CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE PIONIRJI PRI PODPREDSEDNICI CELJSKE OBČINE V počastitev pionirskega praznika in tedna otroka je občinska skup­ ščina Celje povabila na sprejem pi^dsitavnike pionirskih odredov v osnovnih šolah in njihove pedagoške vodje. Potem ko je pionix Vlado Veber v imenu vseh pionirjev celj­ ske občine pozdravil gostitelje, je lep pozdrav mladim delavcem v pi­ onirskih odredih in njihovim članom naslovila tudi podpredsednica ob­ činske skupščine, Slava Faletičeva. Kakor pozdrav, tako je bil prisr­ čen tudi razgovor. Treba je namVeč povedati, da so se pionirji nanj do­ bro pripravili in da so ne samo to- varišici Faletičevi, temveč tudi tpva- rišem Marjanu Ravnikarju, Jafiezu Kovačiču. Zvonku Perlicu, Viliju Skrtu. Maksu Šornu in predstavniku JLA posredovali nešteto problemov, s katerimi se srečujejo. Tako so go­ vorili o materialnem položaju šol, o pomanjkanju prostorov za tehnič­ ni pouk in podobno. Zanimivo je, da so med drugim ugotovili tudi raz­ liko, ki jo v šoli vsak dan vidijo med učenci, ki imajo vse knjige in ostale, učne pripomočke ter onimi, katerih starši ne morejo žrtvovati toliko denarja, da bi otrokom ku­ pili A^se, kar potrebujejo za šolanje. Jože Širec DOKTOR PEDAGOŠKIH ZNANOSTI Direktor osnovne šole v Laškem, profesor pedagogike Jože SIREC, )e pred kratkim na filozovski fakulteti v Lju­ bljani opravil doktorsko diser­ tacijo s področja pedagogike. To je brez dvoma izreden us­ peh prosvetnega delavca, saj je študij in disertacijo napra­ vil ob številnih in odgovornih nalogah na šoli. V soboto je predsednik ob­ činske skupščine v Laškem, tovariš Ljubo ZELIC, priredil novemu doktorju skromen, a prisrčen sprejem. Tovariš Si­ rec |e edini direktor osemletke v okraju, ki nosi tako časten naslov. V OBČINAH SOGLASJE v teh dneh potekajo po občinah celjskega okraja posvetovanja o vlogi, pomena in razvoju »Celjske­ ga tednika^. 'Posvetov se udeležujejo predstavniki občinskih skupščin in političnih tet ostalih organizacij. V Žalcu. Laškem, Šentjurju pri Celju in Šmarju pri Jelšah so se že zedi- nili. da bodo predlagali občinskim skupščinam soustanovitev medobčin­ skega glasila. Hkrati bodo skušali urediti vse obveznosti, ki izhajajo iz dosedanjega poslovanja. Vnaprej naj bi ustanoviteljske pogodbe skle­ pali vsaj* za i)et let, kar bi omogo­ čalo boljšo organizacijo uredništva, načrtnejše gospodarjenje in utrjeva­ nje obveščanja ter medsebojnih sti- ik)ov. Jasneje postaa^jaijo tudi pra­ vice in dolžnosti ustanoviteljev ter obveznosti uredništva. Tako si bo celjska skupnost kOmun utrdila svoj tednik, po katerem občani vse bolj segajo. Okrog 15. oktobra padavine z ohla­ ditvijo, nato nekaj suhih, lepih dni. Od 20. do 24, oktobra spet nestalno vreme s pogostnimi padavinami SPREJET PROGRAM DELA OK ZKS ZAČRTUJE SAMOSTOJNO I^ ODGOVORNO DEIO СШОУ ZVEZE KOMUNISTOV Na osnovi analiz dosedanjega de­ la in predvidevanj bodočega raz­ voja in nalog je okrajni komite Zveze komunistov v Celju sprejel na svoji zadnji seji, kateri je priso­ stvoval tudi organizacijski sekretar CK ZKS, Albert Jakopič-Kajtimir, program dela. Analiza dosedanjega dela, kot ena izmed os^iov bodočega programira­ nja, je potrdila niz uspešnih priza­ devanj tako okrajnega komiteja kot njegovih organov. Zlasti je bilo o- pazno poglobljeno, argumentirano ter načrtno obravnavanje družbenih probl(;mov in pojavov. S takšnim delom je okrajni komite nudil tudi najbolj hvaležno pomoč zlasti ob­ činskim organizacijam Zveze komu­ nistov. S takšnim delom pa je treba nadaljevati tudi v prihodnje. In še več, novi program dela pa gre še korak naprej, saj opozarja pred­ vsem na najvažnejše naloge, med­ tem ko pušča nekatera drobna, manj pomembna vprašanja ob strani. To je tudi povsem razumljivo, saj bi bilo v sedanjem obdobju družbenega razvoja več kot napak deliti sile in prizadevanja na vse mogoče prob­ leme in naloge. Bogato napotilo prihodnjih nalog so tudi tiste obveznosti, ki jih na­ kazuje nadaljnji razvoj družbeno političnega življenja. Tu gre tako za konference organizacij Sociali­ stične zA^eze, kot tudi obračune dela organizacij Zveze komunistov. In končno pred durmi so volitve v predstavniške organe. Vidno mesto v načrtu prihodnjega dela ima spreniljanjc\ in analizit-anje dela sami)upravnih organov, delitev do­ hodka in podobno. Z razliko od prejšnjih let, bo okrajni komiite spremljal ta dogajanja bolj z etič­ nega in moralnega stališča. Novih pobud v delovnem načrtu so dali tudi prvi uspehi načrtnejšega reše­ vanja in obravnavanja kadrovske politike, čeprav je zlasti na tem področju še obilo nerešenih vpra­ šanj. Ene med njimi bodo morale rešiti tudi občinske skupščine s for­ miranjem ter sistematičnim obrav­ navanjem kadrovske službe in poli­ tike. Med ostalimi nalogami, ki jih za­ jema program dela okrajnega komi­ teja Zveze komunistov in njegovih organov je zlasti še skrb za na­ daljnje utrjevanje gospodarskega sistema. Razveseljiv je poudarek na hitrejšem razvoju družbenih služb. Ni naključje, da zavzema v načr­ tu prihodnjega dela pomembno me­ sto idejno delo in usposabljanje or­ ganizacij Zveze komunistov ter nji­ hovih članov za samovoljno ter od­ govorno obravnavanje vseh pojavov. Člani okrajnega konifteja Zveze komunistov v Celju pa so na seji proučili še dosedanje rezultate raz- jj^rav o spremembah in dopolnitvah statut'a Zveze komunistov Jugosla­ vije. Naj iz te razprave povzamemo eno samo ugotovitev: razprava o tem pomembnem dokumentu Zveze ko­ munistov Jugoslavije še ni končana. Še nadalje jo je treba razvijati in voditi zlasti na tistih področjih, ki se tičejo nadaljnje graditve ter vlo­ ge dela tako organizacije kot čla­ nov. ^ M. B. SVEČANA PROSLAVA OBČINSKEGA PRAZNIKA VEC ZA STANDARD Šmartno ob Paki. Svečana proslavitev 23. obletnice občinskega prazni­ ka velenjske občine je za nami. Slavnostno sejo občinske skupščine, občinskega odbora Socialistične zveze in predsedstva občinskega zdru­ ženja borcev NOV v dvorani TV D »Partizan« je otvoril-predsednik občinskega odbora SZDL FRANCI PRISTOVŠEK; predsednik občin­ ske skupščine LUDVIK MALI pa je v slavnostnem govoru poudaril po­ men prvega partizanskega napada na mesto v Sloveniji, posebej še, ker je akcija pomenila koncentracijo partizanskih sil na Štajerskem ter zadala okupatorju udarec tani, kjer se ga je najmanj nadejal. Napad na Šoštanj — močno okupa torjevo postojanko — je pomenil prvo večjo organizirano vojaško akcijo I. štajerskega bataljona in par- • tizanskegfl vojskovanja v Sloveniji sploh ter je v dneh, ko je okupator doživljal svoje največje uspehe, pomenil več v prebujanju zavesti po­ nižanih in teptanih, kot uspeh same vojaške akcije. V nadaljevanju govora jc tovariš Mali nanizal uspehe velenjske obči­ ne, ki so letos n^jočitnejši pri vse večjem vlaganju v družbeni stari' dard. Na področju občine so uspeli da imajo danes na 11 podružničnih šolah le še nižfe oddelke, medtem ko je za učence višjih razredov osemletkje v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki organiziran pre­ voz skoraj iz vseh krajev, V letošnjem \џШ so zgradili v Šo­ štanju nov kopalni bazen, Velenje jc pred dnevi dobilo težko pričako­ van vodovod, pravtako Šentilj in osnovna šola Paka pri Velenju. Nov mladinski dom in pionirski klub, nov trakt rudarskega šolskega cen­ tra, novi proizvodni prostori tovar­ ne gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju, nova šulu- v Zavodnji, ce­ sta v Plešivec in pričetek tamkajš­ nje prenovitve šole, nov zdraviliški objekt »Planika« v Topolšici in ure­ jeni prostori za družbene organiza­ cije — vse to so pridobitve, ki so jih občani velenjske občine om.ogo- čili s prostovoljnimi delovniun ak­ cijami in s krajevnim samoprispev kom. ^ Po slavnostni seji je predsed­ nik Mali pred številno množico izročil komunalne pridobitve šmart- nega; novo asfaltirano cesto Letuš- Gorenje, nov vodovod in kanalizaci- sko mrežo, zatem pa je gas41cem Smartna ob Paki slovesno predal nov gasilski avto. Bogat kulturni program, sta izve­ dla recitacij ski in pevski zbor os­ novne šole iz Šmartnega ob Paki ter rudarska godba na pihala. Slovesnosti v Ši^arlnem ob Paki so se med številnimi gosti udeležili Franc Leskošek-Luka, Franc Simo- nič, Jože Marolt, Tone Delak in dru­ gi (Slika spodaj). ENODNEVNI POSVET V KONJICAH Občinski odbor SZDL je na raz­ širjenem plenumu razpravljal pred­ vsem o pripravah letnih koneferenc krajevnih organizacij ter sklenil, da jih bodo opravili do konca novem­ bra. Največ pozornosti so posvetili vprašanju kadrovanja za nove odbo­ re in poudarili, da morajo biti v novih odborih v večji meri zastopa­ ni mladi ljudje in žene. Prav v zve­ zi s kadrovanjem in vsebinsko pri­ pravo na konference so sklicali eno­ dnevni posvet s predsedniki krajev­ nih organizacij in člani izvršnega odbora občinskega odbora SZDL. Na posvetu, ki so ga imeli v Sko- mcrju na Pohorju je sodeloval Jo­ že Marolt predsednik okrajnega od­ bora SZDL Celje. Obravnavali so tudi program za zadnje tromesečje^ Večja proizvodnja! .._._TODA,NAK^.NAmN?^^^ ^ Industrija celjskega okraja je v osmih mesecih letošnjega leta pri izpolnitvi fizičnega obsega proizvod­ nje komaj zaznavno pod planom, žal pa na račun mnogo večjega po­ rasta zaposlitve nove delovne sile in ne povišanja storilnosti. Storilnost je v teh osmih mese­ cih porasla le za 6,3 odstotke, med­ tem ko se je število zaposlenih zvi­ šalo od predvidenih 5,2 na 10,3 od­ stotke. Torej kljub vsem priporo­ čilom, analizam in ugotovitvam še vedno najbolj nazorni primeri eks­ tenzivnega gospodarjenja, ker se tudi odraža v inflatorni tendenci porasta nominalnih osebnih dohod­ kov v povprečju na enega zaposle­ nega, ki znaša v letošnjem letu v industriji 39,9 odstotkov porasta, v celotnem gospodarstvu celjskega okraja pa celo 42,3 odstotke. Sicer ni najbolj realno operirati s povprečnimi osebnirni dohodki, ki odpadejo na enega zaposlenega, ven^ dar pa pri seštet j u porasta delovne sile, porasta storilnosti in porasta življenjskih stroškov ugotavljamo, da so se v tem času zvišali realni osebni dohodki za okrog 10 odstot­ kov. Prav razkorak med porastom sto­ rilnosti in povečanjem realnih oseb­ nih dohodkov (če lahko verjamemo statičnim povprečjem, ki ne osre­ čujejo vsakogar) pa daje misliti. Le kako dolgo bomo še nadaljevali Z bitko za zvečano proizvodnjo, za in­ dekse v tipičnih okvirjih ekstenziv­ nega gospodarjenja in kdaj bomo potrkaili na vrata sbori.lnosti in kva­ litete, ki bosta edina zmogla ubla- ževati nič kaj rožnato spanje. V DANAŠNJI ŠTEVILKI # Stiska med devizami in energetiko Џ Voda na relaciji kmetova­ lec — komuna Ф Stipendija — cokla r.mzvoja Ф Nepomemben dogodek — vzrok za uboj # Tet nesreč v enem dnevu ü Tri.ic rekordi Ф Zakaj se jc zavlekla grad­ nja montažnih hišic? # Radovedna ma)ha Ф Gradnja mimo predpisov — stop! V PRIHODNJI ŠTEVILKI Ф Beseda občanov CELJE, 16. OKTOBRA 1964 Št. 41 CENA 20 din LETO XIV Glavni urednik RUDI L FSNIK OdKovoriii urednik JliRK KRA'íOVKr list i/lmj.i i)l> pi-lkili. I/.Hiijfl in tisk« Cisopisno iKidji-tji- >Гс|јчк! Нчк<. llroH- fiiítvn in uprava: fVljp, Trg V. konjfrp- fi - iion 2*-2"<. Teko?! rainn- f»0'>-l l-l-ft'íft T.rtna nnrnf nina 1000. роП<-1пн 400. е*Ч rtlotn« 250
  • nistvo 3400. íervan deseli v TOKIU JE CER VAN V TEKU M A 10 KM DOSEGEL KOT DRUGI NAJ­ BOLJŠI EVROPEJEC 10. MESTO. CAS, 29:21,0. '