St. 107 MMm |WaM i mniii (ti tfftnt« U »Mt V Trsku, v Rtdtllo I. mala 1923. Posamezna Številka 20 ceni. Letnik XLVIII Izhaja, izviemli pcndeijek. vsairddfr A.siSkega St. 20, L nadstropje pisma se r.e sprejemaj«* fokop Anton Oerbec. — flastnlkti znaša za mesec L 7.—,"3 mesece Za inozemstvo mesečno 4 lire Uredniitvo: ulica sv. Frančiška Ijajo nrednKtvu. N*r tr* ajatelj in ' * " tisk, ' L 38 uredniitva ii-sr- Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pottljnjo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20,!. nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-67. Odgovor na madžarsko propasando Madžarska oligarhija se nikakor ne more sprijazniti z novim stanjem, kakor je nastalo vsled sklepov mirovne konference. Še vedno tirajo srdito propagando za «ohrani-iev celokupnosti dežel krone sv. Štefana». Doma snujejo razna «patriotična društva»f ki pa so v resnici vojaške organizacije. Še vedno rožljajo s sabljo in grozijo z napadom na tega ali onega svodih sosedov. Madžarska aristokracija, s svojimi velikimi zvezami — posebno v Angliji in Franciji — vodi žilavo propagando za vzpostavo nekdanje veličine njihovega Magyaror-szaga- Pri tej svoji propagandi se obračajo Madžari na vse strani in do vsakogar, o komur mislijo, da bi jim mogel pomagati-Do sedaj so obsuli s spomenicami skoro vse vlade in parlamente zapadnih držav. V svoji spomenici washingtonskemu senatu trdijo, da niso oni krivi na svetovni vojni in zato zahtevajo posredovanje Zedinjenih držav ameriških za vzpestavo predvojne Madžarske. Na to spomenico je odgovoril koslanik Jugoslavije v Ameriki dr. A Tresič - Pavi-čič v nekaterih uglednih amerikanskih listih. Iz tega odgovera posnemamo: Poslaniku ni še bila dana prilika, da bi prečital ono madžarsko peticijo, ker dGslej še ni bila objavljena. Toda že iz naslovov raznih oddelkov, ki jih je prečital v senatu senator La Polet, je jasno, da je lo pamflet, naperjen proti celckupnsti ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi proti zaveznicama: čehoslovaški republiki in kraljevini . Romunski. Če ne bi bil ta pamflei: sprejet med publikacije ameriškega senata (v resnici je bil podtaknjen v zadnjem trenutku pred zaključkom), ne bi ga jugoslevenski poslanik jemal v cbzir, kajti ne more se slediti vsem publikacijam madžarske propagande in odgovarjati nanje. Ker pa se je oni spomenici izkazala ta čast, je treba pokazali javnosti, kaki nevarnosti se izpostavlja Evropa, če se daje toliko važnosti razmahu madžarskih fantazij. Človek ne more drugače, nego da se nasmeje, ko podpisanci na peticiji izjavljajo, da Madžarska ni odgovorna za vojno ter da je bile to le delo skupine finančnikov, ki so si hoteli prigrabiti neomejeno kontrolo nad trgovino in financami Evrope in Azije in celo tudi Zedinjenih držav ameriških. Toliko da ne izjavljajo, da je Madžarska vsiopila v vojno zato, da brani ameriške finance in ameriško trgovino. Treba je ugotoviti, da eden glavnih vzrokov vojne je bil ravno imperializem Madžarov, malega naroda 7,000-000 prebivalcev, ki so hoteli poinadžariti in vladati 13,000000 Slovanov in Romunov. Ali je potrebno citirati spise Setona Walsona (angleškega publicista), ki je podal najbolj- šo eliko madžarske tiranije? Ali je potrebno spominjati to gospodo na vse strahote, ki so jih Madžari počenjali nad južnimi Slovani pred in za časa vojne? V četrtem in petem oddelku spomenice je rečeno: # «4. V Evropi ne bo miru vse dotlej, dokler se Madžarska ne postavi v svoje bivše meje in gospodarske pravice.» «5. Ako amerikanski narod in krščanska civilizacija izvršita svojo dolžnost, bo zadovoljeno pravici in mir bo zagotovljen.« Jasno je, kaj bi hoteli Madžari in kaj smatrajo oni za pravico. Hoteli bi z gobo preko vseh rezultatov svetovne vojne, ki so jo oni povzročili, posebno pa preko trianonske pogodbe. Istočasno zahtevajo, da jim veliki amerikanski narod in Evropa izročita zopet vse narode, ki jih je vojna osvobodila iz njihovega robstva: vso Hrvatsko, Slavonijo, Baranjo, Bačko, Ban;, t, Reko, celo tudi Dalmacijo, na katero so vedno polagali roko v imenu svojega zgodovinskega prava». Potem zahtevajo Bosno in Hercegovino. Vse to so jugosloven-ske dežele, v katerih govori prebivalstvo izključno srbsko - hrvatski jezik. To je 7,000.000 Ju ge slo venov, da niti ne govorim o avstrijskem Burgenlandu in o 3 miljonih Čehoslovakov, 500-000 Rusov in 3,000.000 Rumunov in o dotičnih njih ozemljih. Madžari ne vedo za nobeno drugo pravico razen tiste, ki sledi iz njihove megalomanije. Ne menijo se za obveze, ki so jih sprejeli s podpisom trianonske pogodbe in nočejo plačati odškodnine, v katero so se obvezali. Poslanik naglasa nadalje, da je prejel cd svoje vlade zanesljivo poročilo o pripravah Madžarov za vojno, o njihovem oboroževanju, obvezni vojaški' službi, ki jo vršijo tajno, in sploh o vseh očividnih umikanjih cd trianonske pogodbe. V rečeni peticiji apelirajo Madžari na amerikanski narod in krščansko civilizacijo. naj «izvršita svojo* dolžnost* napram Madžarski! Z drugimi besedami: naj se madžarskemu narodu sedmih miijonov duš žrtvuje 13 miijonov Srbov, Hrvatov, Rusov, Romunov in Nemcev, ako se hoče, da bo mir v Evropi. V nasprotnem slučaju napovedujejo vojno. In drznej|o se tako govoriti senatu in amerikanskemu narodu, ki so jima bili včerajšnji sovražniki! Iskreno rečeno: te grožnje ne prestrašijo posebno Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi ne Čehoslovakov in Romunov. In poslanik se nadeja, da ne napravijo močnejšega vtisa ne na senat ne na plegneniti amerikanski narod, ki je prelil svojo kri za osvoboditev teh narodov iz madžarskega jarma. Ali dobro je vendar, da izve amerikanski narod, kdo je, ki želi za vsako ceno vojno v Evropi in kdo istoveti idejo pravice, dolžnosti in krščanske civilizacije s sve-jmi imperialističnimi ambicijami! Cehoslovaika Ukinjen je čehosiovaških represalij proti Madžarski BRATISLAVA, 5. . Na podlagi za čeho:-slovaško vlado zadovoljivega rezultata ko-misijonalne preiskave o obmejnem incidentu pri Hymu je ministrstvo za upravo Slovaške izdalo navodila^ da se tekom 48 ur vzpostavi status quo. DUNAJ, 4. Po poročilu listov je včeraj zjutraj čehoslovaška vlada ukinHa proti Madžarski odrejene represalije. Vidiranje potnih listov madžarskih državljanov so čehoslovaŠki potniški uradi zopet prevzeli. Železniški promet med obema državama je sedaj zopet normalen. Dovoljen je tudi obmejni promet. Zagotavljajo, da je madžarska vlada sprejela zahteve čehoslovaške vlade glede zadoščenja zaradi obmejnih čehosiovaških straž. ' RusUa Vseruski cerkveni zbor — Zadoščenje radi ločitve cerkve od države MOSKVA, 5. Vseruskega cerkvenega zbora se udeležuje 350 odposlancev, in sicer šteje živa cerkev 130 delegatov in siara apostolska cerkev tudi 130. Zastopanih je tudi 6 skupin verskega preporoda in mnogo pravoslavnih sekt. Predsednik Antonin je otvoril zborovanje, izražajoč zadoščenje cerkvenih krogov radi odloka za ločitev cerkve od države, kateri bo osvobodil cerkev spreminjajočih se političnih vplivov. Povdaril je pomen novih temeljev ruske države ter priporočal duhovščini, da pomaga ijudsftvu v njega težkem delu za dobrobit domovine. Ta govor, ki je izražal mnenje visokih krogov pravoslavne cerkve, je ves zbor burno pozdravil. Zborovanja se obdržava>o*v katedrali Kristusa Rešitelja v Moskvi. Japonska bo priznala Rusijo MOSKVA, 5-. Japonski ministrski predsednik Kato je izjavil, da misli Japonska na sedanjih pogajanjih z Rusijo ne le odstraniti obstoječa nesporazumljenja med obema državama, ampak tudi Tešiti vsa viseča vprašanja do popolnega juridičnega priznanja Rusije. Liberalci pri Mussohaiju RIM, 5. Davi je Mussoiini sprejel člane izvršilnega odbora italijanske liberalne stranke. Mussoiini je liberalcem izjavil, da vztraja na stališču zadnjega ministrskega sveta z ozirom na resolucije, sprejete na shodu liberalne stranke v Milanu. Po dolgem razgovarjanju je-Mussoiini naročil iz-rsilnemu odboru, da mu predloži izvleček razprav milanskega kongresa, nakar bo on natančno izrazil svoje mnenje o odnošajih vlade napram liberalni stranki in razmerju med liberalci in fašisti. Jugoslavija Pavza v parlamentu BELGRAD, 5- Po zadnji burni seji je nastalo v parlamentu popolno zatišje. Po poslovniku se ima prihodnja seja vršiti še le po končanem delu v verifikacijskem odboru. To bo okrog 12. maja. Radi tega so vsi poslanci, ki niso zaposleni v verifikacijskem odboru, danes in včeraj odpotovali domov. Razprave v verifikacijskem odboru Vprašanje Radićevih mandatov BELGRAD, 4. Današnja seja veritikacij-skega odbora se je začela ob 9. dopoldne. Najprej se je prečital seznam onih volilnih okrožij, iz katerih ni pritožb. Tek okrožij je v Srbiji 9. v Bosni in Hercegovini 2, v Hrvatski 2, v Dalmaciji 2 ter mesta Bel-grad, Zagreb in Ljubljana. Nato je prijavil zemljoradnik Dušan Dimifcrijevič ugovor proti volitvam v treh bosansko-hercegov-skih okrožjih, v Mostarju, Sarajevu in Travniku, proti katerim dosedaj ni bilo pritožbe. O tem se je razvila daljša debata. Demokrati so v smislu člena 90. volilnega zakona zastopali mnenje, da mora odbor pregledati vsa pooblastila, torej tudi pooblastila onih poslancev, proti katerim ni vložena nobena pritožba. Radikali so s pomečjo ljudovcev in muslimanov odločili, da se brez predležeče pritožbe o posameznih mandatih ne bo razpravljalo. Potrjeni so bili vsi mandati iz onih okrožij, iz katerih ni bilo pritožb. Dalje je bilo sklenjeno, da se v času zasedanja verifikacijskega odbora še lahko vložijo pritožbe tudi proti takim mandatom- Nato se je razvila živahna diskusija o onih mandatih, glede katerih sploh niso bila izročena-nobena pooblastila ter so se prečitala imena Radićevih ooslancev. Predsednik Gjuričić je hotel, da se odločitev o teh mandatih odgodi, 6ee, pooblastil ni in zato o mandatih ne moremo razpravljati. Temu pa se je uprl poslanec Vil-der (dem.) in opozoril na abnormalnost tega slučaja, ki se je pojavil tudi v prejšnjem parlamentu. Gotovi del poslancev ne priznava državnega parlamenta in ne vrši nikake dolžnosti, poslužuje se pa v polni meri p.ravic članov parlamenta ter zlasti uživa imuniteto. Govornik je zahteval, da se vprašanje Radićevih mandatov pretresa brez ozira na to, da pooblastila niso bila izročena narodni skupščini. Temu se je protivi! poslanec Hohnjec. Posl. dr. Kiizman je predlagal, da predsednik skupščine pozove vse one izvoljene poslance, ki dosedaj svojih pooblastil niso izročili, da jih takoj predlože skupščini. Ako ostane ta p» ziv brezuspešen, naj se potem o teh mandatih razpravlja tudi brez pooblastil. Posi. Ko-jić (rad) se izjavlja proti, češ, to je politično vprašanje. Posl. Nastas Petrovič (rad,) trdi, da oni, ki niso položili zakletve, ne morejo uživati imunitete (!). Demokrat Pera Marković je predlagal, da verifikacijski odbor na koncu svojega dela označi svoje stališče z resolucijo, da poslanci, ki niso predložili pooblastil, tudi ne morejo uživati poslanskih pravic. Večina je končno sklenila, da se rešitev vprašanja o teh mandatih odgodi, dokler se ne predložijo pooblastila. Na popoldanski seji so razpravljali o spornih mandatih belgrajskega okrožja, kier so se vršile neke nerednosti pri skrinjicah, ki pa: po ugotovitvah verifikacijeke-ga odbora niso bile take, da bi mogle vplivati na pravilni izid volitev. Zato je verifikacijski odbor pritožbo odbil. Zavrnile so se tudi pritožbe iz okrožij Bihać, Banjaluka in Tetovo. Zanimiv je bil sledeči slučaj: Radikali iz valjevskega volilnega okrožja so vložili pritožbo, v kateri so zahtevali, da se razveljavijo vsi demokratski mandati tega volilnega okrožja, ker eden od kandidatov te liste, bivši inspektor ministrstva za notranje stvari Bočko Baškovič ni dal, kakor predpisano, kot kandidat že pred letom ostavke na svoj položaj. Ker pa on edini ni bil izvoljen na demokratski listi in tudi ni bil nosilec liste, je verifikacijski odbor po živahni diskusiji odklonil, da se razveljavijo mandati vseh izvoljenih kandidatov na tej demokratski listi. Jutri dopoldne bo verifikacijski odbor nadaljeval svoje delo. Poljska Fitoslava proglasitve poljske ustave VARŠAVA, 5. Tukaj se je vršila svečana proslava proglasitve ustave z dne 3. maja 1917. Proslave so se udeležili tudi vsi tuji zastopniki. _. Bolgarska Nasilno novačenje Bolgarov v zapadni Titidji v grške vojsko SOFIJA, 6. Bolgarska brzojavna agencija javlja, da grška vlada vkljub sklepu posla-niške konference z dne 17. avgusta 1920. še vedno nabira med bolgarskim prebivalstvom vojake za svojo vojsko in da sili bolgarske novince na najbolj težavna dela. Agencija pripominja, da so na dnevnem redu deportacije bolgarskih vojakov. Francija Fiancija in Belgija soglasno zavračate nemške predloge. PARIZ, 5l Poincare je imel pogovor z bolgijskhn poslanikom v Parizu. Med Bru-xeliesom in Quai d'Orsayjem*so se vršili tudi telefonski pogovori. Angencija «Ha-vas» pravi, da se belgijska vlada popolnoma strinja s francosko vlado glede odgovora, ki naj se da Nemčiji Belgjska vlada je celo mnenja, da bi se morali nekateri deli Poin-carejevega besedila še bolj povdariti, da se dokaže nesprejemljivost nemških predlogov. Francoski ministrski predsednik je priznal upravičenost belgijskega stališča in je v tem zmislu popravil svojo noto. Snoči je bila tako popravljena nota poslana v Bruxelles. Nemškemu poslaništvu v Parizu bo izročena nota šele v soboto zvečer. Smatra se, da Poincare ne bo govoril na prihodnji seji zbornice o nemških predlogih in da bo predlagal, naj se interpelacije glede zasedbe ruhrska kotline začasno odložijo. Agencija «Havas» trdi konečno, da je Poincarejev odgovor Nemčiji sicer sestav. Ijen zelo zmerno, da pa vsebuje neizpodbitne dokaze, da pomenijo predlogi nemškega kanclerja zanikanje versailleske pogodbe. _ NanKlIa Vtisek francoskega odgovor* v Nemčiji. Proces proti barona Kruppti BERLIN, 5. Odklonilni francoski odgovor na nemško noto ni presenetil nemškega časopisja. «Deutsche Allgemeine Zei-tung» označa francoski odgbvor kot očitno zasmehovanje nemške volje, da bi se uredilo odškodninsko vprašanje in se sklenil definitiven mir. «Vorwaei»ts» smatra, da ni še zaprta pot za pogajanja in sodi, da bi položaj ne bil brezupen, ko bi bil francoski odgovor res odgovor in bi vseboval vsaj udejsfljive zahteve. Absolutno ne — nadaljuje list — bi pomenil le nadaljevanje boja v ruhrski kotlini, dokler bi ne bilo več ne zmagovalcev ne premaganih. List pravi tudi, da se zdi, da namerava Francija popolnoma izključiti od tega vprašanja Anglijo, Italijo in Ameriko. «Ber-liner Tagbftatt* pravi tudi, da namerava Poincare postaviti zavezniške vlade pred dovršeno depstvo, kakor da bi se ruhrsko vprašanje tikalo samo Francije. Wolfova agencija javlja medtem iz Esse-na, da je ruhrsko prebivalstvo z zadovoljstvom sprejelo napoved nadaljevanja pasivne rezistence s strani Nemčije, za slučaj, da Francija ne sprejme nemških predlogov. Ruhrsko prebivalstvo se tudi ne bo dalo zapeljati h kakim nepremišljenim činom Veliko zanimanje vzbuja v nemški javnosti proces proti baronu Kruppu in ravnateljem Kruppovih tvornic, ki so bili aretiram zaradi spopada, do katerega je prišlo na veliko soboto med nemškim delavstvom v Kruppovih tvoraicah in francoskim vojaštvom. Proces se vrši v Werdenu, porenjskem mestecu, ki je močno zastraženo po francoskih vojakih. Prvi razpravi, ki se je vršila v werdenskem gledališču, je prisostvovala ogromna množica ljudstva, ki je vstalo, ko so obtoženci stopili v dvorano. Obtoženci so, poleg drugih, kateri se niso predstavili, ti-le: baron Krupp von Bohlen, ravnatelji Hartwig, B-ruhn in Oster-le, član delavskega sveta Miiller in trije drugi delavci. V glavnem se obtožencem očita, da so ogrožali francoski vojaški oddelek. ki je prišel v tvornico, s tem, da so z žvižganjem siren klicali delavstvo vkup. Obtožence branijo odvetniki Griitnm, Wolf, Wandel in ženevski profesor Mo-riand. Njihov ugovor, češ da to sodišče ni merodajno v tej zadevi, je sodišče odklonilo in tako se je razprava nadaljevala. Baron Kmipp je izjavil, da so sirene začele žvižgati po zahtevi delavstva za to, da se vse delavstvo opozori, da je prišlo francosko vojaštvo rekvirirat nekoliko avtomobilov, brez katerih se delo ne more nadaljevati. On, ki je bil takrat kakor po navadi v svojem uradu, je tudi slišal žvižganje. Po povpraševanju je izvedel, da so se člani delavskega sveta začeli pogajati s francoskim poveljništvom. Sicer pa žvižganje siren ni imelo nikakega vpliva na potek dogodkov, kajti sirene so umolknile ob 10.30. francoski vojaki pa so streljali na delavstvo še-le ob 11. Delavec Miiller je izjavil, da je poveljnik francoskega oddelka ukazal streljati zaradi neupravičenega straha- Francoski poročnik Deury, ki je poveljeval francoskemu oddelku, je v nasprotju z Miillerjevimi izjavami poitdarjal, da se je njegov oddelek nahajal v skrajno nevarnem položaju in da se j.e moral vsled tega rešiti s streljanjem. Razprava se nadaljuje. Nemško' časopisje, ki poroča obširno o poteku te razprave, poudarja, da ie francoska vlada odklonila nemški predleg, naj bi se sestavila nevtralna komisija, ki naj bi ugotovila;, kako so se vršili dogodki. Francija ni imela nikakega interesa na tem, da bi se ugotovila objektivna resnica — pravi cBerliner Tagblatt» — in zato je ta proces le komedija, uprizorjena z namenom, da se razbremenijo francoski vojaki in vrže krivda na ravnatelje tvornic. ki niso imeli nič opraviti z dogodki. Tudi «Vorwaerts» 1 rdi. da je ta proces le poizkus, da bi se zlomil odpor ruhrskega prebivalstva. Neuspešen bo* pruskih nacionalistov proti minisbu notranjih stvari Severingu BERLIN, 5. Pruska zbornica je odklenila z 348 glasovi proti 70 resolucijo nacionalistov, s katero se izraža ministru notranjih stvari Severingu nezaupanje. Anglija Zavezniki odpošljejo Nemčiji skupen odgovor? LONDON, 5. Francoski poslanik je danes cbiskal ministrstvo vnanjih stvari, kjer je ostal v pogovoru s sirom Crowejem, katerega je informiral o francoskem odgovoru na nemško noto. Dočim se na eni strani poudarja, da bosta Anglija in Italija poslali Nemčiji noto, ki ji bo vzela vsako upanje na posredlovanje teh dveh držav, javljajo na drugi strani nekateri listi, da bo angleška vlada nasvetovala Franciji, naj bi poslali zavezniki Nemčiji enoten odgovor. Lord Curzon ne obupuje radi položaja odškodninskega vprašanja — Skupno posto panje glavnih velesil nujno potrebno LONDON, 5. Na nekem sestanku društva «Trobentica» je lord Curzon imel političen govor, kjer je izjavil, da ne daje sedanji položaj v ruhrski kotlini nikakih razlogov za malodušje ali obup. Nemška ponudba, slaba ali dobra, nas zanima vse. Izšli bodemo iz sedanjega težavnega položaja le z načrtom; ki ga bomo izdelali v popolnem sporazumu z ostalimi glavnimi velesilami. Ako se bodo namreč Nemci videli pred skupnim nastopom vseh zaveznikov, se bodo znatno pomnožile možnosti dobrega uspeha v tej zadevi. Odhod kralja v Italijo LONDON, 5. Kralj m kraljica sta se odpeljala s posebnim vlakom v Italijo. Solunska konvencija podpisana ATENE, 5. Grški minister za zunanje stvari ALexandris in jugoslovenski poslanik Balugdžić sta včeraj podpisala' konvencijo o jugoslovenski svobodni coni v solunskem pristanišču. Turki vdrli v Atensko banko v Smirni ATENE, 5 Listi javljajo, da so turška oblastva vdrla v Atensko banko v Sirmi, vlomila blagajnice zasebnikov in zaplenila njihovo vsebino. Grška vlada je poslala protestno noto v Rim, London in Pariz. Konferenca v Lausanni Novi zavezniški predlogi za ureditev tur. škega sodstva — Turki odklanjajo vsako kapitulacijo — Zavezniki ne držijo besede Sporazum še daleč LAUSANNE, 5. Včeraj se je sestal politični odsek konference, ki je razpravljal o takozvanem predlogu Mcntagne za rešitev sodnega vprašanja v Turčiji. Rešitev tega vprašanja se je morala odložiti vsled. turške nepopustljivosti že na zadnji konferenci, in zdi se, da se ne bo rešilo niti na tej konferenci. Angleška delegacija je ponovno pojasnila predloge, ki so jih stavili zavezniki dne 4- februarja in ki so znani pod imenom predlogov Montagne. ker sta jih stavila delegata Bompard in Montagna. Ti pogoji, s katerimi so' hoteli zavezniki doseči spravo, so bili stavljeni pod pegojem, da Turki sprejmejo vse druge dolečbe tedaj predlagane mirovne pogodbe. Zavezniki se torej ne morejo smatrati za vezane a tedanje predloge, ki so jih Turki najprej odklonili, nato pa sprejeli, toda še-le, ko je bila konferenca zaključena. Angleška delegacija je nato naznanila, da je pripravila drug načrt za rešitev tega vprašanja. Načrt je sestavljen na podlagi predlogov, ki so jih Turki že bili sprejeli, odgovarja pa bolj interesom tujcev v Turčiji. Izmet paša je odgovoril, da je Turčija sprejela predloge kcm. Montagne in da se mora smatrati to vprašanje za rešeno. Toda kom. Montagna mu je pojasnil, da so Turki dne 4. februarja zvečer odklonili njegove predloge, ki jih je stavil samo da bi dosegel spravo. Še-le pozneje se je turška delegacija predomislila in je naznanila, da sprejema te predloge, tccii tedaj je bila konferenca že zaključena in ta sprejem ni mogel imeti drugačnega značaja nego značaj cftciozne informacije Sprejem predlogov v takih okolščinah — je pripomnil kom. Montagna — ne mzre vezati nikogar, in Turki se zastonj trudijo, da bi prikazali to vprašanj* kot rešenor vprašanje je še vedno odprto- Na to izjavo je Izmet paša odgovoril, da mu je glavni tajnik konference po zaklju-čitvi konference izjavil, da bi se lahko nadaljevala pogajanja, če bi Turčija sprejela predloge kom. Moniagne. Pripomnil je ra^en tega, da> je polkovnik Mongin pedal v Angori enako izjavo v imenu francosko vlade. General Pelle je odgovoril, da se morajo izjave glavnega tajnika smatrati le za njegovo osebno mnenje, kar pa se tiče polkovnika Mongina, mu njegove izjave niso znane; na vsak način ni polkovnik Mongin ni-kaka uradna oseba, kajti edini zastopnik Francije nasproti Turčiji je on, general Pelle. " . Izmet paša je nalo citiral izjavo, ki mu jo je podal v imenu angleške in francoske vlade v Bukareštu romunski minister vnanjih stvari g. Duca. toda sir Horacij Runu bold in generali Pelle sta takoj pripomnila, da je tudi romunski minister vnanjih stvari izrazil le svoje osebno mnenje, Rc.nunski delegat pa je izjavil, da mu niso točmr znane izjave g. Duce. Izmet paša se je nato skliceval na ameriško delegacijo, češ da je tudi ena posredovala za sprejem prediegov kom. Montagne, toda ameriški delegat je izjavil, da so člani ameriške delegacije sicer poizkušali pripraviti zaveznike in Turčijo do sprave, nikoli pa niso stavili nobenih predlogov. Da se naredi konec tej mučni in brezkorist-ni razpravi, je kcm. Montagna prosil turško delegacijo, naj vzame vsaj v pošte v nove zavezniške predloge, ki nikakor ne žalijo turške suverenosti. Turčija — je nadaljeval kom- Montagna — jih ne sme odkloniti, ne da bi jih prej proučila, in pravni izvedenci bi morali dobiti nalog, da jih proučijo in pretresejo. da pride končno do sporazuma in miru, ki ga vsi želijo. Toda vkljub temu, da so se tudi ostale zavezniške delegacije pridružile temu predlogu, so Turki vztrajali pri svojem stališču, poudarjajoč, da predstavljajo predlogi kom, Montagne največjo' žrtev, na katero so Turki pripravljeni pristati in da jim je absolutno nemogoče pristati tudi na najmanjšo izpre-membo teh predlogov. Spričo dejstva, da je bilo nemogoče pregovoriti turško delegacijo. da bi pristala tudi samo na to, da se nevi zavezniški predlogi izroče v proučitev strokovnjakom, se je morala tozadevna razprava cdgoditi. Prešlo se je nato na vprašanje amnestije. Venizelos je izjavil z ozirom na amnestijo za vojaške zločine, da se Grčija ne more prisiliti, da pusti nekaznovane vojake, ki so zakrivili dogodke v Mali Aziji. Če bodo zaveznki vztrajali pri tem, bo sicer svetoval svoji vladi, naj sprejme pogodbo, on sam pa ne bo podpisal ne pogodbe ne amnestije. Tudi ta razprava je bila odgodena. Pismo iz Jugoslavije V Ljubljani, dne 3. maja 1923. Torej naša kriza je rešena, kar je brav-cem gotovo že znano in sicer rešena tako, kakor sem napovedoval zadnje tedne več ali manj odkrito v vsakem pismu. Čim jasneje je stopalo na dan, da so iradikalno-de-mokratska pogajanja zgolj formalna igra radikalov in da ti niti od daleč ne nameravajo obnoviti zopet nekdanje koalicije, tem odločnejše je začelo propagirati demokratsko časopisje «nevtralno», uradniško vlado z vojvodo Stepanovičem na čelu. Vsa ta propaganda je pa le še poglobila »"Edinost« V Trsta, dn» 6. maja 1*23. prepad med radikali in demokratk kajti ni je morda države, kjer bi bila kaka vodika ali «uradniška» diktatura bolj nemogoča, kot ravno pri nas. To nam kaže vsa zgodovina nekdanje Strbi^e od prvega Ka-radjordjevića do zadnjega Obrenovića, kajti ravno zaradi takih in podobnih poizkusov je odslovil srbski narod že lepo število vladarjev. Iz teb razlogov tudi noben resen poznavalec razmer ni mogel resno jemati tako glasne propagande za kak iz-venparlamentarni režim. Preostajali sta torej v da?nih okoliščinah [e dve možnosti rešitve vladne krize, nam. leč: 1) obnova demokratsko^adikalske koalicije, in 2.) samoradikalna viada 6 tiho podporo rcvizionističnega bloka. Glavne momente, ki so vodili radikale do odklonitve koalicije z demokrati, sem obrazložil že v zadnjem pismu. To so bili v prvi vrsti strogo strankarskega značaja. Toda. pcv&sm gotovo je, da ti niso bili edini. Radikalci imajo v vodstvu državnih poslov izmsd vseh naših političnih1 strank ncdvcmna največ izkušenj, zato < je tudi povsem razumljivo, da so morali uvidetit da po sedanji polt ni mogoče dalje. Politika prenapetega centralizma in umetne r.i\ elizacije je rodila v zadnjih letih take negativne uspehe in tako okrepila centrifugalne elemente po vseh pokrajinah države, da bi njeno nadaljevanje vodilo v neizbežni polcm. Država je vedno očivid-nc>2 gospodarsko hirala1, kaa: nam najlepše dokazuje latentno padanje dinarja, zato je povsem naravno, da niro mogli radikalci prevzeti več odgovornosti za tako politiko in sse odločili za pot sporazuma s Hrvati in Slovenci. Že v enem zadnjih pisem sem povdaril, da bo pomenila homogena radikalna vlada smislu zagrebških dogovorov med radikali in revizijonističnim blckom to, da sa se radikali odločili za sporazum s Hrvati in Slovenci. Že tedaj sem poročal na podlagi avtentičnih informacij, da sc glasi zagreb-( s.ki dogovor v tem smislu, da sestavijo j vlado radikali sami- Ta vlada ima nalogo j likvidirati dosedanji .režim in vzpostaviti j situacijo, kakršna je bila približno pred: sprejetjem ustave. To bi smatral rcvizijo-nistični blok kot garancijo za resno voljo! raidikalcev z?, sporazum, zatoi bi se začel j blok takoj nato dogovarjati z radikali oficijelno glede revizije ustave. Če pride tu do sporazuma in se zedinita oba tabora na skupno stilizacijo bcdoče ustave, stopi blok tudi oficijelno v vlado, izvede jeseni volitve v novo konstituanlo, izglasuje tekom zime novor ustavo in na pomlad bi potem lahko začeli z uslvarjajočim delom na temeljili 11GV3 u€tave. Ker ima radikalni kabinet za seboj komaj kakih 130 poslancev, £a y£».Tijeta pred kakimi opozicijonalnimi afaicatnt Korcšec in Spaho s 42 mandati, dočim bi pri? ?1 Radić v Beigrad šele potem, ka 6i sporazum bil že perfekten. Taka je torej naša notranjepolitična situacija danes. Nobenega dvoma ni, da mora navdajati vsakega iskrenega Jugoslovana z velikim eptimizmem, kajti sedaj je vendarle precej upanja, da pridemo v dcgled-nem času iz brezplodnih državnopravnih prerekanj cd sporazuma in do ustvarjajo-Ccga dela, ki smo ga tako krvavo potrebni. Da- je bilo dosedanje stanje trajno nevzdržno, nam najlepše dokazuje to, ;da je pri-kipel £oviniz'2m že tako daleč, da se je pričel izvajati povsod celo nekak gospodarski bojkot, kar mora privesti polagoma do poloma. Proti zagrebškemu velesejmu se je razvila po' nekaterih šovinističnih pouličnih iislili najgrša agitacija in psovalo sc ni več le sovražnih politikov, temveč cele narede, kakor nekoč v Avstriji v dobah najhujše nacionalne mržnje. Glede na vse to imamo pričakovati sedaj v Sloveniji že v najkrajšem času dalekosežnih političnih izprememb. Kakor po \seh parlamentarnih državah, tako se je uvedel tudi pri nas že zadnja leta sistem, da stoje na čelu uradov zaupniki vladajočih strank, zato je seveda razumljivo, da bodo ti sedaj že v najbližjih dnevih izmenjani, kar bo povzročilo gotovo precej krupa. Dvomljivo je pa, da bi zasedli ta mesta politični zaupniki SLS, dokler ne bo sporazum končnoveljaven, pač pa najbrže res nevtralni uradniki. Temeljitih remedur je pričakovati zlasti v šolski upravi, ki je bila zadnja leta politično še prav posebno eksponirana. Poražene napredne stranke v Sloveniji so začele zadnje čase živahno gibanje za takozvano koncentracijo naprednih siL>f ki jo je sprožil na Štajerskem že lansko posiilad dr- V. Kukovec. Tudi to pot izhaja inicij^ liva pred vsem iz JDS, ne ve se pa še, kakšni bodo uspehi. Je precej upanja da pride do kooperacije, če ne celo do združitve med JDS in «Samost. kmetijsko stranko» (zlasti na Štajerskem), dočim pri narodnih socialistih ta ideja doslej še ni našla pos2bno ugodnega odmeva. Znano je paf da se bijeta v tej strančici med seboj ze dolgo in precej žilavo med seboj dve skupini, ena ki nagiba bolj na meščansko stran (ta bi "bila za riapredni blok) in druga, ki nagiba odločno na socialistično stran in, se temu bloku odločno upira. Kakšni bodo uspehi tega koncentracijskega gibanja, je težko prerokovati, odvisno so pa v veliki meri od blokcrvega programa, ki ga pa žal deslenj še ni. Ce se bo izjavil blok za centralizem, tedaj ne bo opravil za enkrat ničesar, kajti nobenega dvoma ni, da bodo pri prihodnjih volitvah a v tonom is ti čni glasovi še bolj narasli, pač bi pa utegnil igrati precej važno vlogo v bodočem deželnem zboru, kjer bo SLS večina potrebovala že takoj od vsega početka krepke kontrole. One, ki zasledujejo nevzdržno razkrajanje našega socialističnega gibanja, bo morda tudi zanimalo, da se je preselil Ber- notov «Naprej» vsled dolgov iz Ljubljane v /iti v zadnjih letih- Sicer se je že 1. 1918. >-» m • mm — _ « a ¥ • V fl* * ___^ - — . — *--— Celje, kjer fc o najbrže že v kratkem zmrznil * V Ljubljani se mudi že dalje časa znani goriški portretist Buci k, ki je tu dobro založen z naročili. Zadnjo nedeljo je otvo-ril tu tudi posebno umetniško razstavo s kiparjem L. EMinarjem, ki je v vsakem pogledu zelo posrečena. Bucik je nastavil celo vrsto damskih portretov iz najuglednejših ljubljanskih krogov, Doti nar pa več skulptur. Razstava vzbuja mnogo pozer- ustanovilo v Ljubljani posebno * društvo ljubiteljev poljskega naroda®, toda obiskovati smo se začeli še le poslednje čase. Prišlo je k nam že več poljskih profesorjev, te dni pa tudi večja dništva poljskih dijakov, Slo venci smo pa poklali v \ aršavo prol. dr. Ilešiča, ki predava na tamošnji univerzi o jugoslovanskih jezikoh in literaturah. Jeseni zamenja za en semester drja Ilešiča bave dr. P r i j a t e 1 j. Vse kaže, da srno začeli posvečati vedno večjo pozornost nosti. ____ Pozdravljati je vsekakor tudi vedno ožje | slej v lastno škodo tako zanemarjali, slovensko-poljske stike, ki so se začeli go- j _"t nil, so izzivali vsikdar salve sme Ji a. Modrice so mu položile v aibel tudi pesniškega daru. Pesnitev njegovih — nabožnih In posvetnih — je neStevilno. Bil je stalen sotrudnik nekdanje < Zgodnje Danice» in tesen prijatelj Luke Jerana. Ni je bilo šolske slovesnosti, da bi ji ne bil Fran Silvester poklonil kak prolog ali pozdrav. Zgled marljivosti je bil tudi kot trgovec in njegova trgovina je slovela daleč na okolo po svoji solidneeti. Tako se je iz priprostoga obrtniškega pomočnika razvil v uglednega trgovca in si pridobil lepo gospodarsko pozicijo od katere pa »o uživali dobrote vsi, ki so jih bili potrebni. Globoko pa so vsi, brez ------I-------------Z . - . j Al J t II ISU1 f" ---- snop inozemski propagandi, ki smo JO ao- razlike, spoštovali pokojnika radi njegove ne t . A_J---i zmerne ljubezni do svojega naroda. Človek globoke vernosti je. bil ob enem najidealnejši DNEVNE VESTI POLITIČNO DRUŠTVO »EDINOST* v TR-jigra pretežka snov za igralce? Odgovor na to STU bo ia>elo jutri v ponedeljek 7. t, m. ob;so nam dali Prosvetaši, ki so bili vse skozi kos 15. uri svoj redati ^.^a^lr 7 »avadaik prosto-1 svoji nalogi. Res da so igro postavili v pre-rih. — Predsednik. \ kratkem času na oder, res da je zmanjkala v Progiašanje vojakov in drugih od vojnik do-j zadnjem Lipu izborna igralska moč in se je godkov prizadetih oseb za mrtve. Življenje ne | morala rcžija v bistrici obrniti do druge igrai- pijetete, ampak gre neomajno naprej. & VJ.C *? .okol$čiT;e m.*° ?n ,n6 ■ - ' - inijeri «Charlejeve tetke» imele skoraj nobene- ga vpliva. . Kar se tiče ulog: G. Gombac je v naslovni odi ugajal občinstvu. G. Fischer v ulogi Spi- pozna pijetete, ampak gre neomajno naprej. Družinske in gospodarske razmere, katere so zapustili možje, ki so šli k vojakom in se Še niso vrnili, je treba urediti, da se prepreči . večkrat nepopravljiva Škoda. Posebno važno i yl°£l ie v zadnjem času ludi dejstvo, da sin-vojak, I tiona; tip ki ga ^^^m^TFi! kateri bi mel predpogoje za oprostitev odro- ! ^ jaske službe, ne- more biti oproščen, M^gJ J.lh^ST Ja^k in Charles sta temu, da njegovega očeta ni nazaj iz vojne in ga najbrže tud* ne bo, le radi tega, ker ni bilo pravočasno ukrenjeno potrebno, da se oče proglasi za mrtvega. Ravno ker so nam taki slučaji prišli do ušes, smatramo za potrebne, da čitatelje opozorimo na sledeče: Za mrtve se lahko proglasijo: 1) Vsi pripadniki bivše avstro-ogrske armade in mornarice, ki so se vdeležili vojne ter bili pogrešani, a.ko sta pretekli dve leti, odkar je prišla zadnja vest o njih življenju. 2) Isto velja za vse one pogrešance, ki sicer niso bili vojaki, pač pa so sc nahajali pri vojski v vodnem ozemlju, ali sledili vojski, ali prišli v vojno ujetništvo ali pa se nahajali v takem kraju vojnega ozemiia, kjer so se odigravali posebni vojni doigodki (bitke, razslreljevanje, obstreljevanje, metanje bomb, nezgode na morju itd.) Tu prihajajo v poštev vsi civilni delavci, uradniki, različni nameščenci{-ke} in civilno prebivalstvo iz bivšega vojnega ozemlje. — Prošn;a se mora vlo-Jžiti pri listi civilni in kazenski zborni sodnij, v katere področju je pogrešanec imel svoje zadnje stalno bivališče. Soproga (soprog) po- ........... prešane osebe lahko prosi obenem, da se tudi Pridite vsil izreče, da Je njun zakon razvezan. Na prošnp žensk dobrodelno ttdr*ie&je gre kolek 5 lir. Kdor prilozi ubozno r,pričevalo šentjakobčanke na društveno lahko prosi za takozvano pravico revnih m ^^^^ ^ 4 v ške^U( častno izvršila svojo ulogo. Le Cbarleju bi priporočali, da ne bi v prihodnjič zrl tako srepo v tla. Med ulotfami, ki so najbolj ugajale, bi omenili slugo Brassetta. Sir Francts Chesny pc^-godu. r T Ženske uloge »o bile vse dobro podane. Le d on na Lucija d'Alvadocez je bila v zadnjem dejanju premrtva. Ugajale so tudi bogate toalete igralk in pa gosposki izraz, ki *o igra za-Jitcva. — Ante. ______ Društvene vm«I Loajer. Pevsko društvo »Zastava» v Lonjer-ju priredi dne 13. maja t. h svojo prvo vrtno veselico s sodelovanjem domače godbe. Na sporedu so petje, godba, igra itd. Začetek ob 16ih. Opozarjajo se na to prireditev vsa bratska pevska društva. Srednješolsko društvo «Vesna» v Gorici vabi vse člane na predavanje, katero se bo vršilo v nedeljo dne 6. t. m. v prostorih kavarne «Adrija» 1. nad. ob 10 uri. Predaval bo tov. ,T, Pavlin o «Di;aštvu javnem delovanju». opozarja je nato prost vseh pristojbin. __ Nov list. Izšla je prva številka lisla «L'Unita Socialisla;>, ki je glasilo tržaških socialističnih edinjašev. List bo izhajal kot tednik vsako soboto. Vojaki letnika 1901. se vrnejo domov tekom te£a meseca. Rimski vojaški list javlja okrožnico vojnega micistra, ki vsebuje določbe za odpustitev vojakov L 1901. Vojaki tega letnika, ki so pristojni v pokrajine, anektirane na podlogi saintgermainske in rapalske pogodbe in ki-so se nahajali pod orožjem dne 24. januarja 1923. ter so dokončali 8 mesečne vojaško službo, bodo odpuščeni tekom tega meseca. Tisti, ki niso še dokončali 8 mesečne službe, bodo odpuščeni. ko> jo dokončajo. Glede trajanja vojaške službe za i 1902. in 1903. ni nič izpre-menjenega, tako da bodo morali vojaki teh dveh letnikov odslužili predpisano vojaško službovanje. Selitev. Kdor je primoran se preseliti v Jugoslavijo, naj se zgiasi v uU Torre bianca št. 39/1 pri A. Podbrščeku. Ako se priglasi več družin, da skupno najmejo železniški voz (vagon), si s tem prihranijo na stroških za pre-voz. 'Izenačenje in upokojenci«. Iz krogov državnih upokojencev smo prejeli sledeči dopis, ki priča, v kakšno obupno razpoloženje je spravilo ta sloj njegovo revno gmotno stanje: Kakor znano, sc je v finančni uprav* zidnje dni izvršila asimilacija ; bilo ie veselja, posebno pri nižjih nastavljenrih; uradniki so pa na splošno, pri celi stvari slabo odrezali. — Pustimo tistim srečnim revežem, kateri so do žaic veselje na račun še večjin ob 4.30 pa pri Sv, Jakobu- S tem izpolni društvo našemu ženstvu željo po lepi in koristni besedi in upa, da bo z mnogobrojno udeležbo pokazala zmisel in razumevanje za ceno prosvetno pcflje, ki je naijbftžje ženski nalo-gi. V Skednju bo predavanje o «Dekliški vzgoji in varčnosti*, pri Sv. Jakobu pa o «Najvažnejčih živilih». Is tržaškega iivlienia Težka nesreča v električni centrali. Včeraj okoli poldne je tiehnični ravnatelj električne centrale javnih skladišč v stari prosti luki, inženir Maksimaljan Muschka, star 46 let, pregledoval električne napeljave v omenjeni centrali. Ko je poskušal glavno prekinjevalno na« pravo, skozi katero vodi električni tok v napetosti okoli 28000 Voltov se je po nesreči preveč približal z roko električnim polom, vsled česar ga je spreletel silno močan električni sunek. Mož se je nezavesten zgrudil na tla; prihiteli so uslužbenci centrale, ki so, uvide v ši njegovo nevarno stanje, poklicati telefoničnim polom na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Ta je pri preiskavi ■ ponesrečenega inženirja ugovovil, da je zadobil hude opekline na desni roki in na desni nogi; mož se je poleg tega nahajal v hudi živčni razburjenosti. Ko se je inženir nekoliko opomogel, so ga prepeljali v njegovo stanovanje ter ga prepustili domači oskrbi. Nasilni podnajemniki. Zasebni ca Virginija >2 let, stanujoča v ulici Com-se -je predsinoČnjim okoli 23 ih sprla z dvema podnajemnikoma, ki stanujeta se je sedaj odtrgalo tem, se je dalo «asimili- v njenem stanovanju. Poslednja sta se kmalu rancenj >. tako da državni zaklad pri celi stva-1 uveličala besedičenja; začela sta obdelovati ri prav nič ne trpi. i Grasserjevo s pestmi in poleni. Ženska, je pri- Gospodje v Rimu znajo pač računati! | šla iz ravsanja tako zdelana, da je moral po r\ « ___'_—eomn i racal dc«nov, 56Ietni delavec Anton Logar, tem se j« po- ljubi «og si je oraao naj:pr^o »am ^— , r, ril; poštarji in drugi nastavl^enci naj pa še lepo j in potrpežljivo nekoliko čakajo. v__________ ______ _______ Društvu državnih upokojence^ katero je po- y št 555. prj slalo deputacijo pred kratkim v Rim rada jbolf- { bil precej po glavi m na raznih deiih sanja pokojnin, pa moramo le čestitati, ker je ieje3a Zdravnik rešilne postaje mu je podal toliko doseglo, da bodo dobivali ti ubogi, s^ari, prVQ poino^ ter ga nto prepustil domači hromi in večinoma za vsako delo 2?1}} j oskrbi. «državni invalidi* na mesto lOOfS celih 8U»tlJ Nesreča oboge starke. Beračka Mariia Ros-,pokojnine od sedaj naprej. Lepa ironija — kaj s} stara gl Jet Todom ^ Vidma, brez stalnega ne?! —Eden za — vse! . . . t bivališča, $e včeraj popoldne hodita. sklon>e- Zahvala. Po prizadevanju svckakopsUe po-, na pod težo svo^j, let ^ tekališču Garioaldi. družnice našega Šo?3kega drtištva se ?e uvedla j Ko .:e ijote^ iti čez uiico< je pridrvela po isti refekcija za revne otroke otroškega vrtca jn;javila kočija in predno se je starka utegnila za najrevnejše otroke slovenske zasebne sole j imiakniti, \o je konj že podrl na tla. Navzoči 19. Dobecšdd del Lago (Doberdob), 20. Dmno (Devini 21. Foglumo ds Mnofeloooe, 22. Građo, 23. Malchina (Mavhinfe), 24. Monfaloa0» (Tržič), 25. Rooohi di .Monlalcone, 26. Sai\ Canzian dlsonzo, 27. San Pelagio fSempolaj)* 28, San Pier d'Isonzo, 29. Sliria (Slivno), 30. Staranzauo, 31. Turriaco. Okrožje Postojna. — Sv d n i b. To spoštovanje je prišlo do ganljive-^, (Sinadole), 45. Senosecchia (Senožeče), 46. Vil-ga izraza na slavnostni predstavi, .ki jo je dne labassa di Senosecchia (Dolenja Vas). 25. marca 1922 — nekoliko zakasnelo — pri- " ' redila vipavska čitalnica v proslavo pokojnikove 80-letnice. Solze gancija so silile udeležencem -na lice, ko se je nad 80-letni starček zahvaljeval s pesniškim zanosom in v nevezani in ve.z&ni besedi. Ob tej priliki ga je besedi. Ob poglavar katoliške cerkve odlikoval z vidnim znakom «Pro ecdesia et pentefice*. Tak je bil Fran FHvester v rodbmskem in javnem živine nju, v trgovini. Vedno dober, blag, plemenit in iskren. Na njem ni bilo nič prisiljenega, nič narejenega, vse je bilo resnično in pristno. V njem ni nikdar bučal strasti vihar. Zato so ga visoko spoštovali in ljubili vsi brez izjeme in zato tudi žalujemo vsi po tem zares izrednem možu. S polnim srcem in užaljeno dušo smo ga spremili na zadnji poti. Naj uživa blagi pc&ejnik večni mir, ki ga je v toliki meri zaslužil z bogato vsebino svojega zglednega življenja! Zvez« posvetnih društev naznanja, da se je njeno tajništvo preselilo iz Trgovskega doma v hišo Ljudske posojilnice, u3. S. Giovanni 6/IL Vipavo. Planinsko društvo v Vipavi bo imelo svoj redni občni zbor v četrtek, dne 10. maja ob 4.30 popoldne na Dobradu pri Vipavi. — Člani naj se medsebojno obveste. Ajdovščina. Na praznik vnebohoda, dne 10. maja 1923. zaključi »Dramatični krožek v Ajdovščini* svojo letošnjo sezono in bo. praznoval obenem nekak jubilej, ker priredi ta dan ob 4. uri popoldan svojo 50. predstavo. Ob tej priliki uprizori krasno Strindbergovo dramo v treh dejanjih «Pelikan». V tem globoko zamišljenem delu nam pisatelj zelo lepo in nadzorno kaže, kako in kam zavede sebičnost in strast celo mater pri vzgoji svojih lastnih otrok, katerih dobrobit zapostavlja, da le zadosti svejisn nagnenjem, a pri vsem tem hlini svojo materino ljubezen češ, da se žrtvuje za svoje otroke kakor peiikan, ki hrani svoje mladiče z lastno krvjo. Tu vidimo nevzdržno družinsko razmerje, ki mora končno dovesti do katastrofe. Pazno zasledujoč dejanje te drame, ne vidimo le dejanje nastopajočih oseb, ampak si predstavljamo in slutimo v duhu ie večjo dramo, ki se jc ravno završila pred začetkom dejanja. In v tem ravno tiči veličina dela in umetnost pisateljeva. — Vloge so dobro razdeljene in smo prepričani, da bo drama uspela in da bo ta prireditev vredna svojega mesta, ki ga zavzajne v vrsti prireditev našega Dram. Krožka. — Pri predstavi sodeluje iz prijaznosti Ajdovski pevski kvartet ki bo zapel nekaj izbranih pesmi. — Opozarjamo občinstvo, da se uprizoritev-ne ponovi. Vipava. (Vabilo na majnaSki izlet dne 13-maja v Vipavo.) — Štursika šolska mladina uprizori ta dan krasno Jos. Ribičičevo mladinsko igro «V kraljestvu palčkov® v dvorani g. Hrovatina ob 3.30 popoldne. Ta igra se je uprizorila z velikim uspehom v Šturijah, Ajdovščini. Vrli šturski pevski zbor zapoje pred in po igri par lepih skladb. Učitelji-ce in prijatelji petja in šolske mladine, pripeljite s seboj tudi svoje malčke da ?e za par ur presele v to divno kraljestvo bajk. Podružnic« splošnega ženskega društva v Vrtojbi pano vi v nedeljo 6- maja 1923 prelepo mladinsko igro s petjem: «Škrati« s sodelovanjem: gerdbenega krožka iz Gorice. Začetek 4. uri popoldne. Po predstavi prosta zabava. — Mladinska igra «Skrati» zasluži v polni metri, da si jo vsakdo ogleda. 74. Albona (La- Imm srninih imen") v Trstu pri Sv. Jakobu. Nad dvesto potrebnih otrok dobiva dnevno gorko kcsilce m v zadnjem času tudi košček kruha. Kdor pozna sedanje stanje svetjakobškega prebivalstva m prisostvuje kosilu teh naših malčkov, mora priznati, da je ta uvedba velikega sesalnega pomena. Podpisano vodstvo šole, si šteje v dolžnost, da izreče v imenu obdarovanih in v imenu stvari prav toplo zahvalo vsem onim trgovcem z jestvinami, pekom in drugim dobrotnikom, ki so nam priskočili na pomoč z jestvinami, kruhom in denarnimi prispevki; zahvaljuje se ob enem odbornikom podružnice, ki se ne brigajo za trud in žrtve, samo da pomagajo potrebnim. Bog plačaj vsem! — Vodstvo zasebne šole v Trstu. «Navaden človek*. Danes zvečer ob 7.30 priredi šentjakobska Čitalnica znano Nušičevo šalqigro «Navaden človek*. Osobje je pod spretnim vodstvom režiserja g. M. Gorjupa po- ljudje so jo prenesli v bližnjo lekarno Picciola odkoder je bila telefonično ok vešč ena o dogodku rešilna postaja. Zdravnik je ubogi starki obvezal precej Široko rano na glavi in veliko prasko na levem kolenu. Nato so jo prepeljali v mestno bolnišnico. Vesti z Gorfikega Iz Vipave. Naša vipavska dolina je izgubila moža, ki je bil skozi desetletja nje ponos in ljubljenec vsega njenega prebivalstva. Fran Silvester se je,na večer minnlega ponedeljka preselil v večnost v visoki dobi 82 let. V njegovem sicer šibkem telesu je bivala krepka, čvrsta, zdrava plemenita duta. V njem so bila združena v harmoničen sklad svojstva, ki na-pravljajo res dobrega človeka v najlepšem pomenu te označbe. Kristalno čist značaj, zvesto ____ _________ . _ _ udan svojim političnim naziranjem, združen polnočna izvežbano in bo gotovo podalo to, pa z absolutno pravičnostjo tudi napram dru-igro tako, kakor jo je zamislil avtor. Pridite gomišljenikom. Duša mu je bila polna globoke torej vsi, ki ste... slabe volje, kafti kdor je vernosti, ob enem pa spojena z veselostjo. I}p-videl to. igro. se ie Se vsak od srca nasmejal. htcr ga ni potlačilo breme kt, je rad zahajal Nasvidenje! j v veselo družbo, kjer je fttdi rad kako nedolž- Charlejeva tetka. Dramatični odsek MDP -1 no-okroglo povedal in tudi zapel. 2« zato ga Sv. Jakob je uprizoril v nedeljo 29. p. m. ob-! je vse sado imelo. Nepozabni pa «0 starejši ge-čeznano angleško veseloigro: «Charlejevo tet- neraciji tisti časi, ko je bil Fran Silvester — ko». Igra je občinstva izborno ngajala in ga on, .ki je sleherni dan globoko pobožno molil, zabavala. kolikor gotovo ne noben drugi vernik v vsej . Igra je dolga in zapletena. Zahteva še precej dolini — komik našega skromnega vipavskega Viarakternih igralcev in i£ralk. Ali ni bila ta . odra. — Njegovi kupleti, ki si iUi je .sam pes- Kakcr smo obljubili pretekli četrtek, objavljamo danes L del se/nama novih uradnih imen naših krajev v Julijski Krajini. Opozarjamo pa, da vsebuje ta seznam samo imena občin. Imena vasi, katere spadajo k posameznim občinam, se nahajajo v drugem delu uradnega -seznama, ki ga objavimo cb priložnosti pozneje- Naše mnenje^ o tem seznamu smo že povedali. Pričakovali smo popolnoma drugačno rešitev tega vprašanja in dasi nismo zidali po-tsebnih upov, smo vendac: mislili, da bodo slovanskim imenom milostno dovolili vsaj skromno mesto v oklepaju poleg uradne spakedranke. To se ni zgodilo- in v tem se tudi zrcalijo pravi nameni, ki so bili rimskim botrom pred očmi pri tem nasilnem in raznatrodovalnem krstu. Pričujoči seznam objavljamo zato, da bo imelo naše ljudstvo za vsak slučaj in za vsako morebitno potrebo pri rokah seznam teh čudnih in zoprnih spakearank. Slovanska imena, ki 90 v oklepaju, smo seveda dodali mi sami, ker jih v uradnem seznamu ni, kakor eano že prej omenili. Tem bolj sveta dolžnost vsakega izmed nas bo, da rabimo spakedranke samo tam, kjer jih predpisuje zakon in da se v vseh drugih slučajih krčevito držimo svojih lepih, starodavnih in od davnine podedovanih slovanskih krajevnih imen. * « « Trst: 3. San t TRŽAŠKA POKRAJINA. Okrožje Trst — sodni okraj 1. Trieste (Trat], 2. Muggia (MHje), Dorligo detla Valle (Dolina), Sodni okra« Sežana : 4. Alber di Se-sana (Avber), 5. Capriva n«i Carso (Kopriva), 6. Corgnale (Lokev), 7. DtttftogUano (Dutovlje), 8. Nada San ftUttrizio (Naklo). 9. Povirio (Pofir), 10. Roditli (Rodik), 11. Ropin grande (Vel Repen), 12. Si Gžaocano in CoHe (Stijak), '13. Scoppo (Skopo). 14. Sesana (Selana), 15. Stfonico (Zgontk), 16. Storie (Štorj«), 17. Jo-m4«bo (Tomaj). Sodni okr«j Trttff: 18. Auriain* (Nabrefina). •) Slovansko ime je Anfan« v oklepaju le pri tistih občinafe, Id M aibvmke ali hrvatske. H. ISTRSKA POKRAJINA. Okrožje Koper. — Sodni okraj Kope r : 47. Capodis.tria (Koper), 48. Erpelle-Co-sina (Herpelje-Kozina), 49. Maresego (Mare-zige), 50. Paugnano (Pcmjan), 51. Vdla Decani (Dekani). Sodni okraj Buzet: 52. Pin^uenlc (Buzet), 53. Rozzo (Roč), 54. Silun Monl:'Aqui-la (Slum). Sodni okraj Piran: 55. IsoJa d'Istria (Isola), 56. Pirano (Piran). Okrožje Poreč. — Sodni okraj Poreč: 57. Orsera (Vrsar), 58. Parcnzo (Poreč), Sodni okraj Buje: 59. Buje d'Istria (Buje), 60. Cittanova d'Istria (Novi grad), 61. Grisignana (Grižnjan), 62. Umago (Umag), 63. Vartenegli (Vrteneg). Sodni okraj Motovun: 64. iM on Iona (Motovun), 65. Portole (Oprtalj), 66. Visignano (Visnjan), 67. Visinada iVižinada). Okrožje Pazin. — Sodni okraj Pazin: 68. Antignana (Tinjan), 69. Bogliuno (Boljun), 70. Draguccio (Draguč), 71. Gimino (Žminii), 72. Pisino (Pazin), 73. Valdarsa (Sušnjevica). Sodni okraj Labin bin), 75, Fianona (Plomin). - Okrož|e Pula. — Sodni okraj Pula-: 76. Pola (Pula). Sodni okraj Vod n j a n : 77, Barbana d'Istria (Barbana), 78. Dignano d'Istria (Vcd-pjan), 79. Sanvincenti (Sv. Vičcnat). Sodni okraj Rovinj: 80. Canfanaro (Kanfanar), 81. Rovigno (Rovinj), 82. Vallc d'Istria (Bale). Okrožje Volosko-Opatija.—S o d n i okraj V olosko-Opatija: 83. Apriano (Vcpri-«nac), 84. Bersezio del Quarnaro (Beršeč), 85. Laurana (Lcvran), 86. Mcschiena (Moščenicc), 87. Volosca-Abbazia (Volosko-Opatija). Sodni okraj Bistrica: 88. Berdo San Giovanni (Brdo), 89. Bisterza (1!. Bistrica), 90. Castcl Iablanizza ( Jablanica), 91, Castclnuovd 'd'Istria (Pcdgrad), 92. Ceglie (Celje), 93. Elsa-ne (Jelšane), 94. Fontana del Ctmic Knezak (Knežak), 95. Matteria (Materija), 96. Mattu-glie (Matulje), 97. Monte Chilovi (Kilovče), 98. Primano (Prem), 99. Ratecevo in Montc (Ratečevo Brdo), 100 Sagorin San Martino (Zagorje), 101. Smeria (Smrje), 102. Torrcnova di Bisterza (Trnovo). Okrožje LoSin?, — Sodni okraj Lošinj: 103. Lussingrande (Veliki Lošinj). 104. Lussinpiccolo (Mali Losini), 105. Ossero .(Osor). Sodni okraj Cres: 106. Cherso (Cres). m. FURLANSKA POKRAJINA. Okrožje Tclmin. — Sodni okraj Tolmin: 107. Bergogna (Breginj), 108. Caporettci (Kobarid), 109. Čreda (Kred) 110. D^esenza (Drežnica), 111. Gracova Serravalle (Grahovo), 112. Idresca d lsonzo (Idnsko), 113. Li-bussina (Libušnje), 114. Ltiico (Livek), 115. Paniqua (Ponikve), 116. Sana Lucia di Tol-mino (Sv. Lucija), 117. Sedula (Sedlo), 118. Ternova d'Isonzo (Trnovo), 119. Tolmino (Tolmin), 120. Voizana (Volče). Sodni okraj Bovec: 121. Bretto (Log), 122. Olresonzia (Cezsoča), 123. Plezzo (Bovec), 124. Saga (Žaga), 125., Serpenizza (Srpenica), 126. Sonzia. (Soča), 127. Trenta d lsonzo (Trenta). Sodni okraj Idrrja: 128. Ceconico (Čekovnik), 129. Circhlna (Cerkno), 130. Dole (Dole), 131. Godovici (Godovič), 132. Idria (Idrija), 133. Idria di soto (Sp. Idrija), 134. Ledine (Ledine), 135. Montenero d'Idria (Crni vrh), 136. Montc Sanviio (Šentviška Gora), 137. Sebreglie (Šebrelje), 138. Voschia (Vc> ako). CMcrožje Gorica. — Sodni okra j Gori-jc a. 139. Bilja (Bilje), 140. Chiapovano (Čeoo-van), 141. Gargaro (Gargar), 142. Gorizia (Gorica), 143. Lticinico (Ločnik), 144. Merna (M>-Ven), 145. Monlespino (Dornberg), 146. Opac-chiaseKa (Opatjesclo), 147. Ossecca-VittugHa (Osek-Vitovlje), 148. Osse^liano-San Michele (Ozeljan-Sv. Mihael), 149. Piedimonte del Cal-vario (Podgcral, 150. Pj-evacina (Prvačinal, 51. Ranziano (Renče), 152. Salcano (Solkan). 153. Sambasso (Sempas), 154 San Floriano del .Coglio (Steverjan), 155. San Martino-Ouisc.i (Kcjsko), 156. San Pielro di Gorizia (Šempeter) 157. Sant'Andrea di Gorizia (Štandrež), 158. Savogna d'Isonzo (Sovodnje), 159. Tarnava 'delia, Selva (Trnovo), 160. Tribu^sa (Cor. Tri-buša), 161. Vertoiba in Campisanti (Vrtojba), 162. Ville Mantevecchio Voghersca (Vogrsko). * Sodni okraj Kanal. 163. Aiba (Ajba), 164. Anicova Corada (Anhovo), 165. Avx::;i 'iAvče), 166. Battaglia della Bansizza (Bati), 167. Cal di Carale (Kal), 168. CannJe d lsonzo (Kanal), 169 Descla (Def.klc). 170. Locavizza di Canale (Lokovec), 171. Ronzina (Roticj), 172. Santo Spirito della Bansizza (Bam.icaf, Sodni okraj A »d o v š č i n a. 17 3. Ai-dussina (Ajdovščina), 174. Buclagne (Rudanje), 175. Camigna (Kamnje), 176. Cernizza Goričana (Črniče), 177. Doi-Otteza (Dcl-Oihca), 178. Ersel in Monte (Erzelj), 179 Gubria (Gabri^), 180. Goiaci (Gojače), 181. Gozze (Goče), 182. Locavizza di Aidussina (Lokavec), 163. Lose (Lože), 184. Monte Urabice (Vrabče). 185. Planina (Planina), 186. Podicrai del Piro (Pcd-kraj), 187. Podra^a (Podraga), 188. Rifember-go (Riliemberk), 189. Sable grande (Ve!. Žablje), 190. Samaria IŠmarje), 191. Santa Crocc di Aidussina (Sv. Križ-Cesla), 192. San Vite di Vipacco (Št. Vid), 193 Scrilla (Škrilje), 194. Slappe Zorzi (Slap), 195. Sturie delle Fusint (Šturje), 196. Ustie (Ustje), 197. Verpoglian' (Vrhpolje), 198. Vertovino (Vrtovin), 199. Vi-pacco (Vipava), 200. Zolla (Col), Sodni okraj Komen. 201. Bonant (Brfe), 202 Brestovizza in Valle (Brestovica) 203. C6bbia (Kobilja glava), 204. Cotneno (Ko men), 205. Dol grande (Veliki dol), 206. Ga. brovizza (Gabrovica), 207. Goriano (Gorjan< fiko), 208. PHsoovizza della Madonna iPlisko; vica), 209. San Daniele del Carso (Štanjel) 210. Scherbina (Škrbina), 211. Sela delle Tnn cee (Sela), 212. Temcnizza (Temnica), 21. ;Voissizza di Cotneno (Vojnica). Okio^e Gradiška. So dn i okraj Gra Hiška. 214. Corooa. 215. Farra dlsonzo. 21 i nakovski trgovci je bilo ugotovljeno, da pri-1 stoj bine za nakladanje v celoti niso mnogo višje nego v severnonemskih lukah in da so: bile v gotovih dobah celo nižje. Ugodnejše razmere, ki sedaj vladajo v Benetkah, se seveda izražajo v številkah o blagovnem prometu. Na podlagi statističnih podatkov, ki ro ~a razpolago, je znašal tranzitni promet preko Benetk v letu 1920. 1.2 milijonov ton, a je narasel v letu 1922. na 1.7 milijonov ton, a dne 15. aprila t. 1. je bil ta promet zopet za 158.000 ton višji nego promet v odgovarjajoči dobi lanskega leta. Naraščanje prometa ie seveda zahtevalo postavitev novih dvigal, zidanje novih skladišč itd. Mnogo važnejši pa je industrijski razvoj Benetk, ki je zelo napredoval. Kakor >e bilo svoječasno preloženo središče Benetk iz Ma-lamecce v Rialto, tako se zdi, da se bo sedaj gospodarsko življenje osredotočilo v industrijski hiki Margher v zadnjem času m obrat, katera zavzema:-o 0.40 0.46 0.0285 0.03 60.60.— .00.85 21.50.— 21.70 9.25.— 9.75 0.0575 0.06 20.40 20.50 <36 25.—1S6.75 371.— 94.75.— Berta Colja Ludvik Trampuš poročena Škrbina-Kostanjevica-Trst, 6. 5. 1923. 214 ZAHVALA Podpisane se iz globine srca zahvaljujejo za vse ganljive dokaze sočutja povodom smrti njih nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, strica in svaka Frana Silvestra Posebej se zahvaljujejo častiti duhovšči- V tej luki je bilo stavljeno \ ni, spoštovanemu učiteljstvu in Šolski mla-ič manj nego 16 podjetij v ^ini. vipavski čitalnici, pevskemu zboru, površino 1 milijona četvernih metrov, a nadaljnih 5 podjetij ima stopiti čim prej v cbrat. Pred kratkim se je začela zidati velika tvornica umetnih gnojil ter amerikansko-italijanska tvornica petroleja. Ta podjetja bodo zavzela skupno nadaljnih 320.000 kvadr. metrov, Vršc se pogajanja za ustanovitev nadaljnih tvornic na površini 400.000 kv. m. Novo, pristanišče za petrolej in velika skladišča družb -Naftain «ItaIo-Amc-ricana > so že izgotovljena in nek angleški pa i ni k je ket prvi prisial v pristanišču za pe-irolcj. Bodočnost Benetk torej v raznih ozkih dobro obeta in pričakovati je, da bo ta luka kmalu ne samo dosegla, ampak tudi prekoračila predvojne prometne številke. Kar po-menia za Benetke izpolnitev ali vsaj bližnjo izpolnitev teženj, ostaja za Trst za sedaj le nada, katera se sicer opira na določene obljube vlade: kajti jasno je, da se zamore zajeziti propadanje Trsta le z velikimi žrtvami se strani državne tvprave. Resnično in učinkovito prospevanje Trsta pa se da doseči le z mednarodnimi pogodbami in dokler bo zaledje ubogo, ne bo mogla doseči, tržaška trgovina svoie predvojne višine. Vsi ukrepi, ki gredo za tem, da se znižajo tržne cene v Trstu, imajo zategadelj le relativno vrednost. Po dolgotrajnih pogajanjih je vlada pristala na to, da re znižajo pristojbine javnih skladišč. Ta skladišča so bila vedno upravljana s fiskalnih in birokratskih vidikov. Posrečilo se je bilo ricer vzdržati primanjkljaj na isti višini kakor rod prejšnjo vladavino, namreč na letnih 2,000.000 lir, toda ker bo potrebno najmanj 3C%no znižanje pristojbin, se lahko računa, da bo primanjkljaj sedaj znašal kakih. 5,000.000 L. Vlada se je obvezala kriti ta primanjkljaj ter si je pridržala pravico da svojo podporo zniža, čc bi ce primanjkljaj znižal. Če bi se pa primanjkljaj zvišal, ga bo kril poseben konsorcij, sestavljen iz najvažnejših podjetij mesta. Izrecne koristi za Tist se pričakujejo tudi cd italijansko-avstrijske trgovinske pogodbe, katera vsebuje v dodatni pogodbi posebne določbe za promet avstrijskega blaga preko Trsta. Trst naj ne bo samo izhodišče male avstrijske trgovinske mornarice ampak predvidevano je tudi znižanje pristojbin za nakladanje i n iz.'dadunje avstrijskega blaga ter gotova dc-bn pror.tega ležanja v javnih skladiščih. £e bodo stopile le pogodbe v veljavo, bo praktični uspeh ta, da bo šel del avstrijskega prometa z žitom zopet preko Trsta, V prvi povojni dobi je bilo dovažanje ameriškega, avstralskega in pozneje mandž-trskega žita za Avstrijo preko Trsta važen činitelj v gospodarstvu Trsta. Pozneje pa je prevzel Bremen vlogo avstrijskega žitnega pristanišča, ker so bile iam tržne cene nižje in ker je Bremen vsled svoje zemljepisne lege tudi olajšal prevozne stroške. Vsled novih dogovorov bi postal položaj zopet ugodnejši za Trst. številnim darovalcem cvetja, in vsem blagim dušam, ki so izJtazale pokojniku zadnjo ljubav. Bog bedi plačnik za tako počastitev pokojnikovega spemina in za blažilno tolažbo naro v težki uri. VIPAVA, 5. majnika 1923. Rodbine Silve sirova, Ui^ičeva, Mercnova in Cotioeva. Mali oglasi PRODA se radi družinskih razmer ttrarska in zlatarska trgovina po nizki ceni. Natančna pojasnila daje Jakob šnligofc Gorica, via Carducci št. 19 (prej gosposka alica). 636 HIŠA v Trnovem pri Ilir. Bistrici, s hlevom in zemljiščem, ob cesti, pripravna za trgovino ali krčmo, se proda. Pojasnila daje Josip Šircelj, Trnovo št. 9. 538 ŽENSKA srednje starosti, prijetne zunanjosti, spretna v trgovini, išče prijatelja, simpatičnega in poštenega o na upravništvo. * 637 GOSPOD «Vipava» poštnoležeče Prvačšna — prosim dvignite list! Pričakuje odgovor Soča. . . , . . 638 HIŠA v Trebčah; pritličje 3 sobe 2 kuhinji, prvo nadstropje 5 sob, z prizidanim poslopjem, obširen vrt, vse obzidano, se proda. Informacije Via Genova 11/II. 639 SPALNE SOBE zelo močne s «psiho» ali umivalnikom irt jedilnica se prodajo. Cene zelo nizke. Redka priložnost. Scalinata 10. 640 DVOKOLESA, originalni šivalni stroji «Sin-ger>> ter vse potrebščine se dobivajo tudi na obroke pri tvrđki Oslovska, Opčine, 532 T SVOJO veliko zalogo moderno in solidno izdelanih stolov za domačo rabo, za društvene sobe, za gostilne in restavracije, kakor tudi lične zaklopne. stole v poljubnih barvah za restavracijske vrte in dvorane priporoča k bližajoči se pomladni in poletni sezoni Josip Vadnu, izdclovainica stolov z električnim pogonom v Postojni. Les je prvovrsten, delo solidno, konkurenčne cene. Podpirajte domačo industrijo! 572 KDOR želi kupiti hišico, hišo, posestvo, industrijsko podjetje v " Ljtfblja'ni ali okolici, naj se obrne na veščega strokovnjaka, katerega naslov povfe upravništvo. 508 LEPO POSESTVO, 15 minut od Celja, ob glavni cesti, na jako prometnem kraju, z lepo hišo a trgovskim lokalom in vinotočenr, s hlevom, ter 4 orala njiv proda. Matevž Belaj, Polule, Celje 635 6000 sadik paradižnika, presajenih, razne vrste «Trophy», debeli, gladki, seme nemškega izvora, po L 5.— sto, prodaja vrtnar Santo Peteani, Gorica, Via Lunga 57. - - 619 MLEKARNA - kavarna, dobro vpeljana, v sredini mesta, se proda. Naslov pri upravm-štvu. 620 BABICA sprejema noseče. Cene zmerne. Gior-gio Vasari 17 vrata 15.__622 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da se bo točilo od sobote naprej domače vino pri Francetu Ščuka v Barkovljah (na gornji cesti *28 BABICA, autorizirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Corso Garibaldi 23/1 629 Blago, fantazija za otroške obleke 140 cm • L 10.— Blago risba angleškega tipa 140 cm ... L 21,— Blago, športni tip 140 cm L 34«™" Blago, mešano, angleški tip 140 cm , • • L 40.— Blago-Pettlnato, fantazija, 140 cm ... L 48.— Blago-Pettinato, črtano, za hlače 140 cm .L 55.— Blago-Pettlnato, najfinejše vrst, Serge, fantazija, 140 cm.....L 65.— Blago Cheviot, fantazija, ne-prekosljiva vrsta 140 cm L 75 Blago Gabardine (Kaki) za hlače in obleke 140 cm L 63 Blago Gabardine, najfinejše vrste, 140 cm barve: svetle, sive, rujave, za hlače in obleke . . • L 85.— Blago pristno angleško, fantazija 140 cm .L 82-98 Alpacas, moder, črn, siv, močna vrsta, za moške jopiče 140 cm. . L 32.— BRIVNICA z dišavanrico, zelo dobro npeljana, na meji, se proda. Naslov pri npravništvu. 630 MLADENIČ 23 leten, bivši uslužbenec, vešč slovenskega in italijanskega jezika y govoru in pisavi, išče primerne službe, najprej kot praktikant za manjšo plačo. Ponudbe pod «Vešč» na upravništvo _ 631 IŠČEM 17 do 24 letnega mladeniča, (kateri se razume tudi nekoliko v mesarski obrti) za opravljanje domačih poslov. Plača po dogovoru. Ponudbe na: rranc Urbančič, mesar in gostilničar v Kobarida__632 V NAJEM se da skladišče z dvoriščem in Lopo, pripravno za vsako lesno obrt. Ulica Tesa št. 33. 633 ŠIVALNI stroj «Singher» se proda zelo ugodno. Coraneo 1, mehanik. 634 ORKEŠTttGN, velik, skoraj nov, 24 plesnih plošč, se proda tudi na obroke «po nizki cent Via Molino a vapore 3/II. 6 POZOR! Krene, korale, zialo, platin in zobov- tpo najviijih cenah plačuje edini grcsbt eilelj Vita, via Madonnina 10, L_32 G. DOLUNA« Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega u t. d. papirnatih vrečic Ver valčkov raznih velikosti lastnega izdelka, 30 PAINEXPELLER in Reumazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, ple-. čih, križu, se dobita v lekarni v Ilir. Bistrici. 29/5 ORIENTALSKA metoda za odstranitev dlak z obraza in života. Samo za gospe. Madame Kan um Halime, via Gepa 10, I. 470 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondsres it 6, L 44 SREBRO, zlato in brUjante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15. II. 45 Bistro MMMO iiosEo, planinski zrak in skrbna priprava, napravijo iz „PEKATET" to, kar so: pravo delikateso. — „PEKATETE" ~ najcenejše, ker se zelo nakuhajo. so lim dohodi. Roti vzorci Pohištvo po Izredno nizkih cenah. Prodaja z jamstvom Trsi. Via 6zm H — V!a Paulftroa h Poročne sobe od L 1000.— naprej. Jedilne sobe s stoiicami s pristnim usnjem od L 2400.— naprej. Pohištvo za urade, amerikanski tip in navadno. Garniture za Klube. Pohištvo za salone. Pohištvo za kuhinjo. Pohištvo za vrte. Železno in medeno pohištvo. Omare In stene za predsobe. Stolice, naslonjači, mizice v veliki izberi. Blagajne itd. Itd. M. Steiner — Trst Via Qeppa 17 — Via Pauliaiss % (vogal Piazza Liberti) Posebni popusti preprodajalcem. Posebno skrbimo za embalažo in jamčimo za točen dohod. (46) PODLISTEK V/iLKIE COLL1NS; ioipa v belem n IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE Izjava Friderika Fairlie-ja ▼ Limmeridgc Hotise.*) .... ,, Največja neprilika v mojem življenju je,^ da mi ljudje ne privoščijo miru. Čemu — vprašam vsakogar — čemu me nadlegujej'o? Nihče mi ne zna odgovoriti na to vprašanje ia nihče ma ne da miru. Zadnja nadlega, s katero me preganjajo, je ta, da zahtevajo od mene, naj napišem to svojo izjavo. In celo zahtevajo od mene, naj *e spomnim datuma. Pravični Bog! Te navade nisem imel še nikoli v svojem življenju — kako naj ee sedaj tega poprimem? Vprašal sem Ludovika. Zdi se mi, da ni prav takšen osel, za kakršnega sem ga imel do sedaj. On se spominja dogodka približno eden do dva dni natančno, jaz pa se spominjam oseb. Datum je bil peti, Šesti ali sedmi dan julija; in ime (po mojem mnenju skrajno ordinarno ime) ji je bilo Fanny, strašna oseba s ikripajočimi čevlji. Prinesla mi je pismo od !Blariias& t | Človeški egoizem se po mojem mnenju ne pokaže nikjer v 4ako ostudni luči, in to velja za vse družabne sloje, kakor v postopanju poročenih- ljudi napram neporočenim. Vzemimo moj slučaj. Jaz sem bil tako obziren, da se nisem j poročil, a moj nesrečni dragi brat Filip je bi! tako brezobziren, da se je poročil. Kaj vam napravi, ko umrje? Meni zapusti svojo hčer! Je to ljubko dekle, pa tudi strašna odgovornost. Čemu so jo meni naložili? Jaz kot skromen, neporočen mož naj bom dolžan vzeti nase skrbi svojih poročenih sorodnikov. In napravil sem, kar je bilo v moji moči, da sem po bratu zapuščeno mi odgovornost dobro spravil; poročil sem svojo nečakinjo po neznanskih pogajanjih in težavah z možem, katerega ji je določil njen oče. Ona se spre « svojim možem, kar ima neprijetne posledice. In kaj vam napravi s temi posledicami? Prevali jih n a m e f Ni treba, da bi Se posebej omenil, da je Marijanino pismo vsebovalo grožnje name. Vse mi grozi. Vse mogoče grozote^ bi imele pasti na mojo nesrečno glavo, če bi »e obotavljal dati zatočišče v Limeridge House svoji nečakinji in njenim neprijetnostim. Vendar pa sem se vkljub temu obotavljal. Če sprejmem gospo Glyde v Limmeridge House. kdo mi jamči, da ne pride semkai go- spod Persiva! ter mi ne pokaže svoje' jeze, k«r sem sprejel njegovo ženo? Izprevidel sem, jda bi se na ta načm izcimil zame cel labirint skrbi in neprijetnosti, zato sem sklenil, da še preiščem stvar. Pisal sem torej dobri Marijani ter jo prosil, naj pride najprej sama semkaj, da se {»ogovoriva o stvari. Če bo znala v mojo popolno zadonroljnosi ovreči vse moje ugovore, tedaj naj bo uverjena, da sprejmem na5o ljubo Lavro »pet v hišo — sicer pa ne. Kajpak sem koj nato čutil, da se bo ta moja kapitulacija končala a tem, da bo Marijana pridrvela sankaj ia dala svoji krepostni ogorčenosti duška z loputanjem duri. Toda ona druga odločitev bi tftegnila tudi tako končati, da bi gospod Persival pridrvel ^ semkaj ravno v taki krepostni ogorčenosti, kateri bi dal duška tudi z loputanjem duri Če pa naj izbiram med ogorčenostjo in loputanjem duri med prvo m drugim, tedaj me odločim rajši za Marijanino ogorčenost, ker sem je vajen. Torej sem odposlal svoje pismo z obratno pošto. Vsekakor sem pridobil na času in to nekaj velja. , *) Kako so si interesiranci preskrbeli izjave gospoda Fatrtte-ia In drugih oseb, bo pozneje povedano. CnssV.LBLIS Tel. 10-08 OHLER [0IS0y.LIII.li Tel. 24-24 OMhbpMo ilitvo v Mam teg. zadruga z omejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršit v nedeljo, dne 13. maja 1923. ob 15. uri v društveni krčmi v Nabrežini. DNEVNt RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo pregledovalcev računov. 3. Odobritev letnega račuua za leto 1922 in razdelitev čistega dobička. 4. Volitev treh pregledovalcev računov za leto 1923. 5. Čitanje revizijskega poročila „Zveze-. 6. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi (222) NAČELNI ŠT VO. Soda kristalizirana zajamčeno čista, bela centrifugalno sušena izvenredno izdatna raztopljiva in učinkovita. Izdelana po zadnjih tehničnih izkustvih z modernimi napravami. ERGA KEMIČNO-TEHNIČNI ZAVOD Trst, Via Pier Luigl da Palestrina štev. 2. G1USEPP Trst, Vin Hozzini 36 (vogal S. Coterino). Da zadovolji želji velikega dela svojih cenjenih odjemalcev, podaljša še do srede 9. t. m. izredno prodajo z popustom na označenih cenah. Danes razstava v izložbenih oblih ,6$ Elija Cuft u Gorici Piazza Cavour Si. 9 naznanja tem prejela zastopstvo najboljših in svetov. 20*2"®*«* « "p* ^ 2* 3 potom slav. občinstvu, da je šivalnih stojev „PFJ&FF"« I o >33 o> C & XJ — (•> £ I« S M ass&s3 aa, g ti m N > SP- s S-g o iiJiS £ g ® o-o n o S; o u •ae o g B Q u _ e > cd C* m >'_i . ca u m ^ -b to SO o*2 (« u^N m O u o C.p •Si.^: n E o Xfl o 3 "K c-CQ > izndeMc Piazza Caiscr štev. 9. ■niHimiH nwmnwmmwmm m»ii nflim| | POZOR! POZOR! g I Dobro znana tvrdka 1 I manufakturna trsovlna Via Hozzttil 40 s ponuja svojim odjemalcem od 8. do 20. maja j* 5 popust na vseh označenih cenah. i j \hmmi Oglelle si izložbena okna! 223 »■■in m wmmmmnmmn i V. t EDINOST* V Testu, dne 6. maja 1923. ivan Miheliii Trst — Via S. Francesco štev. 10 — Trst kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine kakor tudi stare nerabljive stroje in kotle in jih plštčuje po visokih cenah, [39 ?KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLU2BE, ITD. ® INSERIRAJ V »EDINOSTI« • V Anion Pacor konc. zobotehnik Trst, Via F. Rismondo (prej Fontana U, II. (v bližini ljud. vrta) Sprejema od 9 do 12 30 In od 3 do 7*30. Ob nedeljah od 10 do 11 in od 3 do 6. Zobovja brez neba (n* mostiček). FRANC PIREC PeRar m in slaščičarna Via Commerciale it. 7 Fiijalka: Via Gatteri U prevzema naročila za BIRMO, kakor KOLACEV in vsake vrste SLASC1C. Velika Izbera KONFETOV, ČOKOLADNIH BOMBONOV I. t d. i. t. d. KRUH pečen večkrat na dan. — Postrežba točna. 207 KUPUJTE ZfltIKL'o« barve, lake«loinče pri tej dobro znani tvrdki Trst - Via Trento št. 8 - Trst Brzojavni naslov ; Zanklfigli 167 1 Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leoben. i MEHANIKI! Platišča L 10.—, zračna čreva L 3.—, verige 8.—, teki L II.—, pedali L 11.50, cevasta platišča L 30.—, ključi L —.80, zavore L 11.50, ročaji L 13.—, krogle 144 L 2.—, ročniki L 1.— i. t. d. „LA CICLIQUIDAZIONE". (224) Dr. RADO SFILIGOJ m Je preselil v Via Mantii (Via Scuoto) It 8 (tik stare gimnazije) ter sprejema za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni od 9-11 in 2-3. GLASOVIRI novi in rabljeni vseh svetovnih znamk, cene brez konkurence. (212) — Prodaja, zamenjava in poprava. — Ignazio Neuherr, Trst, VSa Saniiš št. 16, I. nadst. j Plačajo se najvišje cene za rabljene glasovirje v vsakem stanju. J ČEVUARNICA 23 MICOLICH tet * Mm 32 (MNl L' Arioito) (pra| Bel vedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala. Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cen« nizke. Postrežba točna* Uvozna in izvozna tvrdka na debelo Demnslo t Domeniš v Trstu, skladišča: vi* Coroneo štev. 13,; prosta luka 4, pritličje (transito) 27 ima v svojih skladiščih vedno bogato izbero najrazličnejše steklen ine, češkega porcelana, vsakovrstnih servisov, steklenih šip za stavbe, emajlirane kuhinj, posode in lončenih izdelkov. Cene konkurenčne in solidna postrežba. ČE Vli JUNICA Sv. Jakob n Via G. Caprin it. 5. Velika izbera oMa za moške, ženske in AeCke. linHaHaiIG9HiaBI!GgS!ISSIS! j Trst - Via Rossini št 30, vrata 14 - Trst UAHHIIFERZA Trst Oifl S. Francesco d'flsslsl 6. jj SaJo-ga in izdeBovalnica msjolilnlh in Selesnih peči In štedilnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaluga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. (50) Akli GElfl HI g III POHIŠTVO lastnega izdelka v vsakem slogu- — Velika izbera popolne opreme za hiSe, pisarne in gostilne. Brezkonkurentne cene Trst - Viale XX. Settembre 35 — Trst {palate Eden) (87) Telefon 34-34 bis Telefon 34-34 bls i § i Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. 2 uogal vm Mrivo 11 — Ufa 30 ottotat 11 IzvrSule vse banine posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje i^r po 3 3|4 clo netto Vloge na tekoče račune po 41j Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. i Glavni sedei banke: LJUBLJANA. Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novfsad, Ptuj, Sarajevo, Split. DeMike glavnica in rezerve: Dinarjev 3S.OOO.OOO.— Tel. št 5-18. Uraduje od 9 do 12!/2 in od 141/, do 16. i i H i mi \M ini III! IIII »II III i i i ii ii II i I i i i i (AL RIBASSO) NA DROBNO I NA DESILO! Videm Me) - Via 7aysr§ra 5 - Videm Prihodnji pondeljek bo stavljen na prodaj prvi velikanski stok tkanine nekaterih tovarn, ki so ponehale z obratom. Izjemni popusti. Obiščite naše izložbe. Važno. Opozaijamo cenj. odjemalce, da se nahaja naša zaloga samo v Via Savorgnani 5 in naj se ne zamenja z drugimi stičnimi. Navajamo nekatere pretimeftes Žepni robci, obšivani ......... L 0.75 Moške nogavice 1.10 Prti za čaj .....1.25 Kuhinjske brisače .......... „ 1.90 Prtiči obšiti ........... „ 2.50 Madapolam za srajce, meter ...*..„ 2,50 Gobaste brisače 2.75 švicarske vezenine .......... 2.50 Družinsko platno na. meter ........ 2.95 Ovratnice pletene • . . . *.......3.50 Naramnice z dvojno Iastiko ........3.50 Srajca, vezena .............9.50 Moderčki vezeni ••••«.»•••„ 3.50 Obposteljna preproga .•••«•••„ 4.90 Jopice za gospe ...... # . • • * 5.90 Angleška tkanina „Pelle uovo" na meter . . „ 4.95 Spodnjice, vezene 9.90 Kombine za gospe 15.50 Rjuhe z ažuijem 29.90 Posteljno pogrinjalo .....• • • * 29.90 Pogrinjalo, pepelasto, volneno • «...„ 29.90 Žimnice . * ......... . . . w 49.90 Rjuhe, vezene, za dve postelji 55.90 Prešiv. barvan z belim platnom . . . . „ 64.90 Bogata izbera blaga za moške in ženske obleke. Baržun -za lovske obleke. Izdelano perilo. Platno, trliž, maje, nogavice, robci, brisače, gobasto blago za kopalne plašče, belo in barvano, preproge, zastori, blago za pohištvo, volnena pokrivala, žima, potrebščine za neveste, popolne dobave za hotele in zavode, izdelane žimnice z žimo in volno. Direktni uvoz volne za žimnice. Preprodajalcem posebni popusti Prosi so za italijansko dopisovanje. NB. Vsak predmet, ki ne ugaja bodisi vsled cene aH okusa, se vzame nazaj. Stalne cene, Prodaja* pod postavljenimi nadzorniki od 9 do 12 in od 14 do 18. VIDEM (Udlne) - Via Savorgnana 5 S i mrm a I I i I I