8tev. 231
TRST, V nedeljo 20. avgusta 1911
Tečej XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tsdi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
P*-antične Ste*, se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih w D^karnah. v Trbtu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Pogojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Ajdov-icini, Dornbergo itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OCLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale^" poslanice, oglasi denarnih zavodov po •zo st- mvi. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka otdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4- stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toŽljivo v Trstu.
NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
za celo loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroonlna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI ' stane: %m oelo leto Kron 5-20, zt pol leta Kron 2-60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni don). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T:skarna ^Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
— Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranilnKnl račun 5tev. 841-652. TELFFON 3t. 1157
Zadruga za mala stanovanja.
Na našo notico v „Edinosti" od 17. t. m, v kateri pozivamo na osnutje zadruge za mala stanovanja, smo dobili sledeči dopis:
„Čislani dopisnik v „Edinosti" od 17. t. m. je, mislim, napravil velik udarec po vodi. Spominjam se, da je že pred 5.-7. leti neki gospod sprožil to vprašanje, ali vse se je omejilo na oklic v „Edinosti". Potem ni bilo več ne duha ne sluha o lem.
Od prijatelja d:ž. uradnika sem čul, da že inajo tako zadrugo; ali kako in če sploh deluje, ga nisem vprašal, in mi tudi ni znano.
Treba je, da stvar vzame v roke kak denarni zavod.
Učimo se od svojih nasprotnikov-sode-želanov 1 Kdo ne pozna tistih takozvanih „Caset" pri. Sv. Jakobu, ki so vse razprodane.
Zidala jih je nekdanja „Banca popolare". Polovica take hišice, t. j. stanovanje s ku-hin;o 3 sobami, podstrešjem in koščekom vrta, 63 oddajali tam pred 12 leti za 2400 kron, pred 10 leti že 3600, še nekaj kasneje so prodali zadnje kalupe po 5000, ako ne še za več kron.
Plačevanje se je zvršilo zelo enostavno. Kupec je plačal prepisnino, ki je znašala oko i u 100 kron. Ves kapital se je razdelil na mesečne obroke, v katerih je moral vsakdo plačevati stanarino, ki je bila prilično tako velika, da ni plačeval nič ali malo več nego navadno stanarino, a je imel to gotovost, da bo čez 15.-20. leti hišica njegova.
Primerjajte današnje cene stanovanj!
Približno tako stanovanje stane brez vna 900—1000 kron letno, z vrtom pa 1200 kron in še več.
Vprašam je-Ii to pravično ? Je-li to potrebno ?
V Poncijanah je tudi neka „Banca", seveda italijanska, ki oddaja večja in manja stanovanja, vsako z lepim koščekom vrta, vodo in plinom.
Čisto gotove cene ne vem, ali mislim, da sem čul, da stane kuhinja, 3 sobe, klet in vrt okolu 380 največ 400 kron.
Jaz plačujem pri sv. Jakobu v IV. nadstropju 720 in oni v I. 760 kron brez vrta.
To bi bil kos hvaležnega dela za naše denarne zavode, da bi stavili revnim slojem na razpolago svoj denar. Tako bi marsika-itremu poštenjaku omogočili, da bi prišel do svoje hišice, ter postal neodvisen od teh italijanskih pijavk in njih kalabrežkih vratarjev. Od zadrug v Vašem smislu ni pričakovati še kmalu pomoči. Kedaj se nabere kapital za gradnjo ? Kdo vloži toliko ? Morda Vi in zopet nekaj kapitalistov. Za siromake, katerim naj bi zakon pomagal, ni storjeno zopet nič. On plačuj, daj, daj in molči! Ako sem Vas pa slabo razumel, bi bilo dobro, da bi Vaše mnenje obširneje razložili. S spoštovanjem
Oče mnogoštevilne družine." *
* *
Prav hvaležni smo gospodu dopisniku, da se je odzval na našo notico v „Edinosti" ou 1. t. m. Omenjena notica ni došia od zunaj, temveč je bila spisana v uredništvu
in zato moramo gospodu dopisniku pred vsem povedati, da nas ni dobro razumel.
Znano je, da je dosedaj delovalo mnogo stavbinskih zadrug in sicer so delovale nekatere prav vspešno. Vse te zadruge so osnovane na načelu samopomoči. To, česar posamičnik ne more doseči, skuša doseči zadruga, ki si more s skupnim kreditom vseh članov pridobiti potrebnega kapitala. Samoobsebi umevno pa je, da je pri teh zadrugah ptedpogoj, da član, ki hoče dobiti lastno hišo, mora imeti nekaj lastnega kapitala. Vsekako je dosedaj oni, ki je hotel dobiti tako hišico, moral imeti vsaj 20% kapitala, torej za hišico, ki stane 5000 kron, 1000 kron gotovine. Ostalo je potem plačeval kakor je bilo: v mesečnih, četrtletnih, polletnih ali letnih obrokih, ki niso bili nikdar višji od navadne najemščine, a so bili obseženi v njih: najemščina, obresti in amortizacija, tako, da v gotovi dobi let — navadno se jemlje za to 24—30 let — hišica postaja neomejena last člena.
Tržaški zavod za mala stanovanja, katerega je finansirala bivša „Banca popolare", pa ne spada v to vrsto zadrug, ker ne sloni na načelu samopomoči. Ta zavod pa tudi sicer nima za nas nikakega pomena, ker bi naš človek težko prišel do tega, da bi bil deležen kakih dobrot, ki jih nudi zavod.
Za nas ostaja torej na vsak način zadruga, ki naj bi se osnovala.
In ravno tu treba gledati, da se okoristimo z zakonom o fondu za mala stanovanja.
Da bo stvar popolnoma jasna, naj navedemo izgled.
Dosedaj je n. pr. zadruga za gradnjo stanovanj zgradila hišo enemu članu, ki je bil v stanu plačevati — recimo 20% tro-škov za nakup stavbišča in zidanje; 50%, ali največ 60% je zadruga dobila na vknjižbo na prvo mesto, dočim je 20—30°/. morala imeti sama.
In vidimo torej, da je dosedaj oni, ki je hotel dobiti hišico, moral imeti že sam za delavca precej velik kapital, a po drugi strani je morala tudi zadruga razpolagati s precejšnimi sredstvi.
Na vsak način so torej zadruge bile zelo omejene v svojem delovanju, ker so bile — kar je samo ob sebi umevno pri zadrugah, ki slone na samopomoči — omejene tudi v svojih sredstvih.
Mnogo ugodneji bo položaj zadrug na podlagi zakona o fondu za mala stanovanja.
Kakor že gori omenjeno, dajajo hranilnice in banke 50—60% na uknjižbo na prvo mesto. V vsakem slučaju je torej zadruga morala imeti sama na razpolago 50—50%, kapitala potrebnega za gradnjo hišice, ker jej več noben denarni zavod ni posodil. Temu nedostatku je odpomogel omenjeni zakon. In evo tako!
Zadruga dobi pri banki ali hranilnici 50% posojila na prvo mesto, a 40% da država, ali pa prevzame jamstvo za toliko. Na ta način bo treba zadrugi imeti samo 10% kapitala. Če bo torej zadruga imela 500 K, bo že mogln zgraditi hišico za 5000 K. Kdor bo imel — recimo — 250 K gotovine, bo mogel že kupiti tako hišico ! 250 K more pa pač spraviti vkup vsak tudi najsiromašnejši delavec. Ako bo dajal vsak teden le po eno krono na stran, bo imel v petih letih že prihranjeno to svoto. Kdor pa
PODLISTEK.
Jug
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V.
Mileva.
II.
Noč se je zgrnila nad Drinopoij in okolico, noč juga, jasna in čista, ko na temno modrem svodu plamti nešteta množica nebesnih luči, kjer vetrovi, plavajoči tiho po zraku, razširjajo vonj, katerega so se napojili na svojem potu z ambro iz rož in jasmina, iz dreves na višavah in cvetja po planjavi; to je tako mila in čarobna noč, kakor krasotica, ki je zatisnila oči v spanje.
V serailu padišaha do sedaj ni vtihnilo življenje in veselje.
Toda kako ? Saj se Bajazet od onega časa, kar je Timur kakor kazen božja s svojimi tatarskimi hordami poplavit jugo-vshodno Azijo, podjarmil mesto Sivas, severni ključ bisurmanske države, ter je Dže-hangira, najljubšega sina Bajazeta, ki je zapovedoval v Sivasu, vjel in velel vjetemu glavo odsekati, vrgši njegovo truplo orlom Armenije v dar: saj se od onega časa Ba-
jazet ni zasmejal niti v sredini svojih plesalk, niti v objemu odalisk! In vendar mora dan na dan igrati godba k skokom njegovih saltimbank; noče, da bi se poznalo, da ga je potrl za-nj sramotni umor sinu, izguba Sivasa in vse Ai menije, da se boji tatarskih hord in njih strašnega, krvoločnega vodje Timur-hana. Sedi med njimi, toda zamišljeno zre s temnim očesom na njihove plese, godba zveni skozi prostor, a on je ne sliši; naenkrat se zgiblje, si briše obraz z dlanjo in namiguje. Odaliske razumevajo njegov migljaj, vsaka hiti, da napolni čašo z vinom in blaženo se smehlja sužinja harema, kateri se je posrečilo, da bi bila prva pri rokah padišaha ; on pa se ne briga za nje nasmeh, za vidne lepote, na pol gole ; kakor nehote prijemlje čašo, jo nagiblje k ustnam in jo popije do zadnje kaplje; sedaj šele se kaže učinek vina v rudečkastem svitu njegovega očesa, v pohotnem nasmehu, s katerim začenja opazovati pol gole odaliske in saltimbanke.
„Allah !" govori pri tem na glas, „prorok ni poznal lagodnosti in ognja sadja trte, drugače bi ga ne bil prepovedal svojim ljubljencem. Ha 1 mari naj samo kaurin*) uživa napoj edena**), a verni nič? — govori ti sam, Abdallah 1 ali nimam prav ?"
*) kaurin — kristijanski pes. **) eden — raj.
niti tega ne more, temu pač ni več možno pomagati. Mi moramo torej le ponoviti klic: osnujmo zadrugo za mala stanovanja ! Zakon je tu, ki nam nudi vse možne ugodnosti, a na nas je, da se tudi poslužimo dobrot, ki nam jih nudi ta zakon. Pečena piščeta ne gredo nikomur sama v usta. Povsodi treba dela in truda, ako se hoče dosezati vspe-hov. Pomagaj si sam in Bog ti pomore !
Istra in „tujinci".
(Iz dijaških krogov.)
Menesiniju smo se smejali, ko je svoj čas klical vse Italijane, naj zapodijo tržaške Slovence v Ljubljano: Fuora i torestieri! Takrat pa ni razmišljal o posledicah, ki bi doletele Italjane v Trstu, ko bi se ta njegova želja izpolnila. Nismo pa ničesar ža-lega slišali nasproti Italijanom iz kraljestva, katerih je mnogo v Trstu v službah. Ne, ampak Italijani jih še kličejo k sebi, da složno nastopajo proti nam, ter jih s pomočjo vlade nameščajo v Trstu, Istri in Dalmaciji v razne službe. Oni se torej prav nič ne menijo za državne meje med Italijo in Avstrijo; njihov vseitalijanski čut seza čez te meje.
Mi Slovani bi si morali v tem pogledu jemati Italijane za izgled. Hrv. slov. akademiki v Istri pa na žalost ne pojmujejo slovanskega edinstva, katerega ne sme ovirati provincijalna meja. Mi moramo gledati, da se odstranijo vse te meje, ki jih je vlada umetno postavila med Slovane! Vlada je napravila to na našo škodo, da se ne bi čutili enotne! Mi pa nikakor ne smemo podpirati tega. Razkosanost nas uniči. Pojmljivo je, zakaj se dobiva v Istri Hrvatov, ki se ne priznavajo ne za Hrvate ne za Italijane, ampak le za „Istrijane". Vsakega Slovenca, ki prihaja kupovat grozdje ali vino,* naj bo odkodersiboni, imenujejo le Kranjcem in ne Slovencem. To je umetno vkore-ninjeno naše zlo, katero mora inteligenca odpraviti in nadomestiti s pojmovanjem slovanske celokupnosti.
To je ozkosrčni provincijalizem, katerega moramo odvreči, drugače ne bomo zreli za narodno avtonomijo in za neoslavi-zem. Istran naj Kranjca, Dalmatinca ali ko-garsibodi s provincijelnim imenom naznače-čenega Slovana vsprejema z veseljem v svoje naročje in naj mu daja zaslužka, ako more.
To naše razdirajoče zlo opažamo več ali manje med Slovani; posebno pa, kar sem sam izkusil, v Istri, kjer se splošno vidi nekako nezadovoljstvo proti „tujincem". Poznam več inteligentnih oseb, katerim se je predbacivalo, da so „tujinci", čeravno so mnogo napravili v korist domačinov.
Naj vedo vendar, da smo veje in vejice ogromne lipe, ki se ponosno dviga med drugim drevjem. Vejice naj varjejo vejo, a ravnotako veje medseboj, da jih ne bi, posamezne, odčesnil sovražni vihar, ki hoče z divjo silo izruvati deblo. Dokler bodo veje rastle, do tedaj se bode dvigala tudi lipa.
Dvignimo glave in poglejmo čez meje. Opustimo tisto politiko, ki jo Italijani imenujejo „politica campanile" in z odprtimi rokami vspejemajmo, ne tujcev, ampak domačine Slovane, ki jih je vlada razdelila. Slovani naj imajo povsod med Slovani svoj dom in skupaj naj delajo v povzdigo Slovanov ter na strah naših pravih tujcev —
se je obrnil k možu, sedečemu poleg njega na tleh.
To je bila koščena, zagorela postava; njegova lobanja je bila od starosti in postov plešasta; gosta, bela brada mu je valovila do pasa, in cunje so pokrivale njegovo ubogo telo; berač poleg padišaha, nagota poleg preobilice in blišča; največje zaničevanje razkošnosti sveta, največje vbijanje telesa v sredi pohotnosti in strastnih pojavov.
Ne briga se derviš Abdallah, kaj se godi okoli njega; čepeč na tleh sklanja glavo na koleni in njegova bela brada se dotika tal; kadar-koli pogleduje, se pojavlja na njegovem obrazu izraz zaničevanja nad pojavi pred njim ; s preziranjem zre na razkošnost in krasoto na okoli, da, celo na sultana samega; in niti besede ne govori ter sklanja zopet glavo na svoje koleni k tihemu premišljevanju.
Še le, ko ga je Bajazet naravnost ogovoril, tedaj je derviš povzdignil glavo; vprši svoje oči z vso strogostjo na sultana, je rekel s tako močnim glasom, da je prodrl ves šum plesa in godbe:
„Sultane! Ti bi ne bil smel dopustiti, da pade Siva s*), i n d a umore Tvojega sinu!"
„Allah kerim!"**) je vskliknil sultan proseče; stresel se je kakor da je grmeč blisk udaril poleg njega; čudo, da se ni
Italijanov in Nemcev! Če Italijani prezirajo državne meje, pa preskočimo ml provinci-jelne meje ter si pomagajmo medsebojno kakor brat bratu.
Kakor dijaki proučavajmo dobro politiko in gotovo bomo videli ta umetni zistem, po katerem nas vlada deli. Skupna slovanska ideja in ljubezen naj prešine naša srca !
J. RosandijskU
Dnevne vesti.
„Pijemont". Pod tem naslovom je začel v Belemgradu izhajati dnevnik. Ali izdajatelji nas opozarjajo v svoji okrožnici: Nikar re mislite, da bo to šovinističen ali imperialističen list. Nasprotno : njegov pije-montizem bo sestajal v neumorni agitaciji za jugoslovansko idejo in v nadaijnem idealu za Balkansko zvezo: v zvezi popolne nacijonalne in verske svobode in avtonomije vseh bal-kanskih narodov. „Pijemont" smatra, da je to jedino možna nacijonalna vnanja politika kraljevine Srbije — jedina politika, ki vodi ne samo k pravilnemu rešenju vprašanj bližnjega Vstoka, ampak v isti čas tudi politika, ki garantira vsem balkanskim narodom in državam svobodo, miren ekonomski razvitek in kulturni napredek za več stoletij. Temu primerno bo stal „Pijemont" na stališču, da so Srbi in Hrvatje en narod, da so Slovenci in Bolgari njihovi bratje ter da so interesi vseh jugoslovanskih in balkanskih narodov istovetni, tako v sedanjosti kakor v bodočnosti. Slednjič bo „Pijemont" v notranji politiki Srbije, kakor tudi drugih jugoslovanskih in balkanskih deželah zastopal demokratske ideje.
Češko-slovaški shod. V kopališču Lu-hačovice na Moravskem se je te dni vršil shod, ki so se; ga udeležili številni slovaški narodni voditelji: Pavel Mudron, Matuš Duha, poslanec dr. Blaho, posK Juriga, dr. Ivanka, dr. Šrobar in drugi. Slo je pred vsem za udeležbo češkega denarja pri slovaških gospodarskih podjetjih.
Ogrski minister za uk in bogeča-stje odstopi! Iz Budimpešte poročajo: V političnih krogih se širi govorica, da v kratkem odstopi minister za uk in bogo-častje grof Ivan Zichy, ker da je opozicija, ki mu prebaciva klerikalne tendence, pričela proti njemu gonjo. Njegov naslednik da u-tegne postati sedanji predsednik poslanske zbornice, ki je bil že enkrat prej minister za uk in bogočastje. Od strani vlade se pa te vesti označajo kakor popolnoma brez vsake podlage.
Posl. Ferdinand Riester. Umrl je v Rumi v Slavoniji v starosti 62 let poslanec v hrvatskem saboru in delegat v skupnem državnem zboru Ferdinand Riester. Pokojnik je bil eden voditeljev pangermanov v Slavoniji in pristaš sedanje vlade.
Rusko - nemški sporazum. Poročali smo že na kratko, da se te dni objavi vsebina rusko-nemškega sporazuma. Vesti iz Pariza pravijo, da se ta sporazum nanaša samo na Perzijo. Nemčija se zaveže, da se odpove vsakemu pol. delovanju v severni Perziji, Rusija pa nasprotno obljubi, da spoji železnice, ki jih zgradi v Perziji, z bagdadsko železnico in da pusti nemški trgovini in industriji odprta vrata v Perzijo.
zgrudil z divana. Potem se je prijel za brado in si ruval dlake v divji, obupni strasti.
Godba je na enkrat vtihnila, saltimbanke so se ustavile v svojih skokih pri prosečem vskliku sultana, in v strahu, kakor plaha čreda, so drvile saltimbanke in odaliske iz dvorane razkošja in pohotnih zabav. Poznale so že te dan na dan ponavljajoče se pojave. Vedele so, da ni dobro ostajati v brlogu razdražene zveri. In v teh trenotkih je bil Bajazet, ta sin zlovoljnosti in nevkročenih strasti, strašen za one, katerim se je še pred trenotkom radi njih zabave smehljal. Človeško življenje ni imelo za-nj večje vrednosti, nego ovenel listič, ki odpada od drevesa. On, podlež, nesrečnež, ni poznal ljudij, ampak samo sužnje, ki na njegov migljaj voljno in topo sklanjajo vratove v kakorŠen-koli jarem, v kakoršno koli trpinčenje; igral se je tedaj z njimi, kakor otrok z igračami, sedaj jih je poljubijal in božal, sedaj pa jih je zopet mučil in metal v prah, kakor poreden otrok lomi svoje igrače ali v veselju, ali pa v jezi.	(Pride še.)
*) Sivas — glivno mesto v Armeniji, se ji smatralo takrat radi svojih vtrdb, veliiega prebivalstva in razvite trgoviae za severai ključ turške države. Derviš je moral s temi besedami vsaki dan pohlepnega. Bajazeta vspodbajati k osveti radi umora njegovega sina.
**) Bog je velik, milo^tljiv.
Stran II
»EDINOST« št 231.
Protest proti nameravanemu monopolu vžigalic. Iz Budimpešte poročajo: Tekom prihodnjega tedna uloži opozicija v državnem zboru interpelacijo na trgovinskega in finančnega ministra, v kateri se bo vprašalo vlado, je li res namerava monopolizirati razprodajo vžigalic ? V tem slučaju namerava opozicija pričeti po vsej deželi protestno akcijo proti tej odredbi vlade.
Marenberški okrajni zastop. Slove-njegraškemu okrajnemu glavarstvu se je naroČilo, da mora takoj razpisati nove volitve za marenberški okrajni zastop. Doba je že potekla, toda zdi se, da se Nemci boje novih volitev.
Proti preganjanju Čehov na Nemškem. V Pragi se vrši kongres čeških društev. Med drugim je kongres vsprejel resolucijo, s katero poživlja avstro-ogrskega ministra za vnanje stvari, grofa Ahrenihala, naj se zavzame za proganjane češke delavce na Nemškem. V tozadevni brzojavki grofu Aehrenthalu je rečeno, da so ta preganjanja za Prusijo sramotna in da ponižujejo monarhijo. Govori se, da v septembru zopet začno taka proganjanja. Zato poživljajo ministra, da stori potrebne korake.
Lepo je urejeno v tej srčkani trozvezi. V Nemčiji proganjajo avstrijskega deiavca, v Avstriji nosijo italijanskega delavca na rokah ; no, v Italiji pa ne proganjajo slovanskega delavca, to pa iz edinega razloga, ker ga — tam n i, ker še za svoje italijanske delavce nimajo kruha.
Demonstracije proti madjarski zastavi v Varaždinu. Povodom cesarjevega rojstnega dne je prišlo v Varaždinu do demonstracij proti madjarski zastavi, ki je bila razobeŠena na poslopju tamošnjega finančnega ravnateljstva. Ogorčeno meščanstvo in dijaštvo, ki se je zbralo pred poslopjem, je grozno hrupelo in prišlo bi do razbijanja, da ni došel še pravočasno župan dr. Pero Magdič, ki je se svojim vplivom miril občinstvo. Na intervencijo dra. Magdiča je finančni ravnatelj umaknil zastavo. Čim se je to zgodilo, je zaorilo veselo vsklikanje med množico, ki je potem pod hrvatskimi zastavami obhodila mesto, pevajoč narodne pesmi.
KOLERA.
V	Trstu in v Istri ni bil včeraj konstatiran noben nov slučaj kolere.
Cezar Kohn, uradnik banke „Commer-ciale Triestina", ki je bil radi kolere interniran v Magdalenski bolnišnici, je sedaj zbolel za trebušnim tifusom.
V	Reki, kjer se je pojavila kolera, je bil dosedaj konstatiran en slučaj ; prijavljeni so bili štirje sumljivi slučaji.
V	izolacijskih barakah v Bertokih se sedaj nahaja pet koleroznih in pet bacilo-noscev. Osebe v kontumaciji, skupaj 25, se nahajajo v šolskem poslopju v Lazaretu.
Glasom organa zdravstvenega oddelka ministerstva za notranje stvari „Das oester-reichische Sanitatsvvesen" od 17. t. m. je bilo v vsej Italiji od 1. junija do 5. avgusta 1911 vgotovljenih 4228 slučajev kolere; od teh je umrlo 1640 oseb.
V	Puli je v petek obolela z znaki kolere neka perica, ki je malo poprej jela hruške klobase ter pila pivo. Spravili so jo v barako za kužne bolezni. Nje odpadke preiščejo.
* * *
REKA 19. Osebe, ki so obolele s sumljivimi znaki, se počutijo bolje. Bakterijolo-gična preiskava odpadkov dečka, ki je umrl včeraj za kolero, je imela negativen vspeh.
BUDIMPEŠTA 19. Glasom poročila zdravstvenega oddelka v ministerstvu za notranje stvari je bakteriologična preiskava odpadkov Frančiške Pilepič, ki je obolela za sumljivimi znaki kolere, ugotovila azijat-sko kolero.
PODLISTEK.
Domače vesti.
Tržaški namestnik princ Hohenlohe,
ki je radi cesarjevega rojstnega dne prekinil svoj poletni dopust, je včeraj zopet odpotoval iz Trsta.
Sotrudnike prosimo vnovič in vnovič,
naj ne pišejo s svinčnikom in naj pišejo le na eno stran papirja.
Protežiranje regnikolov, ali: dvojna mera pri tramvaju. Ne vemo po čegavi odredbi ali zahtevi, noče naš tramvaj več prevažati rib iz Barkovelj v mesto. Ali to velja menda le za domače ribiče, ne pa za tujince, za — regnicole. Dočim kondukterji brezpogojno odklanjajo domače ribiče, se je zgodilo te dni zjutraj, da je kondukter vsprejel ribiča-regnicola z vsemi njegovimi ribami. Tudi finančni organ, ki mejpotoma pregleduje vagone, ni imel nič proti regni-colu in njegovim ribam.
Po tej praksi dvojne mere, ki jo opažamo na vseh koncih in krajih, se res ne smemo več čuditi, ako se regnicoli čutijo tu ne le kakor doma, ampak — gospodarje, vsaj nad domačim slovenskim ljudstvom ter da smatrajo kakor samo ob sebi umevno, da uživajo oni vse prednosti. In ne smemo se čuditi nadalje, ako „Piccolo" v onih redkih slučajih, ko se morda ni ugodilo pre-potenci kakega regnicola, kriči, kakor da je pogažena kaka sakrosanktna pravica 1! Naše razmere so res nenavadne, izjemne, ekscep-cijonelne: kar bi drugod smatrali za absurd, nesmisel, je pri nas sveto pravilo. In večega nesmisla si menda pač ne moremo misliti tudi s stališča države, nego Če se zapostavlja domačina in favorizuje tujinca, če se jemlje domačinu kruh izpred ust in ga daja tu-jincu — čim ista država zahteva le od domačina vršenje vsakojakih in često že neznosnih dolžnosti.
Konstatirali smo dejstvo; ne bomo pa izgubljali besed s kakim apeliranjem, ker vemo, da itak nič ne h a s n e, ker smo --v Avstriji!
Lahonskim obrekovalcem. Nesramnost Lahonov presega že vse meje. Ireden-tovska trobila — na čelu jim tržaški „Piccolo*, se zaganjajo v slehernega slovenskega delavca, ki je vsled svoje pridnosti in poštenja našel košček kruha. Sedaj se zaganjajo v slovenske delavce, zaposlene v tržiški ladjedelnici. Vsi ti napadi so maščevanje radi odpusta regnikolov iz ladjedelnice — pri čemer so slovenski delavci popolnoma nedolžni.
Da pa podjetja izbirajo Slovence in odklanjajo „domačine", je le radi tega, ker so naši ljudje pridnejši in zan^slivejši nego drugi. Medtem, ko naš človek z relativno lahkoto opravija težka dela, so laški delavci popolnoma nesposobni za vsako bolj težko 'delo. Tako stoje stvari in nič drugače. Kdor išče drugih vzrokov, dela to iz nepoštenih postranskih namenov. Slovanski delavec je dobro vidjen po vsem svetu, laški pa ne. Zakaj ? To smo povedali zgoraj! Zastonj trud raznih „Piccolov" — da bi vzgojili mučenike! Kdor pridno, vestno in pošteno dela, ga imajo vsi radi, tudi Če je to — Slovan !
Nova lekarna v Barkovljah Iz Barkovelj nam pišejo:
V naši vasi odpre v kratkem neki gospod Vidali, menda iz Pirana, lekarno. Kakor slišimo, je to gotovo zasluga tukajšnjega društva za povzdigo tujskega prometa. Lekarna je bila pri nas res neobhodno potrebna. Prebivalstvo se v vasi vedno bolj množi, a zraven tega prihaja k nam vsako leto mnogo letoviščarjev. Z odpretjem lekarne bi se ljudstvu prihranilo mnogo nepotrebnih poti in troškov in marsikateri bolnik bi morda še o pravem času zavžil uspešno učinkujoče zdravilo.
Akoravno je hotel gosp. Vidali napraviti Barkovljanom veliko uslugo, čutijo se isti z druge strani vendar žaljene.
Za družbo sv. Cirila in Metoda,
Slavnostni govor stud. iur. M. Kolarja na koncertu v Nabrežini 6. avg. 1911.
Mili gostje iz junaškega Trsta, iz zavedne okolice in s kršnega Krasa !
Dobrodošli Vi vsi, ki Vas je privedla sem ljubezen do naše in za našo milo deco delujoče CMD ! Dobrodošli nam Vi vsi, ki pojmujete važnost tega kulturnega dela za naš mili rod! — Ta lepi poset te slavnosti dokazuje, da je to umevanje prodrlo v najširše plasti tržaškega in kraškega občinstva. Hvaležno se pa mi veselimo tega zanimanja kajti to nam je porok, da bosta danes častno rešeni dve nalogi, ki smo si ju stavili s prireditvijo današnje veselice. Dovoljeno naj mi bo, da v par kratkih besedah seznanim slavno občinstvo s tema dvema nalogama.
Prva naloga je važna za Slovenstvo sploh. Hočemo namreč danes priskočiti naši miljeni CMD materijalno na pomoč. Te materijalne pomoči pa CMD potrebuje sedaj krvaveje, nego kedaj poprej, ko ima letos tako visoke izdatke, ko s tako očetovsko vnemo tkrbi za naše šolstvo v perli Slovenije, v Trstu, in kc opravlja z denarjem Iz
žuljevih slovenskih rok kulturna dela, ki bi pa morala po vseh naravnih in pisanih zakonih biti v rokah naših deželnih in državnih šolskih oblastij. Ali te šolske oblasti so nam nasprotne, ker stoje pod kuratelo Nemcev in Lahov, ki so uresničenju naših opravičenih šolskih teženj smrtni sovražniki; ker dobro uvažujejo resničnost našega reka, da narod brez Šol je narod brez bodočnosti, in ker vidijo v doseženi enakopravnosti Slovencev na šolskem polju začetek konca zatiranja našega naroda in čas zrušitve njihove protinaravne hegemonije. In da nam Slovencem ta zarja narodnega vstajenja tem hitreje zasine, je stopila CMD na mesto mačehe nam države ter združuje z ljubečim objemom milo našo deco na ogroženih mejah v svoji varni sredi, ohranjujoč jim tako ljubezen do naše mile govorice in ustvarjajoč jim gorka, za naše ideale bijoča srca. In to njeno kulturno misijo izvršuje CMD s posebno vnemo v Trstu, kjer žrtvuje letos rada 400.000 K za monumentalno šolsko stavbo pri sv. Jakobu, stavbo, ki imponuje celo hi-perkulturnim „onorevolem*. Rada pa žrtvuje CMD ta sad dolgoletnega in trurfapolnega nabiranja, izvršenega po širni Sloveniji za tržaško Šolstvo, ker vidi v Trstu prava tla vsled narodne edinosti plodonosne ga njenega delovanja, ker vidi v Trstu oko Slovenije v svet in ker vidi, da se le tu — žal, v nasprotju z drugimi slovenskimi kronovinami vsestransko pojmuje njeno plodonosno delo-
G. Vidali je menda slabo informiran o Številu našega domačega ljudstva v Barkovljah, ali pa ne reflektira nanje ! Kajti drugače bi moral isto zadovoljiti tudi se slovenskim napisom.
Ako čitamo na zunanjih tablah: Farma-cia, Apotheke, Pharmacie, bi moral gospod Vidali vendar dobiti prostora tudi za slovensko ime: Lekarna, ako hoče, da postanemo njegovi stalni odjemalci. Da se pa g. Vidali uveri, da je naša zahteva popolnoma opravičena, naj razgrne pred seboj „Piccolo" od dne 22. julija in tam bo čital črno na belem, koliko je Slovencev v Barkovljah I No, koliko jih je v resnici, pa bo Čital, ko bo dovršena vladna revizija.
Ako misli prodajati svoje leke le oni peščici italijanskih in nemških odjemalcev, katerim na čast je razobesil tablo, potem se hudo moti, ako misli, da bo njegovo podjetje vspevalo.
G. Vidali prihaja živet v vas, kjer je velika večina slovenska; zato naj uvažuje zahtevo iste, drugače ne pridejo Barkovljani v njegovo lekarno, dokler ne zadobe zadoščenja za razžalitev. Barkovljanom bodo gotovo verno in zvesto sledili tudi sosedni Gretarji, Kontoveljci, Prosečani in bližnji Kraševci, o katerih je g. Vidali docela prepričan, da ga bodo podpirali.
Ako ne dosežemo, kar opravičeno zahtevamo na svojih tleh, pojdemo rajše v mesto in se hočemo posluževat lekarn, katerih smo se posluženali dosedaj. Capito, signor Vidali! 1
To je naravnost sramota, da se je g. Vidali oziral le na ono peščico umetno skovanih Lahov in Nemcev.
HoČe-li g. Vidali opravičiti svoj korak s tem, da mu ne dovoljuje lastnik prostorov razobesiti slovenskega napisa ? O tem mu prav nič ne verujemo. Glasoviti odpadnik in iredentar Aleksander Premru, lastnik kopališča je že pokazal, da se ne boji slovenskega napisa na svojem poslopju, ako gre za avstrijske krone. V bližini nove lekarne je v njegovih prostorih c. k. poštni urad in nad vrati istega je namreč tabla tudi se slovenskim napisom.
Ako je g. Cesaie dovolil že pred mnogo leti, ko so biti za nas hujši časi, slovenski napis tam, ne boječ se omadeževanja svojih irredentovskih čustev, ravno tako dovoli g. Vidaliju. O pravem času kličemo g. Vidaliju: Pozor, pred polomom !	Barkovljani.
Čemu jih dražite? Gospod urednik, ali (da ne bo zamere,) gg. uredniki! Lepo Vas prosim, ne jezite vLahov in lahončkov se svojimi čenčami! Čemu dajate popolnoma laškim mestom in krajem slovenska imena ? Ni-Ii to izzivanje in nepotrebno draženje ?!
In pa — še slovenske igralne karte si upate opisovati ter tako vzbujati brezpo-trebno jezo pri laških tovariših! Prav ima „Piccolo", da odgovarja na vaše popačenke in da razmrcvarja tudi slovenske igralne karte! Se že naučite molčati in pisati Mon-falcone, mesto izzivalne izkovanke Tržič! Vedite vi in oni trije, štirje privandranci, ki se hočejo polastiti laškega mesteca in ki so mu šele pred par dnevi iznašli ime Tržič, da je ves vaš in njih trud zastonj. Priznavam sicer, da imajo naša goriška in furlanska mesta večinoma slovenska imena. Gorica, Gradišče (teh je celo več na Goriškem), Gradež itd. Ta mesta so sicer gotovo ustanovili Slovenci — ali, kar je bilo, ni več! Danes je vse to veleleitalijansko in bašta!
Saj je tudi Trst na slovenski zemlji! Ali radi tega menda vendar ne boste trdili, da je tudi to slovensko mesto ?! Res je, da so slovenski okoličani imeli po vsem sedanjem novem mestu do morja svoje njive in vrtove in da so obkrožali vso „Staro reno"; kjer je bilo nastanjenih le nekaj Židov in par iz Italije prišlih Lahov. Vse to je res, a radi tega danes Trst ni več Trst, pač pa Trije-ste in tako mora ostati ! Tržič! Od
kodi ste Slovenci iznašli to spako? Res je, [da je okolica njegova deloma slovenska in res je tudi, da imajo Dobrdobčani tam skoraj polovico vseh njiv in zemljišč. Tudi je res, da so stara, lahko rečem najstarejša družinska imena v našem Tržiču — slovenska, a to je bilo in ni več!
Onih par (tisočev?) Slovencev, ki imajo tam svoja posestva in plačujejo davke, naj bodo tihi in mirni! Čemu jim treba slovenske šole in društev ?! Zakaj jezijo nas latinske potomce, mesto da bi z nami srkali 2000-letno kulturo in bili srečni — lizaje naš dolce si ?! In pa ona slovenska banka, ki daja kar 70.000 kron posojila na vrednost 54.000?!	* * *
Sedaj pa šalo na stran !
Tako nekako bi morali mi govoriti in pisati, da bi si pridobili simpatije naših dobrih sosedov in naše banke bi morale res dajati taka posojila — potem bi jih ti dobri sosedje v zahvalo denuncirali!
Ne, mi ne, prijatelj „Piccolo", pač pa sta dve tvoji banki dajali taka in slična posojila in zato sta tudi šli rakom žvižgat!
Mi ne igramo marijonet, kakor jih igrate vi Lahi z ustvarjanjem laških imen. Mi imamo prastara slovenska imena, med tem ko si jih vi kulturonosci šele izmišljujete.
Našim dedom in pradedom ste ugrabili vsa obmorska mesta s pomočjo beneških roparjev in ste storili to sploh z vsem, kar je vam, ozir. vašim pradedom ugajalo. Vedite pa, da so danes drugi časi in drugi ljudje !
Slovenski vol se je zbudil in se ne bo puščal več naganjati po mlečnozobem laškem pastirčku!
Slovan gre na dan in kar mu ie bilo ugrabljeno, treba mu vrniti: z lepa, ali pa — z grda !	Goričan.
Opozarjamo ponovno slovenske odvetnike na postopanje pisarnice tukajšnjega ces. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari, ki še vedno pošilja posebno o izvršilnih stvareh kaj rada italijanske tiskovine, četudi se vsa stvar razpravlja v slovenskem jeziku. Kakor v zasmeh se potem v levem zgornjem kotu tiskovine blešči napis „sloveno" ali „in mancanza di slovene44. Čas je, da se tej zlorabi stopi z vso odločnostjo v okom. Saj so slovenske stranke deloma same temu krive, ko trpijo, da slovenščine nezmožni sodniki splsujejo rešitve v italijanskem jeziku z dodatkom za sedno pisarnico „slo- eno", kar pomenja : pisar, prevedi na slovenski, kar je (menda samo za avarniranje jezikovno usposobljeni) sodnik spisal italijanski ! Pc;em notranjega uradnega jezika je sploh |-ko meglen in dvomljiv: prav gotovo pa ne morejo veljati za notranje uradne z^beležbe e-šitve, spisane na strankin spis, predlog iti. in njej namenjene. Stranka ima pravico, ko pregledava svoje spise v sodišču, da jin razume brez prevajanja iz druzega deželnima jezika v svojega, v katerem je v dotični stvari občila' s sodno oblastjo. Ko bodo rešitve že v izvirniku spisane v pravem jeziku, se ne bo mog!a sodna pisarnica izgovarjati, da je po pomoti porabila italijansko tiskovino. Taka pomota bi bila potem pač izključena. Zdravimo zlo pri korenini, a za sedaj nastopimo odločno proti vsaki zlorabi, posebno tudi takrat, ko bi se rada skrivala za nedolžni plašček pomote radi preobilice posla itd. V te pomote bomo verjeli, ko se bodo godile enako tudi v škodo drugemu
USTREDNl BANKA CESKYCB
CDHDITCI CM PODRUŽNICA v TRS*'
OrUnlltLtrt :: PliZZA DEL POITEHOSSO 1 ::
Vlop na £QjiM ±lu°l0 P.tmije?e vloge 4 V/.
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji.
jTADIJE n KA7C1JE --- MENJALNICA-
...... Uradne uro od 8. zjutraj do 7. zvečer
■ !», n », l;i I I J I-I I I 1 l in i,LiJ jjlTiTl l JI IJ-iJ.XXlTTt l i i
vanje. In to vsestransko pojmovanje zaslug CMD za slovensko, specljelno za tržaško slovensko šolstvo dokazuje eklatantno masa posetnikov današnje veselice, ki se klanjajo hvaležno pred kulturnim delom CMD, uva-žujoča njen vitalen pomen za širno Slovenijo.
Očrtal sem torej prvo nalogo današnje slavnosti. Prehajam k drugi nalogi, moralnega pomena, važni za narodno življenje v Nabrežini. Hude so razmere tu pri nas. Visoko se vspenja tu marksistično valovje ru-deče internacionale, ki napenja vse svoje moči, da v družbi z italijanskimi privandranci izruje vsako kal narodne zavesti v Nabrežini. Roka v roki pa korakajo proti temu narodno zavest uničujočemu cilju tudi gotovo elementi, ki pa so, hvala Bogu, pri nas le maloštevilni, ki pa hočejo pomen in efekt te njihove maloštevilnosti paralizirati z brezobzirno, nizkotno agitacijo proti vsem narodnim prireditvam. In tako se je godilo tudi današnji CM slavnosti. Tako se združuje v objemu vse, kar si je bilo vse poprej Še tako v laseh, kadar gre proti kaki narodni prireditvi. Ali nabrežinsko avtohtonno prebivalstvo se ne straši tega objema. Ono stoji kakor skala v razburkanem morju in ob njegovi narodni zavesti se razblinjajo peneči združeni visoki sovražni valovi. Ali v tem neprestanem boju potrebujejo Nabrežinci moralne pomoči od bližnjih bratov. In to potrebo moralne pomoči nabrežinski narodni bojujoči se ideji je prvo izprevidelo slavno barkovljansko pev-
sko društvo „Adrija", ki je samo v vrtincu narodnega boja in ki se ravno vrača z zmagovitim praporom iz dobljene volilne bitse. Vidim pa tu zastopane tudi druge tržaške in okoliške Slovence in Kraševce, ki tudi uvi-devajo potrebo te moralne pomoči bojevnikom in ki v tem vzvišenem namenu zgošču-jejo vrste Barkovljanov.
Vsem tem, ki sem Vas tukaj navedel, bodi izrečena v imenu CM podružnice v Nabrežini in v imenu nabrežinskega avtoh-tonnega prebivalstva najsrčneja zahvala za Vaš narodni poset. Naša zavest je, da pomenja današnji vspeli dan začetek nove ere narodnega nabrežinskega življenja. Vaša, mili gostje, posebna zavest je, da ste bili Vi, ki ste vsejali to narodno seme. Naša nada pa je, da boste tudi v bodoče negovali to narodno cvetko. In v tej nadi zahvaljujoč se Vam še enkrat na lepi udeležbi kličem Vam : Vesela zabava in rodoljubna tekma v prid CMD danes in na narodno svidenje prihodnjič.
Materijalni vspeh prireditve je bil nepričakovano sijajen. To dokažejo računi, ki so v tisku. Popoln je bil tudi moralni vspeh. — K temu pa je v odlični meri pripomogla barkovljanska „Adrija-, ki je ostavila pri nas najprijetneje spomine. Celo nasprotniki niso mogli drugače, nego da so se pohvalno izrekli o prireditvi. Hvala gre tudi Mavhinjskim in Slivenskim Sokolom in Sokolicam. Bil je res krasen, za Nabrežino nepozaben dan.
»EDINOST« ftc. 231.
Stran m
deželnemu jeziku : dotlej si pridržujemo pravico — ne verjeti!!
Izlet v Divačo. Na željo več tovari-š c in tovarišev je odbor NDO sklenil prirediti celodnevni izlet s posebnim vlakom južne železnice v našo narodno Divačo da si zamore vsak ogledati krasno divaško \i!enico in druge bližnje naše slovenske vasi. Določil se je dan 10. septembra t. I. Odbor je posredoval pri južni železnici za poseben vlak, ki odide iz Trsta ob 7. uri 20 minut zjutraj in se vrne v Trst ob 10. zvečer. Vožnja III. razr. tja in nazaj stane 2 K 40 st. za osebo.
Ni od potrebe, da bi na tem mestu obširno povdarjali važnost ogledovanja krasne divaške vilenice, temveč zadostuje, da je ista v oskrbi naše podružnice planinskega društva — in vsak Slovenec bodisi iz Trsta ali okolice si jo ogleda in vporabi to priliko, da poleti na ta dan v Divačo, ki bo spojen s popoldansko veselico, plesom itd., pri kateri bodo sodelovala razna tamošnja domača pevska in druga narodna društva.
Ozirorn na to, da mora odbor jamčiti za poseben vlak in nositi odgovornost za veliko svoto, se obrača do vseh zavednih Slovencev Trsta in okolice, da se prijavijo tlo 1. septembra v uradu NDO, ulica Lava-toio 1, ali pa pri zaupnikih, kakor tudi v zadružni gostilni NDO, ulica Carradori, da se udeležijo tega izleta in plačajo istodobno 1 krono proti potrdilu. To vpisnino se vra-čuni pri nakupu voznega listka.
Zdravstvene razmere na Prošeku. Prejeli smo in priobčujemo po načelu: Au-diatur et altera pars :
Pod tem naslovom je izšel v dan Velike Gospojnice v „Edinosti" dopis, ki se peča s tukajšnjim okr. zdrajnikom gosp. dr. Bechtinger-jem.
Ne prihaja nam na misel, da bi hoteli imenovanega gospoda braniti, ker on tega od nas ne potrebuje.
Vendar ne moremo si kaj, da ne bi iz lastnega nagiba izgovorili o tem oziru par besedi.
Da ni g. dr. Bechtinger moka, iz katere se peče oblate, to vemo tudi mi. Pomisliti pa treba, da ima on silno mnogo opravila ter jako težavno stališče. Vpošte-vati je tudi, da ima vsak človek na tem božjem svetu svoje solnčne in senčne strani. Zatorej nikar tako hitro obsojati. Imeli smo opraviti z mnogimi zdravniki na deželi, a veruje naj nam se, da so si vsi nekako podobni kakor jajce jajcu. — In to ni čuda. Saj ga ni stanu, ki bi imel toliko odgovornosti, toliko težkoč, kakor ravno zdravniki.
Zdravnika, kakoršnega bi si želeli va-Ščani, sploh ni dobiti. On bi moral biti nekako vsegapričujoč, kar pa ostane za nas navadne zemljane le pobožna želja.
Tudi če bi prišla v naš okraj druga zdravniška moč, bi bržčas ničesar ne pridobili, pač pa morda mnogo zgubili. Nemec je v tem oziru praktičneji, ko pravi: „Selten kommt besseres nach" (Redko sledi kaj boljšega). Recimo, da bi zdravnik stanoval res na odločenem kraju, vendar ni izključeno, da bi ga vendar ne dobili, ko bi ga najbolj potrebovali. Saj izkuša marsikdo sam, da tedaj, ko je morda ves teden doma, ne prihaja nihče; ko pa gre kam za par ur, ga prihajajo mnogi iskat. In ravno taka izkustva ima tudi zdravnik. Nekaj razvedrila pa mora imeti vsak.
Priznati pa mora vsakdo, ki je imel z g. dr. Bechtingerjem opraviti, da je v svoji stroki prava kapaciteta, kar dokazuje dejstvo, da ga kličejo, tudi v najvišje kroge. Mož vživa, kakor vešč zdravnik, vsestransko zaupanje. On pa ni tiste vrste ljudi, da bi se hlinil in dobrikal le bogatašem in drugim odličnim osebam, ne, on zdravi z isto vnemo najbolj ubogega, kakor najbolj bogatega. Samo zahteva, da se bolnik ravna natančno po njegovih navodilih. Će je pa kdo trmast ali nevbogljiv, potem pa more biti g. dr. Bechtinger zares hud in brezobziren.
Poznamo tukaj ubogo mater s kopico otrok, katero je on pred leti zdravil z občudovanja vredno požrtvovalnostjo. Ko je bila žena izven nevarnosti, potrebovala je moči. G. dr. Bechtinger ji je pošiljal, kakor je sama pripovedovala, močnega okrepču-jočega vina, kakoršnega si ni privoščil niti sebi in ji je sploh tudi drugače šel na roko, ker je bila v pomanjkanju.
Ta mož tudi jako ceni Šolstvo in uči-teljstvo. To poslednje nima radi njega nikoli nisakih neprilik. Povedal se nam je slučaj — in takih je več —, ko je nekega učitelja imel več tednov v zdravniški oskrbi. Ta je hodil k njemu vsaki dan, včasih tudi po dvakrat, ne izvzemši nedelj, Plačila za ta velikanski trud pa ni zahteval nobenega. V bližnjem sv. Križu nam je tudi znanih več takih slučajev. Le to naj še omenimo, da če ima on v oskrbi nevarno bolno osebo, katera se ravna po danih navodilih, jo obiskuje celo, ko je na dopustu, samo da ne zapušča bolnika na pol poti.
Mož je pa tudi, da-si Italijan, v narodnem oziru koncilijanten. Njegovi nazori slonijo na tako zdravi podlagi, da je le Škoda, da se ne uresničijo.
K sklepu še nekaj. Pisec dopisa v „Edinosti" dne 15. t. m. se sklicuje med drugim tudi na kolero.
Poznamo predobro naše niže ljudstvo, koiiko zaupanja ima do zdravnikov v sličnih boleznih. Ono se, a ne vse, skriva pred
njim, ko čuti, kak nered v želodcu, misleč o njih marsikaj izmišljenega. Seveda bi se moralo ljudstvo o tej zmoti primerno poučiti.
Da pa tudi g. dr. Bechtinger ne more vsemu kaj, zlasti kadar nadomešča kakega bolnega tovariša, je jasno.
Potrpimo torej nekoliko eden z drugim in ne pehajmo od sebe dobre zdravniške moči.
Strah pred kolero. V vlaku istrske železnice, ki prihaja okoli petih popoludne iz Poreča v Trst, je včeraj v M. Casteglione obolel nek starček. O tem je bila takoj obveščena zdravstvena oblast v Trstu in koje vlak prišel v Trst, so voz, v katerem se je nahajal oboleli starček, obstopili redarji, ki niso pustili nobenega potnika ven.
—	Kaj to pomeni?
—	Treba da počakate zdravnika, ki Vas vseh preišče če ste zdravi.
Potnikom torej ni kazalo drugo, kakor udati se v usodo in čakati stvari, ki imajo priti. Naenkrat je prišel ukaz:
V	skladišče!
Uboge potnike so začeli premikati tje in sem, dokler so potisnili voz pred skladišče, kamor so zaprli delikvente — pardon, pacijente.
Med potniki je bil nek inženir, ki bi bil moral biti ob petih na nekem mestu, a se ni smel ganiti, nek drug potnik bi bil imel odpotovati z vlakom, a je tudi moral čakati na odrešenje ter ostati v kvaranteni.
Eni so se jezili, drugi so preklinjali, tretji, ki niso imeli sile so smatrali vse za „hec", in so se smejali.
Konečno je po eni uri čakanja le prišel zdravnik. Preiskal je najprvo obolelega starčka, ter ugotovil, da o koleri ne more biti govora. Preiskani so bili tudi vsi drugi potniki, katere je zdravnik spoznal brez izjeme za popolnoma zdrave, na kar so bili seveda vsi takoj izpuščeni.
Mestna bolnišnica v Trstu. Prejeli smo: Obiskal sem svojega rojaka iz Bo-Ijunca, ki leži bolan v mestni bolnišnici. Zadel ga je mrtvoud. Pravil mi je, da ga je neki Italijan — bolnega v bolnišnici 1 — klical s psovko „Ščavo", kar je njega vznemirilo. Neverjetno je, kako so Italijani kulturno na visoki stopinji, da še bolnika, ki ni mogel poldrugi teden ničesar govoriti, zmerjajo s takimi izzivalnimi imeni. Će ne postopajo z zdravimi Slovenci, kakor pri-stoja kulturnim ljudem, vsaj z bolniki naj bi imeli obzira, katere razburja tudi najmanjša malenkost. Od sinov 2000-letne kulture bi pričakovali več obzirnosti in — človekoljubja !
Bolnik se mi je tudi tožil, da se po noči ne more spati, ker je vse polno golazni. Toliko se ukazuje, naj vlada največja snaga povsod, a v sami bolnišnici, v humanitarnem zavodu, ni snage ! Za bolnike je potrebno, da je okoli njih vse snažno in v popolnem miru.
Ozrl sem se tudi na papir, ki visi na zidu, in videl sem, da tudi administracija mestne bolnišnice spoštuje naš slovenski jezik istotako kakor druge oblastnije. Pisano je bilo, da je bolnik iz „Bagnoli". Kdo bi pomislil, da je Bagnoli naša lepa vas Bo-ijunec ?! Povscd se že naglaša ia vspre-jemlje metodo, naj se piše imena krajev, kakor jih izgovarja ljudstvo; samo Italijani se drže svoje zastarele — kulture ter pačijo naša krajevna imena, da postaja resnemu človeku smešno.
Ker je pa tudi nekaj naši ljudi, ki mislijo da je pravilneje ime Bagnoli, hočem tukaj citirati par vrstic iz članka ,0 davno-sti dolinske župnije" (iz nemškega), ki se nahaja v knjižici „Visokočastitemu gospodu Jožefu Zupanu, dekanu ob veselem prihodu v župnijo sv. Urha šk. v Dolino- izdano pred 10 leti od starešinstva dolinske občine. Tam piše: „Za časa Rimljanov se je napravil za tržaško mesto vodovod, po katerem se je napeljevalo vodo iz dolinskih in boljunskih virov v Trst. Vas Boljunec ima tudi ime od vira dobre vode. Boljunec pomeni boljši unec, boljši vir, boljša voda (Aqua inelior)." Imenovanemu vodovodu se povsem še dandanes lahko zasledi smer. Unec se dobiva tudi kakor ime mnogih rek (Unca, Unec).
V	samem Boljuncu ni nobenega človeka italijanske narodnosti. Vidi se torej, da so Italijani skovali to spakedranko in tisti, ki jim verujejo, se lovijo na njihove lima-nice. Na vsak način mora biti za nas me-rodajno ime, ki je domačini rabijo, a od domačinov ne boš slišal nikdar ime Bagnoli.
Zato zahtevamo od vseh uradov kakor tudi od mestne bolnišnice, da pišejo naša krajevna imena pravilno in da jih ne pačijo!
J. Rosandijski.
Dobavni razpis. C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu odda dobavo j lesnine za 1912 potom javnega razpisa. ; Več je razvidno iz razglasa v „Osservatore Triestino' z dne 19. t. m.
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIH!
nova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah.
SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA.
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(,A1 buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejse vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča Be lastnik
M. 1VANČIC.
TRST uL Concordia št.
Priporoča alaniomn občlnatra »toJo ■tv>n In kolonijalnog* bltft. 1 KATETE", domač« in D»poUtanik«L (Trt>ri«o) ur tovarn« bratje Z ATS A. —
at*ki«nioati. PoiilJ« te tudi na " priti. Paketi ad 5 kilo gram a v
! Cene brez
Pekarne in sladščičarne
Josip Pahor-Trst
Centrala: Via Madoiiiiina št. 39.
PODRUŽNICE :
Via Giuseppe ?arini 12. in Via S. Jfarco 25.
Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — Biško-tinov vsake vrste. — Moka iz ::	prvih mlinov.	::
- POSTREŽBA NA DOM. -
Telefon št. 11-90.
Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označenjem „pivo dvojnega kvasa" zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko
ST. ŠTEFAN
Arturo Modricky
Prodajalnloa manufakturnega b aga In drobnlb predmetov. Trat, ulioa Belvedere 32
Novi dohodi za sezono, perkali, piquet, satin, batist, zefir in panama, kakor tndi bombaž-nato in volneno blago. Odeje bombažnate in volnene vseh vrst in cen. Trliž, žima in volna za žimnice in bombaž za odeje. Perilo iz zčane tovarne Mattousch - Sohn Ovratniki, zapestnice, kravate. Dežniki, moderci in drobnarije v veliki izberi.
Fratelli R^uber
Trst, ulica Carduccl 14 (orej Torrente).
—— Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebSČin za čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
STRUCHEL & JERITSCH
manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
NOV PRIHOD
volnenega blaga za moške in gospe, svila j svilen zefir, batist za bluze, čipke, vezenine, okraski in drobnarije. Preproge, zavese, srajce in modernice po konkurenčnih cenah.
BS3E
Dr. Al. Martinem
Cesare Cosciancich kencesijonirani zobo-tehnik "
ordinira od £>.—/. in od 3.-6. Trst, Bar r i era vecchia 33
IL nad. Telefon 1708.

OfliM treba Milovl litMratai MMk
Prodajo se po zmernih
nonoh z'at' in srebrni predmeti novi I/Cllall |n rabljoni, kupijenl na javni dražbi. — Projema se tudi v zamjio
in Trst, Via Barr. vecchia 8, 1. nad., le*o.
NEST LE
za otroke
Veliko skladišče Klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna ■HBg^RšgB žepnih robcev, muških nogovic itd. itd. ^MBBBHaaHB
K. CVENKELTrst Gor8° 32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina.
(9
pokusite pivo
češke delniške pivovarne
v ČEŠKIH BUDEJETICAH, Je Izbornu, iia plzenski zaloge: liačiu narejeno. zaloge*.
LJUBLJANA: Y. H. Rohrman; POSTOJNA: Emil atotnik GarzarolI; TRNOVO : Rudolf Talenčič.
način narejeno.
TRST: Schmldt & Pelosl. PULA : Lacko Križ. REKA—SUŠAK : An e Sablich.
D
□
□
,Balkan'
Špedicija, komisija.
centrala TRST-Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100.
:: Špedicije ::
vsake vrste. Prevažanje blaga ZA TRGOVCE in ZASEBNIKE. Preselitve ... vlaganje
blaga in pohištva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo itd. itd.
, Balkan'
Špedicija, komisija.
Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100.
đtran IV.
*
„EDINOST- St, 231
V Tr=>tn 20. avgusta 1911.
^TOBE&ttSSSsn&BUN
== CENTRALA V PRAGI. ss
Ustanovljena leta 1868.
PODRUŽNICE V
Brnu — Budje-vicah — Iglavi — Krakovu — Lvovu — Mor. Ostravi — OIo-mucu — Plznju
Taboru — Par-dubicah — Pro-stjejovu — Kla-tovu — Dunaju Libercih - Kralj. Gradcu - Piseku
ZIVNOSTENSKA BANKA
Podružnica v Trstu
Delniška glavnica: K 80 milijonov. Reservni in varnostni zaklad: K 20 milijonov. Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst.	Telefon 21-57 in 10-78.
Izvršuje vse bančne posle. == Sprejema borzna naročila.
Obrestuje vloge na vložnl knjižici po
Na tekočem računu po dogovoru,
Kupuje in prodaja vrednostno papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje pro-mese za vsa žrebanja Zavaruje srečke proti knrzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih.
Slovenska žganjafna A. Zstko|
Trat, nltca Acquedotto 9 priporoča »lavnemu obČtnBtvu Bvojo žganjarno, v kateri se prodaju pijača j prve vrste in po zmerni ceni. V»o vrste likerjev ruma. alivovca. konjaka i omači brinjevec in trnpinovec. — POSEBNOST: razni zdravilni; likerji.	1039
-A' -
Išče se
dobre mizarske riera 30, mizar.
delavce.
Ulica Fer-1341
Robert Cian, urar 55* R
prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom.	1712
Stara grška žganjarna .\
▼ Tratn, Via Cavana 5. Tu se dobi bogata izbira likvorjev ; specija'itete : grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški Blivovec in briski tropino-vec in rum. CeDe nizke. Izbera grenčic. Slaščice in zapečenci. Grška mastici Andrej Antonopula.
iz Šija. — Eše priporoča
UMinr Knnrh ee mesnica TOMAŽA ZADMKA * ripcTUUd v Trsni, Piazza S. Giovaani štev. 6. Prodaja se goveje meso, telečie, janČje, vsakovrstna perutnina in sveže meso.	717
Pristen, dober brinjav8c
Lovru Šibeniku v Šiški pri Ljubljani.	168
Kat. vri. Mulej
kolccijal. Zaloga sveč, hv. Cirila in Ketcda.
Fran Stopar,
I1ds fotograf je Anton JerKIč, Trst,
Viu deile Poste 10. -izdelki odlikovani na k niemu.
- GOKICA, gosposka uhca 7. vseh razstavah. - Le zaupno
315
co mizar M. Majcen, ul. Bel-i npue UUO 5>tJ vedere vogal Torquato TuH.-io. Izdeluje Bpalne sobe in vsakovrstno pohištva.
Carniel Umberto
trgovina ■ tu- to 1 nožema zimi pridelki. Via Conti 18 (vcgai ulice Ferriera . Skladišče testenin, Italijanskega rita, najfinejših olj, mesnine in sira Naravno matlo-Fm& vina. Pito v buteljkah. Postrežba na dom. Fuitne pofitljatre po 5 kg. Nizke oene
f
Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrionov
pri Batjel-u
= = GORICA = = Stolna ulica štev. 2-4.
Mehanična delavnica. - Predaja na obroke. - Ceniki franko. - Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev „MotosacccJ eu na navadnem kole.su. — Kupuje ee etpra dvekolesa fiv. stroje, gramf fone itd.
Nova : čevljarska : delavnica
■v
Ignac Ziberna
Piazza 8: lisovlno S (na zgornjo stran
predora Montuzza)
Izdeluje in popravlja vsakovrs na obuvala za moške, ženske in otroke; sprejeme naroČila po meri.
DELO SOLIDNO.	CENE ZMERNE
kupujte ,Nar. kolek'!
ENRICO ZEROUENICH
trgovina z izgotovljenim perilom, mode za gospode itd itd.
Trst, Passo S. Giovannl 2 (Nasproti Novim obokom)
VELIK IZBCR moških srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, malij, spodnjih hlač, nogavic, rokavic iz niti in usnjatih, žepnih rut, naramnic in iz-podvez. Dežniki za gospode in gospe ter palice ed K 2-50 dalje. - Izdeluje se moško . perilo po meri. Dobro blago. Cene zmerne. .
Kupujte vsi obieke samo v slovenski trgovini
V. liobaiischek
Trst - ulica Giosue Carducoi II - Trst
vogal ulice Torre Bianca 45
dobro znani kot najcenejši v mestu.
7ara/li IM7V1D C07nnp Fem cene Yse®a v zslo& imajočega blaga /.aldlll pU&llu OUtUIlO hudo znižal, posebno obleke za moške,
katerih imam veliko izbiro v barvah, vzorcih in kroju najmodernejšem.
Obleke j? moške cd K 14—61). - Nadalje velika zaloga jopičev, hlač, telovnikov, srajc, jopic, spodnjih hlač, nogavic ovratr ikov itd.
Izgotavljajo se obleke za moške po meri. 2000 vzorcev moškega blaga.

Cl-w
w W s vsJ m -i« Specijalist za zdravjenje kurjlb očes, dlpio miran racoeelnik
Ambulat.
uorso
23, L
nohte vsaee debelosti
Ozdravi takoj nnvadn> >3 zastarana kurja oč sa ter ji-■ izdere ua najnave<in»j?i n . čin ::: brez vsake boie^ . (^Turautira ozdra 'jeu.- * meso rastočih nohtov R->e Js'a zshievo prida turii aa -i -
Najboljši češki vir.
Trft, PiazsfH PonterosBO §t. 5 Trgovina jestvin in mila in čistila v prid družbe Priporoča fe Ivan Bidovc
Trst. Via Molio graBde št. 44. Prodajalna Čevljev vsake vrste in cene. Sprejema naroČila po meri in popravke Cene zmerne.	695.
7*a nlfp&nnila ° ?riUW porok, krstov Ld Ul\rc|jbila itd. obrnite i« n& Iga n j ar no /LUGUSTO DELL' AONOLO, v nlloi Biborgro 1 in ulloa Kaloanton 20, ki ima v zalogi vsakovrstna dezertna vina, likarje, bombone in slaščice prve vrste, posojnje v te namene prttt povračila v®« potreb a a namizni servioe za vsako število povab-jencev. — Refožli iz Ižole buteljka K 1 60
Skladišče žagovine
posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje
?n debelo^- Postrežba na dom.
Trst, Corso št. 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica dei?a Tesa št. 31.
Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. - po najnovejšem praktičnem sistemu.	—■ — ■■
Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zar -čenče, birmance in druge sluč'ja.
Sodišče ToSćenifi sveč pm GđlMans Ularne gosj. I Ko;aC-a 7 Gorici.
Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov:
J. MRZSK,	A. JAMŠES in F. BEBNETIĆ,	T. VIT3Z,
Opčina št. 170 tik sežanske	pri glavni cesti pri Orehu	Nabrežina, glavni trg pri
(Noghere).
ceste.
cerkvi.
Perje za pfc'-j?
po ceni.
1	kg siveqa. dobrega
2	K; boljle vrr.te 2 K 40; g prima na p-l belega K 2 SO : Jj baleja 4 K; baloga. dlaka- j st?ga 5 K 10; 1 kg ;eio j. finega, sneznu b Isua perja K 6 40, K S—; 1 kg drob-nega perja, sivega 6 K, 7 5 belega, finega 10 K, najfi- a uejšega prsnega perja K 12. ;
Pri nakupu 5 kg franko, j. ----
Ž2 napoljsne uernfcs
iz debelega, rudečega, modrega, belega ali rumenega platna. I tukent 180 cm dolg, okoli 120 cm širok z d<-e«ia Manama vreo, vsaka 80 cm dolga, okoli €0 cm široka, napoljen z novim, sivim zelp trpežnim, dlakastim perjem K 16'— srednji 10 K,
200 ci..	-------------- - .	_
.21—; blazine 90 cm dolge, 70 cm široke K 4'o0, K o20. K, 5-70; Pautuh^nti iz trdnega, pisanega platna 180 cm dolg:.-, llfi cm široki K 12-80, K 14 80. Pošiljke proti povzetju od 1 K 12-— nsprej franko. Menjanje je dovoljeno, za to, kar ne fj ugaja, denar nazaj. .	y
S. Benisch, Dešenics št. 265, ČešUa,
Bogato ilustriran cenik gratis in franko.
dnjim pfrjem K 20 — ; z drobnim K 24-— nesamezni tuhenti < K, 12 K, 14 K, 16 K: blazine 3 K, K 350, K 4 Tuhenti cm dolgi, 140 cm široki K 13-—, K 14 70, K 17*80. K g

až^SČSMEtiL
ine upeijaue Instalacija acetilena.
Razstava modernih svetilnikov In potrebščin za plin in vodo
CORSO 22.
Krasni In neopasnl umetalni ognji in Krasi.

Telefon št. (596. — Via ftfassimo d' Azeglo št. 3
Telefon št. 1596
Mode
284
za vile (d.orce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd.
Ilnst. katal. št. 104 brezplačno
Alprnlaniscifi
Dnianmstris Fem. Jereificri SohEe-Ilag nlofi Sis'fi z?Etop. t Trstu. - V Građen
j t&rso P UU-C*****"
m to?.
Krasni
i neopasni
II
Vatrometi.
M
1 4
i.
a ii ii si
Ei EU
II
n a
II ti
ii SI
11
inwngin«nwraa flinvinm nminnnnnaimiBipmnpnnnii nn M|i i nn m m i im 11 i i!fffiin"t"""*"ii"""i""i"'i"ivnMnniiii'n
Velika zalog Ugotovljenih i
za moška in otroke (ALL^ FIOUCIAc<) Trst, ul Scorzerla št, 4 (vogal ul. Arcata)
Hošie obleke iz sukna od K IG dalje. Oblek« za o roko od K 10 dalje.
Platnene obleke, ki *« perejo za otroke od K 2 40 dalje. Jopiči za moške iz sireni platna kroi!© 3. — Jop ei za moške beli K 3. — Jopiči za rnoSke Orle n* K 7. — — P0STSEŽB1 TOČNA.
plašči za miredliničarjc in lekarnarje Kron 5.
Carlo l!a§em
manufakturna trgovina
vogal via Conti TR8T vogal via Conti yia Sette Fontane Štev. 42.
llSjlSliailMISTiSiiSžnž
Specialiteia ; perilo za moške in ženske, konfekcije za gospe in otroke. - Perkal1, panama, batist, saten, piquets, trliž, platno, čipke, vezenine, ob-robki, svil. predmeti in razno.
Krila, predpasniki, nogavice, malje, srajce, ovratniki, ovratnice, drobnarije itd. itd.
Za vse mogoče arečanosti se dobivsj^ v po- b S: mpznih komadih Icakar tadi v raxnih zbirkah ki obstoje iz raznih ogvenih si»J., r^ket.
pliol'c, t. p'čev itd. pii prvi sis čki piroteiiLični tr^o/ ni
STJEPU3IN — SiSEK
Ilustr. cenike na zahtevo brezplaČoo.
Avtorizovana dunajska šoia. - 4
— — ustanovljena — —
rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila ANA NOVAK - TRST
uiioa S&a SUazra.ro 16, III.
^sa^SFsssuMm^ i
Podpisani ai u>o a naznaniti sla?, občinstvu, rta js prevzel na svoje ime
Kopališče ,Oesterreielier* v ulici Ijdzzaretto vee. ož
uhod t idi iz zagate cS. Eufem.a stev. I nadaljevanje ulice SS Martiri ter da bo skušal pripraviti vae pofr«bne izbo^Save da u^treže s av. občinstvu. Kopališče je odprto vsak dan ob 7. zj do 7. pop. Cena t-nferatne kopelji v vaški, v sladki vodi, gorki ali mrzli K —9 0. Abonoina za privatne in druStva po znižanih cenah. — Tj^ajoČ, da me bo hI. občinstvo čim najbolje ob.stalo beležim
Udani
P. Lautscliiiv r.

! ^ ' :4
i a
i a i 8
ovenci
Slovani
Poskusite pivo
češke delniške pivovarne
v ČEŠKIH BUDEJEVICAH. Je Izborno, na plzenski zaloge: način narejeno. zaloge:
i
LJUBLJANA: T. H. Rohrman; POSTOJNA : Emil stotnik GarzaroU: TRNOTO: Rudolf TalenčI«.
TR8T : Sehmidt & Pelosi ; POLA : Lacko Križ ; REKA—SUŠAK: Ante Sablieh.
Kad^r kupujete pri tvrdkžh ksler« o^laišajo v „Edinoiti1*: sklicujte it vedr.o na oglar v našem li&tu, ker fako bod» znale dotične tvrd!;e, da pri-naša j o oglasi, kijih uvršajo v Edinosti, dobiček, in radi *e£i bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za t« bodete bolje postrežem, zraven tega pa pomagate s tem mi-:: ferijalno listu „Edinost" ::
| Hote i Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji, CENE ZMERNE.	K. Blecha.
Hotel
I
»EDINOST« št. 231.
Stran V.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične In kožne bolezni
ima svftj	2M»
ambulatorij
v TRSTU, v ulici San Nicold 5tev. 9 (nad Jadransko banko*.
Sprejema od 12. do 1. In 5.i/i do &Vs pop
Hermangild Trocca
Barri&ru vecchia Ater. S i nas valiko zalogo
mrtvaikik predmetov
wmr venci
id porcelana in biserov vezanih z rae ieno lic©, od umetnih cvetio s trs« kovi in napisi.
Sliki na porcelanastih ploščah za spsaeclki
Vajde]« konkurenčna oons
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
		
S % a	s	a
3	n	v 0 m
TRST		
i		%
# ■a		%
7	J*!!'	»s
: Itnnzio Potocnig:
Ulica Biborgo 28, Togal ni Bscclierie.
VELIKA 1ZBERA i«*
Lzgo tovljenih moSkih oblek za odrasle in za dedke; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice iz aipagssa.
Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo^ se obleke po meri. —
Cene. da se ni bati konkurence.
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barrlera vecchia št. It.
Cene tamnie. Plačilo na stroke
S«ri|M se popravljanje šivalnih vsaksfa zittema. Prodaja igel, olja la aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601
24. prihodnjega avgusta se preseli v ul. Barriera vecchia št. 25.
tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV:
vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd.
Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene.
Do rl/ntnn ti/nmipa opremljena z najnov. iCll l\CUla IVUIIllLCl stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I
Strngarsfci oidelet nadi u t strngarsko stroto snadajcče izdelke. - JAMSTVO!
Vaa dela ao solidno in atrokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka - interesentom brezplačen --329
i- Sinilo ReiMerjen -i
TRST, ulica Glosuš Carduccl štev 23
:: :: TELEFON Ste v. 813 ::
i rargično orodje, ortopedlčal aparati, fejlerel, umetne roke in no;c, berglje,
klini pasi, elastični pasi in uoforioe. eleactroterapeTtično priprave, »parati aa
ssessssss ssssssessssj Inhalacijo. zmmmKmummm
SKLO.DISOS potrebi&ln za Ktrargrt6sa Ktav. IJ auja Potrabsiin* la |cn 'a la
:::: :::: bia«* ----
Lk J"
Jftou.- obrtno zndrujn v JrstD
via S. Francesco d' Assisi 2, 1. n.
kjer Je bita prej „Trž. noaojfl. tn hranilnica". Ptitno-hranllnlčni račun 74679.	TELEFON 16-04
Sprejeme, hranilne vloi^e od vsakogar, tudi če ni član, in jih obrestuj*
41101
|2 |0
Sprejema tudi vlog«1 po 1 K aa teden, tako, d& se po 260 tednih dobi tron 300 —
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realiznje ne da bi Be obreatovaaje pretrgalo.
Daje poaojlia na rasne obroke iu proti mesečnim Odplačilom po K 2 od vsaxlh K 100, tako, da ae puaojilo o«ip ača v petih. - Deiai; ao po K 20 In po K 2
Hulft'Jna pojasnila se ilujojo t uradu med uradnimi tuami, ki io : bo dela miki & od do IS. d op. la od S. do 5. pop.
TBGOVSMBRTM ZiBRDGi SKS'KK.'
manujaktur. blaga
Izbera borgeta, perila in drobnarije za šivilje
FRAN KOČIJ AN
Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst
umetni zobje
PiomMra&Je s>bov
izdiranje zob 3 v brez vsake bolečine
v. Tuscher
koatssij. zobni tekati
Dr. J. Cer mak
: roboiJrsvaik :
- TRST -
cJIoii deli- C&serms. št. 13, II, n.
tržoJRo prodajaln. oM
ULICA GI08UE CARDUCCI ŠT. 21
S
za moške in volneno za žensk" obleke, nove mode. razpošilja — najceneje — Jugoslovanska razpošiljalna
R. STERMECKI v Ce^ju.
Vzorci vsakemu poštnine prosto. ——
fil 11IDAPDIP brez alkohola me_
U/MLUrLKLL šana z mineralno vodo Selz je izborna osvežujoča pijača, lomit Valiferle.Jloritz £ov, J 'no JCusovicc
Najboljšega češkega izvora
CENE : GOSJEGA :: PERESA : : ZA POSTLUE
1 kg rujavlh dotirth Bfeeffriit t kg K X 40, holjiib K lib 4 K . belib b puhom K S-io, '' | kg belih naj ti d lAih slvaa-nlh £ < 4® lu K 8, i icig a iiut*g»
pub» raja? 6 E ln 7 K b< le fine 10 F. najfinejl puh g pr- IS k. Prt ruLTO^Url 5 kg franko. Ixyotot!J»* postelje mde-Ceja, m"dr< ga, belega ali rumenoga goatonitneira Naukinga, 1 odeja 1HO cm doli* In 1*0 rtu iiroka s X I«m!vzKlnvjeuii po t)0 cm dolgima ln tiO iiroklma, napolnjenima t norim, ti rim selo t'pt-tulin, U'tbkim posteljnim perj« m Kron 16 Polopernlee 20 K ; pernic« *4 K ; posamezne ra<-e 10 K, la, 1 14 K ln 16 K ; hladne S K, 3 K M) in 4 K; pernlro rOO cm olge, 140 eni Uroke 13 K, 14 K 70, 17 K 80 ln 81 K ; b]*zliie (H> cm dulge, 70 cm Rlroke 4 K 50, 5 K rO, 6 K 70 ; spodnje p+rnlc* ( trdnega, črtan« ga gradla 180 cm dolge, 118 cm ilrokr, IS K M), M K 80. Po4fl,a se po povsetju od IX kron dalje fianko — Pr« mena dovoljena, z> nepri^ravro denar naraj. Natatiftul ceniki gratis ln frai ko.
S BEB1SCH t PescliPj?TT7 Si 766 $m »8 ne tyj
Kazun različnih iz bero v najfinejših moških in ženskih obuval po najnižjih cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah
Usnje SoKCalf s trakovi . Usnje Boscalf z elastiko . Usnje BosCdlf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Boxcaif z zaponami Triumph po K 10 50
Er aki za dećke 1 K manj. - Vaakov. blago L vrste
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
Za novoporočence!
Kuhinjske potrebščine, galanterije, razni predmet za da-. po K m — rila, torbe za t g in torbice • ■ po 5 za gospe. - CENE ZMERNE.
Trst - trg Ponterosso 6
______Nova prodajalna zlatarja - ur&rja
Bogomil Fino g! $!essan&ro £amaro,
Corso štev. 23
urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Belimi št. 13
nastroti cerKve sr. Aniona norega
Bogat izbor ur
Ttabe vrste, kakor tndl nfcanov, prstanov z dija-mai.ti in b ee dijaman-
lov, žet sbe - erižiee, zlate in 8r. brne za moške, vse po konkurenčnih cenah.
Krojotnka za civiliste In vo]ake
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6. II. n
Priporoča se slavnem občinstvu in vojaStvu za v ako vrstna dela. Blaga prve vrate, delo aalidno, cene zaer.it
_______200a
BOGATA IZBIiRA prstanov, uhanov z demanti ali Lrilanti in brez istih.
Verižice, priveski, apestnice, zlate in srebrne ure, ste.nke ure itd. (td.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje
tudi vsakovratn rezbarije. Cene smerne.	Cene sme ne.
Dr. Kari Ernst
unlv. med. ss^^cocccr zobozdravnik
Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, II. nadstropje.


603
Sprejema od 9—1. In od 3—6. pop.
Slovenci! Slovani!
edino slovenske urarne In zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udani ALOJZIJ POVH.
2031
H Otvoritev nove trgovine 8
v Trstu, ulica Nuova 41 O
i ANEL1A MARTINICO
— BOGAT IZ30R -
iigotovljeaih oblak za žeaske ia puučke, Q Ženske ves-alije, bluze in izbraao peri.o.
V8prejemajo se naročila po meri. ^ Najzmernejše cene Najznmnejge cene.
R. ŠEVČI^, puškar, Ljubljana,
priporoča av< jo
svojo vel ko ral go PUŠK In 8A\10KREs0V	lastnega izdelka,
kakor tudi bflgijskih sjfsklh in črškh »t cgs prelzVu^nh pušk,
za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke tro-cevke in puške Bock a Kruppovimi cevmi za brezdimni sm. daik. Priporočam tudi ve ko Z logo vseh lovskih potrebščin i o n»j-nižj h cenah - Popravila in ua-ročbe se izvršujejo točna in zanesljivo - Cer.ovniki na zahtevo
zastonj in poštnine prosto. Točna in solidna postrežba.

Trst, Corso 2. Telef. 1071.
Linoleum Haas
Pristni linoleum......K 2 50 ms
Podolgaste preproge 67 cm. . „ 1 80 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15"— itd. Gospodarski predpasniki iz voSčenega
platna............K 2 50
Mamizni prti 85/115 cm....... 2 80
„ 65/150 cm...... l 80
Površniki fz sumila od K 20 dalje,
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... „50 ManSete iz kavčuka..... m 60 „
--Pušiija se tudi na dažofo. —
■136

Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
TOVARH3 VOZOV
KERSIĆ
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
- (Kranjsko) -
Dobavatelj vseh poštnih voz c- kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.92a za Avstrijo.
Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
'•-jft' r.--. M.....
Zobotehniški :: atelje
Josip Sonigf
konccsionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentiatični akademiji v Parizu.
Trst, ul. Farneto 36, II. n. ««

•■'JS	' ■ V
| Čevljar niča „Alla Nartorella6% Trst
■ —--VIA BABMBBA VEOCHIA iT. le (HA3PB0TI 8LADĆIČAME QAXH^) _
77
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske ia otroke. — Blago iz-
vrstno in
cene zmerne.

f Stran VI.
»EDINOST« št. 231.
t
V Trstu, dne 20. avgusta 1911
Nova nevarnost.
Egregio g. urednik !
In zopet namakam svoje pero v pristno italijanski žole, ki se mi je razlil, ko sem doznal, kaj ste vi v petkovi „Edinosti* napisali. Pričakoval sem tudi kakšen honorar za svoje slednje pismo, ali izven enega „salame" na moj naslov, niste dali od sebe nobene fige. Ali zato se bom maščeval.
„Vendetta, trrrremenda vendetta di quest' anima itd. !u VprviČ vas bom tožil pri preturi v Veroni (Edini pristojni sodni dvor v zadevah „salamov"! Op. ured.), vdrugič pa vam voščim, da bi o prvi priliki sedli na — odprt pipec. (Hvala ! Op. ured.)
Ali vse to me ne razburja tolikanj, oj ne ! Kar mi noče po goltancu doli, je vaša trditev v omenjeni številki „Edinosti", češ, da Gorici, oziroma italijanstvu Gorice ne preti nobena, pa prav nobena nevarnost od strani slovenskega mlekarskega inštruktorja. Oj vi kratkovidnež, nasedlajte si vendar enkrat par naočnikov na nos! Ne vem. čemu jih nočete nositi, saj so kras in dika vsakega olikanega Slovenca!
Veste-li vi, kako usodepolno vplivna je služba takega mlečnega — pardon: mlekarskega inštruktorja? Ne! Nu dobro, jaz — tudi ne vem.
Zdaj se boste pa smejali in porečete: „Ja, božji človek, čemu se pa usajate Čemu ? Kadar čujem o razpisu kakšne uradniške službe „nelle nostre provincie", ki bi jo imel zasesti kakšen „della barbara gente", t. j. kakšen ttf (drugače se ne križam, a tu je potrebno), torej kakšen ttt Slovenec, si takoj mislim : „Qui gatta ci cova!' in si zapojem: „Toreador, ali' erta!" (Prosim, le svobodno pojte, jaz sem prijatelj petja, in ko Čitam vaša pisma, celo žvižgam poleg! Op. ur.) To pomenja: pozor Giardano Brkovič!
Ko sem torej čital ono žalostno novico o slovenskem inštruktorju v izključno italijanski Gorici, sem takoj vzdihnil: „Un altro calato !* In upravičeno. Le zle-zite za hip v mojo kožo! Res, da bi vam bilo nekoliko pretesno v nji, ter bi vam vaš trebušček visel iz nje, in bi vam bilo že radi tega neugodno v nji. Ali ne vra r n ni m o te okrlnosti! Nu, zdaj, ko ste v moji „prettamente" italijanski koži, recite mi: je-li vsa zadeva ne smrdi ? (Seveda smrdi, g. Brkovič ; ali nič po Italiji, temveč po dalmatinski k< štrunovini — vaša koža namreč! Op. ur.) Vlada si lahko kar čez noč izmisli in nam pošlje še dva »Ii tri take mlečne, ali mlekarske instruktoije Y Gorico, in potem „addio T italianit& conculcata di Gorizia*'. (Sakrabolt pa je močna ta — „italianita" ! Op. ur.) Sedaj, ko ste v moji koži (Hvala, sem jo že slekel! Op. ur.) boste razumeli, da mi nočemo utoniti v nobeni vladno slovenski mlečni poplavi.
Zditj pa o usodepolnem delokrogu mlekarskega instrukt-. rja. Da ta mož ne bo samo krave instruiral, to si domnevam, to mi govori že pamet. Kako blagodejno bi na nj- govem mestu uplival naš človek, raz vidim že ob tej misli, koliko škode napravi ttt slovenski instruktor. V n e-govo področje bo spadalo pač vse, kar sploh diši po mleku.
In tu se v prvi vrsti vprašujem s skrbjo, kaj bo iz naših italijanskih dojenčkov, ki uživajo tudi tu v Trstu obilo mleka furlanskih dojilk!? Groza me prešinja, če pomislim, kako lahko bi tem rfuna-notom" ttt slovenski mlekarski instruktor dal kakšno zlobno instrukcijo, potom katere bi se mleko furlanskih dojilk preustrojilo ali pokvarilo v toliko, da bi se naši italijanski dojenčki potom tega mleka potem zavedali, da so bili njihovi dedje Ciči ali Hrvatje! „Madonna santa!"
Potem bo imel gotovo posla z našo goriško mladino, menim italijansko, saj druge v italijanski Gorici ni. „San Cri-sostomo !" Tu bo polom! Ce jo jame on instruirati, to mladino, ki je hvalabogu vsa prežeta mazinijanskega ognja, on ttt slovenski instruktor italijansko „baida f?ioventu^ ! (Ne razumemo, v kakšen stik bi mogel priti mlekarski nadzornik z vašo mladino ? Op. ur.) Če bi ji on začel gledati v usta in ji kaj šušmariti okrog zob, ter bi ji navsezadnje še pokvaril pristno italijanske mlečne zobe! (Zdaj razumemo, mlekozobo mularijo menite ! Op. ured.) Posledice bi bile nepregledne!
Rodoljubno srce mi utripi je vsled ogorčenja in bojazni. Dalje ne morem. Recite zdaj še kakšno o neškodljivosti ttt slovenskega mlekarskega nadzornika v Gorici! (\obene ne zinemo več, ježe se nam lasje Lajne g oze. Izpovedujemo, da res nismo mislili na vse to. Op. ur.)
Gio dano Brko\ič,
m zziirano.
V Trstu, 19. avgusta 1911.
Kako naj prenašamo sv. zakon ?
Železna, zamrežena kletka: notri samica in samec. O n, melanholij:! in ra-signiran, ona sUesa omrežje besno in predrzno. Se jima li kedaj posreči, da zapustita to kletko 'i Bosta-li kedaj y stanu
zlomiti železne palice in dospeti na svobodo ? Zakaj pa ne ? Omrežje je pač tako tenko in krhko, tako na lahko skupaj spojeno! Ni treba drugega, nego gole volje. V trenotku, ko se začenja stresati palice, se smatra kletko kakor kletko in ne kakor svoboden svet, v trenotku kora-čutimo v zakonu več veselja, sreče in dosti, marveč zaduhlo pusto vsakdanje življenje, potem je sklad vsaksebi, potem je zakon ločen. Zdi se, da ni nič lažjega nego to. In vendar — je to eden najtežjih problemov naše družbe, na kateri boluje in ki ga ne more rešiti.
„Strašilo zakona čaka, odločno in grozno na razptojih", pravi duhoviti angleški esazist R. A. Stewenson. V manje tragični rbliki je izrazil to misel Tolstoj : „Odnošaji med obema spoloma iščejo nove oblike, stara razpada v kose." V tem si je namreč večina modernih ljudi edina, „da stara oblika zakona razpada v kose." Stara oblika je bila v starih časih gotovo primerna oblika. Patrijarhalična sestava družbe, rodbina kakor središče socijalnoga reda, kakor država, za-ta rele oblike gospodarske produkcije, vse to je dajalo zakonu znak, ki ga je obranil do dandanes. Govori se o „modernem zakonu" v nasprotju z bivšo zgodovinsko obliko. Kakor da bi bil ..moderni zak n" kaj drugega, nego stari! Oblika ni postala druga, „mo-derneja", marveč — ljudje. Moški od danes ni več „gospod stvarjenja," neomejeni, absolutni gospodar v svojem kraljestvu. Ženska se je uprla proti temu stoletnemu absolutizmu in odločno zahteva svoje lastne pravice. Ženska stremi po popolni emancipaciji na političnem in socijalnem polju. Zahteva izenačbo z moškimi. Emancipa" cija pa se ne tiče problema zakona. Gotovo, gospodarska neodvisnost, politična in pravna samostojnost ženska bi zboljšala njeno stališče v rodbini, bi jo radikalno spremenila. Toda temeljni problem zakona, ki je: kako naj se dva človeka zvežeta za življenje, ne da bi bolestno občuti a vezi te zveze, ne da bi se jih moglo razbiti, to vprašanje ne more rešiti tudi reforma socijalne zakonodaje ženski v prilog.
Da, zelo lahko je celo, ustvarjati oblike na eno ali drugo stran. In takih v resnici tudi ni manjkalo. George Mercdith, v minolem stoletju umrli ugledni agieški romanopisec, je nekdaj predlagal takozvani „zakon za poskušnjo". Po teoriji omenjenega romanopisca bi moralo pred pravim doživotnem zakonom biti namreč kakih pet let za poskušnjo, ki ne obvezujejo k ničemer, ki tvorijo le predigro zakona. Samoobsebi umevno, je ta načrt absurden. Marsikatera ženska bi se na ta način vse svoje življenje možila za poskušnjo, dokler je ne bi nikdo več hotel. Je še tudi drugih fantastičnih načrtov. V nekem an-tropologičnem zborniku je neki „učenjak" (bil je menda celo profesor) predlagal, naj se zakon kakor institut sploh odpravi, pred vsem pa skupno življenje obeh spolov. Mesta, — je predlagal omenjeni „učenjak", — naj se razdele v dva dela, v moški in ženski. Moški in „ ženske naj žive takorekoč v kasarnah. Cez dan se ne bi imeli videti, le po noči se otvorijo ka sarne — da človeštvo nagloma ne pogine ....
O zakonu se je pisalo mnogo, zelo mnogo. Pametnega in neumnega, praktičnega in nespretnega. In konečno se vračajo zopet nazaj k stari obstoječi obliki. Zdi se, da je to edino možna, edino primerna oblika. Danes gre manje za vprašanje, kakšen naj bo zakon, marveč „kako naj se ga prenaša", kako naj se dvema svobodnima osebama olahča, da eden z drugim skupaj živita. S tem nekoliko fili-sterskim problemom se bavi duhovita knjižica angleške pisateljice Mand Brabv : „Moderni zakon in kako naj se ga prenaša." Gospa Braby se noče baviti z velikimi vsprašanji. Dopušča sicer različna „reševanja" zakonskega problema, jih kri-tikuje z ostrim dovtipom, se pa dalje ne briga zanje, ne išče nikakih novih oblik m reševanj. Pušča v veljavi staro obliko in hoče le pokazati pot do sreče v tem zakonu. Zikona nikakor ne smatra kakor nekaj romantičnega, „V zakonu se ne rabi množice lepih čutstev, ista ne koristijo ničesar/ pravi motiv enega poglavij omeiyene knjižice. In pisateljica do stavlja: „Najbolji svet, ki se ga zamore mlademu paru dati na dolgem, ravnem in prašnem potu zakona, je: „blaženi tisti, ki malo pričakujejo". Drugi svet je : Sku-
(Dalje na VIII. strani.)
3IE
PapieraCigarettes
■——i — m i i hi
6/ermva//o^ I
r:a bolehne in rekonvalesoente
Provzroča voljo do ledi, utrjuje želodec ii ojačuje tudi orgaiizem
Priporočeno od n&jalovečih zdravnikor v vaeb slučajih, kadar se je treba po bolezni o jači ti.
Odlikovano s 22 kolajnami na raznih razstavah In i nad 6000 zdravniškimi spričevali.
Izborni okus.	IV Izborni oku.
Lekarna SerraVallo - Trst
Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II
priporoča slavnemu občinst/i «vo|o
Mino Min In kolonljnlnesii Masa. LS:^0 rszzt
in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro aL občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruze la moke.
PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. ——
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvin v ulici Farneto 10.

A. Tosoratti
Via Ma'canton št. 4
Prodaja po cenah brez konkurence.
Za oga posteljnega perila, izdelanega. Volnene □deje iz bcmbaževine, zarobljene v lastni tovarni, peresa iz Chile, Lawntennis iz bombaža, fuštanji barvani, perkali, zefir za srajce in obleke. Volneno blago za ženske obleke, maje >z volne, bombaže barvane za odrasle in otroke
Izbor drobnarij, žime za ži.unice, zavede itd.
			
n*—			
i!
ANTON ZAVADLAL
Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu)
Pri por o£* svojo FEUBIO ln 8LAŠOIOABMO Večkrat na dan »več kruh ln »laićlce. Zalog« mak* vsake vrste iz prvih uiliuov. Likerji Id vino v steklenicah. Postrežba na dom. — Priporoča tudi svojo
staro In dobroznano pekarno v ulici
Marco Polio št. 6 (vogal Concordia)
katero vodi gospodar sam.
as
Poktorica i\ Klara Kukovec
ima
: SVOJ AMBULATORIJ :
za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3—4V2 ure pop.
:: LIFT ::	:: LIFT. ::
■ D ■ fl ■ ■
■ n ■ a ■ ■ ^
LEKARNARJA
A- Tl?ierry balsam
posta/no obvarovan. — Pristen samo i nuno Kot varstvene z amko. Proti \saki falsifikaciji se bj strogo postopalo na podlagi pravice. Ta bal'am je najboijSe zdravilo plućnim in pranim boleznim, k?51ju, hripavostl, težkemu dihanju, plućnomu kataru i a oiobito proti Influenci, slabi prebavi, ie-loilča- mu krču, unetju. j< ter in obisii, proti oslabelosti, pre-hl,ljenju zobob >lu in nstnim goleznlm, proti trganju, ope-ktiuam, kožnim boleznim itd. aH % ali velika stek. K 5-60
Lekarnarja A. Thierry-]a Stoperes < o mazilo
odioi pristno zansslivo l#6il-
no za rane, o-	_
t- kline, oJatranJaje iz telesa vse Škodljiva snovi in Tbćiuoma na-mestuj« moćne operacije. Učinkuje tudi proti starini ranami.
Dve dozi staneta sam j 3 krone 60 siotink
Dobiva se: Lekarna pri Angelju vaimha, Adolf
THIERRY, Pregrada pri Rogatcu- Prodaja se v vseb važnejših lekarnah.	5*7
Na debelo se dobiva v medic, prodajalnah drož
ftllein eehter Balsam
sus
A.Thierry in Pregrada
Hans Scheidler
== zobotehnik = zobotS Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 (n od 3—6. 376 Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, II,
S Zaloga oblek in blaga
Trst,Corso45 All'Operaio TrsnCono45
VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi.	m
Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene konknrea&K.
ESM5 IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI.
: Na obroke!
Jakob Dubinski/
: Na obroke!
Trst, ulica dell'Olmo štev. 1, II. nadst., Trst
iuiu izpiljenih olM n
manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje.
Ugodni pogoji za plačila na obroke.
Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrežba.
107
Trgovina pohištva Peter Jeraj
v Trstu, ulica Vincenzo Bellini Št. 13
se je preselila 24. julija t. 1. -s«
v ul. San Uiovanni 5
vogal ulice Nu -va. =——	CH!Sa Morpurgo).
V Trstu, dne 20. avgusta 1911.
»EDINOST« št. 231.
Stran VIT.
C kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurtš
Glavnica in reeer7ni zakladi društva glasom bilftor* ^oc^cccc-^^^ 31 decembra 1910. Zadružna glavnica (popolnoma iz*
P:*čara'........... K
Sezervn! zsklarii dobi« kov..... 12,000.000
zaklad proti vpadanjc vrednostij javnih ofettov ... a 2,066.679
Sezt-rvni zatiad premii zh zsviro-
vanjs............. 130.453.979
Savarovnja na življenje v veljavi
31. uec°m t 1910 ............472, >78.525
Itplačane Škode v vseh oddelkih ou
n3tanov:tve društva [1838—19101	695,189.139
DruStvo sprejema po jako ugodiifc p.jgjfli zavarovanja proti požaru, streli, 6kodi veleti razatrr-5 aloma kakor tndi prevozov po auheio in ta ij ■klepa pogodbe za zavarovanje življenja po raiu vratnih kombinacijah, za glavnica, rente plačljiv* s ž'vljenja ali po smrti zavarovanca, d >to otroto •
9 nojem se oMo WM
Zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Sccrzeria štev. 12
V. Os^aMalla 5oi
Ob nedeljah ln praznikih odprto do 4. pon
Jfovo izšle knjige:
Amicis, Jurij novela.......K
Cankar, Volja in moč......„
Feigel, Pol litra vipavca.....„
Gabršček, Narodne pripovedke v
Soških planinah......„
Gorki, Drobne povesti.....„
Klepec, Zbirka slovenskih citatov
in aforizmov.........
Knaflič, Sozializem.......„
Machar, Rim..........„
Remec, Kralj Matjaž......„
Ozvald, Volja in dejanje.....„
Slovenci načrt slovenske socialne
zgodovine . . . . . . . . .	„
Kozarci iz aluminija praktično za u žep po 30 in 40 vin. Lepilo za muhe, razglednice, spomini na Trst itd. itd.
ae dobi u jedini naši blovanski knjigarni in trgov-ni papirja
JOSIP ©OESHJSO
Trst, ulica Caserma 16.
Telefon št. 21-15. Brzojav Gorenjec Trst. Naročbe se izvršujejo takoj in točno.

Bedni odbodi nemških brzih in poštnih parnikov.
Odpremanje potnikov v vse dele sveta
posebno na progib
Hamburg-^lc^-lfork Hambur^FEladeSfija
Hamburg-Argrntir.c Hamburg-Br^iuja Hamburg-Kani-ea Hamburg-Kuba
Hcmburg-r.leksiko
hanburg. Afrika Hamburg-Angleško Hamburg-Francija
Zabavna pomorska potovanja:
Okoti sveta; na izhod tOrijem,'; v sredozemskem morju; v zahodno Indijo; v južno Ameriko; nf s.ever do Drontheima, Islanda, Severnega Kapa, \v. Špicberga; potovanje na Nilu.
Informacije dajejo in poSiljajo se brezplačna
Hamburg-Amerfka Linie,
Abteiiung Personenverkehr, Hamburg.
Ces. priv in kr.
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(ustanovlien leta 1855). — (Glavnica in reserve 243,000.000 kron).
Podružnica v TRSTU
Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) fiprejme v svoje
jeklene varnostne celice
zdelane od svetovne tvrdfee Arnheim v Bero'iaa zajamčene proti požaru ta vlomu, pohrano ln upravljanj o vrednot, kakor tudi saoio pohrano zaprtih zavojev, ter dft v dotičnih iekloaii celicah v najem
varnostne shfamblce (safes) ::
različnih velikosti, v katerih ae lahko shranijo vrednostni papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko.
Pridni in žtedljfgn
dnennrlfntrv Irnnnfo
Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižiš*?
in jih obrestuje do nadaljnega obvestila
po 3 V/.
Rcntni davek plsfta direktno zavod. Bavl ae tudi z vsemi bankovnlml posli, ter zavarovanjem proti zgub&in na žrebanju.
Kupujte ,Nar. kolek'!
..'''"Z ~ ~~
fA	HAT<f?.HF'K LK7 \J nCKLftB^UCK 0lt»<5J
• TOVAfi uy&Ey4T^;.HATS.ČMEK L.fZ V0CKLABRUCK OUttjl^
Glav o zastopstvo in žutoga : v jAiNACH in drug., Trsr, Via S a nitk štev. 25.




}}
TRSTU
je izdal in založil naslednje knjige :
1.	„VOHUN". Spisal I. F. Cooper. Roman iz amerikanskega življenja. Cena K 160.
2.	„TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". (Iz ruskega). — Cena 80 vinar.
3.	„KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Kavkaska povest. Posl. Jcs. Knaflič. Cena K 1'60.
4.	„PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan SjergjejeviČ Turgjenjev. Poslovenil Dr. Gustav Gregorin. — Cena K 1.
5.	„POLJUB". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Ka-rolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vinar.
6.	„BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KATOLIŠKIH JUGOSLOVANIH". (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). — Cena 30 vin. — Uisti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu.
7.	„IGRALEC". Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslov. R. K. — Cena K
' 1-60.
8.	„JURKtCA AGIĆEVA". Povest. Hrvatski spisal Ks. ©andor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. — Cena K 2.
Vse te knjige se dobivajo v Tiskarni „Edinost",, v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah pO Slovenskem po povzetju ali prčti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vinarjev več.

'V
8tran VIII.
»EDINOST« št. 231.
saj te uresničiti svoje ideale, ako pa doži-	zanimivim programom, ki ga bo izvajal do-
vite poraz, prenašajte ga filozofično.	mači pevski zbor. Ta dan hoče biti zares
Težko je živeti s kom, ki ima idealno	veliko narodno slavje za zgornje okoličane,
misel o nas ; v nas vzbuja brezobzirno	Kako ne i Ravno okolica je prava buditeljica
željo, naj bomo čim možno slabi___. Več	naše mladine s tem, da jo izobraža in nav-
zakonov se je ponesrečilo radi tega, ker je	dušuje k narodnemu in naprednemu delu.
eden od drugega preveč pričakoval, nego	Ljepa naša domovina! hočemo zapeti tudi
pa s kakimi pregrehami ali zmotami. Na	mi v bratskem kolu z drugimi pevskimi
drugi strani moram ponavljati, da je naj-	društvi. Prihitite torej, dne 3. septembra
važneje v zakonu medsebojno spo-	vsi, ki se čutite narodne zavedne in videli
štovanje. Menim, da se zamore živeti	boste naše preporojene Bane v krasnem v zakonu tudi brez ljubezni prav srečno,;— „Gaju". Že v naprej kličemo gostom:
ako je minul ogenj in zaljubljenost mla-	dobro došli!
dosti; toda brez spoštovanja se Na zadnji veselici St. JakobŠke „Ci-
ne more biti drugo, nego ne-	talnice" so ostali na razpolago še darovi,
srečnim..."	j ki so jih zadele sledeče Številke: 88, 100,
Kakor se vidi so moderne ženske	130, 134, 148, 242, 244, 247, 410, 468, 488.
precej zožile svoje ideale. Ne sanjajo	Dobitki so na razpolago v društvenih pro-
več o princih v pravljicah, o vitezih, o	štorih C. S. Giacomo od 7. do 9. zvečer,
romantiki. Postale so bolj resignirane,	j Kakega primernega dela išče —
hladneje, pametneje. Bo li s tem zakon	eventuelno^ v kakem magazinu — Anton
znosljiveji ?
Položaj davčnih eksekutorjev.
i Kraščik. Govori češki, slovenski in nemški, j Mož se nahaja v veliki bedi in bi bil pri-Pre- • praven za slugo v komptoarju. Eventuelne
jeli smo: Citali smo v cenj. „Edinosti" od ponudbe našemu uredništvu 11. avgusta t. I. št. 222 neko prošnjo fin. Roditeljem pred začetkom šolskega nadpaznikov, naslovljeno na zaslužnega drž.; leta. Ker so se pretečenega leta od vseh poslanca g. dr. Rybara, da bi uvaževal njih strani zahtevale nemške učne knjige za gim-položaj in se potegnil zanje na cesarskem j nazijo, realko, meščanske in ljudske šole ter Dunaju. Prisiljeni smo pa tudi mi zapuščeni je riziko vsled tega jako velik, kajti dosti
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
Trst, Piazza della Borsa 10
Centrala v IjuMjari. Podružnice v Strici, Celovcu, Sarajevea ln Spljetu
DrtnHMu glavnica K 5,000.000.	Razervo! zaklad K 610.000.
obavlja najknlantneja rae bankom© ln menjalne posle ter kupuje ln prodaja pod
jako povoljnim! pogoji
devize ln »je vrste denarja. - Vloge na Knjižice
4'
obrestuje u sedaj a Čistimi
'(o
Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
davčni eksekutarji obrniti se istim potom z nujno prošnjo do rečenega in do vse, da bi skupine drž. poslancev naše kraljevine in pojasnili na višjem mestu naš čudni položaj.
knjig ostaja, ako se jih preveč naroča in se iste vsako leto menjajo; prosil bi moje cenj. odjemalce, da bi mi v tem pogledu pri naročevanju knjig šli na roko, in sicer, da
Mi še danes tavamo v neurejenih razmerah; bi mi ustmeno javili v moji knjigarni, ali in ne vemo, ali smo ptič ali miš ! — Nad: pismeno potom dopisnice, koje stroške ho-30 let se že borimo — da bi se nas sta- j čem odšteti, za katero šolo in kteri razred vilo v kategorijo c. kr. uslužbencev, toda pri t dotični potrebuje knjige, kakor tudi svoj nas eksistira še danes le pogodba (Vertrag) j natančen naslov, nakar hočem naročene
in vsaki dan dobiš lahko odpoved (Kiindi-gung) kakor vsaka navadna služkinja in po kratkem terminu moraš iti s trebuhom za kruhom.
Grozen bi bil tak pozdrav posebno na starost, ko si zgubil v tej službi že vrsto let in si žrtvoval vse svoje fizične moči ob vsaki vremenski nezgodi, to pa posebno z upanjem da dobiš v slučaju onemoglosti
Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki iz klebučevine prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporlj kap za potovanje in za šport.

šolske knjige rezervirati. V slučaju, da ktere jf izmed v ceniku navedenih knjig, ne potrebujete, treba je to označiti. Glede na to, da se v moji knjigarni dobivajo tudi druge ^ šolske potrebščine, omenjam, da bo to mo- • jim cenj. odjemalcem veliko ugodneje, kajti w ne bo se jim treba truditi z iskanjem. Po- « g £
Velika zaloga in tovarna pohištva
ANDREJ JUG - TRST
trebni cenik bo pravočasno na razpolago "5
Via S. Lucia 5-18
in to v 10 dneh. Za mnogoštevilno podporo
fl < E 5*
e
# OD« đ M * Z3 "o
199 # » =
Via S. Lucia 5-181 |f
stalno penzijo. Toda mi smo še vedno na- se priporoča Slovanska knjigarna in papirnica " " -----M x	-*-«--*1 Josip Gorenjec, ulica Caserma 16.
Tržaška mala kronika.1
Samomor v Barkovljah. 56-letni ribič Mihael Pertot iz Barkovelj št. 680, je predvčerajšnjem zvečer, sedeč v neki barkov-Ijanski gostilni, rekel svojim prijateljem, da noče več trpeti in da se ubije. Revček je bil res trpin, kajti bil je neštotokrat v bolnišnici radi notranjih bolezni. Prijatelji niso njegovega jadikovanja smatrali za resno. Ob pozni uri je Šel v barkovljansko pristanišče, stopil v neko ladijo, si privezal sidro iste ladije okoli vratu in skočil v vodo. Umeje se, da se je takoj potopil. Včeraj opoludne so truplo nesrečneža potegnili iz vode ter prenesli na barkovljansko pokopališče.
Strašen bedak. Predvčerajšnjem zvečer je policijski
vezani na milost ali nemilost višje oblasti, da dobimo morda kako milostno podporo (Gnadengabe). Vsem kategorijam drž. služabnikov je razmerje že več ali manje regulirano, da ve vsakdo ne le za svoje službene dolžnosti, ampak tudi za svoje pravice. Koliko mu gre plače in koliko zaslužene penzije na starost. Pri nas pa nisi gotov, da dobiš na vse zadnje v plačilo — odpoved, ko si se toliko časa mučil z vršenjem najodijozr.eje službe. Ako bi hoteli poklicani faktorji položiti roko na srce in uvaževati naš položaj, bi pripoznali, da je to najskrom-neja zahteva, ako želimo, da nas uvrste v stalno kategorijo, n. pr. kakor poduradnike, kakor so n. pr. pri poŠti ekspedijenti, brzojavni pazniki pri železnici itd. Potem bi imeli vsaj to tolažbo, da bomo vedeli, kaj smo. Takov značaj nam pristoja tembolj, ker nam je sedaj poverjen posel izdajanja pobotnic strankam, prejemanja denarja in oddajanja na c. kr. blagajne na milijone. Skozi roke eksekutorjev gredo torej milijoni,
C BOGATA IX LEPA IZBEKA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETAKIJ & 89 2 DELO SOLIDNO	ln vsakovrstnih atolic.	CENE ZMERNE. f oi»
Samo v manufakturni trgovini z zalogo perila
Brosch & Laurenčič - w Trstu
via Nuova št. 40 - (vogal via S. Giovanni) - via Nuova št. 40.
— se nahaja velik izbor —
vseh sezonskih predmetov
s zalogo bombaževine in platnenega blaga. Samo izbrano blago najboljšega okusa in iz prvih tovaren. Sijajen izbor blaga za moške srajce

agent aretiral v ul. Sv. Frančiška mladeniča, ki je najprej pljunil na i cesarjevo podobo, natisnjeno na listu „Cor-je" torej "to služba,* ki "zahteva velike "zanes-jriere Adriatico", potem jezno raztrgal časo-
Ijivosti in je spojena z veliko odgovornostjo. Pis l" z ^P^evalnd pozo zagnal koščke na
tla. Na policiji je dotičnik rekel, da mu je ime Mavricif Besso, da je dijak, star 19 let, in da stanuje v ul. Sv. Frančiška štev. 20. Izjavil je, da je angleški podanik (?) in da radi tega ni mogel imeti hudobnega namena.
Požar. V tretjem nadstropju hiše štev.
Obračamo se torej do gg poslancev s proš njo, da se zavzamejo za našo gori označeno zahtevo.
„Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov" javlja tem potom vsem svojim
članom, da „Jugoslov. Železničar" ni več društveno glasilo, oziroma ne prinaša več
Kdor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, Športnih potrebščin itd.
MLUVI ČESKY I	MLUVI ČESK! !
f!S\
oficijelnih društvenih člankov in dopisov.! JJ v ul. Nicolo Machiavelli, stanuje sam g. Zato od slej člani ne dobe več tega lista.1 Morterra Hektor, ker se vsa rodbina nahaja Društveni osrednji odbor proučuje vprašanje na »etovišču. Predvčerajšnjem tekom nje-o izdaji lastnega lista in prosi zato vse člane: SoveL odsotnosti je iz še nerazloženega
•	°	1	* t»ffAlrri	**
začasnega potrpljenja.
Osrednji odbor D. J. Ž. U. Ciril-Metodovi družbi je poslal gosp.
j vzroka nastal v omenjenem stanovanju po- i ' žar, ki je skoraj popolnoma vničil vse pohištvo sprejemne sobe in je jako poškodoval
Vekoslav Gobec učiteli v Pristavi na°Šta- Pohištvo dveh druših sob- Ognjegasci so VeKostav uooec, učitelj v Pristavi na ^a-. moraIi Wti { .	. .
jerskem, K 42 26, kakor cisti dobiček vrtne i rva„0;x„:0 ?LnHo	? . " UIU*
'veselice; ki jo Je priredilo šentpetersko ua-lStai	1	P Z
telistvo s sodelovanjem bodočih koleg. Hvala I. m„»«!,„..!„ „,„«„__x_ »>. .	,
Tržaške Sokoliće so postale najnovejšeknh^f^T1 nSSSS?' J -k brambovske pokroviteljice. Rodoljubna gospa I	* P^'"0^1", „rad» sluzben,lh
JoškaSaksida je poslala Ciril-Metodovi družbi Sf'SPL S™ "a£kaIf*Jva" k"^"' * 3r sokolski pozdrav in 200 K za en „Kamen". sS * ' * mT^LI" J, Svoboda, star Na zdar I	I ' Moravskega. Stopila sta prepiraje
Plesna šola bo letos tudi za otroke, I ^^^JIS^Ai^ se P™.
in sicer v dvorani „Trg.	izobr. društva" " »J*	sta razbila'
ulica S. Francesco št 2,	I. nadstr. Šola vel,k° Zrcal° V vrednosti ™ kron. Oba so
začne prve dni septembra	in se bo vršila;
aretirali.
po dvakrat na teden (popoludne). Vpisuje' wan-ta 1Qn . se otroke vsaki dan od 3. do 4. ure pop. ft	*
v goriomenjenem prostoru.	!
Navadne plesne vaje za člane in po-
Loterijske številke, izžrebane dne 19.



V dobroznanih manufakturnih trgovinah tvrdke
Bertoli SSbuelz
Trst, Trg Barriera vecchia I in 2
je najboljši vir, ki se ga lahko priporoči za nakup manuf. predmetov.
Blago iz prvih tovarn.
Blago rumeno, belo in barvnato, pajčolani, rokavico in velik izbor okraskov. — VELIK IZBOR belega batista, gladkega in barvnatega
— po skrajno nizkih cenah. ■=
Zaloga perila. — Velik izbor bombaževine, barvnatega batista, panama
trliža in volne ter žime za žimnice. — VtLIK IZBOR SRAJC. SOLIDNA POSTREŽBA!	SOLIDNA POSTREŽBA!



3
=fi

86 9 4 64 72 Dunaj	45 37 30 75 25
vabljene pričnejo v nedeljo, dne 3. septem-'	, ta ?aneV 1
bra in boco vsako nedeljo in praznik od	Blnk- ~ Jutri: ,vana Frantl5ka
od 5. in pol do 9. in pol ure zvečer.	r..__, . _ . , .
Plesna šola za Začetnike prične tudi	' em^peratura včeraj ob 2 un popoludne
v nedeljo 3. septembra in bo vsako nedeljo	28 Ceb- - Vreme včeraj : lepo.
In praznik od 3 do 5. ure popoludne. '	,naP°ved ^ Primorsko:
p Šola za dijake, ki se bo vršila ob ne-	J? . Pa?3v,nef' tem" , _____:x_„ _________ ratura malo spremenjena. Lokalni vetrovi.
deljah predpoludne, prične oktobra meseca.
Pevsko društvo „Zvon" in „Zavarovalnica goveje živine" na Opčinah naznanjati slavnemu občinstvu, da priredita dne 27. avgusta t. 1. veselico s petjem/
Velik požar na skladišču lesa pod Skednjem.
...	Sinoči okolu 9.30 je v velikem skladišču
godbo, igro, javno tombolo in plesom na	lesa pod Skednjem izbruhnil ogenj, ki se je
dvorišču g. M. vd. Drašček.	jako naglo razširil in uničil ves tam nakopičen
„Gaj" v Banah. Velike slavnosti in	les in lope, spadajoče lesnima tvrdkama
prireditve so se že vršile v zgornji okolici.	Segre in Gršnjak. Ogenj se je razširjal tem
Tudi dne 3. septembra hoče biti nekaj iz-	lažje, ker je bil les vsled dolgotrajne vročine
rednega. Pevsko društvo „Gaj" v Banah	suh. Visoki plameni, ki so se dvigali iz go-
prireJi prvo veliko vrtno veselico z jako	rečih grmad, so čarobno in grozno razsvet-
• ••
Pri nakupovanju obleke ali perila
naj se vsakdo obrne do dobroznane
MANUFAKTURNE TRGOVINE
HEDŽET & KORITMIK v GORICI.
Vtsk debelo in drobno!
V Trstu dne 20. avgusta 1911.
»EDINOST« št. 231.
Stran IX.
Ijevali vso bližnjo okolico, Skedenj in del mesta ob miljskem zalivu. Oblaki na nebu so postali krvavo-rdeči, tako da je nad vsem mestom žarel odsev požarja. Občinstvo, misleč na še hujšo nesrečo, je trumoma hitelo na lice mesta požarja. Tu je vladala nežno-! sna vročina. — Ker je razsežni prostor itak izoliran od bližnjih poslopij in tovarn, ni bilo nevarnosti, da bi se ogenj razširil dalje. —| Mestni gasilci so se omejevali na to, da soj z brizganjem vode preprečevali, da ne bi iskre, ki so se mnogoštevilno dvigale proti nebu, vžgale druga sosednja skladišča. Okolu polunoči je požar večinoma ponehal ali gorelo je med razvalinami še dalje. Škodo cenijo na pol milijona kron.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Adrijau v Barkov-Ijah priredi v nedeljo, dne 27. avgusta t. I. domačo veselico na vrtu „Narodnega doma" v Barkovljah.
Toliko na znanje bratskim društvom.
Pevci pev. društva „Trst" priredijo danes dne 20. t. m. izlet v Barkovlje „k rumeni hiši". Zbirališče ob 3. in pol uri popoludne pred „Nar. domom*. Želeti je polnoštevilne udeležbe od strani p. n. pevcev! V torek, ob 8. in pol uri zvečer v gledališki dvorani „Nar, doma" redna pevska vaja. Vsprejemajo se tudi novi pevci.
Sokolski odsek v Barkovljah naznanja, da je radi nepričakovanih ovir svoj prvi nastop, ki bi se imel vršiti dne 3. septembra, t. I. prenesel na poznejši čas.
„Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov" javlja, da se vrši prihodnja redna seja v torek, dne 25. t. m. ob 8. in četrt uri zvečer v društveni sobi in vabi na polnoštevilno udeležbo vse cenj. gospode osrednjega odbora.
„Tržaško podporno in bralno društvo" se preseli z dne 24. avgusta, iz ulice Stadion 19, v ulico Caserma Št 16.
„Čitalnica" pri sv. Jakobu prosi gg. pevce in pevke, naj se zbero danes v nedeljo točno ob 3. uri pop. v „Čitalnici". Damo se slikati z novo zastavo. Agitirajte, da bodo vsi na mestu!
Odbor „Delavskega podpornega društva" naznanja svojim članom in prijateljem društva, da se bo letošnja običajna obletnica razvitja zastave vršila v nedeljo, dne 27. t. m. samo zjutraj s sv. mašo, pri kateri bo pelo pevsko društvo „Ilirija" od sv. Jakoba ter sodelovaia popolna rojanska godba „Lira".
Zbirališče članov je pred društvenimi prostori v ul. G. Galatti št. 20, ob 7. in pol dri zjutraj, na kar odkorakamo skupno z godbo na čelu in razvito zastavo pet minut pred 8. uro v cerkev Sv. Antona Novega.
Ob priliki obletnice razvitja društvene zastave priredi pevsko društvo „Velesila" v Skednju v nedeljo, dne 3. septembra 1911 vrtno veselico oziroma koncert, na vrtu gospoda Sancin-Savo v gostilni gospoda Ivana Sancina (Kotalj). Na programu bo petje, godba in šaljiva tombola. Po koncertu se bo vršil ples zunaj na plesišču. Društvo pričakuje mnogoštevilne udeležbe od strani bratskih društev, od slav. občinstva in od naše vrle slovenske narodne mladine, da s tem pripomore „Velesili" do sredstev za nadaljno delovanje.
Prijateljem petja bo dana lepa prilika poslušati lepe moške nove zbore, kakor tudi mešane zbore, ki jih je društvo proizvajalo na koncertu dne 14. maja 1911 v Skednju. Vspored bo objavljen pravočasno. Odbor.
Mar. del. organizacija.
Skupina slovenskega ženstva N. D. O. sklicuje za danes v nedeljo ob 4. uri pop. sestanek v prostorih ul. Lavatoio štev. 1. Po končanem sestanku skupni izlet v bližnjo okolico.
Delavci mestne plinarne, Linoleuma, čistilnice petroleja in tovarne olja so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil danes v nedeljo ob 4. uri in pol v prostorih NDO pri Sv. Jakobu (Campo S. Giacomo 5, II). Naj nihče ne izostane 1 _
BRZOJAVNE VESTI.
Ogrski naučni minister ne odstopi.
BUDIMPEŠTA 19. Neki večerni list je poročal danes vest, da namerava odstopiti minister za uk in bogačastje grof Zichy in da je to sporočil tudi ministerskemu predsedniku. Na podlagi informacij s kompe-tentnega mesta izjavlja ogr. brz. kor. biro, da je omenjena vest brez vsake podlage.
Gozdni požar na Tirolskem.
GOSSENSASS 19. Gozdni požar se razširja v smeri proti Flerschu. 74 pijonirjev je prišlo gasit, vendar je gašenje otežkočeno radi kamenitih tal.
Poveljniki ponesrečenega italijanskega
križarja „San Giorgio" kaznovani.
NAPOLJ 19. Preiskovalna komisija, ki je bila imenovana, da preišče vzroke, zakaj je oklopni križar „San Giorgio" zadel ob skalovje, je ugotovila, da se je to zgodilo, ker je bila neka boja premaknjena s svojega mesta. Vsled tega se odgovornost poveljnika Albenge in častnika, ki mu je bila poverjena plovba ladije, sicer zmanjša, vendar ni odgovornost izključena. Vsled tega je minister | mornarice odstavil Albengo od poveljništva
in ga za nedoločen čas suspendiral od službe. Ladijski poročnik Stretti, ki mu je bila poverjena plovba, je obsojen v trimesečno trdnjavsko ječo, stražni častnik, ladijski poročnik Bordigioni je dobil strogi zapor v največi meri, dopuščeni po zakonu. Disciplinarna kazen, v katero je obsojen Albenga, ne prejudicira, da se bo proti njemu postopalo po določbah pomorskega kazenskega zakona.
Generalni štrajk na Angleškem.
LONDON 19. Štrajkovsko vprašanje se je sinoči poslabšalo. Za Škotsko in Irsko namenjene poštne odpošiljatve so bile odposlane pod vojniško stražo. S postaje Mer-ryn niso odšli vlaki proti severu. Dohode k postaji Easton so stražili vojaki z nasajenimi bajoneti.
LONDON 19. Ministerstvo za notranje stvari je pozno sinoči razglasilo, da se je štrajk železničarjev razširil po vsej deželi. Vojaške oblastnije poročajo, da so povsem kos svoji nalogi.
LONDON 19. V Angliji in južnem Va-lesu je generalni štrajk popolen. V drugih delih dežele je železniški promet oviran na polovico. Danes so došle vesti o Činih sabotaže (zlobnega poškodovanja). V Jorku so štrajkovci skušali spraviti vlak s tira. Na škotskem zahtevajo rudarji, da se proglasi generalni Štrajk v znak protesta proti posredovanju čet. Pogajanja z delegati železničarjev, prekinjene ob 1. po noči, so nadaljevale popoludne.
Škoda, ki jo provzroča štrajk, narašča č?mboIj. V zapadnem Cumberlandu je zaprto 20 rudnikov, ki so proizvajali na dan 12000 tonelat, 13 plavže v so pogasili in brez dela je ostalo 12.000 delavcev. — Premogovniki v južnem Valesu bodo morali v nekoliko dneh tudi ustaviti delo, ker ni možno odvažati premoga. V tem slučaju bi ostalo brez dela 200.000 delavcev. Tudi več drugih industrijskih podjetij bo moralo ustaviti delo, ker bo primanjkoval premog.
LONDON 19. Trinajst londonskih kolodvorov je zaprtih. Osebni promet iz predmestij v City je bil torej večinoma omejen. Mnogo ljudi, ki imajo posla v City, se poslužuje poulične železnice. Na mnogih krajih so prerezane brzojavne in telefonske žice ali so žice sicer drugače poškodovane. Sploh pa stražijo železnice vojaki. Zastopniki delavcev so danes zjutraj zopet pričeli posvetovanja o predlogah vlade, vendar ni tako kmalu pričakovati, da pride do sporazuma.
BIRKENHEAD 19. Danes je množica, ki se je opijanila z vkradenim žganjem, napadla poslopje policijskega mojstra in je pričela razdevati. Na pomoč poklicano vojaštvo je z bajoneti razgnalo množico.
LONDON 19. Delavci cenijo, da štrajka okolu 250.000 železniških uslužbencev. Se-verne londonske železnice so danes zjutraj opustile vse vlake, vsled česar je bilo v zadregi na. tisoče delavcev, ki so hoteli dospeti v Čity. Poročila z dežele kažejo, da Štrajk zelo razširja. Položaj v Edinbourghu in vztočnem Lancashiru je resen. Tovarne in industrijska središča na severu so danes zjutraj vstavila obrat.
LONDON 19. V Fishguadu so skušali včeraj štrajkovci ustavili londonski vlak s tem, da so se postavili na tir. Vojaštvo je z nasajenimi bajoneti razgnalo množico. Grozna noč v Liverpoolu. — Več mrtvih in 200 ranjenih.
LONDON 18. Sinoči je došlo v Liverpoolu na ulicah do krvavih izgredov. Spopadla se je množica z redarji, na eni in drugi strani je bilo več ranjenih, ker so re-darjtm na pomoč došli vojaki rabili orožje. Množica je udrla v skladišče električne železnice in vse razbila, kar jej je prišlo pod roko. Več voz je bilo zažganih. Malemu številu redarjev je došla na pomoč stotnija vojakov. Množica se je zoperstavila redarjem in vojakom in padlo je tudi nekoliko strelov iz revolverja. Tedaj je častnik ukazal, naj vojaki streljajo, potem ko je zaman pozval Štrajkovce, da se razidejo. Malo pozneje je došlo zopet do krvavega spopada. Ker je vladala tema, so pričeli delavci graditi barikade. Ko je bilo več izgrednikov aretiranih, jih je hotela množica osvoboditi, radi česar je došlo do formalne bitke. Vojaki so zopet streljali. Okolu 200 oseb je bilo deloma težko, deloma lahko ranjenih, nekateri so že umrli za ranami.
Iz Portugalske.
LIZBONA 19. Narodna skupščina je dovršila razpravo zakonskega načrta o ustavi.
LIZBONA 19. Predsednik narodne skupščine Braamcamp je umaknil svojo kandidaturo za predsednika republike.
Washington 19. Združene države so priznale Lecomta za predsednika republike Haiti.
Rim 19. „Tribuna" poroča, da je oklopni križar „Varese" odplul na Kreto, da zameni bojno ladijo „Napoli", ki odide iz KreČanskega vodovja.
Benetke 19. Danes je bil spuščen v morje nov križar „Quarto" ob navzočnosti vojvode Abruškege kakor zastopnika kralja, princa Videmskega, državnega podtajnika vojne mornarice, načelnikov oblastnij in Številne množice ljudstva. Nova ladija ima hitrost 28 vozlov na uro.
Poslano*)
Podpisani sem želel upeljati v svojo odlikovano pekarno in slaščičarno vse no-; vosti na poljo higijene — ki so neobhodno potrebne pri izdelovanju kruha in slaščic — j ter sem se podal na poučno potovanje po® glavnih mestih Evrope, in sedaj sem se \ vrnil v Trst ter uvedel v svoji pekarni in slaščičarni v ulici Acquedotto št. 15 najbolj spopolnjene električne stroje za izdelovanje kruha. Pri teh strojih testo ne pride v nikako dotiko z rokami peka, in zato je izključena nevarnost, da bi se razširile bolezni potom nohtov, znoja itd.
Podpisani upam, da bo ta moja novost na polju higijene dobila zasluženi odziv pri cenjenemu občinstvu, na kojega pomoč i računam. — Najudaneji
VINCENC SKERK
Odlikovana pekarna in sladčičarna _ Trst, ulica Acquedotto 15.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo ie toliko, kolikor mu zakon veleva.
S Umetni: fotografiji ■
■ e ateljg Ea ■
II ulio* BIto itev. 42 (pritličja) i
KHIII	KILI OGLASI	■■■■ Hi
	MALI OOLASI te računajo po 4 ■tot. besedo. Mastno tiskane besede te računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znala 40 »tot. Plača m takoj Inser. oddelku.	
■	213 1
IrrrfnJ« ruko fotografično dalo, kakor t odi rugltdi, poauetk*, notrm-sjoct lokal«, porcelanast« ploH« aa vsakovrstna spomenike Itd. Itd, Ud.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Bađl odobnoatl P. N. naročnikov ip rejam a naročbe ln Jih Irrrtuja na doma, mntailDO tadl «un»j muti,
■■■■■■■■■■ana
pekarna, slaščičarna
s tovarno biskotov
in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče —moke iz prvih mlinov.
Prevzemajo se pečenje in naročila za ženitve in krste. — Kruh svež trikrat — na dan pri —
FRANCESCO BLAZINA
Trst, via Giulia št/ 25.
fincnnritfna w s°vori PiSe 8lovenski»
UUbfJUUIblld, italijanski in nemški, išče službe pri kaki tvrdki, tovarni ali prodajalni. — Ponudbe pod „Emilija" na ins. oddelek „Edinosti". ___1423
Vnntnrkt	slovenskega, nemškega in,
rVUlIlUl lOl nekoliko italijanskega jezika želi' pripravnega dela ali službe. Ponudbe pod „Zaslu- j žek" poštno ležeče, Trst.	1421 •
|#pAmn p:Q išče KonBumno in kmetijsko dru-IVltllltrjd gtvo v Gabrovcu pri Gabrovcu pri Prošeku, na jako prometnem kraju. Več pove tamošnje ravnateljstvo ob nedeljah in praznikih. _1406
Dundo on v Prebenegu pošta Dolina hiša
r ruti d bu gt. 45.	1405
V lastnem interesu
naj pošlje vsakdo bodisi mlad ali star svoj natančni naslov ter eno krono v znamkah
na Inser. oddelek „Edinosti"
= pod šifro „Novost". =
flHHo cd Btanovanje 2 sobi in kuhinja. — U U Ud OD Ulica Romagna 665.	1422
1/nlilfO pitane zajce Schwab, ki dosežejo do VclIKtJ 30 funtov mladi od K 1-50, za pasmo od K 6-— naprej prodaja Schwmb Dunaj Ulimmer-gasse 1. Cenik itd. zastonj.	1358
Mnrana Je priznano najboljše sredstvo za Ivi UI uVId uničevanje stenic in druzega mrčesa. Prodaja se v glavnih mirodilnicah. Zaloga Skrinjar, via Ferriera 37, L	1381
Gncfiinijtai« Kulot, gostilna „Ai tre amici*4 UUOUIIIIOCM v Gorici, via Castrma 11, Be priporrča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1217
7amlnČPA za železniškimi mostovi je na , bCllIlJloLv prodaj. — Naslov pove inseratni ' oddelek „Edinosti".	1409
V imm in Mtitml
vogal ul, Ghega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris.
Bogat izbor najboljih vin ln likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. ;	' ; CENE ZMERNE. =
Aati Spum&nte, Hefošk zagrebški Pelinkovac in Sokol. Posebne vrste; Rose po najzmernejših cenah.
Q|n^ha vratarja v »Narodnem domu" je oddati. OlUZftJd Ponudbe z natančnim popisom družinskih razmer, sposobnosti in neomadeževane preteklosti je nasloviti na upraviteljBtvo hiše TrŽkike posojilnice.	1414
Prflfto v naiem °dda se takoj gostilna pod I rUUd dobrimi pogoji, dobiček zagotovljen. — Pojasnila daja Collarsicb, kavarna Gorso, telefon 825. 1120
Josip Semulič
TRST, ulica deli' Istituto št. 5
Friporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčice. Moka iz I. mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo v stekl.
Postrežba tudi na dom.
Trgovina
jestvin se odda v najem. Colonia in Monte št. 295.	1331
Pilfo oomn »Toletovrik* Slatino-. N&-rljltj adlllU roči se v Tolstem vrlra,
Oni tanj, Koroiko.
IfHni* hnna knpit.i gostilne, kavarne, pro-iVUUr IIUOO dajalnice likerjev in druga S podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon
Albanija in Albanci. SfiS&JTSS
vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošnrico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 St. 825.	765
I Imam Cato Squadrani v Trsta, ulica Sealinata wl dl gt. 1. - Prodaja In pe pravi j a ure po nizki ceni ia z garancijo. Popravlja budilnice po K 1—.	8896
Za iu g & tu- in fnozem. vin, Špirita likerjev le razprodaja na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acque št 8, Trst
(Nasproti Caffe Centrale) Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeauz Burgunder, renskih vin, MoBella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec is brinjevec. Izdelki I. vrste, došli iz do* tičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrii. Razpošilja bo po povzetju. Ceniki aa zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej. 263
Hotel „Abbazia"- Trst
' Najcenejši hotel v neposredni bližini južnega ' ® kolodvora, luke in c. ia kr. telegraf, urada. ■
Sobe od 2 kron navzgor.
Meščanska kuhinja in dobro obleženo
--Puntigamovo marčno pivo.--
Z odličnim spoštovanjem
JOSIP VALENTIN
lasmik.
STENOGRAFU
— sprejme —
s I. oktobrom t. 1.
odvetniška pisarna
dr. flbrnma in dr. frjbara
—■ v Trstu. ---------- i-
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto !
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravi : Franck :* iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
Stran X.
»EDINOST< št. 231.
V Trstu, dne 20. avgusta 1911.
TRST,
KUPUJE IN PRODAJA: ▼kedn09tne papirje, rente. obligacije, za-BZATOA pisma, ptujorltete, delnice, srečke itd.
VAX»UTE IN DEVIZE. PREDUJMI
ba VBBDITOSTNE papirje in RLAGO LEZEĆB V javnih skladiščih.
SAFE - DEPOSITS. — PROMESE.
_brzojavi: jadranska.
MT MENJALNICA.
VIA CASSA Dl RlSPAmVHO S F. 5 (LASTNO POSLOPJE).
VLOGE NA KNJIŽICE
OD DNEVA VLOGE £ % DO DNEVA VZDIGA
RENTNI DAVEK PLAČUJE BANKA IZ SVOJEGA.
NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI.
URADNE URE: 9—12, 21*—5Va.
ESKOMTUJE: menice, devize en fakture. ZAVAROVANJE
vrednostnih papirjev proti kur3ni izgubl
revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITL krediti proti dokumentom ukrcanja.
BORZNA NAROČILA. - INKASO.
_TELEFONI: 1463, 1793.____
FUijalke v Opatiji in Ljubljani
227

SE
2EIE
1
RESTAVRACIJA
flURORA
Trst, ul. Car3ucci št. 13.
Renomirano umetniško tambu-raško društvo

7 DAM — 2 GOSPODA
pod hvalevrednim ravnateljstvom g. P. IVANUŠ.
Pi?vi krat v Trstu.
Koncertira vsak večer od 7. ure do 12. ure zvečer.
Izbran glazbeni program. - Tamburice in pevanje nar. pesmi. VSTOP PROST. VSTOP PROST. Ob nedeljah in prpznikih se vrši.
1 MATTliRiEE.
Za mnogobroj' n obisk se priporoča
.j	JOSIP D MINEŠ.
Cg.	gpg
: .m Iv ( S :
naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in sladči-Carne na trgu S. Francesco 7 tudi
PRODAJALNICO SLANINE ? kateri se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dun. in kranjske klobase. Priporoča se za obilen obisk. 2014
TVRDKA
GJIUSTO ST Si A Iv
naznanja P. T. občinstvu, da je že udobila predmete za nastopajočo sezono kakor
zefir za srajce od st 92 dalje. — Perkal, batist, panama in platno za obleke v najlepših barvah in desenih. — Popolen izbor srajc in malj za moške in ženske. — Moške srajce iz zefira od K <M"0 dalje. — Najbogatejša zaloga platna iz bombaževine vseh vrst in cen. — Rjuhe obrobljene 1"0 250, kron 310. — Rjuhe obrobljene iz platna 150/250 kroo 3*90. — Velikanski izbor damaska in trliža za žimnice od stot. 90 dalje. — Volna za zimnice, bela, dolga, dvakrat oprana od kron 2-40 dalje. — Živalska in rastlinska žima. — Popolne garniture iz blaga : 2 odeji, 1 preproga, 1 par zaves za kron 32. — Blago za pohištvo, stores, Bonnef—femmes, vitrages, posteljni okras. Piatoo za zavese vseh vrst in visokosti. — Prilika za krfmaije in gostilničarje : Namigni prti m< čni bele barve po kron 1 60, prtiči tucat kron 440. Prti v vseh barvah- Voščeni prti vsake
;eet°.8ti - haloga platnenega in bombažnat. blaga.
Ulica Nuova štev. 23, vogal ulice S. Spiridione Štev. 6.
ZOBOZDRAVNIK
UNIV. MED.
Br. Hsk Burni Brlllant
v Trstu, ulica Acquedotto 13.
Izdeluje zadelanje z emajlem, porcelanom,
srebrom ln zlatom. Izdeluje posamezne uraetne zobove, kakor
187	tudi celo zobovje.
ORDINIRA od 9.-12. predp., 3.-5. popol.
>
:
mm
80.000 U K
bo darov/anih!
Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju
eKsportni trgovina H. SPMGARli
Krakov štev. 240.
Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak riziKo.
K,
5"2 Zaloga moke prve vrste. S"2
Ms. Rupnlck I te - trst
ulica Squero Nuovo št 11
Zastopstva In slavna zalosa
najfinejših vrst pšenične moKe In Krmnih IzdelKov
poznanega valjčnega mlina
f* VINKO MflJDIČ-a v Krapju.
- - gnojavi: Jlleksnipnick — Crst - -
JC o
S
<8 M
o
Tvrdka vstanovljena ^eta 1877. asaasmaseat
Schnabl & C° Succ. - Trst
(Inženir G. Franc & J. Kranz) Urad s ^lica Micclo K^^kia^elli št. 32.
Skladišča: ulica Gioachino ^ossint
Naslov z& bnzojavke :
„Universum4 —Trst.
I

telefona:
urad: št. 14-09. — Skladišče: št. 61.
po zmernih cenah s
Sesaljke za vino In vodo na transmisijo In na roko. Cevi vsake vrste za napeljavo vode, pisca In pare. Pipe, giiarnšcije Jn tehnični pred>udt; vsaka vrste. Motorji, stroji
!n kotli na par*; — Priporočajo svo,} tehnični urad
za izdelovanje in oskrLUenJe vsakovrstnih strojev za obrt
---Ceniki iMtoaJ.--—
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblefc za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
„ALLA CITTA' Di TRIESTE'1
Trst, ulica Biosne Cardacci št. 40 (prej Terrente)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ * platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' D! TRIESTE i
Tnt ulica Giosne Carincci ste?. 40 (prej Torreste)
KA
Tržaška posojilnica in hranilnica
Prodaj al ni ca ur
IiJmiM Bizjak
Jrst, Campo S. $iacont9 5.
(flovenska hiša). - Velik izbor ur na sidro in za gospe. - Izbor verižic vsake vrste. - Buđilniki K 2-30. Regulatorji Kron 20.
Poprave po najzmernejih cenah.	51
IZREDNA PRILIKA!
Velikanski popusti pri vseli zlatarskih predmetih pri urarju in zlatarju
Noteto Mtipll
ul. Nuova št. 41.
(PALAČA • SALEM)
ALESJAHDRO PAHCIROLLI
Platneno in bombažnato blago = Trst =
ulica San Sebastiano štev. 6.
IVAN KRZE
Trat - Piazza S. CHovanni št.
7£k\f\fl£k kuhinjskih in kletarakih potrebščin £idlUyč« [eaa in pletenin, Škafov, brent čebrov in kad, Bodčekov, lopat, rešet, sit in vsako -vratnih košev, jerbaaav in met9l ter mnogo drugih v to stroko spadajo- g^vi	£k svojo trgo,
čih predmetov. — « ■ l|JvJI ^va vino s kuhinjsko posodo vsake vrate bodi od porcelana, zemlje emaila, koaiterja ali cinka, nadalje paaamanterje-kletke itd. — Ža gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno poaodo zavino.
Piazza della Caserma št. 2. — Telefon 952.
ima na razpolago Jekleno varnostno celico
ki je varna proti vlomu in p= žaru, v kateri so SHRAMBICE, ki ae oddajejo strankam v najem in sicer
za celo leto kron 30, za poi leta „ 20,	•••»oov ,,
Shrambice ho 24 cm viaoke, 24 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kaker stranke, ki aame osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
StOT Oddaja hranilne pušice ^
katere priporoča poaebn » atarišem, da na ta na novejši in najvapešneji način navajajo št*diti »vojo deco. Nadaljna pojasnila d^je zavod eb uradnih urah.
za četrt leta kron 12 za en mesec ,, 6
jtfirodilnica jtfario ferlin
Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICA: Sv. Marija M. zgornja 386
bivši Rtid. Skerl.
, Velika izbera krameiiij, barv, šip, žebljev, petroleja i. t. <1.
Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr. TRN KO CZ Y-j a v Ljubljani. Prodaja na drobno in debelo.
Točne ure prodaja
MMo pier 1
majaflsiU^i* fft »ajiuujli p^-v ▼ TRSTU
vi« Pofttoretto, Wuova Pj
VELIKA IZBEHA verižic, zlatih In nlh ur, kakor tudi
•tonskih ur vaato vrttr
iftuiTit m Hitti&i iKOr
™ i 1 m -CjV. . A rr