neutemeljenih, zlaganih trditev. Bralec lahko kaj kmalu spozna namembnost Janovega pisanja, ki hoče s svojim cinizmom in sarkazmom doseči manipulatorično vzdušje, v kakršnem prikazuje avtor svojo lastno »pravo podobo o škofu Rožmanu«. Trditev »Na to (izdajo namreč) se je škof pripravljal že v letih pred zasedbo skupaj z banom dr. Natlačenom...« je neresnična in tudi v prispevku samem ni z nobenim virom utemeljena. V osebnem pogovoru mi je škof dr. Lenič, nekdanji Rožmanov tajnik, zatrdil, da je Rožman kot zaveden koroški Slovenec in kot tak velik nasprotnik Nemcev — saj se je moral pred njimi umakniti v Ljubljano —, nenehno z velikim odporom govoril in svaril duhovnike proti nemški nevarnosti. Cinizem in zlaganost posebne vrste nam nudi Jan ob pisanju o demonstraciji žensk pred škofijo. Avtor pravi, da škof žensk ni sprejel ter da so čakajoče ženske razgnali na Rož-manovo pobudo vodostrelci gasilcev, s tem pa da so dobile ženske »škofov žegen«. Nočem ocenjevati nivoja stilistike ter izbiranja besed v Janovem prispevku, ker to lahko stori vsak bralec brez zahtevne strokovne izobrazbe, marveč bi rad zavrnil Janovo trditev z izjavo škofa dr. Leniča, ki je živa priča teh dogodkov. Škof dr. Lenič je osebno pospremil oz. pripeljal k škofu Rožmanu štiri zastopnice pohoda žensk, da so ga seznanile tudi o dogodkih, ki so se odigravali pred hišo. Ženske so začele demonstracijo pred vojaško komando, od koder so jih razgnali gasilski vodostrelci, kar so ponovili tudi pred škofijo. Škof prvotno o tem ni in tudi ni mogel ničesar vedeti, ker je bilo njegovo stanovanje na drugi strani škofijske zgradbe. Prav zato pa tudi ni mogel dati pobude za »škofov žegen«. Podobnih polresnic in zlaganih trditev bi lahko našteli v Janovem prispevku še celo vrsto, od Mikuževe ekskomuni-kacije, ki je bila v resnici zgolj začasni suspens pa tja do Rož-manove sodbe, kjer ni bilo do- voljeno povedati materi narodnega heroja Toneta Tomšiča, takratnega sekretarja KP, kaj vse je storil škof za rešitev njenega sina in mnogih drugih slovenskih sinov, čeprav se je dobro zavedal svojih dejanj. Rožmanova izjava pred Zvezdo na poti h Grazioliju dovolj jasno priča o dostojnem in požrtvovalnem delu tega moža: »Po vojni mi bodo morda očitali sodelovanje z okupatorjem, ker hodim na takšne obiske. Nihče pa ne ve, koliko notranjega odpora me stane ena sama taka pot k okupatorju. Toda moram iti, da prosim za naše trpeče ljudi...« Očitek, da je škof Rožman sodeloval z okupatorjem na način narodne izdaje, bo tako dolgo prazen, dokler trenutna oblast ne razgrne vsega arhivskega gradiva, iz katerega bi bilo možno rekonstruirati resničnejšo podobo o škofu Rožmanu. Nasploh pa velja pravilo, da je tisti, ki ima vso oblast nad zgodovinskimi viri, pa te vire vztrajno zaklepa, že vnaprej utemeljeno osumljen, da ne govori resnice. O obnašanju Matevža Grilca Ne samo Janu in Slovenskemu vestniku, marveč tudi drugim slovenskim koroškim posameznikom se zdi neobhodno potrebno, da po isti maniri nekulturno blatijo in obsojajo za narodne izdajalce ter vojne zločince vse liste, ki ne ustrezajo lastnemu oportunističnemu političnemu konceptu. Taka vsebinska kol tudi jezikovna beda nista noviteti ne pri Našem tedniku, ne pri Podmornici, marveč sla le zrcalo še krutejše resničnosti. Direktnost in nekritično komentiranje v nekontroliranih izjavah predsednika NSKS, je za Podmornico znak končne odpovedi domobranstvu, pa naj gre na račun izmišljenega vojnega zločinstva C. Žebota, kateremu so umorili Nemci v Dachauu očeta. Vsekakor se je naš politični tisk na Koroškem kar marljivo oprijel terminologije o vojnih zločincih, kvizlingih ter narodnih izdajalcih, terminologije, kakršne smo pravzaprav že vajeni iz marksistično obarvanega liska, odkar obstaja ideologija o razrednem boju. Vse kaže, da smo Slovani prav okuženi z narodnimi izdajalci in vojnimi zločinci. Že Stalin seje boril proti milijonom »izdajalcev«, ko so kulaki in celo stari boljševiki nenadoma poslali ameriški, nemški in kdove čigavi »vohuni — izdajalci«. Beseda »izdajalec« je postala v slovarju komunistične partije najbolj primerna nalepka, ki jo lahko vsak čas pritisneš na čelo svojemu nasprotniku, da opravičiš njego- Anlon M. Lavrisha attorney-at-law (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Priznanje ob 80. obletnici slovenske tare Na sliki vidite župnika pri Mariji Vnebovzeti č.g. Viktorja Tomca — prihodnje leto bo dopolnil 20 let kot župnik le slovenske župnije — ko prejema čestitke clevelandskega mestnega sveta od zastopnika za collinwoodsko vardo, našega rojaka Michaela Polenška. (Slika: James Debevec) vo nasilno smrt in mu pri tem odvzameš še moralno čast. Na ta način so se vršile sodbe in likvidacije med vojni in po vojni in »izdajalci« so postali škofje, ki niso bili na liniji »naprednih demokratičnih revolucionarnih sil«. Pravzaprav nas bi moralo biti sram našega slovenskega porekla, kajti ni naroda v Evropi, ki je bil v stanju ustvariti toliko število »narodnih izdajalcev«. Da pa poštane ta resna in žalostna stvar tudi ironična, si pokličimo v spomin leto 1948, ko je v Stalinovih očeh in pred kom. partijami vsega sveta postal izdajalec tudi Tito in jugoslovanska partija, ker sta se uprla sovjetski partiji. Vsekakor pa je do skrajnosti neokusno, če si lastijo najvišji funkcionarji naših osrednjih organizacij kompetenco in pravico, da ožigosajo za vojne zločince ter narodne izdajalce ljudi, o katerih življenjski poli nimajo niti najmanjšega pojma, še manj pa dokazov, ki jim dovoljujejo tako netaktno podtikavanje. Nevarno in hkrati zaskrbljujoče je, če se okoriščamo s tem, ko z vso svojo gnilo kritičnostjo in z vsem kritikastr-stvom kar ga premoremo, proglašamo ljudi po svoji lastni volji in želji za vojne zločince in narodne izdajalce, tako, da jih nastane cela vrsta od škofa Rožmana pa tja do F. Cigana ter C. Žebota. Pot take b6re kulturnosti ni namreč prav nič dolga tudi do Slovenske gimnazije v Celovcu, ki s svojim ravnateljem na čelu za naše podmorniške naprednjake s svojo heimatdienstovsko terminologijo sicer še ni čisti strup, vsekakor pa težko prebavljiva delavnica najbolj zapletenih nevroz in nevrotikov. Lojze Dolinar Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! PH-PALACE HOTEL, Corso Italiana 63 34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 04*1-82166; Telex 461154 PAL GO I »Slovenec sem!« (To je naslov članka, ki ga je v Teleksu (št. 30, 24.7.1986) objavit pisatelj Tone Partljič. Na koncu članka se je sicer malce opravičil nadrejenim v slovenskem političnem vrhu 5 tole pripombo: »Ta spis je seveda poskus humoreske. To se mi zdi v teh resnih časih potrebno posebej pripisati, da ga ne bi odgovorni vzeli preveč zares, čeravno govori o resnih zadevah. Ali o smešnih, kakor pač kdo hoče razumeti.« Spis prebirajte sami in ugotovite, ali gre res samo za »humoresko«. Ur.) Ivan Cankar je črtici o človeškem napuhu napisal tudi tole: »Na kantonu kraj cesarske ceste je sedel človek in je bridko jokal. Jezus je stopil k njemu in ga milo vprašal: »Kaj ti je,' mož, da tako bridko jokaš?« Človek je zmajal z glavo, ni pogledal, nič odgovoril. Jezus pa se je nagnil k njemu in je rekel nadalje: »Povej, kar ti je, da ti morem pomagati!« Človek je rekel v svoje mokre dlani: »Meni ni pomoči ne na zemlji ne v nebesih!« Jezus se je zgrozil in je rekel: »Jaz sem Jezus, tvoj Bog! Kdo si?« Zaihtel je človek in je odgovoril: »Slovenec sem!« Takrat se je Jezus sam bridko razjokal in je šel dalje po svoji poti.« Tako je pisal Cankar okoli leta 1917, stvar pa so objavili šele po njegovi smrti. Te dni sem govoril s prijateljem, odličnim človekom, ki ni Slovenec, a mi je po krvi brat, po govorici vsaj polbrat. Vedno sva se imela rada in se spoštovala. Še več, zdelo se mi je, da me še zlasti spoštuje, ker sem Slovenec. Hvalil je slovensko natančnost, pridnost, delavnost, redoljubnost. Sam sem se zelo čudil, saj nisem vedel, da smo tako natančni, pridni, delavni, redoljubni. Sem mislil, da smo vseh vrst. Pred dnevi pa mi je skoraj obrnil hrbet. Ni bil niti prijazen niti ljubezniv. »Zdaj je vse jasno! Vsa ta leta ste Slovenci pravzaprav izkoriščali nerazviti jug države. Kam pa bi prodajali svoje izdelke, svojo natančnost, svojo pridnost, če ne po nerazviti Jugoslaviji? Izkoriščali ste nas, v vseh naših časopisih piše...« »Čakaj!« mu pravim, »ali se mi sanja ali blede. Kako izkoriščali? Ali nismo vsa leta izločali še posebna sredstva za nerazvite predele? Ali nismo dajali v federacijo?« Slovenski komunisti ne morejo brez cenzure! Cenzure po zakonu v Jugoslaviji ni. Nihče pd si ne dela utvare, da ta ne bi obstajala. Partija, ki se krčevito drži oblasti, na tem polju ne pozna šale. V zadnjih letih je prišlo na dan mnogo primerov cenzuriranja. Kontrola pisem, njih odpiranje je bila povsem razgaljena, ko so objavili leta 1984 aretacijo 16 funkcionarjev notranje uprave. Pri odpiranju pisem so si pridrževali čeke in devize. Najbolj škoduje piscem takoim. avtocenzura. Pri nastajanju literature se pisatelj zavestno podredi mnogim omejitvam. V tej lastni kontroli je mogoče največji vzrok, da Slovenija od 1945 ni spravila skupaj dela, ki bi ga človek vzel z veseljem drugič in tretjič. Uboga slovenska matična literarna kultura, dekla partije, ki bi jo mnogi hoteli postaviti na raven svobodne srednje in zahodne Evrope! Kontrola pisatelja se začne že pri njegovem vpisu v Društvo pisateljev. Ne biti član pa pomeni dejansko izgubiti možnost tiskanja lastnih knjig. Tiskati izven meja matice pa državljanu SR Slovenije ni dovoljeno! Najgorostasnejši primer cenzure in ukora je doživel Celovški Zvon ob lanski decembrski številki. Nihče drugi kot ADIT, podjetje, ki razpošilja to revijo po Sloveniji, je ob pošiljki takole pripisal: »9. številko C.Z. prejemate z zamudo. ADIT se namreč ni mogel strinjati z žaljenjem in potvarjanjem našega osvobodilnega boja in to še posebej velja za uvodnik A. Capudra in za spis Alojzija Ambrožiča (novoimenovanega torontskega nadškofa - op. p.). Enačenje nacizma s komunizmom... in označevanje partizanskih enot kot gverile, vodene in navdihnjene od Moskve... Takšno pisanje je v nasprotju s politiko skupnega prostora, kjer se vsi zavzemamo za pluralizem misli in nazorov... Pri tovrstni demokratizaciji in pluralizaciji v prihodnje nikakor ne mislimo sodelovati.« Cinizem brez primere! Pluralizem posebne vrste, ko se boš še lahko kregal, kakšno je vreme in koliko je ura, vse drugo pa prepustil ADIT-u. Še posebno je težka grožnja, da naj se C.Z. pokori ali pa ne bo več pripuščen v Slovensko demokratično republiko! Marčevska številka Celovškega Zvona je bila nato bleda brez člankov, ki bi mogli izzvati jezo ADIT-a, za diasporo pa zato manj zanimiva. Upajmo, da bo Celovški Zvon v alternativi ali pisati svobodno ali pa se vključiti v ADIT-ovo »pluralizacijo« našel pravo pot. Težnja po svobodnem lisku, njegovem prodoru ostaja slej ko prej živa in izzivalna, pa naj se ADIT in ves samoupravni sistem v republiki še tako razburjata. Kat. glas (26.6.im) »A še preštevali ste tiste jur-je; koliko pa so vaša podjetja potegnila iz nerazvitih republik, tega pa ne poveste. Se vidi, da ste bili pod Nemci, temi izkoriščevalci, skopuhi, preračunljivci!« Razšla sva se, vendar nisem razumel njegovega gneva. Potem sem srečal prijateljico, ki mi je bila včasih celo več kot prijateljica. Zdaj sva oba poročena in imava otroke. Razveselil sem se je in jo objel, a je ostala hladna. »Ima tudi tvoja hči kaj s to slovensko mladino?« me je vprašala. »Ne razumem!« »Je tudi tvoja hči proti Titovi štafeti?« »Bog ve, nisem je spraševal!« »Ignorant! Mi ne bomo dovolili, da bi nam slovenski mladinci mazali najsvetejše! Zagotovo je protestirala tudi proti naši armadi!« »Nikoli! Ravno ima fanta pri vojakih!« »Slovenca?« »Seveda, Ljubljančana!« »Ta že ni noben vojak, strahopetec je, kakor drugi Kranjski Janezi. Poznam vas! Nikoli niste bili vojaški narod!« »A zakaj se jeziš? Včasih te ni motilo, ker sem Slovenec!« »Zdaj pa sem dobro slišala, kako rušite naše skupne ideale! Adijo!« In je šla. Jaz pa si skoraj nisem opomogel. Prijatelj iz druge južne republike se je zelo ujezil, ker imamo za sosede Italijane in Avstrijce, on pa Bolgare, Albance in Grke. »Še soseda ste si izbrali v Evropi, samo da bi dokazali, da vam ni za usodo Balkana!« mi je očital. »Saj vem, odcepili bi se radi!« Hotel sem mu razložiti, da smo se pač priselili najdlje proti zahodu in da jaz nisem zato nič kriv, pa me ni poslušal. Na glasovanju za novega predsednika jugoslovanskih pisateljev sem bil proti predlogu, ki nam ga je dalo bratsko združenje pisateljev. Ne zdi se nam dober, preveč čudnih izjav daje, preegocentričen je... Boš vraga, zdaj je že kar lepo število bralskih pisateljev jezno name, češ da sem užalil njih, ker sem odklonil njihovega kandidata. (Bulatoviča, seveda. op. ur. AD) »Toda včasih glasujem tudi proti kakemu Slovencu!« sem vzkliknil. »To nas ne zanima!« Nekdo me je prijel za ušesa, ker sem pel partizansko pesem: »Slovenci kremeniti, le stopimo v korak, da osvobodimo, svoj domači prag...«! »Pregnati hočete vse Neslovence iz vaše republike, poznam vas!« mi je grozil. »Slovenija moja dežela!« sem imel napisano na znački, toda drugi so videli v tem malodane nacionalizem. Fantje so se stepli zaradi deklet v Idriji, pa so trdili, da je šlo za nacionalizem fašizem, če ne še kaj hujšega... Lipicanci že drugo sezono uspešni v svetovnem pokalu Lani, ko je zaživel tudi svetovni pokal za dresurno jahanje, niti največji optimisti niso pričakovali tako hitre uveljavitve belih lepotcev iz slovenske Lipice. Danes, dobro leto zatem, pa že ves svet pozna Alojza Laha z Maestoso Monteau-ro in Dušana Mavca s Pluto Canisso. To pa sta le najuspešnejša predstavnika lipiške jahalne šole, ki vse bolj navdušuje gledalce po vsem svetu. V finalu lanskega svetovnega pokala se je Alojz Lah uvrstil na osmo, Dušan Mavec pa na 12. mesto med najboljšimi dresurnimi jahači sveta (Evrope in Amerike). Letošnji prvi nastop v novi sezoni svetovnega pokala, nedavno v Lipici, je vnovič potrdil izredno okretnost in ubogljivost lipicanca. Alojz L^h je zmagal že drugič zapored pred domačimi ljubitelji konjeniš-tva, in sicer v močni mednarodni konkurenci. Za las je prehitel lani tretjo v svetovnem pokalu, Švicarko Kristine Stiickelberger, ki se ponaša že z naslovom svetovne in olimpijske prvakinje. Njen konj Gauguin de Lully velja celo premoženje, več kot 10 milijonov dinarjev. Lahova zmaga je zato izreden podvig, doslej največ, kar je uspelo kdaj slovenskim vrlim konjenikom. Uspeh je še povečal Dušan Mavec s četrtim mestom in petimi točkami svetovnega pokala. Lah jih je dobil 12. Zanimivo je, da je Lah v Lipici premagal slavno tekmico samo zaradi večjega števila točk za umetniški vtis, podobno kot točkujejo pri umetnostnem drsanju. Slovensko lipiško zastopstvo, ki ga krmari direktor ko- Kamorkoli se obrnem, sem nekaj kriv, ker sem Slovenec. Bodisi zaradi nerazvitosti drugih, zaradi nizke produktivnosti, zaradi mladincev, zaradi štafete, zaradi vojaškega roka, zaradi naših delegatov, da, celo zaradi albanskega konjaka... Od žalosti sem obsedel, kakor tisti Cankarjev človek, in se razjokal, le da ne ob cesarski cesti, ampak ob avto cesti bratstva in enotnosti. Mimo se je pripeljal črni mercedes in tovariš v njem me je vprašal, kaj mi je, kako mi lahko pomaga... »Slovenec sem!« sem potožil in še huje zajokal. »A tako! Onda plači!« in mercedes je odpeljal naprej! Prava humoreska, mar ne! bilarne Andrej Franetič, je nastopilo zelo uspešno tudi na drugi preskušnji v Benetkah. Lah je bil drugi, tokrat za Stiickenbergerjevo in je dobi 9 točk, Dušan Mavec pa je bil vnovič četrti in še za pet toč povečal svojo bero. Po dveh preskušnjah vodita Stiickenbergerjeva in Lah s po 21 točkami, četrti je Mavec z 10 točkami in deseti Maver z točko. Kaj vsi ti uspehi pomenijo za slovenski konjem 1 šport pa tudi kot turistična na ložba, si je mogoče mis m-Sodniki, ki kaj težko sprejmejo nove goste v elitni kon n renči, pa so se morali prikloni ti posebnim sposobnostim bP1 cancev. Ivo Bajec Radio Ljubljana ** (Naš delavec, 6-198 Oglašujte v Ameriški Domovini! MALI OGLASI Stanovanje se odda na ^ gem nadstropju. 4 lepe, |S sobe. Ogrevane, z 9°r . vodo. Brez otrok, brez ^va Kiinito-»fii-rtifi. <58'6 ling Woman Needed second Mon. °r ^rl FOR SALE Sears sewing maC^inn!i\ occasion3 SeafS single maple bed, tables and chest-type freezer. Call 481-6484.^ ^ APARTMENT FOR 4 rms. up - garage. Collinwood nian area. No pets, no dren. Call 761-8611* y FOR RENT Grovewood Area Call 486-73>/M 5 rooms, up n ■ ^ I vallPaPe; »"'° n5 Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - Kanadska Domovina : 27. SLOVENSKI DAN V nedeljo, 27. julija, je Slovensko-kanadski svet priredil 27. Slovenski dan in sicer na prostornem in lepo urejenem Slovenskem letovišču pri Boltonu. Ob 11. uri dopoldne je bila pri kapelici sv. maša za vse žive in umrle Slovence, kateri je sledil čas za kosilo in prijateljska srečanja. Ob 2. uri so se začeli rojaki in rojakinje zopet zbirati pred kapelico in sicer na prostoru, ki spominja na naraven amfiteater. Ob otvoritvi programa so navzoči zapeli kanadsko in slovensko himno. Dr. Branka Lapajne, predsednica Slovensko-kanadskega sveta, ki obenem urejuje in izdaja »The Phoenix«, nov kanadski list za konservativne, angleško govoreče naročnike. Spored ie Pa povezovala ga. Marta Jamnik (Suša). Predstavljeni so bili gostje, nakar so nastopili gdč. Šajnovič, ki je dovršena harmonikarka, krasno je recitiral g. Luka Jamnik, Plesno društvo Planika je izvajalo nekaj značilnih slovenskih plesov, Blaž Potočnik je zapel pesem »Domovino«, °h zaključku sporeda pa so nastopili izvrstni telovadci Slovenske telovadne zveze. Sredi sporeda pa je bil tudi 90vor urednika A,D. Rudolpha Šušlja, ki sledi: SLOVENSKA BESEDA DANES (Govor R. Šušlja na ragi Slovenci in Slovenke, ki e zbrani na tem 27. Sloven-f01 doevu! Najprvo se želim hvalni Slovensko-kanadske-u svetu, ki me je povabil na Pomembno narodno prire-u ev' Prvič sem med vami in na^K*-’ ne zac*nj'č! Govoril CerJ ' 0 slovenski besedi in si-v r Predvsem o njenem stanju tu anaŠnjem slovenskem sve- Slovenska beseda, in s tem ziR11’ en sevecla slovenski je-’'rna dolgo zgodovino. To br e.0’.ta Jezik so ohranjali, skom 1 ‘n ljubili naši predniki davnih5^0'83 stolet-ia od Pra-dne p Časov do današnjega (j0 ' °dedovali smo to bese-dg m Sedaj je dolžnost naša, ter j° branimo 'n ohranjamo krJ;0 IZr°čamo zdrava in neo-^ena našim zanamcem. Ven^1 površen pregled slo-je (jjf z8°dovine potrjuje, da sk0r 3 ta slovenska beseda vražn0.^no Pod pritiskom so-tuje 1 ,a\ številčno močnejši besed*11 n'k°l' ^‘l naklonjen tej je na različnih načinih jo ho;k"»' untti. Zadal ji je rern y i.arce> ozemlje, na l"',“ teko^' s*0venski narod, kate-se je stoletij skrčilo. A tuji sovrajn-r . zmag | 'k n' nikoli dokončno °bdr?a 1 ^*ovenski narod se je sl°v 3’ °bdržala se je tudi danes!. 3 beseda- In zato je Znana i s*OVenska beseda pri-ot enakovredna z dru- 27. Slovenskem dnevu) gimi razvitimi jeziki sveta. Priznati pa moramo, da se stvari v marsičem nisto dosti spremenile. Tudi dandanes je slovenska beseda v krizi, zopet jo napada tujec, sovražnik. Ta kriza ne zajema samo slovenske skupnosti, raztresene v svetu, kot tu v Kanadi, v ZDA, v Argentini, Avstraliji in drugod. Zajema tudi slovensko zamejstvo, Koroško, Primorsko, Porabsko. Dejstvo je, da je ta splošna kriza prizadela tudi matično Slovenijo. Mislim, da se ta kriza stopnjuje, da postaja bolj in bolj aktualna. Zato je umestno, da se za to krizo zanimamo, da skušamo po svojih najboljših močeh slovensko besedo braniti in jo ohranjati pred sovražnikom. Razumeti moramo namreč, da gre tu za bodočnost slovenske besede, dejansko za njen nadaljnji obstoj. Še več. Gre za bodočnost, za usodo slovenskega naroda samega. Če bodo Slovenci boj za slovensko besedo izgubili, bodo s tem pripisali konec lastnemu narodu. Brez slovenskega jezika, tako sem prepričan, tudi slovenskega naroda ne more biti. Tisti, ki beremo slovenski tisk v svetu, tudi tisk, ki prihaja iz Slovenije, vidimo, da se vedno več rojakov zaveda n*sa|c-• “"k ,n Plesalke plesne skupine Planike so popestrili spored Hn„0n;, ^!°venskem dnevu na Slovenskem letovišču pri resnosti položaja. In se upirajo, odločneje, pogumneje branijo slovensko besede, kulturno izročilo, vero, narod. Naj govorim najprvo o Sloveniji. Tam vre. V zadnjem letu, dve, tri se pojavljajo posamezniki, skupine, ki branijo slovenske interese, s temi seveda tudi besedo. Največ pozornosti je bila deležna doslej znana pobuda Spomenke Hribarjeve o postavitvi spomenika vsem padlim v drugi vojni in revoluciji. Trdil pa bi, da je več drugih oseb in skupin, ki utegnejo igrati še večjo vlogo v matičnem slovenskem prostoru v naslednjem letu, dve. Tu bi citiral samo en primer. Vemo, da je Društvo slovenskih pisateljev vodilo kampanjo letos zoper izvolitev srbskega skrajneža Miodraga Bu-latoviča za predsednika jugoslovanskega pisateljskega društva. Ta kampanja še ni končana, ker bodo Srbi Bulatovi-ča ponovno kandidirali. V Sloveniji pa se je Društvo slovenskih pisateljev zavzelo tudi za Tomaža Mastnaka. Malo je manjkalo, da Mastnak ni postal žrtev pravega političnega procesa, zrežiranega v Sloveniji od slovenskih oblastnikov. A do tega ni prišlo. Slovenski pisatelji in drugi naši rojaki v matični domovini so se pritožili, so protestirali. Po najnovejših poročilih iz Slovenije sodeč, so tudi zmagali. Oblasti oziroma režim je popustil in Mastnak, ki naj bi bil žalil novega predsednika jugoslovanske vlade Branka Mikuliča, ne bo moral v zapor. Tako se ni zgodilo v Sarajevu ali Beogradu, kjer so bili drugače od uradne linije misleči ljudje obsojeni na dolge zaporne kazni. Kaj takega so v Ljubljani vsaj za enkrat preprečili. Danes se v Sloveniji veliko govori o liberalizaciji in demokratizaciji političnega sistema in družbe. Tisti, ki o lem razpravljajo javno, se zavedajo, da so v kočljivem položaju, da s svojo drznostjo veliko tvegajo. Vedo, in kdo bolj kot oni, da se režim, pod katerim živijo, še ni bistveno spremenil, da vladajoči razred, partija, lahko vsak trenutek zopet pritisne in napravi konec komaj začetemu procesu liberalizacije. Zato vedno glasneje zahtevajo, da se slovenski, z njim pa predvsem in ključno jugoslovanski politični sistem resnično demokratizira, da se demokracija uzakoni. Ta razvoj, ki ga sedaj opažamo v matični Sloveniji, moramo mi v svobodnem svetu pozdravljati. Res je, da je ta razvojni proces šele v začetni fazi, da ni še vodil do predru-gačitve sistema v smer svobode in demokracije. Lahko se zgodi tudi, da bo ta proces s silo, z zakonskim pregonom ustavljen. Ni izključeno, da se ne bo pojavil kak jugoslovanski Jaruzelski. Nekateri menijo, (dalje na str. 6) Starostni dom »LIPA« raste Ko se je urednik A.D. ustavil pri novem slovenskem starostnem domu LIPA v Torontu, je našel na delu — čeprav je bila sobota — več rojakov, ki s svojim prostovoljnim delom prispevajo k uresničitvi te res plemenite narodne ustanove. Na sliki zgoraj so (z leve): Anton Muhič, Jože Kastelic in Lojze Babič. Na lej sliki sta (levo) g. Frank Levec, arhitekt za Dom Lipa, zraven pa sloji g. Kastelic, ki vodi gradbenike. Zunanjost Doma Lipa. Na sliki vidite tri od številnih prostovoljnih delavcev, ki pomagajo pri gradnji. Žrtvovali so svojo drugače prosto soboto, da bi služili svojim starejšim soroja-kom in sorojakinjam, (Vsv slike: lir.) NA ORLOVEM VRHU (z letošnje spominske proslave) TORONTO, Ont. - Kakor vsako leto, smo se 14. in 15. junija tudi letos spomnili pokola slovenskih domobrancev. Čeprav je od tistih strašnih dni minilo že enainštirideset let, se zdi, da je vsaka obletnica bolj doživeta in to kljub dejstvu, da vsako leto manjka kdo, ki je bil pred letom še z nami. Na izpraznjena mesta stopajo mladi, ki se vedno bolj živo zavedajo, da je bila v domobranstvu res idejna moč naroda, zato je ne bosta uničila ne čas ne sovražna, propaganda. Največ jih je bilo iz Clevelanda in okolice, bili so tudi zastopniki iz drugih krajev Združenih držav, veliko nas je prišlo tudi iz sosednjega Ontaria, Kanada. Med nami sta bila tudi dr. Stanko Kociper in g. V. Dolenc iz Argentine. Slišal sem, da so bili navzoči tudi iz Slovenije, ki so po tolikih letih slišali tudi drugo stran zgodovine, katero človek v Ameriki vse drugače doživi kot v domovini. Letos smo se posebej spominjali 40-letnice smrti gen. Leona Rupnika. Bil je poudarek na tej obletnici, vendar pa se je povsod čutilo, da je težko ločiti poveljnika od njegovih domobrancev. Stari general je bil takega spomina gotovo bolj vesel, saj je hotel biti s (dalje na str. 6) KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. AVGUST 9. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi družabni piknik na SP. 10. __S.K.D. Triglav, Mil- waukee priredi drugi piknik. Sv. maša ob 11., sledita kosilo in ples. Igra Amonov orkester. 13. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. 17. — St. Clair lovski klub in Primorski klub priredita skupen piknik na Lovski farmi na Ravenna Rd. Kosila servirana po 1. uri pop. dalje. 24. — Slovenski dan na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. Sodelujejo slovenska kulturna društva v Clevelandu. 31. — Ansambel »Alpski sek- stet« praznuje svojo desetletnico javnega nastopanja na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 12. — Ženski odsek pri Slovenskem domu za ostarele priredi kartno zabavo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. 13. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet. 14. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 21. — Društvo SPD Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 21. — Slovenski dom na West parku priredi ples. Igra Jeff Pecon orkester. 28. — Oltarno drušvto pri Sv. Vidu priredi kosilo v avditoriju. 28. — St. Clair lovsko društvo priredi pečenje školjk na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica. OKTOBER 18. — Tabor, DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 18. — Glasbena Matica poda večerjo, koncert in ples v SND na St. Clair Ave. Igra Don Slogar orkester. 26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. 26. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 8. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 9. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. 9. — Slovenski dom na West parku priredi ples. Igra Ray Champa orkester. 15. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. DECEMBER 6. — Slovenski Dom št 6 ADZ praznuje 75-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Igra Joe Fedor-chak orkester. JANUAR 31. — Tradicionalna »Pri- stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. FEBRUAR 21. — St. Clair lovsko društvo priredi Lovsko večerjo v Slov. nar. domu na St. Clairju. Na Orlovem vrhu (Nadaljevanje s str. 5) svojimi fanti eno v borbi in eno v smrti. Vsa Pristava je plapolala v slovenskih in ameriških zastavah, katere so osvetljevale barvaste luči. Na travniku ob vhodu na Pristavo je bil okrašen prostor s sliko generala Rupnika, pod njo pa 42 metrov dolg napis v spomin njegove smrti. Ob sončnem zahodu smo vzdolž napisa prižgali voščene žare, malo vstran pa se je zbrala precejšnja množica ljudi. G. Milan Dolinar je pozdravil navzoče, posebno še goste iz Argentine in drugih krajev. Za njim je podal svoj govor Slane Pleško. Potem je Roži Dolinar doživeto recitirala Zormanovo: Kakor v davnih časih... Clevelandski Fantje na vasi so zapeli Kočevski Rog. Ludvik Jamnik je recitiral Beličičevo: 1945 — 1985. Za njim je Jože Dovjak recitiral, kakor zna menda samo on: Bil v tistih črnih dneh je na slovenski zemlji vojak (od neznanega pisatelja). Kot zadnjo točko so spet zapeli Fantje: Ko zarja zlati nam gore..., ki se je tako lepo podala z večerno zarjo in z mislijo na dokončno daritev naših bratov in sester, ki je kot svetinja ležala v srcih nas vseh. Po pesmi smo prižgali bakle in med molitvijo rožnega venca v sprevodu odšli proti kapelici. Končali smo s tradicionalnim kresom, ki vsako leto — vsaj meni se tako zdi — tudi na zunaj pokaže, da v nas še vedno gori idejni ogenj svobode, katerega so prižgali naši domobranci, mi pa smo ga odnesli v svet in ga bomo razpi- Kanadska Domovina Govor na 27. Slovenskem dnevu (Nadaljevanje s sli. 5) da utegne biti tak Jaruzelski sam novi predsednik vlade Mikulič. Naše stališče mora ostati pozitivno. Stvari se lahko obrnejo zelo hitro tudi na bolje. Citiram naj samo en primer lega. Poleti 1967. leta sem bil na obisku v Sloveniji. Takrat sem še študiral na univerzi Indiana, kjer je bil in je še močan program slavističnih študij. Slučajno je bilo takrat več študentov, ki so se zanimali za češko zgodovino. Ti so šli za leto ali dve študiral ali raziskovat na Češko; takrat je bil na krmilu države stalinist Novotny. Septembra tistega leta (1967) je bila v Bratislavi na Slovaškem konferenca zgodovinarjev ob priložnosti 100-letnice takoim. Ausgleicha. V Bratislavo sem šel, da bi se srečal s prijatelji-študenti, ki so se tisti čas mudili na Češkem. Kako so kritizirali razmere v Pragi, povedali, da so pod stalnim policijskim nadzorstvom, da morajo v ameriško ambasado, če hočejo brati ameriške revije in časopise. Verjeti niso mogli, da jaz nisem imel v takratni Sloveniji nobenih podobnih težav. Komaj so čakali, da se vrnejo v ZDA. In potem? Preteklo je komaj nekaj mesecev in začela se je takoimenovana praška pomlad, pomlad, ki bi bila vodila Češkoslovaško v svobodo, če ne bi bili vdrli Sovjeti. Isti proces se je razvijal na Poljskem pred 5 in 6 leti. Zopet so proces dejansko ustavili Sovjeti. Zdaj je lak proces zajel Slovenijo in tudi določene kroge v drugih republikah Jugoslavije. Zdi se, da je ta proces že dobil svojo notranjo logiko, da na- bavah, dokler Slovenija ne bo spet resnično svobodna. V nedeljo smo bili spel priča skoro sto avtomobilov dolgi koloni, ki je s prižganimi lučmi, z ameriškimi in slovenskimi zastavami pripeljala približno 40 milj dolgo pot iz Clevelanda. Nekaj posebnega je ta sprevod, spoštujejo ga ameriški vozniki, na ne vpadajo vanj, v Slovencu pa zatrepetajo zavest, ponos in zvestoba ideji ter nas spomnijo časov, ki so prešli, obenem pa nas navdajajo z upanjem, da se ti časi spet povrnejo v vsej lepoti in zmagoslavju. Sv. mašo je daroval č.g. Franci Kosem, med katero se je lepo spomnil naših pomorjenih bratov, domobrancev. Takoj po maši seje predsednik Zveze Tabora, g. L. Kolman, v izredno lepem govoru spomnil izdanih in pomorjenih domobrancev, še posebej pa nam je prikazal gen. Rupnika kol vojaka, ki je svojemu slovenskemu narodu dal vse: svoje zmožnosti in tudi svojo kri. ■ 'vi. ‘ S.P. preduje in se razširja. Zato moramo ostati pozitivni do tega procesa, čeprav v svojih oblikah ni še nič naklonjen politično svobodni emigraciji. Dosti ne bi smelo motiti niti, če ti zagovorniki demokratizacije v Sloveniji celo napadajo politično emigracijo. Prijetno seveda ni, a tudi nič hudega, bi rekel. Naj nas kar kritizirajo, če se jim zdi potrebno ali koristno. Če bi zdaj iskali javne stike z emigracijo, bi dali zlato priliko stalinistom v Sloveniji in Jugoslaviji, da skočijo nanj in zadušijo proces, ki je že, kot trdim, dobil precejšnjo razsežnost. Razločevati moramo namreč zrno od plevela. Za bodočnost slovenskega naroda in tako tudi slovenske besede je odločilnega pomena to, da Slovenija dobi res demokratičen, v zahodnem pojmovanju tega koncepta, politični sistem. Če nastane tak sistem, ali v okviru nekakšne jugoslovanske federacije ali v obliki popolnoma neodvisne slovenske države, potem bodo rešena vsa druga vprašanja. Vsaj po pot odprla do njih rešitev. Edino zanesljivo jamstvo za slovenski narod in slovensko besedo je demokratična, svobodna Slovenija. Naša dolžnost je, da storimo vse, kar moremo, v podporo temu končnemu cilju. Naj imamo in zagovarjamo svoje posebne politične, kulturne in druge programe, naj poudarjamo to ali ono, skupno pa naj imamo vedno pred očmi željo za demokratično Slovenijo. Brez nje, končno povedano, ne bo nič. Na pohodu v današnji Jugoslaviji so tudi stalinistične, centralistične in celo unitaristične sile. Taki elementi sop prisotni tudi v Sloveniji, nimajo pa lake razsežnosti in vpliva, kot v nekaterih južnih republikah. Ko v Sloveniji izraziteje zagovarjajo in tudi pogumneje branijo slovenske narodne interese in splošne človečanske svoboščine, v drugih delih Jugoslavije se pojavljajo vedno glasnejši zagovorniki tako imenovanega jugoslovanstva. Ti elementi ne govorijo več o bralstvu enakopravnih naro- dov in narodnosti, ki skupaj sestavljajo današnjo jugoslovansko državno tvorbo; žago varjajo zlitje teh narodov m narodnosti v enega, jugoslo vanskega. Ta zahteva za So vence pomeni seveda, da naj pozabijo na svojo narodnostna svojo slovensko besedo, kulturo in vero. Jugoslovani naj postanejo, z drugo, točnej šo besedo povedano, Srbi naj postanejo. Moč in vztrajnost tega zuna njega pritiska na slovensko be sedo in narod ne bi smeli p° cenjevati. Zloglasna »skupn^ jedra« so morda trenutno ozadju, njih pobudniki in za govorniki pa jih niso poza 1 ali opustili. O teh »jedrih« >n lem, kar resnično predstavljajo, bomo še slišali. Pritisk n Slovence in slovensko satn ^ stojnost s strani južnih bra ne bo prenehal. V slovenskem prostoru J^ prisoten še en dejavnik, k> ^ že danes veliko vlogo v obra bi slovenske besede, kuh11^ samega naroda, in to je ^ venska Cerkev, ki jo sPr| vodi nadškof dr. Alojzij tar. Čeprav režim v Slo''®” trdi, da podpira načelo do odnosov s Cerkvijo in vern^ ki bi J' demokratični državi prip3' ^ Kljub temu dvoma ni, da VP in vloga Cerkve v širši slo'’ ski družbi raste. Javna P praševanja v Sloveniji P°l v jejo, da je več in več sloven j|,. ali vernih ali veri naklonje vemo, da je Cerkev v mnc^ ^ ozirih brez pravic, ki bi J da11. Nekateri v svobodnem s ven1 morala morda mislijo, da bi •- je slovenska Cerkev 0d*0raVj. nastopati v prid svojih up ^ čenih zahtev oz. pravic. u pa, da je v danih okoliše' najbolj koristen bolj Poč a stalen napredek. e Po vsem lem, torej, ^ dvomim, da bo slovens 3 ^ seda uspešno preživela ^ varnosti, ki ji pretijo v a nji Sloveniji in Jugoslav'J ’ |a je preživela in celo PreI11 ^ stoletja nemškega in ^p(0' tujega pritiska, res ne ^ . ,ev padla zaradi peščice Pa^,ariili in jugoslovanstvo P0*33,^! i" ideologov. Preveč črnog ^ negativni ne bi smeli P' v bo sedanji diktatorski re^ Sloveniji že le kisel sPorn[abe' naša priljubljena slovens HHHMb ' , v , MiitU# Pogled na Slovensko lelovišče pri Bollonu, kjer imaj° rojaki in rojakinje svoje »vikende«. U i- i- n >- )- ij t, ), ni j' » a- e- i- ia v a- ili o a- ia o- }V je ra n- in o- no i5- iji ■ih ii. Sih v ili- liv :n- >v- iu- :ev ih. :tn jla vi- se ah :n. ne je- ne- a5- Če jln fO' ;ev nih in b° i>e' g' Polemični komentar Večer s pisateljem N. Tolstojem TORONTO, Ont. - Komaj smo se vrnili s spominske proslave v Genevi pri Clevelandu, )e nas, torontske Slovence, čakala druga, zelo važna priredi-tev: v^er z Nikolajem Tolstojem. Čeprav je bil torek večer, P' jnnija, smo brez vsakih te-^av Prodali toliko vstopnic, olikor je bilo prostora v ban-etni dvorani restavracije Lipa (nekaj nad 200). Res škoda, da za h) priliko nismo mogli dobi-P nobene od naših cerkvenih dv°ran, saj je bilo, po zanimanju sodeč, takoj jasno, da bi a ko napolnili eno ali drugo, v dvorani župnije Brezmadežne so pripravljali vsakoletno aravano etničnih skupin, Za^° -i6 stvar opravičena, toda Pr> fari Marije Pomagaj pa so • Rajale druge »muhe«, kakor p do zapisano v zadnji Slo-enski državi. O tem bo treba aj napisati pozneje. Sestanek s Tolstojem se nam em^* Za s*ovensk° politično ■gracijo eden najvažnejših in f0c^°v- Zato smo se zbrali in 3 Ve^er Pripravili vsi, mladi to Star'’ ^i smo se zavedali, kaj Pomeni za Slovence v svetu slrf3 Z80ciov*no sploh. Nekako J?0 so Prihajali ljudje, zm 3 ®remo na naš0 končno kro^0 ^ot0vo Je bi' sestanek Dom9-VSCga naše8a vztrajnega veri !•0683 ^e*a’ ^esar 50 se za' njaal1 tudi naši idejni nasprot- nek''2310 S° Pos*a*i meci nas sm 3J 0Pazovalcev, katere pa ° opazili v temi pod okni. MpH mi nami -i6 ze*° ve*'ko angleškoki S° h°teli iz USt Ko govorečega zgodovi- dožc S*^at*’ ^aj smo Slovenci pri J'1 ob koncu vojne. Pre-zoea Sem’ ^a nidee ni bil ra- tem r!": ,"li starej§i Pa smo s edin b' ‘. prvo zadoščenje, ka ^ P° desetletjih mol-Vorii C ka^’ 50 °^’ mladine go-dobae’-ba se J6 začela nova nthak' CaS’ *C0 se je laz morala in n nit' resnic>, ki je grozna demot^^.tn3’ od zahodnih skriv raci-i Potiskana v kot in ^ana vsa ta dolga leta. nej0 Tolstoj je prišel na tur-Zat0 h*0 ^anad‘ predvsem novgj. a Predstavi svojo naj-and th° kn-ii80: T'he Minister trino? ^ ^assacres (Minister in venceI;n! amori). Nam Slo-l°> ož’ l*6 ^a* veliko več kot in upj na*° v°ljo do dela darle ,1Je’ ^a bo nazadnje ven-k°mu Zrnav8a*a resnica in bo SloVen revolucija na kot e S eiT1 svetu prikazana nocid, kar je v resnici I I bila, nikakor pa ni bila boj za svobodo. Tolstoj je prvi, ki se je za nas zavzel in svetu prikazal našo veliko tragedijo, obenem pa krivico, katero nam svet dela vse do danes. Naravnost vzvišen je bil pisateljev nagib za pisanje te kritične zgodovinske knjige. Nekako takole se je v debati dotaknil tudi tega: Ko je raziskoval usodo vrnjenih Kozakov in Belorusov, je pogosto naletel na ime Slovenci. Začel se je za nas zanimati in je zvedel, da smo majhen, a visoko kulturen, pošten in priden narod, veliko mirnejši kot naši slovanski bratranci, zato pa toliko bolj trdoživi. V velikem svetu smo malo poznani in zato nepomembni, to pa največ zato, ker smo majhni po številu. Že v tem je Tolstoj videl veliko, veliko krivico. Naša številčna majhnost ga ni motila, ampak še podžgala v raziskovanju, ker je v svoji moralni poštenosti hotel razkrinkati zločin, ki so ga nad našim narodom zakrivili zahodni zavezniki, potem pa ga hoteli skriti pred zgodovino. Da so se tega zločina zavedali, kaj jasno kaže dejstvo, da o tem prisilnem vračanju, ko so poleg tega tudi vedeli, da so nad tri milijone ljudi poslali v gotovo smrt, ni skoro nobenih uradnih poročil in kar jih je bilo, so bili v zadnjem desetletju iz vladnih arhivov ukradeni in uničeni, posebno kar zadeva vračanje v Jugoslavijo. Toda led je prebit in zdaj prihajajo še živeče priče ter opisujejo zamolčano zgodovino, katero so proti svoji volji pisali tudi sami. Prepričan sem, da se ta val sramu in ogorčenja ne bo polegel, dokler ne bo pojasnjeno vse, kar se je ob koncu vojne zgodilo v imenu miru in demokracije, med Sovjeti in Titom na eni strani ter zahodnimi zavezniki na drugi. Zmagovalci so kakor vedno tudi tedaj pisali zgodovino in ji na mednarodnem sodišču v Niirnbergu dali svoj pečat. Sodili so poraženi strani, pri tem pa sami zagrešili zločin proti človeštvu, nič manjši kot je bil Hitlerjev, z edino razliko, da so nacistične armade pobijale v vojni, zmagovalci pa so po vojni poslali v smrt milijone nedolžnih ljudi. Pomagali so pri zločinu, proti kateremu so šli v 11. sve- Josef's Now Featuring Back to School HAIRCUTS s235 Wilson Mills Rd., Richmond Hts., O 461-8544 — 461-8545 1 Še en pogled na slovenski starostni dom Lipa Kol vidite, bo Dom Lipa res solidno zgrajen. Veseli bomo, ko bomo lahko objavili slike le dobrodelne ustanove, ko bo dograjena in opremljena. Slovenski dom za ostarele, pri katerem imam čast bili član direklorijskega izvršnega odbora, je že v svojem čelrtstoletju poslovanja nudila zatočišče za domala 700 rojakov in rojakinj, ki so svoja jesenska leta prebivali v domačem, slovenskem okolju. Isto pol bo hodil tudi kanadski starostni dom Lipa, zalo zasluži podporo vseh kanadskih in tudi ameriških rojakov in ustanov. Ur. Govor na 27. Slovenskem dnevu (Nadaljevanje s str. 6) tovno vojno in tako še povečali zmedo, ki je bila posledica nepravičnega miru po 1. vojni. Ta krivica je tolika, da vojna v praksi ni bila nikoli končana, ali pa se je s koncem druge že začela 111. svetovna vojna, ki bo trajala, dokler pravici ne bo zadoščeno. Ali ni zločin, po končani vojni v gotovo smrt poslati milijone ljudi, obenem pa jih zaznamovati z zločinci, ko v resnici vendar niso storili drugega, kot da so morali braniti svoja gola življenja tudi zato, ker so bili prevarani in izdani vse od miinchenske konference, padca Češke, razkosanja Poljske, beograjskega puča, Teherana, Jalte, Potsdama pa vse do danes? Tudi to so zločini, vnebovpijoči zločini, so prodajanje nedolžnih ljudi v suženjstvo in smrt! Zločin je zločin pa naj ga stori kdorkoli! Dokler ne bo sojeno vsem, tako dolgo ne bo pravega miru pa naj politiki še toliko govore o njem. Dokler pri svojem delu ne bodo priznali Boga in se ravnali po njegovih zapovedih, tako dolgo bo vse le grma-denje krivice na krivico in prav nič čudnega ne bo, čc bo nekega dne ta božja šiba komunizma padla tudi na zdaj še svobodne zahodne narode in poravnala krivico, katero so v borbi za oblast in svoje koristi storili slovanskim narodom. Vse posledice Tolstojeve knjige še neznane Zaenkrat je še težko predvidevati posledice, ki jih bo Tolstojeva knjiga povzročila v svetovni javnosti, jasno pa je že nekaj mesecev po izidu, da bo zgodovini pokazala novo pot. Za nas Slovence je pisatelj gotovo naredil več, kot bi mogli mi sami vsi skupaj napraviti. Skozi celo knjigo se prepleta slovensko ime, kar bo gotovo pripomoglo, da nas bo svet spoznal in — upajmo — tudi priznal našo veliko žrtev in voljo do življenja. Mi smo Tolstoju samo posredovali svoja doživetja in spoznanja, on pa jih je na podlagi drugih prič in pičlih uradnih dokumentov povezal v celoto. Na podlagi teh je ovrgel uradno stališče jugoslovanske vlade (partije), ki ima vse politične emigrante za narodne izdajalce in mnoge med njimi tudi za vojne zločince. Pred svetovno javnostjo je potrdil, da so resnični zločinci bili partizani. Vaške straže in pozneje domobranci so samo reševali narod pred temi zločinci. Ta slika bo še veliko bolj popolna, ko bo komunistična revolucija pri nas opisana od vseh začetkov, z vsem nečloveškim mučenjem, z zvezami partije z okupatorji proti lastnemu narodu in proti zaveznikom, s sprotnim odpuščanjem zločinov italijanskemu okupatorju v zameno za razorožene vaške straže, ob koncu vojne pa poskusi dati Nemcem proti odhod za razorožene domobrance, kar vse bo pojasnilo, zakaj se je mali slovenski narod moral po svoji vesti zateči k mednarodnim določbam in si sam braniti svoje golo življenje, ko mu okupator te osnov- seda zopet v polnem razcvetu v deželi pod Triglavom. Kako pa je s položajem slovenske besede v zamejstvu in Sloveniji v svetu? Tu, na žalost, ne moremo biti ravno optimistični. Avstrijski Nemec na različnih, često prefinjenih načinih pritiska na slovenske Korošce. Ta Nemec-tujec tudi uspeva, kar priznavajo vodilni rojaki-Korošci, ki pa ne obupajo. Naj kol primer citiram besede Jožeta Wakouniga, napisane v nedavni številki v Celovcu izhajajočega Našega tednika: »Na žalost so trdi udarci v tem stoletju marsikod zlomili hrbtenico naši skupnosti,« pravi, nadaljuje pa: »Ne pomilujmo se, ne objokujmo le svoje usode, začnimo reševali!« Te besede so splošno veljavne za zamejske Slovence, veljavne tudi za nas, ki živimo v Sloveniji v svetu. Primorski Slovenci so pod raznarodovalnim pritiskom Italijanov, Slovenci na Porabskem pa so ogroženi od madžarske večine. V kolikor je v naših močeh, imamo dolžnost, da naše rojake v zamejstvu podpiramo v njihovih prizadevanjih za obstoj. Seveda, upravičeno smo nezadovoljni, kritični in celo odklonilni do nekaterih nezdravih pojavov, ki jih opažamo med določenimi krogi rojakov v zamejski skupnosti. Ti pojavi pa nas ne bi smeli oslepiti pred dejstvom, da, če slovenska beseda in z njo slovenska ne človekove pravice ni mogel in ni hotel zajamčili. Tudi do lega bo prišlo, ne morda že jutri ali čez leto dni, a vse bo tako gotovo odkrito, kakor gotovo ni mogoče oživeli žrtev, ki so padle po krivdi laži v službi osebnih koristi velesil. Precej zgodovinskih dejstev še vedno nepojasnjenih Ob branju knjige Minister in masovni umori se me spet polašča prepričanje, da bo treba tudi v naše lastne vrste še pogledati. Tudi tu je še marsi-(Dalje na str. 8i zavest v kateri koli naši skupnosti enkrat izgine, izumre, je ta smrt večne narave. In tudi, ko smo jezni ali nezadovoljni s tem ali onim v narodnostnem oziru, naj ne pozabimo, da se razmere stalno spreminjajo in razvijajo. Stvari se lahko obrnejo na bolje, kot sem že rekel, MI jih lahko obrnemo na bolje, če kažemo voljo in vztrajnost in razumevanje. Mi, ki ne živimo v matični domovini kakor tudi ne v zamejstvu, mi se spopadamo z najhujšimi težavami glede ohranitve slovenske besede. Otroci, rojeni tu v Kanadi, v ZDA in drugih državah, rastejo v pretežno neslovenskem okolju. To okolje ni nalašč sovražno do slovenskih naselbin, je raje pasivno. Dovoljuje nam, da imamo naše organizacije, če jih hočemo imeli in če ne kršijo zakona ali pravic drugih. Ravno tu pa je naša prilika. Če nam je še pomembna slovenska beseda, na nas je, da jo obdržimo. Če se zanimamo za usodo te besede, za usodo našega naroda v domovini in zamejstvu, na nas je, da izpričujemo to našo zvestobo do slovenskega naroda in njene besede. Vi, ki ste prišli danes na ta 27. Slovenski dan, vi izpričujete, da vam je še vedno pri srcu naše skupno izročilo, naša slovenska beseda. Vsak naj pomaga po svojih močeh in sposobnostih, da gre naše skupno delo naprej. Ohranjajmo naj našo zavest, ker brez te zavesti bo slovenska beseda hitro in za vedno izumrla. Da bi izumrla zaradi naše posamezne in skupne brezbrižnosti, to bi pa res bilo nedopustno. Ostanimo optimisti in kot taki naj podvojimo naša prizadevanja, da bomo svoje poslanstvo še nadaljevali, da bo naš narod še živel in končno užival tisto svobodo, ki mu po pravici pripada, a mu v matični domovini še ni dana. Hvala za pozornost in na svidenje! ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA kmmskxxxxmxxxxmmmskxbkkxmM Nadaljevanje Na glas sta zmolila k angelu varuhu, nato pa še Marijo počastila: »Žegnana Marija, gnade si polna...« Ovce so se oddaljile, da tega niti opazila nista, tako sta bila zatopljena v molitev. Nenadoma je nekaj završalo v ozračju, kot bi se v jasno jutro dvignil vihar. Urško je čudno sprelete- lo. Planila je kvišku. »Tu me počakaj, za ovcami pogledam. Nič več jih ne videvam; kam so vendar zašle?« Tekla je prav do najvišjega vrha Skalnice. Jan je slišal samo udarce lesenih cokelj ob kamnita tla, potem je bilo spet vse tiho, tako tiho, kot bi se čas ustavil in svet okamenel v nedoumljivi skrivnosti. Jan je pokleknil na zemljo in zastrmel z vsemi čuti v to skrivnostno pričakovanje. Urška je že od daleč zagledala ovce tesno združene v polkrogu na najvišji strmini. »Kaj jim je, kaj slutijo morda vihar?« se je zaskrbljeno ozirala v nebo, ki je jasno od obzorja do obzorja bilo razpeto nad njo. Nenadoma je obstala. Kolena so ji klecnila in pokleknila je na zemljo, kajti lepšega prizora niso še videle njene oči. Na skali jev bleščečem oblaku stala čudovito lepa žena z otrokom v naročju. Če bi jo gledala do sodnega dne, bi se Urški zdel čas prekratek za toliko krasoto. Je le grofica Jadviga z otrokom? Ne, ne, lepša je in grofica bi hoje v hrib ne zmogla. Čudovita žena se Urški smehlja in jo vabi bliže. Njena bela obleka, obrobljena z zlatimi našivi, se blešči, da ji kar vid jemlje. Tudi detece ima belo obleko z zlatimi našivi. Bel pajčolan delno pokriva tudi otroka, ki ga žena drži v desni roki. Lepa zlatokostanjeva kita ji pada prek levih prsi, ki jih ljubko oblikuje zlat pas, s katerim je pripasana. Urška je vsa zmedena, vendar neizmerno srečna. Ovce klečijo v polkrogu okoli žene. Ne, to ni navadna žena, to je božja prikazen, to je... Urška vstane in se spet vrže na kolena ob spoznanju, da to ne more biti nobeno zemsko bitje. »To je Mati božja z Jezuščkom,« čuti v dnu duše. Strmi in čaka. Tedaj zasliši glas, tako mil in obenem brezpogojno ukazovalen: »Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi.« Levica čudovite Gospe je stegnjena proti kraju, kjer še vedno klečijo ovce. »Bom,« jeclja Urška in zre v sijaj, ki ga je pustila nebeška prikazen. »Mati božja, Mati božja,« šepeta Urška in čuti vso težo svetega naročila, ki je v hipu preusmerilo njeno skrito, preprosto življenje v življenje Marijine poslanke. »Reci ljudstvu...reci ljudstvu...« Urška ječi v nemoči in strahu. Kako naj stopi pred ljudi, kako naj jim govori, da ji bodo verjeli? Tedaj jo spet prešine kot ognjena reka. V svojem slabotnem telesu začuti moč, da bi šla čez hribe in doline, do zadnje samotne koče in vsem povedala Marijino naročilo. Marija tako hoče, Marija mi to ukazuje. Ovce so se že davno razkropile po hribu in se mirno pasejo, ko se Urška dvigne, da pogleda za Janom. Jan je še vedno na istem mestu. Na zemlji kleči in strmi v nebo. »Kaj si doživela, Urška?« »Jan, ti veš?« »Slutim, da se je nebo približalo zemlji.« »Da, Nebo se je približalo zemlji. Mati božja mi je naročila, naj ljudem povem, da ji na tem mestu sezidajo hišo.« »Tu na Skalnici? Ali je to mogoče?« »In jo milosti prosijo,« zaključi Urška, ki se ji nobena stvar ne zdi več nemogoča. »To je sedaj moje poslanstvo, Jan. Za to bom odslej živela in tudi umrla, če bo treba.« Jan ne sprašuje po podrobnostih. Ne more. Sluti, da so to skrivnosti, tako velike in svete, da jih človek v prvem trenutku ne more razodeti. Z vsem svojim bitjem pa veruje. »Pomagal ti bom, ali hočeš?« »Spremljal me boš na poti k ljudem.« »Spremljal te bom!« Urška nič ne vpraša, kako jo bo spremljal s svojimi slepimi očmi. Danes v vse veruje, v vse upa. »Pojdiva, Jan, najino poslanstvo se more takoj začeti!« In šla sta navzdol, ko je sonce najvišje stalo in se dan še ni nagnil. Ovce so jima pohlevno sledile. Nista prepevala kot na poti v hrib, tudi molila nista. Bila sta resna in tiha, zakaj skrivnosti so tihe in neme. Tako sta prispela v vas kot poslanca z neba, poslanca, pre-blažene Device. »Babica,« se je Urška vrgla v objem stare Barbe, »Mati božja mi je naročila, naj ljudem povem...« Več ni mogla povedati. Babica jo je z odločno roko odrinila od sebe in ji ostro pogledala v obraz. Ur-škin obraz je bil miren in zbran, nebeška milina je bila razlita čezenj. »Govori, kaj se ti je pripetilo?« je babica zaslutila resnico v njenih besedah. »Res je, babica, Mati božja mi je naročila.« »Ti si videla Mater božjo?« je zatrepetal babičin glas. »Da, videla sem jo in mi je naročila, naj ljudem povem, da ji na Skalnici zidajo hišo in jo prosijo milosti.« Babica ni mogla do besede. Urška ni še nikoli lagala. Pogledala je Jana, ki je tiho stal ob vratih, še ves presunjen od prečudnih dogodkov na Skalnici. V svoji nemoči je skušala najti pri njem pomoči. »Jan, govori, si tudi ti kaj slišal?« »Ne, babica, nič nisem slišal, a trdno sem prepričan, da Urška govori-resnico.« »Ortoka moja, otroka moja,« je v neizmernem presenečenju hlipala babica,*»da mn stara leta še kaj takega doživim! Mati božja se je prikazala naši Urški, pa prav tebi, prav tebi!« Ni mogla do besede. Na mah se je hiša napolnila z ljudmi. Le od kod so se vzeli, kako so zvedeli? Vsi so silili v Urško, se je dotikali, kakor da bi bila že sveta stvar. S polja sta prihitela Jakob in Tereza, prišla je Janova mati Jera. A (‘MfIT?. '%SSmEER/ tfi'' THfc Bbttt6,r4W ^(rt jT' v-\ v xO v tS^I k>£FF MO CLeotu*^ ohio Večer s pisateljem Nikolajem Tolstojem (Nadaljevanje s str. 7) kaj skrito v temi, v nas je še teža, katero vsi čutimo, in ta ne bo prešla, dokler ne bo jasnih in odkritih odgovorov, čeravno s stisnjenimi zobmi. Pisatelj Tolstoj na strani 298 piše, da se je 31. maja za 1. junij že pripravljal transport za slovenske civiliste. Selby-Bigge, višji predstavnik Rdečega križa, je generalu Keightlyju izrazil svoje ogorčenje zaradi prisilnega vračanja. Gen. Keightly mu je v svoji angleški oholosti zagrozil, da bo odslovljen, če se ne pokori ukazom. Selby-Bigge mu je odgovoril, da on sicer ni pod njegovo (Keightlyjevo) komando, a bo vseeno šel, a bo postopek vračanja pojasnil svojim ljudem (mislil je AFHQ, Zavezniško Vrhovno Vojaško Poveljstvo). General Keightley se je tega odgovora ustrašil in je brez nadaljnjega transport ustavil. Tako so bili slovenski civilni begunci rešeni vrnitve in gotovo smrti. To kaže, kako malo poguma je bilo treba za ustavitev vračanja, ki je bilo proti mednarodnemu pravu in celo proti jaltski pogodbi, ki se je nanašala samo na sovjetske državljane. Glede domobrancev in četnikov Tolstoj skozi celo knjigo ponavlja, da pod nobenim pogojem ne bi smeli biti vrnjeni. Ali na podlagi tega ne bi mogli tudi slovenski predstavniki kaj storiti, saj je bilo že po prvem transportu iz izpovedi rešencev zadosti jasno, kam gredo ti nesrečni ljudje? Namesto da bi tem ljudem verjeli, so jih le surovo tretirali in celo zaprli, »Povej, Urška, kakšna je Mati božja?« »Urška, ali si jo razumela? Praviš, da ti je govorila v našem jeziku?« »H gospodu vikarju moraš, Urška!« se je zdajci oglasil moški glas, ki je vse ostale prevpil. »Seveda pojdem, jutri zarana bom že pri maši v Zagradu.« »Vsi pojdemo jutri s tabo in povemo gospodu, kakšna čast nas je doletela.« »To ni nobena čast, ljudje,« se je oglasil Jan. »To je božje naročilo in Marijin ukaz. Vsak po svojih močeh mora prispevati, da se to čimprej uresniči. To bo za vse velika žrtev. Ko bo cerkev dokončana, bomo lahko govorili, da nam je v čast. Marija hoče od "nas najprej žrtve in pokoro.« Začudeni so ljudje strmeli v Jana. »Saj govoriš kot naš gospod -vikar,« so se križale ženske, kot da bi čudežev danes ne bilo še konec. Vse noči so ljudje oblegali Piskovo hišo pod Skalnico. Prišli so ljudje iz Britofa, iz Gorenje vasi in Zdence, iz Biteža in Dola, iz Podgozda in še iz oddaljenega Čepovana so se na poti domov ustavili v Grgarju. (Nadaljevanje prihodni torek) »vse je bilo v redu, transporti so odhajali v Italijo«. Tako K bilo do zadnjega, ko so bi i domobranci že skoraj vs' v komunističnih rokah in mnog' že pobiti. Tedaj pa se je Kre-ner preoblekel in se skril, za'0 ga ima Tolstoj po vsej pravie' za človeka, ki je reševal samo svojo lastno kožo. Sicer pa Krener ni edina sporna oseba' slovenski aferi. Prav tako sn1 bili izdani ob laškem razpa n, ko polkovnik Peterlin ni hoie na teren. Tedaj se je odločaj ker je odpovedal poveljnik, J prišlo do zmede v vodstvu, je pripomogla k padcu Turja ka, ta je pomagal k partij”8 zmagi nad četniki in vas • stražami, kar vse je dalo n^' ga poleta komunistični \&n' je Angleže nagnila na ^ll° • stran. V enem kot drugem P^ meru gre za usodne napake, zadevajo narodno celoto-^ Ali tedaj res nihče ni mc^. hudega slutil, ni nič ve e > imel nobene korajže in _ odgovornosti za narod? no, da so pri vsem tem P glavstvu vodilni bili tako dri, da so skoro vsi odnes t^ ^ glave! To zelo, zelo diši , mojem mnenju — P° ,(eV krivdi! Tu ne prideta v P05 e no Krener in Peterlin, t „ ljudi, ki dani političnist nosti niso bili kos, s°l ^ sta bila kimavca, kajti ta lahko komandira. Vsekakor — tudi s*°'engl]n, nebo se jasni, prihaja o r ki mora biti pravičen 1 poln. Po časopisih, tako ^ kot angleških, je vedno v^s|0Vi pisov, ki pod raznim^ ^je pišejo o zločinski kupčij1:^ v našem slovenskem Pr domobrance žrtvovala z^us0v bo Koroške, milij°ne ^„0 pa pognala v smrt za ^ i miru in prijateljstva me ^ zniki, ali, osebno gleC^n ’g|iji sc Stalin ni razjezil«- a(iU je knjiga dvignila veliko 1 JV. Mijiga uvig*--— Kil,- in nedvomno tudi sra ^jjj, j sna je bila reakcija v S °^erje' zaenkrat še ni poroči • j iio bo sprožila nov va ^sk1 proti vsem, ki so ušli z . jn roki partije takoj P° v ^ tistim, ki še zdaj 116 miru. ^ jiti1’ S slavnostnega '"^Ljski'1' poslali Spomenico ka*1 .ud1 slovenski -vladi, kopij0 j na SIM (Slovenska matica). Verjetno bo naletela na gluha u8esa ,lji i^-1 ti bi morali še za^l-,no PrC kanadska vlada P0*'11^^! s° gleda vse tiste, ki so iaI/0jev'^ ... Jelovali pri moriji v s|j§j, v5 n Teharjih, zdaj Pa se ^j. nekateri žive tu med 11 Prišel je Jas, ^ ponosni na svoje 0 ip\ sivo. Kot svobodni ži'1 levamo svoje PraV'ce’ 3^^ mo prosti vsakega lažnive propagande r(jeČe-', in drugih sopotnik°v ^ režima. Zahtevamo iu ujkd' za vse, ki so pfi telTl r0^ zločinu nad našim 1 ^ kakorkoli sodelovali-^ ^k