IZKLJUOfO ZASTOPSTVO aa
UNIONE PUBBLKTTA ITAUANa &
fcr— 1* Za
acmCMSaaONAKUL ESCLUSIVA per la pubblkati 63 ptunmtema ItaBana UNIONE PUBBUCITA ITALJANA S. A-, MILANO.
zasedli vse prej izgubljeno ozemlje
V dveh mescih so finske čete po krvavih
časno morala po sklenitvi moskovskega
borbah osvojile vse
ozemlje, ki ga je Finska svoje-Sovjetski Rusiji
Helsinki, 3. sept. s. Zelo hitro napreduje zopetna zasedba teritorijev Karelije. La-doškega jezera in Karelijske ožine, s čimer se dopolnjujejo velike serije operacij za napad na Leningrad. Toda tudi na obsežnem sektorju Salle se razvijajo operacije, katerih uspehi se bodo odločilno v kratkem pokazali. Gre za nezadržen sunek prou vzhodu, ki so ga zdaj pričele finske čete precej zapadno od Halakurtija, od koder bo i o lahko ogražale murmansko železn:co. V manj ko dveh mesecih so hrabre Mann?r-heimove čete zopet zasedle skoraj ves teritorij, katerega je Finska izgubila s tako zvanim mirom v Moskvi ter so še popravile stare meje z odpravo sovjetskega ozemlja Repole, katerega vzhodni pas je nil že pred mesecem zaseden po finskih četah.
Po šUrih dneh odmora je imel včeraj Hel-
sinki letalski alarm, ki je trajal okrog pol ure. V Finskem zalivu se kaže obsežnost sovjetske pomorske katastrofe glede trans-sportnega ladjevja kakor glede vojne mornarice. Vsa mornarica se smatra praktično lahko za uničeno. Zelo obsežna minska, polja so dopolnila akcijo letal in nemških ladij, ki so polagale mine. Nad sto sovjetskih iadij. meJ temi 25 vojnih ladij, je oi-lo uničeno v vzhodnem pasu zaliva med otokom Sviskari in Kronstatom. Tako so bili uničeni veliki kontingenti čet. ki so bile evakuirane na severni obali Estonske in so hotele doseči Leningrad ter pomagati oddelkom, ki so v neizprosnih kleščah v Karel4gski ožini. Potopljene so bile tudi znatne množine vojnega materiala, živil in vsakovrstne municije.
Strateški položaj
Ojačen pritisk na Leningrad in Odeso — Brezuspešni napadi na Dnjepru odbiti — Letalske akcije na
odseku
proti-
Z vzhodne fronte, 3. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Položaj na vzhodni fronti označuje močan pritisk finskih in nemških čet okoli Leningrada in rumunski ter nemški pritisk okoli O lese in nekateri protiofenzivni poizkusi sovjetskih sil, ki so bili takoj odbiti v odseku dolnjega in gornjega Dnjepra.
V osrednjem sektorju se kaže delovanje sil na področju letalstva in v naporih sovražnika za zaščito zelo važnih strateških položajev. V nekaterih odsekih slabo vreme otežkoča operacije in tudi delovanje letalstva, ki je vsekakor vedno močno. Okoli Leningrada se odpravljajo in uničujejo zelo obsežna minska polja, ki so jih specialne sovjetske čete namestile v globini več kilometrov na vseh najbolj kočljivih sektorjih okoli obrambnih položajev v okolici mesta.
Močno bombardiranje topništva in letalstva olajšujejo težko nalogo nemških napadalnih oddelkov, ki se vsak dan približujejo najbolj oddaljenim zabitnim in obrambnim položajem bivšega glavnega mesta.
Bitka okrog Odese ima enake značilnosti, le da se pri Odesi sovjetske sile laže upirajo proti nemškim in rumunskim, uporabljajoč utrjene črte, ki so bile zgrajene na hribih in okoli jezer, katera obkrožajo na zapadu, na severu in na vzhodu mesto. Močna delavnost težkega topništva in letalstva proti sovjetskim položajem je v nekaterih sektorjih porušila glavne obrambne naprave.
Zanimiv je položaj na Dnjepru. Pri Her-soou stražijo nemške čete ob reki, tako da nobena ladja in nobena topni čarka ne more uiti uničenju. Uničenje in potopitev številnih topničark je znatno oslabilo napadalno moč izvidniškega letalstva. Vse topničarke, ki bi lahko bile gibljivo napadalno sredstvo na reki, so bile uničene. Protiofenzivni poizkus sovražnika za zopetno osvojitev važnega mostišča na desnem bregu reke je sprva podpiralo topništvo s teh topničark, ki so se hitro odpravile na kraj, kjer je skušalo sovjetsko letalstvo podpirati zopetno osvojitev desnega brega Dnjepra. Pri teh poizkusih, ki so bili katastrofalno in izredno krvavo odbiti, so bile sovražne izgube strašne. Poizkus za prekoračenje reke v loku s pomočjo ladij je bil odbit s koncentriranim ognjem številnih nemških baterij in težkih strojnih pušk. Samo v teh akcijah so imeli Rusi velike izgube. Nobeni ladji ni uspelo doseči nasprotnega brega,
V osrednjem sektorju med Kijevom, Go-melom Smolenskom in Velikimi Luki označuje od predvčerajšnjim potek operacij delovanje nemškega letalstva. Sovjetsko poveljstvo je zbralo v tem izredno važnem in delikatnem sektorju znatne sile. Nemško bojno letalstvo stalno napada te sektorje, ki so izredne važnosti, ker so središča za oskrbovanje čet in za njih zbiranje. Vse cestne in železniške prometne zveze so bile prekinjene na številnih točkah. Tako je prekinjen ves promet v neposrednem sovražnem zaledju in nastale so motnje t oskrbovalnem sistemu Sovjetov. Zelo močno je delovanje nemškega letalstva tudi proti železniškim, industrijskim in oskrbovalnim središčem, ki so bolj oddaljena.
Borbe ob Dnjepru
Budi m p* ^ t. ^ 3. sept. s. Madžarska brzojavna agencija poroča, da vojne sile, ki operirajo v Ukrajini, še napredujejo. Sovražnik je bil prisiljen po močni ofenzivi zavezniških čet umakniti se na več točkah. Vzdolž Dnjepra so bili doseženi važni strateški položaji. Sovražnik je izvedel nekaj izvidniških akcij, toda je bil odbit. Madžarske čete so ujele 150 vojakov in so se polastile številnih sovjetskih ladij na Dnjepru. Madžarsko protiletalsko topništo je zbilo enega lovca in dva sovjetska bombnika.
V enem mesecu uničenih 1108 sovjetskih letal
Berlin, 3. sept. s. Oi 22. julija do 27. avgusta so skupine protiletalskega topništva in izvidniška letala uničila 1108 sovjetskih letal, od teh je protiletalsko topništvo uničilo 1018 letal, izvidniška letala pa 43 letal. Ostalih 47 letal je bilo uničenih na tleh. V isti dobi so te skupine protiletalskega topništva onesposobile za borbo 316
sovjetskih tankov, med katerimi so bili nekateri najtežje vrste. Uničilo je 171 utrdbic in 26 položajev težkega in lahkega topništva ter je potopilo dve ladji s sovražnim tovorom s skupno 4000 tonami. 2 stražni ladji in 2 topni čarki.
Odesa brez pitne vode
Berlin. 3. sept. s. V teku borb okrog Odese so oddelki rum unske vojske zasedli po hudi borbi proti sovjetskim pehotnim si Lam glavni vodovod, ki je v oikoil;ci mesta, S tem *e bila odvzeta Odesi, ki je že v najslabših prehranjevallnih razmerah, pitna voda.
Monakavo, 3. sept. a Položaj v Baltiškem za Livu po zavzetju R evala in Vibcrga je predmet vojaških komentarjev včerajšnjega tiska. V Finskem z&l:vu, pišejo »Miinch-ner Nachrichten«, se razvijajo apokaliptični prizori. Velika transportna mornarica, kri je prodrla v nemško minsko polje, gori, tako da so se mogli rešit1, v Leningrad samo bedni ostanki oborožene posadke. Će išče Moskva tolažbo v zatrjevanju, da so bile na nekaterih oporiščih ojačene posadke, je to brez važnosti spričo dejstva, da finski zaliv nima več korist- za sovjetsko obrambo. Tudi okolnost, da so Finci naSl' med ujeniki mladeniče s 15 in 16 leti, dokazuje, v kakšnih okoflišč:nah je obramba Leningrada, ki nima več zvez z ocvtalinv. deli fronte.
Nemško brodovje v Baltlikem morju
Berlin, 3. sept. s. Nemške pomorske sile že nekaj tednov vzdržujejo uspešno z morske strani varnost nemških čet, ki prodirajo proti vzhodu v severnem odseku. Te nemške pomorske edhvce sistematična leve razpršene pomorske edinice Sovjetov in ladje, ki skušajo prevoziti iz Estonske skupine sovjetskih sil, ki so bile razpršene ob nedavnih zmagoslavnih borbah nemških čet v področju TallTina. Ujetniki iz borb za osvojitev Revala so izjavili, da se številne boljševičke podmornice, ki so plule v Baltiškem morju, niso mogle več vrniti na svoja oporišča in da so druge podmornice z oporiščem v Kronstatu b:Ie tako hudo poškodovane, da so morale biti njih posadke uvrščene v pehotne oddelke.
Berlin, 3. sept. s. Nemške rxm>orske sile, ki operirajo v Finskem zalivu, so ponovno napadle z velikim uspehom edinice sovjetske vojne mornarice. Sovjetske pomorske srJe so v zadnjih dneh napadle zaliv v Rigi. Štirje bc'Ijše\iški torpedni čolni, ki so se skušali približati pristanišču Maztrbe ob ust Hi zaJ'va Rige. so bfli razpršeni s topniškim ognjem z nemške obale.
Zmagovit topniški dvoboj
Berlin, 3. sept. a V severnem odseku vzhodne fronte se je razvil silen dvoboj med nemško in sovjetsko artilerijo dne 1. septembra. Sovjeti so postavili na nekem majhnem odseku 10 baterij, ki so bile po-tolčene s silnim ognjem nemške artilerije. Nemški a rti 1 eri ji je uspelo v kratkem uničiti 8 sovjetskih baterij.
Na
Miškolc. 3. sept. a Zvedelo se je, da so našli v Goromboliju včeraj zjutraj dva padalca. Enega so vrvi padala zadušile, drugega so našli v bližini lahkoranjenega. Bila sta dva sovjetska padalca.
Ujeti zastrnpljevalci
Berlin, 3. sept. a Neka skupina nemških arditov, ki se je vračala z zmagovite akcije v prvi črti, je presenetila v nekem gozdu več sovjetskih vojakov v civilnih oblekah. Vojaki so imeli pri sebi vrečice z eksplozivnimi snovmi in stekleničice z mikro-strihninom. Ujetniki so povedali, da so hoteli s strupom zastrupiti vodnjake ▼ nemškem zaledju, kjer so se spustili s " JBJI
Velik plen pri Viborgn
Helsinki, 3. sept. s. V borbah pri Vibor-gu so boljševik i utrpeli zelo hude :zgube na padlih in ujetnikih. Ni še točno ug*>-t( v I jene število ujetih sovjetskih vojak j«v: kolikor pa se doslej ve. so se Finc; polasti 1: 143 topov, 1464 traktorjev in lokomotiv. Zajeti so bili številn: tanki in velika količina vsakovrstnerEja vojnega materiala-
Potopljene ladje na Dnjepra
Berlin, 3. sept. s. Nem? .i strmoglavem so 1. septembra potopili na Dnjepru sovjetsko torpedovkc- in 6 rransportn h ladij. Nadaljnje štiri majhne vojne edinice so bile zadete tako hudo. da se jih lahko smatra za izgubljene.
Letalske akcije
Berlin, 3. sept. s. Nemška leiala na finski fronti so izvedla 1. septembra izredno uspešne ponovne napade na področje južno od Murmanska na letališča in druge vojaške važne naprave. Vzhodno oi Alakurt-tija so bile bombardirane in napadene Številne zbrane čete. Posadke v letalih so lahko ugotovile številna uničenja.
Bombe na Anglije
Berlin, 3. sept. s. V noči na 2. september so nemška, bojna letala ponovno napadla važne angleške vojaške objekte. Več tisoč kilogramov rušilnih bomb in mnogo tisoč zažigalnih bomb je povzročilo Številne obsežne požare in močne eksplozije. Pri tem napadu je bil močno poškodovan New Časti e, središče angleške ladjedelske industrije in velikih mlinov ter silosov, ki so nal vse važni za živi sko oskrbovanje Anglije. Razen tega so bila napadena * številna letališča v področju New Castla. Na enem izmed teh so bili hangerji v polno zadeti. Na drugem letališču je bila povzročena velika škoda na zgradbah.
Skoda v Londonu po dveh letih vojne
Rim, 3. stjpt. s. Znani angleški finančni tednik »The Econom st« ugotavlja, da so nemšk; zračni napadi na Anglijo povzročiti v prvih dveh 'letih samo na zgradbah škodo, ki jo cenijo na 460 milijonov dolarjev.
Rešenci s potopljenih angleških ladij
Lizbona, 3. sept. a Seznam ladij, ki so pripadale angleškemu konvoju in bile 29. julija potopljene v bhžini Azorov, je treba dopolniti & pomiki •Shaj.stan«, »Robert Mar* :n »Sidoerond«. »Sharistan« je bil na tovor jen z vojnim materialom in je vozil znatne kontingente čet. Nekaj rešenoev s teh ladij je dospelo v Lizbono.
Komunističen list v Londonu
Rim, 3. sept. a Od pričetka vojn« s Sovjetsko zvezo izhaja v Londonu nov ko-
munist'čni list »Soviet War News«. List izhaja dnevno v ruščini in angleščini ki je bil razširjen v raznih središčih AnglHje. Vsakdo si lahko predstavlja posledice te ;znajdbe angleške propagande za angleški narod, kateremu vsak dan pridigajo boljše viške teorije.
Poškodbe v Sueškem prekopu
Berlin, 3. sept. a Kakor se doznava iz dobro obveščenih vojaških virov, so «Lni letalski napadi v zadnjem času na Sueški prekop hudo poškodovali naprave prekopa, tako da je promet po njem zelo otežen. Zadeti so b;Ji nasipi in več ladij je bilo potopljenih ▼ strugi prekopa. V juniju, juldju in avgustu je bil Sueški prekop oJtvorjen za promet samo 20 dni.
Stališče Japonske
Tokio, 3. sept. a Japonska zveza nove vzhodne Azije, ki ji je predsednik knez Ko-noje, se je sestala pod predsedstvom generala Hajšija in obravnava vsa vprašanja, ki se tičejo sedanjega mednarodnega položaja V resoluciji, ki je bila odobrena po sestanku, se pravi, da zveza znova potrjuje svojo pripadnost mišljenju, ki je ustvarilo trojni pakt, stremi po ojačen j u novega reda v Aziji in obsoja tuje delovanje v korist Cangkajška ter odobrava japonsko pravico legitimne obrairbe v japonskih teritorialnih vodah.
Berlin, 3. sept. a Vsi listi obravnavajo nenadejano nezadovoljstvo Angležev glede Zedinjenih držav zaradi nezadostnih dobav in majhnega vojnega navdušenja ameriškega naroia Noben narod, piše »Volkischer Beobachterc, se noče boriti za interes-* drugih in niti Angliji niti Rooseveltu se doslej ni posrečilo dopovedati, da so angleški interesi tudi interesi severe Amerike. Glede vojnih dobav se v Zedin jenih državah in ▼ Angliji vprašujejo, kakšna bi mogla biti pomoč Rusiji, če se ne morejo kriti niti angleške potrebe. Glede tega pišejo »Milnch ner Neueste Nachrichten«, da obljube sestanka v Moskvi ni imela drugega namena kot pomiriti Stalinov krik na pomoč. Poslej se ni več govorilo o tej konferenci, samo Angleži so izjavili, da imajo dobave Angliji prednost pred dobavami za Rusijo.
Un violento attacco contro Tobruk
Depositi di carburanti e muniadoni e pare hi di materiali gravemeute colpiti — Altri 8 velivoli abbattuti
II Quartler Generale delle Forze Ar mate comunica in data di 2 set t eni h re U seguen-te bollettino di guerra n. 455:
In Africa settentrioiutle tiri di artiglte-rie e »con tri tra repa rti a van za ti In eorri-spondenza ai vari settori del fronte di Tobruk; il nemico e sta t o respinto dovumjue.
L'aviazit.ne britannica ha bombardato Tripoli e Bengasi causando un morto e al-cuni feriti tra la popola7ione e danni materiali non ini po rt a ii t i. In questa azione »ono stali abbattuti a Beiigasi quattro bomhardier1 nemici. A seguite di ulteriori acertament* e risultato che a opera della difesa eontraerea di questa ultima localita Faversario ha perduto nei giorni seorsi altri quattro apparecchi oltre a quelli gia se-gnalati nei precedenti bollcttini.
Con«istcnti formazioni di reparti aerei italiani  e  germanici  hanno  attaceato in
massa gli oblettivi della piazzaforte dl Tobruk sottoponendoli a nutrito bombar-da men t o. Sono Mati colpiti con rLsultati vt-
sibilmente efficaci numerosi depositi dl carburanti e munlzioni e parchi di materiali. Nonostantc la intensa realizione tu tU i no&tri velivoli »ono rinit r iti al le ba»L
Aerei nemici hanno effettuato u na in-cursione su Crotone con lanelo dl bombe e mitragliamento. Si lamcntano dodici morti e ventiquattro feriti tra la popola-zione civile; danni di lieve entitik. Prešao Pozzallo (Kugu*") velivoli avvcraari hanno mltragliato un treno. Alcuni viaggiatori »ono rimasri feriti.
In Africa orientale azioni delle artigllo-rie nei settori di Uolchefit e Culqu»bert; nostri tiri hanno centralo truppe nemiohe infliggrndo perdite.
Silovit napad na Tobruk
Hudo so bila zadeta skladišča pogonskih sredstev in streliva ter zaloge drugih potrebščin — Nadaljnjih 8 letal je
bilo sestreljenih
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 2. septembra naslednje 455. vojno poročilo:
V severni Afriki medsebojno obstreljevanje s topništvom in spopadi prednjih oddelkov na raznih odsekih tobruške fronte. Sovražnik je bil povsod odbit.
Britansko letalstvo je bombardiralo Tri-polis in Bengazi. ubilo enega moža iz vrst civilnega prebivalstva. ranilo nekoliko oseb ter povzročilo nevažno škodo. V tej akciji so bili nad Bengazijem sestreljeni štirje sovražni bombniki. Po nadaljnjih ugotovitvah je protiletalska obramba tega kraja sestrelila pretekle dni nadaljnja štiri sovražna letala, poleg onih, kj so bila javljena v prejšnjih uradnih poročilih.
Znatni oddelki italijanskih in nemških letal so v množicah napadli vojaške cilje
v trdnjavi Tobruk ter jih izdatno bombardirali. Z vidnim uspehom so bila zadeta mnoga skladišča municije in pogonskih snovi ter razen drug material. Ne glede na močno streljanje so se vsa naša letala vrnila na svoja izhodišča.
Sovražna letala so izvršila polet nad Croton in odvrgla nekoliko bomb In obstreljevala mesto s strojnicami. Pri tem je bilo ubitih med civilnim prebivalstvom 12 oseb, ranjenih pa jih je bilo 12. Gmotna škoda je le neznatna.
Blizu Pozzalla (Ragusa) so sovražni letalci s strojnicami obstreljevali vlak. Pri tem je bio nekoliko potnikov ranjenih.
V vzhodni Afriki je zabeleženo delovanje topništva v odsekih pri Uolkefitu in Kulkvabertu Naši streli so zadeli sovi ne čete in jim prizadeli izgube.
Iniciativa je vedno
trdno v rokah osi
Trinajsta kontinentalna vojna, ki jo je sprožila Anglija,
ji prinaša poraz za porazom
Berlin, 3. sept. s. DNB je dobil iz vojaških virov sledečo razlago dogodkov v dveh letih vojne:
Z napovedjo vojne Nemčiji je Anglija zavestno sprožila 3. septembra 1939 trinajsto kontinentalno vojno v angleški zgodovini. Odtlej sta pretekli dve leti z neprestanimi angleškimi porazi in velikimi zmagami osi. V teh dveh letih je morala Anglija zapustiti na kontinentu položaj za položajem, njeni ekspedicijski zbori na Norveškem
in v Franciji leta 1940 in na Balkanu leta 1941 so bili hudo poraženi in pognani v beg. Angleški diplomaciji je uspelo ustvariti famozno dvojno fronto proti Nemčiji. Vojna na evropskem kontinentu se je ob koncu drugega leta ponovno odločila v prid osi, vendar ni zaključena vojna na vzhodu. V teku teh kontinentalnih bitk se je razvijala v zraku in na morju zmagoslavna borba proti Angliji, tako na severu kakor v Sredozemlju. Os je vedno iniciativna.
Italija in Nemčija
v tesnem sodelovanju na vseh področjih
Berlin, 3. sept. s. Italijanski poslanik Dino Alfieri je včeraj sprejel nekatere italijanske delegacije, ki se zdaj mude v Nemčiji V poslaništvu, kjer so bili poleg poslanika Alfierija zbrani šefi Hitlerjeve mladine Mochel, vojaški poveljnik Berlina general v. Haase, zastopniki nemškega zunanjega ministrstva in druge italijanske in nemške osebnosti, so se zbrale delegacije Gila s 15 člani pod poveljstvom podpolkovnika Sellanija, ministrska komisija za narodno   vzgojo   za   proučevanje vprašanj
vzgoje na prostem, založniška komisija, ki proučuje v Nemčiji važna vprašanja glede književne izmenjave in večjega razširjenja italijanskih knjig v Nemčiji. Poslanik Alfieri je navzoče prisrčno pozdravil in rekel, da so problemi, zaradi katerih so delegacije prišle v Nemčijo, lahko rešljivi po Mussoli-nijevi formuli »knjiga in puškac. Poslanik je posebno poudaril tesno sodelovanje med državama osi, ki se kaže čedalje bolj na vseh področjih.
Mnssolinija v Zagrebu
( igreb, 3. sept. a Včera; zjutraj je bila na J pobudo glavnega stana ustašev maša zadušnica za Brunom Mussolirrijem v cerkvi sv. Frančiška.
S*
Zagrebški velesejem
Zagreb, 3. sept. s. Paviljoni zagrebškega sejma so zdaj pripravljeni za otvoritev. Na prvem mestu sta italijanska in nemška zastava. Mnoge države, čeprav se ne udeležujejo velesejmske prireditve, so dovolile železniške olajšave za obiskovalce iz drŽave. Rum unske železnice so dovolile polovično vožnjo za po vra tek, Madžarska pa brezplačen povratek.
Zagreb dobi novo radijsko postajo
Zagreb, 3. sept. s. V Zagrebu bodo zgradili novo radijsko postajo z jakost jo 120 kilovatov. Sedanja dvekilovatna postaja bo* ojačena na 10 kilovatov.
Odvzem radijskih aparatov Udom v Franciji
Pariz, 3. sept. s. Z dekretom poveljnika nemških vojaških sil v Franciji je zidom prepovedano imeti radijske aparate, fcidje v zasedenem ozemlju morajo svoje aparate takoj izročiti policijskim komisariatom v svojih okrožjih ali občinah. Stroge kazni so predvidene za kršilce te odredbe, ki je bila izdana zaradi širjenja lažnih in alarmantnih vesti.
Lov na zarotnike v Sofiji
Sofija, 3. sept. s. Uradno poročilo javlja, da je v predpretekli noči sofijska policija iskala neko osebo, ki je delovala v zarot-ništvu proti državi. V ta namen je policija blokirala neko četrt glavnega mesta. Ko je zarotnik opazil, da je obkoljen, je vrgel bombo proti agentom, ki so ga oblegali, in enega izmed njih hudo ranil. Nato se je zločinec vrgel s okna petega nadstropja in obležal na cesti mrtev. Njegov pajdaš je zbežal. Agenti so bili prisiljeni streljati nanj in so ga hudo ranih.
Delna prohibicija v Parizu
Pariz, 3. sept. s. Z dekretom prefekta policije je najstrožje prepovedano v kavarnah in restavracijah postreči z alkoholnimi pijačami mladeničem pod 20. leti.
V Ameriki zapirajo tovarne zaradi pomanjkanja sirovin
Washington, 3. sept. a Vladne oblasti so sestavile seznam več tisoč podjetij, ki bodo priseljena zapreti svoje obrate zaradi pomanjkanja surcvin, ki jih pobira vlada v vojaške namene.
v Ameriki
New York, 3. sept. a V zadnjih treh. dneh je bilo v Zedinjenih državah mnogo avtomobilskih nesreč, ki so zahtevalo okrog 500 smrtnih žrtev.
•
»■LOTBHSEl NAROD«,
3.
1941—XIX.
štev. 202
Vsako leto večji pridelek
riža v Italiji
Z uspehi kronana prizadevanja Vlade in Narodneea
zavoda za rit
Po podatkih milanskega jteta »H soJe« ;e pridelovanje rila v Italiji v »dnjih 20 lotih    «ek>   napredovale.    Prxiok>v«n je ni*
uspešno pospešuje Narodni zavod za riž. Naslednje številke nam p«1 ižcjo. kako je napredovalo pridelovanje lit v ladniih desetih let h. Let« 1932. je zna%4a površ** na riževih polj 128.298 ha, zda; pa znaša že 163.000 ha. Prej §r> pridelali na leto približno po 6.5 nvlijona stotov. v zadnjih letih na že 9 milijonov s-totov riža. tako da i« Italija med prvim: prkiekrvalci r.ia na svetu. Povprečni pridelek riža na hektar je zna tal leta 1922. 39 srtotov. »d i j pa že 15 stotov.
Pridelovanje riža je v teMv' zvezi z regulacijami {czeT fn melioracijami manj plodne zemlje. Narodni zavod za rž ?e dal 2<>.fl milijr.na lir za regulacijo jezera La$o Maggiore. S to regu!ac;jo so pr<iohMi nove riževe nasade. Priznanje za povečanje riževega   pridelka   za»!uiijo  tuvf pridelo-
valci sami. ki se odlikujejo s po&ebno vnemo. Omeniti *e treba slasti pr'deio-valce ;z Lombardije in Piomonta. Pot j ode laka konfederacija ie 5. avgusta t. 1. sklenila r-.-godbo z zveza industrijske svile. S to t>o-godbo sc je z ves« obvezala, da bo odkupila prvi kontingent leto*njegn riževega pridelka po 20.5 l*r za stot svežega riža. Tako b<vdo kmetje dobili 5 50 lir već M stot nia. kakor znašajo tržne cene. za ostanek pridelka pa ne bo treba zvišati dosedanjih nizkih cen Vlada in Narodni zavod za ril posvečata posebno pozorn^t zlasti preskrb^ predelovalcev s semenskim rižem Kakf.r prej-nta leta bo rudi leto* izvedena se'ckei^a semensketja riža. Za seme bodo izbrali 250.000 stotov najboljšega riža medtem ko so prejšnja leta določali v ta namen no 100.OO0 do 150.000 StOfcO*.
Tudi letos se cbeta dobra riževa letina. Dnevi so bil: topfi. noći pa vlažne, kar ;e za riž zelo ugodno vreme.
Svarilo poljskim in gozdnim tatovom
Starši naj posvarijo otroke pred rabutanjem sadja
Ljubljana, 2. septembra
Lastniki njiv in vrtov se tudi v Ljubljani In njeni okolici pritožujejo zaradi pogoaur tatvin poljskih m vrtnih pridelkov, prav tako so se pa tatvine pomnožile v gozdovih Največjo Škodo pa sedaj tatovi delajo na njivah krompirja, ker ponoči iakopljejo Se nezreli krompir, v temi pobero iz zemlje le malo krompirja, večino pa puste, da zgnij«* brez haska Med krompir nasajeni fižci izmjejo ln tako uničijo ves pridelek njlvp ter napravijo veliko Škodo. Najhuje za prehrano vsega prebivalstva Je pa pri teh tatvinah to, da je korist, ki jo Ima tat pri tatvini, samo malenkostna v primeri F Škodo, ki jo napravi.
Da obvaruje lastnike njiv ln vrtov pred Škodo, vse prebivalstvo pa pred pomanjkanjem, je Visoki Knml«artat dovolil mestnim poljakim in gozdnim čuvajem nositi puSke, revolverje in municijo ter tudi strr-Ijanje   na tatove.
Brezvestni ljudje se niti od daleč ne zavedajo strogosti zakonov proti poljski in
gozdni tatvini, saj se lahkomiselno podajajo celo v smrtno nevarnost, ker se zanašajo na prizanesljivost čuvajev, straž in oblasti. Toda časi so se.aj taki. da ne poznajo pri-zanes'jlvosti ln tudi ne smejo prizanašati tatovom. Zato pa svarimo predvsem tatove ln tudi vse drugo prebivalstvo, naj se podnevi, posebno pa le o mraku ln ponoči ogiba vrtov, njiv In tudi gozdov, ker imajo čuvaji In straže najstrožje naročilo, da morajo streljati tudi na vsakega sumljivega človeka,
fte posebej pa opozarjamo starše, naj pazijo na otroke, da ne bi hodili rabutat sadja, saj straža vendar ne bo lovila otrok in tatov, temveč bo kar  streljala. Staisi
ir> mladina naj pa pomisli, da tudi najboli usmiljeni čuvaj ne more otroka v gostem listju med vejami ločiti od odraslega, enako pa tudi ne more v njivi otroka ločiti od sklonjenega odraslega človeka. Rabutanj" namreč ni zabava, temveč tatvina ter so tUdI otioel pri rabutanju izpostavljeni vsem posledicam stregih zakonov ter smrtni ne-vai nosti.
Zanimiva plavalna prireditev v Milrr't
V plavanju na 3 km skozi mesto je zmagal novinec, najboljši čn* je p i dosegel
znani dolgoprogaš Signori
Milanski plavalni klub Rari Nantes Milano je priredil preteklo nedeljo na »Na-vigl'o Grandc« plavalno tekmovanje, podobno onemu, ki ga je pri na* pred kratkim Izve-Jla na Ljubljanici SK Ilirija.
Tekmovanja se je udeležilo 50 tek nova 1 cev, ki so bili po »iposr ,4>noot i h razdeljen: v več skup:n. Najslabša je slart tla prva: okoli 30 plavaeev je dobilo 7 minut prednosti na progi, dolgi 3 km. Sledila fi je »kupina sedmih p'avačcv. mitr. štirje ter za njimi r**«tniC7nik;. Ko* zaJnji je star-tal na j K ?1 j s; Jaki/b Signori.
Sirtnrjh in drugi najboljši Gamha. Conel-li. CuOSSSftlt, Luciani so se * vcl:ko fOŽjO lotili te/avne nalogo, da ujamejo s\ -ic 2c'o favr.rizir.tiic tekmece. Prehitevali 10 kmalu številne plavaee. vendar pa je biia produ« !e p-ev.\-ka. /maja! je Alf red o Mačehi v času 34:55.2. Drug je b;l Amleto De Niccoio 34:55.2.
Najboljši čas je dosegel Signori 29:25. k; se je v skupni klasifikaciji uvrstil na i3. mesto. Slediiu mu Gamha 30:01 (18.). Co-nefii (19.) Cc.ncarcP (23.) 31:05 Luciani (24.) 31:8 itd. Poslednji je priplaval na cili Secchi v času 42 32.
Prireditev je imela ve1 k propagandni uspeh: zlasti ugaia število plavaeev in tudi časJ najboljših m> prav dobri
Nedeljski sport na Spodnjem Štajerskem
V nedeljo so imeli v Celju ln Mariboru športniki v gosteh športnike iz Graza. V Celju so nastopili reprezentanti grsakega tenisa,  ki so bili Celjanom odločno nad-
močni in so premagali najboljše celiske igralce z rezultatom 7 : 0. Boljše uspehe so Celjani pokazali v namiznem tenisu. Gra-ško moštvo je moralo kloniti T : 3.
V Mariboru Je gostoval graskl Selezni-Čarski  Sportklub  proti nogometni sekciji.
ki je bila v oKviru športne skupnosti oživljena za nogometaše železničarje. Tekma je bila zanimiva samo prve minute, ko so domačini z elanom skušali nadomestiti pomanjkanje tehničnega znanja. Kasneje so gostje popolnoma zagospodarili na terenu ln zmagali 5 : 1.
Cerer premagal Ealkeja
V celovškem plavalnem bazenu sta se v nedeljo spopadla na progi 200 m pisno znana plavalca Cerer in Balke. Cererju je uspelo premagati svojega močnega tekmeca v času 2:45.2, Balkp je plaval 2:49.8. Mimogrede naj omenimo, da znaša svetovni rekord na tej progi, ki ga je dosegel Aineii-čan Kaslev. 2:37.2. Bvorpski prvak je Balke 8 časom 2:37.4.
Nogometno prvenstvo
Ostmarke
V nedeljo se je začelo v Ostmarki I bivši Avstriji > nogometno prvenstvo in je v prvem kolu nastopilo šest klubov. Zanimanje je vlalalo predvsem za rezultat graškega Sturma, ki mu je letos uspelo dvigniti se v vrste najboljših. Rezultati nedeljskih tekem so bili: VViener Sportklub : FAC 4 : 3. FC Wien : Admira 0 : 0. Austria : VVacker 0 : 0. Vienna : Sturm 1:0, in Rapid : Post SW 3:1.
Nogometno prvenstvo v frvici
V nedeljo so v Švici otvoriti jcs»cnvko nofiornetn</ prvenstveno sezeno. Rezultati nedc!j*k h tekom vo bili; Scrvette : Luccrna 5:0, Cvirih : Nos-tlwtc-rn 2:0, OanU.nal ; Voainjj FelloAvs 3:1, Vc»ung Bas : Grasshopper 2:2, Sankt Gallcn : Chau.\ de Fcmd 4:1. Razen v državni ligi za naslov nacionalnega nogometnega prvaka so nastopili na 'gri«*čih tudi klubi, č4ani prvega razreda.
Živinski se|
Prehranjeval« zavod ia Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu sle* deče dogone se odkup goveje klavne živine: v torek, dlt I. i m v Metliki, v torek, dne 9. t dt f Žužemberka, v sredo, dne 10. t. m. ne Vrhniki, t sredo, dne lt. t. m. v Ljubljani.
Vabijo se mesarske strokovne sdrvie-nja, da na najbližji doeon pošljejo sto je pooblaščene zastopnike v svrho prevzema živine.
Delodajalcem S
Zavodi -Metalnega zavarovanja so pravkar razposlali vsem delodajalcem »družinske liste za delavce ud nameščence*. Ti družinski Usti bodo po statistični obdelavi služili za osnovo novim zakonskim predpisom za izva anje zavarovanja družinskih doklad.
Po nalogu Visokegra kommaria se mora novo zavarovanje isvesti čimprej. Zato prosimo vse delodajalce, da se našemu pozivu lojalno odzovejo ln nam v najkrajšem času oskrbe od svojih uslužbencev podatke o njihovih družinah Ponovno naročamo, da morajo tiskovine izpolniti razen oseb, zaposlenih v gospodinjstvu Vsi delojemalci, delavci ali nameščenci, tudi oni. ki radi zmanjšanja obratovanja delajo morda samo pol delovne dobe. Vsi uslužbenci, Hi prejemajo plačo dnevno, tedensko ali 14-dnevno, naj navedejo v rubriki »mesečna placa« tisti znesek. Ki bi ga prejemali, ako bi se jim zaslužek izplačeval mesečno. Izpolnjene tiskovine kontrolirajte in potrdite s svojim pečatom ter podpisom in nam jih vrnite.
Opozarjamo Vas na določbo 3-a 16. zakona o zavarovanju delavcev po kateri je delodajalec ali njegov poslovodja pod kaznijo dolžan dajati Zavodu za socialno zavarovanje potrebne podatke Ako nam družinskih listov ne boste vrnili izpolnjenih v 5 dneh. bomo zbrali zahtevane podatke na licu mesta po svojem organu in na VaS račun. Zadeva je namreč aeln nujna!
Zavod za socialno zavarovanje L-jubl/anske pokrajine.
Le iserizioni alle sevale elementati e medie
Dal S si U eettembre sono a peru le iserizioni a tutte le olaesl deUa scuoia ele-mentare, alla 1. e II. ciaaee della Scuoia medla nonehe alla III elaeee ginnaatalo nonehe le prenotaiioni por le claasi IV e V del ginnasio.
Alle claasi HI • IV del ginnaaio posaono essefe lščrittl rtšpettlvarriente prenotati, anehe i giovani cha intendono frequentare la III o la IV classe del Corso inferiore dell'Istituto Magistrale.
Is* domande ia ca rta Ubera devono eaaero presentate dai genitori o da chi ne fa le veći all'Istituto di Cultura Italiana iNa-poleonov trg 6), fra le ore 11 e le 12.
Per sjli alunni che si iserivono alla I.a classe elementare dovranno essere allegati alla domanda L certificato di nascita e quello di nvacclonazione, per gli altri U ti-tolo di studio con Hndlca&kme della scuoia nresso la qiiale si trovano a*i atrl documen-ti.
Coloro. che secondo le leggl itallane nan-no diritto allesonero dal pagamento delle tass*  scolastiche  devono contemporarea-
menti presentare domanda dl esonero.
JLe tasee per 11 ginnasio (immatricolazlo-ne alla Scuoia medla: 110 per i maaohl e L. 1S0 per le femmine; prima rata della tassa di frequenza per le claasi I e II: 70 per i m. e 90 per le f.( per la III: 90 indi-scintamente; educazione fisica L. 31, bollo c casaa scclastlca L.. 10.— per tutte la clas-wi) dovranno essere ver sate alla segrete rta dciriatituto entro 11 30 aettembrc.
Eventuah domande per esami di ammis-slone e di idoneita, ene si terranno dal 1* al 10 ottobre, devonno essere presentate entro il 15 settembre con tutti i documenti prescrttU e contemporaneamente devono ve-nire pagate in segreteria le taae dl esame (L. 110 per 1 maschl e L. 150 per le femmine per Tesame di ammisslone alla I. classe, L. 110 per 1'esame di idoneita alla III). Nella domanda stessa il padre o chi ne fa le veci dovrš. dichiarare che il candidato non si e presentate nell'anno scolastico 1940-1941 allo stesso esame ln ncssuna nltra scuoia.
Vpisovanje na osnovne in srednje šole
Od 3. do 15. septembra bo vpiaovanje v vse razrede osnovne šole. v prvi ln drugI razred srednjih Sol. v tretji razred gimnazije, kakor tudi prijavljanje za četrti irt peti razred gimnazije.
V 3. in 4. razred gimnazije se lahko vpišejo aH prijavijo tudi dijaki, ki nameravajo obiskovati tretji ali četrti razred nižjega tečaja tehniške ali učiteljske šole. Prošnje na nekolkovane papirje, bodo morali starši ali njihovi namestniki predložiti zavodu za italijansko kulturo na Napoleonovem trgu št. 6 v času od 11—12 ure.
Za šolarje, ki se vpišejo v prvi razred osnovne šole bo treba prošnji priložiti krstni list, in izkaz o cepljenju, za ostale zadnje šolsko izpričevalo z navedbo šole, na kateri sr ostali učenčevi dokumenti. Oni, ki imajo po italijanskih zakonih praVlCO do oivorjoditve od plačila Šolskih taks, morajo hkrati zaprositi tudi za to osvoboditev taks
Takse za gimnazije — za vpis na srednjo iolo 110 Lir za dijake, 150 Lir za dijakinje, prvi obrok takse za obiskovanje 1. in 2. razreda 70 Lir za dijake in 90 za dijakinje, za obiskovanje 3 razreda 90 Lir za obeje, za telesno vzgojo 31 Lir za oboje ter zn kolek in šolsko blagajno 10 Lir za vse razrede, — se bodo morale vplačati pil tajniška zavoda do 30. septembra.
Eventualne prošnje za sprejemne ali vzposobljenostne izpite, ki bodo od 1. do 10. okiobia. se bodo morale predložiti z vsemi predpisanimi dokumenti do 15. septembra. Hkratu bo treba pri tajništvu zavoda pliičatl izpitno takso. — 110 Lir za dijake, 150 za dijakinje za izpit za sprejem v prvi lazred, 110 Lir za izpit za vzposob-ljenost za 3. razred. V proinji izjavi oče ali njegon namestnik, da se kandidat v šolskem letu 1940/41 k dottCnemu izpitu ni prijavil nn nobeni  drugi šoli.
Vohunsko delovanje bivšega konzula Zedinjenih držav v Zagrebu
7'» i teb. 3. sept. s. Zunanje ministrstvo
je -/ročilo domačim in tujim novinarjem nadaljnje važne dokui lente o sumljivem vohunskem delovanju bivšega ameriškega konzula v Zagrebu. Da je ta gospod imel n.'eres ne samo zbirat, in odpošiljati informacije političnega in vojaškega značaja, temveč tudi delati intrige v državi, je dokazano z informac ijo z dne 13. junija 1941 \Vashingtonu, v materi se govori o ladji, ki jo .je treba poslati v ameriška 01 -^anišča, da ne bi prišla v oblast sil osi.
Intrige proti osi
Tako je 13. junija Ii>41 generalni konzul John J\Ieiily brzojavil v VVashington: ••Imam čast obvestiti ministrstvo, da sem danes sprejel nekega Venče.-iava Bana, prinašal ca pisma Evgena Matkovića, lad-jedelca \t Splita. V tem pismu rfie prosi za pomoč za prenos obvestil njegovemu sinu Ivanu, ki biva v New Yorku. Pismo z informacijami je priloženo, tako da se ga ministrstvo lahko po potrebi posluži. Ven-Keslav B m me je obvestil, da ima Evgen Matković štiri ladje na zapadni polobli, i*, e se ladje natančno nahajajo. Matko-viču ni znano, hoče pa preprečiti, da bi lad ie padle v ruke si osi, in razveljaviti vse ukaze, ki bi jih lahko dali kapitanom ladij, sinu Ivanu ali drugim najemnikom ladij pod pritiskom talijanskih oblasti V S^iilu Venčeslav Bar je nato izjavil, da sta biii dve ladji, in sicer »Nikolina Matković* in ^Lina Matković« najeti od ne-;oen Jnmesa Elvvela n tovarišev, ki prebivajo v New Vorku. Ostali dve ladji, in sicer > Ljubica Matković« in »Ante Matković« sta bili začasno najeti od neke trgovske drnfbe v Montrcalu. S spoštovanjem -- ./f-hft James Meiltv, generalni konzul Zsdrnjoilih držav.«
z datumom 13. Jtmija 1P41 je poslal
Venčeslav Ban Ivu MatkovičU v New vork tole pismo: <>r>ragi Ivan! Po želji Tvojega očeta Te prosim, da ne upoštevaš c^-estil, ki jih boš <>d njega sprejel, ker gre za obvestila cb'asti. Prosim Te, da opozoriš poveljnike p~irnikov. naj izvedejo samo svoja povelja. Nadaljuj t delom kakor doslej in razpolagaj z vsemi ladjami no dosedaniih navodi :h. Ladje naj se ogibajo nevtralnih pristanišč z izjemo ameriških, tnkn da se boio ognile vsem tež-kočam. ker so italij inske oblasti zahtevale od nas polnom ičje za razpolaganje z vsemi našimi lndinmi. Verjetno bomo prisiljeni, da Ti pošljemo tako pooblastilo, katerega ne boš upošteval. Tvoj Ban.«
Izpuščeni komunisti
Sledi vrsta dokumentov, med katerimi je eden z datumom 15. aprila 1941, v katerem je zapisano: »Obveščeni smo po zaupnikih, da je g. Soprek, ki pripada zagrebški politični policiji, zažgal seznam komunistov v Zagrebu, ko je uvidel. da ne bo mogel več tu ostati. Istega dne je ob prevzemu službe osvobodil vse komunistične žene. ki so se nahajale v policijskih zaporih. Moški, ki so bili zaprti v ječah na Savski cesti v Zagrebu, niso bili izpuščeni. Gospod Soprek je, kakor smo doznali, sovražen sedanjemu režimu na Hr-vrtskem. Proti njemu je izdana tiralica.«
Informacije o kronskem svetu
Sledita še dva dokumenta. Prvi je brzojavka, ki jo je 5. aprila 1941 prejelo poslaništvo Amerike v Beogradu in ki pravi: »Iz zaupnega vira. znanega Forreign Of-fueu, sem obveščen, da je g. Maček sklenil kompromis z vlado, da bosta imenovana dva kronska sveta. V prvem bodo kraljica - mati. Slobodan Jovanović in Sitbašić za obravnavanje konstitucional-nih vprašanj in drugi z maršalom Bojo-vićem. generalnim inšpektorjem vojske, episkopom Nikolajem. Kulovcem in dvema drugima, ki bo obravnaval politična vprašanja skupno z vprašanjem sestave nove vlade, če bo potrebno. Episkop Nikolaj je bil izvoljen kot zastopnik krone v obeh svetih zaradi svojega poznavanja politike sodelovanja s Srbi in svojega osebnega prijateljstva s kraljem. Vprašanje hrvatskega zastopstva v ravnateljstvu Narodne banke ni bilo obravnavano, toda =;edsnj3 vlada 1e pristala na zahtevo dr. Mačka, da pride orožništvo hrvatske banovine pod kontrolo samo banovinskih oblasti.
Izkoristil sem priliko in prosil informatorja, naj izrazi dr. Mačku moje obču-dov nje za njegov patriotizem v sodelovanju za edinstvo države in zaradi tega, ker ni izrabil tega kritičnega trenutka za zahtevo novih koncesij. Obljubil mi je, da bo vse to storil in ie prebral izjavo državnega tajnika, ki jo je prebral na konferenci tiska.
Zaupni razgovor z dr. Korošcem
Zadnji dokument je zaupna brzojavka državnemu tajniku v Wash!ngton z ameriškega konzulata v Beogradu z datumom 21. julija 1940: Govoril sem na Bledu z dr. Korošcem, ministrom za prosveto in predsednikom   senata.   Vsebina najinega
razgovora je bila sledeča: Govoreč o politiki jugoslovanske vlade in obnovitvi odnosov s sovjetsko vlado mi je dr. Korošec odkrito izjavil, da je nezadovoljen s to politiko, ki jo je imenoval »beograjsko politiko«. Kakor se bo ministrstvo spominjalo, je dr. Korošec katoliški duhovnik in je bil nekaj časa notranji minister ter je zaradi tega v tesnem stiku z vsem prevratnim delovanjem v državi. Rekel je, da je propaganda uspešna in posebno v Srbiji z razširjenjem prepričanja med javnostjo, da je Sovjetska zveza najboljši prijatelj Jugoslavije. Resnica pa je, da hoče Rusija s propagando komunističnih doktrin oslabiti državo, vendar doslej sovjetsko poslaništvo, ki je bilo nedavno otvorjeno v Beogradu, ni ničesar storilo v ta namen. Jugoslavija skrbi za vzdrževanje prijateljskih odnosov z Rumunijo in Madžarsko in stori vse napore za odpravo težkoč, ki obstajajo med tema državama. Ker sta ti državi pod direktno kontrolo Nemcev, bo sleherno delovanje v tem smislu v Jugoslaviji uspeh nemških aspi-racij.
RAZUMLJIVO
Zdravnik molu svoje pacientke: >Zelo natančno sem preiskal vaso gospo, vendar ne morem ugotoviti, kaj je vzrok njenega, neprestanega glavobola.«
Soprog: >0, jaz pa, gospod doktor. Saj spi vsak večer na hišnem ključu!«
ZLOBA
Mlad trgovec na deželi je zaprl n krga dne svojo trgovino ln na vrata obea;i listek z besedami: >Zaradi poroke danes zaprto«
Kmalu nato je tuja roka pripisala na listek: >Jutri zopetna otvoritev pod novim vodstvom, c
MED PRIJATELJI
»Oe zagledam na cesti kakega upnika grom vedno hitro na drugo stran.«
»Kaj se ne utrudiš, če moraš tako vedno tekati z ene strani ceste na drugo?«
ffrut Q%ni ca
KOLEDAR
rani!*: Sreda, 3. septembra: Doroteja, Evfemlja
D A X A s N J E PRIREDITVE Kino Matica: Zbogom mlada leta Kino .Sloga: Nočni Jezdeci — Na mejah
zapada
Kino t!nlon: Cavalleria rusticana Veseli teater oh 20. v Delavski zbornici
DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarflič, Sv. Jakoba trg 9,
Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver,
Sv. Petra cesta 78.
Halo italijanščine za vsak dan
Nocoj je bilo kaj živahno pri večerji. Gospe Piškurjevi je dobro dela razigranost nečakinje Terezinke, gospod Piškur je žarel in se pomlajal — gospod Ovca pa je padal iz ene zadrege v drugo, saj revež v družbi ni bil vajen žensk, posebno pa še ne takih, kakršna je Terezinka.
»Allora siete v6i il professore di lin-gua italiana?« se je obrnila k njemu, ko ie bila miza pospravljena.
»Oh. non sono professore.« se je branil gospod Ovca. »Sono semplice im-piegato.«
»Kaj zdaj pravite?« se je vtaknil vmes gospod Piškur.
»Pravi, da ie navaden uradnik. Sem-p^-'re — navaden. L'imDieg6to — uradnik. Mi piace che non siate professdre — všeč mi ie, da niste profesor!« je rekla Terezinka.
»Zakai Da to — perche?« je vprašala gosDa Piškurjeva.
»Perche con6sco qu£lla canz6ne — ker nozram tisto oesem: .Oj ne. ne. ne. profesorja ne Ves dan, ves dan pri bukvah ed< zvečer se pa kislo drži!' I>a conr^^ anehe v6i. questa can-z6ne?«
Gospod Piškur se je gromko zasmejal in meril gospoda Ovco. »II signor Ovca somiglia ad un professćre — ma non lo sara molto tempo!« In je po-mežiknil Terezinki.
»Ebbene. che cosa f&te ogni sera?« je vpraSala Terezinka.
»Impariamo Titaliano. Abbiamo im-pardto la grammatica —«
»Uf, lasciatemi con la grammatica! Pustite me s slovnico!« se je otepala Terezina.
»Saj smo s slovnico že pri kraju!« jo je tolažila gospa PiSkurjeva. *Zdaj se učimo že kaj več...«
»Kaj več?« je pogledala nezaupno Terezina. »Torej se greste Iolo — fate la scuoia?«
»O. saj smo zelo pridni — slamo molto bravi,« jo Je hotel pomiriti gospod Ovca in jo je tolazlj'ivo pogledal.
»In kaj smo rekli, da nam boS ti pomagala. Gospod Ovca ti ie hotel že mesto odstopiti in jo pobrisati na dopust . . .« ie rekla gospa Piškurjeva.
»Oh. no. no, se volete. faremo una chiacehierata 6gni sera — ms niente di piu!« se je živahno branila ln otepala Te.ezina.
»Kaj pa klatiš in dopoveduje«? Saj te nihče ne razume!« se je oglasil gospod PiSkur.
»La chlacchierata — kramljanje ali kleret. Niente di piu — nič već.«
»Klepet? Una chiacehierata? O, to bo pa veselo!« je vzkliknil gospod Piškur. »Faj mi šola na stara leta ni nikoli prav dišala — non mi piaceva mai, sai, Teresina!«
»Ampak, ce smem predlagati,« se je oglasil gospod Ovca in se pri tem izogibal Terezininim hudomulnim očem. da ga ne bi zmedla v njegovem Se vedno resnem razmišljanju, »če smem predlagati: kramljajmo vsak večer o določeni stvari!«
»Sprejeto!« je udaril po mizi gospod Piikur.
»E corninciamo stasera?« je vprašala Terezina. »Začnemo nocoj?«
»O čem bi pa začeli?« je zaskrbelo gosno Pilkurjevo.
»O čem?« se je zahahljal gospod Piškur. »Kdor govoriti kaj ne ve, ta vreme hvar al* toži.. .e
»Torej o vremenu!« js odloČil gospod Ovca.
»Che tempo fa oggi?« ie vprašala Te-t ■,. 'na. »Poveite vse možnosti!«
»f'ekai. čakai. ounčka.« 1o je ustavil gospod Piikur. »Che tempo fa — to bi
jaz prevedel: kakšno vreme dela. Ali ne?«
»2e, že,« je hitel pojasnjevati gospod Ovca. »Ampak po italijansko se tako reče: fa bel tempo — lepo vreme je, fa cattivo temoo — grdo vreme je.«
»Vroče je — fa caldo, mraz je — fa frćddo.«
»Zebe me — h6 freddo, vroče mi je — h& caldo.«
»V Ljubljani je dosti megle. Kako se ji pravi?« je vprašala gospa Piškurjeva.
»C'e della nebbia.«
»Bog nas ie varuj. Rajfii imam sopa-rico iz pasjih dni. Kako se že pravi: soparno?« je rekel gospod Piškur.
»L'aria e soffocante. Non si sente un alito d'aria — ni čutiti niti sapice.«
»In Če vleče veter?«
»Tira il vento.«
»Ali ne rečemo: fa il vento?«
»Nak. pač pa rečemo včasih namesto ,fa' tudi ,e*: A tempo piovćso, na primer. Pomeni: deževno (vreme) Je. E* uscuro — temno je. E' chiaro — jasno je.«
»Za vreme nam služi tudi mnogo brezosebnih glagolov —« si Je drznil opomniti gospod Ovca.
»ficcolo il professdre!« se Je zasme-jala Terezina njegovemu resnemu glasu. »Si, si, ha ragićne — prav ima.
Per esempio — na primer, lampeggia
— bliska se, tudna — grmi, pi6ve — dežuje, grandina — toča pada, nevica
— sneži, gela — zmrzuje, dighižccia ali sgela — taja se... Non me ne ri-cordo pilil Ne spomnim se jih več!«
»Dosti, dosti,« je zmajeval z roko gospod PiSkur. »Saj bo ta ,chiacchierata\ ali kako se ji že pravi, še hujša od tiste prave Sole, ki nam jo je hotel napraviti Bolči in jo vzdržuje gospod Ovca! Kje si bom pa zapomnil vse to?«
»Nič strahu! Mimogrede!« je rekla Teresina. »Abbiamo una bella ndtte ... Far una passeggi&ta fin al coprifučco
— kaj ko bi šli na sprehod do policijske ure? Fa chiaro di luna — ali je mesečina?«
»No, la ndtte e oscura e la pidggia minaccia — noč je temna in dež grozi.«
»Ah, si, ho paura anch'io — tudi jaz se bojim. Lahko bi tudi rekla: Lo temo io pure.«
»II tempo pu6 rimettersi ancćra — vreme se lahke še popravi,« *e rekel gospod Ovca.
»Ne bo nič za nocoj, smo *a ore več obirali, vreme namreč, in se bo že zato skulalo,« ie rekel gospod Piškur in prižgal cigarete. »Se bomo pa jutri pomenili dalje o vremenu, kaj?«
mm. 202
»SLOVENSKI NAROD«, 8. eeptembra XXX.
Strm 8
Razvoj ljubljanske
ie železnice
Tramvajsko omrežje v Ljubljani je bilo zadnja teta razširjeno, vendar s tem njegov razvoj ie ni t—O—J
L1UBLDANSKI KINEMATOGRAFI
ob 1«., IS. tat SO. ari
Ljubljana, 4. septembra.
Najpriljubljenejše prometno sredstvo vsakega Ljubljančana je brez dvom* tramvaj. Mehčani se selo radi med seboj pogovarjajo o njem, se rajši pa berejo kako in kdaj bo zgrajena ta ali ona proga ali novi motorni odnosno priklopni vozovi Nič manj radodarni pa niso v svojem zanimanju za cestno železnico z zabavljanjem in grajanjem vsake malenkosti. Prav v tem pikolovstvu pa se morda tudi izraža priljubljenost tramvaja.
Naj bo že tako ali tako, takoj v začetku je treba pribiti, da je električna cestna železnica Ljubljani res potrebna in da je doživela nenavadno hiter razvoj. Stari ljudje se gotovo še dobro spominjajo prvih začetkov ljubljanskega tramvaja, ko je stekel skozi mesto prvi električni motorni voz — brez konja ln za tiste čaše neznansko hiter Marsikdo se je križal in zmajeval s glavo ob pogledu na prve tramvaje v Ljubljani in si je na tihem prisegel, da ne bo nJtdar stopu v tisti »zaboj«, ki poska-kovaje in ropotaje drsi po tračnicah . ..
Od takrat je minilo že več desetletij. Prvotno tramvajsko omrežje je bilo v primeri z današnjim res zelo skromno. Glavna proga je bila speljana izpred gl. kolodvora po Cesti Soške divizije, Tvrševj cesti, Prešernovi .n Stritarjevi ulici, Poljanski cesti, čez Sv. Petra most in po obstoječi progi do vojne bolnice. Proga je bila seveda enotirna; izogibališča so bila pred kolodvorom, na Ajdovščini, v Stritaijevi ulici, na Poljanski cesti in pred splošno bolnico. Pred magistratom »e je odcepila druga proga, tudi enotirna, proti dolenjskemu kolodvoru. Izogibaliiči te proge sta bili na Sv Jakoba trgu Ln pri Dolenjskem mostu. Na obeh progah so obratoval; mali motorni vozovi, ki jih še danes včasih vi-d.mo v funkciji rezerve. Prve motorke so biie v začetku na platformah povsem odprte; voznik je bil v zimskem času izpostavljen vsem neprijetnostim mraza, ki je pri nas včasih prav občuten. Meščani so se le težko privadili na novo prometno sredstva Sicer pa je bilo podobno tudi v drugih mestih.
Leto 1930. pomeni novo važno razdobje električne cestne železnice v Ljubljani. Takrat je bilo tramvajsko omrežje zelo razširjeno. Zgrajena je bila dolga proga v St. Vid in na Vič. Ljubljana je dobila prvo dvotirno progo, drugod pa daljša izogibališča. Vozovni park je obogatel kar za 15 modernih in velikih motornih voz, ki so bili takoj stavljeni v promet na novi progi.
Razmah cestne železnice pa ni ostal sredi pota. Par let pozneje se je nadaljevalo započeto delo. Popolnoma prenovljena je bila stara proga gl. kolodvor — vojna bolnica. Od kolodvora pa so po Cesti Soške
divizije in Jegličevi cesti do Sv. Petra zgradili novo dvotirno progo, tako da je
mesto dobilo krožno progo in s tem tudi mnogo ugodnejše zveze. Enotirne so ostale le proge Langusova ulica — Vič, pivovarna Union — St. Vid in Leonišče vojna bolnica. Urejena so bila tudi moderna križišča na Ajdovščini in na Hrvatskem trgu Uprava je nabavila nadaljnih deset motornih voz in v Opatiji kupila ves vozovn: park tem opuščenega tramvaja. Stari vozovi so bili v domačih delavnicah v remizi povečani in preurejeni, odprti priklopni vozovi pa služijo v poletnem času svojemu namenu.
Druga faza v razvoju ljubljanskega tramvaja se je začela z gradnjo dvotime proge do Sv. Križa, z obnovo obstoječe Dolenjske proge in njenim podaljškom dc Rakovnika. Ob te; iki je Ljubljana spe-dobila eno posebnost Svetokriška proga ir večinoma zgrajena s pravim; zelezniškirrv bračni mi. ki so pritr:ene na lesenih pragovih kakor pri železnici. Tako zgrajen tudi podaljšek do Rakovnika. Da b- moče1, rastočemu prometu služiti v polni meri je bil vozovni park povečan s sedmim: ao-vimi motornimi vozovi, ki so bili v ce!ot! zgrajeni v domači remizi in so tudi znatno hitrejši od vseh dosedanjih Končno je bila še podaljšana tramvaiska proga od vojne bolnice do cerkve karmeličank v Mostah. V načrtu le *e grndnia nekaj velikih motornih in Prav takih priklopnih voz.
Zdaj stoji ljubljanski tramvaj pred novimi nalogami, ki bodo vse rešene v bližnji prihodnjosti. Ljubljana se hitro in pravilno razvija na vse strani. Povsod zidajo nove hiše in prebivalstvo stalno narašča. Vzporedno s tem pa nastaja potreba po novih tramvajskih progah Najbolj kočljivo je vprašanje bežigrajske proge, kjer bi bil promet največji. Ta proga bi bila brez dvoma že zgrajena, če bi ne bilo železniške proge, ki prečka Tvrševo cesto Kljub vsem oviram pa se bodo izpolnile tudi dolgoletne goreče želje vseh Beži graj cev in Ljubljančanov: tudi Bežigrad bo dobil ah dvotirno tramvajsko progo ali pa trolejbus. Po vsej verjetnosti bo zgrajena tudi tramvajska proga od Ambroževega trga po Poljanski cesti do mestne klavnice in od Gradišča po Gorupovi cesti mimo Grada-ščice na Trnovo. Pozneje pa bo še prišla na vrsto zveza od ure na Blei\veisovi cesti po Groharjevi in projektirani novi cesti na Opekarsko cesto in po slednji čez Prule do Dolenjske proge.
Merodajni činitelji posvečajo ljubljanskemu tramvaju vso porornost in so meščani lahko prepričani, da bo vsem njihovim željam ugodeno Vendar ni mogoče kar Čez noč vsega narediti.
DNEVNE VESTI
— Zaradi   tehničnih   težkoč   pri dobavi
električne struje je današnja številka »Slovenskega Naroda« izšla z zakasnitvijo. Nekateri naročniki je zaradi tega ne bodo prejeli ob običajnem Času. Prosimo Jih, da nam tega ne štejejo v zlo.
— \ .'./na uredba. Korporacijsko ministrstvo je izdalo novo uredbo, s katero določa razmerje med delodajalci in uslužbenci % ozirom na veljavno kolektivno pogodbo. Uredba se nanaša na narodne praznike in na tiste državne praznike, za katere velja prostovoljna ustavitev dela. Odslej bo moral delodajalec brez odbitkov plačati svojega uslužbenca, če podjetje ne obratuje in če zaradi tega službujeinalec ni delal na dan neobveznega državnega praznika.
— General Galblatl častnikom milice. Na svojem inšpekcijskem potovanju pri oddel-kib Crnih Srajc pod orožjem je namestnik poveljnika Milice general En z. o Gaib;sti govoril tudi 800 častnikom Milice v Napolju. Eksc. Galblati je najprej podčrtal herojstvo krvi in pomen Crnih Srajc na vseh bojiščih sedanje vojne, nakar je označil naloge častnika Milice tako v civilu kakor pod orožjem, še posebno pa v sedanjem odločilnem trenutku narodnega življenja, da bi se okrepil v vsem narodu duh Junaštva, ki mora privesti do končne zmage. Govor generala Galbiatia je bil sprejet z izrazi zvestobe in velikega navdušenja in zaključen s pozdravom Duceju ter igranjem državne himne.
— Razpis Lajoveeve nagrade. Glasbena Matica razpisuje dve Lajovčevi nagradi po 400 lir in sicer prvo za zbor a capella ali s spremljevanjem, prvenstveno za mešani zbor, ki traja 4 do 5 minut, drugo za orkestralno skladbo, ki naj bo napisana sa godalni ali manjši orkester ter naj traja 6 do 10 minut. Rok za vlaganje skladb Je določen do 30. septembra 1941 in smejo skladbe predložiti samo gojenci Državne glasbene akademije, odnosno Srednje glasbene Sole v Ljubljani, ki so v Šolskem ;etu 1941/42 redni gojenci enega ali druge*za zavoda. Skladbe se izroče v zaprti kuverti pod naslovom »Lajovčeva nagrada 1941, 1942« in z geslom, katerega določi vlagatelj sam. Avtorjevo Ime mora biti vloženo v posebni kuverti pod istim naslovom ln geslom Kakor delo. Podrobnosti v veži poslopij Glasbene Matice.
— Enoletni trgovski tečaj v Novem mostu s pravico javnosti vpisuje do 7. sept. šolnina 85 lir. Dijaška stanovanja 250 Ur. Zahtevajte prospekt! 387-n
— Vojaška vzgoja hrvatske mladine. Te dni je bila letna skupščina ustanove »Hrvatski Radiša«. ki skrbi zlasti za obrtniški naraščaj in dovaja nepreskrbljeno mladino ▼ različne poklice. Zborovanja te važne ustanove se je udeležil tudi maršal Slavko Kvaternik, ki je ob tej priliki naveiel nekaj smernic za bodočo vzgojo hrvatske mladine. Rekel je. da se mora hrvatska mladina vzgajati v čvrsti narodni zavesti, v vojaški disciplini in v čvrsti značajnosti.
— Tajnik Stranke v Pratu. Tajnik Stranke Eksc. Serena je obiskal 1. t m. mesto Prato. Visokega funkcionarja so sprejeli Prefekt in tajnik Stranke v Firenci in več drugih uglednih predstavnikov. Eksc.
rena si je ogledal dela za novo splošno bolnišnico in novi stadion, ki bo prihodnjo nedeljo izročen svojemu namenu. Nato je obiskal vojno bolnico in se živo zanimal za zdravje posameznih ranjencev Ko je zapuščal bolnico, mu je prebivalstvo priredilo burne ovacije. Po prisrčnem razgovoru z ljudstvom je Eksc. Serena zapustil mesto.
— Vpisovanje v trgovsko ućili*fe »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, za Enoletni tigovski tečaj s pravico javnosti se vrsi dnevno dopol "ne ui popoldne. Informacije in nove ilustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno.  (Telefon 43-82).
— Italijanski umetniki zabavajo nemško vojaštvo, zadnji čas se mudi na KorošKtm skupina italijanskih gledaliških umetnikov, ki  je  samo  v  preteklem  tednu priredila
šest predstav, od tega dve v celovških vojaških bolnišnicah. Frdstavam so prisostvovali ranjenci in rekonvalescenti. Umetniki so uprizorili italij .sko-nemško revijo »Bazaneia« z veselimi pozdravi z juga. Vse predstave so potekle zelo uspešno, višek pa je bi!a posebna prireditev v Celovcu, ki sta ji poleg številnih nemških vojakov prisostvovala tudi italijanski konzul in okrožn; propagandni vodja. Italijanski umetniki še nadalje obiskujejo vojaške bolnice.
— Konzum rib v Italiji. Glavni komisariat za ribolov je objavil podatke, koliko rib Je prišlo leta 1940. na trg. V vsem letu le bilo prodanih 346.191 stotov. Na domačih trgih je bilo od te količne prodano 329.190 stotov, in sicer 276.370 morskih rib, 38.337 stotov rib iz slanih voda in 14.483 stotov sladkovodnih rib. Iz inozemstva je bilo uvoženih na italijanski trg 5.589 stotov rib Italija pa je izvozila 39 785 stotov. 9 pridobitvijo novih obal, ki so na ribah zelo bogate, se je v zadnjem času italijanski ribolov v veliki meri dvignil in bo statistika za letos visoko prekosila gori navedene Številke.
— Poraba vslgallc v preteklem letu- 25 tvornic skrbi za to, da nam nik .ar ne zmanjka vžigalic. Vžigalična industrija, ki se tehnično vedno bolj izpopolnjuje, se je z drugimi industrijami vključila v noj za čim večjo neodvisnost narodnega gospodarstva od tujine. Začela je izdelovati celo vrsto novih Upov vžigalic. Tudi proizvodnja De-lega ln rumenega fosforja stalno napreduje. V letu 1939/40 smo porabili ogromno množino vžigalic, ln sicer: 20.649,925.000 vžigalic vrste »Cerini«, 3.019,948.000 vžigalic vrste »Minerva«, 6.642.000 vžigalic >Proti vetru«, 4.798.000 vžigalic vrste »A strao-po«, 180.000 vžigalic vrste >Uao Camera« in 7.828.858.000 vžigalic raznih drugih vrat. Uporaba žveplenlh vžigalic je v primeri s prejšnjim letom nekoliko padla in smo jih porabili 39.879,738.000.
— Bolgarski gostje v Fireoci. V ponedeljek je dospelo v Firenco 30 članov bolgarske mladinske organizacije »Branilec Na postaji so goste sprejeli vi*ji predstavniki Stranke s železni carsko godbo. Bolgari so postrojeni s svojo zastavo na čelu Vkorakali od kolodvora do hotela, kjer bodo nastanjeni. V Firencah ostanejo tri dni. Nato 80 se poklonili grobovom padlih in obl-
KINO SLOGA TELEFON 17-80
Jack Ran dal, prerijski psrse pofe prstni
▼   dveh   filmih   dramatičnih pustolovščin
Nočni iezdeci in Na mejah zapada
KINO UNION TELEFON 22-Z1
Pilm Jusnjaskaga temperament* — čar ob
tn   posnetki   krstne   sicilijanske folklore
CavaUeria Rustičan*
L-a   Pola   —   Dorl?  Duranti   — Leonartir Cortes«   —   Carlo NLmchl
KINO MATICA        TELEFON 23-41 E^en izmrd najlepših filmov nove seione: Film  večne pomiaol  ln  poezij: '
Zbogom mlada leta
Nabavite   si   vstopnice   v predprodal? (Od  11   do  12 dopo.dnei'
skali Strankine ustano\e. Prebivalstvo j»h je povsod sprejelo z navdušenjem.
— Strugo kaznovani mesarji. Poleg <30-iišča. ki stalno zatira navijanje cen. je mi-.anski Prefekt strogo kaznoval nekatere mesarje zaradi nedovoljnjega povišanja cen in nepravilne prodaje mesa. Na njegov ukaz so bila odvzeta dovoljenja izvr sevanja obrti sledečim mesarjem Albertu Taverni iz Milana. Lojzetu Galmozziju iz Lodi Vecchia m Silviju Vagu :z Česano Maderna. ker so naskrivaj klali govejo živino in prodajali me?o. Obenem je bilo odvzeto obrtno dovoljenje Josipu Cilanu. ki je bil s Taverno v zvezi, in Ern<3Stu Polli iz Milana, ker je prodajal ')ennn po višjih cenah.
— Gledališka predsteva v Novem mestu Igra »Okence«, ki jo bodo v režiji J. Kovica vprizorili gledališki umetniki z Ljubljane bo nedvomno zanimala Novomešča-ne. Igra je bila že v ljubljanski Drami izredno simpatično sprejeta. Dobre zabave in smeha bo na pretek. V četrtek 4. t. m ob 19. bo prva predstava, v petek 5 t m popoldne ob 15 uri pa druga, na kar zlasti opozarjamo okoličane.
— Milan dobi pristanišče. Vprašanje trgovskega pristanišča v Milanu je že dolgo na dnevnem redu Prve načrte so začeli izdelovati že leta 1919. 2 daj pa. kakor poroča »L' Ecoo di Rnmn«. je prišlo do odločitve vlade, da uresničijo veliki načrt. Nameravajo zveza tj Milan po prekopu in reki Padu z Jadranskim morjem. Med Milanom in Cremono bodo izkopali prekop Poslužili se bodo tudi prekopa med Rogo-redo in Chiaravalle ter med Milanom in I^ago Maggiore. Računijo, da bo znašal letni promet milanskegi pristanišča 4 do 5 milijonov ton.
— 9. filmski bienale ie bil otvorjen v nedeljo zvečer v Benetkah. Svečanosti je prisostvoval minister za judsko kulturo Pa-volini. Navzoči so bili ti;di predsednik novo ustanovljene mednarodr? filmske zbornice crrof Volpi ter najodli mejši predstavniki kulturnega življenja zavezniških držav, posebej še zastopniki filmske produkcije. Za otvoritev so prvič pred v; jalt nemški vrhunski film »Povratek«, ki obravnava snov iz sedanje vojne ln ki je :el splošno priznanje.
— Hrvatski upodabljajoči umetniki so bili na večdnevnem študijskem potovanju po Nemčiji, kjer so si ogledali tudi državno umetnostno razstavo v ?lonakovu. Na povratku v domovino so pri moli v nedeljo zvečer v Gradec, kjer so ostali do ponedeljka ter si ogledali graške umetnostne ustanove. V ponedeljek popoldne so se odpeljali proti Zagrebu.
— 101. leto star Mariborčan. Te dni Je obhajnl svoj stoprvi ro;stnl dan dr. Jožof TJrbar-zpk. upokojeni železniški in občinski zdravnik v Mariboru. R'dki jubilant je bil rojen leta 1840. v Brnu. vendar se je naselil že leta 1869. v Mariboru kjer je bil imenovan za železniškega zdrir nika. Od leta 191**. dalje živi v pokoju. Velike zasluge si je pridobil zlasti za mariborska gasilstvo, pri katerem je organiziral poseben reševalni oddelek.
— Kmečke hranilnico In posojilnice po Spodnjem Štajerskem brdo reorganizirali v rajfajznovke ter jih vklj ;člll v nemSko zvezo rajfajznovk. Po več manjših denarnih zavodov bodo združili v ^nega. Sedaj deluje že 12 reorganiziranih posojilnic, dočim so v teku priprave za otvoritev še nekaterih nadaljnjih.
— Odlikovan tržaftkt pilot. S srebrno ko-•v'no za hrabrost je bil odlikovan letalski
lovec Aldo Bon. doma iz Trsta. V leta'ski bitki nad libijsko fronto je bil njegov aparat tako poškodovan, da je postal nesposoben za nadaljno borbo. Mladi pilot se je rešil s nadnlom. Pristal ie ialeč za sovražnimi postojankami. Po dvodnevnem skrivanju ln napornem potovanju pa se mu je posrečilo rešiti se nazaj do italijanskih čet. Za ta drzni podvig- je bil odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost.
— Italijanske driaviu ielesnlce se bodo udeležile letošnjega zagrebškega velesejma. Razstavile bodo najmodernejši železniški material, med drugim odlično električno lokomotivo, ki ima 2100 k* in vozi 120 km na uro. Dalje bo razstavljena brzovlačna parna lokomotiva aerodinarrične oblike. Stroj je konstruiran na poseben način, tako da prihrani 17 *-% od običajne porabe premoga Vsi razstavljeni predmeti bodo italijansko delo, ki bodo pričali o ogromnem napredku italijanskega avtarktičnega gospodarstva.
— Stalna izpitna komisija za srednješolske profesorske Izpite v Ljubljani sporoča zalnteresirancem. da so zgotovljene diplome za profesorske Izpite, položene v letu 1941. Diplome se dobe na dekanatu filozofske fakultete ljubljanske univerze.
— Popravi! V poročili o premieri »Nenavadnega človeka« popravi: »Zagrebftčlne nam v slovenščini sevfda ni mogel poda« ti . . .« >Satira o poštenjaku, kl ga potro svinje, ker se je pomešal med otrobe!«
Iz Lfablfane
—lj Mestni troterinald oddelek zaradi snaženja uradnih prostorov v petek ln soboto 5. in 6. septembra ne bo posloval za stranke.
—lj  Seznami davčnih osnov mesarjev,
parke tarjev. 1*1 slo val c«v rolet, stolarjev ln struparjev lasa so tudi že razgrnjeni na mestnem poglavarstvu ter vabimo interesente, di si Jih đo U. t m. ogledajo v vratarjevl sobi v pritličju leve hlie magistrata.
—lj Repreaentanti klasične glasbe, Hen-dl, Bach, dalje Ftescobaldi, Durante in Stradella. moderni nemški skladatelj Re-ger, najodličnejsi slovenski cerkveni skla-
datelj Stanko Premrl in Slavko Mlheiae so zastopani e svojimi deli na sporedu cerkvenega koncerta, ki bo v petek dne 5. t. rn-ob 20. uri v Frančiškanski cerkvi Dela odličnih avtorjev bodo izvajali nsJl umetniki, koncertna in operna pevka, altiatka Franja Globova, violinist prof. Slais in mojster na orgle prof. Rancigaj. Na koncert opozarjamo vse ljubitelje resne umetniške glasbe. Vstopnice od 10 lir navzdol so v pred proda jI v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. (—)
—lj Na Soli Glasbene Matice se bo vršilo vpisovanje do vključno četrtka 4. t. m. m sicer dnevno od 9. do 12 ter od 15. do 17. ure. Takoj prvi dan vpisa se Je priglasilo izredno lepo število gojencev, starih, pa tudi novih. V petek 5. t. m. naj pridejo vsi vp.sanl gojenci v šolo Glasbene Matice in sicer v Hubadovo dvorano. Gojenci, ki so re vpisali za klavir, naj pridejo ob 15. uri. gojenci vpisani za violino ob 16. iri in ostale predmete oo ',il7. un. V Hubado/l dvorani bodo izvedeli, kateremu strokovnemu učitelju so doleljeni in takoj nato gredo v ućno sobo k svojemu učitelju, kjer bo ti-koj sporazumno določen urnik. Naslednji lan se zaćne redru pouk v vseh oddelkih in predmetih. <— )
— lj Vpisovanje v šolo plesne umetnosti Mete Vidmarjeve vsak dan od 17. do 19 ure v Gajevi ulici št. 9. pritličje (—)
SREDA, ČETRTEK IN PETEK
VESELI TEATER
V   DELAVSKI   ZBORNICI   OB   20.  I Rl
—lj Spored cerkvenega koncerta, ki ga
bodo izvajali v petek, dne 5. t. m. ob 20 uri v Frančiškanski cerkvi altistka Franja Golobova violinist prof Slais in mojster na orglah prof Pavel Rančigaj je naslednji: 1. Frescobaldi: Preludij in fUga v g-molu za orgle solo 2. Hžlndi: Mesija, arija za alt solo s spremhevanjem orgel Durante. Prošnja' Stradella: Glej me v trpljenju, pesmi za alt solo s spremljevanjem orgel. 4 Bach. Arija za violino solo s spremljevanjem orgel 5 Premrl: Fuga za orgle solo. 6. Premrl: Mariji m Memento mori. Samospeva za alt s spremljevanjem orgel. 7 M.ne'čič: Preludij. Reger: Inter-mezzo, orgle solo.
—lj Gospodinjska Aola Mlad ka« v Ljubljani. Vpisovanje bo 5. in 6. septembra od 10. do 12 pri upraviteljstvu gospodinjske Sole v Mladiki. Subičeva 9, kjer dobite nadaljnje informacije.
Sadjar v septembru
Mesec september je za fc*td;ar)u važen mesce Zdaj se da še marsikaj pupravti. kar ie b;Io avgus-ta zanemarjenega, da se obvaruje ali omili nkoda ki jo povzročsjo razni sadni zajedavci. Posebno je paziti na zavijače. ki delajo sad'e ćrvivo. Crvivo sad jc. ki že pada od drevja, se mora skrbno pobirati Skuhano se lahko krmi prašičem, ali očiščene suši. Vse pa, kar je črvivega je najbolje sežnari. Gnilo sadje Je treba skrbno pobirati in zakopati globoko v zemljo, da se gniloba ne razširja.
Plesen na ;ab!anah se v tem času zeflo rada širi Kjer se plesen pojav5, je treba takoj uporabiti žveplo ali sulikol. Žvepla naj se Ie ob najlepšem, sončnem in mirnom vremenu. V varstvo proti malemu zimskemu pedicu je na deblu sadnih drevee čas prilepiti  lepljive pasove.
Sedaj je skrajn; čas pripraviti sadne shrambe in y\h pred uporabo temeljto osnažiti. Stene je treba prebeliti in ve* prostor zažveplati, kar obvaruje hranjeno sadje zelo zanesljivo pred gnilobo, ki ga v nesnažnih in nerazkuženih shrambah kaj rada napada.
Pr obiranju sadja je treba sderbno paziti, da se sadje ne rani in ne peškoduje sadne drevje. Vsako nalomljeno aili poio^m-Ijeno vejo moramo odstraniti in rano zamazati  s cepilno smolo.
Nase gledališče
Sobota. 6. sept.: Nenavaden človek. Izven.
Nedelja, 7. sept.: zaprto (Gostovanje na Vrhniki: Via mala)
Ponedeljek. 8. sept.: Ob 15.: Via mala. laven; Ob pol 20.: Okence. Izven.
Vprizoritev      Sene£lceve tragikomedijo
»Nenavaden človek« je zanimiva odrska tvorba, ki je vzbulila pri občinstvu živahno zanimanje. Delo zavzame zanimanje gledalca s svojo stvarnostjo v dejanju, udarnostjo dialogov in aktualnostjo snovi.
Ponovitev nenavadno uspele drame »Via mala«, ki jo je napisal Knittl, bo v ponedeljek 8. t. m. popoldne. Delo obravnava ten-ten problem odločitve med človeSko vestjo in paragrafom. Moralni konflikt, v katerega zaide preiskovalni sodnik, je zasnovan z veliko tehnično spretnostjo ter na osnovi psihološko verjetnih zapletljajev. — Zvečer istega dne bodo igrali veseloigro Olge Scheinpflugove >Okence«. Okence Je luknja v spominu privatnega docenta etike Johanka, ki preživlja zaradi nje vedno neprijetne konflikte. Delo bo občinstvu gotovo ugajalo, ker vsebuje precejšnjo mero komike in humorja.
Ogromen demant
Iz Rio de Janeira poroča jo. da SO v Bra-ziPji našli izredno velik demant, ki tehta 8780 karatov. Cenijo ga na okrog 80 milijonom Hr.
Gobartkl rekord
12 Mtinchna poročajo o izredni sreći nekega starega izkušenega gobarja, ki nabira gobe že 60 let. V ckolici Mlinchena jo našel skupaj zraščeno veliko skupino goban j s 15 ldobuk; v teži 40 kg.
štorklja ptaaoaola
Vseučiliški profesor v Grelswaldu L4n« karstrom je imel na deželi posestvo, kjer so na strehi gnezdile štorklje ln spomnil se ;e, da bi jim pred odhodom v toplejše kraje privezal na perotl ploščico, na katero je v latinskem jeziku zapisal, kje štorklja gnezdi. Ko se je štorklja pomladi vrnila in ae naselila aopet v svojem starem gnezdu, jo je profesor ujel la prečita! na robu ploščice: Ta štorklja gnezdi Že mnogo let na župniscu v L. pri Cata-nljl v Siciliji. Od tistega lete, Je profesor dopisoval z župnikom na Siciliji s pomočjo štorklje, torej poštnine prsato
tteENosrr
Sedmosolec Karel Je napisal v svoji šolski nalogi:
>Aleksandra Velikega si ne moremo misliti brez njegovega očeta, c
Mnogo faznega sadja *   na trgn
Ljubljana, 8. septembra Vreme aa dovoz živil na živilski trg Jo
sedaj zelo ugodno, zato Je zadnje čase trg precej dobro založen. Vendar ob jutrih zda; domači zelenjadarjt ne prihajajo več tako zgodaj, kakor prejšnje tedne, ker je ie krajši dan. vendar se življenje na trga razvije že pred osmo. Na zelen jadni trg prihajajo kmetice in ljubljanske zelenja-darce Se do devetih.
Na-bolj je založen sadni trg, čeprav Je domačega sadja se malo. Prevladuje 6e? vec'no južno sadje, ki ga je zadnje tedne Se več kakor v juliju in začetku avgusta. Mnogo je grozdja, največ je pa hruSk ln breakev. Od dne do dne je tudi več jabolk. Med domačim sadjem prodajajo zdaj samo 4e jabolka. DomaČega grozdja doslej Se nI bilo, čeprav so zgodnje vrste Ze začele zoreti.
Južno sadje se je zadnje čase pocenilo, kar volja tudi za grozdje, ki je po 6 do 8 lir Največ grozdja Je po 7 lir kg. Povprečna cena hrušk je 6 lir, nekoliko slabše hruške pa prodajajo tudi že po 4 lire. Najdražje breskve so še vedno po 8 lir kakor prejšnje tedne, toda večina jih Jc na
prodaj po 6 lir. 4.
Med uvoženim blagom je treba omeniti 4e nekatere vrste sočivja, predvsem paradižnike, in pa krompir. Uvoženega krompirja gre skoro več v denar kakor domačega. Branjevci prodajajo uvoženi krompir po 1.40 lir kg. na stojnici mestne apro-vizacije pa po 1.30 lir. Domači kromrii' Je na trgu vselej kmalu razprodan. Pr.ča-kovati je treba, da bo prihodnje tedne naprodaj mnogo več domačega krompirja, ker bo tedaj že skoraj ves dozorel. Doslej še niso pričeli prodajati domačega krompirja na debelo. Znano je. da je trs za prodnjo domačega kromp:rja določen na Sv. Petra nasipu Upamo da bodo kmetje kmalu začeli dovažati krompir na Sv. Petra nasip, saj ga bodo gotovo prav lahko razprodali.
Na zelenjadnem trgu je precej stročjesja fižola in tudi kumar Je zadnje dni nekoliko več kakor prejšnje tedne. Vendar prodajalke lahko razprodajo vse blago in se jim ni treba vračati z njim dornov. Prodajalke so se zdaj že splošno sprijaznile E maksi-miranimi cenami, tako da ni treba več posebnega posredovanja tržnih organov. Vendar pa tržni pazniki strogo nadzirajo, da nihče ne prodaja in ne kupuje po viSjih cenah. Nadzorstvo je potrebno zlasti pri prodaji domačega sadja, ker posamezne prodajalke, ki doslej 5e niso prihajale na trg, še niso dobro poučene o cenah. Najlepša domača jabolka smejo biti zdaj po 3 L kg.
Gob Je zadnje čase še vedno zelo malo. Tako zvanih jurčkov ali globanj ni, ker Jesenske gobe še niso začele rasti. Malo je pa tudi lisičk, ki so rasle bolj prejšnje tedne. Danes so prodajali kozje parkeljce, ki so zelo dobre in redilne gobe. V primeri S cenami globanj so zelo poceni, ker so po liri liter, med tem ko so globanje po 6 do 10 L. Jagod tudi ni mnogo naprodaj. Prodajajo še rdeče gozdne maline, ki so po 3.50 L liter, in začeli so prodajati robidnice ali kopine po 3 L liter.
ŠAH
Šahovski turnir v Trcnčinskih toplicah se je končal v soboto s prepričljivo ztnagO češkega mojstra Fe'ltvsa. ki je v vsem furnirju oddal komaj eno toCko v dveh neodločenih partijah. FoHvs v turnirju ni imol pravega tekmeca, kajti vsr cfirtali, zlasti stara nemška generacija šahovskih mojstrov in mlajša slovaških ter madžarsikih je bila za njegove spc&obnosrti za razreti slabša. Podrobni rozultati po zaiključku so nasilednji: Foltvs (Ccškomoravski protektorat) 10 točk, "Szisllv (Madžarska) 7 točK, Rohni ek. Potu ček (oba 5>lc\aška) ;n Fusrter (MadžanJca) 6Vi, Siimisch (Nemčija) 6, Opočensky (Protektorat) 5, Huci (Slovaška), Rs bar (Hrvatska) 41/*, Ahucs (Nemčija) 4, Milan (Slovaška) 3 in dr. Maver (Nemčija) 2Vj.
Evrr>pski "Šahovski turnir v Munchenu. Nemška šahovska zveza organizira vezji šahovsJd hrrniT, katerega naj bi se udole-ž*ii mojstri 14 evropskih držav in ki bo od 8. do 21. septembra v Munchenu. Doslej SO države, ki so bile povabljene, prijavile naslednje tekmovalce, vahovske mojstre: Švedska Lundina m Stoltza, Danska Vieflsena, Nizozjomska. G>rtlc^erjta, S vic* L cepina, (^Skornora vsk i protektorat Opo-ćenakega, Italija Campolonga, Poljska generalna gubemije Mrosza, Madžarska Re-thva. Slovaška Rohačka, Francija med drj-$m\ Al j ch ina in Nemčija Bogoljuboma, Kicnmgerja, Kochderja in Richterja. Svoje igralce bodo prod vidoma pcslalc še Finska, Norveška in Hrvatska.
Radio L]ubljana
Sreda S. septembra 1941-XIX 13: napoved časa in poročila v italijanščini, 13.15: Komunike Glavnega stana Oborotenih Sil v slovenščini, 13.17: orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija, 14: vesti v italijanščini, 14.15: poročila v slovenščini, 17.15: koncert pianista Fer-nanda Scarpelllnia, 19. italij. tečaj prof. dr. Stanka Lebna, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: simfonična glasba, 20: napoved časa in poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: koncert zbora Glasbene Matice pod vodstvom Mirka Poliča, 21.10: duet Trost-Alais, ▼ presledku pogovor v slovenščini, 22.10; slovenska glasba, 22.25: italijanska glasba pod vodstvom Prata, 22.45: poročila v slovenščini.
Lažnivi klukec
Nekoč se je lažnivi kljukec bahal s svojimi predniki: eden izmed mojih prednikov se Je junaško bojeval v križarsk; vojni ter zmagat po zaslugi izredno dobrc-ga poveljstva nad topništvom.
— Toda. dragi gospod, so prekinili pripovedovalca poslušalci, — med križarsko vojno ni bU niti še smodmk odkrit!
— To jaz prav dobro vem in tudi mo; junaški prednik se je tega dobro zavedal.
— Kako je pa potem mogel zmagati?
— D*l |e pripeljati topove na neki grič in nameril je nj;hove cevi na nevernike. Ti norci so pa mislili, ko so zagledali topove, da je smodnik že iz iznajden. ter so se v velikem strahu razbežailL
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,
202
Pogoji uspešne zajčjereje
Nekaj koristnih nasvetov mniirtli— i — rimi« hlevca ta krme — Ne obupujte ob prvih MfMpfhm? — Učite se od
Ljubljana, 3. septembra Ni dclgo tega, kar smo zabeležili, kako veliko zanimanje je v zadnjem Času med meščani na periferiji in v širšem središču za rejo zajcev. Ne da bi bilo treba mnogo prigovarjati, pripoiočati in dokazovati, so se ljudje lotili »konserviranja« mesa v kletkah. Danes naletite na rejce zajcev povsod in poleg reje kokoši ta panoga reje malih živali najbolj napreduje.
Zajčjereja je vedno uspevala v Ljubljani. Sedanji zajčjerejci so največkrat pri tem zasledovali popolnoma drugačne smotre in jim ni bilo prvenstveno do mesa. Redili so zajce tako rekoč iz >sportnihc nagibov. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da so se trudili z rejo zaradi zabave in zaradi vzreditve čim zanimivejših in koristnejših pasem. Taka reja pa je v popolnem nasprotju s tisto, ki so se je oprijeli ljudje danes, ko vidijo v zajcu samo toliko in toliko kilogramov mesa. ki jim more koristno nadomestiti drugačno mesno hrano. Pri prvem načinu zajec kot mesni liferant« nima velikega pomena. Športni zaj-čjerejec je mirne duše ugonobil odvisno število mladičev, da je mogla zajklja ostale zadostno hraniti, prav tako pa je kasneje odstranil vse tiste, za katere je ugotovil, da ne odgovarjajo zahtevam določene pasme, oziroma ne pomenijo nič za njen napredek. Seveda tudi športni zajčjerejec ni bil vegetarianec In če je bila že priložnost, si je tudi on rad privoščil okusno zajčjo pečenko.
Današnji in zlasti -novo pečeni« zajčjerejci pa so pri pogledu na to plaho, ljubeznivo živalco v povsem drugačnih skrbeh. Seveda se ne branijo plemenitejše, večje pasme, in še celo radi zagreše v navalu prvih skrbi, veselja in vneme da sežejo po njej v prepričanju, da se bodo tako najhitreje in najobilneje založili z mesom. Da bi pri tem kaj prenušljali o izboljšanju pasme in o smotrih, ki so vzpodbujali njih prednike, ni skoro govora. To dejstvo samo na sebi je v današnjih časih razumljivo in zasluži odobravanje pod pogojem, da tak zajčjerejec ne zagreši najosnovnejših napak, žal pa se to dogaja in poznavalci trde, da so se z uspešnim razplodom domačih zajcev razpasle tudi mnoge zajčje bolezni, ki vzamejo zlasti začetnikom in nepoučenim vse veselje. Le malo jih je. ki to prvo krizo, ko često poginejo vse živalce, prebolijo. Ne da bi se potrudili in proučili.' kako je treba prav za prav ravnati z zajcem, da bo uspeval, pridejo do zagrenjenega prepričanja, da je pač žival kriva, ker je preobčutljiva in podvržena vsem mogočim škodljivim vplivom.
Pogoji uspešne zajčjereje
Temu pa ni tako in kdor bo izpolnil naj-primitivnejše pogoje ter si pridobil potrebne izkušnje, bo kmalu uvidel, da je zajčjereja zelo hvaležna in celo donosen posel.
Predvsem naj se začetnik ne loti takoj plemenitejših, občutljivejših pasem. Ne samo da utrpi večjo škodo, če mu živali poginejo, nedvomno je tudi, da ne bo uspel brez lastnih izkušenj. Te si bo pa za napredek pridobil predvsem z rejo malih in srednjih pasem, ki so mnogo bolj odporne proti raznim nevarnostim.
Slednjič pa mora skrbeti za pravilno krmljenje, za strogo snažnost In si omisliti primerne kletke. Vse to ni posebna umetnost in ni združeno niti z velikimi stroški. Izdatki se mu kmalu poplačajo, ko bo brez večjih nesreč dosegel svoj smoter.
Pa še nekaj je potrebno in važno! Ne glejte v teh ljubkih živalcah samo predmeta za zadovoljitev svojih potreb. Živa bitja so, kakor vsa živa priroda, ter potrebujejo ljubezni in potrpljenja, kakor vse, kar je navezano na pomoč drugega. Tudi zajec > molze pri gobcu« in vrača, kakor sprejema!
O krmi, snažnosti in kletkah
O vsem tem vam bo vsaka strokovna knjižica — dobite jo v naših knjigarnah za majhen denar tudi v slovenskem jeziku — nudila vse potrebne podrobnosti, v katere se mi tu ne moremo spuščati. Opozoriti hočemo le na najnujnejše in najvažnejše.
Glede prehrane si zapomnite, da mora titi kar najbolj različna. V poletnem času bo seveda glavna hrana trava — mlada je škodljiva! — razna kuhinjska zelen jad, krompirjevi olupki, pa tudi nekatero popje in listje grmovja in dreves zajci zadovoljno uživajo. Nikar jim pa ne krmite čebulnic, krompirjevega listja, češenj in sliv, trobelike in drugih škodljivih rastlin. Poleg
zelene krme poki a dam o od časa do časa zajcem tudi poleti seno in oves. Glede polaganja vode so mnenja deljena, lastna izkušnja pa kaže, da so jo zajci vedno hlastno popili, kadar smo jih krmili s suho hrano, drugače pa je niti pogledali niso. Pozimi smo seveda navezani samo na suhe krmo. ki mora biti snažna. Pa tudi pozimi nam bodo živalce zelo hvaležne za vsako spremembo v obliki krompirja, korenja, repe in pese. Na vse to morate misliti že sedaj, da se kasneje ne boste znašli pred težje rešljivimi nalogami.
Vprašanje snažnosti je temeljno vprašanje, ki je v neposredni in neločljivi zvezi s kletkami. Prav v tem pa današnji zajčjerejci največ greše sebi v škodo. Videli smo nešteto kletk, ki so prave mučilnice za živali, da ne govorimo niti o kričečih primerih nesnažnosti glede polaganja stelje, odtekanja gnojnice ter hranjenja.
Vsaka kletka, v kateri naj ima žival znosljivo in koristno življenje, mora biti predvsem prostorna, svetla in zračna Nikar ne zapirajte v Kletko toliko živali, da se niti zlekniti ne morejo vse po tleh. Vsakemu zajcu svojo kletko za tem mora stremeti zajčjerejec. ki hoče uspevati. Kdor si pa hoče in more Izdelati kletke strnjeno v nadstropja, kar je zelo praktično, naj jih gradi tako. da bo preprečil vsako pre-
eejanje
ke. Z načrti am take zajčarne vam bo rad
postregel vsak starejši zajčjerejec, navodila pa dobite tudi t strokovnih knjižicah. Na periferiji Ljubljane je pri nekaterih zajčje-rejcih videti ▼ tej vrsti kletk prave mojstrovine iznajdljivosti in smisla za zajčje-rejo.
O holiniifi ta njih zdravljenju
To vprašanje spada seveda v stroko ži-vinozdravnika, za nas so važne le nekatere splošnosti. Pogoji glede hrane, snažnosti in kletke so uspedna preventivna sredstva, kljub temu pa se ob največji pazljivosti zgodi, da nam živalce le obole. Prvo. kar mora vsak storiti, je, da loči obolelo žival od ostalih in tako prepreči razširjenje bolezni. Naj očitnejši znak bolezni je, če zajec zgubi svojo prirodno živahnost in se ne zmeni za hrano. Večina bolezni je pri pravočasni pozornosti In s primerno »die-toc ter zdravili ozdravljiva. Zlasti začetniki naj bodo pri tem previdni ter naj se takoj zatečejo po pomoč k živinozdrav-niku ali pa vsaj povprašajo za nasvet iz-kušenejšega. starejšega zajčjerejca. Veliko uslugo vam bo v tem pogledu napravilo strokovno društvo, v katerega je koristno, da se včlanite tudi iz drugih ozirov.
Polee bolezni, ki so posledica napačne prehrane, nesnažnosti in velikokrat tudi prepiha, pa so škodljive zajcem tudi mn> ge druge živali. Da ni varno puščati v bližino kletk mačk in psov, bo vedel bržkone vsak začetnik, manj bo znano, da moramo čuvati zajce tudi pred kunami, dihurjem, ježem, posebno pa še pred podganami, ki lahko napravijo največjo škodo.
Pokrajinsko plavali prvenstvo
Se nekaj nadaljnjih pripomb k ska
v kopališču Ilirije
tekmam
V prvem delu svoje ocene sem obravnaval skoke z 10 metrske deske in skoke juniork. Tem so sledili
skoki s trimetrske dečke
Nastopili so Janovsky Vladimir, Pribov-šek Franc in Selan Branko. Prva dva skakača sta zelo izenačena- Vidi se Uma. da imata isto šolo, zato je bila tudi borba med njima zelo huda. Pri obveznih skokih je zmagal Pribošek Franc z 57.80, drugi je bil Janovskv s 55.80 točke in tretji Selan s 43.90.
Prvi je startal Janovskv z letečim saltom naprej. Skok je bil dobro izvršen, vendar je bila drža nog nekoliko slaba. Drugi je startal Selan Branko, ki je izvedel isti skok mnogo slabše. Odskočil je bil mnogo preveč v daljino, noge je imel skrčene. Tretji je skočil Pribošek. Izvedel je ta skok zelo lepo, njegov energični odskok v višino je posebno imponiral.
Kot drugi skok je bil najavljen salto nazaj. Nastopili so v istem vrstnem redu. Janovskv je skok nastavil zelo lepo. vendar ga je radi tega, ker je vrgel glavo preveč v zatilnik, malo prevrglo pri padcu v vodo. Selan je izvedel s':ok brezhibno. Tudi Pribošek je izvedel skok od.ično. Njegovo delovanje rok je bilo edinstveno. On je edini, ki je pri tem skoku pravilno prenesel os v višino stegnjenih rok.
Tretji skok je bil Auerbachov skok. Izvedla sta ga Janovskv in Pribošek odlično, zelo visoko nad desko. Edino napako, ki jo je zagrešil Janovskv, je bila ta. da ni iztegnil rok, d oči m Pribošek ni iztegnil nog. Selan pa skoka v zraku ni docela izvršil zaradi skrčenja nog. Višina odskoka je bila prav zavidljiva.
Četrti obvezni skok je bil povratn! skok. Janovskv, ki je startal prvi, ga je izvršil odlično. Edino napako je naredil v tem, da je pri odskoku vrgel glavo preveč v zatilnik. vsled česar je bil padec v vodo preveč poševen. Selan kot drugi ni izvedel skoka preveč dobro: drža telesa je bila upognjena, vsled tega tudi padec v vodo ni mogel biti brezhiben. Pribošek je izvršil skok odlično in visoko, drža telesa in padec v vodo sta bila brezhibna.
Peti in poslednji obvezni skok je bil pol vijaka nazaj. Janovskv ga žal kljub izvrstni drži v zraku ni izvršil docela. Vzrok tiči v tem, da zavrtaj roke ni bil izvršen v pravem momentu, to je v mrtvi točki. Skoraj isto velja za Selana, le s to razliko, da je ta skakalec zavrtaj z roko izvršil prezgodaj. Pribošek je izvršil skok tehnično izborno, drža telesa in rok je bila brezhibna, tako da lahko trdim, da je bil to najboljši skok dneva.
Nato so sledili poljubni skoki. Obravnavali bomo zopet radi enostavnosti in boljšega pregleda zaporedoma vse skoke istega skakača. Kot prvi je nastopil Janovskv s poldrugim saltom nazaj. Odgon pa je bil
preslab, vsled česar skok ni bil docela izvršen, čeprav je drža tJelesa bila brezhibna. Drugi skok je bil povratni poldrugi salto v pregibu. Ta skok je Janovskv izvršil zelo lepo, saj sta bila drža telesa in padec v vodo odličen. Pripomnil bi samo to, da mora skakalec pred odskokom imeti glavo popolnoma v zatilniku, da ima možnost z energičnim sklonom glave naprej zvečati vrtilni moment. Tretji skok je bil Auerbachov salto, ki ga je začel zelo energično, vendar ga vsled premajhne vrtilne energije pri padcu v vodo še ni bil docela izvrši L Pol svedra v pregibu je bil četrti skok, ki je bil v celoti zelo dobro izvršen. Vsled preenergičnega preokreta z rameni ga je nekoliko preveč zavrtelo. Kot zadnji je bil najavljen pri Janovskem poldrugi salto naprej. Tudi ta skok je bil tehnično izvrstno izveden, vendar je tekmovalec padel v vodo v previsu.
Sedaj preidem na Branka Selana. Prva točka je bil dvojni salto nazaj. Pri odskoku je Selan držal glavo nepravilno, popolnoma v zatilniku. S tem je izgubil vsako možnost, povečati vrtilni moment Radi tega tudi skok ni bil docela izvršen. Prav tako je bil poldrugi povratni salto v celoti slabo izvršen. 2e sam odskok z deske je bil premalo visok, tudi delovanje glave ni bilo pravilno. Tretji skok je bil pol svedra naprej z zaletom. Skok ni bil popolnoma izvršen radi tehnično slabe izvedbe. Pri tem skoku je potrebno, da skakalec pri močnem preklonu v mrtvi točki zaobrne telo z močnim zaokretom ram. Ravno tega pa Selan ni storil. Sledil je Auerbachov salto z zaletom. Skok je bil nekoliko boljši, vendar je bilo telo nekoliko skrčeno in vrža glave v zatilnik preener-gična, radi česar je bil padec v vodo v previsu. Kot zadnji skok je Selan izvedel poldrugi salto naprej v prigibu. Tudi ta skok ni bil docela izvršen radi nepravilnega delovanja glave.
Kot tretji je nastopil Franc Pribošek. Najavili so dva in pol salta naprej z zaletom. Izvedel ga je tehnično prav dobro v lepi višini, vendar je imel noge nekoliko skrčene. Za drugi skok si je izbral dvojni salto nazaj. Pri tem skoku, ki je bil v celoti dober, je pogrešil le v toliko, da je pomaknil glavo že takoj pred odskokom v zatilnik, vsled česar ni zadobil dovolj močnega vrtenja. Naslednji Auerbaehov salto je izvršil zelo efektno, vendar ga je radi neenake drže rok vrglo nekoliko v stran. Povratni poldrugi salto je izvršil zelo dobro, vendar delovanje glave s tehničnega vidika ni bilo popolnoma dobro. Kot zadnji skok je bil Auerbach in pol vijaka z zaletom; z njim je bilo zaključeno tekmovanje s treh metrov. Skok je bil tehnično slabo izveden.
Sledil je nastop Kober Tatjane kot edine seniorke. Izvedla je sledeče skoke: 1.
aarto naprej z zaletom, 2. salto nazaj. 3. Auerbachov skok in 4. pol vijaka nazaj. To so bili obvezni skoki V splošnem je skakalka zelo talentirana, še bolj pa marljiva. Od lanskega leta je vidno napredovala. Najbolj razveseljivo pri njej je dejstvo, da izvaja vse skoke tehnično skoraj popolnoma pravilno. Pripomnil bi le to, da bi posvetila večjo pažnjo delovanju glave in višini skoka. Kot poljubne je izvršila povratni poldrugi salto. Auerbachov salto z zaletom nazaj na glavo in poldrugi salto naprej z zaletom Od vseh je bil tehnično najboljše izveden skok nazaj na glavo. Dosegla je 79.96 točke. Za njo so nastopili
juniorji
po vrstnem redu: Erzin. Fabjan. Rogelj, Pip. Prav razveseljivo je, da so v tem kratkem času lahko postavili toliko juniorjev na start. Največjo zaslugo ima pri tem vsekakor bivši rekorder Branko Ziherl. ki je sedaj prevzel trening pri Iliriji. Zal radi pomanjkanja prostora ne morem juniorjev posamezno obravnavati. Ugotoviti pa morem, da je v splošnem napredek tako razveseljiv in viden, da lahko mirno gledamo v bodočnost.
Sledili so skupinski skoki seniorjev s stolpa. Izvajali so jih Madcn, Sega in Pribošek. Skoki so bili zelo efektno izvršeni in so želi obilo priznanja Z njimi je bilo zaključeno pokrajinsko prvenstveno tekmovanje v skokih.
Pridelek egiptske čebule segnil
Na obali v Aleksandiiji je segnil skoraj ves letošnji pridelek egiptske čebule, nakopičene v 120.000 vrečah v pristanišču. Bla^o j čakalo na kupce, da ga oipeljejo. a kupcev ni bilo in končno so morali segnito čebulo pometati v morje. Egiptski pridelovalci zahtevajo zdaj od vlad odškodnino. Pridelovanje čebule v Egiptu je bilo do izbruha vojne drugi največji vir dohodkov po bombažu, zato je razumljivo razburjenje pridelovalcev. Po izbruhu vojne so Angleži obljubili Egipčanom, da bodo kupili velike količine čebule, določene za izvoz, veniar tega niso storili, kakor tudi niso kupili vsega bombaža. Pridelovalci so pred propastjo če jim vlada ne bo plačala odškodnine. Egiptski trgovinski minister je interveniral na angleškem veleposlaništvu v Kairi zaradi odškodnine, ki jo zahtevajo pridelovalci zahtevajo zdaj od vlade odškodnino.
ne jedilne maAcohe in olje. Končno je t* znatno zvišan tudi davek za vojaško opremo, to je nov neposredni državni davek t obliki doklade k dosedanjim davkom. Nanaša se na vse državne neposredne davke in davčne doklade. Torej tudi na splošni davek od zaslužka, ki ga pobirajo občine in mesta.
Na delo in domov
Velika razdalja med pisarno, trgovina, tovarno in stanovanjem dela ljudem mnogo preglavic, ima pa še druge slabe posledice. S hojo v službo in domov izgubi človek mnogo časa. S tem vprašanjem se je pečal v Nemčiji prof. Feder. Razposlal je vprašalne pole uslužbencem raznih industrijskih podjetij in ugotovil razdaljo njihovih stanovanj od kraja zaposlitve, čas, ki ga porabijo za hojo v službo, število otrok v družinah nameščencev, stanovanjsko najemnino kakor tudi socialne razmere.
Prof. Feder je med drugim ugotovil, da prehodi 240 uslužbencev nekega berlinskega podjetja 3900 km, torej kolikor maša razdalja med Berlinom in Carigradom. Na enega uslužbenca odpade približno 16 km poti. Povprečna razdalja med stanovanjem in podjetjem je torej 8 km. Uslužbenci nekega drugega podjetja, ki jih je 2300, prehodijo dnevno nad 40.000 km. Na enega uslužbenca odpade tu 18 km poti v službo in domov, povprečno traja pot v službo pri uslužbencih zavodov v velikih mestih 40 do 50 minut, največ pa 12© rpinut. 50% uslužbencev potrebuje za pot v službo nad pol ure.
Proces zaradi krastač
V Mehiki je prišlo do tožbe zaraai nenavadnega spora. Posestniki vrtov tožijo nekega organizatorja žabjih tekem, ker jim je kra .el krastače na vrtovih. Krastače so zelo koristne živali ter uničijo na vrtovih mnogo škodljivega mrčesa, zato jih izkušeni zelenjadarji zelo čislajo. Tudi v Santa Fe v Mehiki se zelenjadarji dobro zavedajo, da so krastače koristne živali. Njihovo koristnost je pa hotel izkoristiti neki podjetni možak še na drug način. Prepričal se je, da je mogoče krastačo izvežbati v skakanju in začel jih je dresirati, da bi potem priredil žabjo tekmo, šivali je kradel na okoliških vrtovih, kar je vzbudilo veliko ogorčenje med zelenjadarji, ki so vložili tožbo proti organizatorji nenavadne tekme.
PRAZNO SOBO
v središču mesta, — solnčno. s souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenskega Naroda«. 1435
VINO
CHIANTF
Marlo Piccini Poggibonsi (Siena  — Italia) O migliorel Preferitelo!
VINO
CHIANTF
Mario Piccini Poggibonsi (Siena — Italia)
Najboljše! Najbolj cenjeno.'
CHI ANTI VINO
prvovrstne znamke po ugodni ceni — oddaja skladišče Niklsbaeher, Ljubljana, Tvrševa 36.
1452 STANOVANJE z eno sobo in kuhinjo, eventualno z dvema sobama, išče tričlan-ka uradniška družina, vsi odrasli. Pridružili bi se lahko v stanovanje samca ali samice, kjer bi skupno kuhali. V najem vzamemo tudi samo sobo in kabinet, da bi v enem prostoru kuhali na plin ali elektriko. Do gotove mere bi pomagali najemodajalcu dobaviti tudi hranilne potrebščine. Ponudbe pod »Solidni« na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda«. 1150
La Ditta Giovanni Ghislanzoni,
Morbegno (Valtellina) chiede offerte di
funghi secehi.
Tvrdka Giovanni Ghislanzoni,
Morbegno (Valtellina) išče ponudbe
za suhe gobe
Zvišanje davkov
na Madžarskem
Madžarska vlada je segla po novih ukrepih, da se zvišajo državni doholki. V prvi vrsti so bili zvišani nekateri davki. S takojšnjo veljavo so bile zvišane za 20'-' ft vse doklade. Prometn idavek je bil zvišan od 4 na 5«/o, luksusni pa od 20 na 30°/*. Finančni minister ( je dobil pooblastilo, da razširi ta davek še na nove vrste blaga in na druge tvrdke.
Prodajne cene izdelkov tobačnega monopola se s tekojšnjo veljavnostjo zvišajo od 7 do 33» o. Prodajna cena pitnega alkohola se zviša za 300, denaturiranega špirita za pogon pa za 100*/» Davek od piva se zviša tudi za 100° V Nadalje je bil zvišan davek na cigaretne stročnice in cigaretni papir, na žarnice, na radijske aparate, na m aga r in, na magarinov sir, na umet-
6
6. do
Od
MOSTR** NAZIONALE DELLA RADIO
NACIONALNA
RADIJSKA
RAZSTAVA
^e^
MILANO
Palazzo dell^Esposizione Permanente Via Principe Umberto 32
I
EKSPORTNI 1* E Ž A K
BUDJEJOVIŠKO PIVO
Toči se v AVTOMATIČNEM BIFEJU
D A J-D A M
PROKLETSTVO
16
DEMANTA
Roman.
Posrečilo se mi je pripraviti ga tako daleč, da je postal malone moj suženj, on, ki je bil prej malone še moj gospodar. Tako velik je bil namreč njegov strah pred policijo. Tako sem nepričakovano dobil premoč nad njim in potem sem mirno pripravil vse potrebno za najin odhod. Razmišljal sem nekaj časa o prodaji opreme svojega stanovanja na Mont-martru, toda spoznal sem, da bi to ne šlo, ker oprema ni bila moja, moj hišnik, neusmiljeni Cerberus, je pa s pretirano vnemo čuval poverjeno mu hišo. V drugih okolnostih bi bil brez pomisleka tvegal poljuben slučajni vlom, ki bi mi bil prinesel za en mesec ali dva mir. Toda zdaj sem bil boječ.
Ali je bilo to verjetno? Jaz, Edgar Pipe, čigar vlomilski pohodi, čeprav anonimni, so že sloveli, si nisem upal zdaj storiti ničesar in sicer zaradi tega bandita Manzane ne, ki si je bil nasilno prilastil moj dragulj.
In vendar je bilo treba pobegniti, zapustiti čim prej Pariz, kajti spoznal sem bil, da bi se dal moj pajdaš ujeti ... Če bi ga aretirali, bi bil izgubljen tudi jaz. Preiskali bi njegovo stanovanje, našli bi c'emant in tako bi bilo mahoma konec mojih lepih fcr.nl o bodočnosti.
Manzana je legel na svoj divan. Zdelo se je, da razmišlja, toda v resnici ni mislil ničesar, kajti bil je v pravem pomenu besede zabit. Srečanje s tisto ženščino, ga je bilo spravilo iz ravnotežja.
— Čujte, — sem dejal, — treba se je za nekaj odločiti.
— Seveda, — je odgovoril. Iščem nekaj ... pa ne najdem ničesar.
— Jaz pa mislim, da sem to vprašanje rešil...
— Ni mogoče!
— Ah! To ni nič posebnega. Moram vas pripraviti na to, toda koncem koncev so ribice tudi ribe...
— Da ... da ... pojasnite mi svoj načrt.
vnx
Končno dobim premoč Primaknil sem k divanu naslanjač, v katerem sem sedel skrčenih nog in dejal sem Manzani, ki je bil ta čas vstal in me plaho gledal:
— Če bi hotela odpotovati na Holandsko, kakor sem vam omenil, bi potrebovala vsaj dva tisoč frankov. Ker sva pa sklenila odpeljati se v Anglijo, se lahko zadovoljiva z manjšim zneskom. Tam bova pa ie videla, kako in kaj se da storiti... Sicer pa imam v Londonu prijatelje, katerim bo mnogo ležeče na tem, da mi store uslugo. Zaenkrat bi potreboval vsaj tristo frankov.
— Mislite?
— Da...
— Toda v položaju, v katerem sva, dragi Pipe, — je enako težko dobiti tristo fifcpjf u v, kakor dva
— Ne strinjam se z vami.
— Torej vidite iz tega položaja boljši izhod?
— Da.
— Dragi moj Pipe, priznati moram, da ste res iznajdljivi.
— Gotovo mi ne verjamete niti besede.
— Zagotavljam vas ...
— Pojdiva naravnost k cilju... Malo prej ste govorili o prodaji opreme tega stanovanja. Toda pojasnil sem vam, da to ne gre ... Če pa ne morete prodati teh velikih kosov pohištva, lahko prodaste te ure, te svetilke, ta kip in razne bibelote, ki krase ta salon. Če ni mogoče odnesti te omare ali te kredence, pa lahko človek odide od tod in odnese pod s vrsnikom manjše predmete. Hišnik bi tega ne opazil.
— Da... da koncem koncev se vračate k moji prvi misli___
— Ne povsem, kajti vaše misli bi ne bilo mogoče uresničiti— Ne izgubijajva niti trenutka, pripraviva takoj vse, kar hočeva prodati...
— Pa naj bo. Ali ste pa prepričani, da najdete kupca?
— Da...
— Toda kupec utegne zahtevati informacije... pohištvo bo hotel morda plačati samo v stanovanju.
— Nikar si s tem ne belite glave — z vsem sem računal.
Manzana ni hotel od mene pojasnila.
Bil je pa itak tako otopel, da sem počel z njim kar sem hotel. Tresel se je pri najmanjšem ropotu, vsak hip je šel dvignit zastor na oknu, da bi pogledal na ulico in Če je opazil na nasprotni strani mimoidočega človeka, je mislil, da je hiša zastražena, da preže policijski agenti nanj in da bo aretiran.
Namestu, da bi ga px>miril, sem mu pa nalašč poveličeval vse, kar je bila dokaj spretna taktika, ki je gnala mojega nasprotnika v moje roke.
Pretvarjal sem se, da sem enako razburjen kakor on in z najnaivnejšimi namigavanji sem govoril o dami, ki ga je bila na ulici tako srdito napadla.
V kritičnih okolnostih lahko človeka najbolje presodimo. Manzana, ki sem ga smatral prvotno za premetenega falota, katerega ni mogoče zgrabiti, je bil v resnici le malodušnež brez vsake hladnokrvnosti v nevarnosti. To je bil neotesanec, zmožen zločina, impulziven človek, eden onih navadnih zločincev, ki so predrzni, če imajo samokres v roki, ki so pa nezmožni, da bi reagirali, če jim je policija za petami
Sklenil sem izrabiti v svojo korist pomanjkanje Manzanove energije, toda zaenkrat se s tem ni dalo nič doseči
Ta čas, ko sva zavijala v star časopisni papir predmete, ki sva jih hotela prodati, je zapel zvonec na vratih Manzanovega stanovanja.
— So že tu, — je zamrmral Manzana in preble-del. In obstal je pred menoj drhteč po vsem telesu.
i u uprava in uueratoi del Usta Vlad* Regmllj U Vat t LJubljani