ahajna majs •• f A IZDAJA ZA GORIŠKO II BEIEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK Uo VIII. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Ste v. 216 (2212) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 6. septembra 1952 Cena 20 lir va bazovUkhn f - " 's & ■ ' ’w j------------------------------ r " lili ''/<4 POROČILO PREDSEDNIKA MEDNARODNE BANKE Potrebna še nadaljnja pomoč nezadostno razvitim deželam Eugene Black poudarja tudi, da je treba v Evropi znatno dvigniti proizvodnjo letošnjo obletnico poviških mučenikov, zori na današnji C1* of> ST* » leti podrle ?*** , tjvurce sv m- Š tnio - črnosrajčni- Prisiljeni ponoviti Cki j ]ih ponav- % J f VS-a P°vojno leta, ° 'erjanio uresničenje ** *šii za katere darovali svoja PaZ Vamo £*»aša r\vsako let0 P°’ ;Snje i °rba, ki je nada-' horbe vseh naših pa- borcev, “e9a k zzka zaradi ne->i)l kri-°menia n°vih Prn!,C\ Za katere se zdi, 5el; z ln»letos dosegle svoj “leni jonskim !!*° “esrolr izdatke vsega skupaj nad 1 milijardo 982 milijonov dolarjev V svojem poročilu pravi vodstvo banke, da je bilo pred enim letom zelo zaskrbljeno in se je balo, da bo ponovna oborožitev svobodnih narodov zavlačevala dobave opreme, ki je potrebna za izvajanje načrtov obnove in pospeševanja gospodarstva zaostalih držav, ki jih banka finansira. Na srečo pa se ni niti eden teh načrtov prekomerno zavlačeval zaradi zaustavljanja dobav potrebne opreme in se ni odklonila niti ena prošnja za nujno pomoč. Predsednik Black je pri komentiranju poročila izjavil med drugim, da je tehnika ki jo uporabljajo pri dovoljevanju posojil, elastična, ip je pripomnil, da nameravajo to elastičnost ohraniti tudi na področju deviz. Predsednik je nato izjavlil. da je v Evropi še vedno nujno potrebno znatno povišati proizvodnjo, in je poudaril, da bi bilo treba doseči to zvišanje, ameriške pomoči zmanjševal. Izjavil je, da je pripravljen proučiti s še posebej zainteresirani guvernerji sredstva za prilagoditev operacij banke posebnim investicijskim zahtevam v Evropi in sedanjim posebnim pogojem, na trgu evropskih kapitalov. Glede nezadostno razvitih držav je Black izjavil, da bo za te potrebna finančna in tehnična pomoč še za več let *n se bo treba obrniti nadržave, ki lahko izvažajo kapitale in strokovnjake. Ta pomoč mora biti redna, trajna in ne potvorjena po politiki, ter jo morajo spremljati na gospodarskem in trgovinskem področju mednarodni ukrepi, ki naj bodo v skladu s smotri razvoja v malo razvitih deželah. Ti ukrepi morajo zlasti težiti po ukinitvi vseh nekoristinih omejitev v zvezi z izmenjavo blaga med posameznimi deželami sveta in Proslava bazoviških žrtev Danes ob 17. uri na grobovih žrtev na popri Sv, Ani Jotri ob 15. uri pri spomeniku v Bazovici vALENČ1C ' mini ' . ne da bi povzročili inflacijo, in i z devizami, ki so potrebne za sicer v hipu, ko bi se obseg I plačilo tega blaga. DANAŠNJI SPORED: (na pokopališču pri Sv. Arni) Cerkveni obred na grobovih. Govori: v slovenščini tov. ZORKO JELINČIČ, v janščini tov. EDOARDO BOLTAR, Petje. Polaganje vencev. JUTRIŠNJI SPORED: (v Bazovici) Dopoldne slovesna spominska maša v farni cerkvi. Otvoritev s pesmijo ((Žrtvami). Cerkveni obred. Recitacija Kajuhove pesmi »Mrtvim tovarišem« - recitira tov. STANE RAZTRESEN. Govori: v slovenščini tov. FRANC STOKA, v italijanščini tov. EUGENIO LAURENTI. Združeni pevski zbori zapojejo: »Bazoviška« In »Eno devon. Polaganje vencev In razhod. Podpisan sporazum med M Jugoslavijo in Avstrijo o dvolastništvu in o malem obmejnem prometu ‘Itn"" bes v ital i- nta.Skj Trstičnem tisku »I. SJ, tetko zadrževane zadrževano zaradi pro-\ JjSoo n^ih z9odovin- vedno na za-.-P° tem, da jih ^ T(lii tet, zlQ^0V •v'1'1 «t)ečUl teh C,.Utc'nei“r°.-pr09!asU za •o s h let Č ■ Po čvain- Bazovice letib P°ži-!«io b, let;, d°ma - -- - letii, _ “™J m po ^ t,menTaZa nad iaši’ % p,erev(.ni^"n PTomet ti, -1?. Tpke samP1]e m Sever-Se niCV'^a Preko W«Skem vele. L siljevanjem z ribolovom na Jadranu. Nato nadaljuj^ članek: »Naša politična odkritja glede iredentistične gospodarske politike v Trstu nas ne smejo zavesti do trditve, da so italijanski iredentisti namenoma uničevali trža-ško pristanišče. Pač pa lahko trdimo, da so iredentisti pred zgodovino popolnoma propadli pri gospodarskem življenju«. Iredentizem, to je Italija v Trstu, pomeni za vse gospodarsko zaledje Trsta, ki ni italijansko. monopolno pozicijo Italije. Italija ponuja v Trstu sicer razne svoboščine v prista. nišču, ne pa pravilnega sodelovanja. kakor sta soodločanje, samoupravljanje Cisto drugi, m sicer ugodni pogoji bi nastopili za države Srednje Evrope, v* Italija, ki je svoje imperialistične smotre odkrila s smotri že davno preživelega ri-sorgimenta in ki se postavlja za nepoklicanega arbitra v . rednjj Evropi, začela drugo politiko. V upravi STO v ka. ,bjli Tržačani sami in v kateri bi se ustrezno uredila samouprava, bi bili zaščiteni interes1 obeh sosednih držav, Jugoslavije in Italije pod . Avstrijo sr Ji njegovem Pristanišču Priznati moramo, da so to nod Italijo z lahkoto realizirali in da je med kamnitimi bloki Je zrastla trava. Nekoliko te tra ve so opuhli ali pa vsaj usta^ ^ fno ras^ 8 pomočjo ERP in MS A Zakaj planira italijan-ska iredenta novo planšarstvo v tržaški luki?« zaključuje čla nek nja nacizma in ne govori o ustanovitvi avstrijskih oboroženih sil. Zahodni odgovor pravi, da točke, ki jih obravnavajo prvi trije ugovori, že vsebuje avstrijska ustava in veljavna avstrijska zakonodaja, in da jih zaradi tega ni treba omenjati v «aktu, ki naj preprosto konča podaljšanje okupacije Avstrije«. Vendar pa, pravi zahodni odgovor, so tri zahodne vlade pripravljene vključiti v svoj načrt skrajšane mirovne pogodbe čl. 7, 8 in 9 tistega dela obširnega načrta mirovne pogodbe, o katerem so se štiri velesile že sporazumele. Po ugovoru sovjetske vlade glede avstrijskih oboroženih sil, potrebnih za obrambo dežele, pa izražajo zahodne vlade mnenje, da «pripada pravica razpolaganja z lastnimi Oboroženimi silami vsaki svobodni in neodvisni državi« in da je zaradi tega «ni treba posebej dovoljevati državi, ki ne spada v vrsto sovražnih držav«. Zdi se pa, nadaljuje zahodna nota, da namiguje sovjetska vlada s svojim sklicevanjem na celotni načrt mirovne pogodbe, na namen, da zahteva omejitev pravice Avstrije do lastnih oboroženih sil. Tri zahodne vlade «sicer ne vidijo nobene potrebe takšnega omejevanja suverenih pravic Avstrije«, da bi pa «čimprej dosegle sporazum in konec okupacije« sprejemajo, «čeprav z obžalovanjem, da se v njihov skrajšani načrt mirovne pogodbe vnese tudi čl. 17 obširnega besedila pogodbe«. Zahodni odgovor zaključuje: »Tri vlade menijo torej, da ni več ovir za ureditev avstrijskega vprašanja ker so pripravljene sprejeti predloge sovjetske vlade glede edinih ugovorov ki jih je postavila sovjetska vlada na njihov predlog skrajšane mirovne pogodbe od 13 marca Tri vlade so torej pripravljene sodelovati na sestanku namestnikov, na katerem bi podpisali predlog od 13 marca spremenjen po zgornjih načelih v skladu z noto sovjetske vlade«. stala danes v zunanjem mini. strstvu. Diplomatski krogi predvidevajo, da bo za konec tega tedna pripravljen prvi osnutek odgovora ki bo zavrnil dnevni red, ki ga predlaga Sovjetska zveza za konferenco štirih. Ta osnutek bodo potem predložili trem vladam. Na današnjem sestanku je komisija proučila sporočila stalnega sve. ta atlantskega pakta in zahod-nonemške vlade. V Berlinu pa se je danes popoldne sestala ljudska zbornica Vzhodne Nemčije, Zunanji minister Dertinger je poročal o zadnji sovjetski noti o Nemčiji. Trdil, je, da si sovjetska vlada prizadeva, da bi prišlp do neposrednih pogajanj s konkretnimi smotri. Obtožil je zahodne vlade, da odrekajo nemškemu ljudstvu mir. enotnost in svobodo. Kritiziral je predlog za imenovanje mednarodne komisije, ki naj bi proučila pogoje za izvedbo volitev, in tako tudi bonnske dogovore. Zbornica je pozvala svoje člane, naj izvolijo delegacijo, ki bo predsedniku bonnskega parlamenta izročila pismo, v katerem bodo stavljeni predlogi za sporazum med obema Nem-čljama. Delegacija bo tudi razpravljala o morebitnem sestavu delegacij Vzhodne in Zahodne Nemčije na konferenci štirih. Dalje bo imela delegacija nalogo sporazumeti se s parlamentom Zahodne Nemčije o ustanovitvi komisije, ki naj prouči vprašanja v zvezi z volitvami v vsej Nemčiji. V tem smislu so sprejeli resolucijo, ki trdi med drugim, da bi sporazum med Nemci glede pošiljatve delegatov obeh Nemčij na konferenco štirih ter sporazum o proučitvi pogojev za izvedbo volitev v vsej Nemčiji »gotovo olajšal sporazum med štirimi velikimi državami«. Predstavnik bonnske vlade je izjavil, da vlada skrbno proučuje vesti o morebitnem prihodu vzhodnonemške delegacije v Bonn. Dodal je, da je neverjetno, da bi zahodnonemške oblasti odklonile morebitno dovoljenje za prihod vzhodne delegacije. Skupina iugoslovanskih častnikov odpotuje v Grčijo in Turčijo - Protest Zveze borcev NOV proti odločitvi ameriškega prizivnega sodišča v zvezi z ugrabljenim otrokom Pirečnikom - Spopad z bolgarskimi vohuni na meji LUKSEMBURG, 5. — Pred- sednik visoke oblasti evropske premogovne in jeklarske skupnosti Jean Monmet je sklical za sredto popoldne prvo sejo skupščine premogovne im jeklarske skupnosti. Seja bo sledila konferenci sveta ministrov te skupnosti, ki je bila sklicana zia ponedeljek. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito je danes popoldne sprejel glavnega ravnatelja Mednarodnega organizacije dela iz Ženeve Davida Morsea in njegovo soprogo. Sprejemu je prisostvoval tudi Gustav Vlahov pomočnik predsednika sveta z‘a ljudsko zdravje in socialno politiko, Danes dopoldne je maršal Tito sprejel tudi bivšega francoskega ministra in sedanjega stalnega zastopnika Fran. cije v komisiji za razorožitev pri Organizaciji Združenih narodov Julesa Mocha. Po 18-dnevnin razgovorih je bil danes v Gleichenbergu na Štajerskem podpisan sporazum o lastnini avstrijskih dvolastnikov v jugoslovanski obmejni coni in sporazum o ureditvi malega obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo. Vodji obeh delegacij sta po podpisu izjavila, da so se razgovori vodili v ozračju prijateljskega sodelovanja in medsebojnega razumevanja in da ta sporazum prispeva k poglobitvi dobrih sosednih odnosov med obema državama. Na podlagi sklenjenega sporazuma bo vrnjena avstrijskim dvolastnikom lastnina ne pa bivšim nacistom in neproduktivnim lastnikom, kar je v skladu z jugoslovanskimi zakoni o agrarni reformi. Z vrnitvijo lastnine avstrijskim lastnikom je jugoslovanska vlada dokazala vso dobro voljo, da se okrepijo dobri sosedni odnosi z Avstrijo. Na podlagi sjsorazuma bo sestavljena mešana avstrijsko, jugoslovanska komisija, ki se bo sestala v jeseni v Mariboru z nalogo, da prouči vse posamezne primere, tako da bodo avstrijski dvolastniki spomladi lahko pričeli obdelovati zemljo na jugoslovanskem ozemlju. Sporazum nadalje urejuje mali obmejni promet. Med drugim predvideva sporazum medsebojno pomoč in sodelovanje zdravstvenih, veterinarskih in drugih organov v nujnih primerih bolezni, ne sreč, požarov, poplav in slično Jutri bo pri Radgoni izročen prometu most čez reko Muro, ki je bil zgrajen s pomočjo ju. goslovanskih oblasti in angleških okupacijskih čet. Svečanosti otvoritve mostu se bodo u. deležili zastopniki jugoslovanske vlade, štajerske pokrajinske vlade in angleških okupacijskih čet v Avstriji. Z zgraditvijo tega mosta bo po sedmih letih ponovno obnovljen promet čez reko Muro. Te dni so bili v spopadu z jugoslovanskimi graničarji v zaječarskem okraju na bolgar-sko-jugoslovanski meji ubiti trije banditi, ki jih je bolgarska obvesčevalska služba poslala v Jugoslavijo. 26. avgusta je prispelo iz Bolgarije sedem jugoslovanskih emigrantov, ki so končali poseben diverzantski tečaj v Bolgariji. Diverzanti so bili oboroženi z avtomatskimi puškami, revolverji in bomba, mi. V spopadu z jugoslovanskimi graničarji, katerim je pomagalo ljudstvo, so bili ubiti trije diverzanti, eden je bil u. jet. ostalim pa je uspelo pobegniti. Centralni odbor Zveze borcev narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije je danes poslal protest visokemu komisarju ZDA v Nemčiji v zvezi s sklepom ameriškega prizivnega sodišča, ki je odbilo prošnjo Pavle Pi-rečnikove. da se ji vrne s strani nacistov ugrabljeni sin. Cen. tralni odbor Zveze borcev zavrača odločitev ameriškega prizivnega sodišča, češ da bi mali Pirečnijj živel v Nemčiji pod boljšimi materialnimi pogoji, in poudarja, da družbena ureditev v Jugoslaviji zagotavlja posebno zaščito in skrb otrokom, zlasti še otrokom padlih borcev, ki uživajo posebne pogoje za življenje. V imenu poldrugega milijona aktivnih članov organizacije Zveze borcev zahteva od visokega komisarja ZDA v Nemčiji, da uporabi ves svoj vpliv, da se obnovi postopek in da se ugrabljeni otrok vrne materi, ker je nezaslišano, da se bivšemu SS-ovcu dovoli, da vzgaja otroka bivšega borca proti fašizmu v nacistično-fašističnem duhu. Jugoslovanska vlada je po svoji delegaciji obvestila začasni odbor, ki vodi posle Djer-dapske uprave, da mu od 1. oktobra odvzame pravico izkoriščanja lokomotivske službe v Sidskem kanalu in na plačilo pristojbin za uporabo lokomotiv. Jugoslovanska vlada pou- darja v noti, da Djerdapska uprava od leta 1945 ne plačuje dogovorjene letne najemnine 70.000 švicarskih frankov, s čemer je oškodovala Jugoslavijo za okrog pol milijona švicarskih frankov. Od 1. oktobra nadalje bo lokonjotivsko službo prevzela Jugoslavija. O tem sklepu je jugoslovanska vlada obvestila vsa inozemska diplomatska zastopništva v Beogradu. Kot. je znano, je bil svoje-časno, da bi se povečala varnost plovbe skozi Djerdap, na jugoslovanskem ozemlju prekopan Sid-ski kanal, ki je dolg 900 m. Skozi ta kanal plujejo ladje s pomočjo lokomotiv. Na podlagi sporazuma, ki ga je Jugoslavija podpisala z mednarodno donavsko komisijo leta 1934, je bila izkoriščanje lokomotiv, plačilo pristojbin in nadzorstvo nad to službo zaupana Djer-dapski upravi za letno najemnino 70.000 švicarskih frankov. Iz krogov jugoslovanskega ministrstva narodne obrambe se je izvedelo, da odpotuje skupina jugoslovanskih častnikov 15. septembra iz Beograda v Atene na prijateljski obisk grških oboroženih sil. V Grčiji bo ta skupina ostala od 15. do 23. septembra. V tem času bo obiskala nekatere enote, šole in ustanove grških oboroženih sil. Ista skupina odpotuje 23. septembra v Turčijo, prav tako na prijateljski obisk turških oboroženih sil. V Turčiji bo skupina obiskala nekatere enote, šole, ustanove turških oboroženih sil. Skupino vodi general podpolkovnik Pavle Ja-ksič. Danes so štirje predstavniki Zveze združenja pravnikov Jugoslavije odpotovali na kongres združenja pravnikov, ki bo v Haagu od 8. do 12. septembra. B. B. V glavnem je ponavljal že znane demokristjanske propagandistične teme, na primer o potrebi, da večina z gotovostjo vlada, in o iz tega izhajajoči «nujnosti» večinskega sistema razdeljevanja mandatov. Pritoževal se je tudi nad zaskrbljenostjo manjših sredinskih strank, da bodo demokristjani s takim sistemom preveč dobili zase, in poudaril, da demokristjani zahtevajo, da jim vs: priznajo, da so »najmočnejša trdnjava demokracije in svobode«. Najzanimivejša izjava v Tu-pmijevem govoru pa je namigovanje na uvedbo obveznega glasovanja in besede o potrebi, da se vsaka stranka predstavi na volitvah s svojim imenom in s svojim znakom. Obvezno glasovanje bo uvedeno v Italiji? RIM, 5. — Senator Tupini je imel danes v demokristjanski politični šoli v Canazej govor, v katerem se je spet dotaknil vprašanja reforme zakona za izvedbo parlamentarnih volitev, ki postaja po demokristjanskem prizadevanju vsak dan bolj aktualno. Obramba Bližnjega vzhoda, FLRJ in tržaško vprašanje Britanska delegacija na zasedanju skupščine OZN LONDON, 5. — Zunanje ministrstvo javlja, da bodo britansko delegacijo na prihod^ njem zasedanju glavne skupščine OZN, ki se bo začelo 14 oktobra v New Yorku, sestav. Ijale sledeče osebnosti: voditelj delegacije bo zunanji minister Eden,. Ostali člani bodo: državni minister Selwyn Lloyd, državni minister za kolonije Henry Hopkinsom stalni predstavnik pri OZN Gladwyn Jebb in po. slahka v parlamentu Evelyn Emett. Zakladni minister ZDA o odpravi omejitev v mednarodni trgovini Neposredna pogajanja med obema Nemčijama? LONDON, 5. - Komisija treh, ki pripravlja odgovor za-hgdnih držav na zadnje sovjet- V zuezi z vprašanjem obram. be Srednjega vzhoda je komin-formovski tisk po svoji stari navadi zopet zagnal vik in krik, Zbližanje in vzpostavljanje prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in sosednima državama Grčijo in Turčijo naj bi bit ponoven dokaz o napadalnih nakanah teh držav, predvsem Jugoslavije, neposredno pa anglo-ameriških tako imenovanih imperialističnih napadalcev. V najtesnejši zvezi s temi napadalnimi načrti naj bi po istem obrabljenem geslu kominformovske propagande bilo tudi dejstvo, da je tržaško vprašanje ponovno stopilo v ospredje mednarodnega zanimanja. Odveč bi bilo spuščati se o polemiko s kominformisti glede njihove osnovne teze o napadalnem značaju politike zahodnih velesil in o baje nedvomnem miroljubnem značaju politike Sovjetske zveze Kom. informističnim voditeljem smo že večkrat pojasnili svoje stališče o tem vprašanju in pokazali na dejstva, ki dokazujejo napadalnost sovjetske politike, in to ne le glede Jugoslavije. Ce bi sovjetska politika bila napadalna samo v njenem odnosu do Jugoslavije, bi bilo to do neke mere razumljivo, če bi.proglaša za domovino siocializ-gledali tudi na to vprašanje rna. Od tod izhaja vsa povoj-izključno s stališča državniških | na paktika tako imenovane interesov, dasi zgodovina diplomacije ne pomni tako divjaškega napada na neko državo. Tudi s tega strogo državniškega stališča je zadržanje SZ do Jugoslavije barbarsko. Tako kot ona nastopa proti Jugoslaviji. ne nastopa niti p roti tistim državam, ki po njenih besedah pripravljajo celo napad nanjo samo. To je prvi in o-snovni argument, na katerega kominformovslca propaganda ne odgovori in ne ve odgovora To je prvo. Drugo pa je, da nuca se tako ravnanje nikakor ne sklada z zatrjevanim socialističnim značajem, Sovjetske zveze in s prav tako zatrjevanim miroljubnim značajem njene zunanje politike. Resnično socia. listična držam ne more voditi take politike, ne more na tak način napadati neke druge države, ker taka država vodi politiko nevmešavunja v notranje zadeve drugih držav. Protislovje sovjetske zunanje politike, ki ga tudi kominformomki voditelji vidijo, a ga ne smejo javno priznati, je prav v tem, da SZ vodi politiko nasilja in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav kljub temu, da se je vpliv zagovornikov sovjetske ] jejo v prepričanju, da bo zunanje politike v javnem živ- vjetska napadalna politika hladne vojne; od tod dejstuo, da še danes (sedem let po zaključku druge svetovne vojne) nemško in avstrijsko ljudstvo še vedno čakata na sklenitev mirovne pogodbe in imata, še vedno m svojih tleh zasedbene čete držav zmagovalk. Metati krivdo za tako stanje izključno na zahodne velesile, kakor to delajo sovjetski voditelji in za njimi, vsa kominfor-movska propaganda, je spričo omenjenih dejstev in okoliščin ne le naivno, ampak naravnost kriminalno. Razlogov je več, glavni in osnovni pa je vedno isti: Sovjetska zveza mma nobene pravice nasilna vplivali na razvoj v državah, kamor so dospele njene čete po zmagovitem zaključku druge svetovne vojne, zlasti še, ker to njem nasilje dosega povsem nasproten učinek: namesto da bi krepilo njen vpliv in vpliv socializma v svetu, izziva odpor in odprto sovraštvo proti «deželi socializma» v najširših slojih delovnega ljudstva. (Zadošča, da opozorimo na stanje v Avstriji in Zahodni Nemčiji, ker Ijenju teh dežel enak ničli)-Tako je dejansko stanje v mednarodni politiki in ni nič čudnega., če so zahode velesile podvzele vrsto ukrepov, da se zavarujejo pred morebitnimi presenečenji sovjetske zunanje politike. Odgovornost za tak, za perspektive sovjetske zunanje politike neugoden položaj nosi izključno Moskva in vsi tisti, ki to politiko propagirajo. Taka poliitka vodi naravnost v novo svetovno vojno. O tem si moramo biti na jasnem mi sami, prav tako kakor so si o tem na jasnem moskovski voditelji in psi organizatorji moskovske propagande v svetu. Obtožba, češ da podpiramo napadalno politiko zahodnih velesil, da smo hlapci anglo-ameriškega imperializma, je spričo omenjenih dejstev in o-koliščin povsem jalova in smešna. Zahodne velesile naše podpore ne potrebujejo. V sta- so- do- nju so zaščititi svoje interese s ' ih svojimi lastnimi silami, da, celo s silami ki predstavljajo o-gromno rezervo socializma v soetu. Do takega absurda je pripeljala zavojevalna politilm SZ. Priznamo pa, in to odkrito in pošteno, da nas obrambni ukrepi zahodnega sveta potrju- žiuela polom, če bi od besed in groženj sovjetski mogotci prešli k dejanjem. To naše prepričanje izhaja iz naše privrženosti obrambi miru in mirnega sožitja med narodi. V tej bitki za obrambo miru so moskovski voditelji in ves komnfGrmovški propagandni aparat na oni strani barikade. In dokler bo temu tako, bo veljala naša naj-odločnejša borba njim in vsem njihovim opričnikom. Zaradi tega pozdravljamo na. pore in najnovejše uspehe Jugoslavije v krepitvi in poglabljanju prijateljstva med njo in njenimi sosednimi narodi, ka- kor pozdravljamo njene napotke- re v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja, ki naj postavi trdne temelje med njo in našo sosedo Italijo. In kakor se bo svetovni mir krepil in utrjeval mimo in proti volji mo- skovski voditeljev in njihovih kominfor movskih pomagačev, tako se bo mimo njih in proti njihovi volji krepilo prijateljstvo med Jugoslavijo in njenima balkanskima sosedoma, kar bo imelo nedvomno ugoden vpliv tudi na čim pravičnejšo rešitev tržaškega vprašanja. D. H. MEXICO CITY, 5. Med razpravo o poročilu Mednarodnega denarnega sklada je ameriški zakladni minister Snyder izjavil, da se morajo vse države članice sklada osvoboditi kol’kor mogoče hitro »omejitev, ki ovirajo mednarodno trgovino« Omenil je velike stroške ZDA v zadnjih letih zaradi obrambnih programov v ZDA m v tujini. Zaradi tega so bili v manj ko dveh letih trikrat povišani davki, v primeri z letom 1945 pa se je uvoz podeseteril. Priznal je nekatere napake v politiki uvoza in dejal, da je ameriška vlada z dogovori z drugimi državami znatno znižala svoje tarife in da skuša popraviti svoj carinski sistem, vsakikrat ko je to mogoče. V bodoče — je dejal Snyder — se bodo ZDA trudile, dati čim večjo svobodo a-meriškemu trgu, »da dovolijo svojim prekomorskim prijateljem, da izpolnijo svoje obveznosti in trgujejo na vedno obširnejšem trgu, namesto da bi se posluževale programov gospodarske pomoči«. Na koncu je Snyder predlagal program sedmih točk, in sicer; zvišanje proizvodnje temeljnih proizvodov, odložitve nebistvenih vladnih in civilnih izdatkov, omejitev investicij in kreditov, zvišanje davkov, spodbujanje varčevanja, čim večje zmanjšanje nadzorstev in omejitev tako z državnega kakor mednarodnega stališča, uvedba realističnih kurzov. Minister za gospodarstvo Zahodne Nemčije Ludwig Erhard je na tiskovni konferenci izjavil, da Nemčija sedaj ne potrebuje nobene posebne pomoči Mednarodnega denarnega sklada. Dejal je, da Nemčija, ki je povezana z zahodnim svetom, s katerim sodeluje ne more sicer izvažati kapitalov, vendar pa izvaža v zahodne države stroje, premog, optične aparate itd. ter tako lahko prispeva k industrializaciji teh držav. Dejal je še, da je Zahodna Nemčija upnica Evropske plačilne zveze za 370 milijonov dolarjev. PRIMORSKI DNEVNIK 2 ■ .6. septembra 1852 Danes, sobota 6. septembra Ustrelitev bazoviških Junfovob Sor.ce vzide ob 5.31 mi 1 , 18.35. Dolžina dneva 13.04. vzide ob 19.20 in zatone ob tu Jutri, nedelja 7. septembra Mirni, Bronislava SLABI IZGOVORI proti skupnemu nastopu Slovencev Zaradi osebnih interesov In ozkih političnih koristi odklanja SDZ sodelovanje z DFS GORICA, 5. — Današnja »Demokracija)) posveča na svoji goriški strani članek uvodniku v zadnji številki «Soče», ki ga je napisal tajnik Demokratične fronte Slovencev v Italiji tovariš Nanut. V njem se spretno izogiba resnega razmišljanja o smernicah tajnika DFS. smernicah, ki so v interesu slovenskega naroda v italijanskem zamejstvu zlasti spričo prihodnjih volitev. Zato pa je toliko bolj razpisna z besedami, ko gre za podtikanje, češ da je «rdeča diplomacija zapravila Gorico, Beneško Slovenijo in Trst» in za nespodobno, da ne rečemo naravnost ogabno pisanje o okovih, v katerih živi jugoslovansko ljudstvo itd. Pustimo vse to ob strani, kajti tako piše lahko samo tisti, ki ni nikoli resnično živel z jugoslovanskim narodom, skratka, ki ga ne pozna, niti ne pozna razmer, v katerih živi jugoslovansko ljudstvo. Samo enomesečno bivanje v Jugoslaviji bi razkadilo vsakemu takemu piscu ves njegov srd, pa naj bo še tako zagrizen. Zato pa se dotaknimo nekaterih odstavkov v »Demokraciji«, ko gre za nastope slovenskih občinskih svetovalcev na mestnem gradu. Zdi se. da je tistih šest stolpcev goriške strani »Demokracije)) skoraj izključno na razpolago svetovalcu SDZ gospodu Bratužu. »Demokracija« mu zapoje hvalo tudi takrat, ko ni na mestu, ampa^ bi bila bolj na mestu primerna pridiga. Pred časom, bila je to ena zadnjih sej občinskega mestnega sveta pred poletnimi počitnicami, so svetovalci razpravljali o krizi tkalske industrije. Vprašanje je bilo življenjsko važno za stotine delavcev in delavk, Bratužu pa se ni zdelo važno in je predlagal neki sklep glede pasjih sprehodov. Bolje bi bilo, da bi bil svetovalec Bratuž vsaj tiho. Na tak način se ne rešujejo socialna vprašanja. Tistemu, ki mu poje hvalnice, bi zato samo svetovali, da bi kdaj prišel na grad, pa bi brž spremenil svoje mišljenje. Seveda pisce okoli »Demokracije« to ne moti, ker vedo, da njihovi pristaši ne hodijo na grad poslušat svojih svetovalcev Zato ribarijo v kalnem in upajo, da bodo preslepili kakšnega kalina. Toda slovensko ljudstvo ne bo nikoli pozabilo, da taki ljudje, kakršni vedrijo pod SDZ in okoli «Demokracije», nimajo pred seboj drugega kot osebno slavo in ozke politične koristi. Dovolj je videti, kaj vse je napravila «dinastija» Agnelettov v Nabrežini, kjer je paktirala s kominformisti in izdala slovenske stranke in skupine LSS, med temi tudi krščanske socialiste in neodvisneže. Ta primer dovolj zgovorno, kaže, da SDZ ne gleda na skupne koristi. Tam gre vse po zamahih taktirke. Dirigira pa dinastija. Zdi se, da bi tudi na Goriškem radi nekateri ljudje samovoljno paševali in ukazovali v vodstvu SDZ na Goriškem. Ce je tako, in dejstva to v marsičem potrjujejo, potem je na vrsti pošteni volivec, da spregovori svojo odločilno be- sedo. Prepričani smo, da ni med pristaši SDZ samo plevel, ampak da je leta zbran v vodstvu. Zato je dolžnost članstva, da prisili svoje vodstvo, da opusti nesramno gonjo proti Jugoslaviji, svobodni državi jugoslovanskih narodov, da prekine časopisno kampanjo proti ostalim slovenskim skupinam in da upošteva dejstvo, da na Goriškem bivajo Slovenci, v katerih korist je treba marsikaj storiti, naj si bo to za prihodnje volitve, še bolj pa za prihodnost. " ■ ' m I - m * i Motiv iz Stupice v Beneški Sloveniji. ALI BODO NAJEMNE POGODBE ODPOVEDANE? Intervencija svetovalca Pavlina na goriškem županstvu V začetku tega tedna je začela krožiti po Pevmi vest, da bo «Ente» odpovedal najemne pogodbe vsem najemnikom svoje zemlje. Tako obvestilo je dal računovodja te ustanove številnim najemnikom ustno s pripombo, da bo ustanova odslej obdelovala zemljo v lastni režiji. Nekatere je pri tem tolažil, češ da bodo lahko dobili delo kot dninarji na isti zemlji, ki so jo doslej obdelovali kot najemniki. Razumljivo, da je ta novica zelo razburila zlasti tiste, ki nimajo druge zemlje kot tisto, ki jo imajo v najemu in bi, če bi prišlo do take spremembe, ostali brez dela in zaslužka. Ni nam znano, kaj je privedlo gospodarje pri «Ente» do takega IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Izkoristil je dobrodušnost profesorja in mu izvabil 4000 lir „posojila" GORICA, 5 — Glas o dobrodušnosti prof. Atili ja Craglietto iz Ul. Garzarclli 12 je prišel tudi do ušes Justa Ostrogoviča iz Trsta. Craglietto je namreč vedno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu iz zagate in nj odrekel prošnje Ostrogoviču za posojilo 2000 lir. Ker pa ni dobrodelna ustanova, je zahteval od dolžnika naslov in zagotovilo povračila y 15 dneh. Ko je Ostrogovič uvidel s kakšno lahkoto je prišel do denarja, st je nekaj dni pozneje zopet obrnil na profesorja in ga ponovno prosil za 2000 lir. Gotovo je znal s svojim premetenim, jezikom ogoljufati svojo žrtev, da mu ni odrekla še drugih 2000 lir. Naenkrat pa je dolžnik izginil s pozorišča in prof. Craglietto je bil nemalo zaskrbljen ker je končno spoznal, s kom je imel opravka. Obmil.se je na kvesturo, da bi razčistila zadevo ki je bila res zamotana. Organi javne varnosti so po nekaj tednih izsledili Ostrogoviča v Trevisu in ga na povelje kvesture aretirali. Zaradi tega prestopka so ga aprila lanskega leta' obsodili na 8 mesecev zapora in plačilo 5000 lir globe. Proti tej obsodb; je mož vložil priziv. Vendar ta način na videz poštenega izkoriščanja svojega bližnjega tudi prizivnim sodnikom ni bil pogodu in zato so lansko obsodbo potrdili. Potrjena obsodba zaradi prestopa meje GORICA, 5. — Maja leta 1948 je 19-letni Castellani Bru- PISMO IZ BENEČIJE KAJ SE KUHA pri sušilnici sviloprejk? Delovanje in razvoj sušilnice sviloprejkinih bub v Čedadu ni preveč jasno. V Beneški Slove r.iji prevladuje vtis, da gre za manevre, ki ne bodo prinesli piebivalstvu nobene koristi. Pred kratkim so člane te sušilnice v Čedadu sklicali na skupščino, da bi pojasnili delovanje te družbe. Družba namreč ni v dobrem položaju: zlasti kar se tiče stanja na trgu; vpliva nj splošni položaj sušilnice poseben krajevni položaj. Zato so hoteli obnoviti upravo družbe in isti dan glasovati. Toda v novem vod!tvu hočejo biti zastopani tudi ljudje Iz dolin Nadiže. Težkoča je samo v tem, kako najtj sposobne ljudi k- bi marljivo opravljali svoje naloge in skušali braniti po sebne interese kmetovalcev N;.diške doline, ki so v slabšem položaju v primeri s kmeti v čedadski ravnini. Zdi se. da je stara uprava mislila tudi na to in poskušala naifi dve osebi, ki bi se sami predstavili kot kandidata Prv izmed teh je eospod Mulig Av-gusto iz Barnasa Ta je član demokrščanske stranke in znan velik posestnik, ki je že bil v prejšnji komisiji in ki bi ga ho(eli pridržati v odboru še vnaprej, ker hočejo ohraniti tudi v tej ustanovi demokrščan ski vpliv. Drugi kand’dat ie geometer Antonio Domeniš, ki pripada socialistični demokratični stranki. Rojen je v Tar-p?ru in ie tudi živel v teh dolinah. toda nikoli ni storil nič v korist našega gospodarstva. Prednost ima «amo v tem. da zna iez'k in tako lahko dobi precej naročil od ljudstva teh dolin Zdi pa 'e da tudi ta gospod podpira program stare uprave sušilnice Iz tega našega pisanja mo ramo seveda potegniti neke zaključke. Trditi ne moremo nič dokončnega, toda mislimo, da nismo mnogo daleč od resnice, če trdimo, da hočejo spraviti to družbo v tako težak gospo darski položaj, da ga lahko rešijo samo s tem, da prevza- no iz Broni v bližini Pavie zbežal v Jugoslavijo, da bi se izognil vojaški dolžnosti. Tu je bil zaposlen pri nekem podjetju v Istri, kjer je delal približno tri leta. Ker pa s; mu jt tožilo po domu, se je odločil za povratek v domovino. Brez potnega lista je prekoračil meje in se javil obmejnim italijanskim organom. Kvestura je začela nato poizvedovati in ugotovila, da si£ Castellani ni pokoril ukazom izgonskega lista, ki ga je izdala noriška sodnija. Zaradi teh prestopkov je bil preteklega meseca obsojen na tri mesece in 10 dni zapora in 16.000 lir globe. Proti tej ob. sodbi j« vložil priziv, ki ga je danes goriško sodišče pregleda, lo in mu kazen potrdilo. Poleg tega bo moral še poravnati sodne stroške. Avtobus oplazil žensko v Tržiču TRZIC, 5. — Včeraj popoldne so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa pripeljali v bolnico 52-letno Brigito Stia iz Ul. Garibaldi 43. Ko je Stia hodila Po Ul. Cosulich, jo je neki avtobus povozil od strani. Pri močnem sunku je ženska obležala na tleh. Mimoidoči so poklicali na pomoč Rdeči križ. V bolnici so zdravniki po pregledu ugotovili, da isi je pri padcu laže ranila desno koleno in desni komolec. Ozdravela bo v nekaj dneh. Pridelek gob v Benečiji premalo uporabljajo za prehrano me sušilnico kmetijski konzor cij v Čedadu. O vzrokih in nagibih teh manevrov pa ni treba niti zgubljati besed, saj smo že večkrat ugotovili, da ne služijo kmetijski konzorciji povezovanju kmetov za zaščito njihovih interesov, marveč so samo močna organizacija v rokah krščanske demokracije. Ta organizacija služi temu, da se lahko nadzira delovanje kmetov, hkrati pa imajo od tega tudi velik gospodarski dobiček. kajti tako imajo v rokah ves monopol. Skupina beneških kmetov. Popravljalna dela na Korzu Stroški bodo znašali 1.700.000 lir GORICA, 5. — Zadnja po vojna leta mestne oblasti niso skrbele za pravilno vzdrževanje goriškega Korza, katerega cestišče je postalo v zadnjem času zelo slabo. Nedvomno je k temu pripomogel promet, prometne nesreče, ki so v zadnjem času bile skoraj na dnevnem redu, predvsem pa znana vojaška parada, na kateri so nastopali tudi s težko oborožitvijo. Popravljalna dela je prevze lo podjetje Mattiroli. Stroški bodo v celoti znašali 1.700.000 lir. Predvidevajo, da bodo dela trajala od 8 do 10 dni. Da bi ne ukinili prometa po vsem Korzu, je podjetje sklenilo popravljati cestišče po odsekih, dolgih od 150 do 200 metrov. Pričeli so na začetku, in sicer pri kavarni Kuerner. Zato te cesta zaprta od Verdijevega gledališča do kavarne Garibaldi. Z zadnjim deževjem se je za Beneško Slovenijo poletje pravzaprav že končalo. Pri nas je ze jesen, čeprav še ne na koledarju. Jesenska vlaga pa pri-nsša pli has tudi gobe. Tu ne smemo podcenjevati važnosti tega gozdnega sadu za naše gospodarstvo. Gob je namreč obilo in ljudje z nabiranjem precei zaslužijo. Največ gob je v občinah, kjer je največ kostanjevih gozdov, in sicer v Srednjem. Grmeku in Dreki; zlasti pa ie mnogo gob v vasi Oblica. Sedaj se mnogo ljudi ukvarja z nabiranjem gob, ki jih nosijo vsako jutro v Videm na Trg XX. septembra, kjer je edino pooblaščeno tržišče v Vidmu. Na tem trgu prodajo desetine stotov zelo dobrih in okusnih gob. Najboljša vrsta gob so pr^ nas jurčki, ki jih je tud; največ. Zdelo se bo morda čudno, to- da krajevna potrošnja ni tako ugodna, kakor bi smeli. pričakovati. zelo redilne in da prav lahko nadomeščajo meso. ^ato bi ne smeli podcenjevati gob v prehrani in ne bi smeli prodati vseh gob, marveč bi se morali naši ljudje z njimi hraniti. Toda pri nas je bilo zelo malo gob, ki bj jih lahko tudi mnogo posušili in shranili ' za zimo Naši ljudje so namreč mnogo bolj navdušeni zar krožnik »kute ali kakega drugega živila, k; nima dost'i redilnih snovc, kakor pa za krožnik gob. Zato bi bilo prav, da bi ljudem dopovedali, kako redilne so gobe in jih tudi poučili o raznih načinih kuhe, t. j. kako postanejo gobe lahko zelo okusne. Pri tem lahko mnogo pomagajo vaški učitelji in tudi duhovni, ki poznajo gobe in jih znajo ceniti. SEJA OBČINSKEGA ODBORA ZA POPRAVILO SPOMENIKA na Oslavju šest milijonov lir GORICA, 5. — V odsotnosti župana se je občinski upravni odbor sestal pod predsedstvom podžupana odv. Devetaga. Pre. cien so odborniki prešli na dnevni red jih je odv. Deve-tag seznanil o sporočilu, ki ga je občina dobila od ministrstva za obrambo. V tem poročilu je bil zagotovljen zakup popravila spomenika na Oslavju za skupni znesek 6 milijonov lir. Popravljalna dela so poverili ravnateljstvu vojaške uprave ia Padove. V drugi pogodtbi so predvidena tudi popravljalna dela v notranjosti spomenika. To poročilo, ki ga je odbor sprejel z velikim zadovoljstvom, kaže zanimanje župana, ki je bil pretekleg-a avgusta pri, generalnem komisariatu za .počastitev padlih vojakov v ;VQjaS; kjer :'je naprosil, da bi se izvedla d^la na spomeniku v Oslavju, kakor je bilo to storjeno že v Revnem- polju. , Odbor je nato razpravljal še o vprašanjih v zvezi z občinskim , osebjem in javnimi deli, ir. sicer o ojačen ju električne razsvetljave v Ul. Brigata Ca-sale,,zamenjavi zemljišč za razširitev in popravilo Ul. Torria-ni in o nakupu tOO stolic za :a.voci »Oddone Lenassj«, . o; Izpiti in vpisovanje na slovenskih sredmih šolah v Gorici Po določilu nauaiesa ministrstva se izpiti (sprejemni, vstopni, popravni) v jesenskem roku pričnejo na vseh štirih slov. srednjih šolah v Gorici <5. septembra ob 8.30 zj. in se bodo vršili v vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski vsake šole. Mature se pričnejo 29. septembra. Vpisovanje novo šolsko leto 1952—53 se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra; le za dijake, ki bodo polagali izpite v jesenskem roku, se zaključi 30. septembra. Vse podrobnosti glede vpiso- vanja so razvidne z razglasne deske na šolah. Tajništva so za morebitna pojasnila odprta vsak dan od 9. do 12. ure. Vozni red mestnih avtobusov Glavm kolodvor Severna postaja: ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5,45, 6.20. 6.40, 6.50. 7, 7.15. 7.25 (do 20:2 vsakih 8 minut) 20.10. 20.20 20.30. 20.40. 20.50, 21 21.15, 21-35, 21.50, 22.15. 23, 23.10 in 23.40. Odhodi s severne postaje Ob 5.20, 6. 6.15, 6 40. 6.58. 7.10, 7.20. 7.30. 7.42 (do 20.2 vsakih 8 minut), 20.10, 2Q.20. 20.30, 20.40. 20.50, 21 21.10. :21.20, 21.35, 21.55. 22.40. 23.20. 23.30, in 23.55 OP praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5. 5.45. 6.20. 6.40 6.45 7 7.15 7.25 (do 21 vsakih 8 minut), 21.15, 21.25. 21.35, 21.45, 21.55. 22.15, 23 23.10. 23.40, Odhodi s severne postaje ob 5.20. 6. 6.15, 6.40. 6.58. 7.10. 7.20. 7.30. 7 42 (do 21 vsakih 8 minut) 21.10, 21.20 21.35 21.45. 21.55. 22.10, 22.30. 22.45. 23 20 in 23.55 Glavni kolodvor bolnišnice: ‘odhod z glavnega kolodvora ob delavnikih m praznikih ob 8. 'J 14, 16 m 17.30; iz umobolnice ob 8.20, 9 50. 15.20 16.30, 17-50 Gorica ■ Standrež . Socodnje. ob delavnikih odhodi Travnika za Standrež ob 7.30. 8.20. 8.40, 10. 11, 12.40. 13.30 15.30 16.40 18. 19, 20. Odhodi s Travnika v Sovodn.ie; 730. 8.20. 11 13.30 in 19. Odhodi iz Standre-ža ob 6.40, 7.10. 8. H.50. 9, 10-20, 11.40 13. 14.40. 15.50. 17. 18.20, 19.40 in 20.15 Odhodi iz Sovo-denj; 7, 7 50, 8.50. 11 30. 14.30, 19.30, Ob praznikih odhodi s Travnika za Standrež; 8.30, 10. 11.15, 13, 14, 15. 16. 17, 18. 19. 20. 21. Odhodi s Travnika za Sovodnje: 13, 14. 15. 18 in 20 Odhodi iz Standreža; 8-50. 10.15 11.30 13.40. 14.40. 15.40. 16 30. 17.30, 18 40, 19.30. 20-40 in 21-20. Odhodi iz Sovodenj ob 13.30. 14.30, 15.30. 18.30. 20.30. sklepa. Vendar se ne moremo otresti občutka, da je tudi tukaj v ozadju neka tajinstvena roka, ki bi rada odvzela slovenskim kmetom zemljo, ki jo že toliko let skrbno obdelujejo in redno plačujejo dogovorjeno najemnino. Na njihovo mesto bi potem prišli kot dninarji verjetno ljudje iz drugih krajev, ki morda še pred nekaj leti Gorice niso poznali niti iz zemljepisja. Svetovalec DFS tov. Pavlin se je zanimal za to zadevo in se zglavil preteklo sredo na go. riškem županstvu, da bi posredovalo v tej pereči zadevi. Ker se župan dr Bernardis še ni vrnil s počitnic, je govoril z odbornikom dr. Grusovinom. Ta je obljubil, da se bo občinski odbor zavzel za pravice kme-tiških najemnikov. Naslednji dan je govoril tudi z županom, ki mu je dal približno enak odgovor. Sicer pa bi bil tak ukrep «Ente Tre Venezies nezakonito dejanje, ker obstoječi zakoni, ki' urejujejo kmetijske pogodbe pravijo, da se lahko odvzame zemlja obdelovalcu le v določenih težkih primerih. Zlasti zakon od 11. julija 1952, št. 765 določa, da so podaljšane vse kmečke pogodbe, torej tudi najemne, tudi za naprej dokler ne bo stopil v veljavo nov zakon, ki bo uredil to zadevo. Ob tej priliki je tov. Pavlin interveniral tudi pri odborniku za javna dela dr. Polesiju v zadevi; del na pokopališču v Pevmi. Dobil je zagotovilo, da bo občina dogradila že začeti zid na spoc’njem delu pokopališka, da bo še naprej uporabno, dokler ne bodo uredili novo pokopališče na bolj primernem prostoru. (Iz «Scče>) Za šovinistično robolo zahteva službo kot plačilo GORICA, 5. — Izvedeli smo, da je začasni občinski nameščenec Rudolf Manzin zaprosil, aa bi postal sta ni občinski u-radnik, v Gorici. Ta vest samo potrjuje naše pisanje prejšnjih dni, da imajo istrski begunci in voditelji istrskega revizionističnega gibanja (MIR) vsakovrstne pravice, medtem ko .so-domačini zapostavljam £$fino je, da prosilec mma_ potrebne izobrazbe in da mu predvsem manjka ustrezajoč* diploma, toda tega begunskega prvaka to ne moti, da ne bi poskusil svojo srečo. K temu mu bodo nedvomno pomagale njegove velike zasluge kot voditelja MIR in znanemu šovinistu, kar je razodel ob marsikateri priliki. Nikoli ne bomo pozabili njegovega histeričnega napada na Jugoslavijo ob priliki šovinističnih manifestacij italijanskih dijakov ob obletnici tristranske izjave o Trstu. Tedaj je na sedežu MIR spregovoril šovinistič- ni drhali in blatil Jugoslavijo na način, kakršnega je sposoben uporabiti samo kleti sovražnik narodne enakopravnosti. 'Zato smo prepričani, da bodo njegovi prošnji ustregli! Tečaj za strokovno izobrazbo zidarjev Pokrajinski urad za ŽU. 20.30 man in M. Dietrich. sT> «Kismet», Za sprejem v Dijaški dom Cas za vlaganje prošenj za sprejem v Dijaški dom v Gorici je od 1. do 15. septembra. Po tem roku ne bodo več upoštevali prošenj. Starši naj osebno vložijo prošnje na sedežu Dijaške Martiče v Gorici, Ul. Ascoli štev. 1/1. Opozarjamo, da morajo prošnjo vložiti tudi dijaki in dija- j kinje, ki so že lansko leto bili; v zavodu. Notečai za nadzornike nadzorstvenega tehničnega osebja V Uradnem lintu št. 189 je bil napovedan natečaj za 16 službenih mest za poskusnega nadzornika nadzorstvenega tehničnega osebja pri generalnem inšpektoratu za civilno motorizacijo in prevoze. Za pripustitev k omenjenemu natečaju je potrebna inženirska diploma. Prošnje za pripustitev k natečaju je treba vložiti na ministrstvo za prevoze (Ministe-ro dei Trasporti — Ispettorato Generale della Motorizzazione civile e dei Trasporti in con-cessione) v teku 90 dni, ko je bila omenjena odredba objavljena v Uradnem listu. Nakazila za bencin do 30. septembra Trgovinska zbornica sporoča, da zapadejo 30 t. m. sledeča nakazila za bencin; 5-litrska roza, sta nakazila in 10-litrska siva. Zato naproša zbornica interesente, da v tem roku uporabijo omenjena nakazila, ker ne bo v nobenem primeru podaljšala veljavnosti nakazil. Seznami na vpogled Na Protokolnem Gorici (soba) štev. Pii, motiki TRIDNEVNI l952 20.. 21. in 22. septe®bra na ’> Zagrebški velesejem »Adria-11* Vpisovanje pn ' 5 b; press«. Ul. F. Severe tel 29243. ADRIA -EXPR£SS pnrea ob pr'1'15 Zagrebške^ velesejma vlakom/ od t Ui. izlet z Vpisovanje v ro 5 i A D E X \IV DVODNEVNI 20. IN 21. SEPTEMB* Ljubljano Ajdovščino Vipavo. «,«« Kravte*’'' tel. 29243. v 13. IN 14. SEPTEM0BA Rovinj v IN 14. SKPTE^1®^ Pazi" , Vpisovanje do ■ s b ' bra v Ul. B’. 29243- I Prispevajte za KULTURNI DOM BAZOVIŠKI MUČENIKI Bidovec, Miloš, Marušič, Valenčič Bili so med prvimi partizani velike borbe vseh narodov proti nacističnemu in fašističnemu zatiranju, bili so tisti, ki so poživljali plamen, ki je razsvetlil zavest tolikih mladincev in jim pokazal pot kako se je treba boriti in premagati faMzem. Njihova obsodba in žrtev, ki so jo doprinesli sta pomenila obsodbo za fašizem ter povzročila 0-gromno razpoko v njegovem sistemu socialnega in nacionalnsga zatiranja, za- Radio Jugoslovanske cone Trsta bo imel danes ob 18.30 uri spominsko oddalo: »SPOMIN NA BAZOVIŠKE ŽRTVE«. fetek propadanja in konca. Antifašisti, bivSi politični preganjanci! Prepolni idealov, bratstva in socialne pravičnosti, so bazoviški Mučeniki dei žrtev in botrb demokratičnega gibanja- Kot tolmači te-čen.i, ki so bile lastne narodom te zemlje, so se ti sinovi ljudstva in delovni ljudje postavili po robu tistemu režimu in metodam vladanja, ki bi jih sovražniki ljudstva hoteli spet priklicati k življenju in z njim: >e enkrat oropati nase ljudstvo njegovih demokratičnih in narodnih pravic. I-deali in borba bazoviških Mučenikov pripada zgodo- vini narodnoosvobodilne borbe in borbe, ki jo je nase ljudstvo vodilo od 1945 leta dalje. Od tam, kjer so padli, prihaja poziv in svarilo vsem antifašistom in demokratom o nujnosti, da se borijo z vedno večjo odločnostjo zato. da v spominu na črno preteklost potrdi naš narod z voljo in delom obsodbo reakcionarnih in tiranskih režimov. V nedeljo dne 7. septembra popoldne, naj vsi slovenski in italijanski antifašisti ter demokrat je proslavijo spomin bazoviških žrtev. In iz proslave naj izvira prepričanje, da smo že vstopili v novo zgodovinsko obdobje demokracije in socializma, bratstva in miru ter da režimi, ki imajo na vesti med drugimi tudi bazoviške žrtve, ne spadajo več nikamor drugam kot v muzej zgodovinskih sramot. Zdrn‘enje bivHh političnih preganjancev. Avtobusi v Bazovico Avtofemna zveza Trst - Bazo vica bo pojačena od 13. ure dalje. Avtobusi bodo vozili iz Ul. Fabio Severo. Avtobus z Opčin bo odpeljal ob 14.30 izpred gostilne Fabčič, avtobus iz Doline pa ob 14. uri preko Boljunca in Boršta. ŠTIRJE NOVI UKAZI ZVU Določila o poživitvi stanovanjske dejavnosti Sprememba besedila o ljudskih in cenenih stanovanjih v coni A Zavezniška vojaška uprava je podaljšala rok, kj ga določa ukaz št. 117 z dne 25. maja 1952, ki je bil pozneje spremenjen in zadeva dokončanje gradenj, ki so jih pričele razne ustanove in stavbne zadruge in spremenila nekatera določila celotnega besedila o ljudskih in cenenih stanovanjih na anglo-ame-riškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato je namestnik glavnega ravnatelja za civilne zadeve podpisal ukaz št. 161, ki stopi v veijavo z dnem objave v Uradnem listu od 1. julija 1951. (PIO - ZVU). Višina prispevkov, ki l'h J® treba plačati za osebje javnih prevoznih služb, v sklad za socialno zavarovanje Zavezniška vojaška uprava je določila v skladu s členom II odstavek 4 ukaza št. 178 z dne 8. marca 1948, višino prispevka, ki ga je treba plačati zn osebje javnih koncesijskih prevoznih siužb v sklad za socialno zavarovanje in v dodatni sklad v letih 1948 do 1952 na ar.glo ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato je namestnik glavnega ravnatelja za civilne zadeve podpisal ukaz št. 162. (PIO ZVU). Predpisi za nadzorstvo nad določanjem davka na poslovni promet Zavezniška vojaška uprava ;e imela za potrebno- izt*a določ?ne previdnostne predpis" za nadzorstvo nad ocenjevanjem prejemkov, ki 50 na an-gio-atneriškem področju Svo bodnega tržaškega ozemlja podvrženi davku na poslovni promet. Zato je namestnik glavnega ravnatelja za civilne zadeve podpisal ukaz št. 163. (PIO-ZVU). Plačevanje božičnice delavcem zaposlenih pri straženju, oskr bovanju tn čiščenju mestn/ih zgradb Zavezniška vojaška uprava je imela za potrebno, da izda določila o plačilu božičnice stražarjem, oskrbnikom in čistilcem mestnih poslopij na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato je namestnik glavnega ravnatelja za civilne zadeve podpisal ukaz št. 164. (PIO-ZVU). Vsi gornji ukazi «*pijo v ve ljavo z dnevom objave v Uradnem listu. CEPLJENJE PROTI KOZAM IN DAV1CI 2Iupanstvo javlja, da bodo od 1. septembra do 31. oktobra cepili otroke proti kozam in davi-ci. Po zakonu se morajo cepiti vsi otroci, ki so dosegli eno leto starosti. Zato bodo v tej dobi morali biti cepljeni vsi otroci, rojeni leta 1950 in v prvem polletju 1951, kakor tudi vsi otroci, ki so se rodili prej in ki iz katerega koli razloga še niso bili cepljeni. Cepili bodo ob delavnikih od 16. do 17. ure na higienskem uradu. Za matere in osebe, ki bodo spremljale otroke, bo vstop v higienski urad iz Ul. Duca d'Aost- 1 št. 1. Da se prepreči gneča, n?1 se javijo tiste dni, ki so napisa- 1 ni na vabilu. 1 Zveza izlet s partizanov organizira mno posebnim brzim vlako^ žični DOLENJSKE TOPLICE kjer bo v nedeljo 14. septembra 1^52 m smsHiH BsiicJ jijjj Vabljeni vsi bivši partizani, matere in vdove pd ^ borcev, aktivisti, vojni invalidi, politični Pre9a^a^ei in njihovi svojci ter člani Osvobodilne \r° ^ Antifašistične slovansko - italijanske ženske zve y Zveze antifašistične mladine in prosvetnih °ru sedež« OF lil' Vpisovanje v THSTU: na Korzu Garibaldi 4/IU, Ul. H. Manna 29, na .. Skednju, pri Sv. Ivanu na stadionu «Prv| maj., od 19. do 2l„ v krožku gi Molino a Vento 154 od 18. ure dalje, v Lonjerju st. 400 pri tov. Sergiju do IS ure; na sedežu SAM v Ul. Machiavelli 13/11 od 17. *. 19. ure. ZA NA ^ ^ v* uradu šempolaijskj sektor, v Sv. Križu pn Mariju Švabu št. 344 v št. 11 pri tov. Emilu L-eKi*1 za Vižovlje. Mavhinje, Cerovlje in Sesljati OKRAJ: v domu «1. Gruden,/ od 20. ure dalje, v Sempolaju 48 pri Le«iseV('nvjžovlJa" večernih <*' tov. Lilijam, v aaic/u . —-—j- ........................... *.« - K, u^- in Koludrovico, v Gabrovcu pri Ivanu Hustji v večernih urah. ZA OPfc Qi* na Opčinah na sedežu OF o fviM ft&fod vTimeofo i*t 'Jleiufo iNi« ®<#li 'Priši:1 f m° proti zapadu. Pravil st?°..na stezo, ki ji Sc0| , Italiianj «mulatiera». »S$sm^-P?- vrhov'h m se sviijv dolino. Ob Kič nf^° priž*i do neke vasi. «prav ™“ VedeM' .k.ie prav-. “» smo m je „ ,u8°t°viti in pregle-Bolozaj. s seboj sem enega tovariša, da sto ' it s.; sm° in ie bilo treba dati pr.u-§otov‘ti v»l še sto^.A0 vasi- Kakih sto do ps sv- 1 metrov od vasi ker «LSe ^ hitro obrnila, f0|aa Ita1f^aZila’^da je vas M.i! allJanov, Ze prej smo tedelj Ježela da je Rezija mirna i *vv.&ija uiaua Italiisn z. Partizanov, kjer ske a^° nove alpin- bute t -Ce' v glavnem re’ ®en ’ Poh°d je imel na-Bi'iv’eči?npraviti Italijanom btJtno Lu presenečenje, ko irio/i . ,akor jastreb, udarili ' ?,~°, Pa_ smo se vsi sku-za dobre Wih'.V‘“f,oa vasi- Do de-mirno a5poIdne je bilo vse slišati i,„VS?h strani je bilo ..Kravje zvonce. Tudi >»ed Jastre>t>i udarili četi e' Vrnil sem se k naj’ ®ato Pa s Pol . *kwii_ še za dobre nilmo 7 %-Bo P° travhTi?u^e oil° vse živo. li.ieltato^ so liud^e kosi' v.S02du nawas}-’ nekateri so 11 suhliari »gode, dru- ftih na _ Okoli pol de-Niča Tf stakneta dva «iia, '~mer sta nas že od- L-?8°vor °Pnue?li z n5ima !j iti];f , ica besed je lill,6nsViv, ’ polovica ft- vendareka' Pa reziian' $snn, r pa.smo se ne-jj na,azHmeli in spozna-i!?a-a fantiča za ' Ive Z €dinico. Moj ku-‘H ^sripio0 „ro,du Furlan, ki ,a se Padel pri Gorici, ,3lltiSev t*06-1 2 enim izmed ‘Stejši ’ „„ Je bil nekoliko Hih ’ izgovarjal tVaroK^-^Jati 0 raz-?il» vpj-j,: ,m ga ie med dru-9 lant 5 * ima kaj kru-?a- Ive »a 3e rekel- da ga b? r*d Mn- n?.to vPraša. če ;eta^d'nija-.Maii ic 1» ’ Qa ga ima rad. k iC!i PraVi:. < Italijani JHaiiS^S^dam proti nam' **■ J* 2e u„i- S°r, jih '"di Pc'- zas di nad nami. s levi f. a> sem jih ^ je Do«t*Va dssnl- Te- >Cr ZV(^ za- r')av„ J' Da k lznenada u- ,?^roj-,*n rie^i-o- ne ^ilG zmes ljudem ' 50 I,alljani '51ij v vas Oh C®1 ■ z®ne3° !'a snio 't,Mb kaPitulaciji »Win,:0ka ■ ud.' zvedeli, da Nh3V£ *n1Šla, V vas m fehš ■ kt f v hribu neki b;:%v ^Zfia uubiti- sni ihj„*e ti*u pob-': tfoJ' naiK-iP0*ožaj. sem si Na5 b0- -Di\nekoliko Srebp nu. ce se po- više. Po Po katerem ne bi mogli hoditi -trije drug poleg drugega, smo se plazili še kakih dvajset minut. Bilo pa je tam na srečo močno zaraščeno. Ko pogledam navzgor, vidim, da je tik nad nami ostra stena, na vrhu pa Sp alpinci. Ustavili smo se in zavzeli položaje. Pred nami je bila dolinica, nato pa zopet stena. Italijani, ki so bilj nad nami, niso kazali preveč veselja, da bi nas iskali. Slišali smo njihovo vpitje. da .je nekdo izgubil klobuk, potem pa, kako je italijanski oficir rekel, da nas nima smisla iskati, ker nas pač nikjer ni in da bodo rekli, da so vse preiskali, mt pa da smo izginili. Ko so našli- izgubljeni klobuk, so šli dalje, toda naravnost, proti nam. Na čelu je šel italijanski tenente, za njim neki narednik, potem pa petdeset vojakov. Italijani so se spustili z grebena naravnost proti mestu, kjer smo ležali v grmovju. Poleg mene sta ležala Slavko in Rudar, ki je kasneje padel kot komandant brigade. Oficir, ki je hodil na čelu, je prišel naravnost v naše grmovje in v tem, ko ga je razmaknil, ga je Slavko počil naravnost, v trebuh. Ko je že dobil svoje, je vprašal, ko da se nič ni zgodilo: «Che cosa e?» V tistem trenutku pa je Slavko sprožil še drugič. Vrgel je bombo, da jih je šest takoj obležalo. Tedaj pa smo jih tudi mi že naskočili in jih osem ujeli. Kakih dvajset pa se jih je pognalo na levo in desno v bližnje prepade. Izmed teh jih je ostalo le malo živih, pa še ti s polomljenimi rokami in nogami. Edi-nica petdesetih mož je bila tako v celoti likvidirana. Pobrali smo jim orožje in obleko in dobili popolnoma nove gojzerice. Vojaki, ki smo jih ujeli, so pripovedovali, da so prav prejšnjo soboto dobili nove obleke in nove čevlje. Osem. kj smo jih ujeli, smo slekli in jih po kratki politični uri v samih spodnjicah spustili v dolino. Ni jim šlo v glavo, ko smo Jim rekli, da jih ne bomo postrelili. Od srca smo se jim nasmejali, ko so šli ritensko po skalah in so jo šele, ko sb prišli kakih sto metrov od nas, kot blisk ucvrli po skalovju Pregledali smo grmovje in našli še trupla tistih Italijanov, ki so padli. Pri enem izmed njih smo našli legitimacijo, iz katere je bilo razvidno, da je bil študent medicine, doma iz Milana. V njegovi listnici smo dobili sliko njegove matere, sive ženice izredno lepih irL -plemenitih potez. Bili so sami mladi, nepoučeni rekruti. Sli go v boj, ne da bi vedeli, za koga se tolčejo. Zanimivo je tudi, kar so nam pozneje pravili, da so Italijani tistih osem fantov, ki smo jih izpustili, po treh tednih zaprli, ker so med rekruti pripovedovali, da je bolje ne borita se proti partizanom, ker so dobri ljudje in ničesar nočejo. Mrtvemu medicincu smo vzeli njegove listine, napisali pismo njegov; materi, priložili njeno sliko ter vse skupaj poslali v Milan. V pismu smo napisali: ((Draga mama! Ne bodite žalostni, če je Vaš sin padel v Reziji. Njegove smrti niso krivi partizani, ampak je je kriv fasižem, ki ga je vzgajal k temu, da bi zatira) svobodoljubne narode«. Po tem spopadu smo se vračali in je bilo tako tudi prav. V dveh dneh so Italijani navlekli v Rezijo veh-ko vojaštva, zasedli Učejsko dolino, ves Skutnik, vso Ran-kolansko dolino, posebno pa železnico. Vendar pa je bil pohod v Rezijo, kakor prej pohod v Benečijo, kronan 7. velikimi uspehi ob kapitu laciji Italije, ko so se prav v teh predelih Rezije in Za-padne Benečije, morda nekoliko manj v Vzhodni Benečiji, dvignil tudj tamkajšnji Slovenci in sestavili več bataljonov. V Reziji smo ime li dva bataljona, v Zapadn: Benečiji tri, v Vzhodn; Benečiji pa dva. ki so se V sklopu naših brigad in kasneje divizij zelo dobro borili ter tako prispevali k skupni borb^ svobodoljubnih narodov v boji' nvoti fašizmu. Nacionalno P/banje v obeh Benečijah in v Reziji je dobilo svoje korenine v na rodnoosvohodilni borbi ter ie zavest tamkajšnjega prebivalstva kljub skoraj stoletnemu potujčevanju močno zvastla. To pa je tudi eden naših največjih uspehov pohoda v Benečijo in v Rezijo. PRED PARTIZANSKIM PRAZN1HUM V DOLENJSKIH TOPLICAH Duh partizanske borbenosti in bratstva naj živi med nami il- f* wf * * ~ ' jj^j! m^ § \ ' 'mm m. Bataljon tržaške Delavske enotnosti, ki se je skupno s partizani IX. korpusa boril za osvoboditev Trsta. % $ # Kolone partizanov korakajo proti Trstu iimminiiimimmiiiiimiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiMitiiiimiiiimmiHimiiiimiiimtimimmimriiiiiiiuiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiitiimii in tuiceil Neuspehi . . , , polista »»otelie prilile je po osvoboditvi obiskalo jn IJOifa up Postojnsko jamo V sedanji borbi za nov gospodarski sietem po reorganizaciji jugoslovanske državne uprava ■ se posebno zastavlja povsod vprašanje, kaj. bo s turizmom,. ki predstavlja za Slovenijo poles industrije naj važnejšo gospodarsko vejo. Vemo; da je turizem že pred voj n' > pokazal prav v Sloveniji velika' uspehe. Prav zaradi te ga postavljajo danes centralni organi in funkcionarji v -razvoju turizma nove perspektive i 7. ustanavljanjem turističnih društev, ki naj bi postala osnovne celice pospeševanja turizma v svojih krajih. S’ prav posebno pn je v tem pogledu važna turistična postojanka Postojna s svojo slovito Postojnsko jamo, s čudovito udorno doli 10 Raka z naravnim čudežem presihajočega Cerkniškega jezera, s predjamskim gradom in ^ gorsko plan6to Nanosa, od koder se ti kot na dlani odpi-a poglsd na sončno Vipavski dolino in na naš sinji Jadran. Postojna je danes kot v preteklosti vstopna vrata na Jadran, klasična tla slovenskega iurizma, ki ?e lahko postavljajo ob stran -slovitim turističnim krajem, kot so Bled ir. Primorje. Dokaz za to so prav posebno po osvobodilni vojni številni obiski Postojnske jame bodisi domačih kot inozemskih. turistov. Italija, ki j’ imela skozi četrt stoletja prelepi Postojnski Kras v svoj;n rokah, ni mogla nikdar v vsej dobi pokazati takega rekordnega obiska, kot ga more pokazati Postojna v novi Jugoslaviji. Se stara Avstrija, ki je imela v svoji državi več desetin milijonov ljudi, je dosegla najvi.š-ji obisk jame v 1. 1913, ko je znašal 40.971 ljudi. V času .jrv j svetovne vojne je padel obisk na minimalno število pod tisoč obiskovalcev letno. Pod Italijo se je število obiskovalcev počasi dvignilo in doseglo svoj višek 1. 1926., ko se je to število dvignilo na 110.636. Od lilllllullllllltltltllllllltlllllMlrrllllHllMlliniflMli ES1SENHO WESR ■ Use in njegovo poreklo, ki je v nasprotju s programom, katerega predstavlja SODOBNI PORTRETI Na tiskovni konferenci je na ,vj}r^šanje nekega «Ali ste kdaj ___________ kot deček zapuščali svoje rodno mesto Abilene, da se'JWoyte vrnili kot kandidat za pred sednika ZDA?» Eisenhower je odgovoril, da je vedno sanjal, da bi postal strojevodja. In zdaj stoji Eise,nhower morda res pred nalogo, da bo vodil stroj,, in to še kakšnem stroj! Divight Eisenhower, imenovan Ike je po poreklu iz nemške družine, ki se je v prvi polovici XVIII. stol. izselila v Ameriko. Bili so protestanti in so morali zapustiti Nemčijo bolje Palatinsko. zaradi verskega pieganjanja. Veja t»h Gsenhauerjev tedaj že a-merikaniziranih Eisenhowerjev se je naselila v Kansesu v drugi polovici XIX. stol. Ikov ded. značajen in pobožen mož je postal pastor. Kansanski Ei-senhowerji so bili znani po svojem puritanstvu, posebno pa po svojem fanatičnem pacifizmu. Ikova mati je bila iz te skupine priseljencev, pobožna in izrazita pacifistka. Republikanska kampanja poudarja pobožno in pacifistično sredino, ■;z katere je Ike. Kandidatov oče je bil siromašen in zelo skromen. Posku šai je s trgovino in dvakrat propadel? Več let je nato delal v neki tovarni sira. Mati je bila živahnejšega temperamenta, v vsem je nadkriljeva-la moža in vodila družino, v kateri je bilo poleg Ika še pe' sinov. Življenje je bilo težko. Ike sc. je podnevi učil, ponoči *wi je delal v tovarni sira. Ko je dejal nekoč materi, da bi želel postati vojak, mu je odgovorila: «Spomni se. da od meča u-mira tisti, ki želi od meča živeti«. Njegova mati je sploh rada' uporabljala pregovore in pogosto je navajala tudi odlomke iz biblije. Nekaj tega je ostalo tudi Eisenhowerju. I,eta 1911 je Eisenhower napravil sprejemni izpit za pomorsko in vojno akademijo. In-bral je drugo, da bi prej kon čal Mati je sprva nasprotova 'a končno pa je popustila, «ai ni nikoli preveč pričakovala od ega novinarja:. njega ^.1(, uv.* sanjali, ko ste Nasprotstvo: poreklo pacui ‘ stično, ' mati fanatična pacifistka, sin največji vojskovodja moderne Amerike. Tisti, ki je na Renu, od koder izvira njegova družina, tolkel prednike svojega deda. Ko so b:li Nemci prema'gani, je bil prav Eisenhower tisti, ki se je najbolj potegoval za obnovo nem ške vojne sile. Kariera Eisenhowerja med dvema svetovnima vojnama ;e bila običajna pot častnika dolgočasna, s počasnim napredovanjem. Ob začetku druge svetovne vojne je bil Ike komaj podpolkovnik. Leta 194'i ;e prišel v glavni štab. istega leta pa je poveljeval zavezniški invaziji v Severni Afriki. Ko je uspešno izvršil to nalo-go, je dobil največjo in najtežjo: postal je komandant zavezniške vojske za invazije Zahodne Evrope. Njemu tudi pripisujejo največje zasluge za zmago zaveznikov v vojni, za poraz Nemcev. Po tej zmagi so ga slovesno sprejeli v domo-. vini,, vlada pa ga je za nagra rto imenovala za šefa generalštaba. V začetku 1948 je podal o-stavko in sprejel, mesto predsednika kolumbijske univerze. Ta položaj ima še danes, če prav je «odsoten». Ko je bila sprejeta odločba o formiranju sil atlantskega pakta,'je bil Ei-senhower pozvan, da sprejme komando skupne vojske. Pod njegovim vodstvom so bili postavljeni temelji edinstvene mednarodne vojaške organizacije v zgodovini. Z bliskovitimi uspehi v vojni je postal Eisenhower lagen darna osebnost, junak, ki u-st reza domišljiji povprečnega Amerikanca. V zadnji polovici leta ni bilo večjega založništva v ZDA, ki ne bi izdalo knjige o Iku. Najpomembnejša je brez dvoma biografija, ki jo je napisal znan,- novinar in publicist John Gunther «Eisenho-wer the man and the simbol« (Eisenhower, človek in simbol). Knjiga je dosegla velikansko naklado in je mnog', koristila Iku v predvolilni senhowerju, da je človek iz er.ega kosa, da je general s či-vilno mentaliteto, da je njegova osebnost najbolj primerna, postane simbol. Ne bomo a-calizirali Guntherjevih izjav, temveč jih navajamo za osvetlitev okolnosti in načina, ki ustvarjajo iz Eisenhowerja ;z-redno osebnost. Gunther ga o-pisuje: «Ta magnetski mladenič 61 let, po poreklu iz vasice Abilene v Kansasu, je še danes v formi, poln energije. Invi rdeč obraz, vedno ožgan od sonca, na čelu komaj opazr.o gubo.. Koža je napeta. Smeh je vedno gibljiv, vedno pripravljen in vedno širok kol Rokavski preliv. Oči izredno žive, plave... Njegova skromnost, njegova odkritost so'tudi deli njegove humanosti... Bil je vojak vse življenje, toda verjame v mir. Ne uteleša in r,e predstavlja vojaške kaste..« Pravijo, da je izredno tankovesten vojskovodja. V atlantski komandi je uvedel tako knjigovodstvo, da mora biti vsak cent stroškov opravičen, da je ta natančnost že prešla v pregovor. Sam pa je baje popolnoma dezinteresiran. Ko je da) ostavko na šefa gene ralštaba. ni imel nobenega ka ■ pitala niti svojega avtomobila Ponudili so mu mesto predsednika . kolumbijske univerze, pristal je, da sprejme to dolž r.ost, toda brezplačno. Imel je sicer plačo generala, toda odpadli so razni dodatki, ki so mu omogočali udobno življenje, čeprav ni mogel ničesar prihraniti. Tedaj se je odločil, da napiše svoj življenjepis in spomine na drugo svetovn'i vojno ((Križarska vojna v Ev ropi«, Napisano je odlično (Ei-senhower je vedno kazal sposobnost za pisanje). Vso knji go je napisal lastnoročno od prve do zadnje besede (za a-meriške razmere je to zelo pomembno!). Delo je končal v treh tednih. Samo v Ameriki je bilo prodanih nad 900.000 izvodov. Honorar je znašal 600.000 dolarjev, davki so mu odnesli 150.000. Vendar mu je ostalo še 450.000 dolarjev. To je edini kapital komandanta Republikanski volilni znak kampanji. Gunther pravi o Ei- j zavezniških sil v drugi svetov- ............ C,'*"Sw OBO'N>“- '■iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiuMiMHiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiMtiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinininniininHi,mm,||l,„||||||)|||||,mn,n,mm,)|„„|„|„|„||||||| ,JA r)reau. IZVAz/ !A KAVO ki ‘iolfi 2ažela izvažati Cac>in " * dobila v kom- e in av Nemčija - iz Lv;,ie str°j °d kode nil5Uje"em »remog, ki ■>nSKa . , V , ^0* u^mjsala *seitl °M»A2A HiuS'0vaškoala na H',nsko in k°der C<’ Je > 'etu , aB«W J’ do 31. I. a uvozila le 1 684. 023 baj bombaža, kar je 339.938 bal manj, kakor v ena kem, razdobju leta 1950-51. TURČIJA DOBAVLJA ZDA ANTIMON IN KROMIT Kot poroča ameriško mini-strstvo za rudarstvo, je trenut no Turčija največji dobavitelj antimonove in kromove rude ^ Prvih petih mesecih letošnjega leta je dobavila Turčija ZDA več kot polovico ktomove rude, k} so j0 ZDA porabile. ZDA so namreč u-vozile kromove rude za U m pot milijona dolarjev. Od tega je dala Turčija za več kot ? milijonov, ŠVICA UVAŽA MANJ AVTOMOBILOV Po zadnjih švicarskih uradnih statistikah je začel švicarski uvoz avtomobilov upadati. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je Švica uvozila 22 839 avtomobilov, v istem raz dobju lanskega leta pa jih je uvozila 24.101. Najvei avtomobilov izvozi v Švico Nemčija ih sicer 9.559, za njo je Velika Britanija s 4.285 avtomobili, nato ZDA s 3593 avtomobili. Za temi prideta šele Francija In Italija. Pri tem je zanimivo pripomniti, da je italijanski avtomobil, v primeri s svojo težo, najdražji in sicer stanc kilogram italijanskega avtomobila 686 švicarskih frankov, do-čjm stanejo nemški le 573 za kilogram, angleški pa celo samo 541 frankov za kilogram DUNAJSKI VELESEJEM Prihodnjo nedeljo bodo od pri; tradicionalni dunajski se- jem, ki bo trajal do 14. t.m. Letošnji dunajski velesejem je doživel nov rekord. Prvič v njegovi zgodovini se- je prijavilo nad 1000 razstavljalcev in sicer 1060 iz 23 držav. Po važnosti je na prvem mestu Zahodna Nemčija s 474 razstav-ljalci. Za njo pridejo Italija, Francija, Švica, Anglija ZDA in drugi. Letos bosta prvič sodelovali na tem velesejmu tudi SZ jn Anglija, seveda v skupnih razstavah in ne posamezni njihovi trgovci ali industrijci. Dunajski velesejem bo imel splošen značaj in ne kot druge avstrijske razstave, ki se o-predeljujejo bolj p0 strokah. Taka pokrajinska razstava bo od 27. t.m. do 5. oktobra v Gradcu, kjer bodo razstavlje ti' predvsem domači poijedel-sk' pridelki. Inozemcj pa bodo razstavljali tudi poljedelske stroje in to predvsem Italija Francija, Jugoslavija, Švedska in Madžarska. V nedeljo so pa odprli in jo bodo že prihodnjo nedeljo zaključili razstavo v Dunajske Novem mestu. Tu je razstavljeno predvsem vino in grozdje, dalje gozdni pridelki, cvetje in perutnina. ANGLEŠKE LADJE, KI SO V POPRAVILU IN NA PRODAJ Trenutno je v angleških pristaniščih 126 ladij s skupno to-nažo 500.930 ton, ki niso v rabi. Od teh jih je večina v popravilu in le 20, s skupno to-nažo 36.630 ton nosilnosti, jih je povsem brez naročil in čakajo kupca, ker so na prodaj. V1SOKOMORSK A NEMŠKA TRGOVSKA MORNARICA Nemška trgovska mornarica je imela s 1. avgustom letos 493 tovornih ladij s skupno to-nažo 1.045.000 brutto registrskih ton in 46 ladij-cistern za skupno 125.024 ton. l»ar znese skupno 539 ladij s skupno 1.170.000 ton ladjevja za visoko morje. tega leta dalje pa je bil do druge svetovne vojne povprs^ ten obisk iame le okrog 50 do 60.000' ljudi. Nova Jugoslavija m .je že v nekaj letih dosegla neprimerno večje število in jamska kronika beleži ža v l. I&48. obisk 168.751, višek pa v I. 1949., ko je obiskalo jamo 197.429 ljudi. . Od tedaj naprej se vedno giblje število obiska r.go 150.000. Tako postaja Postojna tudi v inozemskem prometu znaten gospodarski vir. Najlepši dokaz za to je stalen porast inozemskih obiskovalcev., ki- so dosegli v 1. 1950. šte; vilo 3541 in v 1. 1951. pa 5423. Med inozemci prednjačijo Av-st’ijei, Francozi. Švicarji, A-nieričani, Angleži, Belgiici, Nemci itd. Bivši Svet za blagovni preme’ LRS v Ljubljani je prav t n razumel važnost Postojni v turističnem prometu in je iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimitimiiiiiiiiifHM j-------------------tilom-—j jugoUmanbhi ■---------/Umi * Podjetje «Avala film« v Beogradu je pred kratkim prejelo scenarij za nov film. ki sta ga priredila Novako-vir.. in Gustav Gavrin. Film bo verjetno nosil ime «V tej noči« in njegova tema bo psihološka epizoda iz narodnoosvobodilne borbe. Vse priprave s0 poverjene Gustavu Gavrinu in če bo njegov načrt dela sprejet, bodo v kratkem začeli snemati. Režiser dokumentarnih filmov Zorž Skrigin je dokončal s snemanjem filma «Fo dolinah Morave«. Film prikazuje prirodne lepote Zahodne, Vzhodne in Velike Morave. Poleg tega prikazuje film zgodovinske dogodke, ki .so se tod razvijali In razne kulturne spomenike iz teh predelov Jugoslavije. Tu so mišljeni predvsem -red-njeveški arhitektonski spomeniki. Poleg dokumentarnih filmov «Svadba», «Toma Rosandi š» in filma «Pod senco helebarde«, ki jih že prikazujejo, bo «Avaia» kmalu dala v promet še dva filma, ki ju dokončujejo. Ta dva filma sta dObedska ..mlaka«, .ki govori o močvirju, najbogalej-šem in najzaninimive;š"m bivališču redkih vrst ptičev ir. ((Prizren«, ki prikazuje mesto Prizren z raznih strani. Do tu smo govorili o filmih, ki se že predvajaj'- ali pa ki bodo v kratkem doži veli krstno predstavo. Režiser Vojislav Nanovič, kateremu so poverili nar.og', u-ielati film .'Ciganka« po scenariju Aleksandra Vuče, je že izbral sodelavce, glavne igralce in jim tudi že razdelil vloge. Po dvomesečnih pripravah je začela ta skupina 3. t.m. s snemanjem. Film snema Miša Stojanovič, ki je pod Nanovičevo režijo snemal že »Čudežni meč«. ni vojni. Tako vsaj pravijo živ-ljenjepisci sedaj, v predvolilni kampanji. Vendar, pa je Eisenhovvi-.r kandidat republikanske stranke Opredelil se ie za tisto stranko, ki ima v sebi mnogo nedemokratskega. ki je konservativna, v katero gledajo z za upanjem kapitalistični krog: Amerike, manj pa široke mm. ! žice, tisto ljudstvo, iz katere J ga Ike izhaja. Ta opredelitev ni slučajnj. j Ko se je govorilo, da bi mogel K'0X-i^|44 biti kandidat demokratska .^IVžlSld ” UJU-Zei rn m a n I PAZ I IN S K I izdal v zvezi z direkcijo kra-ških jam Slovenije v Postoini 45 000 lepih raznobarvnih prospektov kraških jam s tekstom v petih različnih jezikih. Poleg tega se pripravlja obšire-i vodič skozi vse najznameii-tejše jame in kraške lepote, rieln pok. dr. A. Serka v pr,-redbi predsednika društva z* reziskovanje jam tov. Ivana Michlerja. Tudi ta vodič, ki oo vseboval krasne slike jamskega fotografa tov. Fr. Ba a bi' izdelan v petih jezikih. S tem delom se bo Kras v mističnem oziru dostojno prestavil ne le domačemu človeku, ampak tudi inozemskemu svetu. Ni čuda, da se zahvd- Vedno težja in resnejša gospodarska kriza sili varšavske funkcionarje, da krčevito iščejo izhod. To je prišlo do izraza v zadnji številki teoretičnega časopisa CK Poljske delavske stranke «Nove drogi». Clan CK PDP, Tepith. objavlja v obširnem, poučnem članku današnji gospodarski položaj Poljske, pri čemer je, naravno, pazljivo obšel dejanske vzroke njenih težav in prišel do zaključka, da je za Poljsko edini izhod NE P. Mimogrede rečeno, je moral pisec priznati, da se poljski kmetje upirajo vlad- Ijujoč dobri propagandi bliža J njrn ukrepom in da je tako srt *«•*■ v septembru. Srečnega milijonskega obiskovalca čaka prijei-no presenečenje v obliki prekrasnega darila. To milijonsko številko bo dosegla jama naj-brže 7. septembra ob 14. uri, ko bo v jami koncert Zagrebške Filharmonije. Prav zato postaja ne le pereča, ampak celo nujna življenjska potreba na teh klasičnih tleh .slovenskega turizma usianoviti Turistično društvo, k; bo znalo zainteresirati vse organe oblasti in tudi društva za napredek turizma v Postojni. Ono bo povezovalo vse de Jo institucij od Instituta za raziskovanje Krasa, Društva za raziskovanje jam in direkcije kraških jam Slovenije, Planinskega in drugih društev, ki imajo svoj sedež v Postojni, za čim večjo turistično propagando. V ta namen so vabljeni vsi organi oblasti in člani vseh društev ter za tujsk; pron.et zainteresirani Postojnčani na ustanovni občni zbor Turističnega društva v Postojni, ki bo 4. septembra 1952. ob 20. ur: v hotelu Javornik. Ta zbor bo nakazal smernice še večjemu turističnemu napredku Postojne in zainteresiral širšo javnost za čim večji napredek in razvoj turizma v Postojni. HABE - STEPANČIČ stva podobno ruskemu pred uvedbo NEP. Iz članka, v katerem je najavljena doba poljske NEP, se jasno vidi, da ni niti besede o odpravi štirih administrativnih ukrepov in da vlada ne bo izpustila iz rok tsmeča z dvema ostrinama», ki je z ostrejšo stranjo obrnjen proti kmetom. Se več; Tepith pravi, da v Poljski ni bila do sedaj posvečena do-voljna pažnja raznim administrativnim ukrepom. Ta «misel» zveni čudno, ker vemo, da v Poljski ni svobodnega tržišča in da so vsi kmečki proizvodi vezani na obvezni odkup. Zaradi tega ne more poljski kmet od tega novega iz-danja dosedanje gospodarske politike ničesar pričakovati. Pod geslom itvečje svobode» v gospodarskem delovanju bo poljski NEP nadaljeval po stari poti, ki se sicer uradno imenuje liberalna, čeprav daje kmet še vedno dve tretjimi viškov svojih proizvodov, a v trgovinah med mesti in vasmi obstajajo štiri vrste cen iiiiiiiMiiiiimiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiitiiiifiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiitimifii Posledice neodločne politike laburistov stranke in da ga je Truman celo vabil, niso vedeli, da i” že leta vezan z republikanci. Toda Eisenhower je sedaj povedal, da je 1948 glasova) za republikanskega kandidata, ko je prvič volil, ker prej kot vojak ni imel pravice. Na volitvah za guvernerja v ' državi New York 1950 je ponovno glasoval za republikanskega guvernerja. Eisenhower je triumfalno premagal drugega kandidata republikanske stranke Tafta. Ce republikanska stranka zma ga na volitvah, ne bodo spremembe v notranji in zunanji politiki tako velike, kot če bi zmagal Taft. Evropa se je upravičeno bala Taftove zmage. Z zagovarjanjem Tait-Hčrtleyevega zakona pa je Ei-senho\ver veliko izgubil _ pri množicah, kar se bo verjetno poznalo na volitvah. Povezal se je s kapitalom, kar je tudi odvrnilo sindikate od njega. Merilo demokratičnosti in reakcionarnosti se kaže v A-meriki prav v vprašanju črncev. Čeprav Eisenhower kol kandidat za predsednika in general ne more dajati drugačnih izjav kot na pr. «Crnci so mnogo prispevali v vojni in mnogo od njih pričakujemo«, vendar negativno vpliva dejstvo. da poleg Eisenhovverja kandidira za podpredsednika Nixon, aktivni in borbeni član zloglasnega komiteja za raziskovanje protiameriške delavnosti in rasistov. Eisenhower je protj Ne\v Dealu, proti Rooseveltovemu velikemu delu, proti vsem tistim velikim ekonomskim reformam, ki jih je demokratska stranka z uspehom izvajala. Je za neko srednjo linijo. Nedavno je dejal, da je ((proti birokratski vladavini,_ proti podrejanju našega živi je nja kontroli, ki bi vodila v socializem«. Čeprav New Dea!:> ne moremo imeti za socializem, vidijo vendar republikanci pot v stanje, ki ne odgovarja njihovim konservativnim tendencam in interesom kapitalističnih stebrov te stranko, nred oroaramom. za katereua St- sedaj Eisenhower eksponi ra in njegovim poreklom. Prebivalstvo Velike Britanije je čedalje v večjih skrbeh zaradi stalnega višanja življenjskih stroškov. Ce primerjamo , današnje življenjske 'strelke s ~sti"bškf'leta' 1947, vidimo, da so poskočili za 'J?' odstotkov. 'Kdnservativna stranka, ki' je prišla na oblast pri zadnih volitvah, je povzela povsem svojo, ekonomsko politiko. Cene sicer ne skačejo nenadoma, pač pa počasi in stalno. Konservativna vlada je zelo oprezna in noče spraviti množic v nerazpoloženje, v "-pozicijo. Zato je celo znižala davke siromašnejšim slojem prebivalstva, istočasno pa je ukinila subvencije prehrambeni industriji zaradi česar so rene hrani poskočile in t) razliko plača spet in predvsem mali človek. Da, je to privedlo do znižana življenjskega standarda, je razumljivo in že sedaj se posamezni zastopniki nižjih laburističnih strankinih edinic obračajo na vodstvo laburisvič ne stranke, naj takoj, ko pride spet na oblast, uvede subven cijr prehrambeni industriji, ki jih je Churchillova vlada ukinila. Vzrok skakanja cen in padanja življenjskega standarda in splošnega siromašenja si tolmačijo tudj z visokimi stroški za oboroževanje. Tedi to verjetno ne bo edini vzrok. Mnoge strankine organizacije očitajo vodstvu laburistične stranke, da je bila prepočasna v nacionaliziranju industrije. Zato ni nič čudnega, če te organizacije zahtevajo naj stranka vnese v svoj program na daljnje izvajanje socialističnih načel, nacionaliziranje proizvodnih sredstev. Do sedaj je bilo nacionaliziranih le 23 odstotkov industrije. Med raznimi resolucijami, ki zahtevajo od vodstva stranke bolj energično uvajanje nacionalizacije, je prav povsod o-loeniena zahteva, - da se mora na vsak način ponovno nacionalizirati industrija jekla in transporta, če bi sedanji konservativni vladi uspelo denacionalizirati ti dve veji gospodarstva. In to se mora izvesti brez kompenzacije lastnikom. Neke organizacije zahtevajo tudi nacionalizacijo zemlje, kajti edino to bj privedlo do uravnovešenosti prehrane Velike Britanije. Stara pazinska trdnjava «Kaštel« ne bo propadla. Društvo za kulturna in zgo-. dovinska vprašanja Istre bo v «Kaštelu« uredilo muzej. Ko bodo zgradbo nekoliko popravili, predvsem pa prekrili. bodo tam namestili mnogo zgodovinskih ostankov, ki so v zvezi z zgodovino Istre in predvsem pazin-skega okraja. Prebivalstvo pazinske okolice in samega Pazina zelo vneto sodeluje v tej akciji in rade volje pokaže ta ali oni objekt, ki ima zgodovinsko vrednost. V eni največjih sob «Kaštela« bo urejen muzej narodnoosvobodilne borbe, ki bo zelo bogat, saj je blaga iz te dobe zelo mnogo. ijke Britanije. načel. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiimmiiimiiiiiiimiiiiminii,!,,,,,!,,,,,,,, Illlim,mn, Velik del resolucij zahteva, na. se v že nacionalizirana podjetja postavijo ljudje, ki bodo nacionalizirana podjetja branili.'fljudje, ki «bodo * vsem srcem za nacionalizajo« 'i: ne ((neodgovorni elementi«. Pojav birokracije v nacionaliziranih podjetjih vzbuja v laburističnih množicah nekako zaskrbljenost. - Neki britanski socialisti so se v tem nekako razočarali, kajti pričakovali so, da bo vse šlo mnogo bolj gladko kot v resnici gre. Ta pojav so predvidevali konservativci in ga že vnaprej kritizirali in danes se laburistične množice zavedajo te nevarnosti. Terenske laburistične organizacije sicer niso zahteva'e, naj se tovarne izroče delavcem, toda zahtevale so, naj ima delavstvo večji delež v upravi tovarn, kot jih je imel prej. Poleg teh skrbi muči angleške laburiste tudi strah pred brezposelnostjo. Sedaj je v Velik' Britaniji vsega 350.000 brezposelnih, kar ni ravno mnogo, toda pred kratkim je množična odpustitev delavcev tekstilne industrije povzročila v množicah preplah. Da je ta strah postal še večji, je pripomoglo še to, da tako Avstralija, kakor tudi druge države britanskega cesarstva zmanjšujejo uvoz blaga iz Velike Britanije. To pa ni pojav samo v dominionih, ampak tudi pri drugih državah in predvsem v državah Južne Amerike, kjer je Velik; Britaniji začela konkurirati Nemčija. Iz vsega tega je razvidno, da n.so razmere v Veliki Britaniji prav rožnate in da je zaskrbljenost britanskih delavskih množic utemeljena. Laburistična stranka budno pazi na te pojave, toda splošna kritika prejšnje politike ni dovolj in zato tudi obravnava laburistični tisk te probleme povsem stvarno. Pri zadnjih delnih volitvah se je videlo, da je konservativna stranka, ki je prišla na vlado le z majhno večino, ponovno na potj navzdol. Laburistična vlada, ki bo po vsej verjetnosti prišla spet na oblast, bo morala na vsak način bolj odločno reševati vprašanje nacionalizacije, vprašanje izvajanja socialističnih | jjJST ' .Z" " * %: 4 f 1|§S Postojnska j?m?, ena najlepših prirodmh znamenitosti sveta privablja vsako leto številne tujce in domačine. Pričakujejo, da bo prve dni septembra doseglo število obiskovalcev po vojni milijon. Pripravljajo slovesnost, milijonskega obiskovalca Pa čaka lepo presenečenje l/nr t i r Vremenska napoved za danes \/iii mA r napoveduje še nadalje nesta- y |\L/VlL novitno oblačno vreme z mož- nostjo krajevnih padavin. — Temperatura brez večje spremembe. — Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 28.6 stopinj, najnižja pa 20.8 stopinj-. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 8. SEPTEMBRA 1952 : v r:^ ■ Pl : :::::: |il j !P: k:i- !i !: SP ll Ir kil lil gg ? § :: :::::: mm lijHOP !!l|: i 1 i . h ::::: :: J?ADI0 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. ccne Trsta: 18.30: Spominska svečanost za bazoviškimi žrtvami. 18.50: Koncert __ skupine ameriških Slovencev »Tamburica«. Trst II.: 13.00: V spomin bazoviškim ^TlvaZi 18.15: Dvorak: Koncert za čelo in orkester. Trst I.: 18.30: «Debut» enodejanka. — &k>vcu»j • 18.30: Slovenske narodne pesmi. Kongres angleških sindikatov je končal svoje zasedanje Za predsednika glavnega sveta je bil izvoljen laburistični poslanec Tom 0'Brien - Kongres je odobril resolucijo, ki priporoča povečanje trgovske izmenjave med Vzhodom in Zahodom MARGATE. 5. — Danes se je končal koneres zveze angleških sindikatov. Za novega predsedr nika je bil izvoljen laburistični poslanec Tom 0’Brien1, glavni tajnik sindikata gledaliških jn filmskih uslužbencev. To je prvič po letu 1931, da je bil član parlamenta izvoljen za pred. sednika glavnega sveta angle. šk<* sindikalne zveze, ki šteje skoraj 9 milijonov članov. O’ Brien je tudi član glavnega sveta Mednarodne zveze svobodnih sindikatov od njene u-stanovitve. Glavnemu »vetu se je na kongresu posrečilo, da so zborovalci odobrili njegovo »politiko zmernosti* v mezdnih zahtevah. Sklenili so, da so upravičene mezdne zahteve samo za niie plačane kategorije in so priporočili vsem sindikalnim organizacijam, naj bodo zmer-ne. Predlog, naj se odpravijo vse omejitve glede mezdnih zahtev, je bil zavrnjen s 4,914.000 glasov proti 2,626.000. Pred zaključkom svojega dela je kongres soglasno odobril resolucijo, ki se zavzema za povečanje trgovskih stikov med vzhodom in zahodom. Soglasni sprejem te resolucije, ki so jo predlagali predstavniki sindi- kata elektrotehničnih delavcev (edini Angleški sindikat, ki je pod kominformističnim vplivom) pomeni glavno presenečenje kongresa. Resolucija je prodrla predvsem zato, ker jo je podprla najmočnejša sindikalna zvez? transportnih delav. cev, nato pa tudi zveza rudarjev. Resolucija ugotavlja rastoče gospodarske težave Velike Britanije in poudarja potrebo povečane trgovske izmenjave z ZSSR, Kitajsko in drugimi v zih^r»imi državami. Številni govorniki so v glavnem kritizirali tako ZSSR kot zahodne velesile, predvsem ZDA, da so ustvarile sedanji položaj na gospodarskem in političnem področju. Pred dvema dnevoma je kongres odobril poročilo glavnega sveta o gospodarski konferenci v Moskvi. To poročilo je poudarjalo, da je moskovsko konferenco organiziral «svetovni svet za mir» katerega sovražno stališče do zahodnega sveta je znano. General Van Fleet o vojni na Koreji TOKIO, 5. — General Van Fleet, poveljnik osme ameri- GENERAL IBANEZ DEL ČAMPO novi predsednik republike Gile SANTIAGO (Cile), 5. — Radio Santiago je sporočil, da je bil general Carlos Ibanez del Čampo izvoljen za predsednika republike. Njegovi privrženci so že po prvih rezultatih, ki so kazali na zmago, začeli z manifestacijami, S precejšnjo razliko sledijo ostali kandidati Arturo Matte, ki ga podpirajo liberalci in konservativni tradicionalisti, Pedro Enrique Al-fonso, radikal, ki je že bil podpredsednik in notranji minister, in Salvatore Allende, ki ga podpirajo kominformisti. General Ibanez je že bil predsednik republike Cile v letih 1927 do 1931. Nekoliko pred objavo prvih rezultatov je notranji minister didat. Prvič je bil izvoljen za predsednika leta 1927 in kmalu uvedel diktatorski sistem. Njegova vlada je trajala do leta 1931, ko je bil odstavljen in izgnan iz dežele; zatekel se je v Buenos Aires. Ibanez je znan po svojem nasprotstvu do ZDA. V svojem prvem govoru po radiu je novi predsednik naznanil svoj namen, da bo ustanovil «pogumno, napredno in seveda revolucionarno* vlado. Dejal je, da je njegova zmaga pravzaprav «zmaga ljudstva in svobode in poraz imperializma«. Argentinski radio je danes v komentarju volilnih rezultatov v republiki Cile neprikrito izrazil svoje zadovoljstvo zaradi admiral Carlos Torre po radiu I izvolitve generala Ibaneza del opozoril prebivalstvo, da jel Čampo, vlada »pripravljena na upora-1 bo sile*, da prepreči vsak po- j skus izzivanja neredov. Omenil je tudi radijsko postajo «Nue-vo Mundo« ki je bila zaprta zaradi »nezakonite propagande v korist generala Ibaneza Del Čampo*, obtožil upravo postaje, da je hotela izzivati nerede in ji grozil s sodiščem. Nekoliko kasneje, ko so bili že razvidni rezultati volitev, je dosedanji predsednik Gonzales odredil ukinitev odloka o zapori radijske postaje Med govorom admirala Tor-reja so Ibanezovi privrženci poskušali organizirati demonstracije, ki jih pa je policija razgnala s solzilnim plinom. Po zadnjih uradnih poročilih so delni rezultati volitev naslednji: General Carlos Ibanez del Čampo 432.920 glasov; Arturo Matte 252 648 glasov; Petro En-rique Alfonso 183.878 glasov; Salvatore Allende 51.984 glasov; neveljavnih glasov 2.839. Rezultati so skoraj dokončni, ker manjkajo podatki samo te za 3.000 glasov. Novi predsednik Ibanez del Čampo ima 75-let in je nastopil na volitvah kot neodvisni kan- Odstop pravosodnega ninislra ni pomiril razburjenja v Belgiji BRUSELJ, 5, — Odstop ministra za pravosodje Phplaina ni zadovoljil ne socialistov ne liberalcev. Opozicija meni, da mora vlada spremeniti vso o-rientacijo svoje politike. Socialisti ponavljajo zahtevo po novem sklicanju parlamenta, ker da se mora vlada izjaviti pred ljudskimi zastopniki, ne pa z govori po radiu ali celo samo s časopisnimi članki. Istega ir.oenja so tudi liberalci. Velika manifestacija, katero je najavilo za 14. september štirideset organizacij bivših partizanov, vojnih in političnih ujetnikov, bo kljub odstopu ministra Pholaina. Protesti zaradi pomilostitve De Bodta in Van Coppenolla so še vedno aktualni, kajti samo ena od o-beh pomilostitev je delo bivšega pravosodnega ministra. CAPETOWN, 5. — 5, oktobra bodo odprli prvi južnoafriški rudnik urana. Ministrski predsednik Malan bo uradno odprl objekte 8. oktobra. ške armade na Koreji, zatrjuje danes v svojem tedenskem poročilu o poteku vojne, da se je položaj zavezniških sil v zadnjih treh mesecih znatno popravil. Fronta je sestavljena danes iz neprekinjene utrjene črte od vzhodne do zahodne obale. V tem času so imeli Severnokorejci in Kitajci sledeče izgube: 15.033 mrtvih, 14.832 ranjenih in 283 ujetnikov. Van Fleet pravi tudi, da se je delavnost gverilskih oddelkov v zavezniškem zaledju zmanjšala za polovico; v bojih z gverilci so južnokorejske čete ubile 1379 mož, ujele pa so jih 318. Na tiskovni konferenci pa je Van Fleet dejal, da povečana delavnost letalskih sil OZN sama po sebi ne bo pripeljala do dokončne odločitve v korejski vojni, kajti zmaga «je lahko samo rezultat skupnega napora letalstva in suhozem-skih čet*. Poveljnik osme armade je nato potrdil svojo tezo, da so severni sposobni začeti večjo ofenzivo, da pa bi to zanje pomenilo katastrofo. Van Fleet je na tiskovni konferenci tudi zanikal vesti o tem, da ga bo kmalu zamenjal drug general. Končno je komentiral včerajšnje izjave generala Harrisona v Pan Mun Jomu o trpljenju, ki ga vojna povzroča severnokorejskemu prebivalstvu, in poudaril posledice letalskega bombardiranja in bližnje zime za severnokorejsko prebivalstvo. Ameriško letalstvo poroča, da so ameriški reakcijski lovci «Sabre», ki so spremljali zavezniške bombnike pri napadih na Severno Korejo, v zračnih dvobojih sestrelili 13 lovcev MIG 15. Eno ameriško letalo se ni vrnilo. Poročilo ameriškega letalstva dodaja, da so severni lovci nastopili v tolikšnem številu, da jih ni bilo mogoče točno prešteti. London in Koreja LONDON, 5. — V londonskih diplomatskih krogih trdijo, da se angleška vlada strinja z ameriškim mnenjem, da je treba vprašanje premirja na Koreji predložiti glavni skupščini OZN na njenem prihodnjem zasedanju. V londonskih krogih pravijo da so nameravali io vprašanje predložiti glavni skupščini že na lanskem pariškem zasedanju, da pa so se nato premislili, ker njso hoteli škodovati pogajanjem v Pan Mun Jomu. Danes se zdi taka skrb odveč. Volitve na Japonskem bodo 1. oktobra TOKIO, 5. — Cesar Hir0 Hi-to je danes službeno sporočil, da bodo volitve v poslansko zbornico 1. oktobra tega leta. Predvolilna borba je s tem trenutkom postala legalna. Politični opazovalci menijo, da bodo v tej kampanji govorili predvsem o dveh življenjskih vprašanjih Japonske: ponovna oborožitev ter ukrepi za olajšanje finančne stabilnosti. NEW YORK, 5. — V New York je dospela velika stenska slika, ki predstavlja boj človeštva proti vojni in siromaštvu, in ki jo je naslikal norveški umetnik Per Hrogh. Sliko je podaril norveški parlament za opremo palače ZN 'n bo visela v dvorani Varnostnega sveta ZN. DRAGOCENO PRIZNANJE LEC0EURJA NA KONGRESU V MONTREALU Francoski kominformisti izgubili stih z delavci Thorez še nekaj časa ne bo nastopal v javnosti, toda „um sko je čisto normalen", so obvestili na istem kongresu PARIZ, 5. — Poročilo o »akciji francoske komunistične partije pri zbiranju množic za obrambo miru* je centralni komite sprejel enoglasno jjb zaključku dela kongresa, ki je trajal dva dni, 3. in 4. septembra 3j Montrealu. Govornik je bil Jacques Duclos. Sprejeta resolucija vabi člane kominformistične stranke, naj vzpostavijo stike z delavni, člani socialističnih in krščanskih organizacij. Resolucija se konča takole: «Enotnost delavskega razreda bo zagotovila uspeh kongresu za mir ter obenerc^dala osnovo za enotno nacionalno fronto, ki se bo borila za neodvisnost in mir». «L’Humanite» piše v jutranji številki o govoru kominformi-stičnega sindikalnega leaderja Augusta Lecoueurja. ki je kritiziral celo centralni komite, ker je ta izgubil stik z delavskimi množicami. «12. februarja (dan neuspele generalne stavke, proglašene od kominformističnih sindikatov) nam je pokazal, da izgubljamo stik z množicami — je dobesedno dejal Lecoeur — in mnogi ukazi partije niso bili izvršeni. Naš poraz je bil potrjen z nazadovanjem na volitvah in nižjo naklado partijskega tiska. Naši stiki z delavskim razredom nis0 takšni, kot bi morali biti. Mnogih stvari se bo treba naučiti. Ne smemo se izgubljati v besedah ali nepremišljenih dejanjih*. Lecoeur je ob koncu dejal, da Maurice Thorez, generalni sekretar stranke, ki je pred dnevi prišel po dvoletnem zdravljenju iz Sovjetske zveze, nekaj časa še ne bo mogel nastopati v javnosti, čeprav je ((Utr.sko v izvrstnem stanju*. 350 vernikov v smrt NEW DELPHI, 5. — Pq vesteh indijskih listov je našlo smrt v objemu Himalaje 350 indijskih vernikov, ki so se odpravili na romanje. Zašli so med ciklone ter dolga leta ne-videno deževje. Spremembe v egiptovski vladi Ministrski predsednik Ali Maher je danes izvedel napovedano rekonstrukcijo vlade, ki je bila razširjena z dvema novima ministrstvoma KAIRO, 5. — Egiptovski mii-nistrskii predsednik Ali Maher je začel danes obsežno rekonstrukcijo vlade. Novi seznam ministrov je bil danes predpoldne predložen r.amestniškemu sveitu, zvečer pa je bil objav, ljen. Maher je obdržal poleg pred1-sedstva vlade še ministrstvo za vojsko in za mornarico. V ministrstvu za javna dela je Mu. rad Fahmi nadomestil Kamela Nabiha, v ministrstvu za kmetijstvo pa jP Mirit Galy nadomestil Abdela Aziza Abdulaha. Minister za promet je postal Mahmud Mohamed Mahrnud; to ministrstvo je bilo doslej ne-zasedano. Ustanovljeni sta bili tudi dve novi ministrstvi, za upravne zadeve in za obnovo; nova ministra sta postala Nu-redin Taraf in Ibrahim Bayomy Madkur. Glavna naloga mini. strstva za obnovo bo industrializacija dežele. Nova vlada se bo jutri prvič sestala. Maher je obenem po. trdil, da bo v najkrajšem času ustanovljena komisija, ki bo spremenila volilni zakon in ustavo. Ko bo komisija končala svoje delo, bodo verjetno razpisane splošne volitve. Komisiji bo predsedoval predsednik državnega sveta El Sanhuri. Predsednik egiptovske socialistične stranke Ahmed Husein, ki je obtožen, da je igral vodilno vlogo v znanih demon, stracijah' 26. januarja v Kairu in ki je še vedno v ječi, je začel gladovno stavko. Poslal je pisma ministrskemu predsedniku in javnemu tožilcu s zahtevo po reviziji procesa. Glavni odbor vafdistične stranke, ki se je sestal danes v Aleksandriji, je sklenil, da ne bo izvedel nobene notranje e-puracije, dokler ne bodo znani sklepi sodišča. Odbor je nadalje izrazil svoj pristanek na načelo omejitev zemljiške lastnine, vendar ugovarja proti vladnemu načrtu agrarne reforme. O 12 vafdistih, ki jih je glavni odbor 4. avgusta izključil iz stranke, so sklenili, da bodo njihove primere proučili vsakega posebej. Večina izključen-cev je odločno protestirala proti izključitvi in trdila, da je to represalija za njihove obtožbe o korupciji voditeljev stranke. ladja v tekmi s ciklonom MIAMI, 5- — Ciklon se vedr no bolj približuje severnoameriški obali. Zdaj je oddaljen 425 milj od rta Hatteres v Severni Karolini. Pred ciklonom beži že od torka petrolejska ladja «Esso» iz Knoxvilla, ki . Pfe . 81 - “ “j i | AVSTRIJCI SO PESIMISTI pred lekmo z Jugoslavijo Ocwirk in Melchior sta v slabem stanju - Zanimanje za nogomet v Avstriji pada - Težke skrbi zveznega kapetana Naucha DUNAJ, 5. — Drugo kolo tega čudnega avstrijskega nogometnega prvenstva ni poveda. lo ničesar novega Rezultati so bili normalni, čeprav so favoriti le tetko osvojili dve točki. En neodločen rezultat je prekinil monotonijo zmag in porazov: prvi remi prvenstva, ki bo ostal po avstrijski tradiciji tudi eden redkih. Rekli smo čudnega prvenstva: moramo razložiti ta izraz. Ni to prvi čudni turnir, ki smo ga doživeli v Avstriji. Dunav-ski nogomet je v zadnjih časih doživel tak uspeh, da so ga začeli primerjati s slovitim Wunderteamom. Tekma na Praterju je pomenila avtomatično tudi «vse polno» do zadnjega kotička, ne glede na moč nasprotnika. Danes imamo vtis, da je bila tekma proti Angliji neke vrste labodji spev. Zanimanje občinstva je tedaj doseglo višek, po tistem datumu pa je znatno upadlo. Prvenstvene tekme so postale nekako zapuščene in kar je še bolj žalostno, celo sami nogometaši kažejo čudno nezanimanje, Morda je prezgodaj, da bi mogli reči, toda zdi se nam, da je avstrijski nogomet zopet v krizi. Ce beremo številke gledalcev, vidimo v tem številu že krizo: 2 tisoč gle. dalcev na tekmi prve lige je zares premalo_ . Tehnična igra ni bila visoka v tem začetku avstrijskega prvenstva. Wacker, ki je tudi tokrat kot ob vsakem začetku u vodstvu, je porazil Admiro samo s pomočjo sreče ter novega srednjega krilca Plodererja, ki je zadovoljivo zamašil luknjo lenih in drugih, ki bo v središču po državnem reprezentantu Hanappiju, ki je prestopil v Rapid. Austria je komaj zmagala proti slabemu Moedlingu, novincu v ligi, ki se ni znašel med močnimi nasprotniki. Tudi drugi novinec Salzburg ni pokazal prevelikega spoštovanja, saj je izgubil proti velikemu Rapidu samo s 3-4. Poraz, ki velja zmago, čeprav sta dve točki izgubljeni. Vienria je igrala neodločeno v Linzu. Ostali rezultati začetka tega prvenstva so normalni, vendar pogrešamo velikih številk. Za zveznega kapitana Nau-scfta, se začenjajo skrbi. 21. septembra bodo «beli» v Beogradu nastopili proti Jugoslaviji. Dve celi leti, od oktobra 1950, v Beogradu potrpežljivo čakajo na maščevanje, Tokrat vse kaže, da bo maščevanje u. spešno. Nausch ne bo imel mnogo izbire pri sestavi svojega moštva. V zadnjih tekmah kandidati niso pokazali zadovo. Ijive forme. Ocioirk je zopet zapadel v eno svojih običajnih depresij in verjetno do 21. septembra ne bo dober. Gernhard, njegov namestnik je star, in ni igrat zadnjih tekem. Melchior se počuti slabo. Njegov klub je našel nadomestilo v mladem Pichlerju, ki mnogo obeta; toda ta mladenič verjetno še ni zrel za državno reprezentanco. Drugič bomo proučili perspektive «belih». Za danes lahko samo rečemo, da bo čez štirinajst dni na beograjskem stadionu srečanje, prilika, da se o. vržejo vse govorice na račun svetovnega manja. nogometnega zani- Ameriško teniško prvenslvo FOREST HILLS, 5. — Rezultat' četrtega kola ameriškega teniškega prvenstva, moški posamezno: Savitt (ZDA) : Ampon (Fil.) 8-6, 6-0, 6-0: Rosewali (Avstralija) : Seixais (ZDA) 3-6, 6-2, 7-5, 5-7, 6-3; Clark (ZDA) : Flam (ZDA) 4-6, 6-1, 4-6, 6-4, 7-5; Mulloy (ZDA) : Washer (Bel.) 9-7, 6-1, 6-3; Rose (Avstralija) : Bartzen (ZDA) 6-0, 6-2, 6-1; Hoad (Avstralija) : Larsen (ZDA) 6-3, 6-4, 6-4; Sedgman (Avstralija) : Talber* (ZDA) 6-1. 6-3, 6-3; Richardson (ZDA) : Masterson (ZDA) 6-1, 8-7, 6-2. Se ena nesreča z molorjem LONDON, 5. — Na otoku Man se je dogodila že tretja smrtna nesreča v tem tednu. Pri treningu za tradicionalni «Grand Prix», katerega bodo vozili prihodnji teden, je Anglež Kenneth James izgubil kontrolo nad strojem: ki se je prevrnil in zažgal. 25-letni voza? je bil na mestu mrtve. Dirkač, ki je sledil Jamesu, ni mogel pravočasno zaustaviti svojega motorja in se je zalete! v stroj nesrečnega dirkača, ki je ležal mrtev na tleh. Ta drugi tekmovalec Swarbrick je bil prepeljan v bolnišnico z lažjimi poškodbami, medtem ko sta oba motorja zgorela. Študentske igre TRST, 5. — Študenti iz Mo-dene so zmagali na jesenskih igrah v moški odbojki, medtem ko je domačinka Rozzo osvojila prvo mesto v tenisu. To sta bila edina naslova, oddana današnjem dnevu, ko so nastopili še košarkarji, vaterpolisti in teniški igralci. Rezultati v vaterpolu: Trst - Padova 6-1 (3-1); Ca-tania - Cagliari 5-1 (3-1); Pisa-Messina 8-0 (3-0); Genova - Napeli 3-0 (2-0). Zenska košarka: Turin - Messina 34-14 (17-3); Trst -r.- Padova 59-21 (23 11): Bologna-Palermo 44-20 (26-10). LAHKA ATLETIKA Švedska - Francija 136-76 STOCKHOLM, 5. — Švedska je v lahki atletiki porazila Francijo z rezultatom 136-76. Najboljši rezultati drugega dne: 10.000 m: Mimoun 29:29.4 (novi francoski rekord; prejšnji: Mimoun 29:32.9; svetovni rekord: Zatopek 29:02.6); 2. Nystroem 29:35.8 (novi švedski rekord). Coppi klinično ozdravel BOLOGNA, 5. — Fausto Ccppi je bil danes na zadnjem zdravniškem pregledu. Prof. Delitala in Pais sta izjavila, da je zlom kosti klinično ozdravljen in da Coppi lahko zopet začne s svojim poklicem. Nekaj dni bo italijanski šampion še nadaljeval z masažo in blatnimi kopelmi. Dordoni in poslanica bralstva PIACENZA, 5. — Olimpijski zmagovalec v hoji na 50 km Pino Dordoni, je poslal svetu poslanico bratstva. Moremo si misliti, kakšna je *a poslanica: Dordoni je namreč član sekcije ((državljanov sveta«. Poslanica hoče vesoljno bratstvo in mir in spravo >n odkritosrčnost in ne vemo še kaj vse. vozi z brzino 15 vozlov proti obali. Ciklon, ki je bil Fred 48 urami še 150 do 200 milj za ladjo, se ji je zdaj že mečno približal in vprašanje je, ali bo ladji beg uspel. Na ciklonskem področju pihajo vetri z brzino d0 175 kilometrov na uro. Iz Vzhodne Nemčije peš do Spoleta PERUGIA, 5. — V Spoletu so aretirali nemškega državljana Karla Hartmanna, ki je prišel v mestno bolnišnico, da bi si dal zdraviti noge. Ko so ga vprašali za dokumente, je izjavil, da je ušel iz vzhodne Nemčije, iz kraja Lieben v okraju Lerzberg. Hartmann je po prekoračenju demarkacijske črte peš prišel v Avstrijo in od tod v Italijo, kjer je prišel do Umbrije. Taro se je odločil, da g-re v bolnico, ker je imel od dolgega pešačenja noge vsg ranjene. Hartmanna so poslali v gunsko taborišče. be- Švicarji kupujejo tanke v Ameriki WASHINGTON 5. — V ZDA je prišla švicarska vojaška delegacija, ki se pogaja za nakup tankov. V uradnih krogih trdijo, da bodo v Washingtonu poskušali čim bolj ugoditi švicarskim željam; prodali bi lahko več tankov M-48 po 45 ton, vendar v kratkem ne bodo mogli zadovoljiti vseh švicarskih želj, ker dobave atlantskim deželam in četam na Koreji ovirajo hitrp izročitev večjega šte. vila tankov. Švicarji bi radi približno 250 tankov, k8r pa bo verjetno mogoče izvršiti šele v enem letu. V ponedeljek bo švicarsko odposlanstvo obiskalo preskusno postajo za tanke v državi Maryland, kjer bo preskušalo ameriške tipe tankov, ki so razpoložljivi za izvoz. Odposlanstvo po obiskalo tudi razna vežbališča in tovarne tankov. PO EKSPLOZIJI V MARSEILLU Število žrtev naraslo na 12 MARSEILLE, 5. V bolnici sla umrla nadaljnja dva delavca za posledicami nesreče, ki se je pripetila v tovarni maščob v bližini Marseilla. Število žrtev je s tem naraslo na 12, trije od 30 ranjencev pa so še vedno v smrtni nevarnosti. Menijo, da so iz ruševin 'z-vlakli že vsa trupla mrtvecev. V svojem včerajšnjem reševanju so gasilci debili devet trupel delavcev in edine ženske, ki jih je zasul glavni zid zgradbe. ------- Američani plačujejo vedno več davkov NEW YORK, 5. — Odbor a-meriške industrijske konference, zasebne raziskovalne organizacije, poroča, da je bilo breme ameriškega davkoplačevalca v proračunskem letu 1952 za 22% težje kot v letu 1951. Ameriška vlada je leta 1952 na vseh področjih pobrala skupno 86.500 milijonov dolarjev davkov, kar je za 16 milijard ali 22% ve£ kot v proračunskem letu 1951, oziroma 25% več kot v letu pred izbruhom korejske vojne. To pomeni, da plačuje v Združenih državah vsak odrasli državljan in vsak otrok povprečno 557 dolarjev davkov, kar je 142 do. larjev več kot na vrhuncu druge svetovne vojne in 184 dolarjev več kot leta 1950, ko je bil dosežen vrhunec davčnega bremena v mirnem času. KINO V T USTI’ Rossetti. 16.30: »Ropar iz Excelslor. 16.30: »Čudovita P* Naztonale. 16.30: »Bogata, mla* Fenice^ 16.30: »Zadnja Arcobaleno. 15.30: »Damski trn* JK 17.00: »Oapa^vo znamenje«. Alabarda. 16,30: «Fornan'n ^ na Alrfvatud. iv.--.. "* -- Armonia. 15.15: «Stiri deklt« krovu*. Sil- Aurora. 16.30: »Trno, Ka.o. pronios Nino Taranto. Ariston. 16.00: «Trije mu»*'r£ Garibaldi. 15.00: «CHika»‘ ne», Ch. Mc Gray. Ideale. 16.30: «Naši Pr‘haf^,t» Impero. 16.30: #Ves Italia. 16.00: »Nehivaležn« Viale, 16.00: «Cudovita ščiria«, M. Gaynor. „e Kino ob morju. 16.30: je pustil brez naslova*. ^ Moderno. 15.00: «Krl Savona. 16.00: «Stirje t* y p Vittorio Veneto. 15.45: u* kavu», Kirk Douglas. jlfr Azzurro. 16.00: ((Zrvlj*11)® tonu. Ne^a4*’ Belvedere. 16.00: «Moz >z -3rUjo». Marconi. 16.00: «Enri«> Majsimo. 16.30: »Grof Novo cine. 16.00: «R10 Odeon. 16.00: »Zaročene^, Radio. 16.00: »Ivonne » ' --Venezla. 16.00: «Y imenu POLETNI KINO CIRCUS APOLO VIJ''- nettaj tramvaj 2 in 4 Sair« dni dve predstavi J vStoP-16.30 in 21. uri. Pr«*f pr. nic ATEC, Tr* cirkuški blagajni.^ ^ - ure- je odprta od »■• ® tWgert* Arena dei fiorl. 19'1 ' »ter. lokostrelca«, B- ^ hiJ*" Garibaldi. 21.00 «Ch*3t*e ne«, Ch. Mc Gray. vjfiarj*“ Ginnastica. 20.^OO: «01 as krat' Kino na gradu. 19.JU- a ki filmi. ^ l3 side«, I. Bergman orniJ„. Rojan. 19.45: «Stara £ jsWo» Sv, Ivan. 20.00: «VeliW Pattinaggio. 20.45: RADI? C O Si E T B * * 254,6 m ali 11 ,}# SOBOTA, 6. sept«® 5.4) 5.30 Prva jutranja P1oVot ' Jutranja glasba. 6.45 gWve«j ženo. 7.00 Poročila. 7-> ske narodne. 13-30 Pot Od včeraj do danes. * • , va ' či zvoki. 14.20 Od . ns|({ ^ Jadrana. 18.15 Makedo / rodne pesmi. 18.30 SPorn ,jrr. čanost za bazoviSkim^jflP K«"*** Otr 18.50 Koncert skupin« Slovencev ((Tamburica«-rojila. 21,00 Virtuozne ^ znanih mojstrov. 21-3° ~%a do sobote. 21.45 I2ran'“0j 23.10 Glasba za lahko n Zadnja poročila. TltsT ll' 306.1 in ali 980 - # 11.30 Lahki orkestri-ljube in dejstva. »*• jSWim ^ 13.00 V spomin ba 'L, tv-am. 13.40 Lahke ^ Poročila. 17,30 P>f* te1« 18.15 Dvorak: Kon<^V-, *I»^. orkester. 18.48 Z 19.15 Pestra glasM- ‘ ert- 'U la. 20.00 Večerni 21.3° 1 — 3 Vesela glasba. 21.3U, 0jes. oper. 22.30 večerni v Poročila. . ., TRS'*' ‘je na^jjj 11.45 »Golobica«, '|-il 13.00 Poročila. '4-25i7 3o B-Oddaja za bolnike, p^ut* p poje romance. dejanka. 18.45 s^*f 2i.00 ‘K ških sozdih in logp*-Albski« opera v 4 dej- S 1,0 V E ® j 32u m 202.1 m svetJ 1)J 12.00 Iz opernega Poročila. 14.00 ^..JtniK tet pojeta Rezika K * 8(fl nja Hočevarjeva la‘ ,aspa. ‘ p« venska orkestralna U Veseli zvoki. l7i ,.sl{e ^ željah. 18.30 pesmi. 19-10 P°J* ‘ grad: Svetolik P 5 rU|{oVet'-.rtjiK' Borlveje Simič: *• ne |(jf Poročila 20.15 »W£Vs£l» 20.30 45 veselih minut^ po domače. 22.00 ^i Plesno glasbo igraJ0 K strl. *AW%V^ftW»V»V»W«"»V»%|l»V>BAWWw,»VAV»WaW»»V»"^»|l«VW»%W<,»VW»VW ,»VVVVVV«*»,//«VW,/AV»V» n Challeb '' ZDickmb 75. Prevedel prof. dr. Er. Bradač «Kje,» se Je slednjič premagal gospod Tupmam in vprašal, «kje je — ona, gospod?» Obrnil se je na stran in sl zakril otl z rokami. «Ona!» Je rekel stari gospod In hudomušno zibal glavo. «Mislite mojo sesfcro?> Gospod Tupman je prikimal. «Ta Je odšla,* Je rekel gospod Wardle; «stanuje pri neki sorodnici precej daleč odtod. Bilo ji Je neznosno, gledati deklici, zato sem JI dovolil, da Je odpotovala. Toda dovolj danes o tem; miza je pogrnjena, gotovo ste tačnl po svojem potovanju. Jaz se nisem vozil pa sem lačen — torej sedimo*. Sedli so, jedli vsi brez Izjeme z veliko slastjo in pri poobedku Je pripovedoval gospod Pickwick svojo pustolovščino m kako so satanskemu Jlnglu uspele njegove sramotne nakane. Poslušali so z grozo ln največ jo ogorčenostjo. «In od prehlajenja, ki sem si ga nalcopal na tistem peklenskem vrtu,» Je končal gospod Pickwick, «sem še zdaj hrom.* «Tudi jaz sem doživel majhno pustolovščino,* Je rekel gospod Winkle ln se smehljal; takoj Je moral pripovedovati, ka- ko se mu je godilo v h IM gospoda Potta, izdajatelja Catan-Bwlllskega Lista. Celo gospoda Plckwicka so zagrnili med pripovedovanjem temni oblaki. Njegovi prijatelji so to opazili, in ko je gospod Winkle utihnil, so molčali vsi. Gospod Plckwick Je močno udaril po mizi ln rekel: «Ali ni čudno ln brezupno, da nam je menda usojeno, da ne vstopimo v nobeno hišo, ne da bi svojim gostiteljem povzročili neprijetnosti? In vprašam vas, ali ni to neprevidnost ali celo malopridnost mojih prijateljev — o, da moram to reči! — da motijo, pod katerokoli gostoljubno streho bivajo, srečo in duševni mir nedolžnega ženskega bitja? Vprašam, ali ni —* Gospod Pickwick bi bil bržčas Se nekaj časa tako govoril, če bi njegovega govora ne bil prekinil Sam, ki je vstopil s pismom v roki. Gospod Pickwick si Je z robcem obrisal čelo, snel naočnike in si jih spet nasadil, ko je očistil stekli. Njegov glas je postal spet mehek kakor običajno, ko je Sama vprašal; «Kaj si prinesel, Sam?* «Biu sm raun na pošt, gspud, pa sa m dal tale pism, k je prsou že pred dvem dnem,* je odgovoril Sam. «Z velikem ob-latam Je zapečaten in atresa Je ud puslovne roke.» «Ne poznam pisave,* je rekel gospod Pickwick, ko Je odpiral pismo. «Sveta nebesa, kaj je to? To mora biti šala; ne — ne — ne more biti resno.* «Kaj pa Je?* so vprašali vsi hkratu. «Menda vendar ni kdo umrl?* Je vprašal Wardle, ki ga je prestrašil osupli obraz gospoda Pickwicka. Gospod Pickwick ni odgovoril, podal je pismo gospodu Tupmanu s prošnjo, naj ga prečita na glas, ter se je skoraj mrtvaskobled zgrudil na svoj stol. Gospod Tupman Je s tresočim se glasom prečital pismo, ki ga ponatiskujemo tu za svoje čltatelje: Freemans Court, Comhill, 28. avg. 1831. Bardell contra Pickwlck. Velecenjeni gospod, po naročilu gospe Marte Bardellove nam je vložiti zoper vas tožbo zaradi neizpolnitve obljube zakona ter sl usojamo Vas obvestiti, da je tožlteljica določila svojo odškodnino na pet-najst sto funtov in da smo vloži)! tožbo pri okrožnem sodišču. Prosimo Vas, da nam blagovolite s prvo pošto sporočiti Ime svojega odvetnika v Londonu, ki mu hočete poveriti vodstvo svoje pravde. Z odličnim spoštovanjem Vaša pokorna služabnika D o d s o n in F o g g.» Vsi, iti so jedell okrog mize, so utihnili In ostrmeli. Slednjič je molk prekinil gospod Tupman. «Dodson in Fogg,» je mehanično ponovil. «Bardel contra Pickwick,» je rekel gospod Snodgras in premišljal. «Srečo in dušni mir nedolžnih ženskih bitij,* je mrmral gospod Winkle raztreseno. «To je zarota,* je nadaljeval gospod Plckwick, ko je prišel spet do sape; «nesramna zarota dveh požrešnih odvetnikov Dodsona in Fogga. Gospa Bardell bi tega ne bila nikoli storila — nima takega srca — nima vzroka za to. O, kako smešno, kako smešno!* «Kar se tiče njenega srca,» je rekel stari Wardle, «to veste seveda vi najbolje; toda kar se tiče tega, ali ima vzrok za tožbo ali ne, — nočem vam jemati poguma — mislim, da morata to Dodson in Fogg bolje razumeti ko midva oba.* «To je brezbožna zarota, da bi mi izsilila denaar,* se Je raz- „„ t (t greval gospod Pickwick. *yar<^e «Zelel bi, da bi ne bilo nit drugega,* Je rekel ^ kratko in suho zakasljal. fc go'rC v «Kdo me Je kdaj sUs-al, da bi bil z gospo drugriaijev»1,0? nego govori najemnik s svojo gospodinjo?* je na-a - t ja spod Pickwick zelo vznemirjen. «Kdo me je kdaj v Niti tule moji prijatelji —* , ^uP1118 «Izvzemši enkrat,* mu je segel v besedo gosp00 m Gospod Pickwick je izpremenil barvo. dar fll «A tako,* je rekel Wardle. «To je važno. Pa ve nič sumljivega?* — - - gjjj. Gospod Tupman je boječe pogledal mojstra. ne v-o-«Ne,* Je rekel «nlč sumljivega se ni godilo. san\ kako se je to primerilo — samo toliko je gotovo, o ^ spa Bardell ležala v naročju.* se «Velikl Bog!» Je vzkliknil gospod Pickwlck, k .j gostj, hipoma vsilil spomin na prizor, ki je nanj nam %^ je ^ Tupman; «kako strašen zgled za silo okolišem- p? preveč res.* da ul 3°^ «In naš prijatelj se je na vse pretege tru1„)1no Pr iril. u tešil.* je nekoliko z'° , tolažil ali, ne vem, pomiril, nil gospod Wlnkle. gu&puu vvniiiue. ilnll J «Da, da,* Je vzkliknil gospod Pickwlck. «Ne taj ’ 0 za „ «Aa! je rekel Wardle; «to je vendarle m£“° ,,, ^ mer, ko se ni nič sumljivega dogodilo, pickw. -o u=eS te, Pickwick? Ah, vi navihanec, vi Jih imate a smejal se Je, da so čaše na mizi žvenketale. sUjn p* «Kako grozno naključje okolnosti, ki vzbu" s: Wa£ mene!* Je vzkliknil gospod Plckwick, podpiraj roke. «Winkle, Tupman, prosim vaju zaradi s prej za oproščenje. Mi vsi smo žrtve okolnosti ^ si« Glavni urednik BRANKO BABIC - Odg urednik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6, III nad. - telefon Stev. »3-#Ua tn 94-638 — Poštni predal 502. -V UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 • \i in 00 15 18 Tel. 73-38 — Cen« oglasov* Z* vsak mm vttine v SiTinl 1 stolpca: trgovski 60, flnanCno-upravnt 100, osmrtnice 90 lir. Za IJRJ. za vsak mm Širine l Itolpea ta vse vrlt^ia^v £TVd™ - Tiska Tiskarski aavod ZTT. - Podrui.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-II.. Tel 11-32. - Rokopisi se ne vrafalo. 'Jl° ^ NAROČNINA: Cona A: intseCna 3S0. četrtletna «00 polletna 1700. celoletna 31100 tir. red. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod poStnl tekoil raCun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ^ p.zO-2- ' v Uubllana TyrSeva 34 • tel. 200! tekoCl ratun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-I-90332-T — Izdaja Založništvo triaSkega tl5