Šlev. 75.
Posamezna Številka stane 1 Din.
V LMni, v srede dis 4. aprila i§&
Leto Ll.
Naročnina
sa državo SHSi do preklical a) no po-tt шаавбпо Din 1< k dostavljen, na don
mesečna....... IS
za inozemstvo i
ee-ecno	Din n
ss Sobotna izdaja: es
v Jngoalavljt.....Din M
t inozemstva...... M
se Cene inseratom : ~=з
iugstulpn» oetUnavriia m»U oglasi po Din. 1-— >n Din. t-bO, veliki ouiasl nail 45 mm vl-itne po Din. 'L —, poslan* ti po D-a. a —.
Pri vecjens rn rodilu p on Rut.
Irlinja vr.alt dan izvzemfc r.oneileljka ln dneva po pras. nlku ob !i. nri xjntrnj.
Uredništva )a v Kopitarjevi atlet itav. 0/Ш.
Boioplal sa ae v ročaje; aetriaklraaa pisma sa ia aprajemajo. Oreda. telet str. 50, uprava. Stv. 336.
Političen list za slovenski naroi
Oprava ja v «Capltarjavi al. 8. — Radon milne hran. tjafcljanake št. 850 za naroSntao lu ét. 349 га oglase
«aereb39.e», s?.rajev. 7Î63, praV-ra In dnnaj. 21.797
J
Stališče opozicionalnega bloka.
Na Pašičev volivni proglas so Hrvati, Slovenci in muslimani odgovorili jasno in ekoro soglasno, da so za revizijo ustave. Ljudstvo je dalo g. Pašiču na njegov poziv odgovor in besedo imajo sedaj politiki, predvsem radikalna stranka, ki je izšla pri volitvah najmočnejša izmed srbskih strank in nosi hkrati odgovornost za vlado. Revizionistična opozicija je takoj po volitvah izvajala posledice in stopila v ožji stik, da se dogovori za kooperacijo za dosego sporazuma. Revizionistična opozicija se je sporazumela in jasno in nedvoumno izjavila po svojih zastopnikih, da je pripravljena na sporazum na avtonomistični, oziroma federalistični podlagi. Čisto postranskega pomena je, ali rabi kdo pri tem izraz federacija ali avtonomija, ker ne gre za ime, za izraz kot tak, marveč za njegovo vsebino. Ta opozicija ni na dolgo in široko razlagala svojega programa, ker je več ali manj znan, pa tudi tega ni smatrala za potrebno, ker spadajo podrobnosti v pregovore same; označila je le platformo za sporazum in čakala na odmev od srbske strani. Radikalna stranka ni odgovorila, kakor bi bil pričakoval politik, ki mu je pri srcu dobrobit države in zadovoljnost vseh državljanov, tako Srbov, kakor Hrvatov in Slovencev. Njeno časopisje je mesto treznega in premišljenega stvarnega odgovora izlilo na Hrvate, posebej pa še na Slovence ploho psovk in neutemeljenih očitanj. Kar si jc v tem oziru dovolilo »Vreme«, presega vse meje dostojnosti, pa tudi politične razsodnosti. Pri tem je dokazalo, da slovenskega naroda zgodovine prav nič ne pozna; ako Slovence zamenjava s slovenskimi demokrati in samostojneži in ščita na račun le-teh' vsem Slovencem, fla so materialistični, da je bil vsak njihov vstop in izstop iz vlade zvezan z nekimi gospodarskimi koncesijami, bi še nič ne zamerili, kakor ne zamerimo Srbi-jancem, da oni sami postavljajo na eks-ponirana mesta razne »Slovence«, bolje povedano kreature, in to na podlagi političnih koncesij in političnih kupčij, ki jih sklepajo z brezpomembnimi slovenskimi političnimi strančicami, potem pa kažejo na — nesposobnost Slovencev. Tudi gremo preko njihovih očitkov, da je vojni plen v Sloveniji izginil, dasiravno je urbi et orbi znano, da ni bil Slovenec tisti, ki je izvlekel ob protestu naših poslancev in časopisja naše stranke vojni plen iz Slovenije, da je zahtevala naša parlamentarna delegacija, da se odstrani m postavi pred sodišče, pa ве ni prav nič zgodilo; Preko vseh teh in podobnih očitkov gremo na dnevni red. Zavračamo pa najenergičneje trditev radikalnega glasila »Samouprave«, da so se Srbi-.lanci izkazali kot dobre upravnike države, vsled česar da je zahteva Slovencev po avtonomiji neopravičena, in da smo od države več zahtevali nego smo ji dajali. O nasprotnem dejstvu čivkajo pri nas že vrabci na strehi.
Kakor radikalsko časopisje tako je tudi radikalna vlada na izjave revizioni-stične opozicije dala dosedaj negativen odgovor. Tudi v tem oziru ne omenjamo s povdarkom raznih groženj o amputaciji, vojaški diktaturi itd., ki so izhajale iz vladnih krogov in so se nam zdele silno abotno, neučinkujoče strašilo, ampak obtožujemo radikalce oziroma njihovo vlado v dveh njenih činih, ki dokazujejo dn na srbski strani ni resne volje za sporazum: Radikalna vlada je izjavila, da načeloma odklanja revizijo ustave in je imenovala ministrski odbor, ki naj izvede centralistično ureditev države po vidovdanski ustavi in kot prvi dokaz te njene volje naj bo ukinjenje pokrajinske uprave. To je naravnost izzivanje opozicije in ne razumemo, zakaj se vlacfn še posvetuje o sporazumu, ako da po svojem pooblaščenem ministru take izjave, ki so naravnost klofuta vsaki akciji za sjiorazum in nam puščajo samo še eno možnost: to je borbo, borbo iio skrajnosti.
Ako nočejo sporazuma, bomo vodili borbo, mirno in dostojno, brez "hujskanj, kakor jih čitamo dan za dnem v belgraj-skem časopisju, ker se zavedamo, da bomo v tej borbi izšli kot zmagovalci. Prvi akt radikalslte vlade bi moral biti, da dokaže svojo pripravljenost za sporazum s tem, da ukine velike župane in imenuje na njihovo mesto, ne kakih radikal-skih eksponentov, ampak može, ki bi jih mogla revizionistična opozicija kot zastopnica ljudstva sprejeti simpatično kot upravnike, ki niso na svojem mestu kot nasprotniki vsega ljudstva, ampak njegovi prijatelji. Toda to se ni zgodilo, nasprotno radikalci so vrgli pred Hrvate, Slovence in muslimane bojno rokavico. Ne bojimo se je. Da pa ne bodo imeli radikalci povoda za izgovore, da revizionistična opozicija ni bila dovolj jasna, je vodstvo HRSS objavilo v zagrebškem »Jutarnjem Listu« poročilo, ki odgovarja tudi stališču J. M. O. in SLS iu se glasi:
»Stališče vodstva HRSS o morebitnih pogajanjih in možnosti sporazuma je sledeče:
Ko bi sc strogo izvedla evropska parlamentarna praksa, bi vlada, katera pri volitvah ni dobila večine, morala odstopiti, Zato blok, ki je ustvarjen s sodelovanjem Hrvatov, Slovencev in Muslimanov, nima opravka z vlado, ampak з strankami. Logično bi bilo, da bi radikali kot najmočnejša srbska stranka stopili v stik s predstavniki Hrvatov in Slovcncev, Ako radikali naslove tak poziv na blok ali pa se pokaže kako posredovanje v lam smislu, se vodstvo bloka ne bo pomišljalo, poga ati se.
Pri posvetovanju z dr. Korošcem ie bila glavna vsebina to, če Slovenci politično nastopajo kot narod. V bodočnosti je Jugoslavija mogoča, toda stvarno danes Srbi ostajajo Srbi, medtem ko bi Hrvati in Slovenci morali biti Jugoslovani. Prvi pogoj jc tedaj ta, da Srbi. ostajajoč Srbi, uvidijo, kako Hrvati in Slovenci morejo in smejo nastopati z narodnim obiležjem. Pri tem ne igrajo vloge le politična, marveč tudi gospodarska vprašanja, ki po n. pr. največje važnosti za Bosno. (Nič manj ne Slovenijo, čeprav r,Jutro« meni, da ie centralizem za Slovence gospodarski blagoslov. Op. ur.) Bogata zemlja, a siromašno ljudstvo — to je nevzdržen položaj.
Na vsa vprašanja (a tudi grožnje) o federalističnem bloku vodstvo HRSS odgovarja:
Dr. Korošec in dr. Spaho sta voljena na temelju svojih volivnih oklicev, zato ni moglo biti govora o tem, da jim HRSS vsi-lju e svoje stališče. Sedaj sploh ne gre za republiko, ne za federacijo, ne za nvto-nomizem, ampak za to, da se mesto dosedanjih metod uvede režim pravičnosti in uvidevnosti. Če Hrvati zahtevajo notranjo suverenost in gospodarsko kontrolo, da se izognemo dosedanjemu načinu gospodarstva, je to program, ki gotovo ne prehaja preko okvirja. A republikanizem v bistvu ni drugo kot strogo izvedeni par lnmentarizem, v katerem more ljudstvo kontrolirati vse čine vlade.
Na grožnje o amputaciji Hrvati in Slovenci morejo ostati mirni, ker je žo Protić objavil, kake poslerlicc bi moglo to imeti — ne samo za bivše jugoslovanske kraje, ki kot taki fungirajo v internacionalnih mirovnih pogodbah,
Parlamentarni položaj sam pa je tak, da obstoja danes vlada s 107 mandati, in pa opozicija, v kateri so tudi demokrati, ki se zbirajo okrog Davidoviča. Vodstvo bloka bo pregledalo položaj in delalo v cilju sporazuma ter poslalo čimprej svojo delegacijo v Belgrad. Hrvati nikogar nc silijo na svoje stališče ter gredo z optimizmom bodočnosti nasproti. Letos naSa politična Velika noč nima Velikega petka.«
Besedo ima sedaj radikalska strani' Ali hoče sporazum ali pa borbo. Mi na oboje pripravljeni, ljubši pa nam l sporazum brez daljše borbe, kakor razum, ki bo moral priti tudi po dolgo politični borbi, lc da se bodo zahtei vizionistične opozicije čimdalje temh« ostrile in razširile, kakor so se že d
zahteve .SLS. Pred sprejetjem vidovdanske ustave bi bil mogoč tak sporazum, ki danes ni več mogoč in morda čez par let
ne bo več mogoč sporazum, kakor ga hoče danes revizionistična opozicija. Gospodje radikalci, izvolite izbirati!
politikov.
PRAZNI STRAHOVI. —
JEZA VELESRBOV.
KRONE.
BORBA ZA NAKLONJENOST
Belgrad. 3. aprila. (Izv.) Samo še štiri-imjst dni je do sestanka narodne skupšči-rc, vendar politični položaj še vedno zapleten. Radikalna vlada se nahaja v velikih neprilikah, ker ne ve, ne kod, ne k;;m. Vsi politični krogi zelo kritizirajo vlado, ker s svojim postopanjem povzroča, da nastopajo razni elementi. Tako je znano, da v Srbiji agitirajo gotovi elementi za amputacijo in trdijo, da se bo potem v Srbiji cedilo mleko in med. Značilno je, da vlada ničesar ne ukrene proti tej agitaciji. V političnih krogih se mnogo razpravlja o sklepu vlade, da se zakon o upravni razdelitvi države izvede takoj v vseh podrobnostih. Izvoljen je poseben odbor ministrov, v katerem so notran;i minister, pravosodni minister, minister za izenačenje zakonov in minister za šume in rude dr. Srskič, Ta odbor je že imel več sej, ua katerih so razpravljali o kompe-tenci velikih županov in o tem, katere zadeve, ki so jih upravljali pokrajinski namestniki, preidejo v posamezne ministrske resore. Splošno pa vlada prepričanje, da je ta odbor sestavljen samo zato, da bi se izvajal pritisk na dr. Korošca in dr, Spaha. .^ihče ne jemlje tega odbora za resno, ker vlada istočasno poudarja, da bo povabila na razgovore zastopnike revizionistov dr, Korošca, dr. Spaha in Radiča. Trdi se tudi, da ima ta odbor namen, da izvrši nekako redukcijo Uradništva, seveda po ra-dikalskem načinu, posebno, v Sloveniji in nn Hrvatskem, ker uradniki niso hoteli voliti radikale. Značilen jc članek v »Politiki« o razmerah v glavnem uradniškem Savezu. V osredji upravi tega Saveza se, kakor piše »Politika«, pripravlja ataka na
alovenska in hrvatska uradniška društva, katera hoče osrednja uprava izključiti, ker niso za radikale.
Politični krogi napovedujejo razvoj krize tako, da bo končna odločitev v krizi padla s strani krone. Zato se vrši huda borba, da bi se pridobili dvorni krogi. Demokrati prepričavajo dvorne kroge, da je demokratska stranka edina, ki je zmožna, da vzpostavi red v državi, ako se ji poveri vlada in izvedba novih volitev. Enako agitacijo vrše na dvoru tudi Protičevi ljudje. Čeprav Protič ni bil izvoljen, vendar ima med radikalnimi poslanci dosti pristašev, ki delu ejo na to, da se izroči vlada revizionistom. V to vlado naj bi vstopili pristaši dr, Korošca in dr. Spaha — tako mislijo ti — na čelu vlad« bi pa bil Protič.
TIPANJE RADIKALOV.
Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Danes zjutraj se je vrnil v Belgrad poljedelski minister Sunilo. Takoj po svojem dohodu je obiskal Pašiča, pri katerem je bilo istočasno več radikalnih ministrov. Supilo je obširno poročal o svojem bivanju v Zagrebu in o razgovorih z Radičem in drugimi voditelji nje-gve strmike. Kakšen vtis je napravilo te Supilovo poročilo in kaj je napravil v Zagrebu, ni znano. Radikali drže to tajno.
VLADNI MUSLIMANI PRI PAŠIČU.
Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Nikola Paši£ je danes sprejel bivšega ministra Omero-viča in bivšega poslanca Korkuta. Trdi se, da sta Pašiču tožila dr. Spaha in njegove pristaše, češ da so med volitvami vršili protidržavno agitacijo.
iskali proti sporazumu.
RADIKALNA VLADA ZA UKINJENJE POKRAJINSKIH UPRAV.
Belgrad. 3. aprila. (Izv.) Pravosodni minister je tudi danes podal časnikarjem kratke izjave. O odnošaji h med krono in vlado je dejal: Ni mi znano, da bi krona izrazila \iadi željo, naj se sedanji položaj reši najdbo s sporazumom s federalističnim blokom ali demokrati ali kako drugo stranko.
; Vse, kar vem o tem, je to, kar sem bral v nekem belgrajskem listu in zato ne morem o ter "cpar izjaviti.
O ministru Supilu ie dr. Markovič ponovno izjavil, da se on (Šupilo) ni razgovar-jal v imenu vlade s predstavniki federalističnega bloka.
O izvedbi zakona o upravni razdelitvi države jc dr. Markovič rekel : Na vseh sejah ministrskega sveta se je razpravljalo o tem vprašanju. I' branji minister je poročal o
delu odbora ministrov za reševanje vseh tehničnih vprašanj, ki izhajajo iz likvidacije pokrajinskh uprav. Znano je, da se bo oh likvidaciji pokrajinskih uprav del poslov prenesel na velike župane. To bodo posli, kjer pride država v neposrc len stik z ljudi stvom. OstcV posli, ki predstavljajo revizijo, kontrolo in višjo državno administracije sploh, pridejo v posamezne ministrske re sore. S samim tem prenosom poslov se ukh nejo pokrajinske uprave,
V ш' istrskem svetu so se nadalje do-volili krediti posameznim ministrstvom in za vojne nabave. Na veliki cerkveni konferenci v Carigradu, ki je sklicana na poziv pa!riarha, bo srbsko pravoslavno cerkev zastopal vseučiliški profesor Milankovič.
'3
Belgrad, 3. ajirila. (Izv.) Današnje : Novosti priobčujejo od svojega posebnega subotiškega dopisnika razgovor z bunjev-pkim poslancem Blaškom Rajičem, ki je izjavil: Naše držanje je identično z onim g. dr. Korošca in se bomo po tem ravnali. V narodno skupščino bomo prišli, da razvidi-mo položaj in po tem bomo odredili svoje držanje. Stojimo odločno na stališču narodnega edinstva, zahtevamo pa pokrajinske samouprave na podlagi tradicij posameznih pokrajin in na podlagi njihovih gospodarskih in kulturnih potreb. Edini izhod iz položaja vidim v bratskem sporazumu. Ako se g. Pašič odloči zu nove volitve, ne bo dobil Radič samo hrvatskih glasov, marveč tudi bunjevske, mažarske in nemške. Če bo vlada poskušala izvajati zakon o zaščiti države proti protidržavnim elementom in če bi za protidržavno elemente smatrala nasprotnike vidovdanske ustave, bo to privedlo do strašne in krvave državljanske vojne, ki bi /.načila konec naše države. Na vprašanje, kakšne zvezo obstoje med bu-
njevsko-šokačko stranko in Nemci, je Rh-jič odgovoril: Za sedaj ni nobenih zvez, ni pa izključeno, da bomo našli platformo za skupno delo. Nemci ne morejo napraviti nobene zveze z radikalci, ker bi to za nje značilo politično smrt.
izjava tir. Spaha.
Sarajevo, 3. aprila. (Izv.) Na vprašanje urednika »Nove Štampe«, kako si dr. Spaho predstavila avtonomijo Bosne in Hercegovine, je odgovoril dr. Sraho: Bosna in Hercegovina mora v okviru svojih meja dobiti svojo lastno dežc'r.o via ïo. V dcSe'nem zboru, ki bi imel neposredno izvoljene poslance, bi bilo treba zahtevati, da dežela dobi čim večji del finančnih in gospodarskih viru.. Z* skupne potrebščino naj sc določijo dohodki carine. V kolikor bi pa ti ne pokrili potrebščin, bi morala za nje prispevati vsaka dežela sorazmerno po številu prebivalstva in gospodarskih moči. Le na ta način — pravi dr. Spaho — se da odvrniti gospodarski propad nnše dežele —- Bosne in Hercegovine.
Stran 2.
SEOTKKED, 'dne aprila 1923.
Rte». 73.
NEGROTTI PRI NINČICU.
Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je zunanjega ministra dr. Ninčlća obiskal italijanski poslanik Ncgrotti. Ta obisk spravljajo v zvezo z našimi pogajanji z italijansko vlado. Po došlih poročilih je naš rimski poslanik Antonijevič v imenu naše vlade podpisal trgovinsko pogodbo z Italijo. Te dni bo prišel Antonijevič v Belgrad in poročal vladi o celokupnem položaju.
SEJA FINANČNEGA ODBORA MINISTROV.
Belgrad, 8. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja ekonomsko-finančnega odbora ministrov, na kateri so razpravljali o carini na cerealije. Prišlo ni do nobenih definitivnih sklepov._
Bojeviti Izmet paša.
London, 2. aprila. (Izv.) V odgovoru
na zadnjo noto angorske vlade ugotavljajo Anglija, Francija in Italija svojo pripravljenost s turško vlado se nadalje pogajati, med drugim tudi o kapitulacijah. Evropske velesile so dalje pripravljene, opozoriti svoje državljane, ki imajo kakšne kapitale v Turčiji investirane, naj se sporazumejo najprej в Turčijo direktno, predno jih bodo vzele pod svojo Baščito.
Angora, 2. aprila. (Izv.) Parlamentarna komisija je danes razpravljala o noti Anglije, Francije in Italije.
Angora, 8. aprila. (Izv.) Prevladuje mnenje, da bo vlada narodno skupšMno razpustila, če se ji ne posreči do novih volitev skleniti miru.
Carigrad, 2. aprila. (Izv.) V svojem govoru v skupščini je izjavil Izmet paša, da računa z gotovostjo, da se bo dal skleniti mir. V nasprotnem slučaju pa je Turčija pripravljena tudi na vojsko. Odgovor turške riade na noto zaveznikov pričakujejo v Carigradu 8. aprila. Turki so pripravljeni prl-S na konferenco v Lausanno in predlagajo iničetek konference za 15. aprila.
Paril, 3. aprila (Izv.) >Petit Parisien« Javlja iz Angore, da je potekla zadnja seja angorske skupščine zc-lo burno. Skupščina je sprejela predlog za nove volitve. S tem predlogom se strinja tudi Izmet-paša._
Seiplov odhod lz Rima.
Rim, 8. aprila. (Izv.) Dr. Seipel se je danes ob pol 9. uri odpeljal iz Rima.
Rim, 2. aprila. (Izv.) Za časa Seiplo-vega obiska v Rimu so pretresali najrazličnejša politična in gospodarska vprašanja, Ugodna rešitev teb vprašanj je zagotovljena.
Rim, 8. aprila. (Izv.) Dr. Seipel se je pri svojem odhodu iz Italije Mussoliniju brzojavno zahvalil za lep in prijateljski sprejem pri laškem kralju in pri vladi. Upa, da bo Italija vedno podpirala Avstrijo v njenem prizadevanju po gospodarski obnovi v interesu ohranitve miru._
Dr. Zimmermann pri fearyku
Praga, 3. aprila. (Izv.) Generalni komisar za Avstrijo dr. Zimmermann je danes obiskal dr. Beneša, s katerim se je dolgo razgovarjal. Opoldne se je dr. Zimmermann odpeljal v Lano k Masaryku, ki ga je bil povabil na obed. Popoldne ob pol tretji uri se je dr. Zimmermann vrnil v Prago, kjer je imel z avstrijskim zastopnikom dr. Marekom dve uri trajajočo konferenco.
SAMOMOR DR. ROSENBERGA.
Dunaj, 3. aprila. (Izv.) Ravnatelj An-glo-banke dr. Rosenberg je danes izvršil samomor. Trdijo, da se je dr. Rosenberg, ki je živel ločeno od svoje rodbine, zadnji čas čutil zelo osamelega.
Ilasilstva Grkov nad Bolgari
Sofija, 3. aprila. (Izv.) Po pogajanjih, ki jih je vodila bolgarska vlada z vladami v Parizu, Rimu in Varšavi, jo bolgarska vlada izročila zastopnikom omenjenih vlad v Sofiji noto, v kateri opisuje nasilni režim in teror, pod katerim živi bolgarsko prebivalstvo v Vzhodni Trakiji. V noti izreka bolgarska vlada prošnjo za intervencijo v Atenah, da se ukinejo nasilstva Grkov nad Bolgari.
GRŠKA ZAVRNILA AMERIŠKO POSOJILO.
Atene, 1. aprila. (Izv.) Listi javljajo, da je grška vlada odbila ponu dbo nekih ameriških kapitalietov glede posojila Grčiji v znesku 12 miljonov dolarjev.
Avstrijsko - ogrska finančna pogajanja.
Budimpešta, 3. aprila. (Izv.) Med avstrijsko in ogrsko vlado so so danes začela finančna pogajanja pod predsedstvom ogrskega finančnega ministra dr. Kallaya.
MRAZ NA OGRSKEM.
Budimpešta, 3. aprila. (Izv.) Na Ogrskem je včeraj nenadoma nastopilo jako hladno vreme. Mraz je napravil zlasti na sadnem drevju mnogo škode. Včeraj zjutraj so imeli v Debreczinu 7 stopinj pod ničlo.
KRVAVI SPOPADI V ESSENU.
Pariz, 2. apr. (Izv.) »Temps« javlja iz Essena: Štiri ravnatelje Kruppovih tovarn so francoske oblasti zaprle, ker so dali pri vhodu francoskih vojakov v tovarno znake s sirenami, vsled česar je bilo delavstvo tako razburjeno, da je prišlo do prelivanja krvi. (Francozi so streljali na delavce s strojnimi puškami, vsled česar je bilo veliko število delavcev ubitih.)
vesti.
H- Amputacija. Kakor hitro so v Belgradu nekaj slišali c tem, da se snuje v Zagrebu »federalistični blok«, ki bi belgrajski »porodici« nekoliko gledal na prste pri upravljanju z državnim denarjem, so zagnali belgrajski, v svojih »zaradah« ogroženi gospodje preko svojih listov velik krik nad Hrvati in Slovenci лп so zagrozili med drugim tudi z »amputacijo«, to je da bodo Hrvate in Slovence »odsekali« od države in jih prepustili mili aH пев»Ш usodi. Ta grožn a je tudi med Slovenci napravila malo zmešnjave in ata »Narod« so baje morali celo nekaj več perila oddati v torek na Bizovik kot po navadi, toda danes se je pokazalo, da je ta strah popolnoma prazen. To je tudi popolnoma um-ljivo. Srbi so pametni ljudje, najbolj prebrisani pa so belgrajski »porodičarji«, ki jako dobro vedo, odkod se stekajo milijoni v Belgrad za njihove »proviz^one«. in tako debelo molzno kravo da bi Belgraj-čani sami spodili iz državnega hleva? Nasprotno, namesto na eno verigo bodo priklenili to dobro molznico na dve verigi, samo da ne bo ušla! Zato so tudi začeli skoro vsi belgrajski listi pisati proti amputaciji, baje v »interesu državnega edin-stva«, v resnici pa v interesu dobre »za-rade«, ki bi s Hrvatsko in Slovenijo vred kar »odmah« izginila.
-f- Proti federaciji je napisalo včerajšnje »Jutro« gromovit čianek, v katerem v strašnih barvah slika strašne posledico strašnega federalizma in strašnega gospodarskega poloma strašne avtonomne Slovenije, če pride v deželo strašni federalizem.
Strašno bo, res strašno! Le pomislite, koliko bo strašnih carinskih mej, pravi strašno »Jutro«, kako strašno bo oviran strašni promet, koliko strašnih tarifnih postavk bo itd. — Čudno je, da v federalistični Švici takih »strahov« ne poznajo. Tam se lažje prepelješ preko cele vrste federalističnih državic iz Curiha do Ženeve, kakor pri nas iz Ljubljane do Vižmarjev. Tudi v Ameriki imajo 42 federalističnih držav, pa se vozijo ljudje vendarle brez celega kupa »pasošev« iz New-yorka do San Frančiška. Tudi iz Berlina v Monakovo se da peljati prav lepo, še lepše kakor iz Ljubljane na Grosuplje. Tudi enoten denar imajo vse te federalistične države: Švica svoj frank, Amerika pa dolar, in kakšen dolar! — Sicer se pa vidi lz »Jutra še nekaj drugega. »Jutro« dobro razume, da je »klerikalni zmaj« v Sloveniji svojo vlogo doigral — razen pri ata »Narodu« — torej je treba najti drugega »zmaja«, ki bi naj »požrl« SLS — federalistični zmaj! Mi smo prepričani, da bo sedaj v »Jutru« federalistični zmaj ravno tako dolgo poskušal plašiti in begati ljudi kot »klerikalni«, upamo pa, da z enakim uspehom za »Jutro« in njegov centralizem. — Čudno pa je, da »Jutro« na isti strani poroča o nekih potovanjih raznih državnikov v Prago, kojih namen je neka carinska unija srednjeevropskih držav, ki bi bila prav lepa podlaga za srednjeevropsko strašno in v oklepaj dejano »(federacijo)«. Ti državniki so sami klerikalci, ali kakor bi dejali ata »Narod«, lauter Klerikaltzen.
+ Francosko posojilo. V soboto je minister za pravosodje dr. Markovič izjavil časnikarjem, da je francoska vlada dovolila naši državi posojilo v znesku 300 milijonov francoskih frankov. Kredit da Francija v blagu, ne v denarju in sicer pod zelo ugodnimi pogoji: 100 frankov v zlatu se bo računalo za 100 dinarjev v zlatu, obresti pa bodo znašale 6 procentov letno. Kredit se bo porabil v vojaške namene. — Tako se glase poročila. Mi pa si dovoljujemo vprašanje: Kdo je vlado pooblastil, da se pogaja za posojilo? Kdo ji je dovolil vojaške kredite? Za take stvari je povsod merodajen edino-le parlament in nihče drugi! Sicer pa diši vsa ta finančna operacija prav zelo po znani aferi »Omnium Serbe«, ki bi bila nekaterim gospodom v Belgradu prinesla prav lepe dobičke na račun države in davkoplačevalcev. — Ali sedaj razumejo naši slovenski centralistični »zatucanci«, zakaj smo avtonomijo (federacijo)? (Federacijo
za
smo dali nalašč v oklepaj.)
Iz zunanje politike.
Msgr. dr. Seipel pri sv. očetu. 1.
t. m. je avstrijski kancler dr. Seipel obiskal vatikan, kjer ga je sprejel papež Pij XI. Seipel, ki so ga sprejeli z vsemi častmi, ki pripadajo državnemu poglavarju, je prišel v navadnem duhovskem oblačilu brez vseh odlikovanj. V polurnem pogovoru je sv. očetu poročal posebno o bednem položaju avstrijske^ duhovščine in redovnic. Sv. oče je obljubil vso svojo pomoč. Potem je imel dr. Seipel dolg pogovor z državnim tajnikom kardinalom Gasparrijem.
* Dr. Seipel v Rimu. Avstrijski državni kancler je za Veliko noč obiskal Rim. Bil je sprejet v audijenci tako od kralja kakor od papeža. V glavnem je Seipel obravnaval z Mussolinijem trgovinsko pogodbo med Italijo in Avstrijo, ld se ima v kratkem skleniti. Šlo je tudi za prometna vprašanja in za subskripcijo avstrijskega posojila v Italiji. Pri tej priliki je Seipel izjavil, da upa, da bo Avstrija že v dveh lotih stala na lastnih nogah. Vsled redukcije ministrstev se kabinet rekonstruira, toda ostal bo po svoji strankarski sestavi tak, kakršen je bil dozdaj. S socialdemokrati Seipel ne namerava
vvladi sodelovati. Ni neverjetno, da se je pri tej priliki v Rimu tudi govorilo o gospodarski federaciji srednjeevropskih držav, ker se Mussolini za to stvar seveda zelo intere-sira. Seiplova potovanja bo na vsak način za vzdrževanje miru v Evropi velikega pomena.
*	Obsodba bivših bolgarskih ministrov. Državno sodišče v Sofiji je obsodilo bivše ministre Radoslavova, Tončeva, Peševa, Popova, Dinčeva in Petkova na dosmrtno ječo, generala Majdenova na 15 let, generalissima Jekova, nadalje ministre Apostolova in Koznickega na 10 let, generala Bojčeva pa na 5 let ječe. Vsi obsojenci izgube vsa politična in državljanska prava ter se obsodijo na skupno poravnavo vseh stroškov za vojno v znesku 32.500 milijonov levov. Radoslavov, katerega ni v Bolgariji, je bil obsojen in contu-maciam. Kakor znano, so imenovani bili obtoženi krivde na minuli vojni.
*	Orientska mirovna konicrenca se vnovič sestane v Lozani. Turška delegacija odpotuje baje v Lozano še tekom tega tedna. Diplomati trdijo, da pride topot do definitivnega sklepa miru.
Krvavi dnevi v Essenu. Francoske б">.1? ço 31. t. m. zasedle shrambo za avtomobile v Kruppovih tovarnah. Po francoski verziji so nato ravnatelji ukazali, da se d^ znamenje s sirenami, nakar so se delnvd zbral:. Prišlo je do spopada s četami, si so streljale s strojnimi puškami. Več ose^ i mrtvih, veliko ranjenih. Nato so vojaki shrambo zapustili. Delavci so pozneje napadli francoski avto s častniki in častnike pretepli. V mestu vlada seveda velikansko razburjenje. — Francoske ćete so zasedle v Mannheimu Benzove to-varne, ker da se v njih izdelujejo stroji za podmorske ladje. Delavce so pregnali. — Ravnatel e Kruppovih tovarn, ki eo dali znamenje s sirenami, so francoske okupacijske oblasti aretirale.
—	Vlada in »hrvatska reformna cerkev«. Zagrebške »Narodne Novine« dne 31. marca t 1. priobčujejo službeno objavo na naslov tzv. hrvatske reformne cerkve, ia katere posnemamo: Ker duhovniki, pristaši tzv. hrv. reformne cerkve zadnji čas javno opravljajo bogoslužje, krste, poroke ln pogrebe, se v zmislu odločbe ministrstva za vere dne 6. marca t. 1. odreja: Hrv. reformna cerkev po ustavnih določilih ne spada med priznane vere, zato bili njeni pristaši no morejo opravljati javne službe božje, marveč edino-le hišno ^lužbo božjo, kakor to velja za ostale sekte: nazarence, baptiste i. dr. Pred reformističnimi duhovniki se ne morejo sklepati veljavni zakoni in so otroci takih zakonov pred postavo nezakonski. To velja tudi za zakone reformi-stičnih duhovnikov samih. Reformistični duhovniki ne morejo pokopavati mrličev ne voditi veljavnih matic o krstih, porokah in smrtih.
—	Izreden slučaj. Velika noč se praznuje v katoliški Cerkvi vselej na nedeljo, ki je prva po prvi pomladanski polni luni. (Prva pomladanska polna luna je tista, ki nastopi po 21. sušcu,ko sta noč in dan enako dolga.) Letos je bila polna luna preteklo nedeljo, 1. aprila popoldne ob dveh. Potemtakem bi pričakovali, da bi morala biti velikanoč šele prihodnjo nedeljo. V tem slučaju, ki je prav redek, se je uporabile pravilo, ki pravi: Velikonočna polna luna odgovarja 14 nizanu (luna XIV.) t. j. 14 dn po mlaju, četudi astronomična polna lum še ni nastopila.
—	Mrliški listi za padle vojake. Matrike so vso na Dunaju. Obrni se z dopisnico (polk, čas smrti) na Heeresprop-
Prvi zemljanl na mescu.
Čudežni doživljaji dveh Angležev. 45 'Angleški spisal H. G. Wells. — Poslovenil —e—.
(Dalje).
Zdaj pa zdaj sem se ustavil in gledal okrog eebe, pa Kavorja ni bilo nikjer in tudi selenitov ne. Goveda so menda že tudi gnali spat v notranjščino, ker ni bilo nobenih več videti.
Samotnega sem se počutil. Po Kavorju mi je bilo dolgčas.
Solnce je doseglo rob zapadnega krožnega gorovja. Le še za svojo širino je bilo oddaljeno od njega. In potem —. Seleniti bodo zaprli svoje rove in midva bova ostala zunaj, zunaj v neizprosnem ledenem mrazu mesečeve noči.
Skrajni čas se mi je zdel, da se snideva tn posvetujeva.Skrajni čas, da se odločiva, kaj naj storiva. Oble nisva našla, časa ni bilo več je iskati, če so se zaprli rovi, sva bila izgubljena —. Strašna noč vesoljnega vsemirja naju bo zagrnila, in ta noč pomeni — smrt.
Vsa moja narava se Je ustavljala tej misli. Nazaj v mesec sva morala, ln če naju tudi ubijejo tam doli. Neprestano me je strašila misel, kako bova zmrznila tu gori, kako bova trkala z zadnjimi močmi na zaprta vrata velikega rova —. Brezuspešno, brezupno, dokler naju ne prime ledena smrt —.
Na oblo nisem več mislil. Le na to sem mislil, kako bi našel Kavorja. Pa, voljan sem bil, iti nazaj v mesec, četudi brez njega, mesto da bi ga iskal, dokler bi bilo prepozno in vse izgubljeno.
Ze sem bil pol pota nazaj k robcu, ko —.
Ko zagledam oblo —.
Niseni jaz toliko našel nje, ko ona mene.
Ležala je mnogo dalje na zapadu nego sem računal, in poševni žarki zahajajočega solnca so se odbijali od njenega stekla in zadeli moje oko. Za trenutek sem mislil, da je to kaka nova, nepoznana naprava selenitov, pa kmalu sem razumel.
Vrgel sem roke kvišku, zakričal ln planil v dolgih skokih proti njej. Spodrknilo se mi je in zakotalil sem se v globoko jamo ter si izvil gleženj in raztrgal obleko na trnju in grmovju. Šepaje sem hitel naprej, j Ves sem se tresel, ves razburjen sem bil in sape mi je primanjkovalo že dolgo pre-don sem prispel do oble. Trikrat sem si moral oddahniti, hlastno sem lovil suhi zrak in mrzel znoj mi je rosil čelo.
Nisem mislil na drugo ko na oblo ln kako bi prej ko mogoče prišel do nje. Pozabil sem, da je Kavor izginil. Moj zadnji skok me je z veliko silo zagnal ob oblo, z obema rokama sem se je oklenil —.
In ležal sem ob njej, prsi so mi burno plale, zaman som se trudil, da bi kričal: »Kavor I Tule jo obla I«
Ko sem so nekoliko oddahnil, sem pogledal skozi steklo. Vse se mi je zdelo, da leži narobe. Skušal sem zlesti skozi odprtino. Moral sem oblo nekoliko nagniti.
Pogledal sem v notranjščino.
Pokrov je ležal, kamor sem ga bil položil, in vse drugo je tudi še bilo neizpre-menjeno.
Ves sem se tresel. Kako dobro je del pogled na te domače, znane stvari — po vsem, kar sem doživel in videl.
Zlezel sem v oblo in sedel med prtljago. Pogledal sem skozi steklo ven na mesečevo pokrajino in streslo me je. Položil sem zlate verige in droge med zavoje in si poiskal jesti. Ne da bi bil lačen, ampak ker sem imel živila na razpolago.
Hipoma mi je prišlo na misel, da je treba poiskali Kavorja —.
Pa nisem ga šel iskat. Neznana, nevidna moč me je držala v obli —.
Vse bo dobro, sem premišljeval. Časa bo še dovolj, da naložim dragoceno kovino, ki je vladar zemlje. Tamle, čisto blizu, v tisti jami, leži dovolj zlata, le pobrati ga je treba. In obla bo potovala z isto brzino in lahkoto, najsi je prazna ali do polovice nasuta z zlatom. Vrnila se bova na zemljo, bogata, najbogatejša človeka —. In potem —.
Sloma sem se utrgal od teh misli in se pripravil, da grem h Kavorju.
Zazblo me je, ko sem zlezel iz oble. Mrzli večerni zrak me je obletel.
Ozrl sem se okrog sebe. Previdno sem poiskal višino, kamor sem naredil pred nedavnim časom svoj prvi skok na mesecu.
Topot sem skočil brez truda.
Kako zelo se je izpremenila vsa pokrajina od tistikrat, ko sva prvič stala tu goril
Bodeče trstčje je prirastlo dobrih deset metrov visoko in je delalo dolge sence, ki so se izgubljale v skalah. Pa suho je bilo, ožgano —. Rjavo seme se je v velikih klobukih zibalo na vršičih, zrelo in pripravljeno, da odpade, kakor hitro bo zave! prvi mrzli veter. In sneg in zmrzujoči zrak liodeta polomila trstičje, podrlo so bo in pokrilo tla s suhljadjo in vejevjem in iglič-jem, kakršno sva videla, ko sva prvikrat pogledala na mesečevo pokrajino —. Jesen, prava, pozna jesen je bila, kar sem gledal okrog sebe. In koliko časa je temu, dfl sera gledal prvo pomladno brstenje in poganjanje —?
Tu je torej bilo prvo pristanišče Zemljanov na mesecu!
Nekega dne bo stal tu najin spomenik in napis —.
Da bi vedeli, tile čudni prebivalci me seca, kako važen, pomemben je bil ta trenutek v zgodovini njihovega planeta, kako usoden morebiti zanje — kako jezno, raz-srjeno bi šumelo v globinah —!
Pa kotlina je ležala mrtva, tiha —. Nihče naju ni iskal —
(Dalje.)
.4tev. 75.
SLOVENEC, (Tne ï. aprila 1928.
Strm 8.
b t e i VI. Getreidemarkt. Ali na «Bun-desministeriuin filrlnneree —
Militiirmatriken-Abteilung W VII. Maria-hilfstrasse 22. — Na podlagi izjav dveh prič o smrti pa more župni urad sam protokolLati padlega. Tudi n a S e poslaništvo na Dunaju posreduje v tem oziru. — M. Š.
—	Justitia regnorum fundamentum. — Kjer te ni, tam vse razpada. Tako je bilo z rajno Avstro-Ogrsko, ki zdaj stoji kakor tužno znamenje drugim v resno svarilo. Pisali ste (št. 71. od 29. marcaj : >Draginjska doklada dušnim pastirjem se 1. aprila še ne bo mogla nakazati, ker še niso došle vse prijave. Kakor hitro pa bodo vse prijave zbrane, se bo nakazilo izvršilo. Samo ob sebi je umevno, da z novo dravinjsko do-klado odpade prejšnja. Zato se 1. aprila ne bo izplačala nobena. Prijav manjka danes še nad 200.« — Tisti, ki prijav niso poslali, doklad niso potrebni, pa naj se sisti-rajo. Kaj pa to-le! Dobivam beraško pokojnino 153 Din mesečno. Zdaj, 2. aprila pa sem dobil celih 57 (rečem in pišem: petde-setsedem Din), torej okroglih 100 Din manj. Tu ni govora o dokladi, tu se odtegne kar dve tretjini vsote, čije ostanek niti za stanarino ne zadošča, menda zato, ker sem prijavo takoj vposlal, ali menda zato, da se bo etodinarska svota smatrala kot nova doklada. Ker nimam razun te pokojnine nobenega osebnega premoženja, kar so trije poroki na prijavi potrdili, sem s tem odtegljajem smrtno udarjen.
—	Avtomobilska nesreča pri Medvodah. Šofer dravske divizije Jožef Zupanôiô se je na veliko soboto popoldne odpeljal brez dovoljenja v Kranj. Z njim so ee peljali tudi šofer Anton Jerlna ln redar Bevc s svojo Seno. Ko se je avtomobil vračal proti Ljubljani, je na medvoškem klancu zavozil v gostilno. Avto se je prekucnil. Oba šoferja sta obležala nezavestna, Bevcn in njegovi ženi se pa nI nič zgodilo. Na telefonični poziv jo ljubljansko rešilno društvo ob pol 4. uri zjutraj pripeljalo v ljubljansko bolnišnico ponesrečena šoferja Zupančiča ln Jerlno. Avto ae je popolnoma razbil.
—	Gozdni požari. У pondeljek je pričel foreti ua štirih krajih gozd na Grmadi pri Vikrčah. Požar ee je modno razširil in je bil ponoči v plamenih že velik del gozda. Trdijo, da je bilo nalašč zažgano. — Snočl smo pa Iz Ljubljane opazovali velik gozdni požar v smeri proti Zalogu, vendar pa je požar okoli 8. ure ponehal; vsaj lz Ljubljane ni bilo po 8. uri ničesar več videti.
—■ Zadruga stavbenikov v Sloveniji, Ljubljana, vabt na IV. redni obfcnl zbor, kateri ee vrši v nedeljo, dne 22. aprila 1923 ob 10. dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani (pri nesklepčnosti eno uro pozneje) e sledečim sporedom: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Odobritev sklepnega računa za leto 1922. 8 Določitev sprejemnine novih članov. 4. Določitev sprejemnine in oprostnlne vajencev. 5. Določitev zadružne doklade za leto 1928. 6 Volitev odbora, načelnika, podnačelnika ln glavnih zaupnikov. 7. Slučajnosti. — Odbor.
—	Telefonski imenik za Srbijo in Črno goro in za Vojvodino. Telefonske naročnike in posebno trgovska in Industrijska podjetja opozarjamo, da sta Izšla najnovejša Imenika telefonskih naročnikov in sicer eden za Srbijo in Črno goro, eden pa za Vojvodino. Imenik telefonskih naročnikov v Srbiji ln Črni gori velja 60 Din, drugih direkcij pa 60 Din ln se lahko kupi pri poštah Ljubljana 1 ln Maribor 1 ali pa pri ekono-matu poštne direkcije v Ljubljani.
—	Otvoritev telefonske centrale v Cren-govcih. Pri pošti CrenSovci je bila dne 9. marca t. 1. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni ln medkrajevni telefonski promet. Ta centrala opravlja tudi brzojavno službo.
—	PoStna direkcija ▼ Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za dobavo 30.000 kilogramov raznega tiskarskega papirja na dan 1. maja 1923. Popis papirja in pogoji se dobivajo pri ekonomskem odseku poštne direkcije, soba štev. 10, za 5 dinarjev.
—	Železniška nesreča. Po poročilih iz Zagreba |e bila 81. marca ob 17. železniška nesreïa na Hškl progi med postajama Medak ln Goepić. Blizu postaje Medak na prehodu je trïil dvovprežni voz ob lokomotivo tovornega vlaka. Na onem mestu ni bilo obi-îajnlh zapornic, ker so jih tamošnjl kmetje vedno ponoči odstranjevali. Da si prihrani stroške, je železniška uprava opustila zapornice. Omenjeni dan stn se dva seljaka vozila domov. Ko sta privozila na prelaz, nista zapazila lokomoUve, ki je z vso silo trčila ob voz. V voz vprežena konja sta bila na licu mesta popolnoma razmesarjena. Lastnik voza je dobil težke poškodbe ln je med vožnjo v bolnico podlegel zadobljenlm ranam. Njegov tovariš je dobil le lahke telesne poškodbe.
—	Napad s sekiro. Dne 25. marca dopoldne je prišel v lilov posestnika Franca Klenovška na Urtovcu pri Boštanju neki približno 24 let star mož, kateri je s sekiro brez povoda udaril deklo Antonijo Polatnik po glavi, jo nevarno poškodoval in pobegnil.
—	Pretep. Dne 4. marca 1928 popoldne Je nastal prepir med bratoma Francom tn Ivanom Oma-hen. Franc je svojega brata Ivann tolkel s roko po glavi in mu pulil lase. Ko se mu je Ivan Iztrgal «s rok, jo Franceta udaril s pilo po glavi in ga lahko poškodoval nad levim očesom in na vratu. Nato se o podal v gostilno Vale-"" "obal v GradiSkih azili. Fr- )mahen pa	lasajeno »ekiro ln
Je sledil svojemu brata. Prtšedši v gostilno za bratom, se je v brata zaletel in gu hotel z ojstrino sekire udartU po glavi, poškodoval pa ga ni, ker se mu Je Ivan umaknil in je bil udarjen samo na komolec. Nadaljnji pretep je preprečil gostilničar, ki je vzel Francetu Omahnu sekiro iz rok.
—	Ukradeno kolo. Iz veže restavracije Vin-cenca Habjana pri domžalskem kolodvoru je bilo ukradeno moško kolo v vrednosti 6000 K.
—	Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta Stev. 1.	3322
Gospodarstvo.
g Letošnji velesemenj ▼ Bratislavi se bo
vršil v dobi od 23. avgusta do 2. septembra 1928 pod naslovom «Dunavskl mednarodni velesemenj« v lastnih, modernih, prostornih ln vsem zahtevam odgovarjajočih paviljonih, postavljenih v Bratislavskem pristanišču. Istočasno bodo organizirali sledeče korporaclje in uradi specijelne razstavlce ln sicer: Ministrstvo notranjih zadev: razstavo češkoslovaškega hranilničarstva v svrho razvitja istega na Slovaškem ln Pod-karpatski Rusiji. Dunavska prometna družba: razstavo dunavske paroplovbe. Slovaški poljedelski svet: Specijelno razstavo ex-portnlh poljedelskih produktov. Ministrstvo trgovine: razstavo kopališč in letovišč. Uspeh L in II. bratislavskega mednarodnega velesemnja, ležečega v najživalmejšem donavskem pristanišču ln naravnem izhodu češkoslovaške Industrije v .Jugoslavijo ln ostala trgovska središča Balkana in Orienta, zagotavlja, da so bodo tudi ob priliki III. velesemnja v Bratislavi osredotočili vsi evropejnki in neevrepejski trgovski ln Industrijski krngl. Razstavljalcem, ki bi želeli udeležiti se velesemnja, daje vse potrebne informacijo in direktivo ravnateljstvo velesemnja v Bratislavi ali pa tukajšnji češkoslovaški konzulat.
g Società Elnttrica delta Venczia Giulia, anonimna d. d. e sedežem v Trstu, objavlja v italijanskih listih poročilo o svojem razvoju in bilanco za L. 1922. Družba je oddala 1920. leta 2,300.000, 1921. leta 6,900.000 iu 1922. lota 10 milijonov KWU, letos pa upa napredovati na 17 milijonov KWU. Dobiček pa lani zaradi sušo in neugodne pogodbe s tržaško mestno občino ni bil velik in sa razdeli dividende 14.86 lir na delnico. Družba ima 20,000.000 lir vplA-č.inega kapitala.
BORZA.
Zagreb. 8. aprila. (Izv.) Devize: PeSta 2.30 do 2.40, Berlin 0.46K—0.47, Italija 4.09-5.02, London 405- 468, Newyork čeki 99-100, Pariz 0.60 do 0.65, Praga 2.98К-2.99И, Dunnj 0.14—0.1450, Zfl-rlch 18.55—18.57S. Valute: dolar 97—98.
Curih, 3. aprila. (Izv.) Devize: Pešta 0.1150 Berlin 0.0257, Italija 27.05, London 25.33, Newyork čeki 541.25, Pariz 33.80, Praga 16.10, Dunaj 0.007534, Sofija 4, Beograd 5.40, Varšava 0.0130. Valute: n. a. K 0.0077.
Dunaj, 8. aprila. (Izv.) Devize: Pešta 16.45, Berlin 3.81, Italija 3511, London 833700, Newyork čeki 71050, Pariz 4674, Praga 2109, Curih 18110, Sofija 684.50, Belgrad 698, Varšava 0.170.
Ljubljanske novice.
lj Češki škofje na poti skozi Ljubljano. Včeraj popoldan se je peljal skozi Ljubljano češki episkopat v Rim. Med
Eotniki je bil praški nadškof K o r d a č , tomeriški škof G r o s s, kraljevograški škof K a š p a r in brnski škof Klein.
lj 30 letnica glasbenega društva »Ljubljane«. Da ne bo pomote, naznanja odbor »Ljubljane«, da bo v nedeljo 8. aprila pri frančiškanih kot običajno: ob 9. pridiga, ob pol 10. pa sv. maša, pri kateri bo pel polno-številni mešani zbor »Ljubljane«. Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« stopa pred javnost drugič v tej sezoni z novim sporedom. Topot ni štedilo ne truda, ne denarja, da bo spored pester in zadovoljil tudi one, ki vedno žele le godbe, pa klavirja. Topot je na sporedu poleg vokalnih točk po 1 ženski zbor s klavirjem in orkestrom, in sicer prelestno šaljivi Konjovićev »Vrago-lan« in dražestni Lajovićev ženski zbor »Gozdna samota«. Dvorakov koncert v g-mo-lu (op. 33) za klavir in orkester je zelo redek na sporedih, ker zahteva posebno spretnega klavirista. V drugem delu koncerta bo gibka Schwabova »Zlata kanglji-ca« in 2. del Sattnerjevega oratorija, ki je sedaj v drugi izdaji mogočnejši, vestnejši in popolnejši. Zbor se ga je lotil z vso vnemo in mladeniškim ognjem. Vabimo vse prijatelje, da se udeleže tega pevskega slavlja.
lj Redna javna seja občinskega sveta se vrši v četrtek, dne 5. aprila ob 6. zvečer v mestni dvorani.
lj Tombola Poselske zveze. Karto /a tombolo Poselsko zvoze (1 dinar komad) so dobijo v trgovini Ničman (Jugoslovanska knjigarna) in pri Mehletu, Ambrožev trg št. 2. Nadalje prosi Poselska zveza, da se oddajo dobitki, ki jih hoče kdo nakloniti za tombolo v trgovini Ničman. Tomhola se v ril 8. aprila na belo nedeljo popoldne ob 4. url v TJnlonu.
IJ Obfnt »bor organizacijo javnih nameščencev somišljenikov SL8 se vršt v soboto, dne 7. aprila 1928 ob 20. uri v prostorih konsumnega društva na Kongresnem trgu s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora; 2. poročilo revizorjev; 8. določitev članarine, 4. volitev odbora, dveh revizorjev in razsodišča; B. obravnavanje tn sklepanje o predlogih; 6. slučajnosti. — Vsi člani se vabijo, da se
tega občnega «bora udeleže. — Ako bo občni zbor ob napovedani uri nesklepčen, ee vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število navzočih članov. —• Odbor.
lj AU »Narod« la prarnlkL Na praznike so se naš ata globoko oddahniti. Praznike imajo naš ata namreč.silno radi, ne zato, da bi bili klerikalec, ampak ker na praznike ni treba «Mati, če prav naš ata tudt ob delavnikih ne delajo; ampak rajše ali spé ali pa politizirajo. V nedeljo dopoldan ao vstali ata tako okoli devete ure. Prvo veselje, ki so ga do-ïiveli, je bila lepa nova spomladanska obleka iz prvovrstnega angleškega blaga — bttte sehr, direkt aus Brflnn, Firma Moriz Weiss & Komp. Komaj pa so oblekli obsežne hlače, so se že ruzjezili. Namesto da bi bilo za pasom najmanj še za dve flanelasti jopi prostora in pa za nekoliko von den grOs-sten Portionen fûr die Herren betm »Ferllnz«, so hlače komaj zapeli >So že zopet U klerikalci vzrok, da hlače ne gredo vkup«, чо Tagodrnjali ata, dokler niso pogruntali, da jim je njihova zvesta Urška »šnodl« preveč zadrgnila, ko јч n« vse zgodaj hlače likala na oster »favd«. Ko so se ata še pomladili z britvijo in si namazali brko z bolj temno pasto in st lase razkampljali 'ako, da so plešo zakrili, so se spravili na >žegen<, kaj• t na »žegen« naš ata veliko drže, čeprav je klerikalen, ampak če je pujsek zraven in slastna poti čl'« in lepi pirhi, no ja, naj pa bo, pravijo ata. Popoldne so pa šli ata »ven« in sicer silno daleč. Udarili so jo na »Friškove«, veste, zum »Topolautz«, na Martinovo cesto in sicer v novi obleki, eeht engliscli. Ata hodijo namreč poleti vedno zum Topolautz, na Martinovo cesto tn so tem tudt dobro zapisani. Ko so ata vstopili, jim je gostilničar takoj ""čel naštevati razne dobrote in ata io naročili vsakega nekaj: nekaj šunkenčka, se vede domačega, potem pol surove kV asce, potem pa kuije bederce in nekoliko motovilčka, da bederce mehko na njem počiva v atovem želodčku. Vesel nad veliko Častjo, ki ga je doletela z obiskom našega ata, je gostilničar oblastno in glasno zaklical natakarici: Lep рогсЦоп za gospoda ata, lep porcijon, vam pravim! Nekoliko je prt teh besedah sicer po mežikali, kar so drugi gostje tolmačili tako, da bo porcijon kakor za vse druge, ampak atu se je to strašno dobro zdelo. Pa je že nesreča hotela, da se je ravno takrat, ko j- natakarica postavila pred ata šunkenček in kurji bederček ir motovilček za že-lodček, torej ravno takrat se je nebo stemnilo in začelo je deževati. To je btlo atu preveč. Moj Bog, tako dale'! od doma nova obleka in brez dežnika — schon wieder die verdammten Klerikaitzen! Ti so vsega vzrok! Ali bt bilo mogoče, da dežuje na praznike, čo klerikalcev ne bi bilo? No torej I Ko so pa ata ravno pojedli svojo lepe velikonočne darove in jih primerno zalili, so Jo udarili po stari navadi k »Mačku« tn" za vodo in tam so začeli pripovedovati osokoljeni in ojunačeni: Ali mislite, da se jaz klerikalcev kaj bojim? Prav nič se Jih ne bojim 1 To so samo prazne flavze, če pr-vijo, da jih je toliko! Nas naprednjakov je mnogo več, zlasti če prištejemo k naprednjakom še 100 milijonov Rusov! Potem nas je ravno sto milijonov i 13! Vidite torej 1 Pa nas bodo H klerikalci? Nas ne, nis že ne, nas nikoli! Ampak ml Jth bomo, mit Le počakajte. Kadar bo 100 ilijonov Rusov v Ljubljani, takrat bomo pa drugače govorili! Čisto drugače! In nta so zmage-ito naročili v pričakovanju prihodnje zmage Se en cel liter ln ga izpili na zdravje des dr. Blet-weis, CWt hab' ihn selig. Kaj se jim je pa n"-'o sanjalo v noči od Velike nedelje na pondeljek, o t-un pa prihodnjič.
lj Frančiškanska prosveta. Danes je redna od-borova seja.
lj Redni občni zbor društva tobačnih trafikantov. Društvo tobačnih trafikantov v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor za dne 8. aprila t. 1. ob dveh popoldne v restavraciji pri «Zlati Ribi« v Ljubljani. Trafikanti, v Vašem lastnem interesu je, da se v obilnem številu udeležite istega; kajti poročalo se bo glede povišanja odstotkov od nadrobne razprodaje tobačnih izdelkov, kakor tudi se bo pretresalo zboljšanje našega stanja. — Odbor.
lj Predavanje v drnštvn »Soča«. V soboto, dne 7. t m. predava v salonu >Pri levu« znani naš pisatelj gospod dr. Ivo Sorll, notar v Rogatcu o temi: »Položaj pribežnlkov v Jugoslaviji«. Ime in snov Jamčita, da bo predavanje velezanimivo, na kar opozarjamo člane in prijatelje »Soče< ter drugo cenjeno občinstvo. Začetek ob pol devetih. Vstop prost.
lj Mestna dvorana in posvetovalnica na magistratu. Razna društva, korporaci.ie itd. so prirejala v zadnjem času svoje seje, občne zbore itd. v dvorani ali posvetovalnici mestnega magistrata. To je bilo za čas vladnega komisarijr.ta lahk mogoče, kor se dvoran nI potrebovalo za poslovanje občinskega sveta. Sedaj so pa ti lokali vsled številnih Rej klubov, odsikov, upravnih odborov Itd. tako zasedeni, da je le v izjemnih slučajih mogoče dati te prostore kakemu društvu na razpolago in se tudi prav lahko pripeti, da bi se moralo že izdano dovoljenje v zadnjem hipu preklicati. Radi tega opozarja mestni magistrat vsa društva in korporacije, ki so doslej običajno zborovali na magistratu, da si za svoja zborovanja po možnosti preskrbe druge prostore.
lj Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, dn. se vrši prihodnja javna odbo-rova веја v sredo dne 4. aprila 1923 ob 20- url v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna dajo članom dnovno od 18. do 20. uro informacije Sv. Potra cesta štov. 20 pritlično, desno.
lj Trboveljski premog in drve ima stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana. Kralja Petra trg 8, tel. 220.	1222.
Narodno gledišče.
I« gledališke pisarne. Pri predstavi Dvofe-kove opere »Vrag in Katra« v sredo, dne 4. aprila, poje vlogo Marbuela g Zupan. V četrtek, dne 6. t m. gostuje v operi »Nižavi« dramatična pevka Bratislavskega gledališča gdč. Hana Plrkova kot Marta. Pri tej predstavi poje vlogo Tomasa g. Betetto. V soboto, dne 7. t m. bo v opernem gledallMu pr* mijera krasne Humperdinckove mladinske open »Janko in Metka«. Vlogo Metke poje gdč. Thalen jeva, vlogo Janka gdč. Rewlczeva, vlogo čarovnicei hrustalke gdč. Kattnerjeva, vlogi Škratov PeSčea. čka in Rosavčka pojeta gdč. K oren j ako va in Saxo-va. Očeta poje g. Cvejlč, mater pa ga. Smolenskaja Oojenka konservatorija, gdč. Saxova nastopi pri tej predstavi prvič na gledališkem odru. Dirigira) !jo g. Karol Je raj, režiral pa g. Sevastjanov. Pt» trebne dekoracije je naslikal g. Skružny.
Ljudski oder
Iz pisarne Ljudskega odra. Na splošno želje občinstva se uprizori »Paeijon« in sicer nepreklicen
samo še v soboto, dne 7. aprila ob pol osmfh tn v nedeljo, dne 8 aprila ob treh popoldne.
Nedeljska predstava je namnnjena predvsem občinstvu z dežele. Da se bodo mogli posetniki vračati z večernimi vlaki, se prične predstava že oh treh popoldne tn konča še pred 6. uro zvečer. P. n druStva, korporacije itd. naj si takoj rezerviraj« vstopnice ln sicer najdalje do četrtka. Denar je vpo-«>l«ti aaprej na upravo Ljudskega odra v Ljubljani. Cena vstopnic: sedeži po 14, 12, 10, 9, 8 ln S Din, stojišča ;5o i Din.
Sobotno predstavo pa naj Izvoli posetiti ljubljansko občinstvo. Opozarja se še enkrat, da sta to zadnji dve predstavi »Pastjona« v letošnji sezijt
Prosveta.
pr Tržič. Prosvetni odbor Jožcfovena društva priredi v pondeljek, 9. aprila, ob osmih zvečer ▼ »Našem domu« 18. prosvetni večer n sporedom: 1. Premrl: »Ml smo orli,« koračnica za klavir. 2. »Papeževa hči«. Nadaljuje Fr. VavpetiČ. 8. Alt-solo: »Poglej, dih božji...« iz Sattnerjeve sOljke«. Poje gdč. Anita Premru, s klavirjem spremlja g. Slavko Slabo. 4. »To be or not to be!« Razloži O. Milavec. 5. »Pomladni pèn.« Tgra na vijolino ga Klara Peharčeva, s cltrami spremlja gdč. ,T. Grom. 6. »Moje misli oh sklepu...« Govori društveni predsednik Joško Vider in zatvori sezono predavani 1922-23. Vabljeni vsi!
Cerkveni vestnik.
c Kongregacija gospodov pri iv. Jošefn nI ms
danes shoda radi poprave kapele, pač pa prihodnjo sredo.
Učiteljski vestnlk.
Kamniška podružnica Slomškove zvez« zboruje v soboto, dne 14. aprila ob 10. url dopoldne v Komendi. Na dnevnem redu-1. Cerkev in dom, važna vzgojna člnltelja, govori N.; 2- Obravnava novega pravilnika Slom. zv. Društvena članarina je 50 Din, ki se lahko plača v dveh obrokih. Skupni obed v Komendi; prlglase drnštveuemu predsedniku K. Igllč-u, p. Dob pri Domžalah najpozneje do 12. t. m. Radi važnosti obeh točk dnevnega reda prosimo, da se zborovanj« udeleže prav vsi člani. — Odbor.
Dijaški vestnik.
d Na 5. rednem občnem zboru podruž« niče Slov. dij. zveze za ribniški okraj je bil
izvoljen sledeči obhor: p redsodnik Peček Jože, podpredsednik Bartol Mirko, tajnica Češarek Marija, blagajnik Pucelj Jože, knjižničar Lovšin France, revizorja Lesar Jože in Burger Jože.
Poizvedovanja.
Izgubila se je na sv. Katarini na velikonočni ponedeljek srebrna damska ura z usnjato zapestnico. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi ш
policiji.
Izgubil se je na cesti lz Ljubljane čez VU
marje—Tacen—Vikrče siv šal z modrimi črtami Prosi se, da ga najditelj odda v našem upravništvu
Izgubil je nižji poštni uslužbenec v nedelj« dopoldne od U. do 12. ure dopoldne od Selenbur gove ulice preko Zvezde—Gradišča na Rimsko ce sto celo svojo mesečno plačo v znesku 2480 K. Po šteni najditelj se prosi, da denar vrne na policijsk' ravnateljstvo.
Sl.ABOST? SLABO SPANJE? NervoznosN Ne ve sel je do dela? Ali se večkrat pojavljal« različne boli? Dober prijatelj v tekih slabih dnel je pravi Fellerjcv Elzoflnidl Dobro služi za umivanje in obklndke, prav tako kot kosmetikum z« usta, qlnvo, kožol Močnejši, izdatnejši in bo| delujoči kakor francosko žoaniel Z omotom ii poštnino 3 dvojnate ali 1 Specialna steklenicfl 24 Din; 36 dvoinatih ali 12 Specialnih stekleni* 208 Din in 5% doplačila razpoSilio: lekarnai Eli GEN V. FELLER, STUBICA DON)A, Elzalrfl 51 134, Hrvatsko.
GUMENE PETE in QUMENE POTPLATE
«•It«l« In trajntj« ao kakor im«mI Najbolj« varstvo proM «to* I «rami
Stran 4.
BIIOVBNEC, ®ве "4. aprila 1928.
fltcrr. 7K
Dela želi
tk popoldans''» ure moč, vešča knjigovodstva in v.ieh pisarniških del. — Cenjene dopise pod «MOČ«.	1912
oskrbnik
Večjega posestva, združenega t vrtnarstvom, želi vstopiti 32 let star oženjen strokovnjak, delajoč sedaj na prvovrstnem državnem kmetijskem zavodu. Žena vešča v vseh panogah kmetijstva, bi prevzela vodstvo v gospodinjstvu, Imenovana govorita slovensko, nemško in mažarsko. — Ponudbe pod 249 sc prosi na STUPAN, Slovenska nI. 15, Maribor.
ГПСРПП ** «prof»* aa dobro do-UUOl Ull mačo hrano ia stanovanj*. Polzve se Ilirska nllca 19/Л. desno.
Javna zahvala
gospodu dr. RaanoEnUra v Lola ee požrtvovalno ia uspešno ozdravljenje moje težko obstreljene roke. Snežnik, 31. marca 1923.
JAROSLAV KIBIC, okrožni joidar.
Па1«||пч 14 let stara, zdrava, dobre, UcMIUI poštene družine, želi vstopiti kot UCÉNKA v trgovino v mestu ali tudi na deželi. — Cenjene ponudbe pod: «UČENKA 1923* na upravništvo «Slovenca«.	1885
čevljarski mojster
Sekoliko invalid, želim dobili primeren prostor za izvrševanje svoje obrti kje v Sloveniji — Ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod «SAMEC«.	1911
Iščemo energičnega, izvedenega
lovskega in gozdnega čuvaja.
Prošnje je poslati na
Gozdni urad v Oplotnlcl.
KATERI hišni posestnik bi dal na RAZPOLAGO
majhen prostor
na dvorišču rokodelcu-vpokojeneu, za kar bi mu ta vzdrževal vsa kleparska dela njegovega poslopja, kakor tudi vse druge potrebščine. — Naslov aa upravo lista pod šifro «KLEPAR«.
pozftlv in negativ — retouterja, zmožnega tudi dobrega posnetka, SPREJME boljši atelije. — Ponudbe pod «Fotograf 1893« na upravništvo «Slovenca«, j
Dve stiskalnici
In več drugih potrelčln za umetno ključavničarstvo PRODA KAROL SE-MRAJE, ključavničar. Sent Vid nad Ljubljano.	1894
HIŠA naprodaj
5 sob, kuhinja, obokana klet, hlev, dalje sadni vrt, njiva ln okolu 1 orala pašnika, primerno za lesotržca. Cena 160.000 Din. Več povedo v gostilni GSELMA na postaji SPOD. HOČE.	1916
Iščem kuharico
ioja dobro kuha, je vrlo poštena, marljiva in hoče vse posle sama opravljati v malem gospodarstvu za 2 osebi, želim dobra spričevala. Biti mora samostojna gospodinja. Ponudbe s fotografijo na trgovino ŽAGAR, Zagreb, Nikoličeva ul. 12.
Inteligentna gospa, vdova srednjih let,
išče mesta gospodinje
k samostojnemu gospodu. Posečala jc ludi gospodinjsko šolo in zna dobro kuhati. Ponudbe pod: «GOSPODINJA 35« na upravništvo «Slovenca«	1926
Čeha, »ro-
2 brivska pomočnika
•ita p. n. šele mesta, najraje blizu Irru-la. Pisma na upravo Usta pod It. 1923,
Državni poduradnik v pokoju, «učen Iflfltlll* dober, zvest delavec, želi JVIGfJuf mesta pri večjem industr. podjetju kot samostojen klepar. Na razpolago ima tudi ročno orodje. Pismene ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod .KLEPAR«.	1922
1 nl#ol v veeiem tr8u Ba Dolenj-LUlUVI skem, pripraven za vsako obrt, ZAMENJAM z manjšim lokalom v bližini Ljubljane. Dopisi naj se pošiljajo na upravo lista pod «Prometni lokal*.
Cunard Line
Najhitrejši parniki sveta. Direktna po t niêka in tovorna vožnja od
Hambnraa In Cberboarga za Ameriko iu Canado
4 dimniki, 5>/, dneva, lastne kabine za potnike П1. razr. Potnike odvedo izkušeni uradniki do luke ukrcania ter jim nato dragevolje nudijo vsako pomoč. Pojasnila daje:
CUNARD LIME
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Jugoslovanska banka d. d. Zagreb
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Шт, Kolodvorska иГса štev. 26.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objavo ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogata), koaces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30.
KLEPARJI: Remžgnr & SnierUol, Florijanska ul. 13 Produktivna zadruga kleparjev, inStula-lerjev, kollarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev 23. Korn T., Poljanska cesta itev. 8.
MEHANIČNA DELAVNICA:
pisalne, računske, razmnoževalne in dru-
«c pisarn, stroje popravlja ln prenavlja ndovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: Jean Schrcya nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče Stev. S.
4 dinarje.) KLOBUKE In TELOV. POTREBŠČINE: Kunovar Ivan, Stari trg Stev 10 STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fucla, Ljubljana, Mirje Stev. 2.
ŠPEDICI1SKA PODJETIA: »Orient« d d. Sodna ulico 3. Tel 463. Ratizlrtger R.. Cesta na luž železn. 7—9.
TRGOVINA Z 2ELEZNINOÏ Sušnik A4 Zaloška cesta St 21, Ljubljane
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIM: Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOV. Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM: Eriavec & Turk pri »Zlati lopatic, Valva-
zoriev trg Stev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: F. i ajdiga sin, Sv Petra cesta Stev. 17
1 veliko prazno sobo
ali dve manjši,
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, IŠČEM za takoj ali pozneje. — Cenjene ponudbe pod; ^PROFESOR« nc upravništvo «Slovenca«.	1915
Iščemo LOKAL,
primeren za delavnico. -
Ponudbe pod: «PLAČA DOBRA- na anončno in reklamno družbo ALOMA COMPANY, LJubljana, Kongresni trg Številka 3.	1899
Prodam PIANINO
popolnoma nov. Cena: 60.000 K. — Naslov pove upravništvo «Slo-venca«c pod štev. 1920.
Stanovanje
v mestu: sobo, kuhinjo ln prillkline odstopim proti primerni NAGRADI. — Ponudbe na upravništvo Usta pod Seat Jakobski okraj 20—1919.
Velik vrt
ograjen, ODDAM TAKOJ V NAJEM Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod šifro Л-'RT 1879«.
Pestunjo
It' dvema otrokoma IŠČEM za takoj. — Prednost ima starejša oseba, ki je v tem poslu izvežbana. Izborna oskrba in dobra plača. Potne stroške povrnem, — Obrniti se je pismeno na gospo ANO KRAMER. Sv. Peter pod Sv. Gorami.
PRODAM dobro ohranjen
planino in klavir,
ÎROJE GOSLI ter PISALNI STROJ. -Naslov pri upravi lista pod štev. 1914,
Zahvala.0b tužni ртШ
in očeta
izgube soproga
Andreja Treven
sprevodnika južne žel.
se zahvaljujemo železniškemu osobju za venec in najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so pokojnika spremljali na zadnji poti.
2alujoči ostali.
Zamenjam
LEPO STANOVANJE
2 sob, kuhinje in pritiklinc v Mariboru z« enako ali večje v Ljubljani. Naslov pove uprava lista pod štev. 1917.
KOLOV
Dva vagona jelovih
in smrekovih za vinogradnike in hmelarje, kakor tudi količke za ograje IMA NAPRODAJ JOŽEF JEZERNIK, trgovec, Stob, pošta Domžale. Cena za komad sc določi na licu mesta.	1893
Pisalne mize
in drugo pohištvo naprodaj pri: ERMAN & ARHAR, mizarstvo, Šent Vid nad Ljubljano. 1913
Velika izbira f*.
Џ ^
il. SlNKOVIC naslednik И. 5055
LJubljana, Mestni trg 19.
Brez posebnega obvestila.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, ptlja: teljem In znancem pretužno vest, da je naša srčnoljubljena soproga, mati, sestra in teta, gospa
FRANJA KOŠAK roj. ŽETKO
trgovka
dne 3, t. m. po kratki in mukepolni bolezni, previden« s tolažili sv. vere, bogu vdano preminula.
Pogreb predrage, nepozabne pokojnice hode v četrtek, dne 5. t. m. ob 2. url popoldne Is hlle žalosti, Pod tranSo 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 3. aprila 1923.
KAROL KOSAK — soprog — z OTROCI in vse ostalo SORODSTVO.
Mestni pogrebsi uvod.
Bičevnike
12 PRAVEGA KOPRIVOVEGA LESA (Ztirgelhoîr), navadne gladke, poliltrane, luksasne, pletene, težke (furmanske) izdeluje in nudi po primernih cenah
Prva jugoslov. tvornica tržaških bičevnikov OGRIN & PERIC, Laverca pri Ljubljani.
Motor
јЛ*- za žaganje drv kupim. '•C
Ponudbe z navedbo cenc pod: «Brezhiben« na upravo «Slovenca«. 1925
glps, apno romancement, strešno lepenko, karboltno], drvocement, wat-proof gips plošče, umetno gnojilo, etemit (Hatschek) itd.
nudi po imlnižji ceni
Kosta MmMl in drug
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 13.
то&пе ce f iris
za srajce v najnovejših vzorcih priporoča
Lil. ШШ1 MeSnMrgW.
Žlahtni grah, CebnlčeK. groiiaro. fooreme
itd. priporoča
im J ."BMP, w\m,M
W'oifova ulica 12. Zahtevajte cenik.
Več malo rabljenih
otroških vozičkov
J** POCENI NAPRODAJ. -»L LJUBLJANA, Zvonarska ulica 1.
„DIAMALT"
Pozor pekli »Dlnmall«, tvornice Hauser i Sobolka, Bec-Stadlan, v predvojni kakovosti, se edino dobi pri glav. lastopnlku sa Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladišče Strossmajerova 10. Varujte se ponaredb v prahu ali tekočini)
VaŽDO za tovarne sladkorja, špirita itd.
Za jugoslovanske železniške in parobrodne postaje sta naprodaj 2 prosto stoječe kovano'îelezna
гежегтагја
po 560 mB vsebine, s premerom 105 m. — Vprašanja prosimo pod šifro: „Rezervoar V—30" na oglasni zavod „Intcrreklam" d. d.,
Zagreb, Ilica 21.
IŠČEMO za samostalno vodstvo oddelka za popravo elektromoter-jev in strojev. — Isti mora biti popolno vešč v namotavanju isto-smernih izmeničnih in obratnih motorjev kakor tudi v šaltanju istih. Reflektiramo samo na prvorazredne, energične in trezne moči. — Ponudbe na INTERREKLAM D. D. Zagreb, Ilica br. 2i pod šifro: «POSLOVODJA II - 427«.	1902
Prvovrsten liieni itrnez
svitlorumen in svitlorjav zajamčeno čist v aodih i'i ročkah,
ferpentlnsko olit dekanu
in laneno olje nudimo po najnižjih dnevnih cenah.
Hrovat Komp.« Ljubljana
Telefon interurb. 301.
Brzojavke: Hrovatport
1897
Ne I 156/23
Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je po prošnji lastnika Ferdinanda Malin, posestnika v Središču - Ormožu naprodaj po javni dražbi zemljišče vložek št. 76 k. o. Trnovsko predmestje, obstoječe iz stavbene parcele 50 — hiša v Trnovski ulici št. 6 in zemljiščne parcele 17 — vrta, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 120.000 dinarjev.
Dražba se bo vršila v nedeljo, dne 8. aprila 1923 ob 3. uri po* poldne na licu mesta, Trnovska ulica 6.
Ponudbe pod izklicno ceno sc ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno,
Dražbeno izkupilo je založiti pri sodnem komisarju notarju dr. Schmidingerju.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču in pri notarju dr. Karolu Schmidingerju v Ljubljani, Sodna ulica 11.
Okrajno sodišče v L№Siani? odd. I.,
dne 13. marca 1923.

Na prošnjo lastnice g. Helene B a u d e k iz Ljubljane se bo prodajala na prostovoljni sodni dražbi dne 5. aprila 1923 ob 3. urf popoldne na licu mesta ob Martinovi cesti (za tovarno za klej), parcela št. 268, njiva d. o. Petersko predmestje I. del, pripravna radi lege ob cesti v bližini železnice sosebno za industrijska podjetja kakor tudi za kopanje peska. — Izklicna cena 150.000 Din; vadij 10 odstotkov. — Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni no. tarja Aleksandra Hudovernika v Ljubljani.
z lepim prostim trgovskim lokalom v cen-trumu LJUBLJANE (100 korakov od glavne pošte) na najlepši in najprometnejši ulici
«godno na prodaj
Naslov pove upravo tega lista pod §t. 1798
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani.
' Jugoslovanska tiskarna v Liublimi.