URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IX.	9. maj 1964
VSEBINA Skupščina občine Žalec 242. Statut občine Žalec
ŠT. 29
242.
Skupščina dbčkie Žalec je na podlagi 94. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. KMIO/G?) na seji oibčiirslveiga izbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 21. aprila 1964 sprejela
:
STATUT
občine Žalec
i
I.	poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Žalec je temeljna družlreno-politiena skupnost obča nov na svojem območju (v nadaljnjem besedilu »občina«).
2.	člen
Območje občine je določeno z zakonom o območjih občin in okrajev.
Občinska skupščina lahko predlaga Skupščini SRS spremembo meja občine ipo .zaslišanju občanov s prizadetih območij.
3.	člen
V občini občani neposredno in po organih družbenega samoupravi] jam j a v delovnih in drugih organizacijah. društvih ter po organih občine in v krajevnih skupnostih usklajujejo individualne in splošne družbene interese, pospešujejo v okviru enotnega družbeno ekonomskega sistema razvoj v občimi ter odločajo o vprašanjih, ki so skupnega pomena za njihovo življenje in delo ter za gospodar siki. kulturni, komunalni, zdravstveni in sociallnii razvoj občine, zlasti pa:
—	ustvarjajo družbene in materialne .pogoje za razvoj proizvajalnih sil. gospodarskih in drugih dejavnosti ter za delo in zaposlovanje občanov, kakor tudi za dviganje produktivnosti dela;
usklajujejo razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti;
—	uresničujejo čim popolnejše uveljavljanje načela delitve po delu;
—	odločajo o -sredstvih, ki v okviru delitve družbenega dohodka služijo za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb v občini;
—	odločajo o vlaganju sredstev za gospodarski in družbeni razvoj, s katerimi občina ..samostojno razpolaga:
—	urejajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za gospodarsko, kulturno in družbeno življenje in razvoj v občini, posebej tudi način uporabe zemljišč in stavb v družbeni lastnini ter stvari v splošni rabi;
—	zagotavljajo materialne in druge pogoje za zadovoljevanje svojih potreb in za stalno izboljševanje svojih življenjskih pogojev, posebno na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva, rehabilitacije, stanovanjske politike ter komunalnih in drugih družbenih .služb;
—	uresničujejo svojo pravico in dolžnost do osnovnega šolskega izobraževanja;
—	ustanavljajo gospodarske organizacije ter organizirajo komunalne in druge družbene službe;
—	usklajujejo razvoj naselij;
—	ustvarjajo pogoje za uresničevani je svoboščin in pravic občanov; uresničujejo družbeno samoupravljanje;
—	organizirajo in varujejo osebno varnost in varnost premoženja ter javni red in mir;
—	zagotavljajo izvrševanje in uporabo zakonov ter drugih predpisov ter varujejo zakonitost v Občini.
V občini opravljajo občani tudi druge zadeve, ki so zanje splošnega pomena, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo in zakoni opravljajo širše družbe no-politične skupnosti.
4.	člen
Naloge občine -opravljajo v okviru pravic in dolžnosti, ki iso določene z ustavo, zakonom in s tem statutom. občani na zborih volivcev in drugih oblikah neposrednega odločanja, občinska skupščina in njeni organi ter krajevne skupnosti.
Organi občine sodelujejo pri svojem delu z organi družbenega samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah, s SZDL in drugimi družbenimi organizacijami na območji! občine.
5.	člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v Žalcu.
Občina je v sestavni okraja Celje.
6.	člen
Občinski organa imajo svoj pečat.
Oblika in vsebina pečata sta določena z republiškim zakonom.
Občina lahko ustanovi is posebnim odlokom tudi-svoj emblem.
7.	člen
Občima praznuje 7. julija občinski praznik v ,si»<>-min na prvo masovno akcijo .proti okupatorju v Savinjski dolini.
Slovesna proslava občinskega praznika se prireja vsako leto v drugem kraju na območju občine na podlagi sklepa občinske skupščine.
8.	člen
Občani občine so tisti državljani SFRJ, ki stolno prebivajo na njenem dbmočju -ter imajo vse pravice in dolžnosti, iki -so -z -ustavo, zakonom in s tem -statutom določene kot -pravice in dolžnosti občanov.
9.	člen
Občane im dru-ge osebe, -ki ne prebiva jo na ob-močju občine, lahko občimslka slbupščin-a zaradi- n-jiihio-vih izrednih z-aislu-g za socialistični razvoj 'države, raz. voj znanosti im -ko]ture. utrjevanje miru in 'blaginje v državi in -po svetu tuli za razvoj dbčiime, v znamenje priznanja imenuje za častne občane.
1
10.	člen
- Občani so -dolžni po svojih is po s ob nosi ih in možnostih sodelovati v -organih družbenega samoupravljanja in -te idolžnoisti izvrševati kot častne funkcije.
11.	člen
Delo občiimsikc skupščine in njenih organov ter organov družbenega samoupravljanja organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena, je javno; ti organi im organizacije morajo obveščati javnost o svojem- delu.
12.	člen
Občina sodeluje -zaradi -uresničevanja svojih nalog z drugimi občinami.
13.	člen
Občima v okviru enotnega -družbeno ekonom sike-ga sistema ter enotnega sistema delitve družbenega dohodka v SFRJ samostojno določa svoje -dohodke za opravljanje -svojih nalog.
II. poglavje
USMERJANJE DRUŽBENEGA RAZVOJA V OBČIN,I
14.	člen
Gospodarski in družbeni razvoj usmerja občina s perspektivnim programom razvoja, letnim družbenim planom, z ureditvenimi in rogiona-lniinii načrti, z določanjem ustrezne kreditne politike ter z ustvarjanjem -drugih splošnih pogojev za razvoj.
13. člen
Z družbenim planom občina:
—	usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in drugih področij -družbenega življenja v občimi, zlasti pa razvoj terciarnih gospodarskih panog, stanovanjske in komunalne izgradnje iter -dejavnosti družbenega standarda in sicer skladno s specifičnimi pogoji -občine in osnovnimi proporci družbenih planov širših družbeno-politiičniih skupnosti;
—	določa osnovne odnose za prcdvidenii razvoj gospodarstva in drugih področij v občini;
—	razporeja v okviru enotnega sistema delitve družbenega proizvoda sredstva, ki pripadajo občimi in določa v okviru svoje pristojnosti ustrezne ukrepe za delitev družbenega proizvoda;
—	daje smernice za uporabo razpoložljivih družbenih sredstev, da se zagotovi čim večja ekonomičnost vlaganj ter razvoj tistili panog, -ki se Vključujejo v razvoj celotne družbene skupnosti.
16.	člen
Občinski družbeni plan upošteva osnovne proporce družbenih planov širših družbeno-političnih skupnosti ter v teh planih postavljeno politiko razvoja.
17.	člen
Predloge perspektivnega programa razvoja ter letnega družbenega plana pripravljajo organi občinske skupščine, pri čemer obvezno sodelujejo z delovnimi in drugimi organizacijami. Predlogi se dajo v 'javno obravnavo zborom volivcev ter delovnim in drugim organizacijam. Pripombe zborov volivcev, delovnih in drugih organizaci j obravnava občinska skupščina istočasno, ko sprejema družbeni plan oziroma dolgoročni program razvoja.
18.	člen
Za ureditev in razvoj naselij, gradbenih okolišev ter komunikacijskih zvez in objektov sprejme občinska skupščina urbanistični načrt v skladu s splošnimi predpisi.
19.	člen
Za izvrševanje programov, planov in načrtov skrbi občinska skupščina in njeni organi.
20.	člen
Na koncu obdobja, za katerega je sprejet program oziroma plan, se napravi analiza o njegovi izpolnitvi.
Občinska skupščina spremlja izvrševanje programa oziroma plana, izdaja za izvrševanje potrebne u-krepe, občane pa o izvrševanju programa in plana obvešča na zborih volivcev in na druge primerne načine.
• III. poglavje
SREDSTVA OBČINE IN FINANCIRANJE NJENIH POTREB
21.	člen
Občina opravlja svoje naloge in izvršuje svoje pravice in dolžnosti s sredstvi, ki so ji zagotovljena z zakonom in s sredstvi posebnih virov dohodkov, ki jih lahko vpelje po pooblastilu zakona.
22.	člen
Občina samostojno razpolaga s sredstvi, ki ji pripadajo, kakor tudi s sredstvi, ki jih je sama določila po pooblastilu zakona.
23.	člen
Občina lahko zbira sredstva s prostovoljnimi prispevki občanov, krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij za določene posamezne potrebe ali za skupne splošne potrebe po sklepih zborov volivcev oziroma najvišjih organov organizacij.
Sredstva, ki jih občina tako zbere, se smejo uporabiti samo v namen, za katerega so bila zbrana.
24.	člen
Občinska skupščina lahko po sklepu zbora volivcev uvede poseben krajevni prispevek v skladu s splošnimi predpisi.
Sredstva, zbrana s posebnim krajevnim prispevkom, se lahko uporabijo samo za potrebe, določene s sklepom zbora volivcev.
25.	člen
V primeru, da ne zadoščajo redna sredstva občine za kritje potreb, se lahko občina zadolži z najetjem posojila po splošnih predpisih.
26.	člen
Občina lahko dobi sredstva tudi iako, da delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani dajo na razpolago oziroma združujejo svoja sredstva za kritje skupnih potreb občine oziroma za pospeševanje in napredek določenih d^avnosti skupnega pomena.
Združena sredstva se ne smejo uporabiti v druge namene.
27.	člen
Občina razporeja svoje dohodke v vsakoletni občinski proračun in v svojg sklade po splošnih predpisih.
S proračunom se zagotavljajo sredstva zlasti za:
—	delo občinske skupščine in njenih organov;
—	družbene službe;
—	delo občinskega sodišča;
—	izpolnjevanje obveznosti občine;
—	potrebe krajevnih skupnosti;
—	pomoč zavodom, organizacijam in društvom.
S proračunom se določijo razmerja in merila za dodeljevanje sredstev na podlagi programa in plana razvoja posameznih dejavnosti.
28.	člen
Predlog proračuna se hkrati s predlogom družbenega plana predloži v obravnavo zborom volivcem, pošlje pa se tudi družbenim organizacijam in delovnim organizacijam v občini.
Občinska skupščina mora najmanj enkrat letno sklepati o izvrševanju proračuna in o tem obvestiti zllmre volivcev.obzakl jučku iproruču.nskcgaletapa mora razpravljati o zaključnem računu, ki se pošlje tudi zborom volivcev.
Glede sestave proračuna in zaključnega računa se uporabljajo splošni predpisi.
29.	člen
Občinska skupščina mora obravnavati pripombe, ki so jih dali zbori volivcev glede plana, proračuna in zaključnega računa ter mora obvestiti zbore volivcev o svojem stališču do teh pripomb.
30.	člen
Občinska skupščina ustanovi sklade za financiranje svojih nalog trajnega pomena, za katere so potrebna stalna sredstva.
Skladi imajo družbeno upravljanje, skladno s splošnimi predpisi.
31.	člen
Sporazumno z drugimi občinami se lahko ustanovijo medobčinski skladi. Sporazumno z drugimi občinami in z okrajem Celje se lahko ustanovijo skupni skladi, ki združujejo sredstva občin in okraja Celje.
32.	člen
Občinska skupščina daje soglasje k finančnim načrtom in zaključnim računom skladov v okviru splošnih predpisov.
Predlog finančnega načrta in zaključnega računa je treba predložiti v obravnavanje zborom volivcev in ustreznim delovnim organizacijam in društvom, pošlje pa se tudi družbenim organizacijam.
Upravni odbor sklada mora proučiti dane pri-pombe k finančnemu načrtu in zaključnemu računu ter mora o' svojem, stališču obvestiti tistega, ki je dal pripombe.
Občinska skupščina lahko daje upravnemu odboru sklada priporočilu za delo in uporabo sredstev sklada.
Upravni odbor sklada mora dajati občinski skupščini na njeno zahtevo poročila o delu sklada.
Zaključni račun sprejme organ, ki upravlja sklad, če sklad nima posebnega organa, pa občinska skupščina, ki je sklad ustanovila.
33.	člen
f inančni načrti in zaključni računi skladov se morajo objaviti na isti način kakor odloki občinske skupščine.
34.	člen
Sklad ma statut, ki ga sprejme najvišji organ upravljanja sklada, potrdi ga pa dbčinska skupščina.
35.	člen
Delovnim organizacijam lahko daje občinska skupščina poroštva (garancije) za najemanje posojil.
Poroštvo se da na podlagi ekonomske dokumentacije, iz katere mora biti razvidna nedvomna potreba in rentabilnost posojila, ki se namerava najeti. Če vsega tega ni, se poroštvo ne sme dati.
Svet, ki je pristojen za finance, izda posebno navodilo o postopku glede prošenj za prevzemanje poroštva.
36.	člen
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo nad komunalno banko, ki se mora pri izvajanju svojih nalog držati načel splošne kreditne politike, smernic družbenega plana in proračuna ter mora sklepati o priporočilih, ki jih daje banki v tem pogledu občinska skupščina in svet, ki je pristojen za finance.
Organizacija in poslovanje komunalne banke je urejeno s splošnimi predpisi in s statutom banke.
IV.	poglavje
ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB OBČANOV Skupne določbe
37.	člen
Občina je dolžna skrbeti za ustvarjanje pogojev za to, da bi prebivalci občine lahko uveljavili svoje pravice in interese, zlasli s področij:	»
•— dela in zaposlovanja;
—	stanovanjske politike;
—	komunalnih in urbanističnih zadev, zlasli dejavnosti kot so:
—	preskrba z vodo in vzdrževanje vodovodnih naprav;
—	kanalizacija:
—	odvoz smeti in fekalij:
—	preskrba z elektriko in javno razsvetljavo;
—	krajevni promet;
—	graditev in vzdrževanje ulic in rest;
—	dimnikarska služba;
—	gasilska služba;
— PTT usluge;
—	servisi za pomoč gospodinjstvom;
—	preskrba s plinom ali toplo vodo;
— graditev in vzdrževanje centrov za oddih; toplih in hladnih javnih kopališč in podobno;
—	vzdrževanje prostorov za blagovni promet (sejmski in podobni prostori); organiziranje varstva premoženja (garderobe, čuvanje gradbišč, imetja podjetij in podobno);
—	vzdrževanje in pietetno ustrezno urejanje pokopališč;
—	druge podobne dejavnosti, kot kinematografsko dejavnost in slično;
šolstva:
prosvete in kulture;
—	telesne vzgoje;
—	zdravstva;
—	socialnega varstva;
—	preskrbe in družbene prehrane;
—	razvedrila in oddiha;
—	pravne pomoči;
drugih služb za zadovoljevanje skupnih potreb občanov (veterinarstvo, hortikultura, gasilstvo itd.).
38.	člen
Službe za zadovoljitev skupnih potreb občanov je občina dolžna zagotoviti pod pogoji, določenimi s splošnimi predpisi, s tem statutom in v mejah svojih materialnih možnosti.
39.	člen
Občinska skupščina mora pri sprejemanju načrtov in razdelitvi sredstev skrbeti za to, da predvsem zadovolji tiste skupne potrebe, ki najbolj neposredno vplivajo na standard občanov.
40.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb občanov skrbi občina tako, da zbira sredstva za financiranje teh dejavnosti. ustanavlja in podpira ustanavljanje delovnih in drugih organizacij, ki opravljajo naloge na ustreznih področjih omenjenih dejavnosti občine, zagotavlja javnost njihovega dela in opravlja družbeno nadzorstvo nad njihovim delom.
Potrebna sredstva zagotavlja občina sama s svojimi sredstvu in s sredstvi, ki se jih na prostovoljen in demokratičen način obvežejo prispevati občani, kakor tudi delovne in druge organizacije ter po dogovoru z drugimi občinami.
Občina ima pravico, da v okviru splošnih predpisov določa splošne pogoje delovanja organizacij za opravljanje dejavnosti iz 37. člena tega statuta.
41.	člen
Pri uresničevanju svojih nalog iz 37_ člena občina ustanavlja delovne in druge organizacije.
Poslovanje teh organizacij mora biti podrejeno interesom zadovoljevanja skupnih potreb občanov.
42.	člen
Občina ustanavlja organizacije iz prejšnjega člena skupno z drugimi občinami, če je tako mogoče bolj ekonomično in bolje organizirati takšne službe. Medsebojna razmerja med občinami v primeru iz prejšnjega stavka se določijo s posebno pogodbo.
43.	člen
V okviru splošnih predpisov se z ustanovitvenim aktom določijo naloge, organizacija, način financiranja, upravljanja in podobno ter razmerja med ustanoviteljem in organizacijo iz 40. člena tega statuta.
44.	člen
Delovne organizacije s področja družbenih služb in komunalne dejavnosti lahko ustanovi občinska skupščina. če so ob pogojih iz splošnih predpisov podani še naslednji pogoji:
—	da je ustanovitev v skladu s perspektivnim ali družbenim planom ustanov itelja oziroma občine;
—	da je izdelana potrebna analiza in obrazložitev glede na družbeno utemeljenost in ekonomsko upravičenost ustanovitve;
—	da so zagotovljeni vsi pogoji za uspešno delo (prostor, kadri, viri dohodkov in drugo);
če ni upravičenih ugovorov prebivalcev določenega območja ali organizacij SZDL, sindikatov ali drugih zainteresiranih organizacij z območja, za katerega se organizacija ustanavlja.
43. člen
Delovna organizacija s področja družbenih služb ali komunalne dejavnosti lahko preneha z delom pod pogoji in postopku, ki ga določajo splošni predpisi za prenehanje posameznih vrst delovnih organizacij, če ni več razlogov zaradi katerih je bila ustanovljena, zlasti če:
—	občanom skozi daljši čas ni sposobna zagotoviti družbeno potrebnega standarda proizvodov ali uslug;
- ni več materialnih pogojev za ji j eno delo;
-— družbeni interesi ne zahtevajo več njenega nadaljnjega obstoja.
O prenehanju organizacije iz prvega odstavka tega člena, ki jo je ustanovila občina, odloča občinska skup-
ščina, ki pa je dolžna pred sprejetjem sklepa o prenehanju zadevne organizacije dobiti mnenje občanov in drugih porabnikov uslug, storitev ali proizvodov te organizacije. Sredstva organizacije, ki je prenehala z delom v skladu z določili tega člena, mora občina praviloma uporabiti za kritje potreb z istega področja.
46.	člen
V	primerih, ko občinska skupščina ugotovi, da bi morala organizacija iz prejšnjega člena prenehati z delom samo zaradi pomanjkanja materialnih sredstev, mora posebej presoditi, ali obstoja družbeni interes ali potreba za nadaljnje delo take organizacije; v primeru, da sta podana, mora zagotoviti taki organizaciji potrebna sredstva iz proračuna ali drugih virov oziroma na drug način, sporazumno z ustanoviteljem.
47.	člen
Delo delovne organizacije s področja družbenih služb ali komunalnih dejavnosti je podvrženo kontroli javnosti, družbenemu nadzoru in kontroli zakonitosti. V ta namen so te organizacije dolžne predložiti občinski skupščini ali organom, ki jih ta določi, svoje delovne programe in občasna poročila o delu in problemih ter doseženih uspehih, občane pa o tem seznaniti na zborih volivcev, kadar ti to zahtevajo, sicer pa na primeren način. Občani so upravičili dobiti pd teh organizacij odgovore in obvestila na svoja vprašanja o njihovem delu in poslovanju.
48.	člen
Družbeno nadzorstvo nad organizacijami iz prejšnjega člena opravlja občinska skupščina. Občinska skupščina obravnava pri izvrševanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitve dohodka ter načina izvrševanja pravic in dolžnosti teh organizacij. Zaradi odprave pomanjkljivosti in nadaljnjega napredka teh organizacij sodeluje občinska skupščina z njihovimi organi samoupravljanja; po potrebi pa lahko izda ukrepe v okviru splošnih predpisov. Z družbenim nadzorstvom občinska skupščina ne sme omejevati z ustavo in zakoni določenih pravic teh organizacij in tudi ne kršiti njihovih pravic in na zakonu temelječih interesov.
49.	člen
Delovne organizacije s področja komunalne dejavnosti, ki jih je ustanovila občina, ne morejo menjati predmeta svojega poslovanja brez predhodne odobritve občine.
Statut organizacije iz prejšnjega odstavka lahko prizadeti kolektiv spremeni v skladu.s splošnimi predpisi le v soglasju z občinsko skupščino.
50.	člen
V	delovnih organizacijah družbenih služb sodelujejo v njihovih organih družbenega samoupravljanja poleg predstavnikov delovnega kolektiva tudi predstavniki občanov in porabnikov njihovih uslug, zainteresiranih organov in organizacij.
Vrste organov, sestav, volitve in druga vprašanja družbenega samoupravljanja v teh organizacijah so urejena z zakoni in statutom teh organizacij. V kolikor ta vprašanja niso urejena z zakoni, se uredijo z aktom o ustanovitvi in statutom organizacije.
51.	člen
Vse delovne organizacije s področja družbenih služb praviloma poslujejo po načelu samofinanciranja in praviloma same določajo cene svojim uslugam. V kolikor na ta način ni mogoče zagotoviti potrebnih sredstev za financiranje družbenih» služb, se le-ta ustvarjajo in zagotavljajo v občinskih družbenih skladih in občinskem proračunu v okviru splošnih predpisov.
Delovni kolektivi organizacij iz prvega odstavka in organizacije s področja komunalne dejavnosti so dolžne gospodariti s sredstvi, s katerimi razpolagajo, v skladu z njihovim namenom in na način, da lahko zagotovijo določen standard glede kvalitete in obsega uslug, storitev ali proizvodov.
52.	člen
Kadar občinska skupščina prenese v skladu s predpisi na delovno organizacijo s področja družbenih služb kakšno dejavnost iz svoje pristojnosti, ji mora zagotoviti sredstva za opravljanje te dejavnosti;
53.	člen
V	skladu s predpisi se z aktom o ustanovitvi ali na drug način lahko predpiše, da opravlja delovna organizacija s področja družbenih služb ali komunalna organizacija, ki jo je ustanovila občina, določene usluge Ibreplačno, oziroma da ustanovitel j lahko določi cene za vse ali za posamezne vrste uslug. Ce prizadeta organizacija v takem primeru ne more ustvariti zadostnih sredstev za izvrševanje svojih nalog in za svoj materialni razvoj, ji je ustanovitelj dolžan nadomestiti manjkajoča sredstva.
Kadar določi ceno uslug občinska skupščina, mora upoštevati pomen teh uslug za zadovoljitev skupnih potreb občanov, plan gospodarskega razvoja določenega področja, kupno moč občanov in stroške poslovanja prizadete organizacije.
54.	člen
Zaradi izvrševanja nalog iz 37. člena tega statuta podpira občina v mejah zakona tudi razvoj samostojnega obrtništva. Za razvoj in pospeševanje umetniških obrti in izdelovanja umetniško obrtnih predmetov, sme občina predpisovati v mejah svojih pravic posebne olajšave.
V	okviru nalog iz prvega odstavka tega člena podpira občina zlasti ustanavljanje pogodbenih družbenih obrtnih delavnic.
Delo in zaposlovanje
55.	člen
Občina skrbi za ustvarjanje pogojev, da bi občani lahko uveljavili pravico do dela, zlasii z razvijanjem proizvajalnih sil in materialne osnove za druge družbene dejavnosti. Občina mora še posebej pri sprejemanju družbenih planov gledati na to, da se zagotovi zaposlitev občanov glede na njihova nagnjenja in strokovno sposobnost ter potrebe v občini. V isti namen je občina dolžna tesno sodelovati z drugimi občinami, kjer bi bila dana možnost zaposlitve njenih občanov.
56.	člen
V	občini se zagotavljajo pogoji za zaposlitev in določena struktura zaposlenih z:
—	zagotavljanjem potrebnih materialnih in drugih pogojev zaradi zaposlitve novih delavcev;
•— določanjem dopolnilnih kriterijev v prioriteti zaposlitve v skladu s posebnostmi, gospodarsko strukturo in potrebami občine;
—	zaposlitvijo oseb, ki iščejo zaposlitev, upoštevajoč njihovo kvalifikacijo, delovne sposobnosti, premoženjske, družinske in druge razmere;
—	zagotovitvijo strokovnega usposabljanja, prekvalifikacije in rehabilitacije delavcev;
—	zagotovitvijo materialnega in zdravstvenega varstva začasno nezaposlenih oseb.
57.	člen
Politiko na področju zaposlovanja določa občinska skupščina, uresničujejo jo pa in skribe za zaposlitev pristojni organi občinske skupščine, delovne organi-zaeije in zavod za zaposlovanje delavcev.
Pri določanju politike zaposlovanja občinska skupščina zlasti upošteva pravico vsakega za delo sposobnega občana na zaposlitev.
Občinska skupščina in njeni sveti lahko dajejo delovnim organizacijam in zavodu za zaposlovanje delavcev priporočila za zaposlovanje, kakor tudi predloge za zaposlitev posameznih kategorij delavcev in opozorila glede pomanjkljivosti v njihovi politiki zaposlovanja.
58.	člen
Delovne in druge organiza^fje so dolžne zaposlovati delavce izključno preko zavoda za zaposlovanje delavcev, razen v primerih, ko splošni predpisi drugače določajo. Občina ima nasproti zavodu pravice in dolžnosti, ki so določene po splošnih predpisih.
59.	člen
Zavod za zaposlovanje delavcev in delovne organizacije so dolžne nuditi vso pomoč odboru za pomoč odpuščenim obsojenim osebam oziroma organu, ki je zato pristojen, da bi tem osebam čimprej zagotovili ustrezno zaposlitev. Enako pomoč so dolžni nuditi pristojnim organom pri iskanju ustrezne zaposlitve za mladoletne delinkvente. Zaradi vloge dela pri resocializaciji omenjenih oseb imajo le-te prednost pri zaposlitvi.
Stanovanjsko gospodarstvo
60.	člen
Za kritje stanovanjskih potreb občanov skrbi občina za gradnjo stanovanj v skladu is svojimi materialnimi možnostmi ter oblikuje organizirano stanovanjsko gospodarstvo in v okviru tega podpira tudi prizadevanja posameznih občanov za tovrstno gradnjo.
61.	člen
Graditev stanovanjskih hiš usmerja občina v takšne gradbene okoliše, ki se že razvijajo in imajo perspektivo razvoja. Zazidava posameznih hiš v strnjenih stanovanjskih območjih se lahko dovoli samo, če je v skladu z urbanističnimi načrti in splošnimi predpisi.
62.	člen
Občinska skupščina usmerja gradnjo stanovanj v občini s splošnim programom stanovanjske izgradnje, ki ga sprejme v okviru perspektivnega programa.
63.	člen
Pri gradnji stanovanj se morajo vselej zagotoviti primerni prostori za varstvo otrok (104. člen).
64.	člen
Za učinkovito organizacijo stanovanjskega gospodarstva. v zdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda, zbiranje in usmerjanje sredstev v stanovanjsko izgradnjo skrbi občina po posebni delovni organizaciji.
65.	člen
Občinska skupščina določa politiko pravilnega razdeljevanja stanovanj, kjer je sama investitor. Pri tem skrbi za to. da so zagotovljena primerna stanovanja predvsem za udeležence NOV, invalide in druge občane, ki uživajo socialno pomoč.
Komunalna dejavnost in urbanistična služba
66.	člen
Občina skrbi za komunalno dejavnost v skladu z gospodarskim programom in urbanističnim razvojem občine, ustrezno z rastjo njenega nacionalnega dohodka.
Naloge, ki jih ima občina na področju komunalnih dejavnosti, izvršuje občina v okviru uvodnih določil
tega poglavja preko komunalnih organizacij, ki jih ustanavlja sama, predvsem pa s podpiranjem krajevnih skupnosti in njihovih zavodov in servisov, zaradi čim neposrednejšega vplivanja občanov na reševanje problemov s tega podračja.
Občina skrbi za uspešno delovanje ustreznih organizacij ne glede na to, kdo jih je ustanovil, zlasti pa za čim širše sodelovanje občanov in zainteresiranih organizacij pri ustvarjanju pogojev za njihov razvoj.
^ 67. člen
Za urejanje komunalnih zadev, zlasti za graditev komunalnih objektov in naprav, sprejema občinska skupščina letni in večletni perspektivni program, ki podrobneje določata, katere objekte in naprave, v katerih krajih in kako bo občina zagotovila uresničevanje sprejetih obveznosti, upoštevajoč pri tem družbeno upravičene zahteve občanov in obveznosti, ki jih določa ta statut.
68.	člen
Izvršitev nalog iz prejšnjega člena zagotavlja občina s svojimi sredstvi oziroma udeležbo svojih sredstev, ob temeljnem pogoju, da je taka udeležba družbeno in ekonomsko upravičena glede na prispevek kroga porabnikov pri narodnem dohodku občine; upošteva pa lahko tudi pripravljenost le-teh na lastno udeležbo v finančnih sredstvih ali delu.
69.	člen
Občina lahko da prednost tistim investicijam na področju komunalne dejavnosti v posameznih krajih in naseljih, kjer sta sodelovanje in udeležba občanov večja.
70.	člen
Če sredstva za financiranje komunalnih dejavnosti niso drugače zagotovljena, jih občina zagotavlja preko skladov, ki jih v ta namen ustanovi.
71.	člen
Občinska skupščina praviloma izroči krajevnim skupnostim v upravljanje komunalne naprave in objekte za naselja, ki služijo samo za njihove potrebe. V takem primeru mora zagotoviti tudi sredstva za vzdrževanje teh naprav in objektov, če po dogovoru niso drugače zagotovljena.
Krajevne skupnosti upravljajo komunalne objekte in naprave neposredno, lahko pa tudi po posebnih odborih, komisijah in podobnih organih.
72.	člen
Občina je pri sprejemanju programov in načrtov, omenjenih v 67. členu, zaradi zadovoljitve skupnih potreb občanov s področja komunalnih dejavnosti in urbanističnih zasnov v zvezi z nalogami iz 37. člena tega statuta, dolžna upoštevati naslednje minimalne kriterije: zagotoviti sredstva za investicije v vodovodno omrežje v vseh naseljih občine s preko 1000 prebivalci; naseljem izpod tega števila prebivalcev je dolžna občina preskrbeti vire zdrave pitne vode s postavitvijo javnih vodnjakov in podobno, če tega ne, morejo zagotoviti pristojne krajevne skupnosti ob sodelovanju z drugimi krajevnimi činitelji. Ob pogoju, da le-ti zagotovijo dogovorjen del potrebnih sredstev, preskrbi občina manjkajoča sredstva za postavitev ustrezne naprave, če je o primernosti objekta dana zagotovitev po pristojnih organih. 'Z vodnjaki in drugimi napravami za preskrbo s pitno vodo gospodarijo in upravljajo praviloma krajevne skupnosti.
73.	člen
Ob pogojih iz prejšnjega člena zagotavlja občina tudi kanalizacijo posameznih naselij. V vsakem primeru pa je občina dolžna zagotoviti kanalizacijo v naseljih, ki so proglašeni za gradbene okoliše v skladu s splošnimi predpisi.
74.	člen
Občina zagotavlja elektrifikacijo naselij, če ji to omogočajo materialne možnosti in če je to v skladu z družbenim planom občine oziroma če občani na zborih volivcev sklenejo uvesti posebni krajevni prispevek v dogovorjeni višini udeležbe na stroških elektrifikacije njihovega naselja.
Javno razsvetljavo zagotavlja občina ob pogojih iz prejšnjega člena.
75.	člen
Občina skrbi za to, da se povežejo s prometnimi sredstvi večja naselja. Mrežo prometnih sredstev mora občina organizirati tako, da se omogoči! prebivalcem zadovoljitev potreb, ki izhajajo iz skupnega življenja z delovn™ mestom, šolo, zdravstvenimi in socialnimi zavodi itd.
Ob določanju prometnih linij mora občina upoštevati tudi vključitev manjših naselij v prometno mrežo.
Zaradi razvoja in razširitve prometa zagotavlja občina vzdrževanje in graditev cest v okviru splošnih predpisov in svojega družbenega plana ter podpira krajevne skupnosti pri vzdrževanju obstoječih cest ob pogojih, ki jih določi s posebnim odlokom.
76.	člen
Občina zagotavlja dimnikarsko službo na celotnem območju občine.
77.	člen
Občina zagotavlja PTT usluge s tem, da v sporazumu z ustreznimi organizacijami omogoča njihovo delovanje, zlasti z zagotovitvijo primernih prostorov in podobno tako, da bi te usluge bile dostopne vsakemu občanu. Občina v okviru možnosti zagotovi dostavo pošte na celotnem območju.
78.	člen
Občina v okviru materialnih zmogljivosti organizira sama ali. podpira prizadevanja krajevnih skupnosti za nudenje uslug in storitev občanom iz ostalih področij komunalne in podobne dejavnosti, omenjenih v 37. členu tega statuta.
Šolstvo in druge vzgojno izobraževalne dejavnosti
79.	člen
Občina skladno s potrebami celotnega družbenega razvoja skrbi za splošno, kulturno, tehnično, strokovno, družbeno in ekonomsko izobraževanje občanov. V ta namen ustanavlja in razvija sama ali skupno z drugimi družbenimi skupnostmi oziroma delovnimi in drugimi organizacijami šole ter druge vzgojne in izobraževalne zavode.
Občina zagotavlja obvezno osemletno šolanje.
80.	člen
Občina zagotavlja materialne in druge pogoje za ustanovitev in delo osnovnih šol, drugih zavodov za izobraževanje občanov in za pospeševanje njihovih dejavnosti v okviru materialnih zmogljivosti.
81.	člen
Popolne osnovne šole sc ustanavljajo v večjih krajih. upoštevajoč oddaljenost kraja prebivanja učencev tako. da se omogoči vsem šoloobveznim otrokom uspešno šolanje. V krajih, kjer ni pogojev za popolno osnovno šolo, ustanavlja občina oddelke popolnih osnovnih
Občanom, ki obiskujejo šole. zlasti otrokom in mladini, pa so od njih zelo oddaljeni, pomaga občina s tem, da jim v skladu s posebnim odlokom v celoti
ali delno povrača stroške za prevoz do šole in po potrebi organizira stalen prevoz.
83.	člen
Občina zagotavlja obvezno osnovno vzgojo in strokovno izobraževanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju na posebnih šolah, ki jih glede na število prizadetih otrok ustanovi sama ali v dogovoru z drugimi občinami.
Stroški šolanja in bivanja učencev iz prejšnjega odstavka, ki zaradi slabega socialnega stanja ne zmorejo plačila, zagotavlja deloma ali v celoti občina, če ti stroški niso kriti na drug način.
84.	člen
Občina pomaga šolam zagotoviti delovanje šolskih kuhinj.
85.	člen
Sredstva za vzgojno in izobraževalno delo šol in drugih vzgojno izobraževalnih zavodov, ki jih ustanovi občinska skupščina, zagotavlja občina v taki višini, da jim je omogočeno uresničevanje vzgojnih in izobraževalnih nalog. Financiranje opravlja občina po splošnih predpisih preko posebnega sklada, katerega sredstva se večajo sorazmerno z rastjo gospodarske moči občine.
86.	člen
V občini se zagotavlja varstvo in vzgoja predšolskih otrok. V ta namen občina ter krajevne skupnosti in druge organizacije ustanavljajo varstveno vzgojne zavode ter razvijajo druge oblike takšnega varstva.
87.	člen
Kultura in prosveta
91.	člen
Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih in prosvetnih potreb občanov. V ta namen zlasti:
—	skrbi za ustanavljanje in delovanje knjižnic, posebno občinske matične knjižnice kot osrednje ustanove za širjenje knjižničarstva, čitalnic, muzejev, galerij, gledališč, kinematografov, klubov in drugih oblik kuIturno-prosvctne dejavnosti;
—	skrbi zaradi obvarovanja materialne in duhovne dediščine slovenske kulture za arheološke, etnografske, historične, urbanistične, kulturne, umetniške, tehniške in druge spomenike ter prirodne znamenitosti na svojem območju tako, da ustvarja pogoje za njihovo kontinuirano proučevanje, dokumentiranje, vzdrževanje in obnavljanje, hkrati pa tudi za njihovo primerno prezentacijo in popularizacijo. Pri tem posveča posebno skrb spomenikom NOV in tistim spomenikom, katerih pomembnost in značaj preraščata ožje regionalne okvire, zlasti vsakršnim obeležjem padlih borcev NOV ali žrtc\ fašističnega nasilja. Občina je odgovorna za vzdrževa-vanje teh spomenikov in za postavitev novih v soglasju prizadetih organizacij NOV, zlasti z mnenjem občinskega združenja borcev NOV;
—	pospešuje amatersko, odrsko, pevsko, orkestralno in drugo podobno delovanje kulturno-prosvetnih društev in organizacij, prirejanje kulturno-prosvetnih manifestacij in proslav in podpira prirejanje gostovanj tujih kulturno umetniških skupin.
V skrbi za delovanje pomembnejših in stalncjših institucij s tega področja sodeluje občina z drugimi občinami.
Prosvetno-pedagoško službo v občini opravlja zavod, ki ga ustanovi občinska skupščina za svoje območje ali v sporazumu s sosednimi občinami za skupno območje.
88.	člen
Občina zagotavlja nadaljnje šolanje svojih občanov s tem, da skupno z drugimi družbeno-političnimi skupnostmi sodeluje pri financiranju srednjih šol.
89.	člen
V skrbi za načrtno izobraževanje na vseh področjih, predvsem na tistih, kjer so potrebe naj večje, zagotavlja občina občanom, ki pokažejo uspeh pri izobraževanju, gmotno pomoč s štipendiranjem, dajanjem kredita in drugimi oblikami glede na svoje materialne zmogljivosti.
Prednost pri dodelitvi štipendij in pomoči pri strokovnem izobraževanju imajo otroci padlih in živečih borcev NOV.
Šoloobveznim otrokom, pri katerih dohodek staršev ali posvojiteljev ne presega določen znesek, zagotavlja občina brezplačno uporabo šolskih knjig. Občinska skupščina z odlokom določi pogoje, pod katerimi bodo dani šolski učbeniki v brezplačno uporabo.
90.	člen
Za pomoč občanom, da dopolnijo in izpopolnijo svojo splošno, strokovno in družbeno politično izobrazbo ter spoznajo napredek in dosežke na področju znanosti, tehnike in kulture, deluje v občini kot poseben zavod delavska univerza poleg drugih organizacij za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje odraslih.
Delavska univerza skrbi zlasti za razvijanje izobraževalnih centrov v delovnih organizacijah, za koordinacijo z drugimi organizacijami s področja izobraževanja odraslih in strokovnega izpopolnjevanja.
92.	člen
Občinska skupščina in svet, ki je pristojen za kulturo in prosveto, skrbita, da zadevne organizacije izvajajo splošno politiko občine na področju prosvete in kulture in jim v ta namen po potrebi dajeta priporočila za njihovo delo. Organizacije so dolžne taka priporočila proučiti na sejah svojih najvišjih organov in sporočiti svoja stališča glede vsebine priporočil. V namenu pravilnega oblikovanja kultu rnoprosvetne politike sodeluje občinska skupščina oziroma njen svet, pristojen za ta vprašanja, z ustreznimi občinskimi zvezami.
* 93. člen
Naloge s področja spomeniškega varstva v občini opravlja zavod za spomeništvo varstvo kot medobčinski zavod, če občina ne ustanovi lastnega zavoda. Občina zagotavlja zavodu potrebna finančna sredstva za opravljanje njegove osnovne dejavnosti, določene z zakoni, hkrati pa mu pomaga uresničevati tudi konkretne spomeniško varstvene akcije. Pomoč občine je odvisna od objektivnih splošnih potreb in njenih materialnih možnosti, predvsem pa tudi od delovnih programov, vneme in uspehov zavoda.
94. člen
Kulturno prosvetne dejavnosti se izvajajo neposredno v zavodih, društvih in drugih samostojnih organizacijah. Občina jih podpira moralno, predvsem pa materialno.
93.	člen
Občina skrbi v mejah svojih materialnih možnosti in v sodelovanju z občani, delovnimi in drugimi organizacijami z a gradnjo novih objektov, ki bodo služili ku tturno pro s vet ni dejavnosti. Upravljanje im vzdrževanje teh objektov se praviloma prepusti krajevnim skupnostim ob istočasni zagotovitvi ustreznih finančnih sredstev.
Zdravstvo
96.- člen
Občina skril)! za zdravstveno varstvo občanov in jim zagotavlja tiste oblike zdravstvenega varstva, ki jiih nalagajo občimi splošni predpisi, izlasti:
—	osnovna zdravstvena pomoč, obiski zdravnikov na do mu in nega bolnikov na domu;
—	specialistično im bolniško zdravljenje v zdravstvenih zavodih na območju občine ali izven tega db-moeja;
—	zoibo-zd ra\'stvena pomoč;
—	zdrav-« v eno varstvo žena, mater, predšolskih in šolskih otrok ter mladine v dispanzerjih, posveto-valniieait in ambulantah;
—	zdravstveno varstvo in pomoč delavcem v delovnih organizacijah in v obratnih ambulantah, zdravstvenih domovih in postajah;
—	.prva pomoč in prevoz ponesrečenih, nenadno obolelih in porodnic v zdravstvene zavode;
—	patronažna služba pri občanih, ki so zaradi svojih telesnih lastnosti ali določenih bolezni še posebno izpostavljeni škodljivim vplivom okolja;
—	medicinska in poklicna rehabilitacija,
9.7. člen
Politiko zdravstvenega varstva določa občinska skupščina ter jo izvaja preko organov upravljanja in strokovnih služb s tem, da zlasti:
programira, organizira in sodeluje pri organi za-c-iji splošnih zdravstvenih ukrepov, posebno preventivnih;
—	predpisuje in nadzira izpolnjevanje higienskih ukrepov povsod tam, kjer se zbirajo občani k delu, pouku, razvedrilu in podobno;
—	skrbi za tista -aisanacijislka dela, s katerimi se preprečujejo nalezljive bolezni in izboljšujejo higienske razmere;
—	ustanavlja zdravstvene zavode na svojem območju ali pa skrbi za izvajanje tistih vrst zdravstvenega varstva, ki ga ne more zagotoviti na svojem območju, tako, id a zagotovi to varstvo po ustreznem zavodu druge občine;
—	skrbi za sistematične zdravstvene in zobotch-tiične preglede šolskih in predšolskih otrok ter zdravstvene preglede vajencev, športnikov ter učnega, vzgojnega in tehničnega osebja v šolah in predšolskih zavodih;
—	delno ali v celoti plača stroške zdravstvenega varstva za občane, ki niso zdravstveno zavarovani, Ob pogojih, ki jih določi s posebnim odlokom;
—	skrbi za ikon ti n,mi rano sanitarno nadzorstvo nad živili, pitno vodo, ureditvijo naprav za odvajanje odplak in odnadnih snovi in podobno;
—	zagotavlja materialna sredstva za tiste splošne preventivne zdravstvene dejavnosti, za 'katere ni plačil ilk 'komunalna skupnost zavarovancev, poseben sklad ali delovna organizacija;
—	skrbi za zdravstveno prosvetno vzgojo občanov;
—	skrbi za izvrševanje mrliško pregledne službe in drugih posebnih nalog.
98. člen
Za izvajanje v prejšnjem členu navedenih nalog sklepa občina pogodbe z zdravstvenimi zavodi.
Občinski zdravstveni center opravlja strokovne zadeve, ki imajo splošen pomen za zdravstveno varstvo im druge upravno strokovne zadeve, ki mu jiih zaupa občinska skupščina.
Socialno varstvo
99.	člen
Občina določa socialno politiko zaradi zagotovitve celotne skrbi za človeka s tem. da:
—	postavlja preventivno dejavnost kot temelj te politike;
—	sistematično analizira socialne probleme, zlasti tiste, ki nastajajo:
—	v sodobni družini zaradi vse večjega vključevanja žena v proizvodnjo;
—; zaradi! nagle urbanizacije;
—	zaradi modernizacije kmetijstva;
—	'programira ukrepe na tem področju v skladu z ekonomskim razvojem občine;
—	podpira razvoj strokovnih služb;
—	pospešuje integracijo socialnega dela na vseh področjih družbenega dela. zlasti v gospodarstvu, zdravstvenih organizacijah, šolah, socialnem zavarovanju in 'krajevnih skupnostih, pri čemer sama ali po svojih organih opravlja usklajevalno funkcijo;
—	skrbi za nadaljnji razvoj materialne baze socialnega varstva z zagotovitvijo ustreznega dela pri družbeni delitvi glede na prevzete obveze do občanov in sorazmerno s potrebami in ekonomskim razvojem občine, z zagotovitvijo strokovnih kadrov in določanjem primernih cen uslug ter usmerjanjem investicij v to področje;
—	zagotavlja demokratičen vpliv porabnikov u-■ slug, ki jiih nudijo službe socialnega varstva, na ustvarjanje programov, namensko porabo sredstev in javno kontrolo uresničevanja programov.
100.	člen
Pri izvajanju svoje politike socialnega varstva mora občina .sik ribe til predvsem za:
—	organizacijo o t roškega varstva (rejništvo1, skrbništvo. razne oblike dnevnega varstva, zavodsko varstvo im .podobno);
—	organizacijo pomoči družinam zaposlenih staršev, neurejenim d n nepopolnim družinam, družinam z delinkventnimi otroki ali duševno ali telesno prizadetimi otroki itd.:
—	odpravljanje vzrokov socialne ogroženosti, predvsem alkoholizma in delomraništva, z razvijanjem in podpiranjem preventivnih dejavnosti, s .politiko zaposlovanja in drugimi primernimi oblikami:
—	rehabjilitalcijo invalidnih in defektnih oteelb, zlasti otrok, upoštevajoč mnenje stalne običnske komisije za ta vprašanja;
—	kompleksno rehabilitacijo odraslih invalidnih oseb. posebno borcev NOV;
—	organizacijo pomoči in nege .starini, bolnim in onemoglim osebam na domu s primerno zaposlitvijo, razvedrilom in podobno ali oddajo v zavodsko varstvo ;
—	varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi sami skrbeli zase, za svoje pravice in za varstvo svojih koristi;
—	zagotovitev stalne ali občasne denarne in druge neposredne pomoči občanom, ki nimajo dovolj sredstev za življenje in ki za pridobitno delo niso sposobni;
—	ureditev zagotovitve preživljanja ostarelih kmetov na kmetijah brez mlade delovne sile;
—	zagotovitev kvalitetne družbene prehrane.
101.	člen
Občina zaradi uspešnejšega izvajanja socialnega varstva sodeluje z drugimi občinami in medobčinskimi strokovnimi .službami, katerih soustanovitelj je sama.
102.	člen
Delo socialnih zavodov in organov in socialno delo krajevnih skupnosti povezuje občinski zavod za so-
cialmo delo, 'ki pod vodstvom organi o v družbenega upravljanja in po smernicah občinske skupščine in njenih organov, organizira službe socialnega varstva, usmerja delo zavodov, organizacij in krajevnih skupnosti, jim mudi neposredno pomoč pri opravljanju službe socialnega varstva, zbira sredstva, sestavlja programe dela in opravlja druge naloge, ki jih določi občinska skupščina.
103.	člen
Občima daje priporočila in pomaga delovnim organizacijam pri organiziranju socialnih služb, preko katerih opravljajo socialno varstvo svojih članov, zlasti glede prekvalifikacije delavcev, ki so se poškodovali pri svojem' delu, da ibi jih po možnosti zaposlile v svoji organizaciji na primernem delovnem mestu, in glede varstva otrefc svojih delavcev, ki so postali invalidi na svojem delovnem mestu, inevamem za življenje in zdravje.
104.	člen
Urbanistični načrti morajo zagotavljati obveznost investitorjev stanovanjskih gradenj, da so dolžni v teh zgradbah zagotovili tudi prostore, kjer se odvija otroško varstvo kot n. pr. igrišča, otroške sobe v stanovanjskih blokih, prostore za interesne dejavnosti otrok in podobno.
Preskrba in družbena prehrana
105.	člen
Za zadovoljitev skupnih potreb občanov s prehrambenimi im drugimi proizvodi široke potrošnje skrbi občina iza potrebno mrežo preskrbovalnih delovnih organizacij. Občina vodi tudi evidenco in kontrolo nad cenami prehrambenih artiklov ter nad cenami gostinskih in obrtnih uslug .po svojih za to pristojnih organih.
106.	člen
Občima v okviru svojih •materialnih možnosti skrbi za to, da je družbena prehrana zagotovljena občanom v naseljih industrijskega značaja v skladu z njihovimi .potrebami. Dejavnost družbene prehrane opravljajo servisi krajevnih skupnosti, gostinske organizacije in delavske restavracije. Občima pomaga krajevnim in delovnimi skupnostim pri ustanavljanju objektov za družbeno prehrano.
107.	člen
Občina skrbi za to. da delovne in druge samoupravne organizacije izpolnjujejo svoje v okviru splošnih predpisov sprejete oziroma določene obveznosti glede družbene prehrane članov svojih delovnih kolektivov ter jim pomaga pri organiziranju družbene prehrane.
108.	člen
Organizacije družbene prehrane uživajo posebne ugodnosti pri obveznostih do družbenih skupnosti, ki jih dajejo zakon, občinski odloki ali akti ustanovitelja.
Telesna vzgoja in šport, razvedrilo in oddih
109.	člen
Občina pomaga razvijati telesno vzgojo in šport Ier skrbi za razvedrilo im oddih občanov s tem, da materialno podpira prizadevanja ustreznih organizacij, ki pri svojem delu kažejo uspehe in v katere se občani aktivno vključujejo.
Občina skrbi tudi za napravo in urejanje parkov, zelenih nasadov, kopališč, igrišč, raznih šport-nili naprav in dvoran ter pospešuje rekreacijski tu-
rizem s perspektivnimi programi, letnimi družbenimi plani, urbanističnimi načrti in na podoben način.
110.	člen
Občna skrbi, da se v vseh šolah im drugih učnih in vzgojnih zavodih obvezno goji telesna kultura.
111.	člen
Občima daje na razpolago zemljišča za zgraditev telesno-vzgojnih, športnih in rekreacijskih objektov im naprav.
112.	člen
Občinska skupščina in svet, pristojen za telesno vzgojo in šport, lahko dajeta organizacijam s tega področja priporočila za njihovo delo. Te so dolžne priporočila proučiti na sejah svojih najvišjih organov in sporočiti glede priporočil svoja stališča.
Krajevne skupnosti v svojih statutih določijo svoje obveznosti glede telesne vzgoje, športa, razvedrila in oddiha občanov.
Krajevne skupnosti praviloma opravljajo vzdrževanje in urejanje parkov in zelenih nasadov, kopališč, igrišč in podobnih objektov ter morajo glede teh nalog sodelovati s prizadetimi organizacijami, zlasti turističnimi in hortikulturnimi.
113.	člen
Zaradi ohranitve estetskega videza pokrajine, razvoja gospodarskega turizma, v prvi vrsti pa zaradi prijetnejšega bivanja delovnega človeka, skrbi občina v okviru svojih materialnih možnosti za vzdrževanje in širitev parlkov, zelenic in drugih javnih nasadov. Tri tem upošteva predloge hortikulturnih društev ter jim zagotavlja materialno podporo v svojem proračunu.
114.	člen
Občima podpira prizadevanja turistično olepševalnih društev za razvoj turizma, kakor tudi organizacij. ki lahko h temu razvoju pripomorejo.
115.	člen
Zaradi uresničitve smotrov i/. prejšnjega člena in kot pomembno polje razvedrila podpira občina prizadevanja ribiške in lovske družine, upoštevajoč pri teni splošno gospodarski značaj njihovega sodelovanja.
Pravna pomoč
116.	člen
Občima skrbi za to, da je organizirana služba pravne pomoči občanom pri uveljavljanju njihovih pravic pred sodišči in drugimi organi.
Službo pravne pomoči, ki jo jo občina sama organizirala, uredi občinska skupščina s posebnim odlokom.
Druge službe za zadovoljevanje skupnih potreb
občanov
117.	člen
Za pospeševanje živinoreje in zdravstvenega varstva živali se v občini organizira veterinarska služba. Veterinarsko službo opravlja v občimi enoten zavod.
118.	člen
Občina skrbi za požarno varnost na celotnem območju občine z organiizaioijo ustrezne službe in s financiranjem.
V.	poglavje
ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE SKUPŠČINE IN DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV
1.	Občinska skupščina
a)	Sestav občinske skupšeime
119.	člen
Funkcijo oblasti in upravljanja družbeni,h zadev v občini izvršuje občinska skupščina kot splošni organ družbenega samoupravljanja družbemo-pollitične skupnosti in organi, ki so m je j odgovorni.
Obči rusko ,skupščino sestavljata občinski zbor iii zbor delovni ih skupnosti.
Občinski zbor ima 36 odbornikov.
Zbor delovnih skupnosti ima 36 odbornikov.
120.	člen
Odborniki občinske skupščine se volijo neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice ter na podlagi ustave in v skladu is splošnimi predpisi.
121.	člen
Odbornike občinskega izbora volijo neposredno občani, odbornike žbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so zaposleni na območju občine v delovnih organizacijah, državnih organih, družbeno-politič-uiih organizacijah in društvih, kmetje — člani zadruge alii druge delovne organizacije ter d migi občani ki delajo na območju občine in za katere je to določeno z zakonom.
Za odbornika občinskega zbora je lahko izvoljen vsak občan, ki ima volilno pravico, za odbornika zbora delovnih skupnosti ipa vsak delovni človek, ki lahko voli v ta zbor, kakor tudi član organa upravljanja delovne organizacije oziroma delovne skupnosti, član organa upravljanja združenja delovnih organizacij. sindikalni funkcionar ter funkcionar družbenopolitične organizacije v občini.
122.	člen
Odborniki občinske skupščine se volijo za štiri let a. Vsako drugo leto ,se voli polovica odbornikov vsakega zbora.
Na mesta odbornikov občinske skupščine, ki jim poteče mandat, morajo biti opravljene volitve najpozneje 15 dni pred potekom mandata. Prejšnjim odbornikom preneha mandat z dnevom verifikacije mandatov novih odbornikov.
Odbornik občinske skupščine je lahko odpoklican pred potokom mandatne dobe. Odpoklic is c opravi po splošnih predpisih.
123.	člen
Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen za odbornika v isti zbor občinske skupščine.
Nihče ne more biti hkrati odbornik obeh zborov občinske (skupščine.
Odbornik občinske skupščine ne more biti hkrati uslužbenec občinske uprave ali sodnik občinskega sodišča.
b)	Pravice in dolžnosti odbornikov občinsko skupščine
124.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo določene pravice in dolžnosti, da lahko uspešno opravljajo svoje naloge.
125.	člen
Odborniki občinske skupščine -imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej občinske skupščine in da sodelujejo pri njenem delu ter pri delu svetov in komisij občinske skupščine, v katere so izvoljeni.
Odborniki občinske skupščine imajo dolžnost opravljati tudi druge naloge in dolžnosti, katere jim poveri občinska skupščina.
126.	člen
Odbornik občinske skupščine je dolžan sprejeti članstvo v organih občinske skupščine, izvoijen pa je praviloma lalhko največ v dva organa hkrati.
127.	člen
Odborniki občinske skupščine se lahko udeležujejo tudi sej tistih svetov in komisij občinske skupščine, v katere niso bili izvoljeni kot člani in lahko sodelujejo pri delu teh organov, vendar nimajo pravice glasovanja.
128.	člen
Odborniki občinske škupščine imajo pravico vpogleda v zadeve, ki se pripravljajo za sejo skupščine ali organa skupščine.
Organi občinske uprave so dolžni dostaviti odbornikom skupščine vse gradivo z obrazložitvijo za vsej točke dnevnega reda najmanj 5 dni pred sejo skupščine.
129.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico predlagati, da se postavi na dnevni red seje zadeva, ki ima splošen pomen za občino ali za širšo družbenopolitično skupnost, kakor tudi zadeva njihove volilne enote ali zadeva, ki je pomembna za določeno krajevno skupnost.
150.	člen
Odborniki občinske skupščine smejo postavljati vprašanja predsedniku občinske skupščine, predsedniku posameznega zbora ter predsednikom svetov im drugim origanom -skupščine o zadevah iz njihove pristojnosti ter iz pristojnosti delovnih in drugih organizacij in služb, kii so skupnega pomena za občino ter o tem zahtevati odgovore in pojasnila.
151.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico predlagati skupščini odloke, odredbe, navodila in priporočila ter sprožiti druga vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine.
Odborniki občin sike skupščine imajo pravico razpravljati na seji skupščine o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu seje, ter pravico predlagati spremembe in dopolnitve k posameznim predlogom predpisov in sklepov, o katerih se razpravlja na seji.
132.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni udeleževati se zborov volivcev na območju, za katero so bili iz.voljeni.
Odborniki občinske skupščine so dolžni obveščati skupščino in njene organe o sklepih in predlogih zborov volivcev.
Odlrorniki občinske skupščine morajo najmanj enkrat letno poročati Zboru volivcev območja, na katerem so bili izvoljeni, o svojem delu in o delu skupščine in njenih organov.
133.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico im dolžnost zahtevati, da se skliče zbor volivcev, če menijo, da je sklicanje potrebno in nujno zaradi obravnave določene zadeve.
134.	člen
Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svojih dolžnosti v skupščini in njenih organih odgovorni občanom in občin siki skupščini.
135.	člen
Funkcija odbornika je častna družbena funkcija.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v občinski skupščini . in njenih organih. Višino povračila določi skupščina s posebnim odlokom.
136.	člen
Odbornik občinske skupščine ima imunitetno pravico.
Odbornik občinske skupščine ne sme biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali mnenje, izraženo v občinski skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ini dovoljeno odlbornilku občinske skupščine brez privolitve njegovega zlbora vzeti prostosti ali začeti kazenski postopek; če izbor ni zbran, da privolitev mandatno imunitetna komisija, zbor, ki mu odbornik pripada, pa mora pozneje privolitev potrditi. Privolitev mi potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor Obvezen, ali če je bil odbornik občinske skupščine zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta, ali hujša kazen.
c)	Pristojnost in delo občinske skupščine
137.	člen
Občinska skupščina obravnava temeljna vprašanja, ki imajo pomen .za gospodarski, komunalni, kulturni, zdravstveni in socialni razvoj občine in za življenje občanov, določa ustrezno politiko na teh področjih, ukrepa s tem, da izdaja predpise in sprejema sklepe, s katerimi ise urejajo ta vprašanja, v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.
138.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, po svojih svetih in komisijah ter po organih občinske uprave.
Občinska skupščina v mejah svoje pristojnosti izključno odloča o naslednjih zadevah, ki jih oprav-" Ija na svojih sejah:
—	sprejema in spreminja statut občine;
—	predlaga republiški skupščini spremembe meja občine;
—	sprejme program razvoja občine, družbeni plan, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	»sprejme urbanistični, regulacijski in melioracijski načrt Občine;
—	daje soglasje k finančnim načrtom ju zaključnim računom občinskih skladov;
•— sprejema odloke in druge predpise;
—	ustanavlja delovne in druge organizacije ter službe in daje soglasje k združevanju delovnih organizacij v skladu s predpisi;
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za oiboi.no kot celoto in v okviru pravic in dolžnosti občine daje priporočila delovnim in drugim organizacijam v občini;
—	sprejema ukrepe v zvezi z izvrševanjem družbenega nadzorstva nad delom delovnih in drugih organizacij v občini ter daje priporočila;
—	ustanavlja skupaj z drugimi občinami in z okrajem Skupne zavode, službe in sklade:
—	sklepa o najetju občinskih posojil;
—	daje poroštva glede posojil delovnih in drugih organizacij in skladov;
—	ustanavlja in odpravlja svoje organe;
"— voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupščine, delegate v okrajno skupščino ter delegate v organe okrajne skupščine in medobčinske
zavode in odbore, sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča, sodnika za prekrške in njegovega .namestnika, imenuje in razrešuje tajnika občinske skupščine in predstojnike temeljnih upravnih organov ter opravlja druge volitve, imenovanja in razrešitve oziroma daje k tem soglasje skladno s predpisi;
—	daje pritrditev za odvzem prostosti ali za začetek kazenskega postopka zoper odbornika občinske skupščine;
—	sklepa o prenehanju mandata odbornikov občinske skupščine ter razpisuje nadomestne volitve po splošnih predpisih;
—	sprejme poslovnik občinske skupščine;
— Obravnava poročila o delu organov skupščine, opravlja nad njimi nadzorstvo in jim daje smernice za njihovo delo;
—	razveljavlja in odpravlja v mejah splošnih predpisov nezakonite akte svojih organov, razen v zadevali iz upravnega postopka;
—	obravnava in proučuje analize, elaborate in poročila z raznih področij gospodarskega, komunalnega kulturnega, prosvetnega, zdravstvenega jn socialnega razvoja ter življenja občine, sprejema ustrezne sklepe ter odreja potreibne ukrepe;
— Obravnava poročila občinskega sodišča in drugih organov, do katerih ima skupščina ustanoviteljske ali soustanoviiteljske pravice;
—	potrjuje statute krajevnih skupnosti;
—	sklepa o razpisu občinskega referenduma;
—	proglaša zaslužne ostibe za častne občane občine;
—	obravnava sklepe in predloge zborov volivcev;
—	sklepa o višini nagrade za predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
—	opravlja druge naloge, ki spadajo v njeno pristojnost po splošnih predpisih in po iem statutu.
139.	člen
Občinska skupščina kot isplošni družbeno-poliitični zbor občine obravnava s predstavniki družbeno političnih organizacij, društev in z drugimi predstavniki javnosti v Občini vprašanja, ki so splošnega pomena za občino.
Seje takega zlbora skliče predsednik občinske skupščine sporazumno s predsednikom občinskega odbora SZDL.
140.	člen
Občinska skupščina mora poklicati na sejo predstavnike delovnih in drugih organizacij, kadar obravnava delo oziroma posamezna vprašanja s področja te organizacije.
141.	člen
Občinska skupščina dola po svojem delovnem programu, ki ga sprejme v začetku leta za tekoče leto.
142.	člen
Zlbora občinske skupščine delata in odločata o zadevah iz njihove pristojnosti praviloma skupno.
Vsak zbor občinske skupščine lahko sklene, da bo ločeno .razpravlja! in odločal o'posameznih vprašanjih iz delovnega področja skupščine. Ločeno seje so tudi v primerih, kadar tako določa splošni predpis.
143.	člen
\ saik zbor občinske skupščine samostojno:
—	voli in razrešuje predsednika zbora;
—	voli in razrešuje člane svoje mandatno-imuni-teine komisije;
—	odloča o predlogu za uvedbo postopka za odpoklic odbornika zbora:
—potrdi privolitev mandatno-imunitetne komisije, da se lahko odborniku zbora odvzame prostost ali da se zoper njega lahko začno kazenski postopek;
—	opravlja druge zadeve, ki so mu stane v izključno pristojnost.
144.	člen
Občinska skupščina siklepa veljavno na skupni seji obeh ziborov, 6e je na seji navzoča večina članov vsakega zbora.
Vsak zlbor oibčinske Skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih odbornikov.
Statut občine, program razvoja, družbeni plan proračun in zaključni račun se sprejme z večino glasov vseh odbornikov obeh zborov.
145.	člen
Če sta sabora predlog predpisa oziroma drugega sklepa sprejela v različnem besedilu, razpravljata ponovno o predlogu.
Če se zbora tudi po tej ponovni obravnavi ne zedinita, sie obravnava predlog na skupni seji obeh zborov.
Če -se tudi na skupni seji obeh ziborov ne doseže sporazum glede besedila, se predlog odloži.
146.	člen
Občinska skupščina mora najmanj enkrat letno obravnavati poročilo o svojem delu, o delu in problematiki posameznih področij svetov in komisij, o delu 'krajevnih skupnosti in zborov volivcev, o delu organov uprave, o delu občinskega sodišča, o delu občinskega disciplinskega sodišča, o delu občinskega sodnika za prekrške, o delu občinskih skladov, o delu drugih organov, ki jih je ustanovila občinska skupščina, o izvrševanju letnega plana in proračuna, kakor tudi o drugih zadevah, ki imajo splošni pomen za občino.
Poročilo O' delu oibčinske skupščine in njenih organov in o delu občinskih skladov sc daje pred obravnavanjem iia seji oibčinske skupščine v razpravo zborom volivcev.
147.	člen
Seje občinske skupščine in njenih organov so javne.
javnost se lahko omeji ali izključi samo zaradi varstva splošnih koristi v primerih, ki jih določi poslovnik.
148.	člen
Pravico razpravljati in glasovati na sejah imajo samo odilx>nniki občinske skupščine. Pravico do razpravljanja imajo tudi predsedniki svetov in komisij ter 'predsedniki upravnih odborov sklado.v, ki niso odborniki oibčinske skupščine, na območju občino izvoljeni zvezni in republiški poslanci in po odobritvi predsedujočega tudi druge osebe, ki so vabljene na sejo.
149.	člen
Prodno sprejme občinska skupščina program in plan razvoja občine, urbanistični načrt, regulacijski načrt, občinski proračun in zaključni račun jili da v razpravo zborom volivcev.
150.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo pri opravljanju svojih nalog te-le predpise oziroma akte:
—	občinska skupščina:
sprejemni odloke, odredbe, navodila, odločbe,
smernice, priporočila, resolucije in druge sklepe;
—	sveti občinske skupščine:
izdajajo odredbe, navodila in odločbe, v kolikor so za to s predpisi pooblaščeni, ter smernice, priporočila in druge sklepe;
—	upravni organi:
izdajajo odredbe, upravna in strokovna navodila ter odločbe.
151.	člen
Za predpise in druge akte, ki jih izdaja občinska skupščina, zbira podatke, strokovno pripravi in sestavi osnutek upravni organ, v katerega področje spada zadeva.
Upravni organ predloži osnutek predpisa oziroma drugega akta v obravnavo pristojnemu svetu ali komisiji. Osnutek obravnava svet ali komisija na svoji seji in s sklepom odloči, ali se osnutek kot predlog sveta ali komisije predloži občinski skupščini.
Če gre za predpise in druge akte, ki urejajo zadeve, za katere je po statutu določeno, da je pred izdajo potrebno mnenje in sodelovanje občanov, članov delovnih kolektivov ali drugih skupnosti, se mora to mnenje preskrbeti pred predložiti ijo predloga občinski skupščini.
O predlogu razpravlja občinska skupščina na seji in odloči o sprejetju predloga. Če je predlog sprejet, sc predpis oziroma akt objavi.
152.	člen
Vse predpise in sklepe, ki jih sprejme občinska skupščina ali njen Zlbor, podpisuje predsednik skupščine, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.
155.	člen
Splošni predpisi, ki jih sprejme občinska skupščina, se objavljajo v Uradnem vestniku okraja Celje ter začno veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno.
Program in družbeni plan razvoja občine ter proračun veljajo od 1. januarja tekočega leta.
Občinska skupščina lahko v izredno nujnih primerih odloči, da se objavi splošni predpis na občinski oglasni deski ter na razglasnih deskali v naseljih občine ter da velja od dneva take objave.
154.	člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, ki ga sprejmeta oba zbora.
Poslovnik ureja delo občinske skupščine in njenih komisij.
2.	Organi občinske skupščine
a)	Predsednik občinske skupščine
155.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed sebe predsednika.
Predsednik občinske skupščine sklicuje in vodi seje skupščine, predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik občinske skupščine skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine, vsklajuje delo njenih, organov ter delo teh organov z delom drugih organov v občini in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s tem statutom ali mu jih poveri občinska skupščina.
156.	člen
Predsednik občinske skupščine se izvoli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jili vloži najmanj deset odbornikov.
Predsednik se izvoli za dobo trajanja njegovega mandata v občinski skupščini.
157.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od sveta ali komisije občinske skupščine, da razpravlja na svoji seji o posameznih vprašanjih iz svojega delovnega področja. Svet oziroma komisija občinske skupščine mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati na prvi prihodnji seji.
158.	člen
Če meni predsednik občinske skupščine, da kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven
upravnega postopka, nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet predpis oziroma sklep ponovno obravnava.
Če vztraja svet pri svojem stališču, lahko predsednik skupščine zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vprašanje občinski skupščini, da odloči o njem na prvi prihodnji seji.
159.	člen
Predsednik občinske skupščine ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če predsednik sveta seje na zahtevo predsednika občinske skupščine ne skliče. Predlog za dnevni red seje določi v tem primeru predsednik občinske skupščine.
160.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, določene s splošnim predpisom, mora pa tako imenovanje predložiti v potrditev občinski skupščini na prvi prihodnji seji.
161.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od tajnika in predstojnikov upravnih organov, da pripravijo predpise in druge akte za občinsko skupščino in njene svete ali da proučijo posamezna vprašanja ter pripravijo poročila, elaborate in analize.
Predsednik občinske skupščine lahko od tajnika in predstojnikov upravnih organov zahteva, da mu dajo pismena ali ustna obvestila o izvrševanju zakonov in predpisov ter sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov, o delu upravnih organov ter njihovih organizacijskih, kadrovskih in drugih vprašanjih ter o nalogah, ki so bile naložene v izvršitev upravnim organom, kakor tudi o drugih pomembnejših vprašanjih iz področja dela uprave.
162.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko v mejah splošnih predpisov v zadevah, ki sc tičejo vzdrževanja reda in miru ter varnosti krajevnega prometa, izdaja naloge organom ljudske milice v občini ter zahteva njihovo pomoč pri upravni izvršbi odločb občinske skupščine in njenih organov.
163.	člen
Predsednik občinske skupščine podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta.
Predsednik občinske skupščine podpisuje akte, v katerih zastopa občino kot pravno osebo.
164.	člen
Občinska skupščina ima podpredsednika; ta se voli na enak način kakor predsednik.
Podpredsednik nadomešča predsednika, če je ta začasno odsoten ali zadržan, ter opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja v mejah, ki mu jih določi občinska skupščina.
165.	člen
Za svoje delo v občinski skupščini ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade.
Predsednik ima pravico do 30 dni plačanega letnega dopusta.
Do stalne mesečne nagrade in 30 dni plačanega letnega dopusta 'ima pravico tudi podpredsednik, če je stalno zaposlen z opravljanjem svojih dolžnosti v občinski skupščini.
b)	Komisije občinske skupščine
166.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, za pripravo predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svojega (področja ima občinska skupščina stalne in začasne komisije.
167.	člen
Stalne komisije proučujejo zadeve, predvidene s tem statutom, lahko pa obravnavajo tudi vprašanja in opravljajo naloge, katere jim poveri občinska skupščina.
168.	člen
Začasne komisije ustanovi občinska skupščina s posebnim sklepom, s katerim odredi tudi delovno področje in sestav komisije.
169.	člen
Občinska skupščina ima tele stalne komisije:
1.	komisijo za volitve in imenovanja,
2.	komisijo za prošnje in pritožbe,
3.	komisijo za družbeni nadzor.
170.	člen
Komisija za volitve in imenovanja obravnava vprašanja v zvezi z volitvami oziroma imenovanjem članov skupščinskih teles in drugih funkcionarjev, ki jih voli oziroma imenuje in razrešuje občinska skupščina ter daje skupščini ustrezne predloge.
171.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošiljajo občinski skupščini občani, delovne in druge samoupravne organizacije.
Komisija lahko zahteva od pristojnih oziroma prizadetih organov potrebna pojasnila in podatke, lahko pa tudi v ta namen povabi vlagatelja prošnje ali pritožbe, če je to potrebno.
Komisija predlaga po proučitvi zadeve ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti občinski skupščini ter organom družbenega samoupravljanja in o tem obvesti \ lagatelja.
172.	člen
Komisija za družbeni nadzor obravnava splošna vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sred-stvi, delitve dohodka ter načina izvrševanja pravic in dolžnosti organov družbenega samoupravljanja, državnih organov in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena ter predlaga občinski skupščini oziroma drugim pristojnim organom ustrezne ukrepe, de sc zagotovi javnost in družbena odgovornost pri delu teh organov.
173.	člen
Vsak zlbor občinske skupščine ima m and atu o-imm-nitetno komisijo.
Mundatno-imunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami članov zbora, s prenehanjem mandata,' z razpisom volitev na izpraznjena mesta, verifikacijo mandatov novoizvoljenih članov zbora in z udeleževanjem odbornikov na sejah ter o tem poroča zboru.
Vsak zbor občinske skupščine lahko ustanovi tudi druge komisije.
174.	člen
Stalne skupščinske komisije sestavljajo praviloma odborniki občinske skupščine.
Komisijo za volitve in imenovanja sestavljajo odborniki skupščine in predstavniki družbeno političnih organizacij.
Sestav komisij odredi skupščina s posebnim predpisom.
175.	člen
Komisije delajo na sejah. Seje se vrše po poslovniku občinske skupščine.
c)	Sveti občinske skupščine
; . ' [
176.	člen
Sveti so politično izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini.
177.	člen
Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih delegirajo vanje delovne in druge organizacije ter člani, ki jih izvoli občinska skupščina izmed svojih članov in izmed drugih oseb. Sestav in število članov posameznih svetov določi občinska skupščina s posebnim odlokom.
178.	člen
Mandat članov svetov občinske skupščine traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dve mandatni dobi zapored član istega sveta občinske skupščine niti član več kot dveh svetov hkrati.
179.	člen
Občinska skupščina ima naslednje svete:
1.	svet za splošne in notranje zadeve;
2.	svet za družbeni plan in finance;
3.	svet za industrijo, obrt, blagovni promet, gostinstvo in turizem;
4.	svet za komunalo, stanovanjske zadeve in urbanizem;
5.	svet za delo;
6.	svet za kmetijstvo in gozdarstvo;
7.	svet za šolstvo, kulturo, prosveto in telesno vzgojo;
8.	svet za zdravstvo in socialno varstvo.
Vsak svet dela po svojem poslovniku.
180.	člen
Svet za splošne in notranje zadeve obravnava vprašanja iz področja organizacije in dela občinske uprave ter zadeve iz področja matične službe, zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa ter varnosti ljudi in premoženja, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetovi
Svet za družbeni plan in finance obravnava predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in zaključnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ in premoženjsko-pravnih ter davčnih razmerij.
Svet za industrijo, obrt, blagovni promet in turizem obravnava zadeve s področja industrije, obrti, blagovnega prometa, trgovine, gostinstva in turizma.
Svet za komunalo, stanovanjske zadeve in urbanizem obravnava zadeve s področja komunalnih zadev, prometa in cest, stanovanjske politike ter varstva stanovanjskih pravic državljanov ter zadeve iz področja urbanizma in gradbeništva.
Svet za delo obravnava zadeve iz področja delovnih razmerij, higiensko tehnične varnosti ter zaposlovanja delovnih ljudi.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo obravnava zadeve iz področja kmetijstva, veterina, lova in ribolova ter gozdarstva.
Svet za šolstvo, kulturo, prosveto in telesno vzgojo obravnava zadeve iz področja šolstva in izobraževanja odraslih, zadeve ljudske prosvete, prosvetnega in kulturnega dela ter zadeve iz področja telesne kulture in športa.
Svet za zdravstvo in socialno varstvo obravnava zadeve iz področja organizacije zdravstva in zdravstvenega varstva občanov, varstva družine, otrok in mladoletnikov, varstva borcev NOV in invalidskega varstva, splošnega varstva in skrbništva odraslih ter pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni.
181.	člen
Sveti občinske skupščine na svojem področju:
—	skrbijo, da se izvršujejo zakoni in drugi splošni predpisi občinske skupščine in upoštevajo smernice za izvrševanje teh predpisov;
—	izdajajo odredbe in navodila za izvrševanje predpisov občinske skupščine; odredbe in navodila.za izvrševanje zakonov in drugih splošnih predpisov pa izdajajo le, če so za to posebej pooblaščeni;
—	obravnavajo načelna vprašanja svojega delovnega področja, dajejo smernice ustreznim upravnim organom in nadzorujejo izvrševanje svojih sklepov;
—	predlagajo občinski skupščini, da izda predpise in druge akte ali da odredi potrebne ukrepe;
—- predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev delovnih in drugih samoupravnih organizacij;
—	dajejo pritrditev, potrditev ali soglasje v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, razen če spada to v izključno pristojnost občinske skupščine ali drugih njenih organov;
—	dajejo priporočilu za delo delovnim in drugim organizacijam;
—	opravljajo druge zadeve, ki so z zakoni ali na njih temelječimi predpisi ali s predpisi občinske skupščine dane v njihovo pristojnost.
182.	člen
Sveti opravljajo naloge, ki spadajo v njihovo delovno področje, na podlagi splošnih predpisov občinske skupščine in širših družbeno političnih skupnosti in po tem statutu.
183.	člen
Sklepe sveta podpisuje predsednik sveta. Odredbe sveta podpisuje predsednik sveta skupno s predsednikom občinske skupščine.
184.	člen
Sveti opravljajo naloge svojega področja na sejah, ki jih siklicuje predsednik sveta, ikolikor ni s tem statutom drugače določeno.
Predsednik sveta obvesti o sklicanju seje predsednika in tajnika občinske skupščine.
185.	člen
Seje sveta se mora udeležiti predstojnik upravnega organa, v čigar področje spadajo zadeve iz pristojnosti sveta ter tajnik sveta. Svet lahko poklice na sejo tudi druge strokovne uslužbence uprave, da dajo potrebna pojasnila in strokovna mnenja.
Sejam sveta lahko prisostvujejo tudi odborniki, ki niso člani sveta ter predstavniki delovnih in družbenih organizacij, če svet obravnava zadevo, ki se tiče tiste organizacije, ali če je organizacija sama dala pobudo za razpravljanje o zadevi.
Osebe, ki niso člani sveta, nimajo glasovalne pravice.
186.	člen
Svet daje občinski skupščini redna poročila o izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa ji mora predložiti najmanj enkrat letno.
187.	člen
Svet lahko ustanovi za proučevanje posameznih vprašanj in pripravo predlogov za svet posebne komisije.
Komisije sveta ne morejo samostojno odločati. Komisije poslujejo po poslovniku sveta.
188.	člen
Funkcija člana sveta je častna družbena funkcija. Člani sveta imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje
funkcije in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času, ko so opravljali delo v svetu. Povračilo se prizna s posebnim odlokom.
189.	člen
Sveti odločajo v upravnem postopku samo, če so za to pooblaščeni z zakonom ali drugim splošnim nred-pisom.
Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku samo v takih upravnih .zadevah, v katerih se odloča po prosti presoji.
V	upravnih zadevah odloča svet s sklepom, upravno odločbo pa podpiše starešina organa, v čigar delovno področje zadeva spada.
190.	člen
Predsednik občinske skupščine, podpredsednik in uslužbenci organov občinske uprave ne morejo biti člani sveta, kolikor ni s posebnim predpisom drugače določeno.
č) Občinski upravni organi
191.	člen
Občinski upravni organi opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja samostojno, na podlagi zakonov in drugih predpisov ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini in njenim svetom.
Na čelu občinske uprave je tajnik občinske skupščine.
Tajnika občinske skupščine imemijeobčinska skupščina za dobo 4 let. Po preteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
192.	člen
Upravni organi sodelujejo z drugimi upravnimi organi in z delovnimi in drugimi organizacijami v vprašanjih, ki so skupnega pomena, zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu ter s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij.
195.	člen
Celotna organizacija uprave in njeno delovanje morata biti urejeni tako, da omogočata čim lažio in čim bolj učinkovito uresničevanje pravic in dolžnosti občanov ter organizacij.
194.	člen
Pri organizaciji upravnih organov mora občinska skupščina iskati možnosti, da se posamezne službe, ki se lahko bolj racionalno opravljajo za območje več občin, organizirajo skupaj z drugimi občinami.
Način in oblika sodelovanja med občinami pri organizaciji skupnih služb se uredi s posebno pogodbo.
195.	-člen
Občinski upravni organi so temeljni upravni organi in posebni upravni organi.
Temeljni upravni organi imajo lahko notranje organizacijske enote.
196.	člen
Temeljni upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo in njihovo delovno področje se določa s statutom. Drugi občinski upravni organi se določajo z odlokom občinske skupščine.
Temeljni upravni organi so oddelki.
197.	člen
V	občini so tile temeljni občinski upravni organi:
1.	oddelek za splošne zadeve;
2.	oddelek za gospodarstvo in družbene službe;
5. oddelek za inšpekcijske službe;
4.	oddelek za finance;
5.	oddelek za notranje zadeve;
6.	oddelek za narodno obrambo.
198.	člen
Poseben občinski upravni organ je Zavod za izmero in kataster zemljišč.
199.	člen
Poseben organ občine je sodnik za prekrške.
200.	člen
Poseben organ občine je občinski javni pravobranilec.
201.	člen
V	večjih krajih, ki so oddaljeni od sedeža občine, se za opravljanje določenih nalog ustanovijo krajevni uradi.
V	občini so krajevni uradi v Preboldu, na Polzeli in na Vranskem.
202.	člen
Oddelek za splošne zadeve opravlja upravne zadeve iz področja splošnih zadev, pripravlja predloge predpisov, ki jih izda občinska skupščina in opravlja druga opravila v zvezi z zasedanjem skupščine, opravlja zadeve iz področja organizacije, metode in tehnike dela uprave, zadeve delovnih in uslužbenskih razmerij uslužbencev uprave, opravlja zadeve iz področja kadrovske službe, pripravlja gradivo za stalne komisije skupščine, skrbi za opravljanje službe pravne pomoči državljanom ter opravlja vse druge zadeve, ki ne spadajo v področje drugih upravnih organov.
Oddelek za gospodarstvo in družbene službe opravlja upravne zadeve iz področja gospodarstva in družbenih služb, zadeve iz področja planiranja, analiziranja. družbenega plana, vodi statistiko in dokumentacijsko službo.
Oddelek za inšpekcijske službe izvršuje, organizira in koordinira vse inšpekcijske službe občinske skupščine ter skrbi za spoštovanje in izvajanje zakonskih in drugih predpisov širše družbeno politične skupnosti in občinske skupščine ter njenih organov.
Oddelek za finance opravlja upravne zadeve iz področja financ in davčne politike, spremlja finančno izvrševanje občinskega družbenega plana, pripravlja in izvršuje občinski proračun, finančno vodi in opravila finančno poslovanje za sklade občine ter opravlja druge zadeve, ki spadajo v njegovo pristojnost.
Oddelek za notranie zadeve opravlja upravne zadevo. ki so s predpisi dane v pristojnost tega oddelka, zlasti pa v zvezi z vzdrževanjem reda in miru v občini. zadeve prometa in prometne varnosti, vodenja matičnih knjig in državljanskih stanj, izvrševanja kazni, prijavno-odjavne službe ter požarne varnosti.
Oddelek za narodno obrambo opravlja upravne zadeve iz področja narodne obrambe, predvojaške in izvenarmadne vzgoje ter civilne zaščite.
Krajevni uradi vodijo knjige državljanskih stanj, volilne imenike, sprejemajo vloge občanov7 za organe občinske skupščine, pomagajo občanom pri sestavi vlog. jim dajejo nasvete in pojasnila glede uveljavljanja pravic in izpolnjevan ja dolžnosti ter opravl jajo še druge zadeve, katere jim naložijo za to pristojni ongani občinske skupščine z namenom, da se omogoči hiter in ekonomičen postopek.
203.	člen
Samostojnost upravnih organov v delu mora priti do izraza tako v izvrševanju predpisov, kakor tudi v razvijanju njihove pobude pri odkrivanju in proučevanju problematike na svojem področju, ugotavljanju napak in drugih slabosti, ki ovirajo učinkovito delo in napredek delovnih organizacij, v dajanju strokovne pomoči pri odpravljanju teh napak in slabosti, v pripravljanju elaboratov, analiz iu drugega gradiva o
stanju na svojem področju za potrebe skupščine in njenih svetov ter v predlaganju potrebnih ukrepov skupščini oziroma svetom.
V okviru te samostojnosti morajo upravni organi s svojo organizacijo ter z načinom in metodami dela razvijati samostojnost in pobudo uslužbencev na posameznih delovnih mestih in njihovo osebno odgovornost za opravljeno delo.
204.	člen
Upravni organi morajo skupščino in ustrezni svet redno in tekoče seznanjati s problemi na svojem področju in jim s svojimi pobudami in predlogi pomagati pri uresničevanju njihovih nalog.
Upravni organi morajo opozarjati skupščino in ustrezni svet na protiustavne in nezakonite splošne akte, ki jih izdajo delovne in druge samostojne organizacije.
Upravni organi morajo opozarjati organe samoupravljanja v delovnih organizacijah o nezakonitostih in drugih nepravilnostih v delu organizacije, ki so jih ugotovili v izvrševanju upravnega nadzorstva in jim predlagati ustrezne- ukrepe za njihovo odpravo.
203. člen
Upravni organi s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij zlasti s tem, da:
—	skrbijo za hitro in ekonomično poslovanje ter s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo drugim organizacijam v občini v njihovih prizadevanjih za čim bolj ekonomično in ekspeditivno poslovanje ter učinkovito zadovoljevanje potreb občanov;
—	organizirajo in pomagajo pri organiziranju služb, ki so namenjene naravnost občanom, da lahko čim hitreje in s čim manjšimi stroški uveljavijo svoje pravice in interese oziroma opravijo svojo dolžnost.
206.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne podatke varovali kot uradno tajnost, oziroma, da se ne smejo objaviti. Občinska skupščina določi, ko obravnava poročilo uprave, kateri deli poročila se morajo objaviti ter način njihove objave.
207.	člen
Notranjo organizacijo in delo upravnih organov ureja pravilnik o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave, ki ga potrdi s sklepom občinska skupščina ali od nje pooblaščen organ skupščine:
208.	člen
Inšpekcijske službe na posameznih področjih opravljajo občinski inšpektorji, ki so v sestavu oddelka za inšpekcijske službe.
Inšpektorji samostojno opravljajo vse inšpekcijske zadeve iz svojega področja v mejah predpisov.
209.	člen
Na čelu vsakega oddelka je načelnik, na čelu notranje organizacijske enote je šef, na čelu zavoda zn izmero in kataster zemljišč direktor, na čelu krajevnega urada pa šef krajevnega urada.
Načelnike oddelkov in direktorja zavoda za izmero in kataster zemljišč imenuje občinska skupščina za dobo 4 let, po preteku te dobe pa jih občinska skupščina lahko ponovno imenuje.
210.	člen
Na sedežu občine in na sedežih krajevnih uradov sc opravljajo uradna sklepanja zakonskih zvez in bo-trovanja.
211.	člen
Tajnik občinske skupščine je odgovoren za svoje delo predsedniku občinske skupščine in občinski skupščini, načelniki oddelkov in direktor zavoda za izmero in kataster zemljišč so odgovorni tajniku občinske skupščine, šefi notranjih organizacijskih enot so odgovorni načelniku oddelka, šefi krajevnih uradov pa so odgovorni za svoje delo tajniku občinske skupščine.
Krajevni urad dela po navodilih tajnika občinske skupščine, v strokovnem pogledu pa tudi po navodilih pristojnega organa občinske uprave.
d)	Sodnik za prekrške
212.	člen
Občinski sodnik za prekrške je poseben organ občine. ki vodi upravno kazenski postopek in izdaja na prvi stopnji odločbe o prekrških, za katere je pristojen po zakonu ter opravlja druge zadeve, ki mu jih določa zakon.
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje občinska skupščina po določbah zakona.
Sodnik za prekrške je dolžan najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini o svojem delu.
c) Občinsko disciplinsko sodišče
213.	člen
Občinsko disciplinsko sodišče odloča v disciplinskih zadevah delavcev gospodarskih organizacij po določbah zakona o delovnih razmerjih, ki podrobneje določa sestav in delo občinskih disciplinskih sodišč.
Občinsko disciplinsko sodišče je dolžno enkrat letno poročati o svojem delu občinski skupščini.
f)	Upravne komisije
214.	člen
Za reševanje takšnih upravnih zadev, ki posegajo v področje več upravnih organov ali pa so sicer v pristojnosti posameznega upravnega organa, pa zaradi svojega značaja terjajo kolegijsko reševanje, ima občinska skupščina upravne komisije. Upravne komisije ustanovi občinska skupščina, z aktom o ustanovitvi pa določi njihov sestav in njihovo delo.
Predsednika in člane upravnih komisij imenuje občinska skupščina.
Upravne komisije so dolžne poročati o svojem delu občinski skupščini in pristojnim svetom.
g)	Občinisko javno pravolbranilstvo
215.	člen
Občinska skupščina lahko ustanovi kot poseben organ občine občinsko javno pravobranilstvo.
Organizacija in delovno področje občinskega javnega pravobranilstva je določeno v zakonu.
h)	Tajnik in starešine upravnih organov
216.	člen
Tajnik je najvišji starešina občinskih upravnih organov in disciplinski starešina vseh uslužbencev, zaposlenih v občinski upravi. Tajnik lahko posamezne disciplinske pravice prenese na predstojnike upravnih organov.
Tajnika in starešine upravnih organov imenuje občinska skupščina' na podlagi razpisa.
Za tajnika in starešine upravnih organov so lahko imenovani uslužbenci, ki imajo strokovno izobrazbo, ki se zahteva z aktom o sistemizaciji in ki izpolnjujejo tudi ostale pogoje razpisa.
Tajniku določa osebni dohodek občinska skupščina.
217.	člen
Tajnik občinske skupščine skrbi in je osebno odgovoren za to, da občinska uprava kot celota v redu funkcionira in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po ustavi, splošnih predpisih in tem statutu, skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog, nadzoruje in vsklajuje delo upravnih organov, s k ribi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov, pomaga predsedniku občinske skupščine uri pripravljanju sej skupščine in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij, opravlja druge naloge, ki jih ima po zakonu in posebnih predpisih ali ki mu jih naloži občinska skupščina.
Tajnik mora posebej skrbeti za pravilno in hitro poslovanje služb, ki prihajajo v stik z občani. Stalno mora spremljati odnose med upravo in občani in skrbeti. da sc ti odnosi nenehno izboljšujejo skladno s položajem in vlogo uprave ter občana in človeka v naši socialistični demokraciji.
Tajnik se mora udeleževati sej občinske skupščine in na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih pomembnejših vprašanjih ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen član iz področja dela občinske uprave.
218.	člen
Starešine upravnih organov vsak na svojem delovnem področju siknbijo im so neposredno odgovorni za to, da se izvršujejo zakoni in drugi splošni predpisi ter predpisi, sklepi in smernice občinske skupščine in njenih svetov, da se izdelajo za občinsko skupščino in njene svete osnutki predpisov in drugih aktov ter pripravijo analize in drugo gradivo za njihovo delo, da upravni organi in posamezni uslužbenci zakonito, pravilno in pravočasno opravljajo vse druge naloge iz svojega področja.
Starešina upravnega organa organizira in vodi delo v organu, je neposredni starešina uslužbencev upravnega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
Uslužbenci so vsak na svojem področju osebno odgovorni neposrednemu starešini za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje svojih nalog.
221.	člen
Uslužbenci, zaposleni v občinskih upravnih organih, predstavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov po načelu samoupravljanja, samostojno ureja vprašanja, ki se tičejo notranjih razmerij v občinski upravi.
Pravice samoupravljanja uresničujejo uslužbenci občinske uprave neposredno in po svetu delovne skupnosti.
Samoupravljanje uslužbencev v občinski upravi se v skladu z zakonom uredi s posebnim pravil mikom.
222.	člen
Uslužbenci izvolijo izmed sebe svet delovne skupnosti.
Volitve v svet so tajne.
223.	člen
Delovna skupnost izvršuje neposredno tele ma-
—	voli in razrešuje člane sveta delovne skupnosti;
—	obravnava poročila sveta delovne skupnosti;
—	obravnava predlog pravilnika o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka in pravilnika o upravljanju sklada skupne iHvraibe;
•— obravnava predlog finančnega načrta in zaključnega računa občinske uprave;
— opravlja splošno nadzorstvo nad delom sveta delovne skupnosti.
Podrobnosti o pristojnosti delovne skupnosti in sveta delovne skupnosti so v posebnem pravilniku. Pravilnik potrdi občinska skupščina ali organ, ki ga ona za to pooblasti.
219.	člen
Tajnik je osebno odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku zn zakonito, pravočasno in kvalitetno delo uprave, za izvrševanje -sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov ter za izvrševanje programa dela upravnih organov.
Starešine upravnih organov so osebno odgovorni tajniku in predsedniku za svoje -delo in za zakonito in pravočasno in kvalitetno delo upravnega organa, ki ga vodijo, ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov iz področja upravnega organa. Za delo upravnega organa odgovarjajo starešine tudi ustreznemu svetu.
Tajnik in starešine upravnih organov morajo najmanj enkrat na leto poročati dbčitiski skupščini o/.i-roma ustreznim -svetom o ,svojem delu in o ukrepih, ki so bili storjeni za izboljšanje organizacije, dvig strokovne ravni uslužbencev ter za napredek dela upravnih organov. Skupščina oziro-m-a -ustrezni svet razpravljata o poročilu in dajeta upravnim organom smerni-oe za njihovo delo.
Poročilo skupščini je skupno za vse upravne organe in ga predloži tajnik občinske skupščine, svetu pa predloži poročilo starešina ustreznega upravnega organa.
Ustrezni starešina mora v poročilu posebej navesti. kako so bili izvršeni sklepi oziroma smernice skupščine oziroma sveta, za delo upravnih organov.
i)	Občinski uslužbenci in samoupravljanje v -občinski upravi
220.	člen
Uslužbenci občinske uprave s-o javni uslužbenci.
Postavljajo se nu podlagi javnega razpisa.
VI.	poglavje
NEPOSREDNO SAMOUPRAV I.] AN J E OBČANOV
1. Krajevne skupnosti
224.	člen
Krajevna skupnost je samoupravna teritorialna skupnost v kateri organizirajo občani komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, -kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih, -potrab ter potreb družin in gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselju.
225.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo občani za določeno območje na zboru volivcev.
Območja krajevnih skupnosti določi občinska skupščina z odlokom.
226.	člen
O ustanovitvi krajevne skupnosti odločajo občani na zborih volivcev tistih območij, za katere sc lahko ustanove krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost je ustanovljena, če se je za ustanovitev izjavilo na zboru volivcev najmanj 10% volivcev z območja krajevne skupnosti.
227.	člen
Krajevna skupnost in njeni organi uresničujejo svoje naloge s tem, da opravljajo -zlasti te-le zadeve:
■— organizirajo in pospešujejo komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne.
prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti in službe, ‘ki neposredno služijo družini in otočanom za zadovoljevanje njihovih potreb;
—	skrbijo za napredek stanovanjskega gospodarstva in strokovno pomagajo ihišnim svetom in otočanom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš;
—	obravnavajo poslovanje delovnih organizacij, ki na območju krajevnih skupnosti skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb občanov;
—	skrbijo za varstvo oseb, ki jim je to varstvo potrebno;
—	organizirajo prostovoljno delo prebivalstva na svojem območju in zbirajo prostovoljne prispevke;
—	organizirajo kulturne, prosvetne in druge prireditve;
—	upravljajo družbeno lastnino na njihovem območju, ki je dana skupnosti v uporabo;
—	skrbijo za ureditev komunalnih objektov na svojem območju in nadzorujejo, če se uporabljajo v skladu s predpisanim redom, upravljajo krajevna pokopališča, skrbijo za organiziranje ukrepov zoper požar in druge splošne potrebe občanov;
—	dajejo na zahtevo občinske skupščine in njenih organov mnenja in predloge o- posebnih vprašanjih iz njihove pristojnosti;
—	predlagajo abeinski skupščini, da izda predpis ali kak drug splošen akt;
—	predlagajo skrbnike za mladoletnike in druge osebe, ki se postavljajo pod skrbništvo.
• Občinska skupščina lahko s posebnim odlokom ali s pogodbo da posamezni krajevni skupnosti še druge naloge in določi način njihovega financiranja.
228.	člen
Krajevna skupnost sestavi v začetku leta predlog svojega -delovnega programa za tekoče leto, ki ga predloži in da v obravnavanje ter v potrditev zboru volivcev. Predlog delovnega programa delovne skupnosti mora biti v skladu z osnovnimi proporci letnega družbenega plana razvoja občine.
229.	člen
Za uresničevanje svojih nalog krajevna skupnost lahko v skladu z zakonom ustanavlja servise in delovne organizacije.
2"SO. člen
Krajevna -skupnost opravlja svoje naloge s sredstvi, ki jih daje občina in -s sredstvi, ki jih dajo obča. ni in delovne organizacije.
Osnovna sredstva za opravljanje nalog zagotovi krajevni skupnosti občinska skupščina z neposrednimi dohodki ali z dotacijo iz svojega proračuna, pri čemer upošteva prizadevnost posamezne krajevne skupnosti, obsežnost njenega delovnega programa, njene dejanske ,potrebe, višino sredstev, -s katerimi razpolaga občina in druge okoliščine.
Dodatna sredstva za opravljanje nalog si krajevna skupnost zagotovi s posebnim krajevnim prispevkom, ki se -lahko uvede v skladu z zakonitimi predpisi, z dotacijami -delovnih organizacij, z dohodki iz lastne dejavnosti in s prostovoljnimi prispevki občanov.
Krajevna skupnost si lahko dodatna sredstva preskrbi tudi s tem, da organizira prostovoljno delo občanov na svojem območju.
231.	člen
Krajevna skupnost razpolaga -s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja z letnim finančnim načrtom glede na potreibe. Pri tem mora skrbeti, da se namenska sredstva uporabijo za namene, za katere so bila dana.
Finančni načrt sprejme svet krajevne skupnosti, potrdi pa ga zbor volivcev.
Krajevna skupnost ima lahko za financiranje posameznih trajnejših nalog ustrezne sklade.
Zaključni račun sklada potrdi svet krajevne skupnosti.
232.	člen
Krajevna skupnost pošlje svoj -delovni program in finančni načrt občinski skupščini, ki lahko da pripombe. če nista v skladu z veljavnimi predpisi.
233.	člen
Na j višji organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti določi, katere organe li-ma poleg sveta krajevna skupnost.
234.	člen
Število članov sveta krajevne skupnosti določi statut krajevne skupnosti.
Določeno število -članov izvoli v svet zlbor volivcev iz območja krajevne skupnosti, -določeno število članov p a delegirajo v svet 'delovne in druge samoupravne organizacije, katerih dejavnost je vezana na območje krajevne -skupnosti. Organizacije, ki delegirajo člane v svet krajevne skupnosti, se -določijo s •statutom krajevne skpunosti.
Za člana sveta krajevne skupnosti je lahko izvoljen oziroma delegiran vsak otočan, ki stalno prebiva n-a Območju -krajevne skupnosti.
Mandatna doba članov sveta krajevne skupnosti traja dve leti.
235.	-člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme svet 'krajevne skupnosti. S statutom krajevne 'skupnosti se podrobneje določi organizacija in delo krajevne skupnosti, način volitev njenih organov, način ustanavljanja servisov in delovnih organizacij ter odnosi z drugimi organi in organizacijami.
Statut krajevne skupnosti ise sprejme z večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti. Statut potrdi občinska skupščina.
Statut krajevne skunosti mora biti v skladu s statutom občine in -drugim i predpisi. .
236.	člen
Krajevna sk-punost je pravna oseba.
Svet krajevne skpunosti določa, kdo zastopa krajevno skupnost kot pravno osebo.
237.	člen
Krajevna -skupnost ima poravnalni svet.
Poravnalni svet je -družbeni organ, ki poskuša doseči poravnavo v sporih med .otočani. Člane poravnalnega sveta voli izbor volivcev za dobo dveh let.
Področje dela poravnal nega sveta in njegov sestav določi in ureja statut krajevne skupnosti.
Poravnalni svet poroča o svojem delu najmanj enkrat letno zboru volivcev in svetu krajevne skupnosti v skladu s splošnimi predpisi.
2. Zbori volivcev
238.	člen
Na zborih volivcev obravnavajo volivci vprašanja, tki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, pa tudi za življenje in delo v občini d n v širših družbeno političnih skupnostih ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo voli vri e funkcije, ki so določene z ustavo, zakoni -ali tem statutom ter neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali is tem statutom.
239.	člen
Občani na zborih volivcev zlasti:
— obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za naselje, občino ali za širšo družbeno politično
skupnost ter sprejemajo sklepe, dajejo predloge in pobudo za reševanje teh vprašanj;
—	obravnavajo poročila o delu občinske skupščine in njenih organov ter organov krajevne skupnosti;
—	obravnavajo poročila o delu delovnih organizacij iz področja javnih in družbenih služb ter drugih dejavnosti in dajejo mnenja in predloge ‘k tem poročilom ;
—	odločajo o vprašanjih, za katera jih pooblašča ustava, zakoni in ta statut;
—	dajejo mnenja in predloge pred sprejemom posameznih predpisov in drugih aktov, glede katerih to določa ustava, zakoni im ta statut;
—	opravljajo v mejah veljavnih predpisov naloge v zvezi z volitvami odbornikov občanske skupščine ter poslancev v repulbluško in zvezno skupščino;
—	dajejo predloge za odpoklic voljenih funkcionarjev in predloge za druge ukrepe v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi;
volijo člane poravnalnih svetov in druge organe krajevne samouprave;
—	razpravljajo in sklepajo o uvedbi posebnega krajevnega prispevka v skladu s splošnimi predpisi;
—	opravljajo druge naloge po splošnih predpistih in sklepih občinske skupščine.
240.	člen
Zboni volivcev se praviloma sklicujejo za območje krajevne skupnosti, lahko pa tudi za posamezne dele območja krajevne skupnosti, če je to za volivce ugodnejše in potrebno.
241.	člen
Zbor volivcev lahko skliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, organ krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ SZDL ali desetina volivcev iz območja, za katero sc sklicuje zib or.
242.	člen
Sklicatelj zbora volivcev mora razglasiti sklic zbora najmanj 8 dni prod dnem zbora- Sklic mora obsegati predlog dnevnega reda, čas in kraj zim ra volivcev ter na čigavo zahtevo se zbor volivcev sklicuje.
Sklic zbora volivcev se objavi na občinskih razglasnih deskah, z razglasom preko lokalne radijske jtoslaje ali na kak drug krajevno običajen način.
243.	člen
Ce skliče zbor volivcev predsednik občinske skupščine, ga začne in vodi do izvolitve zbor o ve ga predsedstva predsednik sam ali odbornik občinske skupščine, ki ga on določi; če skliče zbor volivcev svet ikra. jevne skupnosti, ga začne in vodi do izvolitve delovnega predsedstva predsednik sveta krajevne skupnosti; če skliče zbor volivcev organ SZDL ali volivci, ga začne in vodi do izvolitve delovnega predsedstva predsednik ali član sveta krajevne Skupnosti, ki ga za to določi svet krajevne skupnosti.
l
244.	člen
Na zborih volivcev lahko sodelujejo vsi občani z območja zbora, odločajo pa samo tisti občani, ki imajo splošno volivno pravico.
Zbor volivcev si izvoli tričlansko delovno predsedstvo. ki vodi delo zbora in kii skrbi, da sc sklepi in predlogi, ki jih s prejme zbor volivcev, sporočijo občinski Skupščini ali drugemu pristojnemu organu, oziroma da se sklepi izvršijo. .
■Na zboru volivcev se piše zapisnik, ki ga je treba t»ikoj poslati občinski skupščini. Zapisnikarja preskrbi sklicatelj zbora.
Kolikor ni drugače določeno, je zbor sklepčen, če je navzočih najmanj ena desetina volivcev iz območja, za katero jc sklican zbor.
Ce z zakoni in statutom mi drugače določeno, sprejema zbor volivcev .sklepe in predloge z javnim glasovanjem in z večino glasov navzočih volivcev.
245.	člen
Občinska skupščina oziroma njeni organi morajo obravnavati Sklepe in predloge zborov volivcev in jih obveščati o svojem stališču do teh sklepov oziroma predlogov.
246.	člen
Občinska skupščina oziroma njeni organi morajo, prodno odločijo o pomemlhnejšilh vprašanjih iz svoje pristojnosti, zahtevati mnenje zbora volivedv, zlasti predno spre j mejo:
—	statut občine;
—	občinski družbeni plan in proračun in perspektivni program razvoja;
—	urbanistični program In ureditveni načrt ter m etiko mu n siki prostorski in regionalni načrt.
247.	člen
Odbornik občinske skupščine mora biti navzoč na zltoru volivcev tiste volivne enote, na območju katere je bil Izvoljen.
Odbornik občinske skupščine daje na zboru poročila in pojasnila o svojem delu v občinski skupščini, o delu občinske skupščine d n njenih organov.
Odbornik občinske skupščine je dolžan, da se pred zborom seznani z vprašanji, ki so na dnevnem redu zbora in da si pri posameznih organih občinske skupščine priskrbi potrebne podatke, ki mu bodo omogočili .aktivno in pravilno sodelovanje pri posameznih vprašanjih dnevnega reda zbora.
3.	Referendum
248.	člen
Na občinskem referendumu občani neposredno odločajo o skupnih vprašam ji h, ki imajo pomen za po. sam ez n a naselja ali za občino kot celoto.
249.	člen
Referendum se lahko opravi tako, da občani potrdijo odlok ali sklep, ki ga je občinska skupščina sprejela, ali pa tako, da se vnaprej izjavijo o predlogu oziroma sklepu, predno ga občinska skupščina sprejme.
Glede na namen vprašanja, ki je predmet referenduma, se referendum razpiše za območje ene ali več krajevnih skupnosti ali pa iz a območje vse občine.
250.	člen

Referendum je obvozen za vprašanja, ki so določena z zakonom oziroma tem statutom.
Kadar gre za vprašanje, ki ima pomen za posamezno naselje ali več naselij skupaj, lahko svet krajevne skupnosti ali pa zbor volivcev predlagata, da občinska skupščina razpiše referendum o tem vpra-šanju. .	. J
231. člen
Občinska skupščina določi besedilo vprašanja, o katerem se naj odloči na referendumu. Referendum se razpiše s sklepom, ki obsega vprašanje in datum referenduma.
Vprašanje, o katerem bodo občani glasovali na rferendumu, mora biti postavljeno tako, da sc nanj lahko odgovori z $da ali »ne«.
Med objavo sklepa o razpisu referenduma in dnevom referenduma mora preteči najmanj 15 dni. Referendum .izvede občinska votivna komisija po načetih. ki veljajo za volitve v občinsko skupščino. No referendumu se glasuje neposredno in tajno. Občinska skupščina predpiše način izvedbe referenduma.
252.	člen
Referendum je veljaven, če se ga je udeležila večina volivcev iz območja, za katero je bil referendum razpisan.
Predlog, o katerem, se glasuje na referendumu, je sprejet, če je glasovala zanj večina volivcev, ki so glasovali. Odločitev, ki jo sprejmejo otočani na občinskem referendumu, jg za občinsko skupščino clb-vezna.
Eno leto po izvedbi referenduma ne more občinska skupščina izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
Vlf. poglavje
RAZMERJA MED OBČINSKIMI ORGANI TER DELOVNIMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
253.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z organi delovnih in drugih organizacij in nadzirajo, če delovne in druge organizacije skrbno gospodari jo z zaupanimi sredstvi, spremljajo izvajanje njihovih planov in nadzorujejo, da ne zaidejo v gospodarske težave.
V ta namen zbirajo podatke o uspešnosti dela po-sameznih delovnih in drugih organizacij, o uspešnosti organizacij za posamezna področja in uspešnosti vsega gospodarstva v občini, delajo ustrezne analize, izdajajo v okviru svoje pristojnosti potrebne ukrepe oziroma organizacijam priporočajo ukrepe za odpravo ne d ost alkov in za usmerjanje ter pospeševanje proizvodnje in drugih panog gospodarstva. S predstavil čki organizacij imajo občinska skupščina in njeni organi po potrebi skupne obravnave, posvete in sestanke.
254.	člen
Delovne in druge organizacije so v svojem delu samostojne in se same upravljajo.
O priporočilih, ki jih daje občinska skupščina in njeni organi delovnim in drugim organizacijam, morajo razpravljati organi njihovega upravljanja in delavci ter občinsko skupščino obvestiti o storjenih ukrepih. Če se organizacija ne ravna po priporočilih občinske skupščine, je dolžna o tem obvestiti občinsko skupščino in navesti razloge.
Kadar občinska skupščina daje priporočila, ki imajo pomen za širša področja dejavnosti ali za večje število delovnih organizacij ali so splošnega pomena, mora pred izdajo priporočila dati predlog priporočila v obravnavo zboru delovnih skupnosti teh organizacij.
255.	člen
Če delovna organizacija ravna v nasprotju s splošnimi družbenimi koristmi in krši zakonite predpise, je občinska skupščina dolžna storiti zakonite ukrepe zoper organe vodstva organizacije.
256.	člen
Občinska skupščina in njeni organi smejo poleg rednih poročil o izpolnjevanju delovnega programa zahtevati od delovnih organizacij posebna poročila in podatke, ki omogočajo vpogled v njeno delo in splošno stanje.
257.	člen
Na področju pospeševanja razvoja gospodarstva v občini, zlasti glede ustanavljanja, prenehanja in združevanja organizacij, združevanja sredstev in pospeševanja storilnosti, spremlja občinska skupščina delo im razvoj delovnili organizacij, nadzoruje zakonitost dela in njihovih organov in politiko uporabe sredstev, daje priporočilu in se pri tetin poslužuje metode sodelovanja iu skupnega obravnavanja vprašanj z organi delovnih organizacij.
Občanska skupščina in njeni organi pospešujejo združevanje sredstev posameznih organizacij zaradi splošnega napredka in zaradi podpiranja razvoja posameznih delovnih organizacij oziroma proizvodnih panog.
258.	člen
Razmerja med občino in gospodarskimi in drugimi organizacijami temeljijo na načelih samostojnosti (in medsebojnih obveznosti, ki jih določajo predpisi in medsebojni sporazumi.
259.	člen
Z družbeno lastnino na območju občine upravljajo delovne in družbene organizacije in krajevne skupnosti, kolikor jim je ta dana v gospodarjenje, drugo družbeno lastnino pa upravlja občina.
260.	člen
Občinska skupščina in njeni organi vodijo splošni nadzor nad upravljanjem in izkoriščanjem premoženja v splošni družbeni lastnini na območju občine in izdajajo ukrepe v mejah predpisov in priporočil, da se zagotovi pravilno upravljanje in izkoriščanje po načelih dobrega gospodarjenja.
261.	člen
■ Delovne in druge' organizacije sodelujejo pri reševanju skupnih potreb in reševanju nalog v skladu z določbami toga statuta.
262.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sknbe za nadaljnjo socialistično preobrazbo kmetijstva in gozdarstva ter ustvarjajo potrebne pogoje za tako preobrazbo.
Vlil. poglavje
MEDOBČINSKO SODELOVANJE
265.	člen
Zaradi urejanja zadev, ki so ■skupnega pomena za več občim im zaradi zadovoljevanja različnih potreb občanov z območja posameznih občin, lahko občina v sporazumu z drugimi občinami ustanovi skupne službe in sklade.
Skupne službe in skladi se ustanovijo na področjih, za katera smatra občinska skupščina, da za njihovo delovanje ni pogojev na območju ene same občine.
264.	člen
Razmerje med občinami pri ustanavljanju skupnih služb in skladov se uredi s posebno pogodbo.
265.	člen
Občina lahko zaradi uresničevanja svojih nalog z drugo Občino ustanavlja tudi skupne delovne organizacije, združuje sredstva, organizira skupne akcije in druge oblike medsebojne pomoči in sodelovanja ter izmenjuje svoje izkušnje.
Razmerje, ki nastane z drugo Občino pri ustanovitvi skupne organizacije, združevanju sredstev in organiziranju akcij, se določi s posebno pogodbo.
IX. poglavje
RAZMERJE OBČINE DO OKRAJA
266.	člen
Občinska skupščina lahko sporazumno z okrajno skupščino skladno s predpisi pooblasti okraj Celje za opravljanje tistih svojih nalog, ki se dajo bolje in
uspešnejše opravljati pri okraju zaradi enotne ureditve ali če to narekujejo kadrovsiki aM drugi razlogi.
Medsebojna razmerja, ki nastanejo s tako pooblastitvijo, se določijo s posebno pogodbo.
267.	člen
Občina lahko z okrajem ustanovi skupne sklade, če je to v korist občine.
Medsebojna razmerja do okraja glede financiranja sklada in druge naloge se -uredijo s pogodbo.
X. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
268.	člen
Ta statut sprejme občinska skupščina po predhodni obravnavi na izborih volivcev.
269.	člen
Za spremembe in dopolnitve statuta velja enak postopek kot za njegovo sprejemanje.
270.	člen
Predpisi, ki jih je izdala občinska skupščina in njeni organi, pa so v nasprotju z določbami tega statuta, morajo biti vsklajeni z določbami tega statuta v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
271.	člen
Ta statut začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
272.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Žalec, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Žalec dne 26. H. 1957 z vsemi poznejšimi spremembami ali dopolnitvami, kakor tudi vsi drugi predpisi statutarnega značaja.
Št. 020-50/64-2
Žalec, dne 21. aprila 1964
Predsednik Skupščine občine Žalec
Tone Delak 1. r.
INDUSTRIJSKO PODJETJE »PETA« RADEČE	VETERINARSKA POSTAJA, LAŠKO

'S
p
-d
I
d
S (S
»h ci 10
>
O
S
M
§
o
ti
O
D
es
Q
2
'G
'E
f
'I
cd
b/1
P
Q

ž;
H
s
■<i 'S
Z. £ p cd
ž '= o -g
>
ti
ti ' 5
y v
.1
n-i
^a
ti
o
ti
O
D
cd
Q
£ |
- ~i
1 -^ ia
5? S 2
Q
<D
9 S	$	?i	S ! :
X)	"H	-t
5
E
ti
s
5
'd
s 1
^ d
1 « j *
W >
O
- S
J ^
ti
.5 ti
^ ti
3 O M ti
S g
S Q
S S
S
2.
i
D
ir\ sd
B
£
■S
£
5
3
£ £
E
■5«
11 c« a
ti
ti
ti
o
M
u
3
Q
!S I'
R !2 £
£
S
'«
3
•S .5
'5 M
S m rt t3
'5
a
ti
- ci
2 1
!
K\	ift rt
'S
ti
5
I
|<
II
|
2
I
|
l|
i
>p
2S
i
£ o 3^
tis
a|
S.2,
I«
|I
!”
I
is
ji
II
13
"3
w
o
o
H
w
'rti
r/J
H
cn
O
Ph
<1
%
ti
r-
H
co
>
-<
Pd
N
H
S
K
S
rt
<!
S

1
1	o	"S
“ J "
i: i
S	3	s
ti	oo	cd
•»h	ci	in
>
O
ti
?
ti
ti
ti
O
ti
ti
p
§	S	2
ki	8	$
S
•|
2 a
I
ti
ON	Q	m	CI
CJ	nO	on	lf\
CO	ON	O	On
>D s i

|
r->
o 4
o 's
^ ■ J '
-ti , o
s •
-d Q
cn ti
>
ti
P
ti
ti
S
o
ti
o
ti
cd
P
2
i E

|	s,	I
—	2	=
tM	P	^
^ id O
Scg
ll
6-2
Ji
ll
n
!:l
h
P
T
T3 C2 OJ
1$ s s
ti-2
|3
"N <?
S 'I °. s
<"
O
r
-3 2
Ifi:
godna N
.2 e.
"drtj 9 ®
> -a
a a
N< -5
PEKARNA LAŠKO	Gradbeno podjetje »Gradbeni!
g
S
z,
j
S
s
I
d
H
•5
1 ^
ti
o
d
CS
Q

£ i
i
•s ;
1?
Q
■*h ci ,r^
i; 1 • 1:
I •
!l
co a
^	3	S	^
-r-l	<»	C1	.00
gJ	tn	co
rt
S £

“ a
-3 s
s
I
ll
11
sE
i-
| s le °-2
rti irš so
5
-d
0	ti
> rt
II
1
!
2
2
a
§
i k
i
'S ^
5	|
c ^ o 'd o ^
E
cš
>
O
2
>
ti
ud
3
o
ti
o
D
ti
Q
q §
£
rt« va ve
I
tr gj ^ p
I
i:
r
1:

d '«
60 bt
o ^
•t
S
■S” d ^Š. B
•2 .5
1 I
m

|	a	s
£	=	=
[3	Q	u?
25
1"
s:e
-d’
§-'
l1
II
U «N
r> rtF m< >»
5-
II
2^-
ij


















Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« r Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Celjski tisk« — Uredništvo in uprava sta t Celju, Trg Svobode št. 9 — Telefon 30-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno 1.200 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10.