Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašèe 105, 1315 Velike Lašèe 
031 331 920,   01 7881 999,  www.avtohisa-zalar.si,  prodaja@avtohisa-zalar.si, FB, Instagram, Twiter 

Zobozdravstvena ordinacija 
Andreja Hribar Hostnik, dr. dent. med. Pod hribom cesta II 24a, 1290 Grosuplje 
telefon: 041 780 741 
• 
splošno zobozdravstvo 

• 
fiksna in snemna protetika 

• 
endodontska zdravljenja 

•laser
 terapija, laserski žarek 


namesto svedra in skalpela 
• 
zdravljenje parodontopatij 

•cišcenje
 zobnega kamna in oblog 





Kazalo 
Uvodnik / 4 Nagovor župana / 5 Iz obcinske hiše / 6 Politika / 26 Iz naših krajev / 29 Gospodarstvo / 30 Turizem / 32 Ekologija / 36 Dobrodelnost / 38 Izobraževanje / 38 Kultura / 42 Društva / 46 


Uvodnik 
Draga bralka, dragi bralec Grosupeljskih odmevov! 
Lep pomladni pozdrav v mojem in v imenu uredniškega odbo­ra. Mineva že leto dni, odkar smo uradno razglasili epidemijo, ki nas še vedno sili k previdnosti ter nas omejuje pri druženjih. Vsi že mocno pogrešamo aktivnosti v razlicnih društvih in upamo, da se bodo stvari kmalu uredile, k cemur naj bi pri­spevala precepljenost vecine prebivalstva. Kljub nekoliko tež­ki situaciji se stvari le izboljšujejo, z daljšanjem svetlega dela dneva in vse vec soncnimi dnevi pa prihaja tudi nova volja in 

optimizem. 
Mineva pa tudi leto dni, odkar je nastopila nova vlada pod vodstvom Janeza Janše, ko je nazacetku epidemije odstopila vlada Marjana Šarca. Kljub nenehnim kritikam sedanje opo­zicije in poizkusom rušenja vlade je po vseh kazalnikih in glede na situacijo dokaj uspešna. 
Tudi na obmocju naše obcine se veliko dogaja, kar nekaj projektov je že v teku, nekaj pa jih v bližnji prihodnosti še pricakujemo. Na dvanajsti redni seji je bila glavna tocka proracun, ki je uspešno potrjen. 
Za pricujoco številko glasila smo prejeli nenavadno veliko gradiva, saj se kljub vsemu kar veliko dogaja. Posebno omembo si zasluži novica, da je obcina Grosuplje regijska zmagoval­ka za nagrado Zlati kamen, ki se podeljuje razvojno najbolj prodornim obcinam. Cestitke! 
Omenim naj tudi pestro dogajanje na podrocju turizma, še posebej na Cerovem, kjer so izdali zanimivo knjigo. Pogovarjali smo se z avtoricama in predsednikom društva. 
Imamo sreco, da živimo v obcini s pestro in lepo naravo, težko pa razumem, da se še vedno sem in tja najdejo na sreco le redki posamezniki, ki še vedno odpadke odlagajo kar v naj­bližji gozd, pa tudi ob prometnicah se še vedno najde marsikatera plocevinka in plastenka. Je res tako težko smeti odložiti v domaco kanto? Komunala enkrat letno brezplacno odpelje kosovne odpadke, le prijaviti se je treba. Poskrbimo za lepo okolico in bodimo obzirni do drugih in do narave. Zelo lepo je tudi, ce pozdravite mimoidocega, še posebej to velja v manjših krajih, kjer se vsi poznamo. 
Lepo in zdravo pomlad želim vsem, veliko optimizma, lepe velikonocne praznike vsem ver­nikom, cestitke pa vsem mamam za materinski dan. 
Brane Petrovic, odgovorni urednik 
Šport / 49 Obvestila / 56 Spomini in zahvale / 58 
NAVODILA 
Clanki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da cim vecjemu številu ljudi omogoci povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do najvec 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti pod-pisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in v primeru, ce v skladu s programsko zasnovo casopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. Vuredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. 
DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV:  celostranski pokoncni 185 x 260 mm, 1/2 leže-ci 185 x 127,5 mm, 1/4 pokoncni  90 x 127,5 mm, 1/8 ležeci 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo  *.PDF ali *.JPG. 
GROSUPELJSKI ODMEVI – GLASILO PREBIVALCEV OBCINE GROSUPLJE Ustanovitelj casopisa: Obcinski svet Obcine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovic • Uredniški odbor: Gregor Steklacic, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar, Zlatko Jagodic • Naslov uredništva: Obcina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Gasilska c. 3, 1290 Grosuplje 
Vabljeni k soustvarjanju obcinskega glasila. Vaše prispevke pricakujemo do 12. aprila, na e – naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com 



Nagovor župana 

Spoštovani obcanke in obcani, cenjeni bralci 
Grosupeljskih odmevov! Nic ni tako, kot bi moralo biti, in ko bo vse spet tako, kot je bilo, bo povsem drugace. 
Življenje se nam je zaradi epidemije po enem letu povsem spremenilo. Priznam, zelo me je skrbelo, kako nam bo šlo z našimi živci, ko smo morali zaceti izvrševati  vse odloke vlade, ki so nam v glavnem posegali v vse tiste svobošcine, ki so nam bile prej samoumevne, za namecek pa moramo imeti še maske, ki res niso prijazne za nošenje. 
Kulturno in športno življenje v naši obcini povsem stoji ali pa deluje v zelo omejenem obsegu že skoraj eno leto. Glede na zadnje zapiranje javnega življenja v sosednji Italiji se res zelo bojim, da bomo že druge velikonocne praznike docakali brez slovesno in ob iz vseh orgelskih registrov donece in zapete aleluje v naših cerkvah. 
A to je cena naše solidarnosti drug do drugega. S takim ravnanjem smo pomagali zajeziti hujši izbruh epidemije in obvarovali veliko število življenj ter nismo do konca zapolnili bolniških postelj in s tem še bolj izcrpali našega zdravstvenega osebja. 
Prvi znanilci pomladi in optimizma so tu. Naši otroci in dijaki so se vrnili v šolske klopi, trgovine so se odprle, delo v naših podjetjih se je marsikje vrnilo v stare tirnice. Zagotovo bo kmalu dovolj cepiva in ni razloga, da se ne bi cepili. Jaz zaupam svojemu osebnemu zdravniku in vem, da mi nikoli ne bi predlagal, da naj se cepim, ce bi menil, da mi cepivo lahko škoduje. 
Ob tej ne prav prevec prijetni obletnici bi se rad iskreno in toplo zahvalil vsem svojim sodelavkam in sodelavcem na obcinski upravi. Vse leto je obcinska uprava nemoteno izvrševala svoje naloge in vsi investicijski projekti v naši obcini tecejo, kot da epidemije ni. 
Hvala tudi vsem zaposlenim na Javnem komunalnem podjetju Grosuplje, nikoli ni prišlo do zastoja pri odvozu smeti, 
delovanju cistilne naprave, oskrbi z vodo in toploto ter ostalih storitvah. Hvala vsem našim ostalim javnim zavodom, vsem trem osnovnim šolam, javnemu in zasebnim vrtcem, Glasbeni šoli Grosuplje, Mestni knjižnici Grosuplje, vsem športnim in kulturnim društvom, ki delujejo pod okriljem obeh zvez, športne in kulturne, Turizmu Grosuplje, Skupni obcinski upravi 5G, Zdravstvenemu domu Grosuplje ter  Domu starejših obcanov. 
Hvala štabu civilne zašcite Obcine Grosuplje, vsem gasilkam in gasilcem v naših gasilskih društvih in zvezi  ter vsem prostovoljkam in prostovoljcem Rdecega križa in Karitasa ter vsem ostalim, ki ste priskocili na pomoc, ker ste želeli pomagati tam, kjer morda ostali nismo opazili. 
Hvala tudi vsem ostalim institucijam, podjetjem in obrtnikom, ki ste skrbeli, da se oskrba in gospodarstvo ter storitve 
za naše ljudi niso povsem ustavili. Ko smo skupaj, smo mocnejši in še mocnejši bomo izšli skupaj iz tega primeža koronavirusa.  Bogatejši za izkušnjo solidarnosti in povezanosti, ko je treba stopiti skupaj. 
Res lepo je živeti v taki obcini! 

Vaš  Dr. Peter Verlic, župan obcine Grosuplje 
12. redna seja Obcinskega sveta Obcine Grosuplje 
V sredo, 3. marca 2021, je potekala 
12. redna seja Obcinskega sveta Obci­ne Grosuplje. 
Obcinski svetnice in svetniki so na seji obravnavali 21 tock, med katerimi sta zagotovo izstopali Predlog Odloka 
o
 spremembah in dopolnitvah Odloka 

o
 proracunu Obcine Grosuplje za leto 2021 in Osnutek Odloka o proracunu Obcine Grosuplje za leto 2022, kate­rima so namenili posebno pozornost. Obcinski svetnice in svetniki so tako re-balans proracuna za leto 2021 kot tudi osnutek proracuna za leto 2022 spreje­li, prvega v višini 22.120.021 evrov in drugega v višini 25.715.386 evrov. 


Župan dr. Peter Verlic se jim je ob tem lepo zahvalil, da so prepoznali, da sta proracuna dobro pripravljena in ra­zvojno naravnana. »Mi se bomo z vso energijo trudili, da bo življenje v obcini cez dve leti še boljše, kot je bilo do se­daj,« je dejal. 
Na seji je bil tokrat kot nov obcinski svetnik Obcine Grosuplje prvic priso-ten Gašper Kus, ki je nadomestil Uroša Vodopivca. 
Obcinski svetnice in svetniki so na svoji 12. redni seji sprejeli Odlok o spre­membah in dopolnitvah Odloka o pro-racunu Obcine Grosuplje za leto 2021, skupaj z vloženima amandmajema, v vsebini in višini 22.120.021  evrov, ki sta potrebni za realizacijo vseh nalog, ki so si jih zadali v letu 2021. 
Prvi amandma, ki ga je vložil župan, se je nanašal na varovanje okolja in na­ravne dedišcine oz. na proracunsko po­stavko »komunalna deponija«, kjer je šlo za povecanje pravice porabe v višini 
770.092 evrov. 
Drugi amandma pa je vložil Klub sve­tnikov SDS Grosuplje, na podlagi kate­rega sta se zvišali proracunski postavki »investicijsko vzdrževanje gasilskih do-mov in opreme« in »investicije in nakup gasilske opreme«. 
Sledil je tudi sprejem Osnutka Od­loka o proracunu Obcine Grosuplje za leto 2022 v vsebini in višini 25.715.386 evrov, ki sta potrebni za realizacijo vseh nalog, ki so si jih zadali v letu 2022. 
PRED GLASOVANJEM ZA SPREJEM OBEH DOKUMENTOV SE JE RAZVILA RAZPRAVA. 


Obcinski svetnik Janez Pintar (SDS) je v imenu Kluba svetnikov SDS Grosu­plje povedal, da v SDS ocenjujejo, da sta oba proracuna realna in seveda hkrati tudi razvojno naravnana. 
Kot je dejal, je proracun za leto 2022 planiran pogumno, z mislijo, da bo epi­demije konec. A tokrat se je osredotocil predvsem na rebalans proracuna za leto 2021 in v imenu Kluba svetnikov SDS Grosuplje vložil amandma, ki se nana­ša na podrocje gasilske opreme, vzdr­ževanja te opreme, pa tudi gasilskih domov, in sicer se tako proracunska postavka »investicijsko vzdrževanje gasilskih domov in opreme« kot tudi proracunska postavka »investicije in nakup gasilske opreme« zvišata za 
25.000 evrov, povecanje pravice pora-be iz omenjenih proracunskih postavk, torej v višini 50.000 evrov, pa se zagoto-vi s povecanjem prihodkov iz komunal­nega prispevka. 
Prostovoljnim gasilskim društvom v naši gasilski zvezi se že v letošnjem letu zagotovi dodatna sredstva za vzdrževa­nje gasilskih domov in opreme ter na­kup nove gasilske opreme. V obrazloži­tev je povedal, da se obcina Grosuplje v zadnjem obdobju hitro razvija, skladno s tem se povecuje tudi število objek­tov, ki potrebujejo požarno varnost. Kot primere je navedel krožišca pri Logotu, pri Fortuni in v Šmarju - Sapu, v zadnjih letih so bili zgrajeni nova šola na Polici, prizidek k šoli v Šmarju - Sapu in prizidek k šoli na Tovarniški. Kot je razvidno iz osnutka proracuna za leto 2022, se nam obetajo še novi objekti, kot je nova glas­bena šola. Nastajajo tudi novi poslovno--stanovanjski objekti v Grosupljem in v Šmarju - Sapu.

 Gasilci v naši obcini sicer niso slabo opremljeni, morajo pa v korak s casom. Dodaten razlog za nakup nove opreme pa je tudi situacija z epidemijo covi­da-19. 
Predlagatelji tega amandmaja želi­jo, da bi se denar v manjši meri trošil za avtoparke, ki postajajo statusni simboli društev. V vecji meri naj ga namenijo tudi za osebno zašcitno opremo, da bi bilo posredovanje na intervencijah za dekleta in fante cim bolj varno. 
Obcinska svetnica Violeta Trontelj (SMC) je prosila za pojasnilo prihodkov iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca. Obrazložitev je podala vodja urada za finance, gospodarstvo in druž­bene dejavnosti Jelka Kogovšek. 
Obcinski svetnik Mihael Hocevar (SDS) je nadaljeval razpravo svojega predhodnika in podprl vloženi amand-ma in izpostavil predvidene investicije. 
Sredstva smo usmerili predvsem v ra­zvoj, v investicije, šport in rekreacijo ter v zeleno mobilnost. S tovrstno politiko obcina vsekakor sledi viziji »Grosuplje goes green«. Veliko prihodkov se na­menja za gradnjo cest in kanalizacijskih omrežij. Kot pozitivno ocenjujejo, da so v nacrtih razvojnih programov izgradnja novih kolesarskih poti, nadaljevanje re-alizacije projekta na Košcakovem hribu in realizacija projekta športni park Brez­je, kar bo vsekakor pripomoglo k boljši kvaliteti bivanja naših obcanov. 
Obcino pa velja pohvaliti tudi za nove prihodke z države. Gradi se zadr­ževalnik Veliki potok, pred kratkim smo zasledili novico, da se bo pricelo s pre­novo železniške postaje Grosuplje in iz­gradnjo novega nadvoza pri nekdanjem Motvozu. 
Obcina Grosuplje je pred kratkim pre­jela priznanje kot regijska zmagovalka za nagrado Zlati kamen 2021, predlaga­ni proracuni pa to dobro prakso vseka­kor nadaljujejo. V svetniški skupini SDS bodo oba dokumenta podprli.   
Obcinski svetnik Ivan Gajic (SD) ver­jame, da je bilo v samo pripravo prora-cunov vloženega veliko dela in veliko truda, vendar ju ne bo podprl. Kot ra­zlog je navedel predvsem nizke zneske, namenjene športnim in rekreativnim prireditvam v letu 2021. Prav tako ne podpira kaznovalne politike obcine. 
Obcinska svetnica Alja Knep (LMG) meni, da sta dokumenta razvojno narav­nana. Predvidenih je veliko investicij, ki bodo izboljšale življenje našim obcan­kam in obcanom. Veliko sredstev pa je namenjenih tudi mladim, ki jih v tem obcinskem svetu zastopa, zato bo ta proracun z veseljem podprla. 
Obcinski svetnik Matjaž Trontelj (NSi) je v imenu Nove Slovenije - kršcan­skih demokratov povedal, da so se v oba dokumenta poglobili. 
Menijo, da sta izjemno dobro pripra­vljena, da gre za napredna proracuna. Obcina Grosuplje je pod vodstvom ak­tualnega župana že vrsto let ambicio­zna obcina. Ambicioznost pomeni, da te vcasih spremlja sreca, veckrat pa je po­trebno imeti tudi pogum. Marsikatera obcina ali pa župan se zgleduje po nas in vcasih se cudijo, kako je vse to mogo-ce. Mi smo na to lahko ponosni. 
Tudi v prihajajocem obdobju je velik poudarek na komunalni infrastrukturi, na gradnji cest, kanalizacij. Mocan inve­sticijski cikel pa je tudi v celotni državi pod vodstvom aktualne vlade in prav je, da temu sledijo tudi obcine. 
Oba dokumenta bodo zato z vese­ljem podprli. Prav tako jih veseli mo-rebiten dvig proracunskih postavk na podrocju gasilstva. Verjamejo, da je to v zelo širokem družbenem interesu.     
Obcinski svetnik Andrej Bahovec (SMC) je izrazil zadovoljstvo nad vlo­ženim amandmajem. Kot predsednik Gasilske zveze Grosuplje je povedal, da bodo dodatna sredstva omogocila bolj­šo opremljenost naših gasilk in gasilcev, da bodo lahko zagotavljali tudi boljšo varnost vseh obcanov. 
Ob koncu razprave je nekaj besed povedal še župan dr. Peter Verlic. Za­hvalil se je sodelavkam in sodelavcem na obcinski upravi, direktorju obcinske uprave mag. Dušanu Hocevarju, vsem vodjem uradov, pa tudi vsem tistim, ki so vezani na proracun, vsem našim jav­nim zavodom, našemu Javnemu komu­nalnemu podjetju.  
Zahvalil pa se je tudi obcinskim sve­tnicam in svetnikom, da so to prepozna­li, da je obcina Grosuplje velika obcina, z veliko potrebami in veliko razvojnimi možnostmi. 
Pred kratkim smo bili regijski zmago­valci kot razvojno najbolj prodorna ob­cina. Strokovna komisija nas je prepo­znala predvsem  po uspešnem projektu skupne obcinske uprave petih obcin, in da se kot obcina razvijamo uravnoteže-no. 
Oba proracuna sta ambiciozna, nove investicije se nam obetajo na podrocju družbenih dejavnosti in komunalne in-frastrukture. 
Aktualna vlada je v lanskem letu dvi­gnila povprecnino obcinam, na podlagi Nacrta za okrevanje in odpornost, ki ga pripravlja sedaj, pa pricakujemo tudi nova evropska sredstva.  
V letošnjem letu bo veliko dela z dokumentacijo za komunalno infra-strukturo v tistih naseljih obcine, ki je še nimajo. Nova glasbena šola je v fazi projektne dokumentacije, prav tako ni­smo pozabili na Košcakov hrib kot našo rekreacijsko cono, na športni park Brezje ter na oba evropska projekta Vezi nara­ve in Life Amphicon, ki prinašata tudi nekaj za dušo naših ljudi. 
»Seveda pa že pripravljamo tudi prora-cun za leto 2023. Ce imaš dokumentacijo, ce imaš projekte, potem lahko kandidiraš na razpisih. In tukaj smo z ekipo na obcini pripravljeni,« je še dejal župan. 
Obcinski svetnice in svetniki so na svoji 12. redni seji sprejeli tudi Odlok o spremembah Odloka o denarnih po-moceh iz proracuna Obcine Grosuplje. 
S tem odlokom se spreminja dohod­kovni cenzus za dodelitev socialnih po­moci iz proracunskih sredstev obcine. Do sedaj veljavni cenzus, ki je temeljil na izracunu povprecnega neto dohodka (treh mesecev pred predložitvijo vloge) vlagatelja oz. njegove družine, je zlasti socialno ogroženim družinam zelo ote­ževal pridobitev pomoci. Predlagali so 10 % preseganje minimalnega dohodka za posameznike (do sedaj ni bilo pre­seganja) in 90 % znesek minimalnega osnovnega dohodka na družinskega clana za družine (do sedaj 70 %). 
Predlagali so tudi povecanje deleža izplacil na osebni racun vlagatelja, v pri­meru da je na ta nacin postopek dodeli­tve enostavnejši (npr. placilo položnic). 
Na seji je bil sprejet Letni program športa v obcini Grosuplje za leto 2021. V skladu s 13. clenom Zakona o športu se namrec izvajanje nacionalnega pro-grama športa na lokalni ravni doloci z obcinskim letnim programom športa, ki ga bo Obcina Grosuplje sofinancirala iz obcinskega proracuna. 
Sprejeli so Sklep o lokacijski preve­ritvi v enoti urejanja prostora GR 102 IG ppip in za tem še Sklep o lokacijski preveritvi v enoti urejanja prostora ML 5 A. Prvi se je nanašal na spremembo dolocil prostorsko izvedbenih pogojev za realizacijo investicijske namere za do-zidavo in nadzidavo že zgrajenega po­slovnega objekta in drugi na dolocitev obsega stavbnega zemljišca pri posa­micni poselitvi oz. širitev stavbnega ze­mljišca za namen gradnje stanovanjske stavbe. 

Sedanji predstavnici Obcine Grosu­plje v Svetu javnega socialnovarstve­nega zavoda Dom starejših obcanov Grosuplje Marini Racki bo 12. 3. 2021 potekel mandat, zato so obcinski svetni­ce in svetniki za predstavnika lokalne skupnosti v Svetu javnega socialno­varstvenega zavoda »Dom starejših obcanov Grosuplje« imenovali Janeza Svetka. 
Clanu Komisije za mandatna vpra­šanja, volitve in imenovanja Urošu Vo­dopivcu je na podlagi odstopne izjave s funkcije clana komisije, z dne 24. 7. 2020, prenehala funkcija clana komisije. Obcinski svetnice in svetniki so v Komi­sijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot nadomestnega clana do konca mandatnega obdobja 2018– 2022 imenovali Gašperja Kusa. 
Urošu Vodopivcu je tudi kot clanu in predsedniku Odbora za gospodarstvo in turizem na podlagi odstopne izjave s funkcije clana in predsednika odbora, prav tako z dne 24. 7. 2020, prenehala funkcija clana in predsednika odbora. Obcinski svetnice in svetniki so za cla­na in predsednika Odbora za gospo­darstvo in turizem kot nadomestnega clana do konca mandatnega obdobja 2018–2022 imenovali Jožeta Berdajsa. 
Obcinski svet je v skladu z 8. clenom Odloka o ustanovitvi in izdajanju lokal­nega casopisa Grosupeljski odmevi na predlog odgovornega urednika potrdil šestclanski uredniški odbor, ki je vezan na mandat odgovornega urednika. Ob­cinski svetnice in svetniki so v uredniški odbor lokalnega casopisa Grosupeljski odmevi imenovali Janeza Pintarja, Ma-tjaža Trontlja, Marijo Samec, Gregorja Steklacica, Majo Zajc Kalar in Zlatka Jagodica. 
Obcinski svetnice in svetniki so dali soglasje k vkljucitvi Obcine Grosu­plje v Slovensko gospodarsko in raz­iskovalno združenje (SBRA), ki je bilo ustanovljeno 12. maja 1999 kot edino nevladno predstavništvo slovenskega gospodarstva, raziskovalne sfere ter lo-kalnih skupnosti v Bruslju. Pet glavnih storitev za clane so: svetovalne storitve in podpora pri pridobivanju sredstev EU, lobiranje in zastopanje interesov, promocijska dejavnost in logisticna podpora, informacijske storitve ter izo­braževanje in publicistika. 
Obcinski svetnice in svetniki so na seji sprejeli tudi naslednje sklepe: Sklep 
o
 ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicnini parcelna št. 2160/6, k.o. 1788 Vino; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicninah parcelni št. 1337/4 in 1337/5, obe k.o. 1780 Blecji Vrh; Sklep 

o
 ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicnini parcelna št. 2213/2, k.o. 1788 Vino; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicnini parcelna št. 880/6, k.o. 1783 Grosuplje - naselje; Sklep o uki­nitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicnini parcelna št. 2202/5, 


k.o. 1794 Racna; Sklep o ukinitvi statu­sa grajenega javnega dobra na nepre­micnini parcelna št. 2201/13, k.o. 1794 Racna; Sklep o ukinitvi statusa graje­nega javnega dobra na nepremicninah parcelne št. 2225/7, 2225/8 in 2225/10, vse k.o. 1783 Grosuplje - naselje; Sklep 
o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicninah parcelne št. 559/280, 559/281, 1199/18 in 1199/19, vse k.o. 1787 Mali Vrh. 
INFORMACIJE, POBUDE IN VPRA­ŠANJA SVETNIKOV 
Obcinska svetnica Alja Knep (LMG) je Obcini Grosuplje cestitala za ponov-no pridobitev certifikata Mladim pri­jazna obcina. S kolegom Nikom se bo­sta še naprej zavzemala za projekte, ki mladim prinašajo boljše življenje v naši obcini. 
Obcinski svetnik Jože Berdajs (SLS) se je dotaknil parkirišc v Grosupljem, za katera meni, da vsa ne bi smela biti placljiva. Zanimalo ga je tudi, kako uspe­šni smo s pridobivanjem služnosti za izgradnjo kanalizacije na obmocju Ra-denskega polja ter kako je z odpadnimi vodami iz Centralne cistilne naprave Grosuplje. 
V imenu svetniške skupine SLS je po­hvalil proracuna za leti 2021 in 2022, kot krajan Cušperka pa je zelo zadovo­ljen tudi z ureditvami na Ostrem vrhu, ki ga krasi slovenska zastava. 
Direktor obcinske uprave mag. Du-šan Hocevar je povedal, da kar zadeva parkiranje v Grosupljem, je bilo brez­placno, dokler je bilo mogoce. Cene parkiranja so nizke, saj želimo, da je par-kiranje v Grosupljem urejeno, da ni po­parkirano vse povprek, da ne zasedejo vsa parkirišca tisti, ki nato svojo pot na­daljujejo proti Ljubljani ali kam drugam, drugi, ki pridejo v Grosuplje po oprav­kih, pa nimajo kje parkirati. 

Za izgradnjo kanalizacije na obmocju Radenskega polja poteka pridobivanje služnosti dokaj uspešno. Služnostnih pogodb ni podpisalo še cca 15 lastnikov, zato sta bila z vodjem urada za komu­nalno infrastrukturo Urošem Mocnikom ravno v tem tednu na terenu v Predolah, Mali Racni in Veliki Racni in meni, da je bil storjen korak naprej in dogovori so v veliki meri uspešni.  
Cistilna naprava Grosuplje je ena sodobnejših in dobro deluje. Redno poteka tudi monitoring stanja. Kadar pa zaradi vremenskih razmer pride do izrazitega povecanja meteornih vod, te cistilno napravo zalijejo. Izboljšave bi bile mogoce, zato tudi v povezavi s po­tokom Podlomšcica in cistilno napravo pripravljamo projekt, ki ga bomo prija­vili na razpis v okviru norveškega financ­nega mehanizma. 
Komentiral pa je tudi ureditve na Ostrem vrhu in dejal, da dobre projekte v dobrobit krajanov, kot sta bila igrišce, kulturni dom in sedaj Ostri vrh, z župa­nom vedno z veseljem podpreta. »V Kra­jevni skupnosti Racna ste zelo operativni in ste veliko stvari postorili tudi obcanke in obcani sami,« je dejal. 
Obcinski svetnik Nejc Kolmancic (SMC) meni, da se množicna testiranja splošne populacije s hitrimi antigen-skimi testi na korona virus covid-19 v gasilskem centru ne izvajajo optimal-no, da bi bilo stvari mogoce izboljšati. Posebej je izpostavil, da bi bili urniki testiranja lahko prijaznejši obcankam in obcanom, da bi se imeli možnost te­stirati tudi zgodaj zjutraj ali pozno po­poldne. Da je praksa lahko boljša, lahko vidimo v sosednji obcini Ivancna Gorica. 
Direktor obcinske uprave mag. Du-šan Hocevar je komentiral, da se s po­vedanim deloma strinja. Direktorica se skupaj z ostalim osebjem zdravstvenega doma trudi po najboljših moceh, tudi v sodelovanju z obcino, tako pri dolocitvi prve lokacije v zdravstvenem domu, kot tudi druge v gasilskem centru, ves cas pomaga tudi redarska služba. Vendar je še veliko drugih dejavnikov, vreme, lo-gistika, testi, kader, testiranja za šolsko in predšolsko vzgojo, za gospodarstvo. 
Zahvalil se je dr. Zavirškovi in vsem njenim kolegicam in kolegom, ki so prva testiranja v gasilskem centru opravljali pri zelo nizkih temperaturah ob dveh elektricnih peckah. 
Zadevo je komentirala še obcinska svetnica Štefka Zaviršek (NSi), ki je tudi direktorica zdravstvenega doma in po­jasnila, da poleg množicnega testiranja splošne populacije, ki je javno objavlje-no, vsak teden izvajajo tudi testiranja za okrog 450 zaposlenih v vzgoji in izo­braževanju, trikrat na teden po 3 ure pa tudi testiranja za zaposlene v trgovini in v ostalih dejavnostih, ki potrebujejo te­denska testiranja. 
Delo je fizicno naporno. »Ne morem obljubiti, da bo testiranja vec, vec pa bo cepljenja, ce bo le možno dobiti vec cepi­va, saj je ucinek cepljenja vecji kot ucinek testiranja,« je še dejala. 
Obcinska svetnica Valentina Veho­vec (DeSUS) je pohvalila proracuna za leti 2021 in 2022, posebej vesela pa je tudi, da je v polnem teku izgradnja zadrževalnika Veliki potok in da se na­sploh veliko dela. 
Direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar je na seji predstavil še nekaj informacij. Izbran je izvajalec za nadgradnjo železniške postaje, izbrane­ga pa imamo tudi že izvajalca za nadvoz Motvoz, s katerim racunamo, da bomo v roku 10 dni podpisali tudi že pogodbo in bo potem takoj pricel z delom, da bo v najkrajšem možnem casu ta nadvoz porušen in zgrajen nov. »Celotna inve­sticija je vredna skoraj 25 milijonov evrov. Grosuplje bo s tem veliko pridobilo,« je dejal. 
Vse pa je pripravljeno tudi za price­tek gradnje plocnika Mali Vrh. »To je še 
edini plocnik, ki ne povezuje Grosupljega in Škofljice cez te naše rede, cez te ovinke. Izvajalec je bil že uveden v delo,« je še po­vedal. 
Župan dr. Peter Verlic je sejo sklenil s povabilom na praznovanje 30. oble­tnice samostojne države Slovenije, ki jo bomo v naši obcini obeležili z dvigom slovenske zastave na našem najvišjem vrhu, na Kuclju, konec junija. »Držimo pesti, da bo to lahko potekalo brez vecjih omejitev, in vsi že v naprej lepo vabljeni. Srecno in ostanite zdravi,« je dejal. 
Video posnetke in gradivo sej si lah­ko ogledate s klikom na www.grosu­plje.si. 
Jana Roštan 



Župan dr. Peter Verlic: »Vse se zacne pri dobrem projektu, ki je koristen in potreben za ljudi.« 
Slovenija je v obdobju 2014–2020 iz evropske blagajne dobila le 39 odstot­kov njej namenjenih sredstev in želimo si, da bi bili v naslednjem obdobju uspe­šnejši. Kljucnega pomena bo sodelova­nje in usmerjenost v projekte, ki so zele­ni, odporni in digitalni. 
O tem so v torek, 9. februarja 2021, na konferenci Zlati kamen spregovorili župan Obcine Grosuplje dr. Peter Verlic, državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs in direktor oddelka za izvozno in ra­zvojno financiranje pri SID banki Gašper Jež. 
Župan dr. Peter Verlic se spominja, ko je pred 10 leti z novo ekipo prevzel vodenje Obcine Grosuplje, kako zelo smo v obcini podhranjeni z družbeno infrastrukturo, kot so šolski prostori, ko­munalna infrastruktura. Seveda smo se nemudoma vprašali, kako dobiti doda-ten denar, temu pa je sledilo vprašanje, kako projekte pripraviti, da bomo prišli do financiranja. Kot vemo, je obcinski proracun za vse te investicije premajhen. 
Takrat, aktualna je bila evrop-ska financna perspektiva za obdobje 2007–2013, sva dve obcini, Grosuplje in Ivancna Gorica, skupaj uspešno prijavili kohezijski projekt nove cistilne naprave in dodatnih kilometrov kanalizacije. Vre­dnost projekta je bila kar 25 milijonov evrov, 15 milijonov evrov je bilo evrop­skega denarja. 
Kaj hitro smo uvideli, da smo uspešni, 
Z leve proti desni: župan dr. Peter Verlic, državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs in direktor oddelka za izvozno in razvojno financiranje pri SID banki Gašper Jež 
ce smo združeni. Tako smo se najprej povezale tri obcine, Ig, Škofljica in Gro­suplje, v medobcinskem redarstvu in inšpekcijskih službah, kasneje pa smo si rekli, zakaj bi vedno samo cakali na ministrstva, razpise, ce pa mogoce lah­ko nekaj evropskih sredstev pridobimo tudi sami. Z obcinama Ivancno Gorico in Trebnje smo ustanovili razvojni center. Danes imamo Skupno obcinsko upravo 5G, za katero verjamemo, da ima poleg rednih nalog, ki jih opravlja, tudi razvoj­ni potencial, s katerim upamo, da bomo lahko obcine Škofljica, Ig, Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje z razlicni-mi projekti uspešno kandidirale tudi za evropska sredstva. 
»Vse pa se zacne pri dobrem projektu. In to je pravzaprav kljucno. Ce imaš pro-jekt, potem zagotovo najdeš pot tudi do financiranja. Povezani pa smo mocnejši,« je svoje misli strnil župan. 
V nadaljevanju je poudaril tudi po-men ustanovitve pokrajin. »Vem, da je to na koncu vedno obcutljivo politicno vprašanje, ker se pogovarjamo o mejah, pa o sedežih. Vendar menim, da bi to bila lepa priložnost, da se obcine na nek nacin povežemo in potem kot take lažje kandidi­ramo za evropski denar,« je dejal. 
Župan je ob tej priložnosti še izpo­ mrec velja, da je veliko priseljevanja, to  projektov, ki so koristni in potrebni za  
stavil, da se tudi tiste obcine, ki štejemo  pa potegne za seboj omenjena razvojna  ljudi.  
za razvite, soocamo z razvojnimi izzivi,  vprašanja.  Jana Roštan  
kot je izgradnja nove šole ali ureditev  Sicer pa je župan ob koncu ponovno  
novega vrtca. Za primestne obcine na­ poudaril sodelovanje in pripravo dobrih  


Direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar: »Za nami je leto zelo uspešnega delovanja Skupne obcinske uprave 5G.« 
V cetrtek, 11. februarja 2021, je preko aplikacije MS Teams potekal strokovni posvet o delovanju skupnih obcinskih uprav, ki ga vsako leto organizira Mini-strstvo za javno upravo. Na posvetu so sodelovali ter z udeleženci svoje znanje in izkušnje delili vodja Službe za lokalno samoupravo Ministrstva za javno upra­vo dr. Roman Lavtar s sodelavcema dr. Francijem Žoharjem in mag. Urško Re-mic, direktor obcinske uprave Obcine Grosuplje mag. Dušan Hocevar, direktor obcinske uprave Obcine Piran Daniel Tomljanovic in vodja Skupne obcinske uprave Maribor dr. Ivan Kobal. 
Beseda je tekla o delovanju skupnih obcinskih uprav v preteklem letu, kakšni so trendi, oz. kako se število skupnih uprav ali obcin znotraj skupnih uprav povecuje ali zmanjšuje, pogledali so si primere dobrih praks ustanavljanja oz. delovanja skupnih obcinskih uprav ter izpostavili novosti, ki jih to podrocje pri­naša. 
Direktor obcinske uprave mag. Du-šan Hocevar je podrobneje predstavil naše izkušnje in aktivnosti, ki so bile potrebne za ustanovitev nove Skupne obcinske uprave 5G oz. združitev dveh že obstojecih skupnih obcinskih uprav v eno novo. 
Skupno obcinsko upravo 5G, s sede­žem v Grosupljem, sestavlja pet obcin, Grosuplje, Ivancna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje. Sedež v Grosupljem sta že pred njo imeli dve skupni obcinski upra-vi, in sicer je bil leta 2012 ustanovljen medobcinski inšpektorat in redarstvo, ki je povezoval tri obcine, Grosuplje, Ig in Škofljico, in je deloval na podrocju inšpekcijskega nadzorstva in redarstva, leta 2016 pa je bil na pobudo treh žu­panov, tokrat obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Trebnje, ustanovljen še med-obcinski razvojni center, predvsem z že­ljo po organizirani službi za pridobivanje cim vec razvojnih sredstev, bodisi evrop­skih, bodisi državnih. 


Zaradi sprememb Zakona o financira­nju obcin oz. zaradi boljšega državnega sofinanciranja smo se zaceli pogovarjati o združitvi omenjenih dveh skupnih ob­cinskih uprav ter ustanovitvi ene nove, tokrat petih obcin, Grosuplje, Ivancna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje. In 1. 1. 2020 je s svojim delovanjem pricela no-voustanovljena Skupna obcinska uprava 5G, ki pokriva šest podrocij delovanja: inšpekcijsko nadzorstvo, redarstvo, no-tranjo revizijo, varstvo okolja, urejanje prostora in civilno zašcito. Za nami je leto zelo uspešnega delovanja Skupne obcinske uprave 5G na vseh omenjenih podrocjih, z izjemo notranje revizije, ki s svojim delovanjem še ni pricela, ker ni­smo uspeli dobiti ustreznega kadra. 

V nadaljevanju je podrobneje pred­stavil sam proces ustanovitve nove sku­pne obcinske uprave, kakšna je njena kadrovska in financna situacija, stroški in prihodki, po kakšnem kljucu obcine ustanoviteljice skupno obcinsko upravo sofinanciramo. 
Pripravljeno je tudi porocilo o delova­nju Skupne obcinske uprave 5G za leto 2020. Rezultati so izredno dobri, poroci-lo pa bodo obravnavali tudi župani ob­cin ustanoviteljic. 
Svoje misli je strnil z besedami, da je financni ucinek dober, kljucno vodilo pri ustanavljanju te skupne obcinske upra­ve je »vec glav vec ve«, prav tako pa lahko takšen organ obcankam in obcanom za­gotavlja bistveno boljše storitve. 
Jana Roštan 


Obcine SOU 5G podpisale Pismo o nameri za vzpostavitev sodelovanja tudi na podrocju digitalizacije obcin 
Skupna obcinska uprava obcin Grosu­plje, Ivancna Gorica, Škofljica, Ig in Do-brepolje je s svojim delovanjem pricela 
1. januarja 2020, podrocja, na katerih smo obcine združile svoje delovanje, pa so: inšpekcijsko nadzorstvo, redarstvo, notranja revizija, varstvo okolja, urejanje prostora in civilna zašcita. 
Sodelovanje obcin na omenjenih po­drocjih se je izkazalo kot zelo uspešno in po dobrem letu uspešnega delovanja SOU 5G smo se odlocile, da svoje sode­lovanje vzpostavimo še na podrocju di­gitalizacije obcin, in sicer z namenom za­gotavljanja sodobnih javnih storitev. To bo za obcane in podjetja pomenilo vecje zadovoljstvo pri uporabi javnih storitev ter hkrati za obcinske uprave, javne za­vode in podjetja ucinkovitejše delo, pa tudi prihranke in nove prihodke, ki bodo usmerjeni v povecanje dobrobiti vseh na podrocju lokalne skupnosti. 

V sredo, 3. februarja 2021, so tako žu­pani omenjenih obcin, dr. Peter Verlic, 
Dušan Strnad, Ivan Jordan, Janez Cim­perman in Igor Ahacevcic, podpisali tudi Pismo o nameri. 
Obcine za uresnicevanje tega sku­pnega projekta razpolagamo z opremo, znanjem, izkušnjami ter cloveškimi in drugimi viri, ki zagotavljajo zasnovo, ra­zvoj in upravljanje rešitev s podrocja di­gitalizacije obcin. 
Za financiranje projekta pa bomo po-leg izvirnih lastnih sredstev poskušale pritegniti tudi sredstva EU strukturnih skladov ter drugih internacionalnih in nacionalnih virov financiranja, pred­vsem pa javnega razpisa Ministrstva za javno upravo z naslovom »Javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti«. 
Jana Roštan 


OBCINA GROSUPLJE REGIJSKA ZMAGOVALKA ZA NAGRADO ZLATI KAMEN 2021 

V petek, 12. februarja 2021, je pote­kala svecana podelitev nagrade Zlati kamen. Ta se letno podeljuje razvojno najbolj prodorni obcini: torej tisti, ki za­radi svoje razvojne, v prihodnost in v do-bro vseh obcanov usmerjene dejavnosti pomeni primer dobre prakse in zgled za ostale. 
Rdeca nit letošnjega Zlatega kamna je bila »stopimo skupaj«. V ospredje so postavili sodelovanje in soustvarjanje. Sodelovanje je zgodovinsko gledano kljucno za napredek in razvoj. Zajema razlicne razsežnosti: sosednje kraje, mednarodno okolje, pa tudi sodelovanje navznoter, vkljucevanje prebivalcev v ra­zvoj, sodelovanje z gospodarskimi druž­bami, javnimi in zasebnimi institucijami in drugo javnostjo. Strokovni svet Zlate­ga kamna se je osredotocil na elemente, kot so obseg in kakovost sodelovanja z drugimi kraji, vpetost v mednarodne projekte, javno-zasebna partnerstva, transparentnost delovanja in participa­cija prebivalcev v razvojnih procesih. Kot vedno do zdaj je bilo v izboru pomemb-no tudi, da so dejavnosti obcine del eno­tne in holisticno zasnovane vecdimenzi­onalne razvojne vizije. 



V ožji izbor za nagrado Zlati kamen se je letos uvrstilo osem finalistk: Nova Go-rica in Tržic iz zahodne Slovenije, Gro­suplje in Logatec iz osrednje ter jugo­vzhodne Slovenije, obmocje od Koroške do Posavja sta zastopali obcini Luce in Ravne na Koroškem, iz vzhodne Slove­nije pa sta se v finale uvrstili dve manjši obcini iz Slovenskih goric, Benedikt in Sveta Ana. 
VESELI IN PONOSNI SMO, DA JE OB­CINA GROSUPLJE POSTALA REGIJSKA ZMAGOVALKA ZA NAGRADO ZLATI KAMEN 2021: 
»Skupna obcinska uprava (SOU) petih obcin 5G (poleg Grosupljega so vkljuce­ne še obcine Ig, Ivancna Gorica, Škofljica in Dobrepolje) je v tem trenutku verjetno najbolj sistematicno zasnovana SOU pri nas. Izkoristili so novo zakonodajo na podrocju SOU in delovanje mocno raz­širili z novimi funkcijami, ta širitev delo­vanja pa je omogocila, da delovanje v najvecji meri financira država. Poleg ad­ministrativno-tehnicnih funkcij ima SOU 5G tako tudi razvojne in projektne nalo­ge. 5G ima vse možnosti, da se razvije v primer dobre prakse. 
Grosuplje je prva in za zdaj edina ob­cina pri nas, ki v razvojni viziji izrazito poudarja globalnost. To usmeritev ka­žejo številni formalni in neformalni stiki obcine na mednarodni ravni in vkljuci­tev kraja v mednarodne organizacije. 

Ob tem v kraju poteka ambiciozno zastavljen razvoj. V dveh letih naj bi sku­pna vrednost infrastrukturnih projektov dosegla 30 milijonov evrov. Pomembno: številni projekti so povezani s kljucnimi vsebinami, kot so varovanje narave, ra­zvoj trajnostne mobilnosti ali varnost. In ce pogledamo dejavnosti obcine, težko najdemo podrocje, ki bi bilo zanemarje-no: gre za enega od krajev z bolj celovi­tim in uravnoteženim razvojnim pristo-pom pri nas.« 

Župan dr. Peter Verlic je ob prejemu nagrade povedal: »Tako lepo ste pove­dali, da nimam kaj dodati. Saj veste, kako pravijo, da se lastna hvala pod mizo vala. Vesel sem, da merljivi kazalci in kriteriji, ki jih pri Zlatem kamnu merite, beležite, kažejo svoje rezultate. Morda samo še to, 
lahko je Ljubljana ta hip najlepše mesto na svetu, ampak obcina Grosuplje pa je ta hip drugic najsrecnejša obcina na svetu«. Spomnimo, da je bil v Grosupljem vpla-can Eurojackpot, novicka o srecni obcini Grosuplje pa je takrat odmevala dalec naokoli. 
Regijske zmagovalke so poleg ob­cine Grosuplje postale še obcine Luce, Benedikt in Nova Gorica, ki pa je postala tudi letošnja prejemnica nagrade Zlati kamen. Nagrado Zlati kamen je županu dr. Klemnu Miklavicu podelil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. 
Jana Roštan 



Srecanje županov obcin SOU 5G v zvezi z objavljenim javnim razpisom za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti »JR PMIS« 
Z leve proti desni: župan Dušan Strnad, župan Igor Ahacevcic, župan dr. Peter Verlic, župan Ivan Jordan, podžupan Anton Modic, župan Janez Cimperman in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar 
V sredo, 17. februarja 2021, so se v Družbenem domu Grosuplje srecali žu­pani obcin Grosuplje dr. Peter Verlic, Ivancna Gorica Dušan Strnad, Škofljica Ivan Jordan, Ig Janez Cimperman in Do-brepolje Igor Ahacevcic. Sestanka so se prav tako udeležili podžupan Obcine Ig Anton Modic, direktor obcinske uprave Obcine Grosuplje mag. Dušan Hocevar in Jasmina Selan iz Skupne obcinske uprave 5G. 
Župani obcin Skupne obcinske upra­ve 5G so se namrec že v zacetku febru­arja odlocili, da bi sodelovanje med obcinami, ki v okviru skupne obcinske uprave pokriva podrocja inšpekcijskega nadzorstva, redarstva, notranje revizije, varstva okolja, urejanja prostora in ci­vilne zašcite, vzpostavili še na podrocju digitalizacije obcin in s tem namenom podpisali pismo o nameri. 
Obcine namrec že ves cas povezu­jejo tudi razvojni projekti, medtem ko tudi nov instrument Evropske unije za okrevanje po pandemiji covid-19 »Next Generation EU« spodbuja naložbe v ze­leno, digitalno in odporno Evropo, ki bo bolje pripravljena na današnje in priho­dnje izzive, v petek, 12. februarja 2021, pa je bil objavljen tudi napovedani in že težko pricakovani javni razpis Ministr­stva za javno upravo za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti »PMIS«. Prav ta javni razpis je bil tudi povod za tokratno srecanje županov. 

Zbrane sta uvodoma pozdravila žu-pan dr. Peter Verlic, ki je zbranim zaželel dobrodošlico v Grosupljem z željo, da bo naša prijava na javni razpis uspešna, predvsem pa da bodo inovativne reši­tve, ki se jih bomo lotili, v kar najvecjo korist obcankam in obcanom, ter Ja­smina Selan, ki pa je predlagala, da se kar podrobneje osredotocijo na samo vsebino razpisa, pregledajo, katera vse­binska podrocja bi nas najbolj zanimala in prediskutirajo morebitna vprašanja v zvezi z njim. 
Namen javnega razpisa je sicer po­spešiti uvajanje inovativnih rešitev na podrocju digitalizacije obcin, ki bodo Vsebinska podrocja, ki jih razpis nasla-Skupna višina sredstev, namenjenih omogocile boljše upravljanje, boljše ko-vlja, so: za izvedbo razpisa, znaša 8 milijonov municiranje, proaktivno reševanje pro-1. Upravljanje z viri in infrastrukturo; evrov, od tega bo Evropski sklad za re-blemov, koordiniranje virov in procesov 2. Skrb za okolje; gionalni razvoj prispeval 6,4 milijone za hitro odzivanje, minimiziranje posle-3. Zdravo in aktivno življenje; evrov. dic nepredvidenih dogodkov in narav-4. Mobilnost, logistika in transport; Jana Roštan nih nesrec ter s tem izboljšanje javnih 5. Kultura, šport in turizem; storitev za obcane in druge uporabnike. 6. Varnost in zašcita. 

Delovno srecanje županov obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje z ministrom za okolje in prostor mag. Andrejem Vizjakom 

V cetrtek, 18. februarja 2021, je mi­nister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak obiskal Obcino Ivancno Gorico, kjer se je sestal z župani obcin Grosuplje dr. Petrom Verlicem, Ivancna Gorica Du-šanom Strnadom in Dobrepolje Igorjem Ahacevcicem ter njihovimi sodelavci. 
Osrednja tema pogovora je bila var-stvo okolja, kjer obcine tudi v priho­dnje cakajo številni izzivi. Govorili so o možnem sofinanciranju projektov vo­dooskrbe, zlasti manjših vodovodnih sistemov, kakor tudi o sofinanciranju sistemov odvajanja in cišcenja odpa-odpornost (RRF) ter povedal, da se za to podrocje predvideva kar nekaj sredstev, razpis ministrstva pa lahko pricakujemo že v jeseni. 

Dotaknili so se tudi vodotokov, da bi bilo njihovo vzdrževanje boljše, ucinko­vitejše, da ne bi prihajalo do neljubih do-godkov, poplav, prav tako so župani ob tej priložnosti ministra seznanili z nacrti modernizacije Centra za ravnanje z od­padki Špaja dolina. 
Jana Roštan, foto: Gašper Stopar 


Za nadgradnjo železniške proge na odseku Ivancna Gorica– Ljubljana je že bila objavljena pobuda za pripravo državnega prostorskega nacrta 
Minister za infrastrukturo Jernej Vr-gradnjo železniške proge št. 80 držav-21. 1. 2021 na svoji spletni strani javno tovec je dne 23. 12. 2020 posredoval na na meja–Metlika–Ljubljana na odseku objavilo pobudo za pripravo državne-Ministrstvo za okolje in prostor Pobudo Ivancna Gorica–Ljubljana, pri pripravi ga prostorskega nacrta za nadgradnjo identifikacije investicijskega projekta za katere smo sodelovale tudi obcine. železniške proge št. 80 državna meja – Državno prostorsko nacrtovanje za nad-Ministrstvo za okolje in prostor je dne Metlika – Ljubljana na odseku Ivancna Gorica – Ljubljana: https://www.gov. si/teme/drzavni-prostorski-nacrti/. Po-buda je bila objavljena do 22. 2. 2021, v casu njene objave pa je lahko javnost nanjo podala svoje predloge in pobude. 
Nadgradnja železniške proge na od­seku Ivancna Gorica–Ljubljana bo obse-gala nadgradnjo obstojece proge, vzpo­stavitev dvotirnosti in elektrifikacije, nov potek na posameznih odsekih, preuredi­tev postaj, postajališc in prehodov preko proge ter nadgradnjo signalnovarno­stnih naprav. 
Investicija bo skrajšala vožnjo vlakov iz Grosupljega v Ljubljano na 15 minut ter iz Ivancne Gorice v Ljubljano na 30 minut. Z nadgradnjo proge in izboljša­njem vozno-tehnicnih elementov žele­zniških tirov se bodo bistveno izboljšali tudi potovalni casi, in sicer bodo direktni vlaki med Ljubljano in Grosupljem lahko prišli v 15 minutah, do Ivancne Gorice pa v 25 minutah. 
Cilj nadgradnje proge je torej izboljša-ti javni železniški potniški promet, ki bo s takšnimi potovalnimi casi in s takšnim potovalnim udobjem konkurencnejši motornemu, zlasti osebnemu prometu, in bo privabil bistveno vecje število upo­rabnikov. 

Zacetek nadgradnje železniške proge na odseku Ivancna Gorica–Ljubljana je sicer predviden v letu 2027, gradnja pa bo predvidoma trajala 3 do 4 leta. Celo­tna preliminarna investicijska vrednost je 473,4 milijonov evrov. 
Jana Roštan 



Izbran izvajalec za izvedbo nadgradnje železniške postaje Grosuplje 

Grosuplje goes green – z razvojem trajnostne mobilnosti prav gotovo. Urejamo površine za pešce in kolesar­je, spodbujamo uporabo javnega po­tniškega prometa. Ce je bil zadnja leta v ospredju avtobusni prevoz, posebej mestna linija 3G, pa smo veseli, da obcu­tno bolj prijazen do svojih uporabnikov postaja tudi prevoz z vlakom. In v pol-nosti bo kmalu lahko zaživela tudi naša nedavna pridobitev, parkirna hiša P+R Grosuplje. 
V torek, 23. februarja 2021, smo se razveselili novice Ministrstva za infra-strukturo, da je za izvedbo gradbenih del nadgradnje železniške postaje Gro­suplje že izbran izvajalec, in sicer konzor­cij podjetij CGP, Pružne gradevine, GH Holding, MM SVTK in Technoacustica srl, s ponudbeno vrednostjo 13.304.138,58 evrov z ddv, že v prihodnjem mesecu pa lahko pricakujemo tudi pricetek del. 
Zamenjali bomo spodnji in zgornji ustroj železniške proge, zgradili novo peronsko infrastrukturo, vkljucno z izven nivojskim dostopom (pod vsemi tiri) na perone, ter izvedli nadgradnjo teleko­munikacijskih in elektroenergetskih na­prav. Na obmocju ukinjenega nivojske­ga prehoda v bližini Soncnih dvorov bo zgrajen dodatni podhod. 
Prav tako bomo obnovili samo po­stajno poslopje, vsi dostopi na železniški postaji bodo prilagojeni invalidom in funkcionalno oviranim osebam. 
Dela bodo predvidoma zakljucena v 12 mesecih od uvedbe izvajalca v delo. 
Da bo nadgradnja železniške postaje Grosuplje celovita, bo socasno porušen obstojeci in zgrajen nov nadvoz pri nek­danjem Motvozu. Javno narocilo je že izpeljala Obcina Grosuplje, tako da tudi za izvedbo te investicije lahko že kmalu pricakujemo podpis pogodbe z izbra­nim izvajalcem. 
Vrednost celotne nadgradnje železni­ške postaje Grosuplje, vkljucno s signal-no-varnostnimi in telekomunikacijskimi napravami ter izgradnjo novega nadvo­za, pa je ocenjena na 24,1 milijona evrov. 
Jana Roštan 


Spomladanske selitve dvoživk so pred vrati, o tem in še marsicem drugem pa tudi v novicniku Regljac 

V vecernem casu dvoživke na drugo 
stran ceste proti vodi varno prenesejo 
udeleženci akcij prenašanja dvoživk. 
Foto: Tina Stepišnik, LIFE AMPHICON 

Deževno vreme v prihodnjih tednih bo vzpodbudilo spomladanske selitve dvoživk, ki pri tem preckajo tudi ceste, zato na številnih lokacijah v Sloveni­ji prihaja do množicnih povozov. V sodelovanju s številnimi deležniki so sodelavci projekta LIFE AMPHICON, v katerem Obcina Grosuplje sodeluje kot vodilni partner, prvic pripravili le­tni pregled stanja dvoživk na cestah in izvedenih varstvenih ukrepih na držav­nem nivoju. Rezultati so predstavljeni v novicniku REGLJAC, kjer so zbrani tudi napotki za sezono spomladanskih selitev dvoživk, ki je pred vrati. 
Novicnik Regljac je namenjen pred­stavitvi in letnemu pregledu aktivnosti na podrocju varstva dvoživk in njihovih habitatov, ki se izvajajo v Sloveniji. Pri­pravo prve številke Regljaca je omogocil izredno pozitiven odziv in pripravljenost za sodelovanje številnih organizacij, dru-štev, prostovoljcev in posameznikov. 

Katja Poboljšaj iz Centra za kartografi­jo favne in flore je ob izidu prve številke Regljaca povedala: »V letu 2020 smo v pro-jektu LIFE AMPHICON - Ohranjanje dvo­živk in obnova njihovih habitatov v Centru za kartografijo favne in flore ustanovili Informacijski center za varstvo dvoživk in v sodelovanju s številnimi deležniki pripra­vili prvo številko Regljaca. V letu 2020 se je po porocanjih koordinatorjev akcij prena­šanja dvoživk cez cesto udeležilo vec kot 500 prostovoljcev. Na 30 lokacijah, na sko-raj 50 km cest, je bilo zabeleženih vec kot 
82.000 živih in povoženih dvoživk. Zato bi še posebej radi izpostavili ves trud in delo, ki ga prostovoljci vsako leto prispevajo za izvajanje akcij prenašanja dvoživk po vsej Sloveniji.« 
Dvoživke se spomladi množicno seli­jo predvsem v toplih deževnih vecerih in nocnih urah, takoj po soncnem zahodu. 


Med obvezno opremo za udeležbo na akciji prenašanja dvoživk sodijo odsevni jopic, dobra svetilka, dovolj globoko vedro ter primerna oblacila in obutev glede na vremenske razmere. Foto: Tadeja Smolej, LIFE AMPHICON 
pricnejo, ko se nekaj dni zapored nocne temperature dvignejo nad 5 °C in je viso­ka zracna vlaga. Najbolj opazne ter mno­žicne selitve navadnih krastac in rjavih žab se obicajno zgodijo v dveh do treh tednih. Druge vrste dvoživk s selitvijo pricnejo kasneje, selitev je casovno bolj razpršena in obicajno traja vec mesecev. 
Dvoživkam na njihovi selitveni poti lahko pomaga prav vsak, tako da sode­luje pri lokalnih akcijah prenašanja dvo­živk cez cesto. Te že vrsto let, poznane kot »Pomagajmo žabicam cez cesto«, po­tekajo tudi na Radenskem polju. 
»V Obcini Grosuplje velik poudarek na­menjamo trajnostnemu razvoju in varstvu narave. Že dolgo se zavedamo pomena ohranjanja dvoživk in njihovih habitatov. Na cestnem odseku med Velikim Mlace-vim in Veliko Racno na obmocju Krajin­skega parka Radensko polje bo zato letos že štirinajstic zapored potekala akcija »Pomagajmo žabicam cez cesto«. Kot vsa­ko leto so v spomladanskem casu posta­vljene zacasne varovalne ograje, številni udeleženci akcije pa dvoživke vsak vecer prenašajo cez cesto in jim tako omogocajo varno pot do mrestišc,« je povedal župan dr. Peter Verlic. 
Ce bi bili v akciji »Pomagajmo žabi-cam cez cesto« pripravljeni sodelovati tudi letos, to sporocite na info@raden­skopolje.si. 
Udeleženci akcij prenašanja dvoživk morajo upoštevati dolocila prometne varnosti, v letošnjem letu pa tudi aktual­ne ukrepe Vlade Republike Slovenije in priporocila NIJZ za preprecevanje širje­nja okužbe z virusom covid-19. Obvezna oprema za udeležbo so odsevni jopic, dobra svetilka, dovolj globoko vedro, v katerega se pri prenosu cez cesto odla­gajo dvoživke, ter primerna oblacila in obutev glede na vremenske razmere. 
Voznike motornih vozil ob tem napro­šamo, da na znanih lokacijah ustrezno prilagodijo hitrost vožnje, saj s tem po­vecajo varnost prostovoljcev na terenu in zmanjšajo število povoženih dvoživk. 
Vendar pa izvajanje akcij prenašanja dvoživk cez cesto in postavljanje zaca­snih varovalnih ograj v casu spomladan­skih selitev ni trajna rešitev za povoze dvoživk in tudi ne prepreci povozov v poletnem in jesenskem obdobju. Direk­cija Republike Slovenije za infrastrukturo zato, skladno z zastavljeno sistematiko reševanja problematike povozov dvo­živk na državnih cestah, z nacrtovanimi projekti in proracunskimi sredstvi na problematicnih odsekih nacrtuje izved­bo ustreznih trajnih ukrepov. 
V projektu LIFE AMPHICON bo na pe­tih cestnih odsekih, ki se uvršcajo med najbolj kriticne odseke z vidika povoza dvoživk v Sloveniji, tudi na Radenskem polju, vzpostavila podhode in trajne va­rovalne ograje. 
Aktivnosti, ki se izvajajo v projektu LIFE AMPHICON, lahko redno spremlja-mo na spletni strani: https://www.life­amphicon.eu. 

Jana Roštan 





V okviru projekta ICC potekal 2. mestni laboratorij 
Skupnost obcin Slovenije in 12 njenih Konjice, Škofja Loka, Škofljica, Vojnik in je, da mesta in obcine iz razlicnih delov clanic: obcine Ajdovšcina, Crna na Ko-naša obcina Grosuplje, skupaj sodelu-Evropske unije za soocenje s pandemij­roškem, Kanal ob Soci, Kocevje, Laško, jejo v evropskem projektu 100 Intelli-sko krizo združimo moci ter z uporabo Logatec, Ravne na Koroškem, Slovenske gent Cities Challenge, katerega namen najsodobnejših tehnologij naša mesta in obcine vodimo v inteligentno, zeleno in družbeno odgovorno okrevanje. Prav mesta in obcine ter naši lokalni ekosiste-mi bomo gonilo okrevanja lokalnih go-spodarstev, ustvarjanja novih delovnih mest in krepitve povezanosti z lokalnim prebivalstvom, torej njihovega sodelo­vanja in vkljucevanja ter ustvarjanja na­šega kakovostnejšega življenja. 
V okviru projekta je v casu od 16. do 
19. februarja 2021 potekal že tudi 2. me-stni laboratorij. Srecanje mest in obcin s strokovnjaki iz gospodarstva in politike je ponovno potekalo virtualno. 
Pricelo se je z dogodkom, name-njenim širši javnosti. Uvodoma so nas nagovorile Ulla Engelmann in Dana Eleftheriadou iz Evropske komisije ter Alice Charles iz Svetovnega gospodar­skega foruma. 
Ulla Engelmann nas je seznanila z aktualnimi informacijami v zvezi z in-strumentom Evropske unije za okre­vanje in odpornost »Next Generation EU«, ki sta ga teden prej sprejela Evrop-ski parlament in Svet EU. Izpostavila je pomembna podrocja za reforme in naložbe: ciste tehnologije in obnovljivi viri energije, energetska ucinkovitost stavb, trajnostna mobilnost in polnilne postaje, uvajanje hitrih širokopasovnih storitev, digitalizacija javnega sektorja, zmogljivosti podatkovnega skladišca v oblaku ter izobraževanja in usposablja­nja za razvijanje naših digitalnih vešcin. 


Posebno pozornost je namenila pobu­dama Val prenove in Novi evropski Ba­uhaus, ki sta del Evropskega zelenega dogovora. 
Dana Eleftheriadou je izrazila svoje mocno prepricanje, da bomo ponovno zgradili naša mesta, še boljša, še prija­znejša do svojih prebivalk in prebival­cev, da bo »nova normalnost« še lepša. 
Alice Charles pa je kot prednostne naloge mest opredelila: potrebo po družbeni pravicnosti, prilagajanje pod-nebnim spremembam, odpornost na nepredvidene situacije ter izboljšanje blaginje za vse. Nadalje je spregovorila tudi o tem, kako bi se lahko s temi izzivi spoprijeli, pri cemer se je osredotocila zlasti na ideje »lokaliziranega« mesta, kot je 15-minutno mesto Pariz ali 20-mi­nutna soseska Melbourne. Ti inovativni mestni modeli predpostavljajo, da bi vsi, ki živijo v mestu, morali imeti dostop do vsega, kar potrebujemo za življenje, delo in prosti cas v 15 ali 20 minutah s kolesom ali peš. Poudarja se hoja, var-no kolesarjenje in dobre povezave do-stopnega javnega prevoza, hkrati pa ti modeli zagotavljajo tudi lokalne zapo­slitvene možnosti, lokalne možnosti za rekreacijo in zelene površine, lokalno zdravstvo, možnosti izobraževanja, ce­novno dostopna in raznolika stanovanja itd. 
V dneh, ki so sledili, so potekale razlic­ne delavnice, ki so se v prvi vrsti dotikale podrocij oz. izzivov, ki jim v okviru pro-jekta namenjamo posebno pozornost: zeleno gospodarstvo in zeleni lokalni dogovori, sodelovanje oz. vkljucenost prebivalcev in digitalizacija javne upra­ve, izpopolnjevanje in prekvalificiranje, dobavne verige in logistika ter zelena in digitalna tranzicija v turizmu, v povezavi z njimi smo spoznali tudi dobre prakse razlicnih mest. 
Omeniti pa velja tudi Tech4Good MARKETPLACE, digitalno evropsko platformo, ki je nastala v okviru projek­ta, kjer lahko predstavimo inovativne in trajnostne tehnološke rešitve svojega mesta ter se seznanimo z dobrimi pra­ksami drugih evropskih mest, ki bi lahko bile relevantne tudi za naše mesto - da se torej ucimo drug od drugega. 
Jana Roštan 


Enajst novih podjetniških idej v Ljubljanski urbani regiji 
Prva skupina udeležencev projekta Podjetno nad izzive v Ljubljanski urba­ni regiji (PONI LUR), ki ga izvaja Regio­nalna razvojna agencija Ljubljanske ur­bane regije (RRA LUR), je usposabljanje v okviru projekta že uspešno zakljucila. 
Pod mentorstvom razlicnih strokov­njakov in uspešnih podjetnikov je v štirih mesecih prejela znanja s podrocij izdelave poslovnega modela in nacrta, marketinških in promocijskih aktivno­sti, poslovne komunikacije, upravljanja z IKT, pridobivanja virov financiranja, osnovna pravna ter financna znanja ipd. Zagotovljena je bila tudi vsa potrebna fizicna infrastruktura po principu sode­lovanja (co-workinga). 



Mladi bodoci podjetniki pa sedaj s svojimi raznolikimi in inovativnimi ideja-mi, s svojimi novimi produkti in storitva-mi že vstopajo na trg. 
»Spodbujanje podjetništva in podjetni­ške kulture ter okolja, ki omogoca nove karierne priložnosti ter zagotavljanje no-vih delovnih mest, je ena izmed razvojnih prioritet agencije. Veseli nas veliko število mladih, ki sodelujejo v tem projektu, da že lahko pokažemo dobre rezultate – ideje, ki sledijo trajnostnim smernicam razvoja regije in sovpadajo z njeno vizijo za nasle­dnjih sedem let, ki se glasi: »Ustvarjalna. Pametna. Zelena,« je ob tem povedala 
mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR ter dodala, da je za uspešen razvoj ideje in podjetniške kariere kljucno ustrezno podporno podjetniško okolje, za katerega si še posebej prizadeva Me-stna obcina Ljubljana, dobremu zgledu pa sledijo tudi ostale obcine Ljubljanske urbane regije. 
V mesecu marcu sicer z udeležbo v projektu pricenja že druga skupina, do konca letošnjega leta pa bosta na RRA LUR objavljena še dva razpisa, tako da bo priložnosti za razvoj poslovnih idej v regiji še veliko. 

In kakšne ideje so razvijali udele­ženci Tajda Tonin, Joni M. Cerar, Lee Grom, Maja Mujanovic, Tina Kovacic, Karin Mocnik, Tine Acimovic, Nikolaj Burger, Marko Levicar, Domen Jere in Luka Plecnik? Vabljeni k obisku spletne strani www.rralur.si, kjer se nam s svojimi poslovnimi idejami podrobnejše pred­stavlja vseh enajst udeležencev. 
Jana Roštan 





Obcina Grosuplje – Branju prijazna obcina 
Grosuplje je branju prijazna obcina; nagovor župana 

Uradni logotip: Branju prijazna obcina 
V obcini Grosuplje je zavedanje o po-menu bralne kulture za lokalni razvoj in 
o podpori lokalne identitete zelo živo. Kontinuirano skrbimo za izvajanje in ra­zvoj javnih programov in projektov na podrocju bralne kulture. Zavedamo se, da je branje vrednota, ki pri naših obca­nih spodbuja ustvarjalnost, jim omogo-ca dostop do razlicnih pogledov in idej ter novih znanj, jih kulturno bogati, raz­vedri in sprosti. 
Naša obcina sledi zavezam konstruk­tivnih in sistemskih prizadevanj na vseh podrocjih družbenih politik, še zlasti pa sprejemamo sistemske ukrepe na po­drocju mladih in starejših, pa tudi na po­drocju ranljivih skupin. 
Naša obcina je v letu 2018 pridobila naziv Branju prijazna obcina, ki ga po­deljuje Združenje splošnih knjižnic v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Skupnostjo obcin Slovenije. 
Sodelovali smo na javnem natecaju, katerega namen je bil promocija dobrih praks, ki jih za izvajanje bralne pismeno­sti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture razvijajo obcine. 
Strokovna komisija, ki nam je dodelila naslov, je v svoji utemeljitvi izpostavila, da Obcina Grosuplje laskavi naziv zasluži zaradi nesporne in jasne pozornosti in naklonjenosti, ki jo s svojimi institucijami izkazuje bralni kulturi. 
Razvijamo zanimive obcinske, regi-
Razvijamo medgeneracijsko povezo­vanje, obenem pa ohranjamo identiteto posamezne ciljne skupine. 
Promocija bralne kulture, zaveda­nja bralne pismenosti med mladimi je v obcini kljucni cilj prizadevanj na tem podrocju. Razvijamo orodja, s katerimi bi najstnike in mlade pritegnili v svet bra-nja (informacijska tehnologija, srecanja za mlade, poseben prostor za mlade, brezplacna uporaba obcinskih prosto­rov ipd.). 
Branje je izjemnega pomena tudi za starejše, saj poleg koristi zanje z zgle­dom k branju pritegnejo mlade, zato v obcini podpiramo bralne skupine, ki so organizirane kot bralni klubi, in tudi ak­in blagostanje obcine in v ta kontekst umešcamo zavedanje o pomenu bralne kulture, o pomenu knjige. 
Zavedamo se, da je branje vrednota, ki pri naših obcanih spodbuja ustvarjal­nost, jim omogoca dostop do razlicnih pogledov in idej ter novih znanj, jih kul­turno bogati, razvedri in sprosti. 
Ponosni smo na našo kulturno, še po­sebej pisno dedišcino in avtorje, ki so pi-sali o naših krajih in ljudeh skozi cas, zato skrbimo za izvajanje in razvoj javnih pro-gramov in projektov na podrocju bralne kulture. 
Ta skrb je pomembna zaveza našim obcanom tudi v bodoce. 
Dr. Peter Verlic, župan 

tivnosti v okviru dejavnosti prostovolj­stva (branje v domu starejših obcanov, branje na domu ipd.). 
Prizadevanja na podrocju medge­neracijskega povezovanja se v obcini izkazujejo v delovanju dveh medgene­racijskih centrov in obcinski podpori številnim projektom tudi na podrocju bralne kulture (osnovnošolske skupine, ki berejo starejšim, družinsko branje po šolah in doma ipd.). 
Obcina Grosuplje je v okviru svojih strateških, razvojnih dokumentov izpo­stavila pomen kulture za razvoj in bla­gostanje obcine in njenih prebivalcev in v ta kontekst umestila tudi zavedanje o pomenu bralne kulture, pomenu knjige. Vzpostavljeni so principi za razvoj bralne kulture v našem lokalnem okolju. 

Obcina Grosuplje je zato nosilka certifikata Branju prijazna obcina, ki ga podeljuje Združenje splošnih knji­žnic v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Skupnostjo obcin Sloveni­je. V marcevski številki Grosupeljskih odmevov želimo posvetiti posebno pozornost omenjenemu certifikatu in bralce popeljati skozi aktivnosti, ki jih izvajamo v sklopu branju prijazne obcine Grosuplje. 

Klavdija Mehle 


Knjigobežnice od marca naprej lahko najdete na razlicnih lokacijah v Grosupljem 

Knjigobežnice so hiške razlicnih oblik, ki tudi na simbolni ravni podpirajo pri­sotnost knjige v javnem prostoru, v sku­pnosti, ki se zaveda, kako sta knjiga in branje pomembni za ucenje, mentalni in custveni razvoj, zatocišce mirnih misli in navdiha. Seveda ne morejo nadomestiti knjižnic, so pa prijazen in vabljiv koticek za starejše knjige iz domacih knjižnic, ki smo jih že prebrali in si želimo, da bi jih prebrali še drugi, ker so bile všec našim staršem,  nam ali našim otrokom. Pove­zujejo bralce, ki jim je skupna ljubezen do knjig in branja. Spodbujajo mlade, ki se šele spoznavajo s crkami in navdušu­jejo nad branjem. 
Knjigobežnice delujejo po nacelu »oddaj eno, vzemi drugo«, kar pomeni, da v hiški pustite knjigo, nekdo drug jo vzame, odnese domov in uživa v njeni družbi. Ko jo prebere, jo lahko vrne ali pa na njeno mesto v hišico prinese drugo knjigo, za katero si želi, da bi jo spoznali in prebrali tudi drugi bralci. Lahko bi jim rekli tudi knjižnica za odvecne knjige, ki so za nekoga le to, za naslednjega bralca pa mogoce velik zaklad. 

Po Sloveniji je takih hišk posejanih že vec kot 80. V Grosupljem, ki je branju prijazna obcina, jih je na pobudo Obcine Grosuplje, Mestne knjižnice Grosuplje in Zavoda za turizem Grosuplje zraslo kar pet, poimenovali smo jih Hoteli be-sed, kjer si knjige malo odpocijejo, po­tem pa zopet krenejo na potovanje v roke novega bralca. 
Roža Kek, direktorica Mestne knjižnice Grosuplje 

Kje v Grosupljem lahko najdete Hotele besed? 
1. 
Plošcad pred glavno avtobusno in železniško postajo Grosuplje 

2. 
Park v Brezju pri Grosupljem 

3. 
Park ob Slomškovi cesti (naspro-ti teniškega igrišca) 

4. 
Park nasproti vrtca Pastircek, ob Partizanski cesti 

5. 
Mestna tržnica Grosuplje 




Z Mestno knjižnico Grosuplje uresnicujemo zaveze Branju prijazne 
obcine 
Knjižnica je varno in ustvarjalno stici-šce obiskovalcev vseh generacij. Podpira bralno kulturo, informacijsko pismenost in vseživljenjsko ucenje. Že sam obstoj knjižnice v  lokalni skupnosti ima poseb-no vrednost za obcane, saj so jim knji­žnicna vrata vedno  nastežaj odprta. 
Mestna knjižnica Grosuplje je splošna knjižnica, organizirana kot javni zavod, ki so ga za izvajanje knjižnicne dejavnosti ustanovile obcine Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje. 
Knjižnica je bila kot zavod ustano­vljena že leta 1962  s sklepom takratne Obcine Grosuplje. Od takrat pa do danes se je veckrat preimenovala, vendar je ohranila svoje poslanstvo izvajanja javne službe na podrocju knjižnicarstva. 
Mestna knjižnica Grosuplje izvaja knji­žnicne storitve za najširšo javnost, za vse prebivalce, ki živijo in delajo v našem lo-kalnem okolju, od otrok, mladine, zapo­slenih do obcanov v tretjem življenjskem obdobju. 
Poslanstvo knjižnice je omogociti ob­canom neomejen dostop do knjižnicne­ga gradiva in  informacij ter  informacij­skih in kulturnih storitev v obsegu,  kot jih dolocajo zakoni in ustanovitveni akt. Kot javna služba zbira, obdeluje, hrani, predstavlja, posreduje in omogoca upo­rabo razlicnega knjižnicnega gradiva in informacij v skladu s potrebami prebi­valcev. S pomocjo knjižnicne javne služ-be se uporabniki informirajo in dopol­njujejo šolsko znanje, se vseživljenjsko izobražujejo, razvijajo bralne navade in estetsko doživljanje literarne umetno­sti, kakovostno izkoristijo prosti cas, se navajajo na uporabo novih medijev in informacijskih virov. 

S podrocnim zakonom in ustanovi­tvenim aktom je knjižnici naložena tudi domoznanska dejavnost, ki zajema zbi­ranje, obdelovanje, hranjenje in posre­dovanje gradiva, ki osvetljuje delovanje naših krajev in ljudi tako v preteklosti kot današnjem casu. Knjige, casopisi, revije, plakati, razglednice, rokopisi znameni­tih oseb, notno in kartografsko gradivo, zvocni in drugi zapisi, ki se nanašajo na naše obmocje ali na njem nastajajo, mocno vplivajo na prepoznavnost naše­ga lokalnega okolja in predstavljajo ne­precenljivo podlago za raziskovanje in bogatijo našo dedišcino. 
V obcini Grosuplje podpiramo številne, že tradicionalne bralne projekte in v nadaljevanjuizpostavljamo nekatere izmed njih: 
Srecanje mladih novinarjev in literatov obcine Grosuplje in priloga Vetrnica v obcinskem casopisu 
Grosupeljski odmevi 
Mladi iz osnovnih šol Grosupljega (tretja triada: OŠ Louisa Adamica Gro­suplje, OŠ Brinje Grosuplje in OŠ Šmar­je - Sap) se vsako leto, skupaj s svojimi mentorji, udeležijo delavnice branja in pisanja novinarskih in literarnih besedil. Tematike so razlicne: od aktualnih do-godkov s podrocja literature in kulture v obcini Grosuplje ter tematike iz lokalne založniške dejavnosti, razlicnih priredi­tev na temo knjige in branja, kulturnih znacilnosti grosupeljske obcine, lite-rarne dedišcine Grosupljega in drugih znamenitosti v ožjem lokalnem okolju. Mlade spodbujamo k obema vrstama dejavnosti, tako k prebiranju literarnih in strokovnih del, kot k ustvarjalnemu in kreativnemu pisanju. Oboje je med-sebojno tesno povezano. Vsi clanki, ki nastanejo na podlagi delavnice, so ob-javljeni kot priloga v obcinskem glasilu Grosupeljski odmevi, v literarni prilogi Vetrnica. Obmocno srecanje mladih no-vinarjev in literatov poteka v soorgani­zaciji ZKD Grosuplje, JSKD RS OI Ivancna Gorica in Mestne knjižnice Grosuplje ter Obcine Grosuplje. S srecanjem obeležu­jemo rojstni dan pisatelja in novinarja Louisa Adamica in ga organiziramo tra­dicionalno vsako leto v zadnjem tednu marca. 


Podpora Obcine Grosuplje založniškim projektom: 
-Zbornik obcin Grosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje in Domoznanska zbirka 
-Založniški projekti šol, katerih ustanovitelj je Obcina Grosuplje -Založniški projekti nevladnih organizacij in obcanov 
JSKD RS OI Ivancna Gorica, ZKD Gro­suplje in Obcina Grosuplje sodelujejo pri založniških projektih grosupeljskih lite-ratov, ki segajo na premici od cisto lju­biteljske do popolnoma profesionalne li­terarne dejavnosti. Podpiranje lokalnega založništva promovira bralno kulturo v obcini hkrati z razlicnimi vrstami doma-cega literarnega, leposlovnega in stro­kovnega pisanja. Knjige, ki jih založimo, so delo avtorjev, ki so vpeti v sodobno li­teraturo, na podlagi samoizobraževanja in delovanja na podrocju raznolikih knjig in branja kažejo veliko mero poznava­nja podrocja ter sposobnosti in vešcin kreativnega pisanja in žanra, v katerem ustvarjajo. V zadnjih letih so bile založe­ne naslednje knjige grosupeljskih ustvar­jalcev: Majda Sencar je v samozaložbi s pomocjo ZKD, JSKD in Obcine založila dve knjigi spominov in kratkih zgodb, ki sta zasnovani medgeneracijsko. Založni­ški projekt in obcinsko vlaganje v bralno kulturo in grosupeljski milje je kulminira-lo v nastanku pesniškega prvenca Irene Rozman, ki pomeni novo pesniško ime na slovenskem parketu poezije. Pesmi Grosupeljcanke Irene Rozman so prera­sle lokalni nivo in knjigo Western za L. S. 
je pod svoje okrilje vzela  založba Sophia v zbirki leposlovja Previharimo viharje.  V recenziji je urednica Stanka Hrastelj za­pisala »Poezija, ki zmeša malto in zgradi novo nadstropje pesniške hiše. S senco katedrale.« 
Knjiga je bila, poleg predstavitve v Grosupljem, v pesniškem dvojcu pred­stavljena tudi v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, pesmi so bile interpretirane na Radiu Ars, promovirane pa tudi na vseh prireditvah (v scenarijih JSKD OI Ivancna Gorica) v Grosupljem v letu 2017 in 2018. V letu 2020 smo založniško pro-dukcijo obogatili z novo knjigo na gleda­liškem podrocju. Gre za delo Gorana Glu­vica Poskocni fedrcki in še dve gledališki igri za mlade. 
Zbornik obcin Grosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje 
Izhaja od leta 1968 na dve leti, najprej ga je ob financni podpori obcine izdaja-lo društvo, od leta 2008 dalje pa Mestna knjižnica Grosuplje s financno podporo obcin po kriteriju števila prebivalcev. Uredniški odbor sestavljajo obcani, ki so dejavni na podrocju kulture. 
Tematsko obravnava lokalno zgo­dovino, kulturo, znanost, umetnost in gospodarstvo preteklega in sedanjega casa. Zbornik s svojo vsebino, uredni­ško naravnanostjo in avtorskimi pogledi na tematiko in družbeno stvarnost tudi trajno pricuje o casu in življenju našega obmocja V letu 2020 je izšla že 31. knjiga te domoznanske publikacije.
 Predstavitev 30. Zbornika obcin Gro­suplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje (na fotografiji z leve proti desni: Roža Kek, direktorica Mestne knjižnice Grosuplje, dr. Mihael Glavan, glavni urednik zbor­nika, in Jelka Kogovšek, vodja Urada za finance, gospodarstvo in družbene de­javnosti) 


Domoznanska zbirka 
Izhaja od leta 2010 s  financno pod-poro obcine. Zavedamo se, da so do-gajanja na podrocju kulture pri nas in naši pomembni posamezniki s svojimi dosežki del državne in nacionalne iden­titete. A vendar državni okvir lahko samo selektivno, vcasih tudi pomanjkljivo, upošteva naše posebnosti, zato mora-mo za njihovo (pre)poznavanje, vredno­tenje in ohranjanje dodatno skrbeti na lokalnem nivoju. Prva knjiga naše Do-moznanske zbirke je drobna, a izjemno prikupna  knjiga Ane Gale Skozi našo vas, ki jo je naša domacinka, vzorna uciteljica in pesnica, ustvarila za svojega necaka in najbrž takrat ni pomislila, da je z njo postavila tudi trajen spomenik svoji do­maci, simbolno pa tudi vsaki vecji slo­venski vasi. Sledi ji delo našega najbolj uspešnega izseljeniškega pisatelja, ese­jista, novinarja, literarnega kritika, rojaka 
Louisa Adamica: Novi svet – ljudje in vizije : izbrani odlomki iz dvanajstih Adamicevih 

knjig, s katero v temeljnih orisih (tudi iz doslej neprevedenih del) predstavlja-mo raznovrstno in obsežno Adamicevo delo, ki je zelo aktualno za današnji cas. 
Razglednice z zgodbami Obcine Grosu­plje, avtorice Marije Samec, pojasnjujejo, kako so se naši kraji razvijali skozi cas in pustili sledove na razglednicah. 
S knjigo Lepote in vrednote treh dolin, ki je izšla konec leta 2019, se uveljavlje­ni avtor vodnikov po slovenskih krajih, Željko Kozinc,  poklanja našim krajem in ljudem. Za nas domacine je pomembna zato, da se zavedamo naših naravnih da­nosti in kulturnih znamenitosti, da zna-mo vse to bogastvo s ponosom predsta­viti tudi tistim, ki k nam pridejo na obisk, še posebej sedaj, ko se prebuja turisticna ponudba. 
Obcina je financno podprla tudi raz­licne založniške projekte naših obca­nov oz. nevladnih organizacij, kot npr. knjigo za otroke o znamenitostih kraške­ga podzemlja v Županovi jami  Dogodi­všcine netopircka Branka avtorice Marije Samec  in knjižico Cerovo,  kjer narava caka nate avtoric Andreje Lotric in Lucke Jere, ki  predstavlja izbor lepot Cerovega in okolice, kjer poteka tudi naravoslovna ucna pot. 

Srecanje besed, obmocno srecanje literatov seniorjev in odraslih literatov, obmocni projekt treh obcin (Grosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje) 
Osnovno izhodišce za srecanja odra­slih literatov treh obcin gre z roko v roki (v sodelovanju s knjižnico) pri promovi­ranju bralne kulture. V vsakoletnem raz­pisu sodelujoce nagovarjamo k branju leposlovnega opusa priznanega (lokal­nega ali tujega) literarnega ustvarjalca, ki je navdih za njihovo ustvarjalnost. Skozi branje in pisanje ter interpretaci­jo sodelujoci prispevajo svoje literarne utrinke, kritike, mnenja, impresije ali zgodbe in parafraze na konkretno lite-rarno delo. Srecanje literatov seniorjev je tudi neke vrste bralno-pisalni klub, kjer so, na podlagi prispevkov, podana mnenja in napotki za nadaljnje literarno ustvarjanje sodelujocih. Vsako leto JSKD in ZKO organizirata obmocno srecanje s tem, da povabijo priznanega literarnega ustvarjalca, ki vodi delavnico in usmerja pišoce s seznamom literature za nadalj­nje branje in ustvarjanje. V zadnjih letih sta s svojim strokovnim prispevkom so-delovala Goran Gluvic in Stanka Hrastelj. 

Sprejem bralcev – Jaz berem 
Drugošolci zakljucujejo proces osva­janja samostojnega branja, ki ni eno­staven, je dolgotrajen in zahteva veliko volje in napora. Prinaša pa neskoncno veliko novih možnosti, odpira nove svetove, omogoca avtonomnost in svo­bodo. Zato ob koncu drugega razreda otroci obišcejo knjižnico ali pa knjižnicar pride v šolo, za nagrado, ker so osvojili tehnike branja,  si ogledajo predstavo in prejmejo priznanje, da so sprejeti  v »družino bralcev«.  Pomembno se nam zdi, da to prelomnico v otrokovem življe­nju primerno obeležimo tudi z obcinsko podporo, zato vsi mladi bralci prejmejo majico z napisom JAZ BEREM in logoti-pom naše obcine.


 Rastem s knjigo 
Rastem s knjigo je nacionalni projekt, v katerega so vkljuceni sedmošolci vseh treh  osnovnih šol v naši obcini. Poteka pod okriljem Javne agencije za knjigo, izvajajo pa ga splošne knjižnice, pri nas Mestna knjižnica Grosuplje. Cilji pro-jekta so: spodbujanje bralne kulture; spodbujanje dostopnosti kakovostne in izvirne slovenske mladinske leposlovne literature; promocija vrhunskih doma-cih ustvarjalcev mladinskega leposlovja. Sedmošolce, ki obišcejo splošno knjižni-co, motiviramo za branje in spodbuja-mo k obiskovanju in uporabi knjižnic na sploh, spoznavajo knjižnicno - informa­cijska znanja, seznanijo se z najnovejšim mladinskim leposlovjem, v dar prejmejo knjigo, ki jo financira JAK. 


Noc knjige 
Noc knjige je projekt, ki se izvaja po vsej Sloveniji po razlicnih ustanovah in društvih. V naši obcini so se temu projek­tu pridružile vse naše osnovne šole, ki za svoje ucence pripravljajo posebne do-godke, s katerimi promovirajo literaturo in kulturo branja. V našem okolju Obcina Grosuplje, Mestna knjižnica in ZKD Gro­suplje ter JSKD OI Ivancna Gorica  z vec dogodki sodelujejo pri Noci knjige že od leta 2014. 
V Noci knjige predstavimo založniške projekte, beremo literaturo ali povabi-mo eminentne literate, pisce, strokov­njake in teoretike s podrocja leposlovja, da predstavijo svoje aktualno delo, razi­skave in projekte, s katerimi se ukvarjajo. V preteklih letih smo gostili dr. Mateja Meterca s predstavitvijo njegovega dela v raziskovanju slovenskih pregovorov in tradicionalnih rekov. Brali smo odlomke in zgodbe iz knjige Odsev grosupeljske literatke Majde Sencar ter izvedli pesni­ški vecer s predstavitvijo prvenca Irene Rozman. Noc knjige je projekt, ki je vsa­ko leto dobro obiskan in je priložnost, da se ustvarjalci in bralci knjig družijo med seboj ter prepletejo svoje interese, delijo mnenja ali pa se preprosto pogovarjajo 
o literaturi, ki jim je blizu. 

Bralni klubi 
V številnih krajih po Sloveniji in tudi v našem okolju deluje vec  bralnih  skupin oz. bralnih klubov. Udeleženci so ljubi­telji branja, ki razvijajo  bralne interese in so svoje bralne izkušnje pripravljeni deliti. Srecujejo se v knjižnici. Vsak od bralnih klubov ima svoj vsebinski pro­gram  oz. nabor knjig, ki privabi razlicne ciljne skupine bralcev. Najdalj delujoci je bralni klub Beremo ob kmecki peci, ki se ga udeležuje starejša generacija UTŽO, v zadnjem obdobju pa so se mu pridru­žili še trije novi: Bralna cajanka, Kresnik po kresniku in Fit za knjigo. Udeleženke bralnega kluba Fit za knjigo prebirajo li­teraturo o razlicnih športih in biografije športnikov, aktivne pa so pri športnem udejstvovanju,  npr. udeležijo se teka po Grosupljem. 


KAKO DO KNJIGE IZ MESTNE KNJIŽNICE GROSUPLJE (v casu pandemije)? 
• 
POKLICITE V KNJIŽNICO NA TEL. ŠTEVILKO 01 786 00 20  ali  051 668 347 in prosite za nasvet. 

• 
SVOJE ŽELJE SPOROCITE NA ELEKTRONSKO POŠTO izposoja.gro@gro.sik.si 

• 
NAROCITE KNJIGE PREKO  Cobiss+ in se dogovorite za nacin prevzema. Narocene knjige lahko vi ali vaši domaci prevzamete v knjižnici ali pa vam jih pošljemo po pošti. 



KAKO DO ELEKTRONSKIH IN ZVOCNIH KNJIG? 
Z vašo clansko izkaznico in geslom, za katerega ste se dogovorili v knjižni­ci, si lahko izposodite tudi elektronske knjige (BIBLOS.SI), ki jih lahko prebira­te s pomocjo elektronskih naprav  ali pa poslušate zvocne knjige (AUDIBO­OK), ki si jih ravno tako izposodite v knjižnici. 
Mojca Koželj 


postavljeni pred razlicne literarne pro-bleme. Za pisanje nalog so imeli na voljo od deset do petnajst minut casa. Zapise so nato na glas prebrali, jih z mentorico komentirali, se o njih pogovarjali in iskali prostor za izboljšave. Ob teh pogovo­rih so predelali tudi precej teoreticnega znanja. 
Predstavljamo vam nekaj rezulta­tov, torej besedila, ki so izpod peres Grosupeljcanov nastala na delavnicah šole kreativnega pisanja. Ker je šlo za vaje, je vecina brez naslova. Pred vsakim je zapisan povzetek navodila posame­znega pisateljskega izziva. 
Simona Zorko, JSKD OI Ivancna Gorica Luka Puš, Zveza kulturnih društev Grosuplje 

Konec lanskega leta smo imeli v okvi­ru naziva Branju prijazna obcina sklop petih delavnic Šole kreativnega pisanja (ŠKP). Vodila jo je nagrajena pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj. Udeležili so se je pisci iz bližnje in tudi širše okolice: Uroš Beocanin, Bojana Dragoš, Maja Ko­vac, Rado Lavrin, Tjaša Pecnik, Nataša Rebec Lukšic, Joži Sinur, Majda Simonic, Anja Skubic, Darja Slapar, Simona Zorc 

Izpod peres kreativnih Grosupeljcanov… 
Janja Zupancic 
Brez denarja 
Literarni junak v trgovini, s premalo denarja 
Joj, koliko je že ura. Samo še te cevlje prevzamem in ujamem Petra, da greva še na en drink, preden odpelje avtobus. 
»Dan!« 
»O, dober dan, gospa Romana! Ste prišli po svoje salonarcke? Takoj bom. Kar malo se še razglejte naokrog!« 
Kaj ji ni jasno? Meni se res mudi. No, prav, pogledam še tole jesensko kolekci­jo. Mogoce si pridem iskat še tele temno rdece salonarje s pašcki. Samo danes jih nimam casa niti probati. Pa zakaj mo-ram tako dolgo cakati? Kdo je ta prekla? Frišno od frizerja! Samo tole pa že niso njeni lasje. 
Stopim nekoliko bližje, da si jo ogle-dam. To morajo biti podaljški. Brska po torbici in okoli zapestja ji žvenketajo drobne zapestnice. Ta pa ima sponzorja. 
Pa kaj se obira? Meni se res že zelo mudi. Naredim še en krog po trgovini. V ogledalu zagledam odsev njene po-stave. Bog ve, koliko let ima. Izgleda ene trideset. Postava je brezhibna. Na sebi pa ima za vsaj pet jurjev cunj. Samo, a na uro pa ne pozna? Že vse je zložila iz torbice. 
»Gospa, samo svoje cevlje bi prevzela. A lahko? Se mi mudi.« 
Ta košata barbika se obrne. Vame se zazrejo temno sive oci pod nadstreškom dvojnih trepalnic. 
»Joj, gospa, res mi je žal. Vas jaz zadr­žujem, kajne?« utopim se v mehkobi nje­nega glasu. »Res mi je žal, a izgleda, da sem pozabila denarnico in kartico tudi. To se mi kar naprej dogaja. Dajte no, sto­pite naprej. Mi lahko mogoce vi posodite 40 €? Vam jih vrnem. Glejte, tu je moja vizitka. Nina. Nina sem,« vre iz nje. 
»Romana,« seževa si v roke. Za trenu­tek me prevzameta mehkoba in toplina. Kot bi jo poznala že od nekdaj. 
»Me veseli.« 
Prodajalka prinese moje nove salo­narje. Vzamem jih iz škatle. Potisnem prodajalki v roke kartico. 
»Racunajte še gospe Nini.« 
»Tudi vi ste izbrali tele šik salonarcke!« zažgoli. »Dajva, obujva jih obe!« 
Pocutim se kot najstnica. Kot staro frendico me prime pod roko. Ujamem njen ritem zibanja bokov in podava se na vhod kot po rdeci preprogi v Canne­su. Prefinjeno, a ocarljivo iztegne svojo negovano roko, odpre vrata in že sva na ulici. 
Cutim, da tale najin prvi skupni na-stop ni edini. 
*** 
Maja Kovac 
Pisateljski obrati 
Nadaljevanje zgodbe: Takoj ko je vsto­pila, sem vedel, da nekaj ni v redu. 
Takoj ko je vstopila, sem vedel, da nekaj ni v redu. 
Stop. Moraš pojasniti, kaj ni v redu. Vsaka stvar išce pojasnilo, kot vsako ja­bolko išce svojo jablano in vsaka ovca svojo credo. Menda se zato svet še na­prej vrti, ker ne vemo, ali je prej bila ko­koš ali je bilo jajce, jasno pa je, da tukajle nekaj ni v redu. 
Škrtanje kljuca v vratih je prekinilo ti-šino. 
Vsak pisatelj potrebuje mir. Dobro, nekateri trdijo, da jim bolj ustreza ustvar­jalni nered, vendar bo zate najboljše, ce boš prisegal na urejene delovne razme-re, kajti dolgo si potreboval, da sem te navadil na disciplino, in tako bo ves moj trud šel v nic, ce se boš zdaj prevec raz­pustil. 
Vrnila se je iz mesta; cel kup opravkov naj bi ji vzelo celo dopoldne, kar pomeni, da bi koncno lahko dokoncal tisto zgod­bo, ki sem jo uredniku obljubil že konec prejšnjega tedna. 
Nadaljuješ s tem prizorom. 
Obstala je na vhodu in se zapletala ob plašc, vrecke so bingljale okrog njenih kolen, medtem ko je prestavljala kljuc in sopihala, da je vedno sama za vse. 
*** 
Darja Slapar 
Ljubezen v cvetu 
Zaljubljeni fant piše sms izkušene-mu vlomilcu 
Na gozdni poti sem pustil traktor. Iskal sem kapo in našel njeno verižico. Vem, da me ljubi. Iz mene vedno sije od-locnost in velicina njene ljubezni. Tudi ce mi ne vrnete traktorja, vem, da ce bo treba, bom meseca marca preckal cez pašnike peš, z motiko na rami. Arnika res še ne bo cvetela, pa nic hudega. Bo pa regrat morda že. 

No, tudi ce sem odlocen, da bi lahko vse delo na njivi opravil z lastnimi roka-mi, naj vam to ne bo v uteho. Dajem vam možnost, da mi traktor vrnete. Pustite ga na istem mestu na gozdni poti. Spo­rocite mi, kdaj boste to naredili. Upam, da kmalu, še ta mesec. Saj marec kmalu spet prihaja. 
*** 

Anja Skubic 
Nadaljevanje zgodbe: Takoj ko je vsto­pila, sem vedel, da nekaj ni v redu. 
Takoj ko je vstopila, sem vedel, da ne­kaj ni v redu. Vrata so se s treskom zaprla, v majhno stanovanje je zavel hladen piš z vonjem po pecenem kostanju. Zagle­dal sem razpet plašc, leteco torbico, ki je presenetljivo zgrešila kljuko, in cevlje, oblite z blatom. Najbolj pa me je prese­netil njen pogled. Temno rjave oci so bile še bolj temne, lica obarvana rdece in prej v figo speti lasje razmršeni. 
Premerila me je od glave do pet in glasno prhnila: »Sem vedela, da z avtom, ki si mi ga kupil od tistega prekupcevalca, ne bo nic!« Debelo sem pogledal in hotel nekaj reci, a me je prekinila: »Ostala sem tam, vkopana v blato. Kaj blato! Celo bla­tno kopel. Ko te ne bi poslušala, bi imela terenca in se mi to ne bi zgodilo.« 
Že sem mislil, da jo bom lahko kaj vprašal … 
»S tabo ni popolnoma nic! Ves dan le­žiš zabubljen v stanovanju. Mojem stano­vanju! Dobro veš, da moram koncati to projektno nalogo! Tako pa bo prej zapadel sneg, kot bom raziskala teren.« 
Hotel sem predlagati, naj vzame moj avto ali da grem z njo na teren in ji po­magam. Že sem vdihnil, ko je odlocno zaloputnila vrata v kopalnico. 
*** 
Tjaša Pecnik 

Clan nadzornega sveta banka piše mejl izkušenemu vlomilcu 
Srecala sva se februarja, ko ste obiskali sedež uprave banke. Rekli ste, da ste na­menjeni na sestanek k direktorju uprave. Opazil sem manjšo, globoko rano na vaši roki, ki je morala precej skeleti. Tistega dne so iz mojega predala izginile škarje. Vec dni kasneje se mi je posvetilo. Vem, da ste odgovorni za izginotje dokumen­tov, in vaš obraz sem si zelo dobro za­pomnil, ceprav ste ga poskušali zakriti s šalom. Danes bom poklical kriminaliste in veste, kaj vas caka. 
Obstaja pa še ena možnost. Cez 5 ur pridite na levi breg potoka, ki tece cez najbolj južni del mesta. Pripeljite se s kolesom in prinesite s seboj dokumente. Zagotovo ste jih že predali svoji stranki, vendar to ni moj problem. Dokumente pustite pod najvecjim drevesom, na­sproti zbiralnika vode. Zakrijte jih s ku-pom listja, meter stran pa pustite na tleh crno nogavico. Vrnite se po poti, ki tece vzporedno z avtocesto. Ce boste upošte­vali ta navodila, bom pozabil na vas. 
*** 

Uroš Beocanin 
Vlomilec zacetnik piše mejl ljublje­nemu dekletu 
Od: vlomilec.zacetnik@gmail.com Za: ljubljeno.dekle@gmail.com Zadeva: Ne zbriši tega mejla, pustijo mi napisat samo enega!!! 
Hej, tu na policijski postaji so mi rekli, da imam samo dvanajst minut casa, da ti napišem mejl. 
Se spomniš, ko sem ti obljubil, da te bom marca peljal na roadtrip do Nemci­je, prav gor do severa, kjer z obale gledaš Dansko? Ma ti nisem povedal, da sem ta moment bolj brez denarja. Moja placa je bolj švoh, pa ... boljše, da ti kar povem. Ma hotel sem ukrast eno sliko od tiste­ga Vodopivca, ki se po lokalnih cajtngih nonstop hvali, kako zbirko ima doma. 
Ob treh ponoci sem se pripeljal do njihove hiše, malo pocakal, potem pa splezal po žlebu na njihov balkon in pri­šel noter, zgleda, da v dnevno sobo. Saj nisem vedel, kje iskati slike, pa še tema je bila. Sem hotel nazaj do vespe vsaj še po kak kos orodja, v žepu sem imel samo francoski kljuc. Ko sem šel nazaj na balkon in hotel splezat dol, pa sem po nesreci prijel za kaktus, ki ga imajo na ograji. Zgleda, da sem zakrical od bolecine, potem pa je iz dnevne sobe na balkon skocil njihov pes, ma veš kako glasno laja ta mrcina! V spalnici so pri­žgali luci, ustrašil sem se in skocil z bal­kona. Ful nerodno sem padel, zdaj pa si predstavljaj, kako sem potem z zvitim gležnjem bežal proti domu cez pol Ce-lja. Sem upal, da bo jutri, mislim danes, gleženj že boljše, in poskusil zaspat, pa so mi že policaji potrkali na vrata. Sem pozabil, da sem na balanci od vespe pu­stil vrecko z novimi adidaskami, ki sem jih šel popoldne iskat na pošto. Z mojim naslovom notri. 
Lej, ne vem, kdaj me bodo spustili ven. Prej ko pridem do sodnika za pre­krške, pravijo, da enkrat po novem letu, tu okrog božica ne delajo. Zdej mi ta velik policaj pravi, da mi je cas potekel in da mi je itak dal še deset minut ek­stra, ker da vidi, da sem bolj zelen. So mi pobrali vse, še rocno uro. Kako naj potem vem, kdaj je cas mimo? Samo še »Pošlji« naj stisnem, mi pravi tu za vra-tom. Upam, da nisi prevec jezna in da me boš pocakala. 
Goran Gluvic: POSKOCNI FEDRCKI IN ŠE DVE GLEDALIŠKI IGRI ZA MLADE 
Že dalj casa je v slovenskem prostoru viden manko dramskih besedil za mla­dinske in otroške predstave. Še redkejša pa so besedila, namenjena otroškim in mladinskim gledališkim skupinam. Zato so toliko bolj dragoceni teksti slovenskih avtorjev, ki poskušajo zapolniti to pra­znino. 
Goran Gluvic, pisatelj, pesnik in dra­matik, ki že vrsto let živi v Grosupljem, je študiral dramaturgijo na AGRFT in je iz­dal številna književna dela tudi za mlade. Z avtorskimi besedili in dramatizacijami je pomembno vplival na razvoj gledali­ških skupin, tako odraslih kot otroških, v lokalnem okolju. 
V pricujocem delu so zbrane gleda­liške igre, ki so namenjene osnovnošol-skim gledališkim skupinam. Ceprav se v predstavah pojavijo tudi odrasli, so v no-silnih vlogah vedno otroški junaki. Avtor z velikim obcutkom v dialoge ujame nji­hovo navihanost in vzdušje odrašcanja. 
Najprej je pred nami zgodba o na­stanku garažnega benda. Clani zasedbe, še preden zares zacnejo vaditi, že imajo menedžerja, no, menedžerko, pa spre­mljevalno ekipo, back vokale in plesno skupino. Toda preden skupina najde svoj zvok, skorajšnji lomilci najstniških src ugotovijo, da je delo v skupini težje, kot se zdi na prvi pogled. Morda pa je vse, kar jih loci od svetovne slave, samo pravo ime skupine. 
Knjiga je luc sveta ugledala (se pravi, da se še dogajajo dobre stvari na tem svetu) v casu, ko novice narekuje pan-demija covida-19. Kar potrebujemo, so najbolj sveže novice s šolskih hodnikov. Seveda tudi v casu lažnih novic še vedno velja, da je vse, ampak res prav vse lahko novica, potrebujemo samo vklopljene kamere. 


V zadnjem besedilu spremljamo naj­mlajšega zasebnega detektiva Zdravca, ki se spopade s skrivnostnim tetinim izginotjem. To sicer ni njegov prvi in ne zadnji primer, razen ce teta, ki je mladin-ska pisateljica, ne bo napisala njegove zgodbe z mackom v naslovni vlogi. 
Besedila stavijo predvsem na lepše dele odrašcanja, tiste, ki se jih vsi radi spominjamo, z zapleti, ki bodo bralcem in gledalcem zvabili nasmeh, ki se zna razviti tudi v pristen smeh. In cetudi v odrašcanju ni vse samo lepo in je prav, da mesto v mladinski dramatiki dobijo tudi resnejše teme, so lahkotna besedila lahko odlicen vstop v gledališko ustvar­janje. 
Jan Pirnat 

Knjigo sta izdala JSKD OI Ivancna Gorica in Zveza kulturnih društev Gro­suplje v okviru projekta Branju prija­zna obcina ob financni podpori Obcine Grosuplje. Ilustracije je prispevala Joan­na Zajac-Slapnicar. 
Knjigo lahko narocite na simona.zor­ko@jskd.si ali na luka@kultura.si ter na 01/786 40 28. 
Cena izvoda je 10 EUR. 
Slavnostna akademija ob 32. obletnici Slovenske demokratske stranke 
Slovenska demokratska stranka je v soboto, 13. februarja 2021, z virtualno slavnostno akademijo obeležila 32. oble­tnico svojega delovanja. 32 let rasti, do-zorevanja, plemenitenja idej in ljudi. 32 let delovanja za Slovenijo. 
Prireditev se je pricela z recitalom pesmi Najlepša si, ki jo je napisal pred­sednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, spremljale pa so ga fotogra­fije, ki so odkrivale lepote naše Slovenije. Za njim je zazvenela še slovenska himna. 
Zbrane je uvodoma pozdravil pred­sednik Slovenske demokratske mladine Dominik Štrakl, ki je med drugim pou­daril, da SDS predstavlja sidrišce politic­ne normalnosti, ki zagovarja gospodar-ski napredek in ohranjanje slovenske tradicije. »Gradi nas identiteta, kultura, je­zik, družina. Vrednote, ki jih nosimo v srcu, so svoboda, pravicnost, odgovornost. Za­vracamo totalitarne ideologije vseh izvo­rov. Zaradi naših prepricanj privabljamo ljudi iz vseh kotickov Slovenije in žanjemo zaupanje v tujini,« je še dejal. 
Slavnostni govornik je bil predsednik Slovenske demokratske stranke in pred­sednik Vlade RS Janez Janša. Popeljal nas je skozi dolgo obdobje zgodovine stranke, vcasih težko, vcasih veselo, ter ob koncu svoje misli strnil z besedami: 


»Slovenska demokratska stranka je poli­ticna sila slovenske osamosvojitve. Je po­liticna sila sedanjosti. In je politicna moc slovenske prihodnosti, ker se zaveda, da je naše najvecje bogastvo svoboden, omikan in ustvarjalen slovenski clovek. Brez delitve na naše in vaše, na prvo- in drugorazre­dne. Da so naši najvecji razvojni potenciali naše znanje in naša zavest, da so obzorja vedno širša, kot jih vidimo danes. Da se pri­hodnost še ni zgodila in da smo vsi enako poklicani, da jo oblikujemo.« 
»Iskrene cestitke in velika hvala ob 32. obletnici SDS vsem, ki ste bili poleg od roj­stva dalje. Hvala vsem desettisocem cla­nom in podpornikom ter vsem stotisocem, ki na volitvah obkrožite zmagovite barve sonca in modrega neba,« je še dejal. 
Prireditev je spremljala lepa slovenska pesem, povezovala pa jo je poslanka Eva Irgl. »Slovenska demokratska stranka ima vrednote, zalet, moc in odlocnost ter jasno vizijo razvoja in predstavlja enega najbolj trdnih temeljev stabilnosti v naši državi. Imamo ekipo, ki dela za vas. Gradimo Slo­venijo, v kateri bo mogoce živeti svobodno in sprošceno, v kateri bo mogoce vzgajati otroke v odgovorne in srecne ljudi. Kajti, kot je rekel Roosevelt, ne moremo vedno zagotoviti prihodnosti našim otrokom, lahko pa vzgojimo naše otroke za priho­dnost,« so besede, s katerimi nas je med drugim navdihnila. 
Obcinski odbor SDS Grosuplje 



Novi podpredsednik Sveta SDM je postal Žan Skubic 
V soboto, 20. februarja 2021, je prek spletnega komunikacijskega orodja Zoom potekala 1. redna seja Sveta SDM. 
Na omenjeni seji so clani sveta govorili 
o nacrtu aktivnosti za leto 2021, imenova­li so predsednika in dva podpredsednika Sveta SDM, podpredsednike SDM ter ge­neralnega in mednarodnega sekretarja SDM. 
Novi podpredsednik Sveta SDM je po­stal predsednik IO SDM Grosuplje Žan Skubic: »Clani SDM predstavljamo priho­dnost slovenske politike, prihodnost naše 
domovine. Naredili bomo vse, da bomo delovali za dobrobit Slovenije in na podla­gi tega zasnovali trdne temelje, ki jih bomo vseskozi nadgrajevali, se ucili in tlakovali našo prihodnost.« 
IO SDM Grosuplje 



LMG – Mladi za Grosuplje za okolju prijazno obcino 
Narava je neizcrpna zakladnica lepote. Za naravo moramo skrbeti, jo imeti radi, jo varovati. LMG – Mladi za Grosuplje smo se odlocili narediti nekaj dobrega za naše okolje, zato smo v soboto, 6. marca 2021, organi­zirali cistilno akcijo. Vsak clan je v svojem kraju zbral nekaj prostovoljcev, ki so bili pripravljeni priskociti na pomoc. 
Obenem pozivamo vse obcanke in obcane, pa tudi druge obiskovalce naše obcine, da v naravo ne odlaga­jo smeti in drugih odpadkov, ki tja ne sodijo. Bodimo samoodgovorni! 
Narava nas ima rada, imejmo tudi mi njo. 
S skupnimi mocmi postanimo okolju prijazna ob­cina! LMG - Mladi za Grosuplje 





Novost v Obcini Grosuplje: JAJCKOMAT 
Prebivalcem obcine Grosuplje so od­slej na voljo dnevno sveža jajca iz jajck­omata, ki ga je kmetija Kastelec z Velike­ga Mlacevega postavila z zavedanjem, da je buticna pridelava kakovostnejša od masovne. V želji združiti tradicijo in posluh za narav(n)o ter vse skupaj zajeti v kvaliteten produkt, so se odlocili ponu­diti njihova sveža domaca jajca s pašne reje tudi v mestnem jedru Grosupljega. Jajckomat se nahaja pri pekarni na glavni železniški postaji, s cimer je Gro­supeljcanom omogocen hiter dostop do kvalitetnih jajc z lokalne kmetije. 
Pristno kakovost jajc omogoca kr­mljenje kokoši z lastno žitno mešanico z domacih polj, brez gensko spremenje-

Pogovor z Lukom Zorencem 
nih organizmov. Ker se kokoši kot nekdaj prosto pasejo in neomejeno zadovolju­jejo svoje potrebe, lahko recemo, da so v jackomatu »jajca srecnih kokoši«. 
David Kastelec 


SPECIALEC KOS TUDI SLONOM IN LEVOM 
Specialec Luka Zorenc je javnost pozi­tivno vznemiril s prvencem Ris o sloven-ski vojski, ki ga je razprodal v piclih enaj­stih dneh, a je že poskrbel za ponatis. Trenutno se nahaja v parku Tsavo vzhod, v zavetišcu Rukinga, dve uri zahodno od mesta Mombasa v Keniji. Tam afriške cuvaje uci takticne medicine. O svojem delu je spregovoril tudi za naš casopis. 
Kaj pravzaprav pocnete v Afriki? 
V Afriki delam pod okriljem organiza­cije LEAD Ranger. Najeli so me kot ne­odvisnega pogodbenika, da  rangerje – cuvaje naravnih parkov ucim neko vrsto takticne medicine. Gre za medicinsko izobraževanje, pri katerem se cuvaji nau-cijo pravilno odreagirati v primeru, ko se pri njihovem delu kdo poškoduje. 
Zakaj ravno Afrika, kako ste prišli do te odlocitve? 
Vedel sem, da se moj cas v Slovenski vojski izteka in sem iskal službo drugje po svetu. Hotel sem iti nekam, kjer bom ponovno zacutil elan, poslanstvo, doži­vel avanturo. 
Kako pa izgleda vaš dan? 
Po navadi se zbudim okoli 5.50, ne ker bi hotel, ampak takrat vzhaja sonce, narava se zbudi in v Afriki je ogromno vrešcanja živali. Ob 8.00 se zacnejo  pre­davanja in prakticne vaje iz medicinskih postopkov. Ob 12.00 je kosilo. Pojemo testenine v zelenjavni omaki, za sladi-co pa je sveže sadje -mango, pasijonka, papaja, ananas ali lubenica. Ob 13.00 se vrnemo nazaj v terensko ucilnico, kjer nadaljujemo usposabljanje do okoli 17. ure. Sledi analiza in priprava za naslednji dan. 

Vsak drugi dan na roke operem svo­jo delavno obleko. To mi nikoli ni šlo tako dobro kot sedaj. Proti veceru, ko sonce manj pripeka, malo potreniram, da nisem najpocasnejši, ko je treba be-žati pred levi. Ob 19.00 sledi vecerja, ko navadno jemo ungali – nekakšno belo polento z omako. Meso je redko na me-niju, morda vsak tretji dan. Vecinoma so vse omake narejene iz strocnic in ostale zelenjave. 
Ko se malo ohladi in zveceri, grem lahko spat, ceprav se tudi ponoci veliko­krat sliši dretje. Zraven našega kampa je vodna kotanja, kjer se levi ali bivoli po­gosto stepejo s sloni. 
Koga vse izobražujete in na kakšen nacin? 
Usposabljanje izvajamo za parkovne cuvaje z obmocja celotne Afrike. Cuvaji so moški in ženske razlicnih starosti, ki prihajajo iz razlicnih okolij. Nekateri so bivši divji lovci, ženske imajo velikokrat za sabo zgodovino posilstev, pretepanja ali drugacnega nasilja. Ženske in nekda­nji divji lovci so med najboljšimi cuvaji. Uporabljamo nacin Reality Based Trai­ning, kjer skušamo vse možne situacije predstaviti kar se da realno. Vodimo jih, da znajo obvladovati stres in v dani situ-aciji uspešno izvedejo medicinsko inter-vencijo. Znajo odreagirati pri oborože­nih spopadih z divjimi lovci, pri napadih živali, prometnih nesrecah itd. Ucimo jih zaustavljati krvavitve z esmarchi in tam­
Iz naših krajev / Gospodarstvo 
ponadami ran, vzpostavljati zracne poti s prakticnimi prijemi, oskrbeti opekline, zlome, evisciracije, skrbeti za hipertermi­jo in podobne vešcine. Vecino teh reci sta me naucili Slovenska vojska in enota za specialno delovanje. Res sem jim hva­ležen, ker lahko s tem znanjem naredim veliko dobrega. 
Kako se sporazumevate? Gre vse gladko? 
Anglešcina je v Keniji uradni jezik, tako da naceloma najvecjo težavo pred­stavlja moj naglas. Ce kdaj kakšne stvari ne znam v redu razložiti, prosim za po­moc domacina, ki je tudi inštruktor, in mi pomaga vsebino obrazložiti v svahili jeziku. 
Kaj pa srecanje s kakšno nevarno živaljo? 
Lazil sem po grmovju s cuvaji, ko je dal vodja naenkrat signal. Dvignjena roka je pomenila, da se ustavimo in po-išcemo kritje. Previdno sem se priplazil do njega in vprašal, kaj se dogaja. Poka­zal mi je slona pred nami, bil je samec in samotar, ti pa so navadno najbolj agresivni. Predstavljajte si štiri tone jeze! Nekako smo morali mimo … 'Kako pa bomo vedeli, da smo mu prišli preblizu?' sem vprašal vodjo. 'Luka, vedel boš! Tako kot vsaka vecja žival v Afriki te bo skušal ubiti,' se mi je nasmehnil. Samo zarežal sem se, medtem ko smo se plazili naprej mimo ogromnega slona. Ne smemo po­zabiti, da smo gostje in marsikatera žival tu nas hoce pojesti ali samo napasti, ker vstopamo v njen prostor in jo ogrožamo. 


Med tekom sem že srecal slona, hije­ne in bivole. K sreci sem vse opazil do-volj hitro, samo obrnil sem se in pospešil proti kampu. Enkrat sem stopil iz avta in blaženo opazoval slone, ko je za mano zarjovel lev … Skocil sem v avto in cvi­lil kot deklica: 'To je to, umrl bom!' Am-pak sem preživel. Levi so se v grmovju 20 metrov stran tepli za plen, mene so k sreci ignorirali. 
Po zakljucku kariere specialca na­meravate v tem poslu še nekaj casa vztrajati ali vas že vlece v nove pod-vige? 
Nisem zakljucil svoje kariere kot spe­cialec. Specialec je samo neka nalepka, ki ne pove dosti, ce ne veš, kaj vse se skriva za tem. Specialec si v glavi in srcu, brez tega so samo mišice in neka cudna uni-forma. Delam tako, kot so me vzgojili in naucili. Kar pride, pride, nimam pojma, kaj mi bo življenje prineslo. Hocem se imeti fino, pomagati svetu in obenem tudi placevati položnice. 

Se v prihodnosti vidite v tujini ali vas vlece nazaj domov? 
V Sloveniji s svojimi kompetencami in znanjem ne morem zakonito delati. Tako da se realno zdaj vidim samo v tujini. 
Barbara Pance 

Podjetniški koticek z Obmocno obrtno – podjetniško zbornico Grosuplje 
PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE (na www.ooz-grosuplje.si preverite pogoje subvencionirane ude­ležbe zaradi sofinanciranja Obcine Gro­suplje): 
• SPLETNI seminar za podjetja "VESTE, KAJ MORATE POROCATI GLEDE EM­BALAŽE?", v cetrtek, 18. 3. 2021, ob 
13.00. Predavateljica: mag. Katarina Železnik Logar, IVD MARIBOR, v orga­nizaciji z OZS. 
• 
Usposabljanje iz varstva pri delu, sreda, 14. 4. 2021, ob 15.00, v Domu obrtnikov v Grosupljem. 

• 
SPLETNI seminar  "UPORABA OROD­JA ZOOM ZA SESTANKE, SRECANJA IN DELO NA DALJAVO«, v cetrtek, 22. 


4. 2021, ob 10.00. Predavateljica: Bi-serka Kišic, KISIK KOMUNIKACIJE. 
Predlogi OZS k PKP9: OZS je na vlado naslovila 25 predlogov k PKP9. Izposta­vljamo nekaj kljucnih: 
• 
Povracilo stroškov za obvezna te­stiranja. Predlagamo, da se v celoti zagotovi sredstva za pokrivanje stro­škov obveznega testiranja, in sicer do preklica epidemije. Prav tako predla­gamo poenotenje cen testiranja raz­licnih javnih zavodov po Sloveniji. 

• 
Regres za letni dopust za leto 2021 naj krije država. Zaradi epidemije co­vid-19 je mocno prizadeta likvidnost številnih slovenskih podjetij, ki le stežka zagotavljajo potrebna likvidna sredstva za stroške dela. Ker deloda­jalci nimajo likvidnostnih sredstev, naj regres za letni dopust za leto 2021 de­lavcem placa država. 



• 
Podaljšanje obstojecih moratori­jev na kredite. Kmalu potece mora­torij na kredite, kar zbuja skrb zlasti tistim, ki jim je z odlokom še vedno prepovedano opravljanje dejavnosti (gostinstvo in turizem).  Zato predla­gamo sistemski ukrep, ki bi podaljšal moratorij za dodatnih 12 mesecev, ce ne vsem, pa vsaj tistim, ki ne smejo opravljati dejavnosti. 

• 
Do ukrepov pomoci naj bodo upra­viceni vsi, razen davcnih dolžnikov pred 13. 3. 2020. Predlagamo tudi, da se vse davcne dajatve in prispevki brezpogojno in brezobrestno odlo­ži in da se s tem prav tako ne omeji upravicenosti do ukrepov pomoci. Delodajalcem naj se zaradi likvidno­stnih težav omogoci daljše obdobje 


za izplacilo odpravnine oziroma in možnost obrocnega odplacila. Pri kritju fiksnih stroškov pa predlagamo razširitev lestvice. 
• 
Ukrepi aktivne politike zaposlovanja in ukrepi pomoci po interventnih za­konih naj se ne izkljucujejo. Državna pomoc (cakanje na delo, subvencio­niranje skrajšanega delovnega casa, višja sila in karantena) naj se povrne direktno delavcu, z namenom, da de­lodajalci ne zalagajo svojih sredstev in potem predolgo cakajo na povrnitev države. Poleg tega predlagamo, da tistim podjetjem, ki kljub epidemiji poslujejo uspešno, ne bi bilo treba vracati državne pomoci, ampak naj ta sredstva namenijo za razvoj podjetja in nagrade zaposlenim. 

• 
Predlagamo tudi, da se najemnikom nepremicnin v zasebni lasti krije viš­je nadomestilo v sklopu mesecnih 


fiksnih stroškov ali pa se jim povrne celotno najemnino na podlagi doka­zila o placilu. 
• Gostincem naj se povrne nadomesti-lo za poslovno škodo. Clani UO OZS so zavzeli sklep, da se v PKP9 gostin­cem povrne nadomestilo za poslovno škodo, ki jim je bila povzrocena v casu prepovedi opravljanja storitev v B2B segmentu. Zaradi napacnih interpre­tacij odlokov in navodil MGRT namrec gostinci v minulih petih mesecih niso poslovali s podjetji (B2B), ceprav bi lahko. 
DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse naše clane in stranke obvešcamo, da smo na OOZ Grosuplje zaradi trenutne­ga epidemiološkega stanja in preven­tivnih ukrepov za preprecevanje širjenja virusa covid- 19 do nadaljnjega odpo­vedali vse osebne obiske brez pred­hodnega dogovora. Vsa komunikacija poteka preko elektronske pošte ooz. grosuplje@ozs.si  in preko telefona 01 786 51 30.  Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas spremljamo aktualne raz-mere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na sple­tni strani OZS, www.ozs.si, pod zavih­kom KORONAVIRUS. 
Janez Bajt, univ. dipl. oec. Sekretar OOZ Grosuplje 


33 zlatih odlicij GZS za najboljše pekovske izdelke družbi Don Don 
Gospodarska zbornica Slovenije -Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP) je družbi Don Don podelila 32 zlatih odlicij v kategoriji pekovskih izdelkov, najvišjo lovoriko v kategoriji svežih slašcic pa je ponovno prejel krof z marelicnim nadevom. 
GZS je na 21. strokovnem ocenjevanju kruha, pekovskega in finega pekovskega peciva, testenin, keksov in slašcic, podje­tju Don Don podelila 33 zlatih odlicij za odlicne pekovske izdelke. 
»Kruh ima v Sloveniji posebno mesto, zato mu posvecamo veliko casa; nenehno sledimo trendom, izboljšujemo sestavine, predvsem pa upoštevamo želje naših kup­cev. V zadnjih letih razvijamo nove izdelke, ki so priporocljivi za uravnoteženo prehra-no potrošnikov. Slednji zdravju in kakovo­stni prehrani namenjajo cedalje vec pozor­nosti,« je povedala Alenka Mozetic Zavrl, direktorica podjetja Don Don. 
Letos so zlata pekovska odlicja, pod blagovno znamko Pekarne Grosuplje in Don Don, prejeli Babicin beli kruh, Babi-cin koruzni kruh, Babicin mešani kruh, Babicin pisani kruh, Babicin temni kruh, Domaca peka, Domaca peka temna, Do­maci ajdov, Domaci koruzni, Hud kruhek brez kvasa, Korošec, Krajcar beli, Krajcar polbeli, Krjavelj, Zdravko, Malnar, Ma-tevž, Pirin polnozrnati kruh, Rustikalni hlebec, Skorjavc, Skorjavc temni, Sosed, Super kruh, Gruntar, Vaška peka bela, Vaška peka temna, Proteinko, Proteinski kruh s chia semeni, Cesar crni, Hrustavc, Hrustavc temni in Beljakovinski kruhek. V kategoriji svežih slašcic pa je zlato odlicje ponovno prejel krof z marelicno marmelado blagovne znamke Tvojih 5 minut. 
Pod okriljem Sekcije za pekarstvo pri GZS-ZKŽP je neodvisna strokovna ko­misija ocenjevala zunanji izgled, senzo­ricne lastnosti in kakovost posameznih izdelkov. Na tekmovanje je bilo skupno prijavljenih 216 izdelkov iz 18 razlicnih podjetij. 
»Še naprej bomo dvigovali pekovske standarde, stremeli k inovativnosti, obe­nem pa ohranjali tradicijo,« je strnila di­rektorica družbe. 
Jaka Loncaric, Don Don, d.o.o. 



Koronska zaprtost v obcine je v naravo privabila številne obiskovalce. Ocitno oz. žal tudi takšne, ki ne poznajo osnovnega bontona obnašanja v naravi. Prijeten popoldanski sprehod po gozdu nam ob pogledu na takšne prizore izbriše nasmeh z obraza. Ne moremo mimo vprašanja, "kako je nekdo lahko tak pacek"? 
Pandemija nam je pokazala, kako pomembna je narava za naše telesno in duševno zdravje. Zato -spoštujmo jo in ohranimo cisto, brez smeti! 
Osvežitev bontona v naravi: 


Ne pušcam sledi -ne mecem smeti na tla! 

Ovitke 
cokoladic, plastenke, piksne, maske ... odnesem nazaj domov in jih odvržem v smetnjak! 


Ne 
mecem smeti (kolickov, vej ...) v ribnike! 


V 
naravi sem vedno obiskovalec -spoštujem lastnino (tuja last ni moja pravica). 


Za 
svojim psom poberem pasje iztrebke in jih odvržem v smeti (in ne v naravo). 


Živali 
opozarjam na svojo prisotnost, a jih ne vznemirjam (ne kricim). 


Ne 
unicujem infrastukture! 



S 
spoštljivim odnosom do narave sem zgled drugim. 







Pozdravljam 
mimoidoce. 


Skrbim 
za cisto naravo. 


Za konec pa še misel: 
Narava nas ne potrebuje, ljudje potrebujemo naravo. 
HVALA, ker skrbite za cisto naravo! 
Turizem Grosuplje Adamiceva cesta 15 VISITGROSUPLJE 1290 Grosuplje @VISITGROSUPLJE 

krajinski  ark

polje 


Pomagajmo žabicam cez cesto 2021 
Že 14. leto zapored z akcijo "Poma­gamo žabicam cez cesto" omogocamo dvoživkam varnejšo selitev preko ceste med Velikim Mlacevim in Racno. Le-tos akcija poteka v okviru projekta LIFE AMPHICON, katerega namen je varstvo dvoživk in njihovih habitatov. 
Tako smo na spomladansko obarva-no soboto, 20. 2. 2021, ob pomoci PGD Racna in Cušperk ter študentov Grm Novo mesto, na vec kot kilometru dol-gem odseku ceste med Mlacevim in Rac­no postavili zacasno varovalno ograjo za dvoživke. 
Ta dvoživkam prepreci, da bi neovira-no prehajale cez cesto, ker tam v vecini koncajo pod kolesi vozil. Dvoživke se namrec selijo vsako pomlad od gozdnih prezimovališc na zahodnem robu kra­jinskega parka do vodnih površin Ra-denskega polja.  Pri tem preckajo cestni odsek med Mlacevim in Racno. Ograje jih zaustavijo in živali pocakajo, da jih na varen nacin ljudje prenesemo cez ome­njeni cestni del. Samo lani smo preko ceste na tem odseku prenesli vec kot 


20.000 dvoživk. 
Postavitev ograje predstavlja le prvi korak akcije, ki mu sledi obdobje vecer­nih pregledov, popisov in prenosov dvo­živk na varno, na drugo stran ceste. Ker je aktivnost dvoživk odvisna od vremen­skih razmer, je število dvoživk v posame­znih vecerih zelo razlicno. 


V toplejših in deževnih vecerih smo to pomlad na ograjah med Mlacevim in Racno v dveh urah zabeležili tudi po 2000 dvoživk, ko so nastopili hladnejši in bolj sušni dnevi, pa se je selitev dvoživk celo popolnoma ustavila. 
Akcije prenosov in popisov dvoživk se odvijajo ponoci, eno uro po soncnem zahodu, zato je na eni strani za udele­žence akcije pomembna dobra vidljivost na cesti (odsevni jopici, celne svetilke) na drugi strani pa odgovornost voznikov na cesti. Zato pozivamo voznike, da v casu selitev dvoživk preko ceste zmanjšajo hitrost vožnje in s tem poskrbijo za var-nost udeležencev akcije in tudi za same dvoživke. 
Število, vrstno sestavo in tocna mesta precenja dvoživk popisujemo letošnjo pomlad na odseku ceste, kjer se nahaja ograja, kot tudi na odseku, kjer ograje ni, južno proti Racni. S popisom želimo dolociti mesta, kjer se bodo v okviru pro-jekta LIFE AMPHICON v prihodnjih letih na cesti umestili podhodi za dvoživke in pa trajne varovalne ograje, ki bodo dvo­živke usmerjale proti podhodom. 

S postavitvijo trajne ograje in pod-nju z društvom Preplet organizirali »dru-Hvala vsem, ki nam pri izvajanju ak­hodov želimo zaustavili vsaj 80 % vseh žinsko žabanje«, zato spremljajte naše cije nudite pomoc in nam pomagate povozov dvoživk na tej crni tocki. Ker novice na spletni strani www.radensko-ohranjati najbolj ogrožene vretencarje, je selitveni koridor dvoživk precej širok, polje.si. dvoživke. denarja za ureditev trajnih ograj in pod-Pripravila: Tina Stepišnik hodov pa je le za cca 2 km dolg odsek ce­
ste, pricakujemo, da bomo v manjši meri z aktivnostjo prenosa dvoživk nadaljeva­li tudi v prihodnosti, po postavitvi traj­nih ograj, ki jih bo financiral projekt LIFE AMPHICON. 
Za najmlajše, ki se akcije zaradi zah­tevnosti dela ne morejo udeležiti, pa bomo v prihodnjih tednih v sodelova-



Organizacijska enota Krajinskega parka Radensko polje deluje v okviru Zavoda za turizem in promocijo Grosuplje, Adamiceva cesta 15, 1290 Grosuplje. 
Dobite nas na telefonski številki: 08 20 07 156 info@radenskopolje.si  |  www.radenskopolje.si 

Cerovo, kjer narava caka nate 
Cerovo je vasica južno od Grosu­pljega. Za turisticno podobo tega kraja skrbi TD Cer Cerovo. Pogovarjali smo se s snovalci knjige Cerovo, kjer narava caka nate, ki je nedavno izšla. Kakšen je namen te knjige? 
Andreja Lotric: Zasnova knjige, ki opisuje in vabi v ta prelepi del Grosu­peljske kotline, je bil za avtorici velik izziv. Najini strokovni izobrazbi sta raz­licni, zato sva zajemali znanje in izkušnje »iz dveh vodnjakov«. Lucka je po pokli-cu profesorica geografije in zgodovine, sama pa sem diplomirala na ljubljanski šoli za arhitekturo. Prav geografija, zgo­dovina in arhitektura so mocno poveza­ne z našo bogato naravno in kulturno dedišcino in prepricana sem, da sva tudi zato hitro in uspešno znali povezati raz­licne vsebine v zakljuceno celoto. Poleg tega naju druži vecletno sodelovanje pri razlicnih projektih, ki bogatijo turisticno ponudbo obcine Grosuplje. Izkušnje ter pridobivanje znanja za vodenje posa­meznikov in skupin v naravnem okolju (Županova jama, krožna naravoslovna ucna pot Po sledeh vodomca, Vodom-cev gaj) ter mnogi kreativni prispevki, vezani na ohranjanje narave in njene biodiverzitete v tem prostoru, so nama bili v navdih ter v veselje pri ustvarjanju knjige. 
Osnovni namen knjige je povezova­nje cloveka z naravo, zavedanje boga­stva kulturne dedišcine ter sledi, ki so jih v tem prostoru pustili predniki. Vzbuditi zanimanje ter spodbuditi obcutek za­vedanja in pomena naštetih vrednot je velika želja, ki obe spremlja ob vsa­kodnevnem delu. Z njeno uresnicitvijo bodo namrec tudi naši otroci ohranili in nadaljevali razvoj v smeri, ki jo narekuje trajnostni turizem, krožno gospodarstvo ter vkljucevanje domacih prebivalcev v nove poslovne priložnosti. 


V knjigi ste predstavili širšo okolico Cerovega - katere predele vse pove­zujete? 
Andreja Lotric: Knjiga je kot neka­kšen turisticni vodic po Cerovem z oko­lico. Povezuje znane turisticne tocke: Žu-panovo jamo, Tabor Cerovo, Vodomcev gaj z vasjo Cerovo in zaselek Podlom s pravljicno Deželo Podlomarjev, ki ste jih gotovo že srecali na kakšni prireditvi v Grosupljem. 
Kaj vse bralec spozna ob branju knjige Cerovo, kjer narava caka nate? 
Andreja Lotric: Tako kot projekt nara­voslovne ucne poti Po sledeh vodomca povezuje razlicna življenjska okolja, ra­znolike in specificne oblike kraške po­krajine ter tukajšnjo bogato naravno in kulturno dedišcino, so zasnovane tudi posamezne vsebine knjige Cerovo, kjer narava caka nate. 
Lucka Jere: Obiskovalcem je knjiga v pomoc pri odkrivanju lepot narave, saj so v njem predstavljene geografske zanimivosti tega obmocja, drobci no-vih zgodovinskih podatkov, ki smo jih združili z že znanimi, pa tudi raznolike dejavnosti v naravi, ki se jih obiskovalci lahko udeležijo. S pomocjo še živecega ustnega izrocila, iskanjem pomena sta­rih ledinskih imen, velike zgodovinske vloge Tabora Cerovo in odkrivanja lepot podzemlja Županove jame smo združili zgodbe preteklosti  z današnjimi podo­bami še neokrnjene narave in prepricani smo, da si bodo obiskovalci tu ustvarili lepe spomine na vse doživeto. 
Do kam seže zgodovina vasi Cero­vo z okolico? 
Lucka Jere: Cerovo oz. njegova oko­lica je bilo na bližnjem gricu Gradišnica poseljeno že v prazgodovini, prav tako tudi Tabor. V anticnem casu je iz Ponove vasi prek vznožja Tabora in naprej proti Velikim Lipljenam peljala rimska cesta, na Taboru pa je bila rimska utrdba. Vec je znanega od casa turških vpadov dalje, ko je bila cerkev z obzidjem pomemben clen v protiturški obrambi slovenskih zgodovinskih dežel. Prve zgodovinske omembe vasi Cerovo so iz prve polovice 
14. stoletja in nato v 15. stoletju. Vezane so na listine v povezavi z grofi Cušper­škimi in po njihovem izumrtju z rodbino Celjskih. Kasneje so ozemlja prešla v de­želnoknežjo last. Zgodovinska naselitev Cerovega tako sovpada z višinsko ali rov­tarsko kolonizacijo, znacilno za cas od 13. do 15. stoletja, ko so se selitveni tokovi usmerili na za naselitev manj primerna, predvsem gozdna obmocja. V zgodnjem novem veku so bile na Cerovem z bližnji-mi zaselki Podlom in Studenec verjetno podložniške kmetije bližnjega dvorca. 
Podali ste zanimivo navedbo nek­danjega dvorca, nam lahko poveste kaj vec o tem? 
Lucka Jere: Na mestu današnjega zaselka Studenec, severovzhodno od Cerovega, je bila nekdaj pristava oz. 

dvorec, imenovan Pfaunebrunn ali Pav­ji dvorec. Njegov obstoj potrjujeta zgolj dve omembi v 17. stoletju. Da nedalec od Zavrha pri Spodnji Slivnici pri cudovi­tem izviru stoji še en dvorec, je omenjal Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Niti domacini niti zgodovinarji niso pozna­li njegove lokacije, saj niso znane niti morebitne ruševine. K umestitvi je pred nedavnim pomagala nakljucna navedba plemiške družine Schwab-Lichtenberg v cerkvenih knjigah župnije Šmarje - Sap, kamor je tedaj sodilo to obmocje. Ta ista plemiška rodbina se v letu 1730 pojavi zapisana tudi na nekdanjem cerkvenem zvonu s Tabora. Zaenkrat so torej znana žal le skopa dejstva, upamo pa, da bo to spodbudilo nadaljnje zgodovinske ali celo arheološke raziskave. 
Poseben del dejavnosti turistic­nega društva je ucna pot Po sledeh vodomca, ki jo je društvo odprlo leta 2018 in jo predstavite tudi v knjigi. Na pot se z veseljem odpravlja vse vec domacinov in tudi pohodnikov iz cele Slovenije. Od kod njeno ime? Kaj obi-skovalci doživijo na ucni poti? 
Andreja Lotric: Zagotovo se vsi stri­njamo, da so ptice, ta mala, pisana, žvr­goleca bitja, najlepši prebivalci okolja, v katerem živimo. Mnoge vrste ptic so tudi v Sloveniji žal ogrožene in prehitro izumirajo. Cerovo in njegova slikovita okolica, v kateri se prepletajo travniki in gozdovi, jim še vedno nudita dom in zavetje. Ker želimo, da tako tudi osta­ne, pri razvoju naravoslovnih vsebin na Cerovem že vec kot desetletje posebno pozornost namenjamo prav ohranjanju narave ter varstvu teh naših malih, ljub­kih, krilatih prebivalcev. S svojo podobo, petjem in pisanimi barvami nas namrec vedno znova ocarajo in dvigujejo naše razpoloženje. 
V meter globokih rovih, na bregovih ribnikov v Logu pod Cerovim, gnezdi ena naših najbolj barvitih ptic. Tudi po svojih znacilnostih sodi med zelo za­nimive vrste. To je majhen in izjemno spreten pticek z imenom vodomec. An-gleško govoreci del sveta mu pravi King­fisher – »kralj ribicev«. 
Krožna, naravoslovna ucna pot, se na svojem najnižjem delu, v Logu pod Ce-rovim oz. Vodomcevim gajem, sreca z ži­vljenjskim prostorom te prelepe ptice in zato ponosno nosi njeno ime: »Po sledeh vodomca«. 
Namen poti in tukajšnja doživetja lepo povzame odstavek iz knjige Cero­vo, kjer narava caka nate: 
»Tukaj boš vedno dobrodošel. Sam, v is-kanju sebe ali skupaj – z roko v roki. V obje-mu najdražjih ali v spokojni samoti. Lahko hodiš, teceš ali le sede prisluhneš glasovom vetra, ptic in trav. S svojo cudežno lepoto ter biotsko pestrostjo te tukajšnja narava narahlo poboža. Kot metulj. In danes tako neprecenljiv stik z njo je vzpostavljen.« 
Komu vse je pot namenjena? 
Andreja Lotric: Pohodnikom vseh starosti, ki na 5,2 km dolgi krožni ucni poti spoznajo osnovne znacilnosti tukaj živecih živali in rastlin, pomen travnikov, gozdni bonton, kamnine v tem okolju, neprecenljivi pomen gozda, posebnosti kraške pokrajine z izvirom Podlomšcice, dve izjemno zanimivi živalski bitji, ki živi­ta v kraški jami, in podobno. 
Katere so tiste vsebine, katerim cla­ni turisticnega društva Cer in zavoda Vodomcev gaj dajete še poseben po­udarek? 
Andreja Lotric: V ospredju so ptice in s tem povezano delo ornitologov pa tudi sodelovanje z razlicnimi strokovnja­ki, vkljucevanje mladih v raziskovalno in turisticno podrocje ... Najbolj vesela sem trenutkov, ko si obiskovalci izberejo svoj koticek, kjer narava spregovori z njimi na najbolj caroben nacin. To je ena najpo­membnejših vrednot, ki jo tako ucna pot kot tudi knjiga poklanjata obiskovalcu. 
Lucka Jere: Z razlicnimi dejavnostmi, ki se jih obiskovalci udeležijo v Vodom-cevem gaju, na ucni poti Po sledeh vo­domca, v pravljicni deželi Podlomarjev ter pri Županovi jami in na Taboru, že-limo ljudem omogociti stik z naravo in ponovno vzbuditi pristen obcutek zanjo, ki se je z modernizacijo pogosto žal iz­gubil. Ko se v tišini sprehodimo po mo­krišcu, gozdu, travniku ali jami zacutimo življenje okrog nas in da smo v naravi le gostje. Ta obcutek je tisti, ki sproži v cloveku premik, zavedanje, željo po vecji povezanosti in sozvocju z naravo. Prav ucna pot je namrec izredno povezala tu­risticna društva na Taborskem hribu (TD Cer, Županova jama - TOD Grosuplje in TD Tabor – Št. Jurij) ter okrepila sodelo­vanje za skupen turisticni razvoj. 
Kakšno je bilo koronsko leto 2020 za turizem na Cerovem? 
Lucka Jere: Tako kot drugod po Slo­veniji so bile dejavnosti mocno okrnje­ne, je pa v casu karantene razcvet doži-vela prav ucna pot. Na pot so se izredno radi podali domacini, saj je vsakdo iskal prijeten koticek v naravi, kjer se je lahko razgibal in izvedel kaj novega. 
Veliko poudarjate skrb za naravo in trajnostni razvoj turizma. Nam lahko zaupate, kaj zanimivega nacrtujete v sezoni, ki je pred nami? 
Marjan Košcak: Naša ponudba dejav­nosti v naravi bo razširjena. Na podrocju vodenja v Vodomcevem gaju smo tudi letos poskrbeli za izobraževanje vo­dnikov v naravnem okolju. V prijetnem ambientu vodomceve ucilnice ter v na­ravnem okolju Vodomcevega gaja se bodo odvijala predavanja in seminarji z naravoslovnimi vsebinami. Koca dveh kraljickov bo s svojo prijetno in toplo no-tranjostjo po dogovoru odprta za skupi­ne, ki bodo lahko uživale ob ognjišcu ter doma pripravljenih jedeh. 
Navdušeni smo, ker bomo kot rezul-tat uspešnega sodelovanja s strokovnja­ki ornitologi našim obiskovalcem lahko ponudili tudi posebno doživetje: sreca­nje z obrockovalci, z njihovim delom in bližnjim srecanjem s pticami, ki živijo v tem okolju. 
Posebna zanimivost za fotografe ter ljubitelje narave in ptic bo fotolov v za­vetju opazovalnic za ptice. Letos bo v Vodomcevem gaju zaživela Žabja vas. V njej bodo predšolski in šolski otroci spo­znavali pisani svet ptic, sesalcev in dvo­živk, ki živijo v mokrišcu. 

V Podlom bomo obiskovalce povabili na obnovljen prostor za športne igre in posebej urejen del gozda, namenjen za taborjenje v deželi Podlomarjev. 
Za konec morda še vprašanje, kje se lahko dobi knjigo? 
Marjan Košcak: Knjigo lahko narocite na info@vodomcevgaj.si in se dogovo-rite za prevzem, je pa tudi že na voljo v prostorih TIC-a Grosuplje in na blagajni pred Županovo jamo v casu odprtosti. V aprilu z obratovanjem ponovno pricne Vodomcev gaj in takrat jo bo mogoce prejeti tudi tam. 
Brane Petrovic 

POROCILO O KAKOVOSTI PITNE VODE na obmocju obcine Grosuplje za leto 2020 
Rezultati notranjega nadzora nad kakovostjo pitne vode pri uporabnikih v letu 2020 
kolicina VODOVODNI distribuirane vode SISTEM [m3] Grosuplje 843.164 Šmarje - Sap 103.651 Žalna 17.686 Velike Lipljene 20.847 Sevnik 17.535 Legenda: 
št. vzorcev 24 9 7 7 7 

MIKROBIOLOŠKE ANALIZE 
% ustreznih 100 100 100 100 100 
št. neustreznih 
0 0 0 0 0 
vzrok neustreznosti 
-----
št. vzorcev 6 4 3 2 4 
% ustreznih 100 100 100 100 100 

št. neustreznih 
0 0 0 0 0 

EC - E. coli - pokazatelj fekalnega onesnaženja,  CP - clostridium perfringens vkljucno s sporami je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja, v pitni vodi ni dopustna KB -koliformne bakterije so pokazatelj stojece vode (mrtvi rokavi na omrežju ali hišnega vodovodnega omrežja), v pitni vodi niso dopustne 
FIZIKALNO-KEMIJSKE ANALIZE 
ukrep vzrok prekuhavanja neustreznosti [dni] 
-0 -0 -0 -0 -0 

SK22 -št. kolonij pri 22°C je pokazatelj ucinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povecane temperature, mejna vrednost < 100/ml. SK37-št. kolonij pri 37°C je pokazatelj ucinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povecane temperature, mejna vrednost < 100/ml. EN -enterokoki -v odsotnosti drugih bakterij pokazatelj starejšega fekalnega onesnaženja 
Rezultati notranjega nadzora kakovosti pitne vode pri uporabnikih v letu 2020 
Na obmocju obcine Grosuplje upo-uporabnikom distribuirali ustrezno zdra-Priporocila lastnikom objektov za rabnike oskrbujemo s petih vodovodnih vo pitno vodo. hišno vodovodno omrežje (HVO) po sistemov v upravljanju Javnega komu-V letu 2020 smo prevzeli v upravljanje daljši prekinitvi uporabe pitne vode (co-nalnega podjetja Grosuplje. nov vodovodni sistem Trošcine. vid-19), Navodila o prekuhavanju vode, 
Letni notranji nadzor izvaja poobla-Celotno letno porocilo za leto 2020, Priporocila za uporabo vode ob izdanem šceni izvajalec Nacionalnega laborato-ki ga je pripravil pooblašceni izvajalec ukrepu prekuhavanja vode, Priporocila rija za zdravje, okolje in hrano. Notranji notranjega nadzora, je objavljeno na lastnikom objektov za vzdrževanje hi-nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika spletni strani http://www.jkpg.si/ pod šnega vodovodnega omrežja in Navodi-
o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, rubriko Kakovost pitne vode, kjer lahko la za dezinfekcijo vodovodnega omrežja. 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17), inter-najdete tudi podatke, s katerega vodo-Grosuplje, februar 2021 ne HACCP dokumentacije in Odloka o vodnega sistema v našem upravljanju se oskrbi s pitno vodo na obmocju obcine oskrbuje posamezno naselje. Grosuplje (Ur. l. RS št. 111/13). Poleg tega so na tem spletnem mestu 
V splošnem lahko ugotovimo, da smo dosegljiva: 

S pravilnim kurjenjem privar.ujem denar, varujem svoje zdravje in nepremi.nino 
€esa ne smemo kuriti 

• 
embalaže, obdelanega lesa (barvanega ali lakiranega), ivernih ploš, plastike in drugih gospodinjskih odpadkov; dim in pepel, ki nastajata pri njihovem kurjenju, vsebujeta veliko strupenih snovi, 

• 
vlažnega lesa; pri kurjenju vlažnega lesa ezmerno onesnažujemo okolje, poleg tega porabimo ve goriva, saj se energija porabi za izhlapevanje vode. 


Varujmo svoje zdravje! 

Od naina zgorevanja lesa je odvisna ne samo koliina izpusta prašnih delcev, temve tudi njihova sestava in s tem škodljivost. Prašni delci, ki nastanejo pri slabem zgorevanju lesa (npr. zaradi nepravilnega kurjenja, nepravilnega goriva ali zaradi vlažnega lesa), so za zdravje škodljivejši. 
Kurimo pravilno 
• 
izberemo primerno vnetivo za zakurjenje, 

• 
izberemo pravilno gorivo, 


• 
pravilno nalagamo v kurilno napravo in 

• 
poskrbimo za ustrezen dotok zraka. 


Podrobnejši napotki za pravilno kurjenje z lesom so na voljo na spletni strani: www.mojzrak.si. 
Var.ujmo! 

˜e kurimo les, ki je dobro posušen, privarujemo gorivo in manj onesnažujemo okolje.  urimo lahko le zrano suh les, to je les z vlažnost­jo do 20 odstotkov. Vsebnost vlage lahko izmerimo tudi sami z merilnikom vlage v lesu. Les skladišimo v zranih in pokritih skladovnicah, po možno­


Neustreznogorivo za kurjavo 

Ustreznogorivo za kurjavo 
Suh les Briketi in peleti 
Star papir in Vlažen les Plastika, em alaža, 
iz naravnega lesa 

karton o delan les in drugi 

odpadki 

vir: www.mojzrak.si 

Ekologija / Dobrodelnost / Izobraževanje 
Porocilo odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti pitne vode iz omrežja  Polica–Gradišce za leto 2020 
Glede na izvedene mikrobiološke in fizikalno kemijske analize pitne vode v okviru notranjega nadzora in državne­ga monitoringa pitne vode na vodovo­dnem omrežju Polica-Gradišce v letu 2020 zakljucujemo, da je voda iz vodo­vodnega sistema Bistrina zdravstveno ustrezna za uporabnike. Dvakrat je bila na dveh mestih vzorcenja ugotovljena neskladnost zaradi pojava koliformnih bakterij, ki pa ne predstavljajo tveganja za zdravje in se praviloma pojavljajo v vodih z manjšo pretocnostjo, kar se je izkazalo tudi pri omenjenih primerih. Vse neskladnosti smo takoj odpravili z enkratnim kloriranjem vodohranov in dodatnim izpiranjem sistema z izpusti vode na hidrantih. Ucinkovitost ukrepov smo preverili s ponovnim vzorcenjem, ki je pokazalo skladnost vode. Ob tem je treba poudariti, da so takšni rezultati doseženi s pripravo pitne vode zgolj z mehansko filtracijo ob uporabi samooci-šcevalnega filtra in presevanja vodnega curka z UV svetlobo. V postopek pripra­ve pitne vode torej ni vkljuceno redno doziranje natrijevega hipoklorita, kar je pomembna odlika našega vodovodne­ga sistema. Celotni rezultati analiz in ostale informacije o delovanju vodovo­da so dosegljive na spletni strani http:// www.bistrina.si . 

Dr. Franci Merzel 

OBMOCNO ZDRUŽENJE Grosuplje 
PROSIMO, DARUJTE KRI! 

V SREDO, 14. 4. 2021, OD 7. DO 13. URE, V SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURCICA V IVANCNI GORICI V CETRTEK, 15. 4. 2021, OD 7. DO 13. URE, V  DRUŽBENEM DOMU GROSUPLJE V PETEK, 16. 4. 2021, OD 7. DO 12. URE, V JAKLICEVEM DOMU, VIDEM - DOBREPOLJE 
Zaradi zašcite krvodajalcev in zaposlenih ter preprecevanja možnih prenosov bolezni izvajamo prilagojene krvodajalske akcije. Krvodajalce prosimo za predhoden telefonski dogovor o uri prihoda in preverjanju pogojev za darovanje krvi. 
PROSIMO, POKLICITE NEKAJ DNI PRED AKCIJO IN SE NAROCITE NA DAROVANJE KRVI! Vsak delovni dan od 7. do 15. ure na tel.: 051/ 389 270, 051/ 671 147, 030/ 716 796 
Krvodajalcem se zahvaljujemo za odziv, razumevanje ter upoštevanje vseh preventivnih zašcitnih ukrepov. 
Pocitnice, pust in pouk - vse in še vec na OŠ Brinje Grosuplje 
Ja, poln presenecenj je bil letošnji fe­bruar, in to odlicnih! Pomladno vreme in sonce sta risala nasmehe na obraze na­ših šolarjev in uciteljev. Pa niso bile le pri­jetne temperature zunaj tiste, ki smo se jih razveselili. Najpomembnejša februar-ska novica je bila, da se v šolo vracamo vsi ucenci! Da se mlajšim pridružijo tudi ucenci višjih razredov in vsi ucitelji. Po tednih in mesecih dela na daljavo smo tako eni kot drugi spet pripravili svoje li v ucilnicah in na hodniku. OŠ Brinje torbe, poiskali copate, barvice, svincnike Grosuplje so na pustni torek obiskali in zvezke in se v 'timsih' v 'catu' koncno slovenski literarni junaki, kakšen filmski lahko dogovorili, da se vidimo v šoli! morda, celo slikarski ... pa tudi vse osta-


Vrnitev je bila sladka. Cisto zares – po le pustne maske so bile dobrodošle. V prvih pozdravih in veselju ob vrnitvi v pisarni ravnateljice in pomocnic je bil šolo v ponedeljek smo se na pustni to-tako Prešeren – pa ne le eden, kar trije, rek sladkali s krofi in uživali v neverjetnih vsi cisto pravi, s Poezijami, figami in Po-maskah in maškarah, ki smo jih videva-vodnim možem.  Ivana Kobilca je oživela v Kavopivki in Poletju, srecala je cisto pra­vo belokranjsko pisanico, pa marsikatero Pehto, nekaj Kekcev in Mojc, in celo clo­veško ribico, cokolado Gorenjko in cisto pravo slovensko košarkarsko ekipo! Za vrati ucilnic pa so bili tisti dan klovni in princese, pirati in miške, kakšen tiger in še in še. In seveda – letos so tudi prav vse maškare imele maske! 

Po pocitnicah smo zopet v šoli. Pazi-mo nase in drug na drugega. Posebno šolsko leto od vseh zahteva prilagodi­tve – tako doma kot v šoli. Dan pustnega veselja in teden pocitnic pa sta nam dala nove energije za delo in uspešno nada­ljevanje pouka v šoli. 
Kolektiv OŠ Brinje Grosuplje 


Ob kulturnem dnevu, 8. februarja, na OŠ Šmarje – Sap 
O našem najvecjem slovenskem pe­sniku, Francetu Prešernu, je zapisanih mnogo besed. Bil je izjemen ustvarjalec, slovenskemu narodu in njegovi kulturi predan clovek. Zapisal je mnogo besed, ki opevajo ljubezen, mnogo vrstic, ki ka­žejo naklonjenost našemu narodu, mno-go spodbud in grenkob cloveškega ži­vljenja. France Prešeren je slovenskemu pesništvu in naši kulturi dal zgled visokih idej in idealov. 
“Prešernovo stremljenje po spoznanju in izražanju najvišjih umetniških in clove­ških idealov pa naj zaživi v njegovih nasle­dnikih – naših kulturnih delavcih – Prešer­nov ideal svobodnega, dobrega naroda 
– pa naj se uresnicuje v našem narodnem obcestvu, a ne samo ob tem velikem spo­minskem dnevu – temvec vse do onega daljnega, a ne bajnega trenutka, ko se bo Prešernova želja Zdravljice zlila z željami vseh cloveških rodov v živo resnicnost, ki jo je tudi naš narod po Prešernu oznanjal in pripravljal.” (Anton Slodnjak) 



vedbo, profesionalno ali ljubiteljsko, na umetniškem ali drugem podrocju, za osebnostno rast ali pa podporo doma-cemu okolju, širši družbi ali celotnemu narodu. 
Naši ucenci, njihove družine in ucite­lji smo ob dnevu kulture pripravili krajši kolaž, kaj vemo, in izkazali le delcek tega, kar znamo. Vabljeni, da si na šolski sple­tni strani ogledate pripravljeni prispe­vek. 
Uciteljici Petra Hribar Horzelenberg in Anja Kastelic, OŠ Šmarje – Sap 
10 izjemnih let prijateljstva med šolama OŠ Brinje Grosuplje in College Ennemond Richard 
Pisalo se je leto 2011, ko je ucitelj anglešcine iz šole College Ennemond Richard, g. Bernard Gessen iz mesta St. Chamond, zavzeto iskal dopisovalce v anglešcini za svoje ucence. Tudi med Francozi vlada želja po napredovanju v ucenju tujega jezika. In kaj je boljšega kot imeti vrstnika, s katerim lahko komu­niciraš v tem jeziku in se ob tem še kaj zanimivega nauciš! Po spletu nakljucij je g. Bernard izvedel za šolo v Sloveniji, kjer so bili ucitelji pripravljeni s svojimi ucenci vstopiti v projekt, kjer bi si vrstni­ki med seboj dopisovali v anglešcini. To je bila OŠ Brinje Grosuplje in tako se je vse zacelo. 
Od takrat letos mineva 10 let. Vse sku­paj se je odvijalo zelo postopno, spon­tano in vsako leto je bilo vkljucenih vec ucencev. Nazadnje se je številka ustavila pri 40 ucencev vsako leto, saj smo ugo­tovili, da je drugace vse skupaj že malce težje obvladljivo. Najprej so ucenci pisali cisto navadna papirnata pisma, sledil je neke vrste blog na posebni spletni stra­ni, cez nekaj let (natancneje leta 2014) pa so se zacele še prave izmenjave v obliki tedenskih obiskov Francozov v Grosu­pljem in Slovencev v St. Chamondu. 
Ucenci se med šolskim letom pripra­vljajo na obiske in se nato izkažejo kot gostje, kasneje pa tudi kot gostitelji, se­veda s pomocjo svojih staršev. Ko smo gostitelji, za cel teden pripravimo pro­gram aktivnosti in izletov, preko katerih našim Francozom pokažemo, kako lepa je naša Slovenija. Vedno nastane ogro­mno fotografij in posnetkov, ki so za vedno lep spomin. Mnoge so shranjene na naši skupni spletni strani – povezavo lahko najdete na spletni strani naše šole. Jezik sporazumevanja je ves cas angle-šcina in naši ucenci se vedno izkažejo in žanjejo obcudovanje francoskih družin, njihovih vrstnikov in tudi njihovih uci­teljev.  Komunikacija v anglešcini je za nekatere kljub temu pravi izziv, vendar pa prijateljstvo med najstniki ne pozna meja in primerjanj - to delamo bolj od­rasli. Naši ucenci nas ob teh izmenjavah ucijo, da barva kože, drugacna kultura, drug jezik in navade nikakor niso ovira, ampak res edinstven izziv, ki mladega cloveka naredi bolj prilagodljivega, sa­mostojnega in mu da izkušnje, ki ostane­jo za vedno. 


K sodelovanju vsako leto povabimo tudi zunanje sodelavce, ki se jim zahva­ljujemo za vso raznoliko podporo, ki so nam jo v teh letih izkazali, še posebej so to bili: Obcina Grosuplje, Mestna knjižni-ca Grosuplje, Francoski inštitut, Franco-sko veleposlaništvo v Ljubljani, slovenski Konzulat St. Ettiene, obcina St. Chamond in vodstvi obeh šol. 
19. januarja smo v sklopu dogodkov tega, za našo izmenjavo bolj posebnega leta 2021, ucitelji pripravili videoklic, ki se ga je udeležilo 27 slovenskih in fran­coskih uciteljev, ki so bili v casu te izme­njave tako ali drugace del izmenjave. Za organizacijo dogodkov za teden, ko dobimo goste iz Francije, pac ni dovolj samo ena uciteljica. Kot mentorica pri­pravim okviren program, ki ga uskladim s francoskim kolegom, vendar pa brez svojih cudovitih kolegov uciteljev in brez podpore vodstva naši skupni dnevi v Grosupljem (ali v St. Chamondu) nikoli ne bi bili tako uspešni in prijetni. V vide­oklicu sva skupaj s francoskim uciteljem Bernardom pripravila predstavitev, ki je vkljucevala dogodke in spomine teh desetih let, sledili pa so še spomini po­sameznih uciteljev. Mnogi med njimi, cetudi jim anglešcina ni materni jezik, so se potrudili in z veseljem delili spomine na eno ali drugo izmenjavo, pri kateri so v preteklosti sodelovali. Bil je lep vecer obujanja spominov ob fotografijah in kratkih filmih. 


Mnogi ucenci, ki so se v preteklosti udeležili teh izmenjav, že dolgo niso vec ucenci naše šole, pa vendar so nekateri še vedno v stiku s svojim francoskim pri­jateljem, ki so ga spoznali preko izmenja­ve. Tudi mnogi ucitelji ohranjamo stike med seboj, mnogi smo postali pravi dru­žinski prijatelji na daljavo. Takih zgodb je kar nekaj in res nas veseli, da je vecina udeleženih ucencev in njihovih družin porocala o mnogih lepih in pozitivnih izkušnjah, ki jih pridobiš, ko se povežeš z nekom iz drugacnega kulturnega in jezi­kovnega okolja. 
Zadnja izmenjava oz. obisk med šola-ma je bila oktobra 2019, potem pa nas je zaustavila epidemija. Z izmenjavo sedaj nadaljujemo preko spletnega okolja in s pomocjo videoklicev nacrtujemo in na­daljujemo z dopisovanji in z nacrtovanji tematik, ki so nam skupne in istocasno drugacne. Nekateri ucenci si dopisujejo vec, drugi manj, mentorja pa se trudiva, da ostajajo v stiku in da še naprej gradi-mo glavne cilje naše izmenjave. Ucenci širijo svoje obzorje preko spoznavanja njim nove kulture, ohranjajo stik s sve-tom, komunicirajo v tujem jeziku, upo­rabljajo tehnologijo in znajo še vedno napisati tudi pismo na papirju, istocasno pa gradijo nova prijateljstva tudi v teh drugacnih casih, ko nam je neznaten vi­rus spremenil življenja ter omejil potova­nja in druženja. 
V okviru te okrogle obletnice prijatelj­stva med šolama nacrtujemo še nekaj aktivnosti, ki se bodo zgodile v priho­dnjih mesecih. Najbolj si seveda želimo obiska Francozov v Grosupljem, ki je okvirno nacrtovan za mesec maj 2021, da bi v živo in zares obeležili to našo sku­pno zgodbo, ki naj traja in traja še mno-go let. 
Sabina Kavšek, vodja izmenjave 


Možganski fitnes za vašega otroka 
Preteklo leto soocanja z epidemijo je osvetlilo dodano vrednost izobraže­vanja in obšolskih dejavnosti. Leto, ki je bilo v marsicem prelomno in nepono­vljivo, si bodo najmlajši in njihovi starši zapomnili predvsem po pomanjkanju aktivnosti, ki bi zadovoljile otrokove te­lesne in miselne potrebe. V prihodnjem šolskem letu se zato pricakuje povecan vpis v mnogo obšolskih dejavnosti, a pri izbiri le-teh je potrebno premisliti, katera bo otroku dala najvec. Ne le za tisti dan ali teden, ampak za vse življenje. 
Nepogrešljiva popotnica za življe­nje 
Zagotovo ste že slišali za to, da naj bi poslušanje klasicne glasbe med no-secnostjo pozitivno vplivalo na otroka. Trditev sicer ni znanstveno dokazana, a bi ji lahko verjeli, ce vemo, da lahko med poslušanjem glasbe zaznamo precej širšo mentalno aktivnost kot na primer med branjem ali reševanjem matematic­nih nalog. Prava zabava pa se zacne med igranjem inštrumenta, ko naj bi se v mož­ganih posameznika dogajal pravi ognje-met. Prva iskrica k ognjemetu se zaneti že v otroštvu, s prvimi obiski glasbene šole. V casu, ko na vzgojo otrok vplivajo najrazlicnejši dejavniki iz okolice, je do-brodošlo odkritje znanstvenikov, da jim ravno ucenje inštrumenta ponuja naj­bolj optimalen razvoj možganov. 

»Kot ucitelj saksofona in klarineta vsak dan delam z mladimi, ki svoj prosti cas namenjajo ucenju novega in odkrivanju glasbe, in pri tem opažam ocitne pozitivne ucinke na njihov razvoj, kot so izboljšava 
fine motorike, samodiscipline in delovnih navad,« izpostavlja Jaka Ahacevcic, uci­telj v Glasbeni šoli Grosuplje. 
Glasba je pomemben del socialne­ga, kognitivnega in psihomotoricne­ga razvoja otrok 
Poslušanje glasbe možgane zaposli s kar nekaj aktivnostmi, za izvajanje glas-be pa lahko trdimo, da je pravi fitnes za možgane. Igranje inštrumenta aktivira prakticno vsa obmocja možganov hkra-ti, še posebej vizualnega, slušnega in motoricnega. Podobno kot pri drugih discipliniranih in strukturiranih dejavno­stih, tudi organizirana vaja igranja glas-be okrepi številne možganske funkcije. Izvajanje glasbe zahteva tudi jezikovno in matematicno preciznost, pri katerih je bolj vpletena leva možganska polovica, medtem ko desna polovica blesti pri ne­navadnih in ustvarjalnih vsebinah. Glede na raziskave je za glasbenike znacilno, da probleme rešujejo bolj ucinkovito in ustvarjalno, tako v poklicnem okolju kot tudi na socialnem podrocju. 
Otrok, ki igra inštrument, se nauci sledenja cilju, usmerjanja in vzdrževa­nja pozornosti in hitrega odzivanja na 
Pomoc družini 
spremembe ritma in nacina igranja. Za vse to so zadolžene izvršilne funkcije in kognitivni procesi v naših možganih, ki vkljucujejo reševanje problemov, posta­vljanje ciljev ter odzivno in prilagodljivo mišljenje. 
Glasbena šola, ki je vec kot le to 
Z vpisom otroka v glasbeno šolo ga nevede vpišete v šolo za življenje. V pro-cesu glasbenega izobraževanja bo delo-val v okolju, kjer je glavna vrednota trud, naucil se bo potrpežljivosti in cenil re-zultate, ki jih prineseta vztrajnost in trdo delo. Danes, ko so otroci vajeni, da se vse zgodi takoj, je to neprecenljiva izkušnja. Glasbena šola otroka, skozi nastopanje na domacih in tujih nastopih in tekmo­vanjih, nauci tudi javnega nastopanja, kar je dobrodošla vrlina tako v casu šola­nja kot kasneje v življenju. 

Glasbeno izobraževanje otrokom nudi edinstvene koristi, neprimerljive z drugimi obšolskimi aktivnostmi. To vedo tudi otroci, ki obiskujejo pri nas delujoco Glasbeno šolo Grosuplje. Že skoraj 50 let otrokom nudijo kakovostno, strokovno in prijazno glasbeno izobraževanje, v mesecu maju pa bodo medse ponov-no vabili nadobudne ucence, ki si želijo popestriti svoj vsakdan z možganskim fitnesom. Vec informacij bo znanih v pri­hodnjih mesecih na www.gsg.si. 
Nina Kaufman (za Glasbeno šolo Grosuplje), foto: Robert Petric 
Trenutno zaradi covid-19 vsi preživlja-mo zelo težke case, potem pa se zgodi še nesreca in zacaran krog se zavrti. 
Konec januarja 2021 je v Višnji Gori požar unicil tri hiše. Brez strehe nad gla­vo je ostala tudi družina našega ucenca Lea. Stanovanjski prostor, v katerem so živeli starši in otroci, stari 9 let, 2 leti ter 7 mesecev, je popolnoma unicen. Škoda je ogromna in popravilo doma bo velik strošek za vse družine, ki so ga izgubile. Treba je bilo takoj pomagati in izpeljati akcije pomoci družinam. 
Zelo hitro smo se organizirali tudi mi, OŠ Brinje Grosuplje. Družini smo takoj priskocili na pomoc z osnovnimi do-brinami, ki so bile tisti trenutek najbolj potrebne. Zbrali smo oblacila za otroke, brisace, posteljnino, osnovne stvari za osebno higieno … 
Odlocili pa smo se, da pomagamo tudi z lepimi mislimi, prijazno besedo in prostovoljnim prispevkom. 

Upravni odbor šolskega sklada OŠ Bri­nje Grosuplje je družini daroval 1000 € in placali bomo kosilo našemu ucencu do konca šolskega leta. 
Vse darove, ki smo jih zbrali, smo dali v lepo soncno škatlo in jo z lepimi misli-mi in vzpodbudnimi besedami osebno izrocili družini. 
Mama Sabina se je za vso pomoc, so­cutje, toplino in razumevanje, ki smo ga pokazali v teh težkih trenutkih, pisno in osebno zahvalila. Bila je ganjena in pre­senecena, da smo jim tako velikodušno pomagali. 

Upam in želim, da smo družini vsaj malo olajšali težave in jim pomagali, da postavijo svoje življenje v tirnice, tako kot so ga imeli pred nesreco. Draga dru­žina, verjemite, da zmorete, in s to misel­nostjo ste že na pol poti. 
Družina je tam, kjer se življenje zacne in se ljubezen nikoli ne konca. 
Pogumno naprej! 
Andreja Burja Suban, šolska svetovalna delavka 


Ucitelji Osnovne šole Šmarje - Sap se odpravljajo na izobraževanja v Evropo 
Osnovna šola Šmarje - Sap je bila s projektom Ucenje je (lahko) igra uspe­šna pri prijavi na evropski razpis pro-grama Erasmus+. Gre za program, ki spodbuja mednarodno sodelovanje or-ganizacij na podrocju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa. 
Projekt traja 18 mesecev in v njem sodeluje deset uciteljev ter vodstvo osnovne šole. 

Glavni cilj projekta Ucenje je (lahko) igra je implementacija inovativnih me-tod motiviranja, poucevanja, preverjanja in podajanja povratne informacije skozi igro in s pomocjo sodobne informacij­sko komunikacijske tehnologije. 

Za dosego specificnih ciljev in nalog projekta bodo ucitelji potovali na med-narodno osnovno šolo na Poljsko ter na tecaje v Valencijo, na Tenerife, Irsko in v Berlin. Vso inovativno metodologijo bomo vkljucevali v pouk in pridobljena znanja uporabili pri nacrtovanju in iz­vedbi eTwinning projekta.  Naši cilji so priznavanje pridobljenih kompetenc z tivnega in ucencem privlacnega ucnega tudi širjenje pridobljenih znanj znotraj Europass dokumenti. okolja. šole, v lokalni skupnosti, na državni in Veselimo se mednarodnega sodelo-Tamara Jovicic mednarodni ravni, dvig prepoznavnosti vanja in vseh aktivnosti, ki so nacrtovane Osnovna šola Šmarje - Sap šole in dela uciteljev na vseh ravneh ter v projektu z namenom ustvarjanja krea-
S slovenstvom povezani domoznanec prof. Jakob Müller – 80-letnik 
Ljudje smo bitja, ki dobivamo in daje-mo. Dobili smo življenje, prejeli smo kultu­ro, znanje in dobljeno z dodanim izrocamo naprej. Iz dajanja in dobivanja je stkana družina, s sprejemanjem in izrocanjem se ustvarja skupnost. (J.M., 2008) 
Grosupeljcan Jakob Müller, profesor, raziskovalec in domoznanec, je svoje ži­vljenje zapisal kulturi, jeziku, slovenstvu in domacim krajem. 
Rodil se je 1. marca 1941 na Grosu­pljem, leta 1968 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Gene-racije domacinov se ga spominjajo kot profesorja, ki je pouceval slovenšcino. Po poucevanju še na Primorskem ga je iskanje novih spoznanj pripeljalo v Le-ksikološko sekcijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na Slovenski aka-demiji znanosti in umetnosti in tu je po­stal clan glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika pri izdaji zadnjih štirih zvezkov (1975–1991). 
Leksikološki problematiki ob tem slovarju se je kot leksikograf odzival na simpozijih in z znanstvenimi objavami. Izvoljen je bil za samostojnega strokov­nega sodelavca specialista v humanistiki in v Terminološki sekciji Inštituta za slo­venski jezik (Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti) je prevzel delo za pravni ter­minološki slovar. 
Ukvarja se z zgodovino slovenskega jezika in tu se je lotil glavnih zgodovin­skih osnov našega jezika. V besedah vidi zgodovino in prihodnost naroda in jezi­ka. Ljuba mu je logika jezika. Sodeloval je pri leksikonu Slovenska krajevna imena in prispeval k sedanji obliki  imena kraja Grosuplje (gen. Grosupljega). 
Posebna veja njegovega interesa je zamejska problematika, med njimi Be-neška Slovenija, ki nam jo je približal skozi življenje in delo na Bardu živecega kulturnika in pesnika Viljema Cerna v recitalih, predavanjih in zbirki Cernovih pesmi z naslovom  »Ko polno je noci srce« (2013), kjer je bil soprevajalec in urednik. 

Pogled je uprl tudi v zamejstvo na Hr-vaškem, predvsem na Cabransko, kjer se je spoprijateljil  s Hrvatom Slavkom Mal-narjem, jezikoslovcem, zgodovinarjem in pisateljem. Müller je sestavil antologi­jo cabranskega narecnega pesništva in ji dal naslov Pušelc domaceh, poleg tega je prevedel Malnarjevo spominsko pro-zo Zgubljeno otroštvo in jo izdal v svoji založbi Leo (2014). 
Jakob Müller se odziva na kulturno dogajanje v domacem okolju in zamej­stvu, v Porabju, na Koroškem in v Be-neški Sloveniji, Reziji, na Tržaškem in v Gorskem Kotarju. Pod njegovim vod­stvom je grosupeljska Univerza za tretje življenjsko obdobje ta podrocja obiskala. Organiziral je tudi gostovanje kulturni­kov iz Beneške Slovenije v Grosupljem. V recitalih, predavanjih in knjigi nam je približal izginjajoco nemško manjšino na Slovenskem, Kocevarje. V izvedbi grosu­peljskega Kulturnega društva sv. Miha­ela je  pripravil recital njihovega kultur­nega izrocila in izdal dvojezicni zbornik Kocevar ima samo eno domovino = Göttscheabar hot lai oin Hoimöt (2014), kjer je gradivo izbral, uredil in predstavil njihovo zgodovino, z ženo Jožico pa sta vecino gradiva tudi prevedla. 
V domacem okolju pa ga poznamo kot raziskovalca domoznanske proble­matike. V njegovi rojstni hiši je bila nekaj casa šola, vrsto let pa knjižnica. Nasproti hiše sta stala vodnjak in korito za napa­janje živine ter kovacnica, kjer je do leta 1970 še koval kovac. Tudi iz te sosešcine je izšlo raziskovanje kovaške dejavnosti v naših treh obcinah (Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje), ki se ji je posvecal in izsledke objavljal blizu cetrt stoletja. 
Domoznansko gradivo je objavljal v Zborniku obcin Grosuplje, Ivancna Go-rica in Dobrepolje in v domacih glasilih Naša skupnost in Grosupeljski  odmevi. Vsaj štiri leta (1999–2003) nas je sezna­njal z vsemi obcinskimi sejami in svojimi komentarji v obcinskem casopisu Gro­supeljski odmevi, kakor nismo bili ne prej ne pozneje na tekocem o vsem tem dogajanju. Z njegovim sodelovanjem so nastali zborniki: Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice; Župnija Grosu­plje: ob srebrnem prazniku nove cerkve in  publikacija Cebelarskega društva Gro­suplje Naj medi. 
Veliko casa in prizadevanj je (v so-delovanju s soprogo) vložil v idejno za­snovo in organizacijo simpozija in kot urednik zbornika z naslovom Šmarska knjiga: jubilejna monografija ob 500-le­tnici šolstva v Šmarju (2007). Uspelo mu je pridobiti 36 (šestintrideset) avtorjev, ki so se lotili domoznanske preteklosti kraja. Sam je predstavil etimologijo  kra­jevnih imen naše obcine in opozoril na možno predime Šmarja. Zbornik je zgle­dno urejen in ima sezname vseh oseb in zemljepisnih imen. 
S sodelavko na Inštitutu Marijo Jane­žic, ki je bila s Police, sta se lotila pregle­dnih casopisnih prispevkov z naslovoma Naši kraji in ljudje v Novicah (1843–1902) in Naši ljudje in kraji v Slovencu (1873– 1918). 
Poznal je in še pozna vse kulturne ustvarjalce v naših krajih. Posebej se je lotil likovne dejavnosti tedanjega župni­ka na Polici Toneta Pahuljeta  in pripravil razstavo in spremno besedilo. 
Posvetil se je novim pogledom na Prešerna na Kopanju, v izsledkih njego­vih raziskovanj so bili predstavljeni kul­turniki domace obcine: Louis Adamic, Vid Ambrožic, Cvetko Butkovic, Ana Gale, Goran Gluvic, Ancka Lazar, Janez Perovšek-Pelko, Ludve Potokar, Janez Šeme, Alojzij Štrubelj, pesnik Vinko Ži-tnik, da jih naštejem le nekaj. Adamicu se je tudi najbolj opazno posvetil z iz­borom odlomkov iz Adamicevih knjig pod naslovom Novi svet - ljudje in vizije (2015), pred tem pa s predavanji, recitali in objavami.   
V  Kulturnem društvu sv. Mihaela je nekaj let vodil  literarno sekcijo, v okviru katere raziskuje manj znane ali celo za­molcane grosupeljske avtorje. Z ustano­vitvijo Narkluba je želel obuditi narecno govorico, ne samo dolenjsko, pritegniti je hotel tudi predstavnike drugih na­recij, ki živijo v Grosupljem. Sicer lepa ideja ni v polnosti zaživela, saj narecna govorica ljudem ni stekla. 
Naša osrednja domoznanska perio­dicna publikacija Zbornik obcin Grosu­plje, Ivancna Gorica in Dobrepolje tudi kaže njegov delež, saj je dolgoletni clan uredniškega odbora, izstopajoc avtor ter lektor in korektor. 
Angažiral se je pri popravah krivic ob nacionalizaciji in se trudil za celovito rešitev denacionalizacije. Znan je tudi njegov boj za ohranitev avtenticne so-sednje kovacije, a novi casi z novimi za­konitostmi so nam odnesli tudi to staro­žitnost. Pomagati skuša sokrajanom, ki so pomoci potrebni, tudi Romom. 
Kadar potrebujejo strokovnega go-vornika na kulturnih prireditvah, se te­matike posebej loti in predstavi povsem nova izhodišca, ki jih obravnava iz na novo raziskanih zvez in virov. Njegovo delo in vpetost v življenje v Grosupljem je mnogotero in pestrosti njegovega ži­tja ni mogoce na kratko zajeti. 
Tudi v odnosu do dogajanj v družbi in v kraju ima natancno tehtnico in na­sploh povsod naravnan eticni kompas, zato se tudi odziva na nepravilnosti, ki jih tankocutno zazna.  

Ob zakljucku izhajanja Slovarja slo­venskega knjižnega jezika je prejel ca-stni znak svobode Republike Slovenije, a ga iz moralnih razlogov ni želel spre­jeti. V domaci obcini je leta 1998 prejel nagrado Obcine Grosuplje z zlatim zna­kom Obcine Grosuplje.  
Sodelavci so objavili njegovo slove­nisticno bibliografijo, nam pa bi bila v korist in poduk tudi njegova obsežnej­ša domoznanska bibliografija, saj pred­vsem objave v casopisju prehitro zabri­še prah pozabe. 
Raziskovalec in domoznanec Jakob Müller se neumorno posveca usmeri­tvam svojega raziskovanja, mi pa smo mu vedno hvaležni za vse izsledke, ki nam jih radodarno ponuja. 
Ob jubileju pa cestitke in vse dobro.   
Zbral Drago Samec 

S pesmijo v predpraznicni kulturni praznik pred DSO Grosuplje 
Prišla bo  pomlad, prišla bo pesem! 
Ko smo lani clani Literarne skupine KD sv. Mihaela Grosuplje ob praznova­nju  kulturnega praznika v  spomin na dr. Franceta Prešerna pripravili recital Pre­šernove poezije »Prešerno o Prešernu«, si niti v sanjah ni nihce izmed nas predsta­vljal, da je to naša zadnja prireditev in da bo minilo leto dni in vec, ko bodo takšni in podobni dogodki le pobožna želja vseh, ki nam to polni dušo. Zdi se, kot da je korona virus ohromil naše življenje. Žal  tudi kulturni utrip. 
Vendar: 
Petek, 5. februar 2021. Prizorišce: prostrano dvorišce pred Domom sta­rejših obcanov Grosuplje. Manjša sku­pina clanov KD sv. Mihaela (zgolj zaradi zagotavljanja vseh varnostnih ukrepov) smo se odlocili, da kulturni praznik poca­stimo skupaj s stanovalci DSO Grosuplje, tudi letos »prešerno«. 
Stanovalci doma so se zbrali na balko­nih, v  zastekljeni spodnji dvorani, nekaj pa tudi na plošcadi pred vhodom, da je bilo poskrbljeno za njihovo  in koncno tudi našo varnost. 
Po slovenski himni, ki jo je zapelo 5 pevcev Mešanega pevskega zbora Zgo­dnja danica, je vse navzoce pozdravila podpredsednica društva Vera Šparovec in prenesla tudi pozdrave predsednika župnika Martina Goloba, ki se prireditve zaradi  obveznosti ni mogel udeležiti, in vsem zaželela, da se imajo z nami lepo. Tudi vsebina programa je bila zasnovana tako, da bi se vsi skupaj res imeli »prešer-no« lepo. 


Vse prisotne je pozdravila tudi di­rektorica DSO Grosuplje Metka Velepec Šajn. Poudarila je, da je bila kultura ve­dno del  življenja v domu. »Tudi v casu, ko 

smo bili povsem zaprti za vse obiskovalce, smo to ohranjali na drugacen nacin. Kul­tura nas je v težkih dneh epidemije spod­bujala, razveseljevala, vlivala upanje, vca­sih pa tudi tolažila,« je povedala. 
Prijeten pozdrav je »iz obcinske hiše« prinesel tudi župan dr. Peter Verlic in po­vedal, da je vedno vesel,  ko  lahko poz­dravi tako stanovalce kot zaposlene v domu. In bil je vzpodbuden: »Za vsakim dežjem pride sonce, za zimo poletje in za 

vsako korono pride konec korone. Osta­nite negativni, pozitivni pa v svojih mislih, svojih srcih!« 
Kulturni program se je nadaljeval s prepevanjem Prešernove Železne  ce­ste v izvedbi Majde in Staneta Kadunca, žlahtnima, »zapeljivima« recitacijama Hcere svet in Dohtar,  za vzpodbudo je bila pesem zbora »Prišla bo pomlad«, pesmi »Angelcek moj«  so se samodejno pridružili tudi nekateri varovanci, ki so programu sledili z balkonov. Za še boljšo voljo  so  poskrbeli 3 pari naših folklori­stov (sicer zakonski pari zaradi varno­stnih  ukrepov) ob zvokih harmonike, ki jo je veselo raztegoval naš vrli glasbenik Janez Potokar. 
»V dolini tihi« pa smo družno zapeli vsi skupaj in vzdušje je vzpodbudilo tudi nekaj tistih najbolj zagretih, ki so z ve­selimi vriski sporocali, kako zelo si želijo takšnih in podobnih veselih dogodkov. Z odzivi, ki so vsem nastopajocim dajali novega elana v izvajanju, so potrdili, da smo jim polepšali dan in nas vse s tem še posebej razveselili. 


Kultura / Društva 
Stare fotografije 
V našem župnijskem arhivu se nahaja fotografija 500 pevcev, ki so nastopili na evharisticnem kongresu leta 1935 v Lju­bljani. Pri slovesni sv. maši, ki jo je vodil papežev odposlanec (legat) poljski kar­dinal Avgust Hlond, so prepevali pevci iz raznih župnij in tudi s Kopanja. Župnik Ivan Kogovšek je v kroniko zapisal, da se je evharisticnega kongresa udeležilo okoli 150 tisoc ljudi, iz kopanjske župnije blizu 300 odraslih in 44 otrok. Vse velike slovesnosti so potekale na stadionu. Za ta namen so po Plecnikovih nacrtih zgra­dili krasno dvonadstropno tribuno, kjer je bila slovesna božja služba. Vsa Lju­bljana je bila sijajno okrašena in ponoci bajno razsvetljena. Vrh neboticnika so žareli 4 evharisticni križi, velik križ je bil tudi na stolpu ljubljanskega gradu. Im­pozantna je bila polnocna božja služba mož in fantov – od 29. na 30. junij – blizu 40.000! Z baklami v rokah so šli v procesi­ji na stadion. Ob 8.00 uri se je pri sv. maši zbralo 26.000 otrok. Sv. obhajilo je delilo 85 duhovnikov. Po sv. maši so vsi dobili zajtrk. Za sklep v nedeljo je imel kardinal govor v krasni slovenšcini. (Prim. Kopanj-ska knjiga, 2020, str. 99.) 

Janez Kebe, kopanjski župnik 


ŠK GROŠ tudi v februarju ni pocival 
Cas neustavljivo hiti naprej in v tem slabem letu trajanja epidemije smo se dodobra naucili rokovati z on-line sceno. 
Tako smo v zbirko dogodkov nanizali še en dogodek, ki je nastal v sodelovanju s Knjižnico Ivancna Gorica. Med 4. in 5. februarjem sta, v okviru projekta Srecava se v knjižnici, potekala dva sklopa preda­vanj z naslovom: Kako napisati scenarij in moderirati dogodek, vodila ju je pisa­teljica in predavateljica Stanka Hrastelj. V upanju, da bodo kmalu zaživele tudi odrske deske, pa je bila v zacetku marca organizirana Svetloba na odru: delavnica gledališke luci, pri kateri smo spoznavali tehnike in oblikovanje odrske svetlobe. 

Med pripravljanjem vseh izobraže­valnih dogodkov nismo pozabili tudi na svoje maturante, katerim želimo cim bolj uspešno in lažje ucenje. Zanje, sku­paj z Razturi na maturi, po znižani ceni ponujamo: video razlage snovi ter vaje in razlage rešitev za glavne maturitetne predmete, zapiske za ustni del in še in še. 

Poleg izobraževalnih dogodkov pa skrbimo tudi za dvig pozitivne energije. S tem namenom je 26. februarja potekal stand up vecer: Še zadnjic od doma, ki je bil organiziran v sodelovanju z mladin­skimi klubi s celotne osrednjesloven­ske regije. Vecer smeha in humorja je potekal v družbi Martine Ipše, Boštjana Gorenca – Pižame, Saša Stareta in Aleša Novaka. 
V mesecu marcu že tradicionalno, v okviru projekta: Groševe mamice in ocki, pomagamo clanom, ki so že v študent­skih letih postali starši. Mladi starši se uradne ure potekale ob ponedeljkih, sre-spletnih omrežjih, zato vas lepo vabimo lahko na razpis prijavite od 8. do 21. mar-dah in petkih, med 18. in 20. uro, v Ivanc-k spremljanju objav na naših facebook ca, vse dodatne informacije pa najdete ni Gorici se bodo izvajale zgolj ob torkih, in instagram profilih ter spletni strani na naši spletni strani. med 18. in 20. uro, v Dobrepolju pa bodo www.klub-gros.si. 
Uradne ure pa se po vec mesecih vra-uradne ure potekale po predhodnem Groševcu ni nikoli dolgcas! cajo v normalno delovanje z rahlo spre-dogovoru. Vec informacij o prihajajocih menjenimi termini. V Grosupljem bodo dogodkih in delovanju kluba najdete na Tjaša Bregar, ŠK GROŠ 
Novo gasilsko vozilo AC 20/60 PGD Ponova vas 
Kjer je volja, tam je pot! In veliko volje in truda je bilo potrebno ponovskim ga­silcem, da  smo našli pot in nacin, kako izpeljati najzahtevnejši projekt v zgodo­vini našega društva. Pot ni bila lahka. Bila je vijugasta, strma in tudi težka, vendar smo z naporom in vztrajnostjo v teh res težkih razmerah prispeli do cilja – nove sodobne avtocisterne AC 20/60. Sanje, ki smo jih sanjali vec kot desetletje, so se nam uresnicile. 
Ponovski gasilci smo v petek, 12. 2. 2021, z velikim veseljem in ponosom pri­peljali novo gasilsko vozilo avtocisterno AC 20/60. Kljub temu da je bil dan izre­dno mrzel, sta z obrazov clanov gasilske­ga društva sijala ponos in veselje. Novo vozilo - zamenjalo je 33 let staro AC TAM 
– bo pripomoglo k hitrejšemu in varnej­šemu posredovanju na intervencijah ter prevozih pitne vode v KS Št. Jurij in obci­ni Grosuplje. 
Smo prostovoljno gasilsko društvo I. kategorije in pokrivamo 6,5 km2 površi­ne, ki zajema vasi Ponova vas in Cerovo, kjer skupno prebiva cca 600 prebivalcev. 
Zaradi razgibanega in hribovitega požarnega obmocja smo že sedaj ime­li štirikolesni pogon AC, ki se v izrednih zimskih razmerah zelo izkaže, zato smo tudi za novo vozilo želeli mocnejšo moc motorja, štirikolesni pogon in vecji re-zervoar vode. Na podlagi ogledov in te­stiranj ter cene smo se odlocili za vozilo znamke SCANIA P360B4x4 HZ z mocjo motorja 265 kW (360 KS). Vozilo ima šti­rikolesni pogon (4x4) in avtomatiziran menjalnik s programsko opremo, prila­gojeno intervencijskim vozilom. V vozilu je prostora za 3-clansko posadko (1+2), ki lahko samostojno posreduje ob poža­rih in drugih intervencijah. 
Nadgradnja vozila je izdelana iz treh locenih sklopov, ki dobro prenašajo tor-zijske in druge obremenitve. V konstruk­ciji iz nerjavecih profilov inox je v sredini vgrajen vzdolžni rezervoar za vodo, po obeh straneh pa je namešcena oprema. Rezervoar kapacitete 6000 l je izdelan iz inox plocevine in zato primeren za pre­voz pitne vode. Njegovo polnjenje je možno preko rocnega krogelnega venti-la ali s pomocjo avtomatskega polnjenja (nepovratni ventil). Stranski prostori so zaprti s sistemom aluminijastih rolojev »Bar Lock«, na zadnjem delu pa so dvi­žna vrata, kjer je namešcena crpalka. Crpalka Johstadt TO3001 je opremljena s štirimi nizkotlacnimi in enim visoko­tlacnim izlivom ű25 mm dolžine 100 m. Na strehi vozila je vodni monitor, loceno pritrjen v ustreznem podnožju, po po­trebi se namesti na pripravljen priklop. Na strehi je namešcena tudi stikalna in tridelna lestev, zaboj za rocno orodje in svetlobni stolp z LED-žarometi. 

Pod sprednjim branikom vozila je namešcena pralno-polivalna naprava z dodatno C-spojko, na katero se lahko prikljuci tudi C-vod. 
Krmiljenje vozila je izvedeno s pomo-cjo LCS-nadzornega sistema vozila in nadgradnje. Na strehi kabine vozila sta zvocnika za elektronsko sireno (100 W). Na obeh bokih vozila lahko spremljamo nivo vode v rezervoarju s pomocjo LED modulov za prikaz stanja vode. Vsi pro-stori vozila in njegova okolica so ustre­zno osvetljeni za delo v nocnem casu. 

Vozilo je opremljeno v skladu s tipiza­cijo GZS in potrebami našega društva, z njim bomo obcutno izboljšali našo ope-rativno pripravljenost za posredovanje in s tem varnost vseh obcank in obcanov v domacem kraju ter seveda tudi širše. 
Nadgradnjo je izvedlo priznano pod-jetje za izdelavo gasilskih vozil Svit-Zolar s Ptujske Gore. 
Novega vozila pa zagotovo ne bi bilo brez številnih donatorjev, ki so po svojih moceh prispevali sredstva, s katerimi je bil nakup sploh mogoc. Zato naj se vsem donatorjem in krajanom iz vsega srca iskreno zahvalimo za vaš prispevek pri izpolnitvi naših sanj. Tako, kot smo se mi zanesli na vas, se lahko tudi vi na nas. 

Z gasilskim pozdravom NA POMOC! 
Predsednik PGD Ponova vas Jožko Kocjan 


Podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2020 

Za športnicami in športniki, trenerji, strokovnimi delavci in ljubitelji športa je zares posebno in tudi težko leto. Od­vzeta jim je bila svoboda gibanja in dru­ženja, odpadla so številna tekmovanja, spremenili so se treningi. Vsak stik s tre­nerji in sotekmovalci so spremljali dvomi in strah pred morebitno okužbo. A ce se ozremo nazaj in preletimo seznam preje­mnikov plaket in priznanj Zveze športnih organizacij Grosuplje za leto 2020, ugo­tovimo, da je bilo leto, ne glede na vse, polno izjemnih dosežkov. To pomeni, da so se športnice in športniki uspeli hi-tro prilagoditi na nove razmere, poiskali so rešitve in premagali številne ovire. S pregovorno vztrajnostno športnikov so uspeli doseci zelo dobre rezultate, ki so zaradi težke situacije še toliko bolj dra­goceni. 
Med odlicnimi rezultati, ki si zaslužijo našo pozornost, je nekaj takih, ki še po­sebej izstopajo. Tu je 10. mesto strelke Klavdije Jerovšek z evropskega prven­stva v streljanju z zracno puško, ko je le za 0,2 kroga zgrešila finalni nastop osmih najboljših strelk. Ta bi Sloveniji zagotovil tudi kvoto za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. Izjemno nadarjena mlada atle­tinja Hana Mohar se lahko pohvali z no-vim državnim rekordom v teku na 1000 metrov v kategoriji mlajših pionirk. Nova najboljša znamka znaša 3:01,30. Kopico lovorik sta s svojimi ekipami osvojili dr­žavni reprezentantki, košarkarica Lea De-beljak in odbojkarica Leja Janežic. Med ekipnimi dosežki velja omeniti 5. mesto, ki so ga v državnem prvenstvu dosegle odbojkarice ekipe Avtotransporti Kaste­lec Grosuplje. 
Zaradi znanih vzrokov je letošnja po­delitev priznanj potekala drugace, kot smo bili navajeni v preteklih letih. Na-grajenci so priznanja prevzeli individual-no v Športni dvorani Brinje Grosuplje, z upoštevanjem vseh varnostnih priporo-cil. Prevzem priznanj smo snemali, iz po­snetkov pa je bil narejen film (povezava do videa se nahaja na spletnem naslovu: https://youtu.be/pOLtM_eJL6k). 
Prejemnike priznanj, športnice in športnike ter ljubitelje športa sta nago­vorila predsednik Zveze športnih orga­nizacij Grosuplje mag. Mitja Loncar in župan Obcine Grosuplje dr. Peter Verlic. 
Predsednik Zveze športnih organiza­cij Grosuplje mag. Mitja Loncar je po­vedal, da je bilo leto 2020 zaznamovano s korona virusom, kar se je odrazilo tudi na športnem podrocju, z omejitvami v procesu treniranja in izvedbi tekmovanj. Kljub temu tudi letos s ponosom pode­ljujemo priznanja, s katerimi športnice in športnike nagradimo za vidnejše špor­tne dosežke ter za vložen trud in trdo delo, ki so za to potrebni. 
Zasluga za imenitne športne dosežke in podeljena priznanja gre prav gotovo tudi usmeritvi športa v naši obcini, ki te­melji na delu z mladimi, in jo skupaj vo­dita Obcina Grosuplje s sofinanciranjem letnega programa športa ter Zveza špor­tnih organizacij Grosuplje s svojo stro­kovno pomocjo. 
Župan Obcine Grosuplje dr. Peter Verlic je v svojem nagovoru športnicam in športnikom ter dobitnikom priznanj Zveze športnih organizacij Grosuplje dejal je, da je bilo leto 2020 za športnike težko leto. 
Kljub težavam, ki so nas doletele, pa smo lahko v Obcini Grosuplje tudi veseli in zadovoljni, saj smo svojemu name-nu predali novo športno dvorano pri Osnovni šoli Louisa Adamica Grosuplje. 
Izrazil je upanje, da se bo vse skupaj srecno izteklo, tudi za šport. Optimizem je na mestu, še posebej pri športnikih, ki so vajeni trdega dela. Dobitnikom pri­znanj je nato iskreno cestital, vsem špor­tnikom pa zaželel lepo in zdravo športno leto. Ob koncu je spomnil na to, da bo Obcina Grosuplje letos gostila olimpij­sko baklo in ob tem izrazil upanje, da jo bomo lahko sprejeli tako kot se spodobi, vsi skupaj. 
V nadaljevanju so predstavljeni do-bitniki priznanj, ki prihajajo iz devetih športnih panog: strelstvo, atletika, kara­te, tenis, smucarski skoki, odbojka, košar­ka, nogomet in cheerleading. 
JUBILEJNO PRIZNANJE BRONASTI ZNAK ZVEZE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE ZA 20 LET DELOVANJA DRUŠTVA JE PREJEL: 
Shotokan karate klub Grosuplje 

Temelji Shotokan karate kluba Gro­suplje so bili postavljeni leta 1974, ko se je glavni ustanovitelj in tehnicni men­tor kluba Esad Bogaljevic prvic srecal s to borilno vešcino. Karate se je v tistem casu, deset let po prvi predstavitvi, že pošteno razširil na obmocju nekdanje skupne države. Pot je Esada Bogaljevica, preko ucenja tehnicnih vešcin in vešcin vodenja, vodila zgolj k enemu cilju – ustanovitvi lastnega kluba. 

Shotokan karate klub Grosuplje je bil ustanovljen 1. decembra 2000, prvi predsednik pa je postal zdravnik Saša Trampuž. Svoje domovanje je klub našel na Osnovni šoli Louisa Adamica Grosu­plje, ob velikem razumevanju takratnega ravnatelja Božidarja Gabrijela. S treningi je v novem klubu nemudoma pricelo okoli 60 karateistov. Zaradi kakovostne­ga dela z mladimi, ki je botrovalo odlic­nim tekmovalnim dosežkom, se je hitro pojavila potreba po širitvi. Odprle so se nove enote v okoliških krajih in klub je v najboljših casih štel do 300 clanov. 
V dvajsetih letih delovanja je Shoto­kan karate klub Grosuplje vzgojil preko 
1.000 izvrstnih karateistov, med njimi tehnicnih strokovnjakov in uspešnih športnikov. Ti so za barve kluba in v okviru razlicnih reprezentancnih selekcij osvojili preko 2.000 medalj na tekmova­njih doma in v tujini. Medalje so prinašali z balkanskih prvenstev, sredozemskih iger in evropskih prvenstev. Pohvalijo se lahko z nastopi na svetovnih prvenstvih in s 5. mestom Admirja Bogaljevica z mladinskega svetovnega prvenstva leta 2003. 
Visoko tehnicno in organizacijsko raven ter konstanto tekmovalnih rezul­tatov je možno vzdrževati le s popol-no predanostjo karateju, kajti karate ni samo šport, ampak je vešcina, v kateri se nenehno izpopolnjujejo vsi, od 5- letnih otrok, do zrelih 80-letnikov. Zagotovilo za kvalitetno delo v klubu je profesional­ni trener in tehnicni mentor Esad Boga­ljevic skupaj s skupino izšolanih in stro­kovno usposobljenih trenerjev. 
Ob kvalitetnem izobraževalnem in trenažnem procesu, ki je bil v klubu vzpostavljen od samega zacetka delova­nja, s casom pa se samo še izboljšuje, je pred Shotokan karate klubom Grosuplje zagotovo še veliko uspešnih dekad! 
PRIZNANJA ZVEZE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE ZA ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2020 SO PREJELI NASLEDNJI ŠPORTNICE IN ŠPORTNIKI: 
Strelec ROK IVANC – clan Strelske­ga društva Grosuplje 

Rok Ivanc je v letu 2020 osvojil 4. me-sto na državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko pištolo na razdalji 50 me-trov. Dosežek mu je uspel v konkurenci petindvajsetih strelcev. 
Strelka OLJA KOLENC – clanica Strelskega društva Grosuplje 


Cetrto mesto je osvojila v konkurenci šti­riindvajsetih strelk. 
PRIZNANJA ZVEZE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE ZA ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2020 SO PREJELE NASLEDNJE EKIPE: 
EKIPA KADETOV Nogometnega kluba Brinje – Grosuplje 

Ekipa je v letu 2020 osvojila 1. mesto v drugi ligi - zahod. To je pomenilo 15. mesto v državnem prvenstvu, v katerem je skupaj sodelovalo 89 ekip. 
Zaradi znanih vzrokov je bilo državno prvenstvo po 16. krogu predcasno za­kljuceno. Grosupeljski nogometaši, ki jih je vodil trener Goran Markovic, so imeli v tistem trenutku na prvenstveni razpre­delnici kar 10 tock prednosti pred drugo uvršceno ekipo. Ekipa kadetov Nogome­tnega kluba Brinje – Grosuplje se je s tem prvic v klubski zgodovini uvrstila v 1. slo­vensko kadetsko nogometno ligo. 
EKIPA MLADINCEV Nogometnega kluba Brinje – Grosuplje 

Ekipa je v letu 2020 osvojila 1. mesto v drugi slovenski mladinski ligi – zahod. To je pomenilo skupaj 15. mesto v držav­nem prvenstvu, v katerem je sodelovalo 113 ekip. 
Mladi grosupeljski nogometaši, ki jih je v sezoni 2019/2020 vodil trener Borut Antoncic, so v prvenstvu zabeležili 11 zmag, 2 neodlocena izida in 3 poraze ter se s tem prvic v klubski zgodovini uvrstili v najvišji rang tekmovanja pri nas. 
Cheer plesna skupina TIAL JUNIOR Športnega kluba Tial 

Mladinska cheer plesna skupina Tial Junior je v letu 2020 nastopila na dr­žavnem prvenstvu Cheerleading zveze Slovenije in tam osvojila 1. mesto v kon­kurenci šestih mladinskih cheer hip-hop skupin. 
Skupina je vadila pod strokovnim vodstvom trenerke Maše Anžur. 
PRIZNANJA ZVEZE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE ZA ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2020 JE PREJELO TUDI: 
STRELSKO DRUŠTVO GROSUPLJE 
– za uspehe svojih strelcev v ekipnih tekmovanjih 

Na državnih prvenstvih so ekipe Strel­skega društva Grosuplje v letu 2020 do-segle nekaj vidnih uvrstitev. 
Clani so z malokalibrsko pištolo na 50-metrski razdalji osvojili 2. mesto v konkurenci šestih ekip, s standardno pi-štolo na 25-metrski razdalji pa 3. mesto v konkurenci petih ekip. Uspešne so bile tudi mladinke z zracno puško, ki so osvo­jile 2. mesto. 
V mlajših starostnih kategorijah so tekmovali s serijsko zracno puško, pri ce-mer so starejše deklice osvojile 3. mesto, starejši decki pa 8. mesto. 
V tockovanju Strelske zveze Slovenije za najboljše strelsko društvo v letu 2020 je Strelsko društvo Grosuplje osvojilo 3. mesto. 
MALO BRONASTO PLAKETO ZVEZE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE ZA ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2020 SO PREJELI NASLEDNJI ŠPORTNICE IN ŠPORTNIKI: 
Strelka INJA URBAS – clanica Strel­skega društva Grosuplje 

Inja Urbas je v letu 2020 osvojila 2. mesto na državnem prvenstvu v strelja­nju s serijsko zracno puško v kategoriji starejših deklic v konkurenci dvajsetih strelk. S svojim dosežkom je pomagala tudi ekipi Strelskega društva Grosuplje pri osvojitvi tretjega mesta v ekipni kon­kurenci. 
Atlet NEJC ADAM – clan Atletskega kluba Špela Grosuplje 

Nejc Adam je v letu 2020 tekmoval v metu kopja in suvanju krogle ter dosegel vrsto odlicnih uvrstitev. Pozimi je osvo­jil 2. mesto na dvoranskem državnem prvenstvu za starejše pionirje v suvanju krogle. Na poletnem državnem prven­stvu za starejše pionirje je nato osvojil 
5. mesto v metu kopja in 4. mesto v su­vanju krogle. Odlicno je nastopil tudi na Atletskem pokalu Slovenije za starejše pionirje, kjer je v obeh disciplinah osvojil 
3. mesto. 
Še boljši dosežek mu je uspel na veli­kem mednarodnem tekmovanju v Brnu, kjer je v metu kopja osvojil 1. mesto v konkurenci šestnajstih tekmovalcev, v suvanju krogle pa 2. mesto v konkurenci petih tekmovalcev. 
Smucarski skakalec JAŠA JURŠIC – clan Smucarskega skakalnega kluba Ilirija 

Jaša Juršic je v letu 2020 tekmoval v smucarskih skokih in nordijski kombi­naciji. Na zimskih državnih prvenstvih je v konkurenci mlajših deckov do 13 let osvojil 4. mesto v smucarskih skokih in 
3. mesto v nordijski kombinaciji. Odlicno se je odrezal tudi v zimskem pokalu Slo­venije v smucarskih skokih, v katerem je v seštevku šestih tekem osvojil koncno 3. mesto v konkurenci petintridesetih tek­movalcev. 
V poletni sezoni je nastopal v konku­renci starejših deckov do 14 let in med skakalci v pokalnem tekmovanju osvojil skupno 2. mesto v konkurenci dvainpet­desetih tekmovalcev, med kombinatorci pa skupno 6. mesto v konkurenci petnaj­stih tekmovalcev. 
Tenisaca VID MOHAR in LUKAS MARJANOVIC – clana Teniškega kluba Grosuplje 

Vid Mohar in Lukas Marjanovic sta v letu 2020 osvojila 3. mesto na državnem prvenstvu v konkurenci dvojic do 14 let. 
Vid Mohar je poleg tega dosegel 3 turnirske zmage med posamezniki na teniških turnirjih pod okriljem Teniške zveze Slovenije. Sezono je zakljucil s 
7. mestom na jakostni lestvici Teniške zveze Slovenije za decke do 14 let, na kateri je 168 uvršcenih in na 198. mestu na mednarodni jakostni lestvici ETA, na kateri je 1669 uvršcenih. Nastopil je na sedemnajstih turnirjih za decke do 14 let in trinajstih turnirjih za fante do 17 let. 
Lukas Marjanovic je osvojil dve 2. mesti med posamezniki na teniških turnirjih pod okriljem Teniške zveze Slovenije. Odlicno se je odrezal tudi na zakljucnem mastersu dvanajstih najbolj­ših igralcev do 14 let, na katerem ja prav tako osvojil 2. mesto. Sezono je zakljucil z 10. mestom na jakostni lestvici Teniške zveze Slovenije za decke do 14 let in na 
285. mestu na mednarodni jakostni le­stvici ETA. Nastopil je na sedemnajstih turnirjih za decke do 14 let in osmih tur­nirjih za fante do 17 let. 
MALO BRONASTO PLAKETO ZVEZE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE ZA ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2020 STA PREJELI NASLEDNJI EKIPI: 
EKIPA KADETOV Košarkarskega kluba Grosuplje MALO SREBRNO PLAKETO ZVEZE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE ZA ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2020 SO PREJELE NASLEDNJE ŠPORTNICE: 

Strelka TIANA JOSIC – clanica Strel­skega društva Grosuplje 

Ekipa je v letu 2020 osvojila 6. me-sto v državnem prvenstvu, v katerem je sodelovalo 80 ekip. Zaradi epidemije korona virusa je bili tekmovanje predca­sno zakljuceno, brez zakljucnega turnirja najboljših osmih ekip. Mladi grosupeljski košarkarji, ki jih je v sezoni 2019/2020 vodil trener Peter Hojc, so v prvenstvu odigrali 20 tekem in zabeležili 13 zmag in 7 porazov. 
EKIPA KADETOV 3 x 3 Košarkarske­ga kluba Grosuplje 

Tiana Josic je v letu 2020 postala dr­žavna prvakinja v streljanju z zracno pi-štolo v kategoriji starejših deklic. Pri tem je na državnem prvenstvu, z rezultatom 180 krogov, postavila tudi nov državni rekord. 
Zaradi teh dosežkov jo je Strelska zveza Slovenije proglasila za najboljšo strelko v letu 2020 v kategoriji starejših deklic. 
Odbojkarici MAŠA PUCELJ in TARA FILIPIC – clanici Odbojkarskega dru­štva Flip-flop 

Ekipa "Dolenjci", ki so jo sestavljali Domen Bencina, Aljaž Strnad in Anže Šeme, je v letu 2020 osvojila 4. mesto v državnem prvenstvu v košarki 3 . 3 v ka­tegoriji kadetov do 17 let. "Dolenjci" so pred finalnim turnirjem v Ljubljani sode­lovali na treh kvalifikacijskih turnirjih, na katerih so osvojili dve prvi in eno tretje mesto. V prvenstvu je skupaj sodelovalo 21 ekip. 




Maša Pucelj in Tara Filipic sta se po koncani sezoni dvoranske odbojke, skupaj s trenerjema Rokom Pucljem in Simonom Krakarjem, odlocili, da se v po­letnem obdobju resno posvetita trenin­gu in tekmovanjem v odbojki na mivki. To jima je prineslo odlicne rezultate, saj sta se preko dveh kvalifikacijskih turnir­jev, na katerih sta osvojili 5. in 1. mesto, uvrstili na finalni turnir za državno pr-venstvo kadetinj na ljubljanskem Kon­gresnem trgu, kjer sta osvojili 2. mesto. Skupaj je v državnem prvenstvu nasto­palo 56 ekip. 
Nastopali sta tudi v mladinski katego­riji in tam v državnem prvenstvu osvojili 
11. mesto v konkurenci šestinštiridesetih ekip. Maša in Tara sta tudi clanici kadet­ske reprezentance Slovenije v dvoranski odbojki. 
Odbojkarici NIKA PUCELJ in ELA BAKAN – clanici Odbojkarskega dru­štva Flip-flop 

Tudi Nika Pucelj in Ela Bakan sta se po koncu sezone v dvoranski odbojki odlocili, da se v poletnem obdobju pre­izkusita v odbojki na mivki. Nastopali sta v konkurenci starejših deklic in se preko dveh kvalifikacijskih turnirjev za držav-no prvenstvo, na katerih sta osvojili 2. in 5. mesto, uvrstili na finalni turnir na ljubljanskem Kongresnem trgu. Tam sta Nika in Ela osvojili 3. mesto, kar je pome­nilo tudi 3. mesto v državnem prvenstvu, v katerem je sodelovalo 33 ekip. 
Strelka SARA SLAK – clanica Strel­skega društva Grosuplje 

Sara Slak je v letu 2020 osvojila 1. mesto na državnem prvenstvu v strelja­nju z zracno puško v kategoriji kadetinj. Najboljša je bila v konkurenci tridesetih strelk. Naslov državne prvakinje je osvo­jila tudi z malokalibrsko puško v trojnem položaju, medtem ko sta z bratom Ama­dejem na državnem prvenstvu mešanih parov v streljanju z zracno puško v ka­tegoriji mladink in mladincev osvojila 3. mesto. 
Sara je tudi mladinska reprezentantka Slovenije in je v letu 2020 zastopala našo državo na evropskem prvenstvu v polj­skem Wroclawu. 
Zaradi svojih dosežkov jo je Strelska zveza Slovenije proglasila za najboljšo strelko v letu 2020 v kategoriji kadetinj. 
Atletinja HANA MOHAR – clanica Atletskega kluba Špela Grosuplje 

Hana Mohar je v letu 2020 navduše­vala z odlicnimi dosežki na atletskih ste­zah. Med njimi izstopa 1. mesto na držav­nem prvenstvu za mlajše pionirke v teku na 1000 metrov, ko je s casom 3:01.30 postavila tudi nov državni rekord. V ka­tegoriji mlajših pionirk je ob tem osvojila tudi 1. mesto na državnem prvenstvu v krosu, 1. mesto na državnem prvenstvu v dolgih tekih in 1. mesto v teku na 800 metrov na velikem mednarodnem tek­movanju v Brnu na Ceškem. 
Hana pa se je odlicno odrezala tudi v konkurenci  starejših tekmic. Na držav­nem prvenstvu za starejše pionirke je osvojila dve 2. mesti v tekih na 1000 in 2000 metrov, na Atletskem pokalu Slo­venije pa 1. mesto v teku na 2000 me-trov. 
Na vrsti so bronaste in srebrne plake­te Zveze športnih organizacij Grosuplje, ki se podeljujejo za športne dosežke v clanski in mladinski konkurenci. 
BRONASTO PLAKETO ZVEZE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE ZA ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2020 JE PREJEL: 
Strelec AMADEJ SLAK – clan Strel­skega društva Grosuplje 

Amadej Slak je v letu 2020 osvojil 
2. mesto v konkurenci štirinajstih tek­movalcev na državnem prvenstvu v streljanju z zracno pištolo v kategoriji mladincev. Drugo mesto je osvojil tudi na državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko pištolo na 50 metrov v clanski konkurenci, v kateri je nastopilo 25 strelcev. S sestro Saro pa sta nastopila na državnem prvenstvu mešanih parov v streljanju z zracno puško ter v kategoriji mladink in mladincev osvojila 3. mesto. 
S svojimi dosežki se je uvrstil na 3. me-sto v tockovanju Strelske zveze Slovenije za strelca leta v kategoriji mladincev. 
BRONASTO PLAKETO ZVEZE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE ZA ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2020 JE PREJELA: 
EKIPA CLANIC Odbojkarskega dru­štva Flip-flop 

Ekipa Avtotransporti Kastelec Grosu­plje je v sezoni 2019/2020, kot novinka v najvišjem rangu domacega odbojkar­skega tekmovanja, osvojila 5. mesto v 
1. A državni odbojkarski ligi. V ligi je na­stopilo 8 ekip, grosupeljske odbojkarice pa so zabeležile 7 zmag in 12 porazov. To je hkrati pomenilo tudi 5. mesto v dr­žavnem prvenstvu, v katerem je v šestih kakovostnih ligah sodelovalo skupaj 60 ekip. 
Ekipa je nastopala pod strokovnim vodstvom trenerjev Simona Krakarja, Matije Slobodnika in Roka Puclja. 
SREBRNO PLAKETO ZVEZE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE ZA ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2020 SO PREJELI NASLEDNJI ŠPORTNICE IN ŠPORTNIKI: 
Karateist REM MARIC – clan Shoto­kan karate kluba Grosuplje 

Leja Janežic je v minuli sezoni igra-la za ekipo Calcit Volley iz Kamnika in z njo v državnem prvenstvu, v katerem je sodelovalo 60 ekip, osvojila 1. mesto. Dr-žavni naslov je s soigralkami dopolnila s 
1. mestom v srednjeevropski ligi MEVZA in z 2. mestom v pokalnem tekmovanju Odbojkarske zveze Slovenije. 
Leja je bila v kamniški ekipi nepogre­šljiva igralka zacetne postave na mestu proste branilke, hkrati pa je že nekaj casa tudi stalna clanica državne reprezentan­ce. 
Odbojkarica MONIKA POTOKAR – clanica PAOK-a iz Soluna 

Monika Potokar je v minuli sezoni igrala za atenski Panathinaikos in z njim v grškem državnem prvenstvu osvojila 3. mesto. 
Poleti je moci združila s partnerko Tja­šo Kotnik, s katero sta nastopali v poletni seriji tekmovanj odbojke na mivki. Sode­lovali sta tudi na državnem prvenstvu v Kranju in osvojili 1. mesto v clanski kate­goriji. Sodelovalo je 20 ekip. 
Košarkarica LEA DEBELJAK – cla­nica Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje 


Lea Debeljak je v minuli sezoni igrala za ekipi mladink in clanic Ženskega ko­šarkarskega kluba Cinkarna Celje in tako z eno kot z drugo v državnih prvenstvih osvojila 1. mesto. 1. mesto je osvojila tudi v pokalnem tekmovanju Košarkar­ske zveze Slovenije. 
Lea je s celjsko vrsto nastopala tudi v Ženski Jadranski košarkarski ligi, v kateri so Celjanke osvojile koncno 2. mesto. 
Novembra je bila vpoklicana v clan­sko državno reprezentanco in z njo v Grciji odigrala dve tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2021. Lea je za zma­gi naše izbrane vrste nad Islandijo in Gr­cijo prispevala 7 in 10 tock. 
Strelka KLAVDIJA JEROVŠEK – cla­nica Strelskega društva Grosuplje 

Klavdija Jerovšek je v letu 2020 na državnih prvenstvih osvojila dve prvi mesti z zracno puško in z malokalibrsko puško v trojnem položaju. Prvi dosežek ji je uspel v konkurenci enaintridesetih, drugi pa v konkurenci osmih strelk. 
Najvecji uspeh pa je dosegla na evrop­skem prvenstvu v poljskem Wroclawu, na katerem je z zracno puško osvojila 10. mesto v konkurenci enaindevetdesetih strelk. Pri tem je le za las, za dve dese­tinki kroga, zgrešila finalni nastop osmih najboljših strelk, ki bi Sloveniji zagotovil tudi kvoto za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. 
S svojimi dosežki je zasedla 1. mesto v tockovanju Strelske zveze Slovenije za najboljšo strelko leta 2020 v kategoriji clanic. 
Franc Vidmar 

Samo Matjaž gre iz NK Brinje v Italijo 
Šestnajstletni branilec Samo Matjaž je pred dobrim mesecem poskrbel za veli­ko presenecenje v nogometnem klubu, saj je prestopil v italijanski klub S.PA.L iz Ferrare. Clan slovenske reprezentance do 16 let se je pridružil klubu, ki se v ak­tualni sezoni bori za takojšnjo vrnitev v Serie A. V NK Brinje njegovo življenjsko odlocitev pozdravljajo in razumejo kot »korak naprej v njegovi nogometni ka­rieri«. 
Samo je bil clan NK Brinje Grosuplje od svojega sedmega leta, z generacijo igralcev, rojenih leta 2004, pa je pred dvema letoma osvojil naslov prvaka lige U15 zahod. V letošnji sezoni je prvic na uradni tekmi v tretji SNL zaigral tudi za clansko moštvo kluba. »NK Brinje Grosu­plje s tem prestopom potrjuje uspešnost svojega vecletnega sistematicnega dela z mladimi nogometaši,« še poudarjajo v klubu, s cimer so dokazali, da se je spla-calo vzpodbujati sunkovit vzpon doma-cega nogometa v zadnjih letih. Prestop zagotovo postavlja nove mejnike v de-

Samo že igra v Italiji. 
lovanju in razvoju, ki se osredotoca na gojenje medsebojnega zaupanja med starši, igralci in klubom pri razvoju no-gometašev. Velik korak Sama Matjaža je tudi vzpodbuda za ostale igralce, ki lah­ko s trdim delom in vztrajnostjo kmalu odidejo po njegovi poti. »Verjamemo, da je to le zacetek in bomo v prihodnje še mnogim fantom lahko na podoben na-
Košarkarice v boju za polfinale državnega prvenstva 
Kljub epidemiji prva ženska clanska košarkarska liga poteka nemoteno. V njej se dekleta ŽKK Grosuplje borijo za uvrstitev v polfinale državnega prven­stva. Nekaj krogov do konca rednega dela so prva tri mesta že oddana za Cinkarno Celje, Triglav in Ježico. V boju za cetrto mesto pa se Grosupeljcanke borijo s Tosama Ledito. Od Domžalcank so bile letos že dvakrat boljše (na zadnji tekmi v dvorani Brinje so Grosupeljcanke zmagale z rezultatom 88:57), enkrat pa so izgubile. Redni del državnega prven­stva bo potekal do konca marca, v aprilu pa sledijo polfinalne tekme in zakljucek pokalnega tekmovanja. 

Ženska košarka je sicer že desetletje najuspešnejša grosupeljska ekipa v ko­lektivnih športih. Med letoma 2013 in 2016 so v štirih zaporednih sezonah de­kleta zasedla odlicno 3. mesto v državi. Ekipo so vodili trenerji Mladen Rajic, Dra­gomir Bukvic in Slavko Dušcak. Po slabši sezoni 2016/17 so dekleta zadnja tri leta osvojila koncno 5. mesto. 
Veseli nas, da so se po dolgih štirih mesecih premora na treninge vrnile tudi vse mlajše selekcije. S tekmovanjem v drugi polovici marca zacenjajo mladin­ke, medtem ko mlajše ekipe še cakajo zeleno luc za nadaljevanje tekmovanj. 
ŽKK Grosuplje 
Varno na kolo 
Kolo je eno najbolj priljubljenih pre­voznih sredstev. Za otroke je tudi igralo, odrasli pa ga cedalje pogosteje uporablja­jo ne le za prevoz, temvec tudi za rekrea­cijo. Vendar pa moramo pri kolesarjenju dobro poskrbeti za svojo varnost, saj so kolesarji poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udele­žencev. 
Kolesarjenje je zdravo, aktivno in pri­jetno - naj bo tudi varno! 

Kolesarji so tudi žrtve drugih udele­žencev v cestnem prometu, najveckrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto pa njihovo vo­žnjo ovirajo nepravilno parkirana vozila. 
Kolesarji so manj varni kot drugi ude­leženci v cestnem prometu. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obra­tno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrej­ši so, slabše so opazni. Zato, kolesarji, vo­zite previdno in skrbite za lastno varnost, pri cemer upoštevajte naslednja pravila in nasvete: 
• Bodite pozorni na prometno signaliza­cijo (prometne znake) in jih upoštevaj­te! Saj prometna signalizacija velja tudi za kolesarje in ne le za voznike motor-nih vozil. 
• 
Na mestih, kjer promet ureja semafor, morate upoštevati svetlobne znake. 

• 
Ne vozite pod vplivom alkohola! 

• 
Pred spremembo smeri vožnje veckrat poglejte, kaj se dogaja za vami ter pra-vocasno in odlocno nakažite svoj na-men. 

• 
Upoštevajte pravila prednosti, ki veljajo za kolesarje v križišcih, še posebej tam, kjer so oznacene kolesarske steze. 

• 
Vozite po kolesarski stezi in kolesar­


skem pasu ali poti. Vedno uporabljajte le površino, ki je namenjena kolesarjem (oznaceno s prometnimi znaki in talni-mi oznacbami). Po takšnih površinah morate voziti po desni kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski stezi pa po desni strani steze. 

• 
Ce ni kolesarske steze ali pasu, vozite ob desnem robu vozišca v smeri vožnje, in sicer cim bližje robu vozišca. 

• 
Ponoci in ob zmanjšani vidljivosti mora­te imeti na sprednjem delu kolesa priž­gano belo luc za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa pa rdeco pozicijsko luc. Tu mora biti namešcen še rdec od­sevnik, na obeh straneh pedalov mora­te imeti rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bocne odsevnike. 

• 
Ce vozite v skupini kolesarjev, vozite drug za drugim. Izjemoma, ce je pot dovolj široka, lahko dva kolesarja vozita vzporedno. 

• 
Promet skrbno opazujte, predvidevajte 


ravnanje drugih udeležencev. 
• 
Še posebej pozorni bodite na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo. 

• 
V križišcih bodite še posebej previdni, z roko odlocno nakažite smer in se pre­pricajte, ali so vas opazili. Ce je situacija nejasna, raje sestopite s kolesa in pojdi­te cez križišce peš. 

• 
Da vas bodo drugi udeleženci v ce­stnem prometu, pešci in vozniki, hitreje opazili, uporabljajte zvonec. 

• 
Ponoci poskrbite, da boste še bolj vidni (obvezne so luci, odsevniki, priporoclji­va svetla oblacila). 

• 
Prtljago vozite v za to namenjeni ko­šarici ali pritrjeno na prtljažniku. Roke imejte proste za vodenje krmila in naka­zovanje smeri. 

• 
Ce je treba, za svojo varnost raje ustavi­te in pustite vozilo/a mimo. 

• 
Vaše kolo naj bo redno vzdrževano in tehnicno brezhibno. 

• 
V obvezno opremo kolesa sodijo zvo­nec, luc za osvetljevanje ceste, zadnja rdeca luc, zadnji rdeci odsevniki, rumeni odsevniki v pedalih, brezhibna zadnja in prednja zavora, bocni odsevniki. 

• 
Celada: Voznik in potnik na kolesu mo-rata imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto 


zašcitno kolesarsko celado. Celado pa priporocamo tudi odraslim kolesarjem. 
Da se bodo s kolesom varno vozili tudi otroci, veljajo zanje še posebna pravila: 
• 
Kolo sme samostojno v prometu na ce­sti voziti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkazni-co, in oseba, ki je starejša od 14 let. 

• 
Za vožnjo kolesa se otroci usposobijo ter opravijo kolesarski izpit in dobijo kolesarsko izkaznico v osnovni šoli, ki jo obiskujejo. 

• 
Otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu pol-noletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja najvec dva otroka. 

• 
Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v obmocju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v obmocju umirjenega prometa. 

• 
Kolesar, mlajši od 18 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto homolo­girano zašcitno celado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. 


Pri tem pa morajo biti na kolesarje pozorni tudi vozniki drugih prevoznih sredstev, kot so na primer osebni avto­mobili: 
• 
Ce zavijajo na križišcu desno, mora­jo pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesar-ski stezi, ki jo preckajo. 

• 
Pri vsakem zavijanju na križišcu, pri ka­terem "sekajo" kolesarsko stezo, morajo pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po ko­lesarski stezi. 

• 
Nikoli ne smejo parkirati na kolesarski stezi ali pasu, saj s tem ovirajo ali ogro­žajo promet kolesarjev. 

• 
Ponoci in ob zmanjšani vidljivosti mora­jo uporabljati predpisane luci, pri tem pa poskrbeti, da z njimi ne zaslepijo nasproti prihajajocih kolesarjev, še posebej na mestih, kjer ni plocnikov, prehodov za pešce ali pešpoti. 

• 
Vedno naj se zavedajo, da bodo kdaj tudi sami kolesarji. 


Damjan Lencek Pomocnik komandirja 



Poslovil se je fotograf Lojze Rozman (1948 – 2021) 
Grosupeljski fotograf Lojze Roz-man, rojen v okolici Iga, izhaja iz dru­žine, v kateri je bilo fotografiranje tra­dicija, poklicna ali ljubiteljska. Koncal je poklicno šolo za fotografe in se kot vajenec zaposlil pri znanem ljubljan­skem fotografu Stanetu Potrcu, ki je bil strog in natancen ucitelj. Nato je dobro leto delal pri Geološkem zavo­du. Fotografiral je kamnine in minira­nje ob gradnji avtoceste Ljubljana– Postojna, popoldne pa se je ukvarjal s samostojno fotografsko dejavnostjo. Leta 1971, ko je kupil v Budkovicevo hišo na Grosupljem, je odprl  foto­grafski atelje, kamor je prenesel tudi natancnost pri delu, ki mu jo je vcepil fotograf Potrc. 
Dvajset let je bil edini poklicni foto­graf v Grosupljem, zato je fotografiral v studiu in na terenu. Vabili so ga na poroke, krste, birme, obhajila, obcin­ske in druge slovesnosti, fotografiral je šolarje ob koncu šolskega leta, ma-turante. Na zacetku je imel veliko dela z retuširanjem slik, kar je delal rocno pod mocno lucjo s posebnim svincni­kom. Za to mora imeti clovek obcutek in potrpljenje. Zdaj pa, v dobi digital-ne tehnike, slike popravljajo z racunal­nikom. 
Nekaj casa so izposojali videokase­te, pa so s to dejavnostjo kmalu pre­nehali. Tudi sin se je odlocil za delo fotografa in prevzel ocetovo obrt, hci Barbara pa je po mami Cvetki prevzela frizerski salon. Obe obrti še vedno de­lujeta v licno obnovljeni hiši. 
Ob polni ženini podpori je Lojze aktivno deloval tudi pri ustanavljanju OOZ (Obmocna obrtno-podjetniška zbornica) v Grosupljem in sejal zrna podjetništva v kraju, da se obcina danes lahko pohvali z  visokim me-stom po razvitosti v Sloveniji. V okvi­ru zbornice so razvijali podjetništvo, izobraževanje, šport in kulturo. Bil je clan izvršilnega odbora zbornice, clan skupšcine. Za ustvarjalno delo v podporo podjetništvu je ob 30-letnici zbornice leta 2004 prejel zlato prizna­nje OOZ. 

Grosupeljcani pa se ga bomo spo­minjali, kako nas je s fotografijo prav­zaprav spremljal skozi vse življenje. Fotografiral je vse razrede osnovne šole, njegove fotografije imamo v vseh starih dokumentih, spominjajo pa nas tudi na praznike posameznikov in skupin, na obhajila, birme, poroke, rojstne dneve in druge praznike ter tudi na pogrebe naših bližnjih. Le do-ber fotograf se lahko tako globoko vti­sne v spomin domacinov in kraja. 
Po intervjuju v Zrnu in nagovoru Jožeta Intiharja zbrala Marija Samec 
V spomin 

Je cas, ki ti da, je cas, ki  vzame, a bolecina nikoli ne mine –  ostane ti cas za spomine. 

Preteklo leto 2020 je globoko poseglo v naša življenja. Sredi pomladnih dni, 20. aprila 2020,  v zacetku prvega viharja covida,  je bitko s hudo boleznijo izgubila naša zlata mami 
CVETKA ROZMAN. 

Pred 50 leti sta Cvetka, rojena 1943, po poklicu  frizerka, in Alojzij, rojen  1948, kot poklicni fotograf, zacela svojo po­klicno in življenjsko kariero v Grosupljem.  Bila sta prepo­znavna, cenjena in spoštovana obrtnika. Letos  bi prazno­vala 50 let  dela v obrtniških  krogih in hkrati tudi 50 let, odkar sta si obljubila zvestobo in namero, da bosta skupaj ustvarila družino Rozman.  Za njima ostaja Knjiga življenja Cvetke in Alojzija Rozman –  za vzor in vzgled,  polna lepih spominov na case skupnega življenja in kot  dota za vse naslednje generacije velike družine hcerke Barbare in sina Sebastjana. 
Naša zahvala gre na številne  naslove – Domu starejših obcanov Grosuplje – posebej Mariji Novak iz Oskrbe na domu,  Zdravstvenemu domu  Grosuplje, Javnemu komu-Po  osmih  mesecih, 30. decembra 2020, se je izmucen od bolezni in drugega viharja covida v žalosti poslovil tudi naš oce 

ALOJZIJ ROZMAN. 

nalnemu podjetju Grosuplje, Obrtni zbornici Grosuplje, društvu Združenje šoferjev in avtomehanikov Grosuplje, prijateljema Jožetu  Škrjancu za pomoc pri organizaci­ji slovesnosti in Miru Škrjancu za besede slovesa. Hvala pevcem in harmonikarju za izbrane pesmi, za poslovilno skladbo Tišina in  gospodu Martinu Golobu za spoštljiv in ganljiv  obred slovesa.  Hvala vsem sorodnikom, prijate­ljem, znancem in sosedom za podporo v žalostnih trenut­kih. Hvala  za vsa ustna in pisna sožalja. Hvala cvetlicarni Na ovinku iz Radomelj  za izbrano cvetje. Hvala vsem, ki ste  kljub neugodnim casom prišli na pogrebne slovesno­sti. 
Hvala vsem, ki ste in boste postali ob grobu naših star-šev in jima namenili plamen svece v spomin. 

Tako tiho in prazno je, odkar Te vec ni, bolecina in žalost nam tketa vse dni. Turoben in temen brez Tebe je svet, a vemo, nekoc se snidemo spet. 
ZAHVALA 

V 69. letu nas je nepricakovano zapustil mož, oce, dedi in tast 
IVAN ZELNIKAR 
(26. 10. 1952–27.  1.  2021) iz Male vasi pri Grosupljem. 
Žalujoci: sinova Klemen in Boštjan, vnukinja Indija 


Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spocijem in umirim. (Tone Kuntner) 
Zapustila nas je draga sestra, žena, mamica, babica in prababica 
JOŽEFA ZAVODNIK 
iz Grosupljega (13. 5. 1939–15. 1. 2021). 
Mami, bila si ena in edina. Vedno si nas želela imeti ob sebi. Radi smo te imeli, pocivaj v miru. 
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nas bodrili, izrazili 
socutne besede, namenili svece, daritev za svete maše in ureditev cerkve v Mali Stari vasi pri Grosupljem. Zahvaljujemo se zdravnicama Iris Krušic Hvala in Ani Petek,  medicinski sestri Juliji Škrlj, patronažni službi ter DSO Grosuplje, ki ste skrbeli zanjo v zadnjem obdobju. Hvala župniku Martinu Golobu za prelep obred ob slovesu in g. Poldetu Perovšku ter pogrebnemu zavodu Grosuplje. 
Hvala vsem in vsakemu posebej.                                                                                 Vsi njeni 

Zahvala 
ob boleci in nenadni smrti naše drage mame, babice in prababice 
MARIJE BEVC 
(30. 5. 1941–27. 2. 2021) iz Grosupljega. 

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in 
znancem za izrecena sožalja, svece in darove za svete maše. Hvala Martinu Molanu za cuten govor, gospodu župniku za lep obred, gospodu Adamicu, pevcem in trobentacu. Posebna zahvala vsem zaposlenim v DSO Grosuplje za neizmerno pomoc in lepe trenutke, ki ste jih delili z njo. 
Žalujoci vsi njeni 


»Ni smrt tisto, kar nas loci, in življenje ni, kar druži nas. So vezi mocnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in cas.«
                                   (M. Kacic) 

Dopolnilo se je življenje 
MARIJE GLAZERIN 
(1932–2021) iz Zgornje Slivnice 20. 
Ob odhodu drage mame, babice, prababice in tašce se 
iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vašcanom, ker ste socustvovali z nami in pokojno pospremili do zadnjega doma. Hvala za podporo, darovano cvetje, svece in svete maše. Zahvala velja g. župniku dr. Bojanu Korošaku za opravljen obred, kvintetu moškega pevskega zbora Prijatelji iz Šentvida pri Sticni za cutno odpete pesmi ter Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje. Hvala vsem, ki boste našo mamo nosili v lepem spominu. 
Vsi njeni 


Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dalec, dalec je…. 
(T. Pavcek) 
ZAHVALA 
Ob boleci izgubi naše drage mame 
MARIJE LUŽNIK 
(5. 9. 1926–18. 1. 2021) iz Cušperka 

se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vašcanom 
za izrecena ustna in pisna sožalja, darovane svece in svete maše. Hvala sosedom in gasilcem za pomoc pri pogrebu, sosedi za lepe besede slovesa in trobentacu za zaigrano Tišino. Hvala tudi župniku Janezu Kebetu za poslovilni obred. Mama, pocivaj v miru in hvala ti za vse. 
Žalujoci vsi njeni 

Kogar imaš rad, nikoli ne umre – le dalec, dalec je … ZAHVALA V 85. letu starosti se je od nas poslovila MARIJA ZUPANCIC, rojena ŽAGAR  (13. 5. 1936–2. 2. 2021) iz Grosupljega.  Solza, žalost, bolecina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki mocno boli … ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubljeni sin, necak, bratranec ROMAN TURK (25. 1. 1975– 21. 1. 2021)  
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja ter darove za svece, cerkev in svete maše. Hvala g. župniku Martinu Golobu, pevcem in trobentacu za lep poslovilni obred ter g. Adamicu za organizacijo in izvedbo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni  Ob boleci izgubi sina se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom z Županciceve in Kovaciceve ulice, njegovim prijateljem in prijateljicam, Matevžu za socutne besede slovesa, gospodu župniku Martinu Golobu za ganljiv pogrebni obred, pogrebni službi Grosuplje in vsem, ki ste se prišli poslovit od Romana ali ga pospremili do njegovega zadnjega pocivališca. Iskrena hvala.                                                               Žalujoca: mami Đurda in  oce Zvone  
Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vecno ostal. ZAHVALA Za vedno se je poslovil dragi bratranec in necak STOJAN PREDALIC (24. 3. 1959–22. 2. 2021) s Spodnje Slivnice. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in vašcanom za izreceno sožalje, podarjene svece, cvetje, darove za cerkev in sv. maše. Hvala  g. župniku Martinu Golobu za lepe poslovilne besede  in opravljen obred. Zahvala gre tudi gasilcem PGD Spodnja Slivnica in g. Janezu  Zupancicu za poslovilni govor, ge. Hemi Gorc in  g. Adamicu.  Iskrena zahvala vsem, ki ste ga pospremili ob zadnjem slovesu. Hvala, ker ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Z lepo mislijo nate: vsi tvoji  Vrnila se bo pomlad, nebo se bo napolnilo s pticami. Nalomili bomo belih cešnjevih vej, posuli s cvetjem tvoj prerani grob in zašepetali, da smo te imeli zelo radi. ZAHVALA ob boleci izgubi drage mamice,žene, sestre, tašce in prijateljice BRANKE MARN, roj. Jeršin (21. 6. 1962-20. 12. 2020) iz Ponove vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in svece.Zahvalo izrekamo tudi podružnicnemu Društvu multiple skleroze Grosuplje in Zvezi društev slepih in slabovidnih Ljubljana za podporo v casu bolezni in njeni zadnji poti.Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoci vsi njeni  
Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman ga išce, ni vec njegovega smehljaja, le delo njegovih rok ostaja. ZAHVALA V 89. letu je  svoje najdražje zapustil dragi mož, oce, dedi in pradedi ALOJZIJ SKUBIC (1932–2021) Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecene besede sožalja, darovane svece, svete maše in cerkev. Hvala župniku Jožetu Plutu za lepo opravljen poslovilni obred. Hvala zdravnikoma ZD Grosuplje dr. Janezu Mervicu in dr. Denisu Voga, ki sta zanj skrbela dolga leta. Hvala pogrebni službi Perpar za lepo organizirano zadnje slovo. Iskrena hvala tudi Boštjanu Romihu, ker mu je nudil nesebicno pomoc. Še enkrat hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji poti. Žalujoci: žena Marija, hcerke Marina, Vida in Helena z družinami  ZAHVALA V 86. letu starosti se je od nas poslovil mož, oce, dedi in pradedi ANTON STERLE (8. 4. 1935–14. 2. 2021) z Velikega Mlacevega. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vašcanom, znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali svece, cvetje ter svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Andreju Šinku,  gasilcem, pevcem in trobentacu za lepo opravljen obred. Iskrena hvala tudi g. Adamicu za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu pocitku. Žalujoci vsi njegovi  



Ne metulj, ne beseda, ne soncni žarek, nic te ne bo ranilo. Spi.
              (F. G. Lorca) 
Ob prerani, boleci smrti najinega sina 

Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi, ker dom je prazen in molci. 
ZAHVALA 
Ob boleci izgubi dragega oceta, dedka, pradedka, brata ter strica 

BORUTA BERLANA 
(1. 6. 1976–15. 11. 2020) 

se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, njegovim in družinskim prijateljem, sosedom, vašcanom, znancem za izrecena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, svece,  svete maše in darove za cerkev. 
Zahvala clanom PGD Žalna, Tonetu Javorniku za organizacijo in izvedbo pogrebne slovesnosti ter govor in župniku Andreju Šinku za opravljen obred. 
Za dar iskrena hvala njegovim poslovnim partnerjem Darku, Frenku, Bojanu; nekdanjim sodelavkam in sodelavcem Upravne enote Grosuplje. 
Zahvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in pospremili na njegovi zadnji poti. 
Borut, pocivaj v miru! Tvoja starša 
FRANCETA ZUPANCICA 
(16. 1. 1927–29. 1. 2021) iz Male Racne pri Grosupljem 
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izreceno sožalje, darovane svece, darove za cerkev ter svete maše. Hvala tudi duhovniku g. Janezu Kebetu za lepo opravljen poslovilni obred, pogrebni službi Novak za organizacijo pogreba,  pevcem ter izvajalcu Tišine. 
Vsi njegovi 


Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer boš ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi. 
ZAHVALA 
Ob boleci izgubi dragega moža, oceta in starega oceta 

ZAHVALA 
Zapustil nas je naš dragi mož, oce, brat in dedek 
JOŽE ŠEME 
(5. 8. 1945–18. 2. 2021) 
iz Žalne, po domace Habjanov Jože. 

JANEZA ROZMANA 
(21. 1. 1930–1. 1. 2021) iz Brezja pri Grosupljem 

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vašcanom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, darovane svece, darove za cerkev in svete maše. 
Zahvaljujemo se gospodu župniku Martinu Golobu za spoštljiv obred in lepe besede ob slovesu. Zahvaljujemo se tudi osebju pogrebne službe Javnega komunalnega podjetja Grosuplje za izvedbo pogreba ter pevcem za lepo zapete pesmi, trobentacu za zaigrano Tišino ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. 
Žalujoci vsi njegovi 
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vašcanom, sorodnikom, prijateljem, ki so nam pomagali, stali ob strani, darovali za svete maše, za cerkev sv. Lovrenca in za Karitas ter svece in cvetje. Hvala osebju ZD Grosuplje za vso pomoc in prijaznost. Hvala g. župniku Andreju Šinku za socutno opravljen pogrebni obred, za obiske ob njegovi bolezni in besede vzpodbude, misijonarju Jožetu Adamicu za darovanje svete maše. Zahvaljujemo se vašcanom: Tonetu Javorniku, Marku Jeromnu, pogrebcem in vsem ostalim za organizacijo pogreba. Hvala skupini Samorastniki za lepo petje. Hvala Tonetu Adamicu za vso pomoc. Hvaležni smo Franciju Ovnu in Ivici Pucihar za poslovilne besede, Cebelarskemu društvu Grosuplje, pritrkovalcem, pa tudi vsem, ki ste bili v teh dneh z nami v mislih. 
Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. 
Žalujoci vsi njegovi 



GABER PETER KASTELIC s.p. 
Partizanska cesta 8 1290 Grosuplje 
059 190 524 POOBLAŠ˜ENI SERVIS ZA: 
servis.gaber@gmail.com 
SERVISIRAMO VSO AVDIO - VIDEO FOTO in RA˜UNALNIŠKO TEHNIKO 
PRODAJAMO VSO TEHNIKO ZNAMKE 

Nissan Juke N-Connecta  
Bogato opremljen 

Na BREZOVICI PRI LJUBLJANI 
Notarka nudi 

+
 Samodejne LED luci 

+
 Inteligentno zaviranje v sili 

+
 NissanConnect Services 


+
 Kamera za pomoc pri parkiranju BON OB FINANCIRANJU* 


ODKRIJTE CELOTNO PONUDBO PRI VAŠEM PRODAJALCU NISSAN 
Tržaška 108, 1000 Ljubljana Tel.: +386 (0)1 20 00 628 
www.avtohisamalgaj.si 
Kombinirana poraba goriva: 6,5–6,0 l/100 km. Emisije CO2: 147–135 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Full. Emisije NOx: 0,018–0,0164 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00066–0,00082 g/km. Št. delcev (x1011): 0,07–0,49. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. 
102,5

*Informativni izracun je narejen na dan 1. 3. 2021 za Nissan JUKE 1.0 N-CONNECTA . Maloprodajna cena z že upoštevanim popustom in DDV, znaša 19.050,00 €. Informativni izracun za skupni znesek kredita v višini 9.717,39 € je narejen za dobo odplacila 84 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 7,49 % in polog v višini 9.332,61 €. EOM = 10,57 % se lahko spremeni, ce se spremeni katerikoli element v izracunu. Skupni znesek, ki ga mora odplacati kreditojemalec, znaša 13.283,58 €, od tega znašata zavarovalna premija 573,23 € in strošek odobritve kredita 194,35 €. Kreditojemalec vrne kredit v 84 mesecnih obrokih v višini 149,00 €. V mesecni obrok je vkljuceno zavarovanje za brezposelnost, nezgodno smrt in nezgodno invalidnost. V financiranje je vkljucen bon za financiranje v vrednosti 300 € z DDV. Pogoj akcije je sklenitev financne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 5.000 € in minimalnim trajanjem financiranja 24 mesecev. Velja preko Nissan Financiranja. Akcija velja do 31. 3. 2021 oz. do razprodaje zalog. Slike so  simbolicne. Pridržujemo si pravico do napak v tisku in se zanje opravicujemo. Pooblašceni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Vec na nissan.si. 
je z dnem 8. 3. 2021 s 
ŽE ZA 149 €/MESEC* širok nabor 
poslovanjem pricela notarka 
 

Mojca GORIŠEK GROS. 
NOTARSKIH 

Notarska pisarna se nahaja  na naslovu Podpeška cesta 2,  STORITEV  1351 Brezovica pri Ljubljani  gospodarskim subjektom (nad Mercatorjem).  
ter prebivalstvu. 

Za vas je dosegljiva v casu uradnih ur na naslovu notarske pisarne oziroma na telefonski številki 082 014 700 ali  na elektronskem naslovu pisarna@notarka-brezovica.si .