Ameriška Domovina
AlVt E R

AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 93
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€B
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 1, 1981
VOL. LXXXIII
Novi grobovi
f	Joseph Birk
, V nedeljo, 30. avgusta, je v Lake County Memorial West bolnišnici po nekajmesečni bolezni umrl 77 let stari Joseph Birk z 2250 Par Lane na Willoughby Hills, znan društveni delavec, rojen v Dobu pri Domžalah, Slovenija, od koder je prišel v ZDA leta 1920, mož Stepha-ny, roj. Stare ter pok. Pauline, roj. Koprivec, oče Mariana (Canton, O.), brat Johna Trdine in Ide Kleinschmitt (oba v Chicagu) ter pok. Emily Filipič, stric. Bil je solastnik, skupaj z Williamom Schlarbom, Euclid Jalousie Co. na 490 E. 200 St. vse do leta 1967, ko se je upokojil-4 leta je bil zaposlen kot tolmač za slovenščino v pisarni okrajnega avditorja. Bil je predsednik Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu 7 let ter zadnja leta častni predsednik, delničar Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. in Slovenskega narodnega doma na St. Clair Aye., član Federacije slovenskih narodnih domov, SNPJ št. 28 in ABZ št. 173. Več let je bil zastopnik Prosvete. Privaten pogreb, na želji pokojnika, je bil v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Darovi Slovenskemu domu za ostarele v pokojnikov spomin bodo s hvaležnostjo sprejeti.
Frank Svet
V nedeljo, 30. avgusta, je na svojem domu na 15010 Upton Ave. umrl 75 let stari . Frank Svet, rojen v Windber, Pa., mož Alme, roj. Vanish, s katero je bil poročen 36 let, oče Franka ml. (Kalit), brat Stephanie Janša, stric in pra-stric, zaposlen kot sestavlja-lec pri Axle Div. Eaton Corp. več kot 30 let, do svoje upokojitve, član SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 10.15 dopoldne, v cerkev sv. Jeroma ob 11., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Mary Novak
V Richmond Hts. bolnišnici je po dolgi bolezni umrla Mary Npvak (preje Hegler), rojena Staniša v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 78 leti, mati Jamesa Heglerja ml. in Mary (Mitzi) Hegler, 1-krat prastara mati, tašča Viotorie, sestra Tonyja ter pok. Franka (Warren, O.) in Rudolpha. Pokoj čin prvi mož James Hegler in drugi mož Frank Novak sta že pokojna. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, ob 10. dopoldne na pokopališče Sv. Kriza. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 9. zvečer.
Lillian A. Kasunic
V soboto, 29. avgusta, zju-traj je v Hanna House pri University bolnišnici umrla 57 let stara Lillian A. Kasunic, rojena Pugel, žena Wal-terja, hčerka Michaela in Ann, roj. Perusek, Pugel
(Dalje na str. 4)
Poljski motropolšl prosil za 30-dnevno prekinitev štrajkov
VARŠAVA, Polj. — Nadškof in metropolit poljske Cerkve Jožef Glemp je pozval delavce, naj ne štrajkajo v prihodnjih 30 dneh. Glemp je prosil za premirje, menijo analitiki poljskih političnih razmer, ker sta bila režim in delavsko gibanje Solidarnost na poti h končnemu obračunu.
Prihodnji teden se bo namreč začel prvi kongres organizacije Solidarnost. Voditelji Solidarnosti pa zahtevajo od poljske vlade popolno kontrolo nad poročanjem v sredstvih javnega, obveščanja o poteku tega kongresa, kar pa vlada noče odobriti.
Solidarnost je zato zagrozila, da bo sklicala štrajk tiskarskih delavcev in sicer za dobo 6 dni, t. j. med zasedanjem njenega kongresa. To naj bi onemogočilo vladi napačno ali škodljivo poročanje o poteku kongresa.
Druga nevarnost je v tem, da lokalne podružnice Solidarnosti ravnajo po svoje in ne sledijo navodilom, ki prihajajo od osrednjega vodstva tega gibanja. Tako štrajkajo tiskarski delavci v. Olsztynu že 9 dni, tudi v mestu Rado-mu so tamkajšnji kovinarski delavci nemirni.
Vrh vsega pa kažeta partijski voditelj Stanislaw Kania in predsednik vlade gen. Woj-ciech Jaruzelski odločnejšo stališče napram oporečnikom po njunem nedavnem srečanju na Krimu s sovjetskim voditeljem Leonidom I. Brež-njevom.
Ali bo v teh zapletenih razmerah pobuda nadškofa Glempa kaj zalegla, ni jasno. Tuji novinarji, ki poročajo iz Poljske, soglašajo, prav tako tuji diplomatski predstavniki, nastanjeni v državi, da postajajo gospodarske razmere vedno heznosnejše ter da je tudi vedno večje pomanjkanje hrane in drugih potrebščin.
Ateista! PL0 leroristev na dunajsko sinagogo: 2 mrlva, 20 ranjenih
DUNAJ, Avstr. — Dva terorista Pl.O sta začela streljati na židovske vernike pred sinagogo v tem mestu, pri tem sta ubila neko 25-let-no žensko in 68-letnega upokojenca. Ranjenih je bilo 20 oseb, med njimi eden od a-tentatorjev ter dva avstrijska policista.
Prišlo je do streljanja med atentatorjema in policisti,, končalo se je z aretacijo obeh napadalcev. Ko so policisti preiskali stanovanji le-teh, so našli več tiskanega gradiva o PLO. Eden od prijetih atentatorjev je priznal, da pripada vojaškemu oddelku gverilske skupine Al Fatah.
V	Bejrutu je PLO objavila poročilo, v katerem kritizira atentat na Dunaju ter trdi, da ta organizacija spoštuje vse cerkve in sinagoge. PLO ni bila povezana z atentatorjema, je bilo odločno povedano.
Dunajski policisti so aretirali še 6 drugih Arabcev, avstrijski kancler Bruno Krei-sky pa je dejal v intervjuju z avstrijskim radiom, da dvomi o povezanosti PLO z atentatom.
V	Izraelu pa trdijo, da je PLO brez dvoma odgovorna za atentat na Dunaju.
Avstrija je edina evropska država, v kateri je PLO u-radno priznana kot zastopnn ca palestinskega .ljudstva.
Zadnje testi
• Ramstein, Zah. Nem. — Teroristi so eksplodirali bombo, nastavljeno v avtomobilu;-' parkiranem pred poveljstvom NATO letalskih sil na vojaškem letališču Ramstein. Eksplozija je ranila 20 oseb, med njimi ameriškega generala in dva Zahodna Nemca. Drugi ranjenci so Amerikanci. Danes dopoldne pa so teroristi zažgali 8 avtomobilov. Preiskovalci menijo, da pripadajo atentatorji takozvani Ba-ader-Meinhof terorist ični skupini.
PREDSEDNIK IRANA ALI RADŽAJ IN PREDSEDNIK VLADE BAH0NAR UBITA!
Če še niste naročnik Ameriške Domovine,
postanite še danes!
Reaganova vlada ne bo popustila glede svoje gospodarske politike
WASHINGTON, D. C. — Murray Weidenbaum, ki je načelnik predsednikovega Sveta ekonomskih svetovalcev, je dejal v intervjuju na NBC programu Meet the Press, da namerava administracija nadaljevati s svojimi že začetimi gospodarskimi u-krepi.
Podedovali smo visoko inflacijsko stopnjo in visoke o-brestne mere od administracije Jimmyja Carterja, je dejal Weidenbaum. Mi smo tisti, ki čistijo po zabavi prejšnje noči, .je pripomnil.
Načelnik sveta guvernerjev Zvezne rezervne banke Paul Volcker pa je povedal na drugem intervjuju, da bo na-
•	Lima, Peru — Teroristi so nastavili bombe v stavbah, ki jih lastuje ameriško veleposlaništvo. Poškodovana je tudi rezidenca veleposlanika Edwina G. Corra. Gmotna škoda je precejšnja, človeških žrtev pa ni.
•	Združeni narodi, N.Y. —
Sinoči je ameriški veleposlanik Charles M. Lichtenstein vetiral resolucijo v varnostnem svetu, ki bi močno kritizirala Južno Afriko zaradi nedavnega vdora južnoafriških vojaških enot v Angoli. Velika Britanija se je vzdržala glasovanja, Francija pa je glasovala za resolucijo. Ameriški veleposlanik, ki trenutno nadomešča odsotno veleposlanico Jeanne J. Kirkpatrick, je dejal v svojem govoru, da Južna Afrika ne nosi popolne odgovornosti za stanje v jugozahodni Afriki. Pripomnil je, '.	■ je okrog
20,000 kubanskih vojakov nastanjenih v Angoli ter da ZSSR in druge države oboro-žujejo namibijske gverilce.
r*************** *++++****++++++4
daljevala njegova ustanova svojo politiko, ki pospešuje izredno visoke obrestne mere. Le na ta način bo mogoče ubrzdati inflacijsko stopnjo v ZDA, je menil Volcker.
Charles Schultze, ki je načeloval predsednikovemu svetu ekonomskih svetovalcev v administraciji Jimmyja Carterja, pa je trdil na še drugem intervjuju, da Reaganova gospodarska politika nikakor ne bo uspela.
Obrestne mere bodo ostale na visoki ravni v prihodnjih letih, število brezposelnih delavcev se tudi ne bo znižalo, le pri inflacijski stopnji bo delni uspeh, je dejal Schultze.
TEHERAN, Iran — Močna eksplozija je razdejala prostore ministrskega predsednika iranske vlade. Ob trenutku atentata je potekala seja vrhovnega vojaškega sveta. V eksploziji sta umrla pred kratkim izvoljeni predsednik države Mohammad Ali Radžaj in pred tedni imenovani predsednik iranske vlade ter načelnik vodilne muslimanske republika nske stranke Mohammad Javad Bahonar. Umrle so tudi druge osebe, več jih je pa ranjenih.
Navzoč na seji je bil tudi predsednik parlamenta Haše-mi Rafsandžani, ki pa ni bil težje ranjen. Zanimivo je, da je Rafsandžani preživel tudi prejšnji atentat na vodilne o-sebe režima, v katerem je u-mrlo več kot 70 le-teh, med temi takratna druga oseba na politični lestvici ajatola Be-hešti. Atentat je bil izvršen dne 28. junija' letos.
Radžaj je bil naslednik odstavljenega predsednika Ba-ni-Sadra, ki sedaj živi v izgnanstvu v Franciji. Bil je star 48 let. Za časa režima šaha Pahlavija je bil Radžaj politični zapornik in strašno mučen. Bahonar, ki je bil star 47 let, je bil imenovan za naslednika Beheštija kot načelnik Muslimanske ■ republikanske stranke, po izvolitvi prejšnjega predsednika vlade Radžaja za predsednika države, je postal Bahonar predsednik vlade.
Po najnovejšem obglavljanju iranskega političnega vodstva, kaže, da bo prevzel Rafsandžani več funkcij. Novejša oseba, ki se je začela zadnje mesece uveljavljati, je Behzad Nabavi, ki vodi u-pravne posle v vladi. Nabavi je bil glavni iranski pogajalec v zvezi z izpustitvijo a-meriških talcev januarja letos.
Rafsandžani in drugi iranski predstavniki trdijo, da so odgovorne za najnovejši atentat ZDA.
Iranski državni tožilec je zahteval, naj vlada ravna z vsemi zaprtimi oporečniki na isti način, kot je ravnal prejšnji iranski voditelj pred več
O omejitvi izvoza dinarjev iz Jugoslavije in v Jugoslavijo smo že poročali. Zadnje tedne je vsled tega močno padel promet v obmejnih trgovinah. Jugoslovani zdaj množično ustvarjajo devizne knjižice, ker je izvoz deviz, ki jih dvigajo s teh knjižic, še neomejen.
Vsekakor bo tudi iznos deviz močno prizadel jugoslovansko devizno bilanco, ker se ravno devize potrebuje. Ali potem ne bo dosegel zadnji dinarski ukrep ravno nasprotno? Ljudje si pač povsod iščejo izhod. Tudi jugoslovanski cariniki ne kontrolirajo posebno strogo. Ker se bo iznos deviz povečal, pristojni organi že razmišljajo o uvedbi neke takse, ki bi jo morali jugoslovanski držav-
Dinarski maček in streznitev v prid vseh
vsakem iz-
Ijani plačati ob stopu iz države.
Menda bi ta znašala 1500 dinarjev za enkraten izstop. To bi seveda še bolj omejilo obiske jugoslovanskih kupcev. Upajmo, da do tega le ne bo prišlo, ker bi bili prizadeti zopet naši ljudje ob meji.
V zadnji številki “Slovenskega vestnika” pisec P. W. škodoželjno piše, da vsakakor pozdravlja takšne ukrepe, da bi se pristojne osebe streznile. Mislim, da je to napačno. Treba je tu res zastopati Koroško, če pa tega ni mogoče, potem pa vsaj naše stališče. Kajti prizadeti smo tu res tudi mi in naše eksistence. Po vsem svetu je znano, da sami ukrepi brez ustreznega ravnanja ničesar ne prinesejo.
Treba je poskrbeti onstran meje za ustrezno kvalitativno in cenovno ponudbo. Tudi naši ljudje dosti kupujejo onstran meja, v zadnjem času seveda mnogo manj kakor prej. Če bi bila ta ponudba na jugoslovanski strani u-strezna, bi naši državljani tam ravno toliko kupovali kakor Jugoslovani pri nas in bi ne bilo problemov zaradi prevelike ponudbe dinarjev pri nas. Isto velja tudi za mejo med Jugoslavijo in Italijo. Italijani so ' v Jugoslaviji mnogo več kupovali (bencin, meso) kakor pa sedaj.
Za ta problem tudi kakšen maloobmejni sporazum ne bi prinesel rešitve, ker bi sklep Narodne banke Jugoslavije najbrž prizadel tudi tega. Ali pa bi morala biti za tak spo-
razum že v naprej določena izjema v takih slučajih. Seveda bi koroški politiki in gospodarstveniki morali kazati večji interes za nekak regionalen sporazum, da bi ga le uresničili.
Če je jugoslovanska vlada pripravljena, da sporazum podpiše, bi si republiki Slovenija in Hrvaška v bodoče mnogo lažje pomagali ob takih ukrepih, ker jim potem ne bi bilo treba vedno iskati za vsako reč podpore pri vseh drugih republikah in bi bile že v naprej določene gotove izjeme. Od tega pa bi seveda Koroška in Štajerska največ odnesli. Torej je zadnji čas za tako uvidevnost.
Joža Habernik
(Naš tednik))
kot 1000 leti. Le-ta je usmrtil v enem samem dnevu 4000 nasprotnikov. Analitiki iranskih razmer menijo, da je trenutno v iranskih jetnišni-cah prav tako okoli 4000 političnih zapornikov.
Čeprav nobena iranska opo-rečniška skupina ni prevzela odgovornosti za atentat, menijo poznavalci iranskih razmer, da so bombo nastavili iranski levičarji ene ali druge vrste.
Pogreb žrtev atentata je bil včeraj, dan po atentatu.
Član izraelske vlade preselil svoje pisarno v arabski Jeruzalem
JERUZALEM, Izr. — Minister brez portfelja v vladi Menahema Begina Jitžak Mo-daj je preselil svojo pisarno v novo vladno stavbo, zgrajeno v arabskem delu Jeruza-lema. Modaj ima le 5 uslužbencev v svoji pisarni, a je prvi stanovalec v novi stavbi.
V prihodnjih mesecih se bodo vselili še drugi člani Beginove vlade. Pisarna Menahema Begina je v poslopju parlamenta v zahodnem oz. židovskem delu Jeruzalema. V novi stavbi v arabsko naseljenem vzhodnem Jeruzalemu je pa prostor tudi za njegovo pisarno.
Težava v zvezi s to zadevo je v tem, da je izraelski parlament priključil arabski del Jeruzalema Izraelu, priključitve pa ne’ priznavajo tuje države, med njimi tudi ZDA.
, Begin se je hotel preseliti v arabski Jeruzalem že septembra lani, pa je načrt odložil zaradi ostrih protestov Carterjeve vlade.
Predsednik Carter je takrat dal Beginu vedeti, da ameriški veleposlanik v Izraelu ga ne bi nikoli obiskal, ako bi se Begin preselil oz. preselil svojo pisarno v arabski del Jeruzalema.
Tudi Reaganova administracija meni, da je vse ozemlje, ki ga je Izrael zasedel v tkzv. 6-dnevni vojni leta 1967, še vedno vojaško zasedeno. Izrael pa meni, da je priključen del Jeruzalema sedaj sestaven del Izraela.
Poznavalci izraelskih političnih razmer in še posebno gledanja Menahema Begina na to zadevo, napovedujejo, da bo slej ko prej celotna izraelska vlada preselila svoj sedež v arabski del Jeruzalema. Preselitev ministra Modaj a je le prvi korak na tej poti.
VREME
Spremenljivo oblačno in soparno danes z možnostjo krajevnih neviht v popoldanskem in večernem času. Naj višja temperatura okoli 83 F. Pretežno oblačno jutri z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 80 F. Zmerno oblačno ih soparno v četrtek z naj višjo temperaturo okoli 81 F.
Iz Clevelanda in okolice
Romarjem v Marquette—
Avtobus, ki bo peljal romarje v Marquette, bo odpeljal od Marije Vnebovzete v Collinwoodu v petek, 4. septembra, točno ob 6. uri zvečer. Rev. Tomc pričakuje, da bo avtobus prispel na E. 62 in St. Clair Ave. nekako ob 6:45 zv. Romarji se bodo peljali proti Marquettu čez noč in bo darovana sv. maša pri grobu škofa Friderika Barage v soboto zjutraj.
Občni zbor Tabora DSPB—
V soboto, 5. septembra, ob 6. uri zvečer bo na Slovenski pristavi v. Genevi. Ohio glavni občni zbor Tabora DSPB. Spored:	Organizacijske za-
deve, družabni del z večerjo, film o letošnji spominski proslavi na Orlovem vrhu. Vsi člani Tabora in njihove družine lepo vabljeni.
Seja—-
P.T.U. odsek pri Mariji Vnebovzeti ima sejo v četrtek, 10. septembra, ob 7.30 zvečer v sobi študijskega kluba. Vabljeni so vsi starši in prijatelji farne šole.
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo fare «v. Vida bo imelo svoje skupno sv. obhajilo v nedeljo, 6. septembra, pri sv. maši ob 8. uri zjutraj, popoldne ob 1.30 pa važen sestanek v društveni sobi. Vse članice vabljene. Zahvaljuje se—
Ga. Milka Novak se najlepše zahvaljuje rev. V. Tomcu za molitve in obiske v času njene bolezni. Prav tako se zahvaljuje vsem članicam Oltarnega društva, Marijine Legije ter prijateljicam za obiske, molitve in darila. Bog stotero poplačaj vsem! Balinarjem—
Balincarski klub Slovenske pristave vabi vse balincarske klube ali ekipe, da se prijavijo za balincarsko tekmovanje. ki bo na Pristavi 26. in 27. septembra. Prijavnina za 4-člansko ekipo je $24 in jo lahko pošljete najkasneje do 21. septembra na naslov: Jože Kokalj, 15228 Saranac Rd., Cleveland, O. 44110 - tel. 1-216-851-4901. Zmagovalne ekipe bodo prejele lepe nagrade.
G. Kokalj ima vse podrobnosti.
Romanje v Frank—
V nedeljo, 27. septembra, bo romanje v Frank, Ohio, ki ga priredi Društvo slovenskih protikomunističnih borcev. Tisti, ki se želijo udeležiti tega romanja, so napro-/šeni, da se prijavijo čim prej. Prijave sprejemajo sledeči: Vinko Rožman (881-2852), Marija Mauser (391-6127) in Lojze Bajc (486-3515). Zanimivo o Poljski—
Lokalna televizijska postaja št. 3 napoveduje za četrtek, 3. septembra, ob 7.30 zvečer zanimiv program o Poljski.
Vinska trgatev—
Slovenska pristava v Genevi priredi svoje vsakoletno vinsko trgatev v nedeljo, 20. septembra.
Tiskovnemu skladu—
Ga. Frances Hočevar, Carl Ave. v Clevelandu, je darovala $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
Hvala lepa!
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) '
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:
,	$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece
Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months » Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
■■»yyw- ax	No. 93 Tuesday, Sept. 1, 1981
Uvidevnost zmaguje
Komaj dvajset let mineva, ko je med ameriško mladino na splošno in na široko prevladovalo mnenje, da je učenje tujih jezikov zapravljanje časa in energije. Na žalost se je tako stališče do jezikovnega študija oprijelo tudi izobraženstva in celo šolnikov, da so z nenavadno ustrežljivostjo upoštevali tendenco nedoraslih in negodnih mladinskih kričačev, da je jezikovna izobrazba kakega tujega jezika le breme za študenta, da se ne more polno posvetiti drugim, mnogo bolj potrebnim in važnim predmetom; pri sprejemanju v kolegije in univerze so dobrosrčno spregledovali upoštevanje znanja kakega tujega jezika.
Miselno stališče o nepotrebnosti znanja tujih jezikov je zakoreninjeno v ošabni in -domišljavi pretvezi ameriškega človeka, da se z angleščino pride naprej in shaja povsod na svetu. Takšna napačna gotovost se je začela utrjevati že po prvi svetovni vojni, ko je A-merika stopila v svetovne politične in gospodarske povojne ruševine kot vodilna sila in začela uveljavljati svoj svetovni vpliv. Njen dominantni vpliv se je stopnjeval in dosegel višek ob koncu druge vojne. Takrat je bila Amerika za nekaj let res na vrhuncu svoje 'moči, dokler je ni pričela dohitevati Sovjetska zveza in se ji postavila ob bok. Iz istega časa izhaja tudi prepričanje o vsemogočnosti angleščine na svetu, ki se je v šestdesetih letih razbohotilo s študentovskimi nastopi, pohodi in demonstracijami v češčenje angleščine in istočasno zametavanje drugih jezikov.
Koliko je tako ozračje ameriškega javnega mnenja škodovalo ameriškemu ugledu, moralnemu prestižu in politični ter gospodarski vplivnosti Amerike, je problem, ki bi se ga splačalo obširno proučevati, oceniti in izvajati potrebne posledice. V zadnjem času se kaže, da je tako ocenjevanje že na delu in da že rodi dobre sadove.
Dokaz za to bi utegnil biti uvodnik, oni dan objavljen v vodilnem ameriškem časopisu The New York Times. Tako ostrega branja že dolgo ni bilo najti v tem izrazito “ameriškem” listu. Vsebino uvodnika navajamo z majhnimi izpustitvami, dobesedno. Naslov: Jezikovna ponižnost. “Nič ne maraj, oni vsi govorijo angleško” je stavek, s katerim se rojeni Amerikanci pošiljajo po svetu. Kdor je zrastel v manjši, manj mogočni državi, se čuti* primoranega učiti se druge jezike. Kdor pa je zrastel v Zclružnih državah, si misli, da je naš jezik univerzalno sprejeta oblika Esperanta. Pa ni tako. Za navadnega turista je neznanje jezika le neugodje; za trgovca ali diplomata more postati kar poguba (disaster) ... Taka jezikovna aroganca pa u-tira pot prosvetljeni ponižnosti. Pregled, ki ga je izvedlo društvo The Modern Language Association, prikazuje, kako več kolegijev zopet uvaja učenje kakega tujega jezika kot pogoj za sprejem in grajluacijo — zahteva, ki jo je z mnogimi drugimi zavrglo študentovsko uporništvo k desetletju 1960. Začetek je obetajoč, toda pot je zaenkrat še strma. Na račun opredelitve v 60 letih besede “relevance” manj kot 4 odstotke sedanjih graduantov v javnih šolah je imelo več kot dve leti pripravljalnega študija kakega tujega jezika.
“Pojava zanimanja za učenje latinščine ima praktično osnovo — ljudje z ozadjem latinščine so na boljšem pri standardiziranih testih, ker imajo trdnejšo podlago v angleščini (ki je do 60% izpeljana iz stare latinščine, moja op.). Oni so tudi sposobni brati (pravilno — m. 0p.) naslove v francoskih, italijanskih in španskih listih, kakor tudi najti prevajanje napisov na starih nagrobnikih bolj zahtevno kot reševanje najboljše križanke.
“Jeziki so, seveda, ključi. Je več kot skrajni čas_, da se zaplankani Amerikanec nauči spet uporabljati jih.” Tako The New York Times.
Spoznanje in ^uvidevnost sta tu, a začetki izboljšanja tega nevzdržnega položaja so zelo revni, vendar boljši kot nič. Novembra 1979 je Predsednikova komisija za tuje jezike in mednarodne nauke ugotovila, da “škandalozna pomanjkljivost Amerikancev v tujih jezikih razloži nevarno neprimernost v razumevanju svetovnih zadev”; vendar so rezultati takih uradnih izjav več kot skromni. Pišejo, da bo 20 kolegijev zah-teValo'\študij tujega jezika kot pogoj za sprejem, in da
Ob stoletnici katedrale v Marquette
LEMONT, 111. — Z letošnjim obhajanjem Baragovega dne (5. in 6. septembra) je združeno praznovanje stoletnice katedrale sv. Petra ! v Marquettu. Zgradil jo je tret*1 ji marquettski škof Janez Vr tin. Letos je pravzaprav sto let, kar jo je začel graditi; Naš čas ima zelo malo smisla za zgodovino. Včasih so se važni zgodovinski dogodki in dosežki prenašali iz roda V rod. Razmere so bile drugačne, ker je bilo v svetu malo stvari, ki bi vzbujale tako pozornost, kot se dogaja danes. Ni bilo komunikacijskih sredstev. Ljudje so zahajali v knjižnice, ki jih je bilo precej.
Kdo danes še ceni knjigo? In vendar so zanimive stvari, ki jih izvemo samo iz knjig. Med te knjige spadajo tudi zgodovinske knjige. Mnogo zgodovinskih spisov, posebno o zgodovini Slovencev v Ameriki, je raztresenih po raznih slovenskih časopisih in listih, posebno pa v Ave Maria koledarjih, a ti so porazgubljeni in mnogi jih nimajo. Zato v Ave Maria včasih ponatisnemo kak zgodovinski spis. Ko je v teh dneh obrnjena pozornost nekaterih in morda tudi mnogih Slovencev v Marquette, je prav, da se spomnimo tudi zgodovine tamkajšnje katedrale sv. Petra.
Tik pred svojim prihodom v Marquette, da kot tretji slovenski škof v tej škofiji začne Vrtin voditi duhovnike in vernike za Jezusom Kri stusom, je pogorela .njegova katedrala. Ko je bil Vrtin imenovan za škofa je bil star 35 let. Slovesnost škofovskega posvečenja, je bila 14. septembra 1879 v župnijski cerkvi v Negaunee, kjer je bil Janez Vrtin župnik.
V duhovnika ga je posvetil škof Friderik Baraga 30. avgusta 1866. Bil je prvi duhov-* nik, ki ga je Baraga posvetil po prenosu sedeža škofije iz Sault Ste. Marie v Marquette, in zadnji, ki ga je posvetil pred svojo smrtjo. Vrti-novega škofovskega posvečenja so se udeležili naslednji slove nski duhovniki: bivši škof Ignacij Mrak, Andrej Andoljšek, Janez Stariha, ki je pozneje postal škof v Lea-du, South Dakota, in Janez Žužek; pridigal je pa misijonar Frančišek Weninger, jezuit, ki je bil tudi Slovenec.
Škof Janez Vrtin je začel i voditi škofijo brez katedrale. Katedrala, ki je pogorela, o-
genj je bil podtaknjen, je bila v slabem stanju. V poletju 1880 je začel škof Vrtin zbirati denar za novo katedralo. Dne 19. junija 1881 je škof blagoslovil vogelni kamen. Ko je prevzel škofijo, je imel 28 cerkev in 18 duhovnikov; Njegovega pogreba, umrl je 26. febuarja 1899, se je udeležilo 75 škofijskih duhovnikov; pri pogrebu je bil tudi škof Jakob Trobec iz St. Clouda. Katedrala je bila posvečena 27. julija 1890.
Zakaj se Slovenci ob stoletnici katedrale spominj amo delavnosti škofa Janeza Vrtina? Škof- Janez Vrtin je postal s smrtjo svojega očeta Jožefa Vrtina (1893) in svojega starejšega brata Jožefa (1895) glavni dedič dediščine Vrtinove družine. Z dediščino je plačal gradnjo in notranjo opremo katedrale in je bil tako prvikrat kot škof brez dolgov. Marquettska katedrala je bila tako zgrajena in plačana s sposobnostjo in delavnostjo ene slovenske družine. Ne vem, ako se bo kdo ob stoletnici tega v javnosti spomnil. Prav se mi zdi, da vsaj Slovenci vemo to-.
Nekateri dvomijo, da imamo slovensko ameriško dediščino. Imamo jo in je veliko bolj bogata, kot nam je znano. Veliko se piše o dosežkih Slovencev v Ameriki. Spoznavati pa moram tudi namene njihovega dela in prizadevanja in nagibe, ki so jih vodili v ustvarjanju pogojev za primerno življenje in možnost delovanja katoliške Cerkve. Prav ti nagibi so ustvarjali duhovno bogastvo, ki se ne da meriti in ne šteti, čeprav ni ostalo popolnoma skrito, Delavnost škofa Vrtina nam to živo spričuje. Ni le katedrala, kamor radi romamo zaradi kripte, kjer so pokopani trije slovenski škof-
jfe-
Prvi škof Baraga je imel malo duhovnikov. Ko je škof Vrtin vodil škofijo, se je število duhovnikov povečalo. To je viden uspeh. Zelo je tudi cenil farne šole, ki so bile za njegovega časa odprte v Houghtonu, Ishpemingu, Negaunee in v Lake Linden. V Escanabi so sestre sv. Frančiška sprejele v oskrbo Delta Co. Hospital, to je bila prva bolnica v škofiji.
Ob stoletnici marquettske katedrale bodo Slovenci romali v Marquette. Veseli smo, da se bomo tam v soboto, 5. septembra zvečer udeležili pontifikalne maše Ijub-
je 49 kolegijev odločenih isto zahtevo staviti za dosego bachelor degree. V primeri s tisoči kolegijev je to bore malo, je pa vsekakor začetek nove smeri. Uvidevnost zmaguje. Čeprav zaenkrat kot kaplja v morje.
Kaj naj bi bil ob takem obratu nauk, še več, poziv slovenskim staršem glede jezikovne vzgoje njihovih otrok. Prav sedaj je čas za vpisovanje otrok v slovenske farne šole, ob enem pa tudi čas treznega in resnega premisleka očeta in matere slovenskega rodu (čeprav morda sama že težko govorita slovensko), ali, in zakaj je pametno in modro vpisati otroke v tako šolo ter skrbeti, da jo bo vestno obiskoval. Taka odločitev pomeni veliko pomoč otroku za njegovo bodočo življenjsko kariero. Kajti znanje slovenščine mu bo — poleg dejstva, da je to njegov materni jezik — odprlo vrata v lahkotno obvladanje vseh drugih slovanskih jezikov, ki so med seboj zelo sorodni. V prvi vrsti ruščina, ki je po trditvi dr. Celestina Jelenca sloveščini bliže kot hrvaščina. In za znanje ruščine bo vedno veliko povpraševanje in lepa mesta. Združene države Amerike ne morejo nič več ostati zabubljene v samo angleščino, če naj uspešno vodijo svetovno politiko na vseh področjih. Le kdor se približa ljudem v kaki deželi v njih lastnem jeziku, si je odprl vrata do njihove specifične bitnosti, kar je neobhoclno predpogoj za u-speh v zasebnem življenju, businessu in diplomaciji.
Ali bo ta uvidevnost zmagala tudi pri slovenskih starših ?
L. P,
•	'j .	,U'	■ i
Narodne nose, na dan!
CLEVELAND, O. — Pro-hodnjo nedeljo, 12. septembra t. L, bo po verečrni sv. maši pri Sv. Vidu uradni farni sprejem ljubljanskega . nadškofa in metropolita slovenske Cerkve gospoda dr. Alojzija Šuštarja, ki se bo tiste dni mudil na svojem prvem obisku svojih rojakov v tej deželi. V Združene države a-meriške pride, da se udeleži letošnjega ameriškega slovenskega Baragovega dne in da ob tej priložnosti obišče, v kolikor mu bodo to okoliščine dovolile, vsaj nekatere slovenske župnije v Clevelandu in v njegovi okolici. Med tistimi župnijami je tudi župnija sv. Vida, kjer bo ob pol šestih zvečer opravil sv. mašo, po kateri pa se bomo potem vsi -zbrali v župnijski šolski dvorani, da skupno pozdravimo svojega duhovnega očeta gospoda nadškofa in metropolita slovenske Cerkve dr. Alojzija Šuštarja.
Da bi pa bil naš sprejem g. nadškofa in metropolita tudi na zunanje res, recimo, pristno slovenski, zato so povabljene zlasti vse žene in dekleta, možje in fantje, -naj pridejo k tej nadškofovi sv. maši' opravljeni v slovenske narodne noše, in to res v ve-
likem številu. Nobena narodna noša med nami ta večer ne sme ostati doma v omari! Za narodne noše bodo pripravljeni tako v cerkvi, kakor pozneje v dvorani, posebni sedeži. Prosimo, naj narodne noše pridejo k tej sv. maši nekoliko bolj zgodaj,- ker bo ta večer v cerkvi gotovo velika stiska za prostore.
In tu še eno posebno opozorilo:	Za tiste, ki bodo pri
sv. maši v ngrodnih nošah in ki pojdejo potem še na koncert Slovenskih fantov, bosta garderobi, ženska odn. moška, v farni šolski dvorani po sv. maši odprti, da se bodo tam lahko preoblekli in šli potem še na koncert.
Vse tiste, ki bodo prišli k nadškofovi sv. maši, prosimo, naj pri sv. maši vsi kar se da; resnično sodelujejo tako pri mašnih molitvah kakor tudi pri petju cerkvenih ljudskih pesmi. S tem bomopočastili pesmi. S tem bomo počastili pa s tem tudi našega visokega gosta. ,
In končno želimo, da bi prvi obisk nadškofa in metropolita g. dr. Alojzija Šuštarja med nami ostal vsem, njemu in nam, v kar se da lepem spominu vse življenje.
Ijanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Pri njegovi maši poje pevski zbor “Slovenska pesem” pod vodstvom dr. V e n d e .1 i n a Špendova OFM. Tudi pri nedeljski maši ob 4.00 p.m. bo zbor “Slovenska pesem” sodeloval skupno z domačim zborom.
Iz Jolieta se bodo peljali romarji v Marquette za to slovesnost z dvema busoma, iz Chicaga tudi z dvema, iz Milwaukee z enim busom in iz Clevelanda z enim busom.
Iz okolice Lemonta bo več
--------o
romarjev potovalo s svojimi avtomobili.
•
Upamo, da to romanje ne bo brez duhovnih sadov. U-pamo na naslednje sadove: napredek v pospeševanju Baragove zadeve; večje zanimanje za slovensko ameriško preteklost in duhovno dediščino; in utrditev ljubezni do slovenskega naroda, iz katerega so izšli mnogi misijonarji in laiki, ki so v veliki meri pripomogli do graditve ZDA in k rasti in utrditvi katoliške Cerkve.
P. Fortunat OFM
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. -t Poletje se že nagiba h koncu in kmalu bo tukaj jesen. V dnevnik na kratko zapisujem dogodke iz vsakdanjega ■ življenja, med njimi tudi take, ki varno bodo morda zanima-
li.	V soboto in nedeljo, 1. in 2, avgusta, je priredila župnija sv. Janeza velik letni cerkveni festival. Vodstvo prireditve je vedno v rokah veščih ljudi pripravlpalnega odbora v soglasju z župnikom p. Lovrencem Gromom.
V soboto, na prvi dan festivala, so imeli krasno vreme, zato tudi temu primeren velik obisk. Rekli so, da se je kljub ogromnemu prostoru trlo ljudi. Drugi dan pa je bilo z vremenom ravno narobe. Med popoldansko prireditvijo je štiri ure neprenehoma deževalo. Šele proti večeru se je vreme uneslo, da je bil vsaj zaključek prireditve prijetnejši in veselejši. Računajoč na slabo vreme so postavili velike šotore, da je bila zasilna streha obiskovalcem festivala na razpolago. Mnogih korajžnih ljudi, posebno mladih, tudi dež ni motil. Vztrajali so in kljubovali.
Mnančni uspeh je zaradi vremena nekoliko utrpel, vendar je bil zelo zadovoljiv. Župljani smo tega veseli. Župnija, ki se vedno veča in raste, rabi denar za vzdrževanje in za novo gradnjo prepotrebnih večjih prostorov.
Ga. Mary Kiell organizira pri župniji velik avtobus za romanje v Marquette na pro-f slavo velikega Baragovega dne, ki bo tani v dneh 5. in 6. septembra. Na proslavo pride tudi ljubljanski nadškof . dr. Alojzij Šuštar.
Na Delavski dan pa bo ro-
manje z avtobusom na Sv. Goro pri Milwaukeeju. Bus odpelje s parkališča župnije sv. Janeza ob 9. uri dopoldne.
Domovino in svoje drage domače so obiskali Ornikov! in Kvedrovi. Želimo jim prijetno srečanje z domačimi in zdrav povratek nazaj v Milwaukee. Z obiska v domovini pa se je vrnil Darko Berginc. Dobrodošel, Darko!
Zadnjič, ko je bil lep dan, se je v našem parku oglasil prijazni jolietski župnik p. Tadej Trpin s svojo nečakinjo iz Slovenije. Prišla sta v družbe Kiellovih. Ko so se nasončili in nakopali v topli vodi jezera, smo v prijetni družbi posedeli v paviljonu in prepevali. G. župnik namreč zelo rad poje. Vsi smo bili dobre volje. Hvala za prijazen obisk, p. Tadej!
*
Na povabilo Jožeta in Tončke Butinar je obiskal naš park zelo poznani in spoštovani direktor srbske kulturne radijske ure g. Kosič s prijateljem. Ogledala sta si naš park, o katerem sta že Veliko slišala. Zelo pohvalno sta se izrazila nad lepoto in urejenostjo tega kraja. Rekla sta med drugim: “Vaš park resnično zasluži ime Triglav, še lepše pa bi bilo, če bi park imenovali “Lepa Slovenija — v malem”.
Pri Rozinovih so ono nedeljo praznovali v domačem družinskem krogu, pri svoji koči v parku, zaroko' hčerke Metke in Rieka Buddy j a. Metka je članica Triglavske folklorne plesne skupine in hčerka dopisnika Ameriške Domovine. Bog vama daj srečo, Metka in Rick!
Triglavski piknik. — Da* nes, 16. avgusta, ko nadaljujem svoj dnevnik, se v parku vrše velike priprave za društveni piknik. Med pripravami pa pričakujemo prijatelje — zveste obiskovalce naših prireditev, ki prihajajo iZ Jolieta, Lemonta in Chicaga, prihajajo tudi iz Waukegana in številni naši domači iz Mil-waukeeja. Poln avtobus “Veselih Slovencev” s prijatelji (50 ljudi) iz Sheboygana Pa se je ravnokar ustavil pred Domom, kjer so bili prijazno sprejeti od Triglavanov. Med tem že srečujemo mlade športnike iz Chicaga, ki se bodo pomerili z našimi v tekmah za prvenstvo v odbojki-1 Ura je poldan. Vsi smo se zbrali pred kapelo sxr. Cirila in Metoda. Maša se bo pravkar začela. Pred mikrofoU stopi France Rozina, da ^ imenu predsednika Limonij3 in celokupnega društva P°' zdravi pri oltarju g. dr. Jožeta Goleta, vse navzoče prij3" telje od blizu in daleč, zlasti še vse “Vesele Slovence” i11 ostale Sheboygančane„ šport' nike in pevce. Ko zbor pev' cev zapoje mašno pesem, se maša prične. Med tem, ko sta bili prebrani obe berili, je dr-Gole imel lepo pridigo, vzeto iz evangelija tiste nedelj3) ko govori Jezus o svojem d3' brem Očetu in pravi:	“Kar-
koli boste prosili Očeta v ®0' j em imenu, vam bo dal..
Govornik pa primerja nas® prošnje otrokovim, katere oce in mati ne uslišita vedno, je otroku v škodo, za kat prosi. Za primer postavi: smo bili v begunstvu, s®° prosili Boga za skoraj šen V0'. vratek domov, pa nismo ku uslišani. Namesto tega pa u3* je On poslal v drugo, svobodno domovino, kjer smo si P°” stavili nov dom in mord3 lepšo hišo, kakor bi jo i®6;1 doma... Prošnja je bila uslišana po volji Boga v naše boljše dobro ...
(Majhen pripetljaj med ®jr šo: Ko je Bambič med ®a^ pobiral v puščico, je zavil s par korakov h kuhinji, kje1, so pekli klobase. Tako po®° li puščico (košarico) tuj Tončki Comermančičevi, , je pekla klobase. “Dolarja 111 mam pri sebi, če hočeš klub3 so ...?” pravi Tončka. Ali Je Bambič klobaso vzel, ali Jie’ tega ni povedal.)
Ko mine maša, smo b®^ vsake komande naenkrat ^ li vsi v vrsti za kosilo. strežba je bila na mestu ^ smo kar zapovrstjo posedli ° mizja s krožnikom dob®^ kosila pred seboj. Umirili s® se in bili zadovoljni. Med šjj vilnimi gosti smo opazili tu upokojenega župnika, gosp°Y Urbiča, domačega župnika P ^ Sv. Janezu p. Gruma in čik3 škega pomožnega župnika " Bena Korbiča.	,
Okrog 3. ure so se na šp°r,. nem igrišču zbrali ®J, športniki: domači in cikaš V tekmi odbojke so z®a^a Čikažani, ki jih vodi d®^ poznani spretni vodja JaI1 Arko, Čestitamo!
Po svojih strunah nih so potem udarili ^
m »p;
“Veseli Slovenci” iz Sheb°J gana in stari ter ml&di
pw I#
je melodija zavrtela p°
ščadi pred Domom, da je veselje. Vmes so pristopili P “Button Box” — zelo poZliar harmonikarji iz Waukega% Chicaga, katere je priPf Edi Leben in njegova ® Mimi. Naj lepša vam hvala-
i®e;
:li
gi);
Med odmorom smo lepo priliko pozdraviti Slovence iz domovine-Marijo Režek iz Metlik6’ je na obisku pri svojem ^ tu, dobro poznanem SloveJ^ Janezu Štefaniču, go.
Tratar, mamo Slavke U ^ in mamo ter brata Damjanove. Vsi dobro med nami!
(Dalje na str. 6)
55 let smrti

CLEVELAND, O. — Eden največjih slovenskih vojakov-častnikov, ki spada v zgodovino našega naroda, je prav gotovo pokojni general Leon Rupnik.
Veliki Slovenec, ki je resnično ljubil svoj narod, svojo domovino. 'Premnogi so se pojavljali na visokih položajih kot voditelji — ponajveč V svojo čast, — a ko je čas zahteval odločitve, so utihnili, odšli v ilegalo, katerim je bilo dana ime: skrivači.
Slovenski komunist je pred 35 leti obsodil na smrt generala Leona Rupnika zato, ker je bil velik Slovenec in protikomunist. Na dan 4. septembra 1943 je krogla iz komunistične puške pretrgala nit življenja naj večjega slovenskega moža-vojaka, protikomunista, domobranskega vodnika generala Leona Rupnika.
Neka notranja grenkoba te objame, te nekako stisne pri srcu, ko čitaš citate-podatke o slovenskih možeh — krimi-nalcev-morilcev —, a niti ene besede o možu, vojaku-genera-lu Leonu Rupniku, v tisti knjigi zgodovine, ki opisuje slovenski živelj in delo teh mož. ,
Strašna so bila leta 1941 do 1945 za slovenski narod. Okupator, italijanski fašist in nemški nacist, sta izseljevala in uničevala slovenski narod in glej, kdo pomaga bičanju našega naroda:	nihče drugi
kot slovenski komunist. Vse te bolečine naroda je videl, jih prenašal in trpel general Leon Rupnik. Bil je zaprt in preganjan.
Leto 1943, razpad Italije. Slovenski komunist se združi z ostanki italijanske fašistične vojske, ropa, mori in uničuje slovenski narod. Kdo uaj pomaga narodu? ... Turjak, žrtev needinosti... Nemška nacistična vojska zasede večja mesta slovenske pokra-' jine, a deželno prebivalstvo je prepuščeno na nemilost komunistične drhali.
Nemški nacist ni voljan polagati ubogemu narodu, pripravljen pa mu je dati zaseženo orožje propadle italijan-ske fašistične vojske, da se brani pred tolpami italijanskih in, domačih komunistov.
Narod čaka, trpi pod težo komunističnih tolp. Nekdo ^ora, da pomaga narodu. Imamo narodne, politične voditelje. A, kdo naj napravi sa-ttiomor? Voditelji, da, a ne 2a ceno svojega... (?).
Bolj kot samega sebe in svoje življenje pa je ljubil slovenski narod mož-vojak, general Leon Rupnik. S ponosom velikega slovenskega vojaka-častnika je general Leon Rupnik organiziral bojno edinico pod čisto slovensko zastavo, da tako brani slovenski narod. Tej slovenski bojni edinici je dal general Leon Rupnik ime — Slovenski domobranci.
Mož-vojak, narod Te je vzljubil. Ker pa si dal narodu živeti, Te je zločinski apara-tus komunistične partije obsodil na smrt.
Slovenski domobranec z generalom Leonom Rupnikom na čelu, preje nego si dovršil svojo častno borbo, si bil s pomočjo zahodnih strategov obsojen na muččniško smrt od slovenskih in jugo-slovangkili komunistov.
Slo.yfens|d narod je imel vo-jaka-voditelja v osebi domobranskega generala Leona Rupnika. Slovenski zločinci-komunisti so Ti pretrgali nit življenja, kajti bil si iz naroda za narod. V petek, 4. septembra, poteka 35 let, ko je dal svoje življenje za slovenski narod general Leon Rupnik.
Darovala se bo sv. maša za tega velikega slovenskega moža-vojaka, generala Leona Rupnika v nedeljo, 13. septembra, v cerkvi Marije Vne-bovzete v Collinwoodu, ob 10.30 uri dopoldan.
Generalu Leonu Rupniku kliče Slovenski domobran: Slava Ti!
Oddolžimo se možu-vojaku z udeležitvijo te sv. maše.
F.O.L.c ------o------
isgr. dr. Martin Starc stopi! v pokoj
STOCKTON, Kalif. — Po dolgi dobi 51 let zvestobe in poštenega dela v občestvu Matere Cerkve, se je naš rojak msgr. dr. Martin Starc končno le odločil, da bo polagoma odložil svoje odgovorno delo, vendar je še dostavil: Fara je obširna, ima poleg župnije še dve kaplaniji. Družine faranov so se v času mojega službovanja 18 let pomnožile. Samo za enega gospoda je dela preko glave. Še vedno bom novemu namestniku na razpolago.
Zdrav, nasmejan in poln humorja je stal nekoč poleg mene pred svojo cerkvico sv.
Andreja v gorski vasici St. Andreasa in mi resno med pogovorom dostavil te-le besede: “Tu gori sem bližji Bogu. Vsa ta okolica, celo fa-ranje, so mi topel spomin na rojstni kraj, njega okolico in domačo zemljo.” — Tako govore res samo naši slovenski gospodje.
Kadarkoli ga srečam, vedno je 'oblečen v tradicionalno duhovniško obleko. Ni ga potreba vprašati: Kdo si po poklicu?
Odgovor je pač enostaven: Duhovnik. Kristusov namestnik na zemlji.
Drugo leto, 18. prosinca (meseca januarja) bo dopolnil naš priljubljeni rojak-duhovnik 75-letnico svojega življenja. (V mojih prejšnjih dopisih sem ga nazival “gorski gospod”. To ime sem mu izbral sam.)
Nekdanji profesor verouka na Poljanski gimnaziji, v Lichtenturnovem zavodu in šoli na Viču, je pred 36 leti v mesecu maju 1945 bežal pred nasiljem preko Alpskih gora s svojo sestro, go. Reziko por. Vraničar, svojim svakom Martinom in otroci. Našel je začasno zavetje v sosednji državi Avstriji. Po štirih letih čakanja je dobil vstopno dovoljenje za severne države A-merike.
Prvo službeno mesto mu je bilo v cerkvi sv. Patricija v Oaklandu, v Kalifornijski državi. Boril se je polni dve leti s potežkočami angleškega jezika, katere je počasi tudi premagal.
Potem je bil premeščen v župno cerkev Marijinega O-znanjenja v Stockton. Spreten, iznajdljiv in odločen si ni pridobil prijateljev in naklonjenosti samo pri cerkveni oblasti, pač pa je postal priljubljen kaplan s svojim dialektom in naglasom, med številnimi farani.
Po 11 letih cerkvene službe v Stocktonu, je bil leta 1963 ustoličen za župnika cerkve sv. Andreja, kjer še v času mojega pisanja služi svojemu Gospodu. Po prvih desetih letih truda, katerega je vložil v to svojo nad vse ljubljeno gorsko župnijo, se je pokazal velik napredek. Izboljšal in olepšal je notranjost hiše božje, zgradil novo župnijsko poslopje, pod katerim stoji res lepa, prostorna in prijetno domača farna dvorana. Vse navedeno je bilo večinoma zgrajeno s prostovoljnim delom, pri katerem pa ima velike zasluge njegov svak Martin Vraničar in faranje.
Cerkvena oblast ni spregledala njegovega duhovniškega življenja, truda in požrtvovalnosti in v juniju 1973 je sprejel Zasluženo mu priznanje z imenovanjem za mon-signorja od Sv. stolice v Rimu. Ceremonije je vodil takratni stocktonski škof pre-vzvišeni Guilfoyle. Prav gotovo se je na predvečer svoje odločitve spomnil naš gospod župnik na tisti dan v letu 1930, ko je prejel svoje maš-niško posvečenje in stopil pred oltar svojega Gospoda z vstopno molitvijo:
Et introibo ad altare Dei,
ad Deum qui laetificat juventutem meam.
V naš materinski jezik prestavljeno:	In stopil bom k
božjemu oltarju, k Bogu, ki razveseljuje mojo mladost.
Gospod župnik upokojenec, slovenski rojak in prijatelj!
Naj Vas ON, kateri domuje v SVOJI HIŠI v Vaši gorski župniji, oblagri z mirnim in dolgim življenjem. Naj Vam pokloni zvrhano čašo zdravja, veselja in radosti, prav tako pa naj Vas vodi tudi s slovensko pesmijo in besedo, kateri sta Vam tako blizu.
Bog Vas živi!
Za vse prijatelje . ^ in znance
Maks Simončič
Slovenian Heritage /
Površen, pristranski priročnik o Slovencih v svetu
vi.
Za primer, koga vse med njegovimi “možmi na vrhu” ni, četudi bi to zaslužili dosti pred Caprivijevci, je treba dr. Gobetza opozoriti na nekaj imen, katera je v knjigi docela prezrl. Namreč:
Žiga (Sigismund) Herberstein. Rodil se je še v srednjem veku (1486) v Vipavi, v družini nižjega avstrijskega, tam povsem udomačenega plemstva. Mati mu je bila E-lizebeta z notranjskega gradu Predjame. Končal je univerzo na Dunaju in znal šest jezikov, kar je bilo tedaj v Evropi čudo. Med njimi slovenskega. Njegov prvi življenje-pisec Petrus Paganus že leta 1558 poudarja, da je slovenščina bila njegov materni jezik.
Herberstein se je v bojih proti Madžarom in Beneški republiki odlikoval tako, da ga je rimsko-nemški cesar Maksimilijan I. poklical na dvor za svojega glavnega zu-nanje-političnega svetovalca in ga povišal v viteški stan. V tej službi je opravil vrsto težavnih in kočljivih, a vedno uspešnih diplomatskih poti po vsej Evropi, od Španije do Turčije. Samo na Poljskem je bil štirinajstkrat.
Leta 1516 je bil poslan na dveletni uradni obisk v Rusijo, za tedanjo Evropo povsem neznani svet. Skušal naj bi bil doseči obrambno zvezo proti turški nevarnosti med tremi evropskimi krščanskimi vladarji: Maksimilijanom, poljskim kraljem in moskovskim velikim knezom, poznejšim ruskim carjem Vasilijem I.
Prva Herbersteinova pot v Rusijo ni rodila nameravanega političnega uspeha. Pač pa je ta, za Evropo in njeno o-miko sila pomembni sad dala druga leta 1526 in 1527, ki jo je opravil za Maksimilijanovega naslednika, Ferdinanda I. Habsburškega.
Tej veliki nalogi je vipavski plemič bil kos zaradi svojih diplomatskih sposobnosti in pa zaradi znanja slovenščine. Kakor pravi sam, mu je pri pogajanjih odločilno pomagalo, da je z ruskim mogočnikom lahko razpravljal v jeziku, podobnem njegovemu. Slovenščina je v letih Herbersteinovega bivanja v Moskvi edinkrat v vseh časih služila kot diplomatski jezik pri zgodovinskih mednarodnih pogajanjih — pred 455 leti!
Morda še večjega pomena za zahodni svet pa je bilo Herbersteinovo odkritje Rusije, ki do njega ni o tej neizmerni deželi vedela nič trdnega. On je prvi prinesel v Evropo znanstveno zanesljive podatke o njeni zemljepisni razsežnosti, zgodovini, narodnostnem sestavu, samodržni-škem upravnem in družbenem red,u, o barbarskem načinu življenja pri gospodarjih in sužnjih; o veri, praznoverju, navadah in primitivni kulturi. Skratka, o svetu, bolj tujfem in fantastičnem, kakor pa je bila komaj najdena A-merika.
Ta genialni mož je svoja pogajanja na ruskem dvoru opisal in svoja spoznanja o zagonetnem, vstajajo čem vzhodnem imperiju zaokrožil v senzacionalno knjigo z naslovom “Rerum Moscovitica-rum commentarii — Razlaga moskovskih zadev,” ki je izšla v latinščini leta 1549. Bila 'je neštetokrat ponatisnjena v izvirniku ter v prevodih v vse evropske jezike, nazadnje v slovenščino leta 1951. Več kot sto let je evropski
diplomaciji in vedi služila kot prva znanstvena enciklopedija o Rusiji.
V uvodu v to delo Herberstein pravi:	“Tega pisanja
sem se mogel lotiti zaradi dveh stvari; prvič, ker sem sam vse pazljivo raziskal, in drugič, zaradi znanja slovenskega jezika, ki mi je bil pri tem v veliko pomoč.” Za svpj nemški prevod knjige pa je napisal: “Ob tem (delu) sem vesel, da sem se v mladosti potrudil s slovenščino. Ne-vedneži so me zaradi tega zmerjali in ... so me zbadali z ‘dohtarjem’.”
Nič manjši od tega velikega, lahko rečemo, slovenskega moža, ni bil Jurij baron Vega, vojaški strokovnjak in matematik svetovne slave še danes. Bil je iz slovenske kmečke družine Veha v Zagorici pri Vačah blizu Litije na Dolenjskem, rojen leta 1754. Končal je gimnazijo v Ljubljani ter na dunajski univerzi diplomiral za plovbnega inženirja. Pozneje je šel v vojaščino in bil profesor za matematiko na cesarski artilje-rijski šoli.
Leta 1789 je kot prostovoljec v armadi maršala Laudo-na poveljeval skupini avstrijskih topniških baterij pri obleganju Beograda, zasedenega po Turkih. Po svojih izračunih je podaljšal domet izstrelkov iz težkih možnar-jev, kar je odločilno pripomoglo h končni osvoboditvi bodoče srbske, danes jugoslovanske prestolnice. Za to in pa ker se je podobno izkazal v topništvu v vojnah proti Francozom, je dobil red Marije Terezije, največje avstrijsko vojaško odlikovanje. Povišan je bil v barona in postal član kranjskih deželnih stanov, imenovanega parlamenta osrednje slovenske dežele.
Vojaško uporabno računstvo je Vega privedlo v višjo matematiko kot znanost. Njegova stroka so bili logaritmi, najvažnejši pripomoček za poenostavljeno in naglo reševanje težavnih matematičnih problemov v teoriji te vede, v tehniki, fiziki, zvezdoslov-ju in drugem. Bil je prvi na svetu, ki je logaritme dopolnil do fantastične natančnosti na devet decimalk. Svoje najdb je priobčil leta 1793 v obširnem delu “Manuale lo-garithmico -1 r igonometricum — Logaritmično - trigonometrični priročnik”, ki je še danes, po več kot 180 letih, ne-obhodno potreben v raziska-vanju vesolja^ letalstvu, raketnem oboroževanju, satelitskih merjenjih ter vojaških znanostih.
Vega je svoje knjige pisal v latinščini, nemščini in francoščini. Njegova vele-umnost je za navadno pamet vrtoglava, o čemer pričajo naslovi njegovih del, npr. “Razprava o izračunavanju (tvarnih) mas”, “Določanje obsega polkroga s premerom 1, izraženega s 140 decimalkami”, “Uvod v znanost o času”, zaradi katerega Vega lahko štejemo za prednika Alberta Einsteina in njegovih teorij.
Njegova poglavitna znanstvena odkritja še zdaj izhajajo v raznih svetovnih jezikih. Izpopolnjeni “Thesaurus logarithmorum completus” je samo'v ruščini doživel doslej 40 izdaj. V Združenih državah so zdaj pri vojaščini v rabi -tri. Ker je njegova matematika odprla nesluteno pot v raziskavanje ozvezdij, so po njem imenovali veliki krater, žrelo, v tako imenovanem
Mare Australe, Južnem morju, na Mesecu.
V zahvali za imenovanje v kranjske deželne stanove Vega to priznanje, imenuje najlepše plačilo za svoje matematično delo, “vedno spominjajoč se ljube domovine in dobrot, ki sem jih tam prejel po pouku in izobrazbi.”
Ime tega znamenitega Slovenca je zapisano v vesolju, v “Slovenian Heritage I” pa ne.
Tretji, še živi'rojak, ki bi v tej knjigi ne smel manjkati, saj se je službeno, naj bo civilno, vojaško ali diplomatsko. pa znanstveno in drugače, vrhunsko uveljavil kot A-merikanec in kot Slovenec, je Andrej Kobal. Kaj vse je bil in kako daleč je prišel v Združenih državah, Evropi in po svetu pred vojno, med njo in po njej, bodo bralci Ameriške Domovine spoznali iz njegovih spominov “Svetovni popotnik pripoveduje”, ki jih list že nekaj mesecev priobčuje. Tu je moč našteti samo nekaj primerov za to, kaj lahko Slovenec v Ameriki doseže.
Piišel je v ZDA kmalu po prvi svetovni vojni kot mlad kmečki fant iz Cerknega z veliko zdrave pameti, prirod-ne nadarjenosti in volje po poklicnem in duhovnem izpopolnjevanju. Brž je postal sourednik dnevnika “Prosveta” v Chicagu. Pozneje je bil dopisnik ljubljanskega “Slovenca” in sodelavec literarne revije “Dom in svet”. Bil je prvi in dozdaj najbrž edini slovenski časnikar, ki je bil kdaj v Beli hiši na pogovoru s kakim ameriškim predsednikom. Takrat Herbertom Hooverjem.
Navzlic trdemu delu za vsakdanji kruh je Kobal končal študije na University of Chicago in si nato pridobil doktorat na ■ newyorski. Tam je hkrati tudi že predaval u-pravno vedo, na Columbiji imel tečaj za jugoslovansko književnost.
Kot strokovnjaka za psihologijo dela je bil pomočnik slavnega Charlesa Lindbergha pri organizaciji ameriške industrije za bližajoči se vstop ZDA v drugo svetovno vojno. Že poprej je dosti potoval po novi deželi in spoznaval njeno veličino in probleme.
Njegova vojaška služba se je začela z vstopom v O.S.S., obveščevalno in sabotažno organizacijo za podtalno delo v evropskih deželah pod nemško zasedbo. Kobal je iz Egipta vodil njene naloge v Sloveniji, kjer je ustanovil več postojank za radijsko vre-menoslovsko poročanje, potrebno za zavezniško bombardiranje Nemčije. Nato je delal v političnem oddelku GS-II v Pentagonu. S tega mesta v Washingtonu je preprečil, da bi bilo ameriško letalstvo leta 1944 razdejalo Ljubljano — na zahtevo slovenskega partizanskega vodstva.
Po koncu vojne je bil v zavezniški nadzorstveni komisiji za premagano Bolgarijo, v kateri so prvo besedo imeli Sovjeti. Navzlic njihovemu policijskemu nadzorstvu je
na svojo pest skrivaj rešil iz Sofije v Rim kraljico-vdovo Joano in njena otroka. (Jo-ana je bila hči italijanskega kralja Viktorja Emanuela III, od 1943 ameriškega zaveznika, in po materi sestrična zadnjega j u g o s 1 ovanskega kralja Petra II.)
Brž po demobilizaciji je bil pod predsednikom Trumanom poklican za enega organizatorjev C.I.A., nove osrednje obveščevalne službe ZDA, pri čemer je iz dokumentov odkril protiameriško dejavnost Louisa Adamiča med vojno in pozneje. Na prošnjo korejske, taiwanske, indijske in pakistanske vlade je naslednja leta vzpostavljal varnostno službo v njihovih državah.
Ko se je spet vrnil v Združene države, je kaki dve leti v sloviti Hoover Institution on War, Revolution and Peace na Stanfordu v Kaliforniji u-rejal njen senzacionalni Leninov' arhiv, kakršnega nima o tem maliku svetovnega komunizma niti sovjetska Partija v Moskvi.
Poleg teh svojih, recimo, a-merikanskih in svetovnih u-spehov, je Kobal ne le ostal Slovenec, temveč postal celo pomemben slovenski pisatelj. Njegovo delo obsega petnajst dram in komedij, ki so jih dosti uprizarjali na naših odrih po ZDA. Napisal je vrsto novel in literarnih reportaž v obeh jezikih. Svoje literarno ustvarjanje je kronal s svojstvenimi spomini “Svetovnega popotnika”, zatrdno najzanimivejšo in narodno najbolj dragoceno knjigo v novejšem slovenskem slovstvu, dolgo 800 strani v dveh delih.
Končuje jo z edinstveno, za našo dediščino na moč pomembno izpovedjo, da vse, kar je doživel in dosegel, pripisuje svojemu slovenstvu, in pravi med drugim: “Ker se svojega izvora nisem nikjer sramoval, sem našel spoštovanje do slovenskega rodu. Kdor se (tega) sramuje, sramoti samega sebe. Pri tujcih izgubi ugled, ne pridobi pa ničesar. Rojeni Slovenci, o-stanimo Slovenci!”
Take zvestobe lastnemu rodu, jeziku in izročilu dr. Go-betz ne navaja pri nikomur od heštetih, imenovanih v njegovem priročniku. Toda o tem velikem Slovencu in nič manjšem Amerikancu ni v “Slovenian Heritage I” drugega kot besedica “Kobal” pod fotografijo ovitka profesorjeve “Anthology of Slovenian American Literature” iz leta 1977. Tudi v to zbirko ni dr. Gobetz vzel Kobalovega nič, čeprav velja za najplo-dovitejšega in danes najbolj znanega slovensko-ameriške-ga pisatelja. Človek nehote dobi občutek, da je njegova slika na platnicah preračunana samo na reklamo za ta nepopolni izbor.
(Dalje prihodnjič)
ISKRICE
Boljši je hudoben epitaf po smrti, kot slabsloves za življenja.
—Shakespeare
FANTJE NA VASI
priredijo
KONCERT
V SOBOTO, 12. SEPTEMBRA 1981
V Slovenskem Narodnem Domu 6417 St. Clair Avenue
Gostujejo FANTJE NA VASI iz Toronta
ZAČETEK OB 7:30 ZVEČER
Po koncertu zabava in ples — Igra Alpski Sekstet Dar $4.00
^ AJMLUjUJ - uOivJLV_/ v liN /1,	iSIUT"! JCiiVlXiUjrw If
TT7UX
iilNADSHA DOMOV
Novi grobovi
ODMEVI S PRERIJE
Slovensko romanje
v Skaro pri Edmontonu se da bi bili dobri drug druge-
je vršilo 14. in 15. avgusta. Romarski kraj je 87 km se-vernovzhodno od Edmontona. Tam je mala cerkvica posvečena Mariji Materi dobrega sveta, ob njej pa' umetno zgrajena votlina z Lurško Gospo. Tja romajo Kanadski Ukrajinci in Kanadski Poljaki že dolga leta, saj je bilo letošnje romanje triinšestdeseto.
Tem smo se letos prvič priključili tudi Kanadski Slovenci. Slovenska udeležba je bila iz krajev zahodne Kanade in to iz:	Calgaryja, Ed-
montona, Lethbridga, Prince Georga in Saskatoona. Tam je bila tudi družina g. Pavleta Žugiča iz St. Catharines, Ontario, ker so trenutno tod na počitnicah. Vseh Slovencev nas je bilo okoli 200, malo, saj nas je v sami Alberti nad tisoč, a kot prvič je romanje gotovo uspelo. Organiziral ga je g. misijonar Ciril Čarga iz Vancouvra, vodil pa ga je g. Tine Batič iz Toronta, ki je prišel g. Čargi na pomoč.
Romanje samo se je pravzaprav pričelo v petek zvečer s slavnostno procesijo s prižganimi svečami. T e se je menda udeležilo 4000 ljudi slovanskega porekla. Leth-bridgeška skupinica je štela 12 članov, zlasti pevcev našega zbora, ki naj bi bil jedro vsemu romarskemu petju. Žal smo prišli v Edmonton v večini šele pozno, nekaj pred polnočjo.
Pred Lurško votlino so imeli v soboto kot prvi sv. mašo Ukrajinci, kakih 400, za njimi Poljaki, nekako 250 njih in nato šele ob enih popoldne mi Slovenci. To je bilo lepega cerkvenega petja! Krasno vreme je poživilo slovesnost, med nami pa je slovensko u-deležbo popestrilo nekaj narodnih noš. Kar domotožje ti vzbudi pogled na žene in o-troke v narodni slovenski noši. Žene in dekleta so imele seve pristne cekarje, v njih pa slovenske šopke rožmarina, roženkravta in rdečih nageljnov, fantki pa istotak slovenski šopek prevezan z našo slovensko trobojnico, neoma-deževano seveda. Ganljivo je bilo, ko so vsi te lepe šopke položili v dar pred Marijin oltar v čast in hvalo Lurški Mariji...
Maševala sta oba naša gospoda, pridigal je pa g. Tine Batie, ki je v lepo zbranih besedah omenil pomen in pomembnost romanja. Naj skiciram le nekaj povedanih nam misli iz njegovega nagovora: “Gcepa sveta, Višarje, Brezje, Ptujska gora so le nekatera pomembna svetišča, kamor je slovenski vernik romal že stoletja pred nami. Tja so hodili naši predniki, da sc poživljali svojo vero in polagali pred Marijo tisoče p ošenj, pa tudi zahval. Prosili so gotovo Marijo pomoči, da bi živeli kot božji otroci,
mu... Prositi zna iz srca predvsem tisti, ki je v stiski in naš narod je hodil stoletja pot skozi stiske in številne težave, ki so ga sicer krivile, zlomiti ga doslej niso mogle. Slovenski romar je v molitvi prosil moči, trdnosti, vztrajanja v dobrem, odhajal je potolažen, velikokrat tudi uslišan.”
Poudaril je govornik važnost sv. maše, ki je Jezusovo darovanje, a tudi naše. “gibki smo, pomoči in opore rabimo. On je, ki nas po Mariji poživlja, zdravi in bodri, da bi naj celo življenje sledili Njegovi besedi. In Marija je, ki nas uči poslušanja, vdanosti, uboganja Njegovih naukov. življenje moramo napolniti, z zaupanjem, z vsebino, ki bodi Njemu dopadljiva. Marija nas vodi, tolaži, ona je porok, da Bog skrbi za tiste, ki se mu zaupajo. Ko se naši otroci razhajajo v naše veselje in bolečino, se spet zatekamo k Mariji, prosimo za nje in priporočamo jih Nj enemu varstvu. Pogumno prisluhnimo Jezusovi in Marijini besedi, saj je dala naročilo apostolom in nam: “Poslušajte mojega Sina in ostanite mu' zvesti!” Res so bile to besede iz srca našim srcem.
Petje domačih, vsem znanih pesmi, je hudo poživilo naše romanje, menda so vsi peli zbrano in domače kot svoje dni na romanjih v domovini.
Po sv. maši je bil nekajurni premor, da smo se lahko med seboj spoznali, pomenili in pokrepčali in odžejali, saj so predvsem Edmontčani prinesli vsega za potrebo in več in delili dobrote kuhinje z vsemi romarji. Pa saj veste, kjer so vsaj trije Slovenci, je to že pevski zbor. Slovenska pesem je zadonela iz mnogih grl. Pesmi so sledile druga drugi. In tercet bratov Novak, ki so doma v Ambrusu, v Kanadi, pa žive v Saska-toonu (Saskatchewan), je poprijel inštrumente in zaigral nekaj narodnih. Ko zavriska harmonika, ni težko peti, pa tudi fantovsko zavriskati ne. (Poleg mame Terezije je bilo kar pet Novakovih fantov, tri družine!)
Ves ta odmor je bil v senci pod bogatimi krošnjami- dreves, celo nekaj “štantov” je bilo z okrepčili in slovenskimi knjigami, po katerih so segali romarji.
Po odmoru smo imeli spet pred votlino Lurške Marije pete litanije in seve vložki znanih odpevov so razgreli verna srca. Kot nekdaj doma. Za konec romanja je g. Čarga še posvetil Mariji vse prisotne slovenske družine. Lep in svečan dogodek.
Kar težko smo se razšli,
' prehitro smo se morali pošlo-, viti od starih in novih znancev, saj se je sobota bližala večeru.

TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone 831-6430
Pomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki: Sanitas in papiranje. Nameščamo nove žlebove in aluminum siding.
V nedeljo smo imeli še skupno mašo ob Slovenskem narodnem domu v Edmontonu. Spet je kakih 100 Slo-vehcev iz polnih grl pelo in spet nam je g. Tine v pridigi polagal na srce lepe misli za krščansko življenje s poudarkom za medsebojno strpnost, da bi tako ohranili zdravo slovensko skupnost.
'Sonce je neusmiljeno žgalo in po verskem opravilu je vsak poiskal najbližjq senco, ker pričel se je slovenski piknik. Možje so na ražnju mučili kar 4 mlade pujske in 2 koštrunčka, kuharice pa pripravile dodatnih dobrot. Za piknik je bilo torej dobro preskrbljeno z jedačo in različno pijačo. Posebno dobro se je prilegla ta, ker je bila oba dneva res kar pasja vročina, grla zdelana in do škode presušena. Ne za dolgo... Kmalu se je razvilo spet veselo razpoloženje. Žal, tudi vse lepo in prijetno prehitro mine, dolga pot nas je čakala in Lehbridgečani smo se morali prekmalu posloviti od veselih znancev rojakov. Pa morda prihodnje leto spet na svidenje...
S:
Na poti domov, ko smo hiteli skozi polja zlato barvanih žit, se mi je prikradlo na misel, kako je bilo, ko nas je 1. 1950 nepričakovano obiskal pojoči misijonar p. Odilo. Nedeljsko popoldne je bilo in
dovolj časa za klepetanje. Dolgo v večer smo izmenjavali besede in vprašanja. Nekateri so prišli v Kanado iz begunskih taborišč leto pred nami, največ pa tisto pomlad. Bili smo pač begunci, reveži, ki smo v svobodni Kanadi takorekoč začenjali novo življenje. Pa se spomnim, kako smo pri večerni pobožnosti res iz srca zapeli s p. Odilom tisto Marijino:
“... drugega nimam, srce mi vzemi,
srce mi vzemi, zate gori..
Res, takrat nismo imeli veliko, pač voljo do dela in zdravje in nismo še pozabili Vetrinja in begunskih taborišč. Takrat smo rabili uteho in upanje v pomoč, zato so ustnice pele proseče in z bolečino, oroselih oči. Res iz zaupnega srca! Trideset let in več je od takrat.
Dobra nam je bila in je Kanada naša in naših otrok nova domovina. Vsak je po svoje uspel, naše delo je bilo povečini in vsem trdo, a poplačano z uspehi, žal pa je vse to spremenilo marsikatero srce in misli. Ob vsem materialnem uspehu pozabljamo na duhovni del v nas, ki naj bi bil tudi del našega življenja. Nekaj nad tisoč nas je Slovencev v Alberti, na Marijinem romanju pa nas je bilo nekaj sto. Morda v prihodnje več. Upam!
Pak
DOM LIPA
TORONTO, Ont. — Mineva čas počitnic. Vsakdanje življenje uravnava naše poti. Ni dolgo, kar smo delali načrte1 za: počitnice, urejali sveže vrtne grede in čistili domove v pričakovanju toplega poletja, pa je že september na pragu.
Na zemljišču Doma Lipa se kažejo sadovi pridnih rok. Za skrbno varstvo in delo na tem kraju zaslužita gg. Hace in Bogataj vso našo zahvalo. Spomladi sta pripravila za prodajo najrazličnejše sadike,, vzdrževala travo, sadila drevje in splošno dosegla, da je ' ta kraj v prikupnem in dostojnem stanju. Tu je zrastla vsa zelenjava, ki smo je rabili za veliki piknik Doma Lipa 26. julija v Slovenskem parku pri Hamiltonu. Kljub slabemu vremenu je vladalo veselo razpoloženje. Velika nova dvorana je sprejela vse obiskovalce.. Zabavali so jih do poznega večera Veseli Al-pinci.
Na tem mestu se odbor Doma Lipa iskreno zahvaljuje odboru Slovenskega parka za uporabo njihovih prostorov, za vso pomoč in prijateljsko sodelovanje ter za velikodušni dar vstopnine. Končni čisti dobiček piknika 23. julija je 2535 dolarjev. Dosegli pa smo še ^ drugi namen. Ideja slovenskega starostnega doma je ta dan povezala naše rojake iz Kitchenerja, Hamiltona, Toronta in okoliških krajev. Starost in njene nadloge nikomur ne prizanašajo. Slej ali prej bomo srečali to tujko, ki bo postala naša zvesta spremljevalka.. Upajmo, da.bomo z njo vstopili.v Dom I ira in po delovnem poletj u • • v miru in domačem ozračju šteli svoje jesenske ure.
Do takrat pa moramo opraviti še mnogo dela. Da bo Dem Lipa postal realnost, je predvsem potrebna -živa skupna misel, radodarno srce in načrtno poklicno delo. To pa
potrebuje časa in mnogo vztrajne volje, kar upamo, da imamo.
Finančni odsek z g. Lojzetom Babičem na čelu pripravlja za 24. in 25. oktober prvi veliki bazar Doma Lipa pri cerkvi sv. Ambroža nasproti cerkve Brezmadežne v New Torontu. Prispevki vseh vrst so dobrodošli. Prav tako iščemo prostovoljce, zlasti mladino za pomoč pri izvedbi tega bazarja.
Spominjajmo se pokojnih z darom Domu Lipa! Gradimo Meršolov sklad za zdravstveni oddelek v Domu Lipa!
■ V spomin pokojnega Engel-berta Medveda so darovali: po $50: društvo Tabor, Francka Vidergar;
po $40: Stane in Pavla Klemenčič, Tone in Marija Muhič;
po $30:	Franc in Cveta Ar-
har, Franc in Mara Osredkar;
po $20: Anica Kokelj, Tine Lavriša, Frančiška Medved, Rudi Resnik, g.Weight; po $10: Stanko Berkopec, A-dolf in Jožefa Fortuna, Marija Juha, Jožefa Krnc, Franc Kramar, Rudi in Angela Kus, Charles in Kay Petolka, Lojze in Stanka Ponikvar.
V	Meršolov sklad so darovali:
$120: J. Cvelbar (ZDA);
$100: Anton Svetek; po $20: Jože Golobič, Leopold in Marija Jakopin;
$10: Adolf in Jožefa Fortuna.
Za pok. Peter Metesh: $10 g. Tony Muc;
za pok. Viktorja Trček: $20 Leopold in Marija Jakopin in $12 Tone Lavriša (ZDA).
V	spomin pok. Elsi Sešek: $29 Evlali j a Novak.
V	spomin pok. Ane Petrič: $10 Mimi Muc, $5 Emilija Muc.
V	spomin pok. moža Štefana in sina Božota:	$100 ga.
Neža Štukelj.
Vsem darovalcem iskreni Bog povrni.
Anica Resnik
fCanadski Inllm&m ste vljudno vabljen! na Slovensko pristavo!
CLEVELAND, O. — Ba-lincarski krožek Slovenske pristave v Genevi, Ohio, vabi vse balincarje iz Toronta, Hamiltona in Londona, pa tudi vse druge, da se prijavijo za Vseslovensko balin-carsko tekmovanje, ki bo v soboto in nedeljo, 26. in 27. septembra. Na naši Pristavi imamo kar dva prostora pod streho, tako da tudi kislega vremena se ni treba nič bati.
Tekme bodo res zahtevne, saj bo sodelovalo kar 16 ekip samo iz Clevelanda! Torej, Kanadčani, pridite in se pomerite! Naj vidimo, če ste nam kos!
Prijave sprejemamo najkasneje do 21. septembra, in sicer na naslov:
Jože Kokalj
15228 Saranac Rd.
Cleveland, Ohio 44110
Tel. 1-216-851-4901
In še: Prijavnina je za vsako ekipo oz. “team” $24. Vsaka ekipa bo imela 4 člane. Vsaka ekipa naj sporoči ime svojega načelnika ali kapitana. Njemu bomo poslali pravila ter čas igranja.
Vstop na Slovensko pristavo bo prost, prav tako parkiranje. Kakor vedno, bo vsakemu na tej lepi Slovenski pristavi na razpolago svež, čist zrak, vrh vsega pa vesela, sproščena družba.
Zmagovalna ekipa bo prejela trofejo in denarno nagrado. Druga, tretja in četrta ekipa bo prav tako prejela denarno nagrado, seveda različnih vsot.
Za BK, SP:
Jože Kokalj
(Nadaljevanje s 1. strani)
(oba že pok.), sestra Raymon-da, Clarenca in Donalda, 7-krat teta, zaposlena več let kot nadzornica pri TRW. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev sv. Marije Magdalene na Vine Street ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Mary K. Branisel
V petek, 28. avgusta, dopoldne je v Euclid General bolnišnici umrla Mary K. Branisel, roj. Knaus, žena Franka J., mati Nancy Branisel, Mrs. George (Frances) Turo-polac in Jamesa, hčerka Marije, roj. Krajc, in pok. Louisa Knausa, sestra Mrs. Lou's (Angela) Debeljak, Louisa (Kan.), Slave Vendramin, Antoinette Može, Josephine Dejak, Vere Bartol, Vinca in Janeza (vsi v Jug.), zaposlena kot sestavljalka pri Eaton Heater Manuf. Co., članica Dr. sv. Ane št 4 ADZ, Dr. sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, SŽZ št. 32 ter Ženskega odseka pri Sv. Kristini. Pogreb je bil včeraj, v ponedeljek, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd v cerkev sv. Kristine, od ■ tam na Kalvarijo.
John J. Juhant
Pogreb Johna Juhanta, o katerega smrti smo poročali pretekli petek, je bil včeraj, v ponedeljek, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Mar.je Vnebovzete, od tam na pokopališče Vernih duš. Pokojnik zapušča žalujoče starše Josephine, roj. Gerkman, in Josepha Juhanta ter brata Andrew a in dr. Franka.
John Kroycr
V četrtek, 27. avgusta, je v St. Vincent Charity bolnišnici umrl 78 let stari John Kroyer 'z 1099 E. 64 St., rojen v N. Huntingdon, Pa., mož Mary, roj. Vallette, preje Watson, oče Beatrice Layton
(Columbus, O.), Eileefl Knight (pok.), Rite ^ ski, Betty Gullett, Mat? Morris, Johna, Rose in Patricie Hale (Rom6)1 32-krat stari oče, 62-kra* stari oče, 8-krat prapr3: oče, brat Rose Elich teh Franka, Josepha in zaposlen do upokojitve karni pri Fisher Foods. Pogreb je bil iz Želet°j pogrebnega zavoda iP St. Clair Ave. včeraj, ’ nedelj ek, v cerkev sv. od tam na West Park P1 pališče.
Jennie Hrvatin
V petek, 28. avgusta. Slovenskem domu za ^ rele, kjer je stanovala njih 8 let, umrla 84 lei , Jennie Hrvatin, rojena gol v Velikih Laščah, ^. nija, od koder je ZDA leta 1920, vdova ?\ 1978 umrlem možu A11^ s katerim je bila poro^11' let, mati Walter j a De31® (Columbus, O.), Elsie man in Sally Koffel, ^ mati in prastara mati, , Rozalije Frank (Ital)' , niča ADZ št. 6, nekdanja niča SŽZ št. 32 in p1^ zelo aktivna na slov^ društvenem polju. bil včeraj, v ponedelj' Želetovega pogrebneg3 i(| da na E. 152 St. na p°K°‘ šce Whitehaven. Druž^ poroča darove v P°k h spomin Slovene	|
Center na 29227 EddLj Willoughby Hills, O- ^
pi
Naša trgovins^ mornarica se W
ZDA so imele nekd8^ gočno trgovinsko brodo' je pred 33 leti ponesi0 ^ 60% Celotnega ainerJ izvoza, sedaj ga le š° " Ameriško trgovinsk0 ^ dovje se je skrčilo m3 500 ladij, ko obsega s°h jji 2,400 ladij, japonsko 2J in grško okoli 2,000 la^’: “Oves!” pravi Martič
Slovenski ineset'11 Ave Maria v potrebuje vašo P°lfl
For All Your Back To School Needs
MANDfl SHOE STORE
S125 ST. CLAIR AVENUE '
has prepared a most complete selection of the very newest Fall styles for boys and girls — priced at very popular prices.
At MandeFs, you are assured of a proper fit, and with Red Goose shoes, you are assured of good quality shoes.
y, iyoA
LJUBLJANSKI NADŠKOF METROPOLIT DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR PRIHAJA V AMERIKO
igacna* Mimumimm
Nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar iz Ljubljane bo v prvih dveh tednih v septembru na obisku v ZDA in Kanadi.
Udeležil se bo Baragovega dneva v Marquette-u, obiskal bo slovenske župnije in naselbine v Chicagu, Clevelandu, New Yorku in Washingtonu, ustavil se bo tudi v Lemontu. Predvidoma bo tudi obiskal glavni urad K.S.K.J. v Jolietu in uredništvo Ameriške Domovine v Clevelandu. Spored potovanja bomo sproti objavljali. Obisk slovenskega nadškofa in metropolita je važen dogodek za ameriške Slovence. Da seznanimo naše bralce z njegovo osebnostjo, priobčujemo v naslednjem nadškofov življenjepis.
Ime dr. Alojzija Šuštarja je bilo že več let na ustnicah tistih, ki, so bolj ali manj na glas premišljevali o primernem nasledniku dr. Jožefa Pogačnika, ko bo le-ta dopolnil 75 let in bo po veljavnih predpisih moral apostolskemu sedežu ponuditi odstop. Ko pa se je januarja 1977 dokončo vrnil iz Švice domov, so bili opazovalci prepričani,' da bo prav v kratkem imenovan za škofa. No, čakali smo cela tri leta, dokler ni februarja 1980 prišla iz Rima vest, da je pea-pež Janez Pavel II. sprejel ostavko, ki jo je dr. Jožef Pogačnik ponudil že Pavlu VI., in za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita imenoval dr. Alojzija Šuštarja.
14. novembra 1920 se je zakoncema Alojziju in Mariji, rojeni Kukenberger, ki sta osnovala družino v vasi Grmada pri Trebnjem, rodil sin, ki sta 'ga imenovala po očetu Alojzij. Takrat je vasica Grmada še spadala pod župnijo Dobrnič, zato velja ugotoviti, da je bil Alojzij Šuštar krščen pri istem krstnem kamnu kakor 123 let pred njim svetnikši škof in misijonar Irene j Friderik Bara-ga-
Za prvorojencem Alojzijem so pri Šuštarjevih dobili še devet otrok. To je bila trdna kmečka družina, tesno povezana med seboj, hkrati pa pravo žarišče krščanskih vrednot, kjer so -otroci ob starših ter -drug ob drugem rastli v zrele krščanske osebnosti.
O življenskih podatkih novega ljubljanskega nadškofa je bilo ob njegovem imenovanju in škofovskem posvečenju veliko zapisanega, zato na tem mestu samo okvir, ki je nujno potreben za njegovo duhovniško in škofovsko podobo.
Osnovno šolo je končal v Trebnjem, ker pa je pokazal izredne sposobnosti in marljivost, so ga starši poslali v Zavode sv. Stanislava v Šentvid nad Ljubljano. Tudi tam se je odlikoval v znanju in, tovarištvu. Njegovi nekdanji sošolci se ga še danes z veseljem spominjajo. Leta 1940 je z odliko opravil maturo in se še isto jesen vpisal na teološko fakulteto. Po opravljenem prvem letniku pa ga je ljubljanski škof poslal v Rim, da bi tam dokončal teološki študij na papeški univerzi -Gregoriani.
Leta 1946 je postal duhovnik in prav na praznik vseh svetnikov je imel v Rimu novo mašo. Sam samcat. Doma v Trebnjem so njegovi domači ob istem času prišli v župnijsko cerkev k maši. Župnija jo je uredila kar se da slovesno kot za pravo novo mašo, le novomašnika ni bilo . . .
V naslednjih dveh letih je v Rimu končal študije. Naredil j,e licenciat iz filozofije in doktorat iz teologije. Takrat pa je moral zadeti na rame prvi križ. Naporen študij, težka medvojna leta, ko so tudi v Rimu še kako čutili pomanjkanje, vse to mu je nakopalo hudo pljučno bolezen. Pa so se našli prijatelji in dobrotniki, ki so mu omogočili zdravljenje v Švici. Dolgo je trajalo in veliko trpljenja ga
Nadškof dr. Alojzij Šuštar
je stalo, saj je moral skozi vrsto operacij. Okreval pa je le. Potem je ostal v Švici, ki ga je tako dobrohotno sprejela. Škof mesta Chura ga je sprejel v službo in ga najprej nastavil za kaplana v letovišču svetovnega imena St. Moritzu. Potem pa je šla njegova pot strmo navzgor. Ob dejstvu, da so Švicarji do tujcev precej nezaupljivi, je pač moral pokazati izredno bistrino in delavnost, da je tako hitro napredoval.
Po prvi kaplanski službi, ki je trajala dve leti, je leta 1951 postal profesor verouka na liceju Maria Hilf v Schwyzu. Tam je ostal do leta- 1963. Vmes je veliko pisal v teološke in pastoralne revije ter poglabljal svoje teološko znanje. Leta 1963 so ga povabili v Chur za predavatelja moralne teologije v bogoslovnem semenišču. Vmes je bil tri leta tudi ravnatelj semenišča. Leta 1968 je postal rektor na novo ustanovljene Visoke bogoslovne šole v Churu, škof Johannes Vonderach pa ga je imenoval še za svojega vikarja.
■ Že naštete zadolžitve zahtevajo celega moža, toda Šuštar je v svoji pripravljenosti na žrtev sprejemal še nove. Pri švicarski škofovski konferenci je bil referent za tisk, bil je predsednik duhovniškega sveta v škofiji Chur ter predsednik uredniškega odbora verskega tednika Kirchen-zeitung. Lotil se je reševanja tudi tako kočljivega vprašanja, kakor je odnos med,škofi in duhovniki, in je bil več let predsednik tako imenovane mešane komisije, ki naj bi urejala ta razmerja.
S svojim osebnim prizadevanjem je veliko pripomogel k zglednemu sodelovanju med švicarskimi škofijami. Prav gotovo ima največ zaslug za organizacijo in izvedbo škofijske sinode v Churu, leta 1972 pa še skupne sinode švicarskih škofij. Tudi švicarske civilne oblasti so ga cenile, saj so ga imenovali za člana vladne komisije za revizijo švicarskega kazenskega zakonika.
Posebej je vredno omembe njegovo sodelovanje v okviru Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE). V letih od 1971 do 1976 je opravljal pomembno službo tajnika tega sveta. Tudi po odhodu v domovino bi ga še radi obdržali v tej službi; ostal pa je še član tajništva. Pri delu v Svetu evropskih škofovskih konferenc je osebno spoznal praktično 'Vse evropske škofe in 'še vrsto drugih, Seznanil pa se je tudi z razmerami; v katerih deluje Cerkev v raznih delih sveta. Prav gotovo so ta spoznanja še okrepila
njegovo odprtost in smisel za edinost v različnosti.
Švica je dr. Alojzija Šuštarja sprejela z odprtimi rokami in srcem, kljub temu pa je ostal Slovenec po svojem mišljenju in čustvovanju. Kadar je mogel, je rad prihajal domov ter ohranil žive stike s Cerkvijo na Slovenskem. Že s pokojnim ljubljanskim nadškofom Vovkom sta se dogovarjala o morebitni vrnitvi domov, a ga je churski škof Vonderach na vsak način skušal obdržati pri sebi. V letu 1976 pa je njegova vrnitev spet postala aktualna in po temelj item premisleku se je januarja 1977 res vrnil. Resnično vesel in sproščen se je počutil spet doma, kar je dokazal s takojšnjo vključitvijo v delo ljubljanske nadškofije in celotne Cerkve na Slovenskem.
Takoj po povratku ga je nadškof Pogačnik imenoval za stolnega kanonika in arhi-diakona in za tem imenovanjem so se druge zadolžitve karvrstile. Slovenski škofje so ga postavili za svojega zastopnika pri Zvezi višjih redovnih predstojnikov in predstojnic, sprejel je povabilo teološke fakultete za specialna predavanja iz moralne teologije.
Za verski tisk na Slovenskem je bilo posebej pomembno njegovo imenovanje za predsednika komisije za koordinacijo verskega tiska pri medškofijskem pastoralnem svetu. Dejavno se je vključil v delo za prenovo Cerkve na Slovenskem, vodil vrsto duhovnih vaj, kot izredni birmovalec je obiskal veliko slovenskih župnij, ves čas pa je veliko pisal v Družino, Cerkev v sedanjem svetu, Mladiko in druge verske liste, tik pred njegovim imenovanjem za ljubljanskega nadškofa pa je pri Mohorjevi družbi V Celju izšla njegova knjiga o prenovi v Cerkvi, Skratka, s svojim zagnanim in hkrati umirjenim delom je pokazal, da si boljšega nadpastirja sploh ne moremo želeti. Njegovo imenovanje j c vsa Cerkev na Slovenskem sprejela z navdušenjem in v prepričanju, da je Sveti Duh spet enkrat odločno posegel v vod-stčo Cerkve.
Škofovsko posvečenje v Ljubljani 13. aprila 1980 je bilo pravo zmagoslavlje. Nad 500 duhovnikov iz vse Slovenije je stopalo v slovesnem sprevodu iz nadškofijskega doma v stolnico, en kardinal ter 26 škofov iz sedmih evropskih držav in Kanade ter nepregledna množica vernikov. Že ob pogrebu nadškofa Pogačnika je bila v ljubljanski stolnici nepopisna gneča, zato so se organizatorji odločili, da bodo za škofovsko posvečenje izdali posebne vstopnice. Na ta način so mogli sodelovati pri slovesnosti zastopniki vseh župnij ljubljanske nadškofije ter po nekaj vernikov iz dveh ostalih slovenskih škofij. V mogočno pritrkavanje in petje je kakor kleno zrno padla preprosta in iskrena beseda novega nadškofa. Zahvalil se je vsem, ki so mu pomagali na njegovi poti.
Slavnostno pritrkavanje je kmalu utihnilo,' izzvenela je praznična pesem in začel se je
vsakdan. Nadškof Šuštar je že v treh letih bivanja v domovini dokazal, da ne beži pred: delom. Nasprotno, iskal ga je in z njim napolnil vsaK trenutek svojega dneva. Zato mu tudi prehod iz slavja v delavnik ni predstavljal: nobenih težav. Z enako vedrino, z nekakšnim umirjenim smehljajem, ki je pomirjal in osvajal, že preden je postal nadškof, je zbral okrog sebe sodelavce in začel načrtovati. Kdor rad in z veseljem dela, bo z njim lahko sodeloval. Pripravljen je poslušati z neskončno potrpežljivostjo, po temeljitem preverjanju pa se tudi nepreklicno odloča. V vsakem pogledu pomeni sve-žilno injekcijo za Cerkev na Slovenskem, ki je z njegovo osebnostjo veliko pridobila.
Takoj po prihodu v Ljubljano se je dr. Šuštar prizadevno vključil v delo za prenovo, posebej je svojo dejavnost usmeril v oblikovanje župnijskih svetov. To je gotovo velika naloga naše Cerkve, saj se premalo zavedamo, kako potrebno je sodelovanje in skupna odgovornost prav vseh članov vernega občestva, duhovnikov in laikov.
Nadškofa Šuštarja smo že dolgo občudovali zaradi njegovega pretanjenega čuta za skupinsko delo. Kar precej je
-------o-
Gizella Hozian poroča
Opis letošnjega potovanja in romanja. Naš prihod v Slovenijo
Poskakovala so v nas srca, ko smo še enkrat gledali lepo slovensko zemljo. Gledali smo prekmursko ravnino, pa kateri se majejo pšenična in žitna polja, šumijo kot gozdovi koruza in gaji in pozdravljale so nas gorice, ki dajejo žlahtno kapljico. Vsak kotiček nam je prinašal svoje lepote. Dihali smo sveži zrak in zrli smo v zvezdnato nebo.
Pozdravljale so nas domače hišice s prekrasnim cvetjem. Noben umetnik ga ne bi mogel narediti lepšega. Naj bo nova ali stara borna koča ali moderna hišica — vsako okno in veranda so napolnjena s prekrasnim živim cvetjem. Ob pogledu na to si človek ne more pomagati, da ne bi na prvi pogled na pol glasno zdihoval — tukaj morajo živeti sami pridni ljudje.
Ko smo dospeli do naših dragih, so nas prisrčno in ljubeznivo sprejeli sorodniki. Ravno tako so nas pozdravljali stari prijatelji in znanci. Dobro smo se počutili v njihovem objemu. Mnogi spomini mladosti so oživeli. Obiski so se začeli. Sorodniki so seveda bili prvi. Tudi draga prijateljica Mrs. Helen Balažič, ki jc pred par leti odšla v domovino in družina Dr. Š. Gru-škovnjak vse iskreno pozdravljajo.
BLAGOSLOVITEV NOVE KAPELE NA MELINCIH
Dne 5. julija je bila slovesna blagoslovitev lepe kapele v vasi Melinci. Vreme je služilo kakor nalašč. Kakor' povsod po Sloveniji, je tudi Prekmurje na avtomobilih. Nekateri imajo celo po dva pri eni hiši. Zato so se 'tudi ceste na dan blagoslovitve napolnile z avtomobili, mopedi, bi-cikli in s pešci. Skegnji ali dvorišča so služila za parkiranje. Vse je bilo zelo praznično in lepo oblečeno.
Kapelica je zgotovljena in lepa. Vsa je bila okinčana s svežim cvetjem. Krasen kip Alarije Snežne, kateri je kapelica posvečena, je bil okrašen s samimi belimi vrtnicami. Ravno tako novi oltar, ki je bil že pred sv. mašo blago-
bilo ljudi, ki so povedali, da so ob sodelovanju z njim naredili več kot kdajkoli prej, in radi naredili. Vedno je znal v človeku odkriti njegove resnične sposobnosti in ga nato povabiti, naj sodeluje prav na tem področju. Seveda pa še zdaleč nismo pripravljeni za resnično skupinsko delo, ki ima tudi svoje zakonitosti in zahteva veliko nesebičnosti, spoštovanja različnih mnenj in ■ strpnosti. '
Ko je sedež ljubljanskega nadškofa zasedel dr. Alojzij Šuštar, ki je 27 let preživel v Švici, se pravi zunaj domovine, bi morda kakšen skeptik utegnil misliti, da pač ne pozna domačih razmer in ne bo mogel tako voditi Cerkve, kakor je za naš čas in prostor primerno. Skrbi so odveč. Nadškof Šuštar je že načelno in praktično pokazal, kakšen bo njegov odnos do socialistične samoupravne družbe in njenih predstavnikov. Nadškof Šuštar je pogumno zastavil brazdo in plug mu teče gladko in naravnost. Najboljše namene ima, da bi jo pripeljal v boljši jutrišnji dan za svojo nadškofijo, za vso Slovenijo in končno za človeško družino. Uspelo mu bo, če ga bomo velikodušno podprli po naših najboljših močeh.
Drago Klemenčič
iz Chicaga...
slovljen. Od stropa navzdol je visel ogromen šopek belih in bledo rudečih nagelj čkov. Zunaj in znotraj so še vse to krasili lepi venci. Že pogled na to krasoto in misel na to delo nas je mnoge prevzel. Pa zavedali smo se, da za božjo čast ni nič preveč.
Ob prihodu prevz. škofa dr. Franca Krambergerja v spremstvu domačih čč. gg. duhovnikov je zadonela prekrasna pesem: “Bodi pozdravljen naš škof . . .” Pred sv. mašo ga je še pozdravila s primerno deklamacijo deklica ter mu izročila šopek svežega cvetja kot znak ljubezni in vdanosti. Okrog oltarja so stopili vsi domači gg. duhovniki. Vas Melinci je s temi zelo blagoslovljena. Vzgojila je enajst dobrih in zvestih duhovnikov, enajst redovnic ali sester in dva brata. Vsi so še živi razen enega duhovnika in ene sestre. Devet od teh domačih duhovnikov je bilo navzočih in tudi nekaj sester. Prihiteli so iz mnogih krajev, celo iz Rima. Vsa navzoča srca so kipela in pošiljala za ta izreden blagoslov zahvalo Gospodu in Mariji Snežni, ker se je to veliko delo tako lepo izvršilo.
Cerkvene slovesnosti so vodili preč. g. dekan ali beltinski župnik Janko Škraban. Navzoči so bili tudi gg. duhovniki iz sosednjih far. Krasna pridiga prevz. -škofa F. Krambergerja in farnega župnika je bila versko vzpodbudna. Ravno tako so vsi domači duhovniki izrazili toplo željo in vzpodbujali posebno še mladino, naj bi ta velika in lepa kapela res služila svojemu namenu. Posebno lepo prošnjo so pa imeli domačin, ki so bili nad 30 let misijonar v Indiji g. Alartin Maruša, ki so sedaj župnik v Veržeju. Poudarjali so, naj ta kapela ne bo samo kot spomenik, ampak naj služi kot topel dom vseh vernih, zdravih in bolnih, kakor tudi ostarleih .in mladih. Naj bi vsi pred tem oltarjem črpali moč v dobrih in hudih časih.
Vse petje je bilo nebeško lepo. Kapela je bila tako napolnjena, da smo komaj dihali, pa še ogromno naroda zunaj . Lepi vrtovi pred hišami in bujno cvetje v oknih je tudi bilo občudovanja vredno.
Po sv. maši so se zbrali vsi čč.gg. duhovniki s prevzviše-nim škofom in z beltinskim g.

J >
KOLEDAR
::
j ►	_
društvenih prireditev j
II J.r	'•	\ I
SEPTEMBER
12.	— Pevski zbor Fantje na vasi priredi vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Gostovali bodo Fantje na vasi iz Toronta. Začetek ob 7.30 zvečer.
13.	— Podruž. št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo ob 1. popoldne v Euclid Park Club House na E. 222 St. in Lake Shore Blvd.
20.. — Oltarno društvo fare
sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu.
20. — Podr. št. 47 Slovenske
ženske zveze praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.30 dopoldne pri Sv. Lovrencu. Po maši bo kosilo v Slovenskem domu na Stanley Ave. na Maple Hts.
20. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26.	in 27. — Balincarski klub
Slovenske pristave priredi balincarsko tekmovanje ih piknik.
27.	— Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, Ohio.
27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku.
OKTOBER
3.	— Slovenska folklorna
skupina Kres priredi večer narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7.30 zvečer. Po sporedu zabava — igrajo Veseli Slovenci.
3.	— Klub slovenskih upokojencev v Newburgu-Maple Hts. priredi banket in ples.
4.	— Društvo Najsv. Imena
in Materinski klub pri Sv. Vidu priredita predjubilej-no kosilo v farnem avditoriju. Cena $5 na osčbo. Serviranje od 11.30 do 2, pop.
4. — Slovenska pristava priredi pečenje školjk in stej-kov. Serviranje od 2. do 4. popoldne. Cena za školjke
župnikom, pa še tisti, ki so igrali važne vloge pri tej gradnji kapele. Tudi par izmed nas je bilo navzočih. Tudi med tem so bili prisrčni govori in petje. Kakor vedno pri takih stvareh je bila tudi hrana imenitna' in žlahtne kapljice ni manjkalo.
Po kosilo so nam še vsem navzočim segli v roko prevz. škof F. Kramberger. Toplo so nas pozdravili ter izrazili: “Še na svidenje!”
Ob tem času so nam g. župnik še sporočili nadvse žalostno novico. Povedali . so, da so ravnokar izdihnili svojo blago dušo dr. Štefan Steiner. Ta novica je vse navzoče zelo pretresla in vsi smo takoj na mestu glasno molili -za dušo. blagega pokojnika.
Popoldan so še bile pete litanije Matere božje v novi kapeli. Vse je bilo zelo lepo in prisrčna slovesnost je minila. Še smo si stiskali desnice z dragimi znanci in prijatelji ter se veselo, napolnjeni z blaženim mirom vrnili k svojim. (Nadalje prih.)
Bog Vas'vse živi!
Gizella Hozian
$8.50, za stejk pa $7.50.
10.	Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida. Začetek ob 7. Zvečer. Igra ansambel Jasmin.
11.	— Podružnica št. 50 Slovenske ženske zveze prired i večerjo in ples ob 50. obletnici svojega obstoja. Prire ditev bo v SDD na Rechv Ave. in se bo začela ob 4 pop.
17.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
18.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
24. — Pevski zbor Glasben:)
Matica priredi koncert \ Slovenskem narodnem do mu na St. Clair Ave.
NOVEMBER
1. — Slomškov krožek priredi “Slomškovo kosilo” v avditoriju pri Sv. Vidu.
7.	— Štajerski klub priredi
vsakoletno veselo martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
8.	— Slovenski mladinski zbor Kr. 2 SNPJ priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave.
13., 14 in 15. — Fara sv. Vida
priredi svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem, v farni dvorani.
14.	— Belokranjski klub priredi vsagoletno martinovanje v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Za ples igra John Hutar orkester.
14.	— Pevski zbor Jadran
priredi svojo vsakoletno jesensko večerjo s koncertom in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
15.	— Slovenian National Art
Guild 'priredi razstavo raznih umetnin v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu.
22. Fara Marije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Ave.
29. — Ženski pevski zbor
“Dawn” Slovenske ženske zveze priredi koncert ob 4. pop. v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
DECEMBER
6. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi Miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
6.—Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
31. — Frank Sterle priredi
silvestrovanje v svojem gostišču Slovenian Country House na E. 55 cesti. Gostujejo Veseli Planšarji iz .Ljubljane.
JANUAR
1. — Frank Sterle sponzorira
koncert v SND na St. Clair Ave., na katerem nastopajo Veseli Planšarji iz Ljubljane.
------o------
Poravnajte naročnino pravočasno!	,
ANDREJ KOBAL:
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Njegove zgodbe, naj so bile popolnoma resnične ali ne, sem tu in tam uporabljal v kratkih “Povestih strica Matica” za “Mladinski list”. Pravil mi je, kako je slovenski gospod, če je bil v resnici duhovnik se ni vedelo, organiziral skupino Slovencev, da se podajo z njim.v Kalifornijo in se tam nastanijo na prostrani plodni zemlji, ki se je dobivala od vlade skoraj zastonj. Pripeljal je skupino v neko puščavo, pobral zaslepljenim denar in odjezdil od njih na belem konju. Pravljica se je razširila, da je poginil v puščavi in da se je njegov duh na belem konju vračal in ponoči strašil po pokrajini.
Klemenc mi je pripovedoval o Slovencu, katerega je mesto Chicago 25 let zaposlovalo za obešanje na smrt obsojenih zločincev. Vedel je podrobnosti, kako so tega ali onega obesili. Dobro je poznal še kot dekle Slovenko, katero sem nekoč videl na neki prireditvi jednote, ostarelo in debeluharsko, vso v črnem baržunu in okrašeno z zlatom in dragulji.
Tisto je časopisje proglasilo za “kraljico čikaških gangsterjev” in ji posvetilo cele strani, ko je policija odkrila njene zaloge strojnic in dru- ' gega orožja. Istočasno je bil starkin sin, zobozdravnik po poklicu, a v njeni službi, ubit v nekem poboju z drugimi gangsterji. Klemenc je vedel. o začetku njenega zločinskega življenja in je z nasmehom opisal, kako je v javnosti igrala vlogo odlične čika-ške dame.
Bil mi je v zabavo in pouk, obenem pa v veliko pomoč, katero sem cenil in ga spoštoval. Težava je - nastala, kam ga naseliti, ko je prišlo do prodaje farme. Ciril je dovršil polletni tečaj za avtomobilske mehanike in se odločil iti v Cleveland k staršem in družini ter tam začeti svoj poklic. Jaz sem tudi od leta 1928 naprej prebival največ v mestu zaradi šol. Šel sem h Klemenčevemu nečaku, da ga pregovorim, naj skrbi za starčka. Ta je obljubil oskrbovati starčka s hrano in stanovanjem, a se ni dobro izšlo.
Brat Valentin mi je ob mojem obisku nekaj let kasneje pripovedoval o strahotnem koncu dobrega Klemenca. Neke nedelje, v času, ko je bila politična gonja proti meni najhujša, je bilo v Valentinovi gostilni zbranih nekaj Slovencev, ki so se pogovarjali o meni. V kotu je sedel Klemenc sam. Valentin mu je brez plačila postregel z vinom in prigrizkom. Trezen je bil, a je kot pijan neprestano moledoval in tu in tam zavpil: “O Kobalu govorite! On je dober človek! Samo on je dober človek!”
Nihče se ni zmenil zanj in odšel je brez pozdrava. Naslednjega dne so časopisi poročali, da je bilo najdeno o-žgano truplo obešeno v nekem gozdu čikaškega predmestja. Policija je ugotovila, da je postavil na tla posodo petroleja, prižgal in se nad njo obesil, morda zato, da bi % ga ne spoznali.	||
Pretreslo me je, kot da mi || je umrl drag stric. Klemenc je bil preponosen, da bi bera- ^ čil, in je obupal nad revščino. Reči moram, da se mi je za-gnusil sistem pri jednoti in \ ' pri zvezi, pri katerih je ves
čas njunega obstoja sodeloval in kot navdušen Slovenec pomagal.
Pri SNPJ je kot član imel zavarovalni certifikat št. 1, ker je bil prvi ustanovni član. Vse to ni nič štelo. Jednota se je tedaj ponašala z oglasi za nove člane, da je presegla dvajset milijonov v nakopičenem bogastvu, njen ustanovni član, ki je vsa leta plačeval članarino za podporo v potrebi, pa je našel smrt zaradi revščine. Odgovoren seveda nihče ni bil; tak je bil pač sistem.
V letih, predno sem zapustil “farmo”, je nastala v o-kolici dobršna vas Slovencev. Mislim, da je bilo vsega sedem ali osem posestnikov z dokaj velikim kosom zemlje, približno dvakrat toliko pa na manjših parcelah, bližje železniške postaje, kjer so si naši ljudje zgradili lepa domovanja.
Zadnjič sem obiskal tisti kraj leta 1968. S pokojno ženo sem prevozil nekaj tisoč milj, le en teden pred njeno smrtjo. Popeljal sem se tja, da še enkrat vidim prerijo in domovanje veselih mladostnih let. Vse se je spremenilo v zelo lepo predmestje Chicaga. Nikjer nisem videl točke, ki bi me spomnila na preteklost, dokler se nisem obrnil na nekem cestnem vogalu., Tam se je razrastlo raznovrstno drevje, katero sem jaz nasadil. Majhne vile so bile med velikani kot kake igra? če. Zemljiški agent je imel prav: vrednost zemlje je na-rastla. Če bi ne bil prodal, bi se znašel v pokoju kot milijonar.
Med rojaki premogarji v Montani — Yellowstone Park
Država Montana je v oddaljenem severnem zapadu Unije. Njen vzhodni del, visoke planote po obsegu v približni velikosti Jugoslavije, bogatijo žitna polja in prerije s čredami bivolov in domačega goveda, v zapadnem Skalnatem gorovju pa gozdovi obkrožajo vrhove. Redko je obljudena; ima manj kot milijon prebivalcev. Zlato in srebro je pred stoletjem privabilo prve naseljence v to deželo, ki je silno mrzla pozimi in vroča v poletnih mesecih.
Ko so se proti koncu zadnjega stoletja zgradile železniške \proge čez državo proti Tihemu oceanu, so se začeli odpirati tudi premogovniki in ti so priklicali večje število slovenskih in ličanskih rudarjev. Leta 1919 so se začeli tudi rudniki bakra okoli mesteca Butte. Tja so se naselili naši rojaki iz Calumeta v severnem Michiganu,' kjer so bili rudniki iste kovine izčrpani in so podjetja pregovorila rudarje k preselitvi.
Posetniku teh rudarskih krajev se zdi čudno, zakaj so se naši delavci v tolike’m številu naselili tod, namesto da bi ostali v bolj obljudenih krajih vzhoda, kjer je bolj
milo podnebje. Ugajal jim je predvsem boljši zaslužek in bolj stalno delo, kajti če je drugod zavladala brezposelnost, so železnice in topilnice vedno potrebovale premog.
N slabih časih začetkom tega stoletja so torej mladi in podjetni premogarji po Penn-sylvaniji šli za srečo v Montano. Naseljenci so se podnebju privadili in vzljubili slikovite pokrajine, v hribovju Skalnatega gorovja (Rocky Mountains). Ustanovili so svcja domov j a in podporna društva in nobeden se ni vrnil na vzhod.
V juliju leta 1925 sem si vzel dva tedna počitnic za o-bisk v Montani. Hotel sem se sestati z bratom Valentinom, katerega nisem videl že od svojega šestega leta, in s sestro Terezo, ki je tudi že odšla v Ameriko štirinajstega leta. Obenem sem zaželel videti sloviti park Yellowstone, ki meji na državo Montano.
Brzi vlak do Denver ja v Coloradu je vozil noč in dan in cd tam ravno tako dolgo do postaje Cody v Wyomin-gu. Odtod do vhoda v park je še 60 milj in za to pot je služil omnibus.
Na velikem odprtem vozilu so bili spredaj štirje sedeži za dve 20-letni gospodični, dvojčici, in njunega očeta Mr. Jamesona, tovarnarja čevljev v Bostonu. Brž smo se seznanili. Postala -mi je prijetna, v nekaterih ozirih nemalo nerodna druščina naslednje štiri dni. Sprva smo občudovali slikovito naravo, saj je že divna vhodna pot podobna parku svoje vrste skoraj brez rastlinstva, a slikovite, pošastne oblike vrhov in prepadov, med katerimi se vije Smrdeča reka (Shoshone River). Dekleti, slabotne postave in razvoja, vendar lepih in tako podobnih obrazov, da jih je bilo težko razločevati, sta prvi dan sramežljivo molčali. Stari je govoril za vse tri.
Kmalu se za skalovje ni nič več zanimal; govoril mi je o čevljih in copatah, koliko mu jih čevljarji vsak dan izdelajo, kje dobiva najboljše usnje in kako izdelke razpečava. Še svoje in hčera čevlje mi je pokazal. Prenehal je le, ko je po ovinkih omni- ;> bus zavil prav k bregu reke. Smrad od kadeče se vode je postajal tolikšen, da mu je ;I jemalo sapo. Pa je hitro spet | prišel do besede, ko se je cesta iz rečne struge povzpela <! v gorovje. ■
Začel sem v zameno nago- | var j ati dekleti, a odgovori so <! bili redki yes in no. Saj tudi
vrtela Judith ali Molly. Po plesu je nama ploskal in hčeri navduševal, naj se naučita. Prvo jutro je bil izlet iz hotela v prepade pod velikim slapom reke Yellowstone.
(Dalje prihodnjič)
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tein listu! Svoji k svojim!
Iz živHenja Slsveisssv v ^ilwaakeeju
(Nadaljevanje z 2. strani)
Piknik in športni dan sta uspela v zadovoljstvo prirediteljev in obiskovalcev. Zahvala gre za to odlični kuhinji in njih delavcem, spretnim točajem za dobro raznovrstno hladno okrepčilo, vsem, ki so urejali park, kosili,-čistili in s cvetjem kra-v sili park pred kapelo in oltar, tehniku z ocRično zvočno napeljavo, godbi in vsem, ki so skrito ali manj vidno delali za vsestranski uspeh prireditve. Posebej hvala vsem vam, ki redno obiskujete naše pri- ' reditve in nas finančno in moralno p o d p i r ate. Hvala vsem!
*
Naznanjamo tudi, da bo v soboto, 3. oktobra, v Sheboy-kanu velik Slovenski dan — Slovenian Day. Prireditev se prične ob 5.30 pop. v Sheboygan Falls Municipal Bldg. Pri sporedu nastopijo tudi plesalci folklorne plesne skupine društva Triglav. Iz Mil-waukeeja bo na prireditev peljal avtobus, ki ga organizira' V. Kralj. Če se želite pridružiti, .kličite tel. 344-7752.
❖
f Vinska trgatev Triglava bo
FrijateS’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDA J A ATO TUDI ZDRAVJU A ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRE-
27. septembra ob poldne v parku, kjer bodo postregli z dobrim jesenskim kosilom, starim in dobrim vinom in kavo. Ker je bilo na ta dan še vselej veselo, bomo za to poskrbeli tudi tokrat. S seboj prinesite le poln meh za smeh, pa bo luštno! Vreme
naj vas ne moti.
*
Papežev angel varuh. — Tako so številni časnikarji z vsega sveta, ki so poročali o atentatu na papeža Janeza Pavla II. na trgu sv. Petra dne 13. maja 1981, krstili plavolaso deklico, ki jo je sv. oče neposredno pred streli imel v naročju. Menijo, da atentator papeža ni smrtno zadel prav zato, kar se je Janez Pavel II. obrnil, ko je deklico vrnil njeni materi. Družina Bertoli je imela dve veliki želji: da bi papež kmalu o-zdravel in da bi se njihova hčerka Sara spet mogla srečati z njim.
Lepe pozdrave vsem bralcem in na svidenje na vinski trgatvi!
France Rozina
MALI OGLASI
APTS. FOR RENT
3 rooms furnished and 5 rooms unfurnished, both up. 1126 E. 61 St.
(93-96)
APT. FOR RENT
Off Fleet Ave . 5 rooms down. Stove, basement, garage included in rent. No children or pets. Working couple preferred. Security deposit required. Call 871-8835.
(94,95)
Lastnik prodaja hišo
Ranč s 3 spalnicami. Zelo lepa okolica v Willowicku. Kličite 944-7997-.
(91-94)
HOUSE FOR SALE
2 family, side by side. 3 bedrooms each. St. Vitus area.. Call 431-4152
(90-93)
«>
ni bilo treba, ker je Mr. Ja- ;> meson odgovarjal za obe. Od- j!
sem ;;
govoril je on, tudi če vprašal eno ali drugo.
VELIKA RAZMAJA PARCEL! SOSEŠČINA APPLE CREEK
Lep razgled na Metropolitan Park v t.i. škotskih hrdih
Izberite med 15 parcelami z vsemi storitvami
od $13,000
Tudi 2 vzorca hiše
Nobena resna ponudba odklonjena.
u
<►
]» *!
]►
v *!
\<! <►
I
<► * *
;►
u
* t
<>
%
:: <►
D
;► <! <>
I * <!
d
j p
i: <►
<► «! jp «!
<>
J p j!
Z
214 kopalnice, 4 spalnice, centralne hladilne naprave, vsi pripomočki vgrajeni.
Za podrobnosti, kličite
473-5200
Prenočevali smo v Canyon- > village, ki ni vas, kot napove- <!
duje ime; to so le zgradbe za !; Highland Rd. do Dumbartona poletne izletnike, dva raz- ;; (nasproti Trebisky), severno košna hotela in vrste lesenih po Dumbartonu do Douglasa, gorskih koč. Hotela sta bila !; po Douglasu do Harms, zaho-polna, zato smo najeli dve ko- ;; po Harmsu do Apple Dr. či, eno za dekleti, drugo za $
. ,	rwi *****************************************************t***************A
njunega očeta in mene. Dve koči vsako noč smo najemali tudi pozneje. Jedli pa smo v hotelskih restavracijah, kjer so bile tudi zabave in plesi.
Dvojčici sem v teh razvedrilnih urah naučil več valčkov in polk. Sramežljivost je odjenjala, kadar očeta ni bilo zraven, a neprestano je sledil z očmi, pa ce se je z menoj
HOUSE FOR SALE
Euclid, off Lake Shore — 3 bedroom single. Double attached garage; ideal location near everything. Excellent condition. 731-0773 eves.
(92-95)
LASTNIK PRODAJA!
Zidana hiša s 5 spalnicami v Euclidu. Družinska soba, velika kuhinja in jedilnica, velika klet z rekreacijsko sobo in sobo za gospodinjske stroje, 21/2 kopalnice, centralna hladilna naprava, nova streha, garaža za 2V2 avta, veranda, velik in lep vrt na vogalu ceste. V visokih 60-ih. Resni kupci naj pokličejo 692-0645 po 10. dop.
(92-95)
FOR SALE
4 acre wooded lot. Undeveloped. Thompson. Ohio. $30,-000. Call 481-7070.
(92-93)
V NAJEM
4 sobe spodaj. Blizu 185 ceste. Kličite 481-2023.
(92-93)
NAPRODAJ
Ročna preša, mlin in sodi. 6914 St. Clair Ave.
Kličite 481-1382
(92-93)
GOOD INVESTMENT 15723 Holmes Ave.
Located across from Slov. Home. 2 fam. with present income of $565 per mo. Excellent condition, large modern baths, & kitchens. 3rd floor could be another rental. $37,500.
HELEN BATES, REALTY 951-2701
(92-94)
For Sale Industrial Lots
Mentor — Heisley Rd. Sewer, water & gas. $29,900. 357-1377, 357-1697 'Owner will finance.
(88-95)
FOR SALE
Concord Large Duplex
Or in-law suite on 12 acre lake, 5 bdrm., 3 firepl., sewer' water, gas heat, 3Vo car gar’ age. Big, big 3 yr. old house-$168,900; owner will help ^ nance.
Clinger Realty 942-1185	357-1697
(88*95)
For Sale Wooded Lots
South Mentor Sewer, water & gas. $17,500. 357-1697, .357-1377 Owner will finance.
(88-95)
Stanovanje v najem
4 sobe in kopalnica, na ^ 47 St. Vse prenovljeno. čite 391-1941 po 4. uri pop.
(%)
Inside - Outside Work
Redecorating, painting, re pairs of all kinds includkk plumbing and roofing.
Call 431-7240 or 431-7343
(86*93)
STANOVANJE SE ODPA
Čisto, 6-sobno stanoval1je, duplex, se odda odraslim brfiZ živali na 980 E. 77 St.
(89-95)
FOR RENT
3 unfurnished rms. (1 bdr111 and bath. Adults. No pets. P1 E. 71 St. near St. Clair. Cal 361-0989 after 4 p.m.
(89-95)
WOMAN NEEDED
Lady recovering from hip ^ jury needs assistance 3 da) a week of your choice.
Call 431-3383	,,
(X),
DRILL PRESS OPERA1^
Full time or part tim6' ^ WALKER SPECIALTIES k" 1662 Mars Ave. Lakewood, Ohio 44107 (93*94)
GROMOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432

ČE SE SELITE
) Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno. ) da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna
Two Hundred Place
Popular Rentals in the heart of residential Euclid
1-2-3 Bedrooms from $208 includes Heat
— CHILDREN WELCOME —
No Pets
OPEN Weekdays 9-5 p.m., Sat. & Sun. 12-5 p.m.
837 E. 200th St. — Call 531-3384
AMERIŠKA DOMOVINA
TTTnTr7rtTTTttruiitmuu.u»u»i!i;mmnsn!»ni!itnniumi!nmitamiUum
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual haa a new concept which combine5 j,your life insurance with an exciting new benefit prograh’ i This program includes low interest certificate loans, 7°^ Interest mortgage loans, scholarships, social activities, 811 -recreational facilities provided by one of the largest 31ove nian Fraternal Associations in Ohio. For further inform* tion, just complete and mail the below coupon.
«117 St- Clair Ave. Moj novi naslov: ...

Cleveland, Ohio 44193

aa a«.«.« aaaaar it aaaa aa »•■*#!
• »a •••••■•« ••'•••••••aa a aaa aaaaaaaa a a a a aa aa aa a a a • aa a awa aa a*

MOJE IME:
Moj stari naslov:
a a a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa-aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaa
.a a a »a****»MS «•• •• M
U&a'jCa'aa-aaaa • ••• •»•••• »caaaaVa
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
To: American Mutual Life Aasoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44101 My date of birth ia				 IV a m*			. . »aaa*	f
Street					
City		 State		. Zip	 1