Aktualno Ptuj, Podravje •
Dečki sklenili in začeli leto: zadnji Mihael, prvi Črtomir
O Stran 3
1 J?' T Torek:
Tednikov kopalni dan
V
Štajerski
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 9 4 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si
S u.
Ptuj, petek, 5. januarja 2024
Letnik LXXVII • št. 1 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Aktualno Ptuj •
Participativnega proračuna več ne bo
O Stran 2
Podravje Ormož • Gradnja miklavškega vrtca nekoliko zastala
O Stran 5
Podjetništvo
Ptuj^ Načrtujejo širitev industrijske cone na desnem bregu
O Stran 9
Kronika Cirkulane •
S petardami nad knjižno hiško in knjige
O Stran 12
Ptuj, Podravje • Sprememba Uredbe o odpadkih napoveduje nove storitve in stroške
Tudi tekstil bomo zbirali ločeno -
in plačevali?
V skladu z Uredbo o odpadkih se čez natanko leto dni, 1. januarja 2025, predvideva ločeno zbiranje odpadnega tekstila na izvoru njegovega nastanka, kar pomeni, da bo ob vseh dosedanjih posodah oz. vrečah za gospodinjstva potrebna še ena dodatna. Več na strani 3.
Aktualno
»Postavimo nasjp| in naj se voda v Markovce«
Pomanjkanje zavetišč
Je to še skrb za živali ali predvsem
dober biznis?
A
2 Štajerski
Otroško silvestrovanje
petek • 5. januarja 2024
Ptuj • Občina »zamrznila« finančno aktivacijo občanov
Participativnega proračuna več ne bo
Izjemno nizka, manj kot triodstotna udeležba na glasovanju za predlagane projekte v okviru participativnega proračuna, je eden izmed glavnih razlogov, da Mestna občina Ptuj tega več ne bo izvajala. »Treba je spremeniti celoten koncept,« je odločitev argumentirala ptujska županja Nuška Gajšek.
Foto: CG
Že izglasovani projekti bodo realizirani, a v prihodnje možnosti podajanja predlogov ne bo več.
Doslej izglasovane projekte bodo sicer v letu 2024 izvedli, a letos možnosti odločanja o tem, kaj bi izvajali v letu 2025, ne bo. Znesek, ki so ga v proračunu ptujske občine zadnji dve leti zagotavljali za izvedbo participativnega proračuna, je bil 175.000 evrov. Na začetku, pred tremi leti, je bil za 50.000 evrov nižji, a tudi povišanje sredstev želenih učinkov ni prineslo. Koncept participativnega proračuna je bil leta 2021 zastavljen smiselno, a se je izkazalo, da premajhna udeležba vpliva na precej neracionalno porazdelitev denarja.
Katastrofalno slaba udeležba
Delež sredstev, ki jih občine namenijo za to obliko participacije občanov, je različen, giblje se med 0,5 in 2 % celotnega proračuna. V Sloveniji je bila Mestna občina Maribor prva, ki je leta 2015 uvedla participatorni proračun. Ptujčani so prvič to možnost dobili leta 2021, takrat izbrani projekti pa so bili izpeljani v lanskem letu. Prispelo je 66 predlogov, izbrali so jih 15. Lani se je vrednost sredstev, ki so jih zagotovili za ta namen, povišala na 175.000 evrov. Ozelenitev, športni, motorični park, delavnice in hitra polnilnica so le nekatere izmed uresničenih želja.
Medtem ko so prvo leto o porabi sredstev odločali približno trije odstotki občanov, se je lani glasovanja udeležilo še manj ljudi, le 1,8 % oziroma 366 Ptujčanov. Namen, da se število udeležencev poveča, ni bil dosežen, pač pa se je zgodilo ravno obratno. Tudi letos se trend ni izboljšal. Tretji poskus, da se aktivacija občanov poveča, ni obrodil sadov. Pri letos izglasovanih projektih je zelo opazno, da je več »mehkih vsebin« kot v prvih dveh letih.
Od dobrih idej do izkoriščanja
Ob zagonu participativnega proračuna je bilo na Ptuju sicer precej zadovoljstva, a očitno je priložnost v tem prepoznala le peščica posameznikov. Nekateri so v svojih četrtnih skupnostih izboljšali kakovost bivanja, drugi so prijavljali projekte zgolj zato, da so dobili denar, od katerega je imelo korist le nekaj izbrancev. Dejstvo, da je že 20 ali 30 občanov, ki so oddali svoj glas v podporo kakemu predlogu, bilo dovolj za izvedbo, je gotovo zgovorno. Predlagatelji, tudi javni zavodi, so v tem prepoznali priložnost za pridobitev dodatnega proračunskega denarja. Tako so izglasovali delavnice digitalnega opismenjevanja starejših, pohode in predavanja, rekreacijo in aktivizem za mlade ...
Dženana Kmetec
Gajškova: »Odločalo je le 3 % občanov«
»Vsi izglasovani projekti bodo letos izvedeni. Odločili pa smo se, da bomo v prihodnje zamrznili izvajanje participativnega proračuna, ker želimo najti model, ki bo pritegnil večje število ljudi. Imamo zelo slab odziv ljudi in si želimo bistveno boljšega. Trije odstotki prebivalcev so odločali o neki vsoti denarja. Tudi če ni velika, to ni smiselno. V naslednjem obdobju bomo iskali možnost, kako ljudi bolj pritegniti,« je odločitev, da prekinejo izvedbo participativnega proračuna, pojasnila ptujska županja.
Eden izmed razlogov so gotovo tudi varčevalni ukrepi, posledično mora biti vsak občinski evro zelo premišljeno porabljen.
Videm, Markovci • Ideje o kanalščini po desetletju ponovno žive
»Postavimo nasipe in naj se voda
razlije v Markovce«
Dravske elektrarne Maribor že zadnji dve desetletji občinam ob Dravi izplačujejo koncesijsko dajatev, ki občinam pomaga pri rednem gospodarjenju in investicijah. Delež te pogače si že leta želijo tudi v občini Videm. Zadnji poskus leta 2005 je bil neuspešen, svetniki pa na novo vodstvo občine pritiskajo, da poskusijo še enkrat.
Foto: Sandi Kelc
Svetnik Dejan Tramšek je opozoril, da poplave reke Drave vedno znova prizadenejo tudi Videm in da bi si zaradi lege pod jezerom tudi Videmčani zaslužili del kanalščine.
Prvi je to temo načel že v začetku mandata svetnik Friderik Lika-vec, nedavno Dejan Tramšek. »Ko so bile novembra poplave, smo ponovno lahko videli, kolikšen del naše občine je poplavljene. Če nič ne dobimo od koncesnine, potem pa postavimo nasipe in naj se voda razlije v Markovce. Fotografije so jasen dokaz in čas je, pa tudi priložnost, da se odpre nova fronta,« je odločno dejal Tramšek. Svetnik Andrej Rožman, ki je bil soudeležen pri akcijah za prestavitev občinske meje že pred 20 leti, ga je seveda podprl: »Če si borec, lahko kaj dosežeš, sicer ne. Občina mora to podpreti.« Odziv prvega moža občine pa: »To so izredno pereče teme.«
Sodne bitke za Videm doslej neuspešne
Zakaj pereče? Pogled na arhivske številke Štajerskega tedni-
ka namreč spomni na dolgoletno sodno bitko glede spremembe občinske meje, ki jo je zahtevala Občina Videm.
Ko se je Videm leta 1994 odcepil od takrat velike občine Ptuj, si z mejami, ki so bile potegnjene po katastrskih razmejitvah, nihče ni belil glave. Ko se so kasneje iz nekdanje skupne občine odluščili še Markovčani, pa se Videm ni strinjal, da bi njihovi sosedje pridobili del Ptujskega jezera in še Šturmovcev, čeprav to območje od odcepitve nikoli ni spadalo v njihovo občino.
Da se z mejo ne strinjajo, so Videmčani zelo nazorno pokazali večkrat, ko so izruli občinsko tablo z napisom Markovci, ki so jo Markovčani postavili tam, kjer je mejo med občinami začrtal državni zbor. Gverilske akcije resnih posledic in žrtev, razen table, niso imele, kot vsak spor ali vojna pa je
se tudi ta končala za zeleno mizo oz. na sodišču. Leta 2010 je vrhovno sodišče zavrnilo revizijo in s tem potrdilo predhodne sodniške odločitve. Občina namreč ne sme enostransko spreminjati območij naselij tako, da se s spremembo poseže na območje sosednje občine.
Sprememba mej možna le sporazumno
Ob tem so na Vrhovnem sodišču poudarili, da zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb jasno predpisuje, da je za spremembo meja potreben sporazum med obema občinama in da v sodnem sporu ni možno na novo določiti oziroma spremeniti območja občine, ki je zakonsko določeno.
Torej Občina Markovci bi se mo-
rala strinjati, da odstopi del ozemlja Občini Videm, česar pa glede na koncesnino in ostale dajatve, ki jo Markovčani pridobivajo zaradi jezera, kanala ter hidroelektrarne, ni pričakovati. Kajti ravno Markov-ci so občina, ki prejme največ kon-cesnine - letno so na račun prejeli od 800.000 do 1,5 milijona evrov.
Iz Dravskih elektrarn Maribor pa so že pred časom odgovorili, da izplačujejo t. i. kanalščino le občinam, ki so navedene v koncesijski pogodbi, med drugimi Ormož, Gorišnica, Markovci, Ptuj, Hajdina, Starše ... ter da iz pogodbe izhaja, da Občina Videm ni upravičena do koncesije.
O morebitnem izplačilu odškodnine zaradi ogroženosti od kanala ali jezera pa so odgovorili: »Izplačevanje omenjenih postavk v koncesijski pogodbi ni predvideno.«
Mojca Vtič
Ptuj • Zadolženost mestne občine bi lahko bila manjša
Kako znižati stroške obresti
Slovenske občine, ki so se pri bankah zadolževale po variabilni obrestni meri, so danes v velikih škripcih. Euribor, s tem pa obresti, so močno poskočile, na Ptuju samo letos za več kot 600 tisočakov. Svetnik Uroš Vek je podal predlog, kako bi se država in občine v prihodnje temu lahko izognili.
Zadolževanje je trenutno velika težava praktično vseh slovenskih občin. Večji kot je znesek zadolžitve, večje so težave, saj so obrestne mere v zadnjem letu šle v nebo. To se pozna tudi na že tako osiromašenih občinskih proračunih. Svetnik Uroš Vek rešitev vidi v občinskih obveznicah: »Rešitev ni enostavna, je pa nujno potrebna.«
Na svetniške kolege, predvsem člane vladnih strank, je apeliral, naj preučijo evropsko prakso in dobre primere na državnem nivoju, nato pa še na lokalnem in to prenesejo tudi v Slovenijo. Izpostavil je skandinavske države: »Evropska praksa je zelo široka. Kot primer lahko vzamemo Švedsko in Finsko. Tam javne agencije izdajo obveznice za lokalne skupnosti. Dejstvo je, da so obresti bank pri nas višje, a ne moremo samo nergati. Pri pla-
niranju je to neznana postavka. V zadnjih desetih letih so bile obrestne mere rekordno nizke, občine pa se niso smele zadolžiti po fiksni
obrestni meri. Zdaj imamo posledice. Naj se preuči projekt severnih držav zadolževanja preko agencij, ki zberejo in izdajo obveznice na
mednarodnih trgih, financiranje pa se priteče tudi do občinskih proračunov.«
Prepričan je, da bi to pocenilo stroške zadolževanja občin. Skupni dolg Mestne občine Ptuj znaša skoraj 20 milijonov evrov, še letos so plačevali 170.000 evrov obresti, glede na trenutni Euribor bodo plačevali vsaj 800.000 evrov. Če bo Euribor v prihodnje še višji, bo to še dodatna obremenitev. Občine so na račun tega, da so kredite lahko najemale le z variabilno obrestno mero (ker je takrat bilo to ugodneje), zdaj veliko izgubile. Ptujska županja Nuška Gajšek je na Skupnost občin Slovenije naslovila dopis, v katerem opozarja, da bo treba premisliti o nadaljnjih korakih. Morda pa bo tudi Vekova ideja doprinesla k manjšim stroškom obrestnih mer.
Dženana Kmetec
petek • 5. januarja 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	3
Ptuj, Podravje • Sprememba Uredbe o odpadkih bo zadevala vsakega od nas
Čez leto dni bomo tudi tekstil zbirali ločeno - in plačevali?
¿J?'-
Dejstvo, da so tekstilni izdelki v sodobnem času poceni in da seje njihova proizvodnja v zadnjem desetletju in pol podvojila, močno vpliva na količino odpadkov. Evropska unija je zato tudi na tem segmentu ločevanja odpadkov sprejela nove ukrepe, ki se bodo morali kmalu uveljaviti tudi pri nas.
Možnosti, kam z rabljenimi tekstilnimi izdelki, ki jih več ne potrebujemo ali želimo, je nekaj, a preveč oblačil in drugega še vedno konča v mešanih komunalnih odpadkih. Zabojniki Humane, ki za marsikoga predstavljajo najenostavnejšo rešitev, so praktično vedno prepolni. Ogromni kupi tekstila so pogosto tudi ob zabojnikih, očitno namreč predvidene kapacitete ne dosega-
jo realnih potreb, vsaj na Ptuju ne. Na območju MO Ptuj so zabojniki postavljeni na devetih lokacijah: na Osojnikovi pri trgovini Tuš, Potrčevi in Slovenskogoriški cesti ob poslovalnicah trgovin Mercator, pred Platano na Potrčevi cesti, na Dornavski cesti pri centru Deta, na Volkmerjevi cesti 2, na Ormoški cesti pri Supermestu in v Budini v Belšakovi ulici. Humana ima sicer
Zaradi poliestra oblačila odlična za sežigalnice
Po podatkih fundacije Ellen MacArthur vsako leto nastane 114 milijonov ton tekstilnih odpadkov. Od oblačil za recikliranje se jih 12 % reciklira v npr. izolacijski material, manj kot 1 % pa za izdelavo novih oblačil. Razlog za to je v nizki kvaliteti tekstila oz. oblačil, v katerih je visoka vsebnost poliestra. To pa pomeni tudi, da se vse več zavrženega tekstila zaradi njegove visoke kurilne vrednosti sežge v obratih za pridobivanje energije.
po Sloveniji postavljenih skoraj 500 zabojnikov. Možnost predaje tekstila, a le uporabnega in ohranjenega, nudijo tudi v Karitasu in Rdečem križu. Sprejemajo ga tudi v društvu Ars vitae za potrebe stanovalcev Kamre ter še v nekaterih drugih humanitarnih organizacijah. Pogosto so sicer tudi kapacitete humanitarnih organizacij prepolne, zato dodatnih tekstilnih izdelkov občasno ne sprejemajo.
Predpis bo od naslednjega leta veljal za celotno EU
Zavedajoč se razsežnosti tega problema je mestna svetnica Ser-geja Puppis Freebairn na občino naslovila vprašanja o tem, ali ima podjetje Javne službe Ptuj urejeno ločeno zbiranje in odlaganje odpa-
Zabojniki Humane so praviloma prepolni, tudi skladišča humanitarnih organizacij.
Stroške morajo prevzeti proizvajalci in trgovci
Predlog t. i. razširjene odgovornosti proizvajalcev tekstila je Evropska komisija predstavila že poleti 2023. Predlog predvideva, da bodo proizvajalci oblačil in trgovci na drobno odgovorni za celoten življenjski cikel tekstilnih izdelkov, hkrati pa bodo morali finančno podpreti trajnostno ravnanje s tekstilnimi odpadki po vsej EU. Vsaka država EU bo morala do leta 2025 uvesti ločen program zbiranja tekstila. Stroške zbiranja, sortiranja in ravnanja ob koncu življenjske dobe bodo nosili proizvajalci.
Doslej so opisano shemo ravnanja s tekstilom že uvedli v Franciji, Nemčiji in Nizozemski.
dnega tekstila. Predlagala je, da se to uredi, sicer tekstil pristane v mešanih komunalnih odpadkih, čeprav bi ga bilo možno reciklirati.
Iz občinskega podjetja Javne službe, ki skrbi za ravnanje z odpadki na Ptuju, so pojasnili, da se v skladu z Uredbo o odpadkih čez natanko leto dni, 1. januarja 2025, predvideva ločeno zbiranje odpadnega tekstila na izvoru njegovega nastanka, kar pomeni, da bo ob vseh dosedanjih posodah oz. vrečah za gospodinjstva potrebna še ena dodatna: »Predpis bo veljal
za celotno Evropsko unijo. Kot izvajalec gospodarske javne službe zadevo že pripravljamo in bo z letom 2025 implementirana.«
Spremembe so bile potrebne zaradi opozoril EU, med drugim pa uredba širi nabor odpadkov, ki jih je obvezno zbrati ločeno. Poleg papirja, kovin, plastike in stekla bo od 1. januarja 2025 obvezno tudi ločeno zbiranje tekstila. Ponekod so na ekoloških otokih že postavljeni zabojniki za odpadni tekstil, ločeni zabojniki pa so tudi v zbirnih centrih za ravnanje z odpadki.
Bo cena ravnanja z odpadki naslednje leto še višja?
Zelo verjetno bo dodatna širitev nabora odpadkov za ločevanje vplivala tudi na višjo ceno ravnanja z odpadki, saj bo šlo za dodatno delo in obremenitev izvajalca teh storitev. Čeprav je nadvse zanimivo, da priporočila EU gredo v smeri, naj stroške tako zbiranja kot reciklaže plačujejo proizvajalci in trgovci.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ptuj, Spodnje Podravje • Tradicionalni sprejem za prvo- in drugorojenega otroka
Dečki sklenili in začeli leto
Trend zadnjih nekaj let kaže, da se na Ptuju rodi za približno 4 do 5 odstotkov več dečkov kot deklic, kar je nekoliko več od slovenskega povprečja. Tudi novo leto pritrjuje temu, saj seje v prvih treh dneh rodilo šest otrok, prav vsi fantki.
»Najbolj veseli smo takrat, ko imamo zdrave otroke in mame ter zadovoljne očete. Zadnja tri leta se v naši porodnišnici rojeva več kot 900 otrok, na kar smo izjemno ponosni. Tolikšno število za nas pomeni, da delamo dobro, timsko, to, da pa to številko vzdržujemo, pa dokazuje, da leto 2021 ni bilo muha enodnevnica. Tudi lansko leto smo zaključili z 930 porodi, rodilo se je osem parov dvojčkov in skupaj 938 otrok,« je statistične podatke povzela Damijana Bosilj, predstojnica ginekološko-porod-nega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Zadnja leta več dečkov
•	vi	t VI
in več dvojčkov
Število dvojčkov se je v lanskem letu podvojilo. Tudi to dejstvo Bo-siljeva vidi kot odraz strokovnega razvoja oddelka. Delovati je namreč začela ambulanta za tvegano nosečnost, kar pomeni, da nosečnice, ki imajo dvojčke, ostanejo na Ptuju. Kadar nosečnost poteka
normalno, rojevajo po 35. tednu.
Zraven porasta števila dvojčkov opažajo v zadnjih letih še en trend, in sicer povečano število dečkov, delež v prid tem je večji od sloven-
skega povprečja, zato Bosiljeva pravi, da jim bo izziv analizirati dosedanje podatke. Ponosni so tudi na to, da so lani znižali delež carskih rezov, opravili so jih v 21,4
V letu 2023 se je rodilo 938 otrok
V letu 2023 seje v ptujski porodnišnici skupaj rodilo 983 otrok, od tega 449 deklic in 489 dečkov. Rodilo seje osem parov dvojčkov.
Sprejem je letos zaradi virusnih obolenj potekal brez prisotnosti novorojencev in njihovih staršev, darila so jim predali zaposleni v bolnišnici.
% porodov. »To je zavidljiv rezultat v našem prostoru, še pred dvema letoma smo se vrteli na 24 %, prej še nekoliko več. Strokovna ocena dela je dobra. Zadovoljna sem
in ponosna na dober tim, ki med seboj sodeluje, in na bolnišnico, ki nam takšno delo omogoča,« pravi Bosiljeva. Pohvalila je tudi dobro sodelovanje z drugimi oddelki, rezultati dela so po njenem prepričanju plod dobrega timske-ga dela vseh zaposlenih v ptujski bolnišnici.
Zadnji lani Mihael, prvi letos Črtomir
Čeprav je vsak porod in novorojenček enako pomemben, vrsto let vstop v novo leto proslavijo z najlepšim dogodkom, tradicionalnim sprejemom prvo- in drugorojene-ga otroka. Tradicionalni sprejem zanje in njihove starše poteka že več kot 20 let. Partnerji, ki jim pomagajo pri obdarovanju, so stalni: Mestna občina Ptuj, Tosama, Terme Ptuj in podjetje Tenzor. Vsak prispeva svoje darilo za novorojence, obdarijo tudi zadnjerojenega v preteklem letu. Leto je v ptujski porodnišnici sklenil deček Mihael, in sicer 31. 12. 2023, rodil pa se
je nekaj čez 22. uro. Prvi se je na prvi dan novega leta rodil deček Črtomir, drugi je bil Lucijan. Vse do srede, ko je bil organiziran svečani sprejem, je na Ptuju na svet pokukalo šest otrok, vse so bili dečki.
V. d. direktorja bolnišnice Aleksander Voda je izrazil zadovoljstvo nad delom ginekološko--porodnega oddelka. Tako s strokovnostjo kot statističnimi podatki je zadovoljen. Pohvale so poželi tudi od strokovnega direktorja Teodorja Pevca.
Z željami, da bi nadaljevali s tradicionalnim sprejemom ob vstopu v novem letu, pa se je pohvalam pridružila tudi ptujska županja Nu-ška Gajšek. Zraven daril partnerjev se je temu dogodku z zlato verižico in spominskim obeskom pridružila tudi bolnišnica. Letos so jih s prav posebnimi odejicami obdarili tudi v imenu ginekološko-porodnega oddelka, kjer pod mentorstvom ginekologinje Mateje Marčec izdelujejo simpatična rokodelska darilca za novorojenčke.
Dženana Kmetec
4 Štajerski
Otroško silvestrovanje
petek • 5. januarja 2024
Ptuj • Krepitev paliativnih mobilnih timov
Tudi smrt je del življenja ...
Tudi v Spodnjem Podravju bo v tem letu še aktivneje na terenu deloval paliativni tim, ki bo na domu obiskoval najtežje bolnike ob izteku življenja. V ta namen so prejšnji teden v ptujski bolnišnici prevzeli vozilo, eno izmed osmih, ki gaje Ministrstvo za zdravje razdelilo po različnih koncih države.
Foto: ČG
Predstavniki bolnišnice na čelu z v. d. direktorja Aleksandrom Vodo so vozilo prevzeli prejšnji petek.
V	okviru projekta Krepitev paliativnih mobilnih timov so ključe novega avtomobila v petek minuli teden predali predstavnikom Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Gre za električno vozilo Citroen E-C4, s katerim bo paliativni tim obiskoval najtežje bolnike na domu in tako njim ter njihovim svojcem zmanjšal obremenitve z nepotrebnimi prevozi do bolnišnice. Paliativni timi bodo začeli delo še aktivneje opravljati na terenu po regiji v začetku prihodnjega leta, njihovo poslanstvo pa je ohranjati človeško dostojanstvo do zadnjega dne življenja ter pomagati svojcem po izgubi bližnjih.
Projekt sofinancira Evropska unija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, sredstva pa so namenjena nakupu prenosne medicinske in zaščitne osebne opreme, pa tudi nabavi vozil za namen izvajanja mobilne paliativne oskrbe. Gre za obravnavo bolnikov z neozdravljivo boleznijo, krepitev tega segmenta medicine pa je pomembna in potrebna, zajema pa pomoč v fizičnem in psihičnem smislu.
V	Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj paliativni tim sestavljajo zdravniki in medicinske sestre, v sklopu internega oddelka so leta 2019 s pomočjo donatorjev uredili paliativno sobo. Ukvarjajo se predvsem z lajšanjem bolečin, slabosti in bruhanja, anksioznosti, prevezi ...
Ptuj • Voda kot v. d. direktorja že leto in pol
Kdaj bo bolnišnica dobila direktorja?
Potem ko je letos spomladi svet zavoda ptujske bolnišnice Anico Užmah izbral kot najprimernejšo kandidatko za mesto direktorice, takratni minister za zdravje pa je ni potrdil, je kot vršilec dolžnosti vodenje te ustanove nadaljeval Aleksander Voda. Direktor s polnimi pooblastili, vsaj sodeč po odgovoru pristojnega ministrstva, ne bo imenovan še kar nekaj časa.
Maja lani je svet zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj med prijavljenimi kandidati na razpis za prosto delovno mesto direktorja, med katerimi je bil tudi Voda, izbral Užmaho-vo. Ta je ptujsko bolnišnico že vodila en mandat, nato pa jo je kot vršilec dolžnosti nasledil prav Voda. Njena potencialna vrnitev v bolnišnico je nekatere razveselila, druge razočarala. A politika je odigrala svojo igro in do imenovanja zaradi dejstva, da k temu ni bilo podano soglasje pristojnega ministrstva, ni prišlo. Konec junija lani je nato svet zavoda na dopisni seji Aleksandra Voda imenoval za v. d. direktorja. »Imenovani je nastopil mandat vršilca dolžnosti direktorja bolnišnice 1. 7. 2023. Njegov mandat traja do imenovanja direktorja bolnišnice oziroma največ eno leto, to je do 30. 6. 2024. Zavod ima tako do imenovanja novega direktorja zagotovljeno kontinuirano delo, nemoten delovni proces ter izvajanje plana in programa dela,« so pojasnili na pristojnem ministrstvu. Na konkretna vprašanja o tem, ali in kdaj bodo izpeljali razpis in imenovali direktorja s polnimi pooblastili, niso odgovorili, ampak le dodali, da ima Voda kot vršilec dolžnosti mandat še približno šest mesecev. To funkcijo sicer opravlja že leto in pol. Kateremu kandidatu za direktorja bosta naklonjena nov svet zavoda in nov minister, bo znano šele, ko bo razpis objavljen. Interes za to delovno mesto je praviloma velik, nazadnje se je prijavilo kar pet kandidatov.
DK
Foto: CG
Aleksander Voda je vršilec dolžnosti direktorja SB Ptuj
Majšperk • Svetniki potrdili za mandat in pol projektov
Znano, kako se bo delil občinski denar
v prihodnjih letih
Občinski svetniki so v zaključku leta prižgali zeleno luč nadaljnji pripravi projektne dokumentacije za več projektov, katerih groba finančna ocena je 7,36 milijona evrov, občina pa naj bi jih izvedla v prihodnjih štirih letih.
Foto: Mojca Vtič
Svetniki so potrdili projekte, ki naj bi jih občina izvajala v prihodnjih letih.
Projekti	Ocena stroškov
Cestna infrastruktura	2.145.412 €
Gasilski domovi in oprema	1.405.500 €
Gradnja ZD Majšperk	1.058.000 €
Oprema in premoženje	1.227.850 €
Širitev objekta vrtca	848.000 €
Večnamenski objekt Ptujska Gora	445.215 €
Sončne elektrarne	231.800 €
Skupaj	7.361.777 €
Vir: Občina Majšperk
Za cestno infrastrukturo naj bi v Majšperku do decembra 2027 namenili okrog dva milijona evrov. Med večjimi projekti izstopajo: pločnik Medvedce z ocenjeno vrednostjo 450.000 evrov, cesta Sestrže-Savinsko, ki naj bi zahtevala 177.000 evrov, Zgornja Sve-ča-Slapečjek za 165.000 evrov, ob tem pa še cesta Stoperce-Str-mec, pločnik Podlože. Za gasilske domove in opremo načrtujejo 1,4 milijona evrov. Med nakupi opreme izstopa gasilsko vozilo za PGD Ptujska Gora, za katerega je predvidenih 115.000 evrov, sicer pa gradnja gasilskega doma v Stopercah z ocenjeno vrednostjo 460.000 evrov v letih 2024 in 2025 ter gradnja doma v Medvedcah za 350.000 evrov v letih 2026 in 2027.
Svetniki so potrdili tudi za 1,2 milijona evrov vlaganj v opremo in premoženje, ki med drugim zajema izvedbo investicij v okviru participativnega proračuna, kot so ograja okoli plinske postaje Breg, postavitev mize in kozolca v Lešju, nakup klimatske naprave v domu krajanov Sestrže ..., pa tudi nakup merilnika hitrosti ter pomoč kmetijstvu in podjetništvu. Med načrtovanimi projekti izstopa še večnamenski objekt Športni park
Ptujska Gora, ki naj bi bil zgrajen do leta 2026. »Z željo, da bi tudi na Ptujski Gori dobili prostore za kegljanje, smo se odločili, da postavimo nov objekt, ki bo zadoščal
potrebam po tovrstni rekreaciji.«
Najbolj pričakovani naložbi sta seveda gradnja Zdravstvenega doma Majšperk in širitev vrtca. Zdravstveni dom je bil zgrajen
okoli leta 1980 kot montažni objekt, pred devetimi leti je bil energetsko saniran. »Kljub skrbi za redno vzdrževanje bi bil objekt potreben popolne obnove,« ugotavljajo na občini, ob tem pa je prestavitev zdravstvene dejavnosti na drugo lokacijo edina možnost za širitev vrtca. »V prihodnjih letih želimo celovito pristopiti k razširitvi vrtca na obstoječi lokaciji, za kar je edina možnost širitev na območje trenutno obstoječega zdravstvenega doma, saj so ostala zemljišča okoli vrtca v denacio-nalizacijskem postopku, ki mu ni videti konca,« so dejali na občini. Občina Majšperk tako v letu 2024 načrtuje pripravo dokumentacije za novogradnjo zdravstvenega doma na lokaciji nekdanjega Mercatorja, nato pa začetek del v letih 2027 in zaključek leta 2028. Enake starosti, kot je zdravstveni dom, je tudi zgradba vrtca v Maj-šperku. Sprva je nudil streho nad glavo trem vrtčevskim skupinam, z dograditvijo leta 2015 je sprejel šest skupin, a je kaj kmalu postal pretesen, saj zadnja leta majšper-ški vrtec povezuje osem skupin, od tega sta dve na ločeni lokaciji. S širitvijo vrtca bi pridobili nove prostore še za dodatne skupine otrok in jih s tem združili na eni matični enoti. V letu 2025 naj bi pripravili projektno dokumentacijo ter gradnjo začeli leta 2027.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Širitev matičnega vrtca brez prestavitve obstoječega zdravstvenega doma ni mogoča. Lastnica okoliških zemljišč vključno z dvorcem Hamre je glede na zemljiško knjigo še Marija Kubricht, rojena Novak. Majšperška industrial-ka potomcev ni imela, delitev premoženja med sorodniki in potomci pa še ni končana.
Gorišnica • Farme Tibolci na občinskem svetu
Ziher Sokova predstavila postopek OPPN
Župan občine Gorišnica Borut Kolarje na zadnjo sejo občinskega sveta v letu 2023 povabil izdelovalce podrobnega občinskega prostorskega načrta (OPPN) za širitev farm v Tibolcih. Dokumentacijo izdeluje podjetje SokPro, ki ga vodi Petra Žiher Sok, investitorja pa sta zakonca Valenko.
„Pobuda je bila podana že v prejšnjem mandatu občinskega sveta ter sprejet in objavljen sklep, ki smo ga letos poleti na pobudo ministrstva za okolje ponovno objavili oziroma dopolnili. Trenutno je v izdelavi osnutek OPPN ter postopek celovite presoje vplivov na okolje, rezultat slednjega bo okoljsko poročilo. Na podlagi tega sledijo pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora, izdelava dopolnjenega
osnutka OPPN, javna razgrnitev, sprejem stališč, pripombe in predlogi iz javne obravnave, izdelava predloga OPPN na podlagi sprejetih stališč, pridobitev drugih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora, šele nato pride OPPN v obravnavo in potrditev na občinski svet. To je klasični postopek sprejemanja OPPN v tej obliki na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih, ni pa čisto običajni postopek, da se gre
v celovito presojo vplivov na okolje ter okoljsko poročilo na podlagi uredbe, ki govori, kdaj je celovita presoja vplivov na okolje potrebna. To praviloma naj ne bi bilo, ampak glede na to, da imamo trenutno takšno stanje, se bo zadeva celovito obravnavala in bo jasna, kakšni bodo vplivi na okolje glede na trenutno in predvideno novo stanje. Gre pa za spreminjanje kmetijskega zemljišča v zazidljivo, kar kmetijski
zakon omogoča," je pojasnila Petra Žiher Sok. Kdaj bo OPPN pripravljen do točke, da ga bodo javno razgrnili, Žiher Sokova ni mogla točno napovedati, saj je to odvisno od več dejavnikov. „Če gre vse tekoče skozi, je to lahko eno leto, včasih so tudi tri leta premalo." Svetniki vprašanj za projektantko, ki pripravlja OPPN, niso imeli. Na seji so bili navzoči tudi krajani Tibolcev.
MZ
petek • 5. januarja 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	5
Ormož • Gradnja miklavškega vrtca nekoliko zastala
Zagodla jo je prešibka elektrika
Skoraj neverjetno hitro sta potekali obnova premajhnega in dotrajanega vrtca v Miklavžu pri Ormožu ter gradnja njegovega prizidka. Kazalo je že, da bodo dela končana kmalu po novem letu, torej veliko pred rokom, ki se izteče šele junija.
A se je znova pokazalo, kako nepredvidljive so takšne investicije. »V prostorih vrtca so že potekala zaključna dela, kot sta polaganje ploščic in drugih talnih oblog ter pleskanje sten, zalepljena je že tudi izolirna fasada. V Komunali Ormož so ves projekt obnove in gradnje izpeljali res hitro, očitno so imeli tudi veliko srečo s podizvajalci. Zato smo pričakovali, da se bodo otroci lahko vrnili v nove igralnice že kmalu po začetku leta, a vendarle ne bo tako, saj se je ustavilo pri elektriki,« razlaga Boštjan Kosajnč, predsednik miklavške krajevne skupnosti.
Prekopali bodo Miklavž
Pri pripravi elektroinštalacij so namreč ugotovili, da bo zaradi večje porabe elektrike in posledično večje obremenjenosti treba ojačati omrežje. »To pomeni, da je treba zdaj pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo, nato pa 'prekopati' Miklavž in potegniti nove kable. Na Elektru Maribor so zagotovili, da bodo zadevo pospešili in da bo močnejša elektrika na objektu že sredi februarja, seveda pa je veliko odvisno tudi od vremena. V vsakem primeru to pomeni nekaj zamika pri selitvi otrok v novi vrtec.«
Spomnimo, da je občina lani spomladi izbrala Komunalno pod-
Med obnovo vrtca in gradnjo prizidka so miklavški otroci nastanjeni v kulturnem domu.
jetje Ormož za izvajalca obnove več kot 40 let starega vrtca in gradnje približno 300 kvadratnih metrov velikega prizidka na južni strani obstoječega objekta. V novem vrtcu bodo tri igralnice z izhodi na pokrite zunanje terase, prostor za zaposlene pa tudi takšen, ki ga bodo lahko po potrebi spremenili v dodatno igralnico. Nadstropje bo namenjeno dvema šolskima učilnicama in lokalni knjižnici. Vrtec bo imel štiri vhode, in sicer vhod v pritličje iz vzhodne strani za šolske prostore in iz zahodne za knjižnico, vhod v vrtec na vzhodu ter stranski vhod za servisne prostore na jugu obstoječega objekta.
V celoti občinska
•	,99$
investicija
Investicija je vredna nekaj več kot poldrugi milijon evrov in bo v celoti financirana iz občinskega proračuna. »V Miklavžu smo zelo hvaležni občinski upravi, da je prisluhnila naši želji in se lotila obnove, in to kljub dejstvu, da v tistem trenutku ni bilo nobenih ustreznih razpisov države ali EU za sofinanciranje, saj ti sploh naj ne bi bili na voljo pred letom 2025,« še pravi Kosajnč.
Zaradi obnove vrtca so malčke iz vseh treh skupin: pikapolonic, mavric in čebelic lani spomladi
namestili v šolsko telovadnico, zaradi česar je moralo vodstvo OŠ Miklavž pri Ormožu, pod katero spada tudi vrtec, z izjemo poletja, ko ni bilo pouka, prilagoditi program športne vzgoje. Šolsko leto 2023/24 naj bi že dočakali v miklavškem kulturnem domu, a se je selitev nekoliko zavlekla zaradi dodatnega ogrevanja, ki so ga morali namestiti, da so lahko zagotovili temperaturo standardiziranih 22 stopinj. Zdaj so se že navadili prostorov v kulturnem domu in se v njih skupaj z vzgojiteljicami dobro počutijo, kot kaže, pa bodo v njih gostovali še nekaj časa.
Senka Dreu
Gorišnica • Letos naj bi se začela dograditev vrtca
Našli rešitev za gradnjo prizidka
Občina Gorišnica bo naslednje leto začela širiti vrtec. Trenutno so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Po napovedih župana Boruta Kolarja bodo prizidek zgradili do jeseni 2025. Celotna vrednost investicije se bo najverjetneje gibala med 2,5 in 3,5 milijona evrov. Bolj točne številke bodo sicer znane, ko bo izdelana projektantska ocena.
Gorišniški vrtec zadnjih nekaj let poka po šivih. Tri igralnice so bili primorani urediti v prostorih osnovne šole, s čimer pa so samo začasno rešili težavo. Kljub povečanju mest se je namreč izkazalo, da jih je še vedno premalo glede na vse potrebe varstva predšolskih otrok. Zaradi pomanjkanja prostora kar nekaj otrok v vrtec ne morejo vključiti, zaradi česar imajo starši nemalo težav, saj morajo varstvo za svojega otroka poiskati kje drugje oz. v sosednjih vrtcih. V občini Gorišnica je sicer razmeroma nov vrtec, vendar je takratno vodstvo očitno podcenilo obseg »občinskega« naraščaja. V letu 2017 so pridobili še 300 m2 dodatnih šolskih prostorov, v katere so že leto kasneje preselili vrtčevske otroke. Ker se generacije iz leta v leto povečujejo, je sedaj postala premajhna še šola, zato bi morali tri vrtčevske oddelke čim prej preseliti kam drugam oz. na novo lokacijo. Prejšnji župan Jožef Kokot je že načrtoval širitev vrtca. Govorilo se je o različnih variantah, tudi nadgradnji obstoječega objekta, vendar nato do realizacije ni prišlo.
Novi župan Borut Kolar si je kot eno izmed prioritetnih nalog zadal čimprejšnjo rešitev prostorske stiske tako v vrtcu kot osnovni šoli.
Foto: Občina Gorišnica
Občina bo obstoječi vrtec širila na območje, kjer so trenutno otroška igrala.
V slabem letu dni jim je uspelo pridobiti projektno dokumentacijo za gradnjo prizidka, v začetku decembra pa so oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Samo podobo vrtca, velikost in druge podrobnosti so dorekli skupaj z arhitektko, vodstvom šole in zaposlenimi strokovnimi delavci v vrtcu.
Novi prizidek v dveh etažah bo v celoti zgrajen na prostoru, kjer so trenutno otroška igrala in bo povezan z obstoječo stavbo vrtca. Skupna neto površina objekta zna-
ša 1.220 m2. V pritličju bodo štiri igralnice, v nadstropju pa še dodatne tri. Novi del vrtca bo imel tudi osrednji igralni prostor v velikosti 120 m2.
Občina bo nadomestne zelene površine zagotovila na sosednjih zemljiščih, ki jih je že odkupila. Trenutno ima vrtec Gorišnica 10 oddelkov (187 otrok), od tega so trije v osnovni šoli. Po izgradnji bo tako v novem kot starem objektu dovolj prostora za organizacijo dela v 13 oddelkih.
Če pri izbiri izvajalca del ne bo dodatnih zapletov, se bo gradnja po napovedih župana Kolarja začela že poleti. V občinskem proračunu za leto 2024 na postavki prizidek vrtca Gorišnica planirajo 835.000 evrov. Celotna vrednost naložbe bo najverjetneje presegla tri milijone evrov, ki jih bo občina težko zagotovila sama. Prvi mož občine je še napovedal, da če bo treba, bodo vrtec zgradili tudi s pomočjo kredita.
Estera Korošec
Videm • V treh letih do novega objekta v Leskovcu
Gasilski dom razjeda vlaga
V letu 2026 bo večkrat dograjen in dotrajan gasilski dom v Leskovcu nadomestil nov gasilski in večnamenski objekt z dvorano, ki bo zgrajen za potrebe društev ter krajanov. Skupna vrednost projekta je ocenjena na dobrih 770.000 evrov, domači gasilci naj bi prispevali nekaj več kot petino denarja, preostanek Občina Videm. Občinski svetniki so projekt soglasno podprli.
Foto: FB PGD Leskovec
Sedanji gasilski dom naj bi nadomestila novogradnja.
Društvo PGD Leskovec je bilo ustanovljeno pred 95 leti, 60 let pa mineva, odkar so kupili Pekovo hišo in 40 arov zemlje ter s tem prvo nepremičnino za gasilsko dejavnost. Leta 1977 so gasilci s pomočjo krajanov izvedli največjo adaptacijo gasilskega doma, saj so zgradili novo garažo, sedanji prostor za cisterno in oder pri dvorani. Dom so leta 2008 obnovili, pred 11 leti pa je občina financirala novo kritino, obnovljena je bila tudi fasada. A vsa dela so bila le kozmetični popravki. Objekt, ki je bil večkrat dograjen in obnovljen, v katerega so člani in krajani vložili tisoče prostovoljnih ur, zaradi neurejene hi-droizolacije razjeda vlaga, obenem zaradi številnih dozidav ni funkcionalen, za nameček je še energetsko potraten. Ker je investiranje v star objekt neekonomično in ne predstavlja trajne rešitve, se je občina v sodelovanju z društvom odločila, da star gasilski dom poruši in namesto njega zgradi nov gasilski in večnamenski objekt z dvorano. Slednja bo omogočala organizacijo družabnih dogodkov, tako s področja kulture kot športa, izobraževanj ..., krajevna skupnost bo pridobila prostore za delovanje in arhiv, streho nad glavo v novem domu bo imelo tudi kulturno društvo, gasilci pa bodo vendarle dobili sodoben in primeren objekt za garažiranje gasilskih vozil in hrambo gasilske opreme.
Razpisno dokumentacijo in postopke javnega naročanja bo izvedlo PGD Leskovec, ki naj bi v investicijo vložilo nekaj več kot 170.000 evrov, 600.000 evrov pa naj bi prispeval občinski proračun. Glavnina sredstev bo v skladu s predvideno časovnico porabljenih prihodnje leto, ko je predvidena rušitev obstoječega doma, pripravljalna dela in začetek gradnje.
MV
Hajdina • Podražitev cen v vrtcu
Razlog višji stroški dela
Hajdinski občinski svet je na zadnji seji potrdil višje cene varstva otrok v vrtcu. Za mlajšo starostno skupino bodo cene višje za 9,5 odstotka, za starejšo dobre štiri odstotke.
Foto: CG
Za prvo starostno obdobje se je cena vrtca zvišala za 50 in za drugo za 19 evrov.
Pri mlajših so ceno z dosedanjih 524 dvignili na 574 evrov, pri starejših s 429 na 447 evrov. Razlog za dvig cene so v glavnem višji stroški dela, predvsem na račun splošnega dviga za 4,5 odstotka in različnih napredovanj. „Ker predstavljajo stroški dela večinski delež cene, smo se odločili za oblikovanje novih cen zaradi ohranitve likvidnosti. Bistveno so se povečali tudi stroški materiala, storitev in živil," je podražitev pojasnil Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdina, v okviru katere deluje vrtec.
Hajdinski vrtec Najdihojca v tem šolskem letu obiskuje 152 otrok. V vsakem starostnem obdobju imajo štiri oddelke, v prvem starostnem obdobju je 56 otrok, v drugem 96. Med zaposlenimi so vodja vrtca, osem vzgojiteljic in 8,5 vzgojiteljice, tehnična in administrativna delovna mesta so v glavnem razporejena po deležih. V skupinah prvega starostnega obdobja je lahko največ 14 otrok in v skupinah starejšega starostnega obdobja največ 24. Izračun cen so po pojasnilu ravnatelja Vidoviča naredili na zgornjo mejo vpisa, torej ob predpostavki, da so skupine polno zasedene. Če bodo mesta ostala prosta, bo ta strošek pokrivala ustanoviteljica zavoda, torej Občina Hajdina. Nezasedena mesta so v vrtcu zlasti v poletnem času, ko starši otroke izpišejo iz vrtca.
MZ
Foto: arhiv KS
6 Štajerski
Otroško silvestrovanje
petek • 5. januarja 2024
Podravje • Zaradi premalo zavetišč za zavržene male živali občine v stiski
Je to še skrb za živali ali predvsem dober biznis?
Občine morajo skladno z zakonodajo zagotavljati zavetišče za živali, kar lahko storijo s podpisom koncesijske pogodbe z enim od slovenskih zavetišč. Če tega ne storijo, so v prekršku, njihove odgovorne osebe, torej župan in direktor občinske uprave, pa lahko kazensko odgovarjata.
Občina Trnovska vas sodi med tiste, ki take pogodbe doslej niso sklenile z nobenim od zavetišč. Pred časom so zato dobili obisk tako pristojnega inšpektorja kot policista, ki sta jih opomnila na neurejenost na tem področju. »Dve leti že kličemo, pišemo, iščemo, a nič, nobeno zavetišče se doslej ni bilo pripravljeno zavezati, da bo prevzelo pri nas najdene zavržene živali, in to brez izjeme vsi iz istega razloga - ker so polni,« razlaga župan Alojz Benko.
Vse več zavrženih mačjih mladičev
»Se pa zavedamo, da problem je in ga moramo nekako rešiti; tudi v naši občini se je namreč razpasla brezvestna navada, da ljudje kar nekam ob cesti odvržejo mladičke, ki so jim odveč, zlasti mačje. Tudi ob Pesnici, kjer so številne cevi, je nastalo pravo naselje potepuških mačk. Denarja, da bi sami ustanovili zavetišče, seveda nimamo, zato smo se na občinskem svetu
dogovorili, da občane s sofinanciranjem spodbudimo h kastriranju in steriliziranju psov in mačk, da ne bo več prihajalo do tako visoke reprodukcije, kot to počno že v mnogih drugih občinah, obenem pa se še naprej trudimo najti zavetišče, s katerim bomo podpisali koncesijsko pogodbo.«
Ta sklep so sprejeli po hitrem postopku, velja že za zadnja dva meseca tega leta, za omenjene veterinarske posege pa so zagotovili 2.000 evrov. Kdor je v tem času dal
sterilizirati ali kastrirati svojo žival, na občino posreduje račun ter dobi povrnjenih 30 evrov za poseg pri mački in 70 za poseg pri psu. Pravico do sofinanciranja teh stroškov lahko občani koristijo za največ dve lastniški živali na leto. Odločitev je bila prava, ugotavlja Benko, saj je odziv presenetljivo velik.
Premalo zavetišč
Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v Sloveniji trenutno registriranih 16 zavetišč za zapuščene živali, od tega zgolj eno samo deluje v Podravju, in sicer Zavetišče za zapuščene živali Maribor, ki ga upravlja mariborsko
komunalno podjetje Snaga. Drugo najbližje je zavetišče Mala hiša v Moravskih Toplicah, vsa ostala so geografsko že precej oddaljena, torej dodatno težavo povzroča logistika prevzema zapuščenih živali. »Zagotovitev zavetišča za živali je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Občine so torej dolžne to urediti. Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Izpolnjevanje predpisanih pogojev za začetek delovanja zavetišča ugotavlja upravni organ, pristojen za veterinarstvo, v upravnem po-
stopku,« pojasnjujejo na UVHVVR. Na vprašanje, kako država gleda na očitno veliko pomanjkanje zavetišč in kako namerava to rešiti, saj ne moreš zakonsko odrediti nečesa, česar ne moreš zagotoviti, pa so bili kratki: »UVHVVR ni v funkciji odpiranja zavetišč in o tem nima načrtov.« Zanimalo nas je tudi financiranje zavetišč, kjer je bil odgovor precej ohlapen oziroma nedorečen. »Imetnik zavetišča pridobiva sredstva za delovanje iz naslednjih virov: iz proračuna lokalne samoupravne skupnosti, torej od občine, iz državnega proračuna, če gre za društvo, ki deluje v javnem interesu, iz plačila stroškov v zvezi z zapuščenimi živalmi ter iz drugih virov.«
Foto: arhiv ST
Balkanski večer z Daro Bubamaro in Sašo Matičem
SAVA M G DIP 24 fttRADIoPTUJ Štajerski TEDNIK
VSTOPNICE: ENTRtO «"V ' ■ - - OMV
Pustno vzdušje 2024 bo znova izjemno, saj prav vsi, od najmlajših do najstarejših, že komaj čakajo pustno izročilo, rajanje, maske in povorke ter se bodo z veseljem prepustili zabavi in druženju. Karnevalska dvorana bo med 2. in 10. februarjem 2023 ponudila izjemne zabave ob izbranih glasbenih gostih.
Ptuj je prestolnica etnografije, kjer lahko v intimnem vzdušju spoznate tradicionalne pustne like. Ob večerih jih je moč vsak večer srečati v osrčju najstarejšega slovenskega mesta. Na ptujskih ulicah in trgih vam bodo delali družbo številni tradicionalni pustni liki, kot so kurenti, kopjaši, cigani, orači, ruse, piceki, medvedi in še kdo. V soboto, 3. februarja, bo na Ptuju potekala otvoritvena etno povorka. Ne zamudite edinstvenega etnografskega doživetja s predajo oblasti, ki ponuja dragocen vpogled v slikovite pustne navade.
Na čelu številnih pustnih povork boste v naših krajih zagotovo uzrli kopjaše, ki sicer dajejo poseben slavnostni značaj ženitovanjskemu sprevodu, poleg tega pa vnašajo v obred življenje, veselje in poskočne plesne ritme. Kopjaš nosi črno suknjo in
hlače, belo srajco ter črne škornje, čez desno ramo ima pripeto slovensko trobojnico, tj. obramnico, na glavi ima črn klobuk. Krasijo ga trije pušeljci (šopki), ki so pripeti na levem rokavu, klobuku in na levi strani prsi. V rokah nosi kopje, na katerem je pritrjena lepa kmečka ruta s številnimi raznobarvnimi trakovi. Včasih so rekli, da bo lepo na gostiji, če bo dober kopjaš. Pravijo tudi, da je pri dekletih najbolj cenjen tisti kopjaš, ki vrže kopje najvišje v zrak. Na poroki mora ves čas paziti, da mu svatje ne ukradejo kopja ali da mu med plesom ne pade na tla. Kopjaši so redni udeleženci pustnih povork na Ptuju in v vseh okoliških krajih.
V karnevalski dvorani Campus Sava bo sobota, 3. februarja, v znamenju balkanskih ritmov, saj bosta oder zavzela Dara Bubamara in Saša Matic.
Dara Bubamara, s pravim imenom Radojka Adžič, prihaja iz Novega Sada, z glasbo pa se ukvarja že od otroških let. Leta 1989 se je pridružila skupini "Dara Bubamara Show Band", s katero so najprej nastopali v Novem Sadu, kasneje pa v Beogradu. Prepevali so v angleščini, španščini in srbščini ter ustvarili odlično vzdušje. Samostojno glasbeno pot je začela leta
1995, da je na njej izjemno uspešna, pa dokazujejo milijonski ogledi na YouTubu ter polni klubi in dvorane v regiji in po Evropi.
Saša Matic je bosansko-srbski pop-folk pevec, ki je v Beogradu zaključil srednjo glasbeno šolo, smer klavir. Ima brata dvojčka, oba sta slepa od rojstva. Saša je glasbeno kariero začel leta 1994, danes pa velja za enega najpopularnejših glasbenih ustvarjalcev na Balkanu. Izdal je številne albume, na koncer-
tih pa polni dvorane in navdušuje publiko.
Tako nas 3. februarja v karnevalski dvorani Campus Sava Ptuj čaka izjemen večer z dvema največjima zvezdama balkanske glasbe ta hip.
Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2024 lahko kupite na entrio.si, bencinskih servisih OMV in v trafikah 3 DVA.
Organizatoni: Radio-Tednik Ptujj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptujj
petek • 5. januarja 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	7
Ptujske mačke romajo v Pomurje
Mestna občina Ptuj (MOP), ki nima zavetišča za živali, je koncesijo za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču podelila Javnim službam Ptuj. Ta je nekaj časa imela sklenjeno pogodbo z zavetiščem Zonzani iz Dramelj, a nič več, saj so z letošnjim letom, kot so nam povedali na MOP, presedlali k bližnji pomurski Mali hiši. Poklicali smo v Zonzani, kjer pa, kljub temu da Ptuja ni več med njihovimi »odjemalci«, ne sprejemajo nobene nove občine, saj so njihove kapacitete že polno zasedene. Je pa ptujski svetnik Milan Klemenc v začetku leta predlagal, da občinska uprava razmisli o »vzpostavitvi azila za prostoživeče živali, saj trenutna rešitev ni ustrezna«, a so mu takrat odgovorili, da ima MOP v proračunu sredstva za skrb za zapuščene in zavržene mačke, prav tako pa rezerviran tudi denar za sofinanciranje kastracij in
Alojz Benko se sprašuje, kako naj občine upoštevajo zakonsko določbo o obvezni sklenitvi pogodbe z enim od zavetišč za živali, če pa jih ta ne podpisujejo, ker so polno zasedena.
sterilizacij lastniških psov in mačk.
Obrnili smo se na Zavetišče Maribor, da izvemo, s koliko občinami imajo sklenjene pogodbe za oskrbo zapuščenih živali, a konkretnega odgovora nismo dobili, piše pa na njihovi spletni strani, da naj bi
šlo za več kot 30 občin iz širšega podravskega območja. Letno naj bi v azil sprejeli več kot 200 psov in okoli 1.000 mačk, od katerih večina psov dobi stalen dom, medtem ko novega lastnika najde le tretjina mačk.
Od 16 registriranih zavetišč za zavržene male živali je samo eno v Podravju, in to v Mariboru.
800 evrov za Snagino kletko?!
Zanimala nas je še zasedenost kapacitet, vendar v Snagi tudi na to niso odgovorili, saj se jim s koncem leta izteka koncesijska pogodba z Mestno občino Maribor (MOM). »S 1. januarjem 2024 bo Snaga na podlagi veljavnega Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču izvajala to javno službo za MOM v obliki javnega podjetja na podlagi sklenjene pogodbe. Z drugimi občinami za naslednje obdobje dogovori še potekajo. Sklenitev pogodb z novimi občinami je odvisna predvsem od tega, koliko sedanjih občin bo nadaljevalo sodelovanje in posledično razpoložljivosti prostorov za namestitev živali.«
Pa se vrnimo k Trnovski vasi, eni od občin, ki smo jih vzeli kot primer tistih, ki jih še niso »sprejeli« v nobenem zavetišču. »Mariborska Snaga naj bi občinam te dni pošiljala ponudbe, menda že kar pogodbe, s katerimi bi za 800 evrov pri njih dobili na razpolago eno kletko. Ni mi povsem jasno, kaj to pomeni. Je ena kletka na voljo za eno žival? Če je tako, bomo v primeru petih živali plačali petkrat več ali kako? Kdor si te številke preračuna, lahko ugotovi, da potem to ni več skrb za živali, ampak donosen biznis. No, bomo počakali, da vidimo ponudbo. Tu vidim še eno težavo, in sicer časovno. Večina nas je že ali pa bo v kratkem sprejela proračune za letošnje leto, v katerih denarja za zavetišče nismo namenili, saj na ponudbo nismo računali. Torej bo treba počakati na rebalans. Ki pa ga samo za azil gotovo ne bomo pripravljali,« še pravi Benko.
Senka Dreu
Foto: Pixabay
Denarja za gradnjo ptujskega zavetišča ni
Spletno peticijo za izgradnjo in ustanovitev zavetišča na Ptuju je na spletu in fizično podpisalo že 1.000 ljudi. Pobudniki, Otroci narave, tako velikega odziva širše javnosti niso pričakovali. Ko bodo prišli do številke 2.000, bodo peticijo odnesli ptujski županji Nuški Gajšek.
12-letna članica skupine Otroci narave Katarina Gornik je že pred časom predstavila svojo idejo o gradnji zavetišča za živali na Ptuju. Projekt sije v celoti zamislila sama. Njena prva zamisel je bila, da bi kar sami začeli zbirati sredstva in v lastni režiji zgradili objekt. Mentorica Petra Filipič ji je pojasnila, daje kaj takega težko izvedljivo, lahko pa poskusijo s peticijo oz. zbiranjem podpisov. »Zelo veseli smo, da si izgradnje zavetišča za zavržene živali ne želi samo peščica posameznikov, ampak je to želja Ptujčanov,« je povedala Petra Filipič. Pobudniki so prepričani, da bi se z ustanovitvijo zavetišča zmanjšalo število brezdomnih in zavrženih živali, zanje pa bi tudi lažje našli zavetje in primeren dom. »Z ustanovitvijo zavetišča bi razbremenili ptujska društva, ki se iz dneva v dan borijo za preživetje zavrženih živali. Problem nastane, kadar na Ptuju ali v okolici najdemo brezdomne živali in jih ne morejo sprejeti v najbližjem zavetišču. V takih primerih smo velikokrat prepuščeni lastni iznajdljivosti in angažiranosti,« je še dodala Filipičeva.
V MO Ptuj so seznanjeni s peticijo za gradnjo zavetišča za zavržene živali in ji seveda ne nasprotujejo: »Žal zadeva ni enoznačna in pomeni veliko finančno obremenitev proračuna, za kar nimamo zagotovljenih sredstev. V MO Ptuj se soočamo s številnimi izzivi in nujno potrebnimi projekti, ki čakajo na realizacijo, zato ne vidimo realne možnosti za realizacijo.« (EK)
Foto: SD
Foto: FB
Ormož • Nepremičnina na Ptujski cesti 31 slednjič v fizični posesti ZD Ormož
Vilo bodo obnovili do konca letošnjega leta
Čeprav so v Zdravstvenem domu (ZD) Ormož stavbo v svoji neposredni bližini kupili že pred dobrima dvema letoma, torej zanjo v celoti plačali kupnino in se kot novi lastniki tudi vpisali v zemljiško knjigo, pa nepremičnine niso mogli uporabljati, saj jim ni uspelo izseliti nekdanjih lastnikov, zato je zadeva pristala na sodišču.
Izšla se je v korist Zdravstvenega doma, ki je, kot je povedal Aljaž Čibej, vršilec dolžnosti direktorja ZD Ormož, slednjič Vilo, kot imenujejo to historično stavbo, tudi fizično prevzel. »V uporabo smo jo dobili konec oktobra in takoj po prevzemu skupaj z našimi zaposlenimi že izvedli tudi delovno akcijo, v kateri smo izpraznili prostore in uredili okolico. Trenutno potekajo pripravljalna dela za električne in strojne inštalacije, prav tako se že dogovarjamo za pripravo projektne dokumentacije, s katero bomo nepremičnini dali nov namen.«
Kmalu 24 novih
I • «v v
parkirišč
V ZD Ormož, kjer imajo 141 zaposlenih, se srečujejo s hudim pomanjkanjem prostora, zato jim bo nova nepremičnina prišla še kako prav. V Vilo bodo namreč selili Center za duševno zdravje od-
raslih, Center za krepitev zdravja ter patronažno službo. »Skupaj s to pridobitvijo so se nam odprla tudi vrata za začetek gradnje pre-potrebnih novih parkirnih površin, za kar že imamo pravnomočno gradbeno dovoljenje. Začeli smo pripravljalna dela, pričakujemo, da se bomo v kratkem že lahko pohvalili z dodatnimi 24 parkirišči.« S podatkom, koliko bosta stali obnova Vile in gradnja dodatnih parkirnih mest, Čibej še ne razpolaga, saj bodo celotni stroški investicije, ki naj bi bila zaključena do konca letošnjega leta, znani šele po pripravi projektantskega izračuna.
Projekt Vila se je torej po začetnih zapletih začel odvijati v pravo smer, da bo torej služil ZD Ormož in njegovim pacientom. A izselitev nekdanjih lastnikov, spomnimo, še zdaleč ni bila edina težava, s katero je povezana ta investicija, kajti veliko več prahu je dvignil
H
1 Foto: CG
Takoj ko so dobili ključe, so se zaposleni v ormoškem zdravstvenem domu lotili izpraznitve Vile in urejanja njene okolice.
sam nakup nepremičnine. Vila je bila namreč oktobra 2021 kupljena na spletni dražbi.
A to samo po sebi ne bi bila težava, pač pa so bili mnogi, zlasti opozicija, ogorčeni nad načinom draženja in višino kupnine. Lista GPS (Gradimo prihodnost skupaj) je na spletu nekaj mesecev po nakupu objavila informacijo o dražbi, na kateri, kot so zapisali, je ZD Ormož kar 92-krat dražil sam
proti sebi in tako izhodiščno ceno 261.100 evrov dvignil na 447.200 evrov.
Za mnoge še vedno sporna spletna dražba
Zdaj že nekdanja direktorica Vlasta Zupanič Domajnko, lani spomladi se je upokojila, je vse obtožbe zanikala in zagotovila, da so delali zakonito, da sta bila na draž-
bi še dva druga dražitelja in da se je njihova strategija draženja izkazala za uspešno. Po cenitvi iz leta 2017 je bila namreč Vila ocenjena na 373.000 evrov, v času nakupa pa je njena realna tržna vrednost znašala okrog 750.000 evrov. Kot je povedala nekdanja direktorica, je bil dogovor, da bodo dražili do višine 650.000 evrov, kar pomeni do 1.300 evrov po kvadratnem metru. Nakup za nekaj manj kot
450.000 evrov je bil tako po njenem ugoden, saj naj bi bil po teh kalkulacijah precej nižji od dejanske vrednosti nepremičnine. V Ormožu je bilo slišati tudi pomisleke, ali je sploh pametno, da zdravstvo kupuje historične stavbe, katerih sanacija in prilagoditev potrebam sodobnega časa sta lahko dražji kot izgradnja novega objekta.
Senka Dreu
8 Štajerski
Otroško silvestrovanje
petek • 5. januarja 2024
Podravje, Trnovska vas • O razvoju podjetništva v občini brez obrtne cone
Podjetniški inkubator da, a ne v breme občine
V trnovski večnamenski dvorani so se pred koncem lanskega leta na pobudo občinske uprave lokalni podjetniki in obrtniki srečali s predstavniki Regijske razvojne agencije (RRA) Podravje, Znanstveno raziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj in ptujske območne enote Obrtne zbornice Slovenije (OOZ).
Kot je povedal župan Alojz Benko, je občina Trnovska vas sicer še vedno izrazito kmetijska, pa vendar tudi tu kmetije »zapirajo svoja vrata«, saj zlasti mladi v kmetovanju ne vidijo več prave prihodnosti. »Zato je pomembno, da jih spodbujamo v podjetniškem duhu in da se lotijo dopolnilnih dejavnosti, ki prinašajo večji zaslužek. Mladi na srečo ne zapuščajo več tako pogosto naših krajev kot nekoč, zdaj še vedno delajo v Mariboru ali pa se vozijo v Ljubljano oziroma Avstrijo, a se vračajo domov. Super bi bilo, če bi imeli delo bližje domu. Za nas je pomembno, da imamo še kakšnega obrtnika ali podjetje več, saj bomo z njimi povečali tudi priliv v občinski proračun. Pogosto poslušam, da potrebujemo obrtno cono. Morda res, a je skoraj gotovo ne bomo dobili, kajti, kot že rečeno, živimo na kmetijskem območju
in spremeniti namembnost desetim hektarjem rodovitne zemlje v zazidalno postaja vse bolj misija nemogoče, saj za kaj takega ne bomo dobili soglasja. A to še ne pomeni, da se brez obrtne cone ne moremo iti podjetništva.«
Idealna lokacija in primeren prostor
Ena od idej za pospeševanje je podjetniški inkubator. Na RRA Podravje so leta 2021 začeli izvajati projekt Mrežni podjetniški inkubator, da bi tudi na tak način skušali popraviti statistiko, ki regijo uvršča med slabše razvite. Mladim podjetjem, tako imenovanim start-upom, ponujajo ugoden najem prostorov, svetovanje in mentorstvo pri razvoju in rasti poslovnih idej, brezplačne podjetniške delavnice in izobraževanje, pomoč pri prijavi na razpise,
povezovanje, izmenjavo izkušenj, promocijo ... Inkubatorje imajo za zdaj na več mestih.
»Nismo tako bogati, da bi krili vse stroške inkubatorja«
Dogovarjajo pa se tudi za odprtje v Trnovski vasi, v spodnji etaži občinske zgradbe, ki jo je Občina po več letih dogovarjanja odkupila od Mercatorja.
»Seveda smo zainteresirani, da prostore oddamo RRA Podravje za podjetniški inkubator, a dejstvo je, da bo kaj takega možno najhitreje v letu 2025, saj prej ne bodo nared za vselitev. Težava je pa še ena: ko smo se začeli pogovarjati o inkubatorju, smo razumeli, da bo njegovo delovanje financirano iz sredstev projekta, zdaj pa se je izkazalo, da je za start-upe vse brezplačno,
Srečanja se je udeležilo precej podjetnikov iz sosednjih in občine Trnovska vas.
Mnenja podjetnikov:»Preveč teoretično«
Srečanja v Trnovski vasi seje udeležilo kar precej domačih podjetnikov, nekaj pa tudi iz sosednjih občin. Vsi so si bili edini, da so takšna srečanja pomembna zaradi boljše informiranosti ter predvsem zaradi druženja samega in izmenjave mnenj.
»Bi pa rekla, daje bila ta predstavitev bolj namenjena potencialnim novim podjetnikom kot pa nam, ki smo že dolgo na sceni,« je menila Zdenka Murko, ki ima na Trnovskem Vrhu frizerski salon.
Z Destrnikaje prišel Branko Horvat iz Mizarstva Horvat. »Veseli me ideja o morebitnem odprtju poslovnega inkubatorja v Trnovski vasi. Srečanje je bilo dobro zamišljeno, je pa res, da smo slišali veliko teorije in manj konkretnih zadev. Takšen inkubator s pisarnami pride lahko prav samo nekaterim dejavnostim, kot so razna posredništva, s čimer se pri nas ukvarja bolj malo zasebnikov, ne pa klasičnim obrtnikom, ki bolj potrebujejo skladiščne prostore ali prostore za delo.«
Kozmetičarka Simona Elmallah pa je opozorila na težave zaradi pomanjkanja poslovnih prostorov v občini. »Tako rekoč nemogoče gaje najti. Že deset let imam s. p., za zdaj delam na domačem naslovu, a si želim primernejše prostore, rada bi si uredila salon, za kar pa doma nimam možnosti. Že nekaj časa zaman iščem lokal v Trnovski vasi, rada bi ostala v domači občini, a če ne bom uspešna, mi ne bo preostalo drugega kot oditi drugam.«
Spodnja etaža občinske stavbe bi bila primerna za podjetniški inkubator, a župan Alojz Benko je jasno povedal, da stroškov delovanja inkubatorja občina ne more (v celoti) prevzeti.
stroške njihovega delovanja pa krije občina gostiteljica. Upam, da bomo našli primerno rešitev,« je zatrdil Benko in za Štajerski tednik še posebej pojasnil: »Na žalost nismo tako bogati, da bi lahko sami delovanje inkubatorja v celoti pokrili iz občinskega proračuna. Prav
je, da si vzamemo čas, eni in drugi, ter vidimo, ali so na RRA pripravljeni stroške sofinancirati. Naš interes, kot rečeno, je, zdaj je na vrsti RRA. V nasprotnem primeru bomo šli v obnovo po prvotnih načrtih: najprej bomo poskrbeli za zunanjost, nato pa se lotili notranjosti.
Zanimanje za najem je precejšnje, z vsakim podjetnikom se bomo pogovarjali posebej, saj bo moral pripraviti določeno projektno dokumentacijo, da lahko prostore ustrezno pripravimo oziroma prilagodimo njegovi dejavnosti.«
Senka Dreu
Foto: SD
Foto: SD
Slovenija, Podravje • Vseevropsko nezadovoljstvo kmetov
Nov protest kmetov le še vprašanje časa
Slovenski kmetje so v letu 2023 dvakrat strnili vrste, prvič marca na različnih lokacijah po Sloveniji, aprila so se podali v Ljubljano. Rezultat - nadaljevanje pogajanj za skupno mizo vse do odstavitve ministrice Irene Šinko. Sedaj med kmeti ponovno tli, tudi zaradi protestov kmetov v drugih evropskih državah.
Pogajanja o stavkovnih zahtevah so po odstavitvi ministrice Irene Šinko povsem zastala.
Foto: Mojca Vtič
Sredi decembra so se na ulice Berlina s traktorji iz vse države zbrali nemški kmetje pod sloganom Preveč je preveč. Protestirali so proti vladnim načrtom za odpravo davčnih olajšav v kmetijstvu, nemška vlada je namreč nameravala odpraviti subvencije za dizelsko gorivo in oprostitev davka na motorna vozila, kar bi finančno močno prizadelo kmete. Ob tem pa slovenski kmetje, ki opazujejo dogajanje v Nemčiji, izpostavljajo, da se je na stran kmetov postavil tudi nemški kmetijski minister Cen Özdemir, sicer član Zelene stranke, ki je opozoril, da kmetje nimajo alternative za dizel. Kot je dejal, se zaveda, da je treba varčevati, a ne na plečih ljudi. »Kmetje pa so tisti, ki nas oskrbujejo s hrano. Ta zmanjšanja preobremenjuje-jo sektor,« je dejal. In kako je pri nas? Sindikat kmetov Slovenije in ostale kmetske organizacije na-
daljujejo s pogajanji s kmetijskim ministrstvom, a sogovornika nimajo. Kmetje so nezadovoljni zaradi razkoraka med stroški in prihodki ter vedno novimi okoljskimi pritiski na kmetijstvo, klicev in pozivov k protestu je posledično vse več, pravi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Toda še preden se kmetje ponovno zberejo na slovenskih cestah oz. v državni prestolnici, želijo v sindikatu dati priložnost novemu ministru. »Želimo sogovornika s polnimi pooblastili in politično podporo, torej osebo, ki bo imela poln mandat za pogajanja,« je dejal Medved.
Francoski kmetje na glavo obrnili prometne znake
Še pred nemškimi kmeti pa so protestne akcije izvedli francoski kmetje, ki so na glavo obrnili pro-
metne znake. »Poskušali smo najti način, kako obsoditi vsa protislovna navodila, ki jih dobivamo. Namreč, če nam nekdo en dan reče, da delamo eno stvar, naslednji dan pa nasprotno, menimo, da je to obrnjeno na glavo. Od tod je prišla ideja,« je pojasnil eden izmed francoskih sindikalistov. Ob kontradik-tornih zahtevah do kmetijstva, ki želijo več ekološke usmeritve, na drugi strani pa povečanje produktivnosti, francoske kmete bodejo tudi naraščajoči stroški goriva, zamude pri izplačilih subvencij ter vse večja birokracija in konkurenca iz uvoza. Je vsaka podrobnost s slovenskim kmetijstvom le naključna?
Z zakonom nad tožbe zaradi smradu in hrupa
So pa francoski poslanci pred časom v obravnavo prejeli zakon, ki bo pred tožbami meščanskih
podeželanov zaščitil kmete. Francoska sodišča so namreč preobremenjena zaradi sporov med sosedi na podeželju zaradi preglasnega oglašanja živali, motečih vonjav ali hrupa delovnih strojev. Zakon torej predvideva razbremenitev sodišč in zaščito kmetov, določa namreč,
da bodo vsa dela na kmetijah, ki so potekala pred priselitvijo novih sosedov, lahko nemoteno potekala še naprej, tuje agencije povzema STA. Ob tem pa spominjajo, da je že leta 2021 francoski parlament sprejel zakon, s katerim je določil in zaščitil t. i. čutno dediščino fran-
coskega podeželja, vključno z zvoki in vonjavami, ki so značilne za naravno okolje in kmetijska zemljišča. Sem sodijo tako zvonjenje zvonov kot petje petelinov, oglašanje žab in rac ter vonj po konjskih iztrebkih in hlevskem gnoju.
Mojca Vtič
petek • 5. januarja 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	9
Ptuj • Na štirih hektarjih možnost urejanja novih površin za industrijo
Načrtujejo širitev industrijske cone na desnem bregu
Na zadnji decembrski seji mestnega sveta so številni ptujski svetniki izrazili razočaranje, da občina v zadnjih letih ni poskrbela za širitev prostora za gospodarstvo. Korak naprej je zdaj priprava podrobnega prostorskega načrta, ki bo to omogočil na desnem bregu reke Drave.
nmm
Foto: CG
Območje, ki ga obravnava OPPN, zajema 38 parcel na desnem bregu reke Drave.
Ustvariti gospodarske priložnosti
Na pomanjkanje površin za potrebe gospodarske dejavnosti na Ptuju so na zadnji seji mestnega sveta opozorili številni svetniki. »Menim, daje stvar v teoriji zelo preprosta, pa se o tem ne pogovarjamo. Treba je ustvarjati gospodarske priložnosti, gospodarske cone, s tem je povezano tudi povečanje števila prebivalcev,« je opozoril Alen Hliš. Tudi njegov svetniški kolega Alen Iljevec je izrazil prepričanje, daje občina v preteklosti izvedla preveč projektov, ki niso prinesli dodane vrednosti, pozabilo pa seje na nujno potrebno širitev gospodarskih con.
Predvsem so izpostavljali vlaganja v obnovo in izgradnjo objektov za kulturne in druge dejavnosti, ki pa ne prinašajo (nujno) gospodarskega razvoja občine.
Območje zajema 38 parcel na desnem bregu reke v skupni izmeri dobrih štirih hektarjev, med železniško progo, vodotokom Studenčnica in Dravo. V celoti gre za stavbno zemljišče z namensko rabo površine za industrijo in v manjšem delu energetske infrastrukture. »Gre za površine za industrijo, za stavbe za proizvodne, storitvene, servisne in poslovne dejavnosti ter za skladiščenje in vzgojo rastlin. Načrtovane so tudi pripadajoče manipulacijske, parkirne in zelene površine in nove prometne površine skupaj z rekonstrukcijo ter razširitvijo obstoječih občinskih cest,« so pojasnili na ptujski občini. Delež proizvodnih dejavnosti objektov bo večji od 70 %, na preostali površini bodo dopustne spremljajoče dejavnosti. Predvidena je tudi možnost združevanja posameznih enot oz. parcel v primeru izkazanih potreb po večjih objektih. Ti ne bodo smeli presegati višine 15 metrov nad terenom oziroma 12 metrov nad terenom v bližini obstoječih stanovanjskih objektov. Dovoljene bodo tudi ravne strehe, vsaka parcela pa bo morala imeti 10 % zelenih površin.
Cona je sicer predvidena na zelo dobri lokaciji, ki leži ob povezavi s Puhovim mostom, avtocesto proti Mariboru in Zagrebu, v drugi smeri pa proti Ormožu in Varaždinu. Vendar je cesta nujno potrebna popolne prenove in razširitve.
Predvidena tudi ureditev cestne mreže
Gre sicer za dober in tudi od gospodarstvenikov in velike večine politikov podprt načrt, ki pa ga bo moralo spremljati tudi urejanje primerne cestne infrastrukture. Cesta Ob Dravi je namreč dotrajana ter uničena in preozka. Kot je razvidno iz gradiva, je novo prometno omrežje v načrtu, predvidena je rekonstrukcija z razširitvijo obstoječih občinskih cest. Zraven dotrajanega cestišča je namreč
problem tudi širina ceste, na kateri se že dva avtomobila s težavo srečata, kaj šele kakšna večja vozila.
Do sprejetja še več let
Časovnico sprejetja OPPN in ureditve ceste pa je težko napovedati. Občina je zainteresirano javnost pozvala k sodelovanju pri pripravi osnutka OPPN in k predložitvi predlogov in usmeritev. Te sprejemajo do sredine januarja po elektronski ali navadni pošti. Do potrditve tega dokumenta bo najbrž preteklo še več let, saj so postopki dol-
gotrajni in odvisni od pridobivanja dovoljenj mnogih soglasje- in mne-njedajalcev.
Tudi denarja za ureditev prometne infrastrukture v občinskem proračunu še naslednjih nekaj let ne bo. Bo pa imela ureditev cone za občino pozitivne učinke; vlaganja se bodo povrnila s komunalnim prispevkom, nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, zaposlovanjem in ne nazadnje gospodarskim razvojem celotne občine.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ormož • Edina javna e-polnilnica za vozila bo plačljiva
Omejitev polnjenja na največ tri ure
V Ormožu imajo za zdaj eno samo javno polnilnico za e-vozila, ki stoji na parkirišču pred osnovno šolo. »Elektro polnilna postaja je bila doslej brezplačna, kar je občinski proračun stalo približno 5.000 evrov na leto. Poleg tega se dogaja, da je predolgo zasedena, saj tam parkirajo različna vozila in je ne morejo uporabiti tisti, ki bi dejansko želeli z elektriko napolniti svoj avto. Zato bomo polnjenje e-vozil na tem parkirišču zaračunali in s tem zagotovili uporabo čim večjemu številu uporabnikov,« je pojasnila Milena Debeljak, direktorica občinske uprave.
Foto: SD
Župan Danijel Vrbnjak je svetniku Simonu Kolmaniču, ki je podvomil o sistemu beleženja prihodov in odhodov ter prepoznavanja registrskih tablic na po novem plačljivi e-polnilnici, predlagal, da ga preizkusi v praksi.
Z odlokom so namreč omejili tudi čas polnjenja, in sicer bo mogoče tam parkirati do največ tri ure. »Voznik mora v vozilu na električni pogon označiti čas začetka polnjenja na notranji strani vetrobranskega stekla tako, da je dobro viden in v celoti čitljiv z zunanje strani, po preteku dovoljenega časa polnjenja pa vozilo odstraniti s parkirnega mesta z e-polnilno postajo.«
Sistem beleženja in prepoznavanja
Sprejete spremembe odloka se bodo nanašale tudi na vse druge polnilnice, ki si jih v Ormožu želijo postaviti. Kot je povedal župan Danijel Vrbnjak, čakajo na že obljubljeni razpis za njihovo sofinanciranje. »Kar se plačila polnjenja tiče, bomo šli na minimum, zaračunali bomo samo strošek porabe električne energije, seveda pa nas bo nekaj stalo tudi vzdrževanje te in prihodnjih polnilnic.«
Svetnika Simona Kolmaniča je
zanimal sistem beleženja prihodov in odhodov ter prepoznavanja registrskih tablic. »Če lahko nedvoumno dokažemo, kdaj je neko vozilo pripeljalo in odpeljalo s tega parkirišča, in če sistem prepozna tablico, potem ima odlok smisel, sicer ne, kajti čas, ki ga voznik na roko napiše na list papirja in položi na armaturno ploščo, ni nobeno dokazilo. Ni namreč dovolj, če samo pokličemo na neko številko, nato pa
umetna inteligenca verjame, da smo to mi, to ne deluje tako.«
Da gre za preizkušeno metodo, ki jo uspešno uporabljajo tudi drugje, mu je odvrnil Vrb-njak in mu predlagal, da zadevo sam fizično preizkusi. »Včasih je praksa boljša od teorije. Lahko vam posodimo občinsko električno vozilo, da ga tam napolnite in se prepričate, kako sistem deluje.«
SD
Promocijsko sporočilo
Leto 2024 bo v Qcentru Ptuj posebno
V največjem nakupovalnem središču na Ptuju - Qcentru v Puhovi ulici - smo uspešno in polni novih načrtov vstopili v novo leto 2024.
Drage obiskovalke in obiskovalci Qcentra Ptuj, prav vsakemu od vas se iskreno zahvaljujemo za zaupanje, ki ste nam ga s svojim obiskom izkazali v letu 2023. Veseli smo, da ste naše nakupovalno središče vzeli za svoje ter da smo lahko sodelovali pri pisanju lepih spominov in doživetij. Iskrena zahvala tudi našim poslovnim partnerjem, najemnikom poslovnih prostorov - hvala, da s svojo ponudbo in dejavnostmi bogatite ponudbo našega nakupovalnega središča. Novo leto 2024 naj vsem prinese veliko sreče, zadovoljstva in prijetnih trenutkov, preživetih v največjem nakupovalnem središču na Ptuju - Ocentru v Puhovi. Tudi v letu, v katerega smo vstopili, se bomo trudili, da se boste ob sprehodu po naših nakupovalnih ulicah počutili domače, prijetno in se boste radi vračali k nam. S pestro ponudbo v pro-
dajalnah in s številnimi dogodki, ob katerih se bomo družili, bomo tudi v tem letu poskrbeli za izjemno nakupovalno izkušnjo- pridite in se prepričajte. Ne glede na to, s kakšnimi načrti ste vstopili v leto 2024, malo kulinaričnega razvajanja nikoli ne škodi. Saj veste - čez pohanega piščanca ga ni in najboljšega pripravijo v Pizzeriji in špagetariji Ancona. Oglasite se pri njih in si privoščite njihove izjemne dobrote - poleg poha-
nega piščanca vam z veseljem postrežejo še pice, rolice, solate, testenine in druge dobrote. Če ste si v novem letu za cilj zadali dobro počutje in izgled, se oglasite v Lifestyle studiu v Qcentru Ptuj. Vadba v zimskih mesecih je pomembnejša kot vadba v poletju, zato v Lifestyle studiu Ptuj trenirajte z neomejenimi obiski na vseh napravah že od 59,90 evra na mesec. Zdaj je čas, da poskrbite za svoje dobro počutje. Privoščite si vadbe za hitrejše oblikovanje telesa, hitrejšo izgubo odvečne teže, pilates, razvajanje v spa kotičku in prehransko svetovanje. Obiščite Lifestyle studio v Qcentru in oblikujte svoj lepši in boljši jaz.
Tudi v letu 2024 si privoščite najboljšo nakupovalno izkušnjo in prijetna druženja - v največjem nakupovalnem središču na Ptuju-Qcentru v Puhovi.
10 Štajerski
Otroško silvestrovanje
petek • 5. januarja 2024
Knjigarnica
ZGODBA O DREVESU
Dragi bralci, iz srca vam želim, da vam bo to mlado leto 2024 prineslo veliko prijetnih in prijaznih zgodb, takih, ki vam bodo pobožale dušo ter razvedrile um in telo. Tako vam danes priporočam izbranko, noviteto založbe Malinc, ki zajema vse tisto, kar je najbolj pomembno v življenju: ljubeznivost, povezanost, srčnost, ustvarjalnost. Njen naslov je preprost: Zgodba o drevesu in to je mila in enostavna pripoved, z malo besed, ki jim celotno pripoved dopolnjujejo odlične ilustracije. Zgodba o drevesu je drobna pripoved z veliko dušo, zato bo razveselila in obogatila najmlajše pa tudi starejše bralce, ki jim je mar naravno življenjsko okolje in sobivanje v njem. Tako mikavno začenja slikaniško pripoved avtorica Barbara Vuga:
Daleč proč leži vasica.
Na njenem robu raste prastaro drevo.
Poleti je drevo bujno in zeleno.
Jeseni odvrže liste in ostane golo.
Navedene povedi so edine na obojestranskih ilustracijah, ki dajejo bralcu mnoga izhodišča ter pripovedujejo o literarnem in zgodbenem prostoru na najboljši možen način. Skoraj polovico prve podobe napolnjuje modrina reke, po kateri veslata deklica in fantič Oba sta zazrta po reki in bralcu kažeta hrbet, saj sta zazrta vzdolž rečnega toka, proti silhueti mosta, ki povezuje vasico. Ta se, z rdečimi strehami razprostira, ali bolje rečeno stiska med gorske vršace, med njih zelenilo in tam više, so gore strme in sive. Ilustracija nekoliko spominja na nekoč priljubljene počitniške razglednice, saj ima v ospredju, domala okrasno, naslikane stilizirane vrbove veje, nad otrokoma pa se spreletava bela ptica, kot piktogram rečnega galeba. Ali pa je morda obmorska ptica? Osebno me je ilustracija spomnila na Most na Soči. Zanimivo pri tej izvrstni, izvirni domači slikanici je naraščanje besedila in njegova bralsko prijazna postavitev v ilustracije. Prvi štirje obojestranski listi imajo samo eno poved, nato le-te počasi širijo zgodbo. Otroci se namreč sprašujejo, kako bi pomagali drevesu v zimskem času, ko je tako golo in samo. S tem vprašanjem se na različne načine ubadata Vita in Milo in pri tem ju preseneti zvedava soseda Zala, ki ju povabi na popoldansko jabolčno pito in razmislek o tem, kako bi lahko to častitljivo drevo rešili zimske samote. Ob slastnem prigrizku so zbrani dobili odlično idejo. Priznam, da ob ilustracijah nisem takoj razbrala, kaj ustvarjajo glavni literarni junaki, da bi drevo rešili samote. To nepotešeno zvedavost je začutila tudi gospa Roza, ki še smučarskih skokov ni nikoli gledala brez Ruperta, ki je nekaj počenjal v delavnici. Kajti v delavnici so risali, pletli, merili, nato pa izdelali vabila na razstavo za vse vaščane. Ej, šele na ilustraciji otvoritve razstave se razkrije, kakšno odlično zamisel so realizirali otroci in ustvarjalni odrasli. In to tako, da so vsi vaščani, mali in veliki, združili delo in veselje ob tem.
Dragi bralci, seveda vam ne bom izdala, kaj so naredili. Rečem pa ,da je ideja odlična in bi jo lahko v taki, ali podobni obliki izvedli tudi v našem mestu, ali drugod.
Barbara Vuga je prevajalka in pisateljica, ki podpisuje v vzajemnem knjižničnem katalogu 56 enot, od tega je 32 knjig in od teh je 28 tiskanih, 3 so e-knjige in ena je v Braillovi pisavi. Ilustrator Marko Rop je študiral filmsko in gledališko scenografijo na Dunaju in podpisuje številne »projekte« doma in v tujini. V vzajemni knjižnični bazi je naveden 74 - krat.
Kakor je Zgodba o drevesu spodbudna, prijazna in medgeneracijsko povezovalna, tako vam, dragi bralci, želim veliko prijetnih zgodb v novem letu.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Leto 2023 Mestni kino zaključil z »Je kir ke riku«
Prva slovenska komedija v pohorskem
narečju navdušila
Z minulim letom so v Mestnem kinu Ptuj zelo zadovoljni. Število obiskovalcevje do konca leta 2023 preseglo številko 21.000, kar ga še naprej uvršča med najbolj obiskane mestne kinematografe v Sloveniji.
V
Foto: Črtomir Goznik
Pogovor z igralkami u pohorski komediji Je kir ke riku?: Stanko Macuh (Trezika), Katjo Hatunšek Lesjak (Klaudija) in Matejo Rebernak (Jolanda) je vodila Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj.
„Tudi v letu 2023 smo ponudili ogromno kakovostnega programa za vse okuse. Jedro je kot vedno sestavljal raznolik filmski program. Zvrstilo se je kar 771 projekcij 167 različnih filmov iz 97 držav sveta, pri čemer je bilo približno 70 odstotkov t. i. art filmov, torej neodvisnih, evropskih in filmov iz tretjih držav, nagrajencev festivalov ipd. Ostalih 30 odstotkov so bili filmi velikih ameriških studiev, 92 posebnih dogodkov v tem letu, en dogodek še nas čaka, ki se jih je udeležilo skupaj 7.555 ljudi," je tik ped iztekom leta 2023 povedala Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj. Pogovorov o(b) filmu je bilo letos 27, udeležilo se jih je 2.758 gledalcev. Med drugim so na njih sodelovali: dr. Mladen Dolar, dr. Vesna Vuk Godina, Matevž Lenarčič, Natalija Gorščak, Mojca Mavec, Valter Kramar, Tin Vodopivec, Borut Gombač, pa režiserji Žiga Vire, Vinci Vogue Anžlovar, Amir Mu-ratovič, Miha Čelar, igralci Vlado Novak, Zala Djurič, Maruša Majer, Nenad Tokalič - Nešo in drugi. 0 filmih so se pogovarjali s filmskimi ustvarjalci, kritiki in zgodovinarji, nekatere filme pa so uporabili kot iztočnice za debate o pomembnih temah, kot so nasilje, alkoholizem, okoljevarstvo, solidarnost itd.
Serijo letošnjih pogovorov o(b) filmu so sklenili veselo in lahkotno z veliko smeha ob gledanju prve slovenske komedije v pohorskem narečju Je kir ke riku?, ki je vzbudila veliko zanimanje gledalcev, kjerkoli so jo doslej predvajali. V Kinoboxu (Mariboxu) je napolnila kar sedem dvoran, kar je absolutni rekord za film na dan premiere. To jim je prineslo tudi posebno plaketo. V novembru si ga je ogledalo že 25.000 gledalcev.
Komedijo so si ogledale generacije Pohorcev
Na pogovoru ob ptujski prvi predstavi pohorske komedije, filma Andreja Pratnemerja (znan predvsem po snemanju videospo-tov za narodno-zabavne ansam-
Ljubljanski fant vznemiri tradicionalno kmečko pohorsko okolje
Filmske vloge so v komediji prevzeli povsem nešolani igralci iz pohorskih krajev, ki so se odlično odrezali. Zgodba je enostavna in čisto vsakdanja. Mlada študentka se vrne iz Ljubljane v majhen kraj na Pohorju, da bi družini in svojim prijateljem predstavila svojega novega fanta, kije nasprotje vsega, kar so ljudje vajeni na podeželju, kar jih zelo vznemiri. Humor je najpomembnejše orožje filma, šale se naslanjajo na vaško življenje in pohorski dialekt. Upati je, da ga bodo izvorno razumeli tudi na drugih območjih Slovenije, podnapisi bi namreč odvzeli velik del celotne filmske izkušnje, pravijo njegovi snovalci. Onkraj Trojan, v Dolskem, kjer je doma glavni igralec Uroš Steklasa, so se tudi smejali, ampak drugim foram, ljubljanskim. Pričakujejo pa, da si bo film mogoče ogledati tudi na televiziji.
ble) in Denisa Vengusta, sodelovale: Stanka Macuh (Trezika), ki je doma na kmetiji, po poklicu sicer kmetijska tehnica, Katja Hatunšek Lesjak (Klavdija), po poklicu psihologinja, ki poučuje na Srednji zdravstveni šoli v Celju, dela pa tudi v svetovalni službi, in Mateja Reber-
nak (Jolanda), tudi organizatorica snemanja, po poklicu medicinska sestra, sodelavka Katje na Srednji zdravstveni šoli v Celju pri praktičnem pouku in teoriji. Pohorsko narečje jim je bilo tako ali drugače že položeno v zibelko. Scenarij je napisala Maja Furman, Matejina se-
Foto: Črtomir Goznik
„V letu 2024 nas čaka pripojitev k drugemu zavodu, večjih sprememb v usmeritvi Mestnega kina Ptuj pa ob tem ne pričakujem. Nadaljevali bomo s priljubljenimi programi Pogovor o(b) filmu, Kino vrtiček za otroke, Filmska čajanka za upokojence, iskali še nova zanimiva zunanja prizorišča za poletni Kino brez stropa, raziskovali nove tehnologije v programu XR kino, preteklost pa v programu Zgodovina filma. Se naprej bomo sodelovali s šolami in vrtci, gostili različne festivale itd. V mislih bomo imeli različne skupine občinstev, da bo prav vsakdo na sporedu lahko našel kaj odličnega zase. V lokalno okolje bomo še naprej vabili zanimive goste in debatirali o pomembnih temah. Dedku Mrazu pa sem pisala, da bi nam čim prej prinesel sredstva za vse bolj nujno obnovo stolov v dvorani," je ob zaključku še enega uspešnega leta za Mestni kino Ptuj povedala Nina Milošič.
strična. Ženska zasedba pa je tudi sicer eden glavnih adutov tega filma. Katja (Klavdija) in Mateja (Jolanda) sta v filmu Stankini hčerki (Trezika). Z njimi se je pogovarjala Nina Milošič. Prigode in dogodki z nastajanja filma, ki so ga snemali v mrzli kovidni zimi 15 snemalnih vikendov, predvsem ob nedeljah, in ob njegovem predvajanju so nasmejale ptujsko občinstvo. Snemanje ni bilo enostavno, veliko je bilo improvizacij. Vseh igralcev je bilo 18, skupaj s tehnično ekipo pa jih je bilo v nastajanje filma vključenih okrog 35.
Filmska mama se še naprej vozi s kolesom, če je le napumpan
Igralke so povedale, da je bil namen, da bi si pohorski ljudje, stari 80 in še več, ogledali film, tisti, ki že 40 let in več niso bili v kinu ali eni celo prvič v kinu. „To je tisto, kar ti resnično napolni srce. Vse smo naredili sami, s svojim denarjem, nismo pričakovali nobenega zaslužka. Več kot zadovoljni smo, da so si ga ogledale generacije Pohorcev. To nam resnično največ pomeni," je povedala Mateja Rebernak. Četudi so postale prepoznavne, se zanje ni nič spremenilo. Stanka Macuh, ki se sploh rada šali, pravi, da se še naprej vozi s kolesom, če je le napumpan. Če jo na kakšno predvajanje filma vzame režiser, pa se pelje z avtomobilom „na kable". Delati pa še vedno mora veliko. Res pa je, da jih sedaj film tako ali drugače spremlja na vsakem koraku, če ne drugo, vsaj z naslovom Je kir ke riku?, ki ga ljudje pogosto izrečejo, ko jih zagledajo.
Sledi nadaljevanje filma? To je vprašanje, ki ga gledalci pogosto postavljajo. „Počakajte, pustite se presenetiti. Pa pridite še kaj pogledat tote naše slovenske filme," je odgovor filmske Jolande Mateje Rebernak. Režiser, ki je kamero že želel prodati, si je v tem času že premislil, saj naj bi imel na mizi novi scenarij.
MG
petek • 5. januarja 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	11
Ptuj • Pohod Po poti Ivana Potrča in Matija Murka
Za večjo prepoznavnost Potrčevih del in literarne pokrajine
Drugega januarja je bilo na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča slovesno, tako kot na začetku vseh dosedanjih pohodov po kulturni poti Ivana Potrča in Matija Murka, ki vodi do rojstne hiše pisatelja Ivana Potrča, nato mimo Herberste-inove viničarije do rojstne hiše Matija Murka na Drstelji.
Na turizmu na vasi Lacko pa se pohodniki v prijetnem vzdušju spočijejo in okrepčajo. Idejna vodja tega dogodka je bila Viktorija Dabič v okviru društva Zreli vedež v sodelovanju s PD Ptuj in Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Pred 24 leti so se odločili, da bodo s svojimi pohodi po Potrčevi in Murkovi pokrajini počastili spomin na pisatelja Ivana Potrča.
V začetku leta so se zbrali pohodniki s Ptuja in širše okolice, prišlo je veliko Potrčevih sorodnikov, tudi hčerka Marjetica Potrč in sin Matjaž Potrč. Letošnje leto se bodo v Knjižnici Ivana Potrča spomnili pisateljeve soproge, mladinske pisateljice Branke Jurca, in obeležili 110. obletnico njenega rojstva. Leto 2023 je bilo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj Potrčevo leto z vrsto dogodkov, ki osvetljujejo življenje in delo pisatelja in rojaka Ivana Potrča, plo-dovitega pisatelja socialnega realizma SV Slovenije, ki danes velja za enega najvidnejših pisateljev prav zato, ker je v svojih delih razkrival življenja naših ljudi, do takrat neznanih v književnosti. „V širši javnosti želimo vzbuditi zanimanje za spoznavanje in raziskovanje tega, žal vse preveč prezrtega pisatelja,"
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Pohoda se vsako leto udeleži veliko Potrčevih sorodnikov. Na fotografiji je med Viktorijo Dabič in Rudijem Potrčem petletni Jernej Potrč, najmlajši udeleženec letošnjega pohoda, ki je povedal, da je to že njegov tretji pohod.
je poudarila direktorica knjižnice Milena Doberšek.
Pohod - dokaz zavedanja pomena korenin in branja knjig
Častna občanka Viktorija Dabič je zadovoljna, da so nekateri spoznali, kako lepo je, če najprej poznaš svojo pokrajino in jo znaš ceniti: „S svojo zvesto udeležbo na pohodih dokazujemo, da se zavedamo, kaj nam pomenijo zdrave
korenine in kaj nam pomeni branje del, ki opisujejo našega človeka in njegove stiske. Zahvaliti se moram prav vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili ta pohod in omogočili, da smo postali na tudi na ta način povezani v ljubezni do knjig. Posebna zahvala pa velja Mariji Kokol, ki nas je v Štukih sprejela že pred 30 leti, ko sem s skupino otrok prišla na literarni pohod in ji zaupala svoje želje. Zaradi njenega razumevanja in naklonjenosti nam je dovolila, da smo postavili spo-
minsko ploščo. Potrčeva domačija je tako postala del slovenske literarne pokrajine."
Letošnje pohodnike je v imenu PD Ptuj pozdravil predsednik Miran Ritonja. Veseli in počaščeni so, da lahko sodelujejo pri tej poti ter skrbijo zanjo. S pesmijo je letošnje pohodnike razveselil MoPZ KD Jezero. Življenje in delo pisatelja Ivana Potrča je predstavila skrbnica Potrčeve zapuščine Božena Kme-tec Friedl.
MG
Marija Kokol: „Tega priznanja nisem pričakovala"
Na dvorišču Knjižnice Ivana Potrčaje bilo 2. januarja letos še posebej slovesno zaradi podelitve priznanja - pečata mesta Ptuj z likom sv. Jurija, ki gaje ptujska županja Nuška Gajšek podelila pisateljevi nečakinji Mariji Kokol. Marija že desetletja kot lastnica vzorno skrbi za Potrčevo domačijo, jo obnavlja in ohranja v prvotnem videzu. Sama ponosno pove, daje bila rojena v isti sobi kot pisatelj. Domačijo iz leta 1813 je v celoti obnovila sama. Vrata Potrčeve domačije z velikim veseljem odpira tudi ob številnih priložnostih, ob obiskih posameznikov, skupin, osnovnošolcev, dijakov in študentov ter drugih, ki si želijo ogledati pisateljevo rojstno hišo in izvedeti več o njej in o pisatelju. „ Tega priznanja nisem pričakovala. Vidim pa, daje nekdo opazil, daje to, za kar se trudim, nekaj vredno. Trudila pa se bom še naprej. Hvala," seje priznanja razveselila Marija Kokol.
Majšperk • Decembrski koncert tamburašev
Slak, Queeni in - tamburaši
»Danes praznujemo glasbo, ustvarjanje, dobro voljo in življenje,«je v Majšperku dejala Branka Vedlin, predsednica KUD Majšperk. In res, koncert Tamburaškega orkestra KUD Majšperk v prednovoletnem času je bil praznik vsega naštetega. V dobri uri so tamburaši pod vodstvom Draga Kleina s solisti obiskovalcem podarili glasbeno darilo za prav vsak okus - od Slaka do Queenov.
Prazničnega decembra si v Maj-šperku ni mogoče predstavljati brez tradicionalnega nastopa domačih tamburašev, ki so tudi lani do zadnjega kotička napolnili kulturno dvorano KPC Majšperk. Vedno znova jim uspe pripraviti nekaj novega, drugačnega, obenem pa ohraniti srčiko prireditve - to je tamburaška glasba, ki pa ne pozna glasbenih meja. Na letošnjem glasbenem popotovanju so orkester spremljali in dopolnjevali številni solisti iz domačega okolja. Najprej se je tamburašem na odru pridružilo 30 pevcev otroškega pevskega zbora OŠ Majšperk z otroškimi ljudskimi pesmimi. Slovensko narodno V dolini tihi je na frajtonarici odigral Matevž Vedlin, znan napev pa so odpeli člani MPZ sv. Miklavža Maj-
šperk Marko, Janko, Dušan in Mirko. Maša Majcen se je tamburašem pridružila na flavti, Iva Ogrizek na saksofonu, nepogrešljiva spremljevalka tamburašev je tudi vokalna skupina Uriele, za rockovsko preobrazbo orkestra pa je poskrbel Luka Gašperič z električno kitaro.
Vse našteto jim je uspelo povezati v celoto, kot že 20 let tambura-še v orkester povezuje maestro Drago Klein. Zanj značilne bele rokavice in dirigentska palica so s Tamburaškim orkestrom KUD Majšperk natanko od 13. januarja 2004. Trenutno orkester šteje 19 članov, predsednica tamburašev pa je Lea Lampret, ki je povedala: »Rdeča nit koncerta je bila glasba vseh generacij: otroške ljudske, slovenski evergreeni, narodno-zabavna glas-
Foto: Mojca Vtič
ba, filmska in rock glasba, seveda pa brez prazničnih pesmi ne gre. Vodilo nam je zmeraj, da povezujemo ljudi, ki živijo z in za glasbo.«
Člani orkestra ob službah, šolah, družinah neumorno preigravajo strune instrumentov, da lahko drugim podarijo glasbo, del sebe. Nagrada zanje pa je aplavz - v Majšperku tudi tokrat dolg in iskren. In kako so koncert doživeli tam-buraši? »Občutki po koncertu so zmeraj pozitivni, sploh kadar so odzivi publike pozitivni. Predpraznični koncerti so zmeraj tudi nekaj posebnega v tem oziru, da so polni nekih pričakovanj za prihodnost. In upamo, da nas v prihodnjem letu čakajo novi glasbeni izzivi in uspehi,« je odgovorila Lea.
Mojca Vtič
Ptuj • Strojniki pokazali izjemne veščine
Prikolica za moped prava atrakcija
Ekipa Strojne šole ŠC Ptuj je na Tekmovanju za znanje navdušila s svojo izvedbo prikolice za moped. Med vsemi sodelujočimi ekipami so dosegli prvo mesto.
Gre za državno tekmovanje na področju strojništva, glavni namen pa je spodbujanje mladih mojstrov k razvijanju njihovih veščin. Na letošnjem poučno--izobraževalnem tekmovanju je sodelovalo 14 srednjih tehniških šol iz vse Slovenije, tokrat pa so bile v ospredju predvsem praktične veščine. Letos so namreč ekipe morale izdelati prikolico, ki se lahko priklopi na motor z električnim pogonom. Ptujski strojniki so s svojo tehnološko dovršeno in funkcionalno prikolico zmagali. Med predstavniki strokovne komisije je bilo veliko pohval tudi na njihov način predstavitve in samo prezenta-cijo. Ob razglasitvi rezultatov so bili dijaki Strojne šole ŠC Ptuj izjemno veseli in zadovoljni, saj so v modeliranje, konstruiranje in praktično izvedbo prikolice vložili veliko dela in truda. Mentorja ekipe Daniel Bedenik in Gregor Gojkošek sta dijakom pomagala z nasveti in usmeritvami, vse ostalo pa so odlično opravili sami. »Glavna atrakcija naše prikolice je poseben dvižni sistem, ki nam je najverjetneje prinesel tudi zmago,« je povedal Bedenik.
Večino dela so dijaki opravili po pouku. Ekipa je že od začetka delovala timsko, delo so si med seboj po posameznih področjih,
Foto: Strojna šola Ptuj
Na Tekmovanju za znanje so sodelovali (od leve): Matija Krajnc, Andrej Bundela, Matej Zelenik, Jure Rudolf, Simon Zamuda, Jaka Glažar.
si med seboj pomagali in se nadgrajevali.
S končnim izdelkom so bili zadovoljni vsi. Pričakovali so, da se bodo uvrstili vsaj med prvih pet najboljših ekip, prvo mesto pa jih je presenetilo. »Naši dijaki so osvojili naziv državnih prvakov, kar je neverjeten uspeh. Oba z mentorjem sva ponosna na celotno ekipo, ki se je res izkazala,« je dejal Bedenik.
Dijak Jure Rudolf je ob tem izpostavil, da je bil največji izziv konstruiranje dvižnega sistema.
Preden so prišli do končne rešitve, so preizkušali več različnih variacij: »Zmago pa nam je prav gotovo prineslo odlično planiranje dela, dobra izdelava načrtov in natančno konstruiranje. Celotna ekipa je dobro funkcionirala, kljub temu da se prej med seboj nismo poznali.«
Ptujski zmagovalci so poleg veselja ob osvojenem mestu domov odnesli tudi praktične nagrade, šola pa je prejela voziček z orodjem.
Estera Korošec
12 Štajerski
Kronika
petek • 5. januarja 2024
Cirkulane • Občani obsojajo požig knjižne hiške, storilce išče policija
S petardami nad knjige
Sramota, žalostno, nespoštljivo, katastrofa, višek vsega - to je samo nekaj komentarjev, s katerimi ljudje obsojajo požig knjižne hiške v Cirkulanah v pravkar minulih prazničnih dneh. Nad tem dejanjem je ogorčena tudi večina občank in občanov, še posebej tistih, ki knjižno hiško redno uporabljajo. Občina Cirkulane je tokrat dogodek prijavila na policijo.
Županja Antonija Žumbar obsoja vsako obliko vandalizma, še posebej pa jo je razburil zažig knjig. Po njenih besedah je to eno najbolj nizkotnih dejanj. Prav zato so se tokrat odločili za prijavo na policijo. »Upamo, da bo policija storilce tokrat izsledila in jih kršitvi primerno tudi kaznovala. Tudi če gre za mladoletne osebe, tokrat res ni opravičila za njihova dejanja. To je res višek vsega,« je izpostavila precej razburjena županja.
Z več pojavi vandalizma se sicer v Cirkulanah srečujejo že nekaj časa; predlani je bilo tako nemalo pritožb zaradi razgrajanja, metanja kep in motenja šolskih ali družabnih aktivnosti v dvorani. Pred nekaj tedni pa so opazili, da
je nekdo uničil božično razsvetljavo pred športno dvorano, pri poslovnem prostoru v središču kraja so vandali kurili in metali petarde, tudi na avtomobile. Takrat sicer niso ukrepali, požig knjig pa je sodu izbilo dno. Polega tega so nekateri krajani poročali tudi o tem, da so jim petarde metali kar na balkon. Glede na oblike vanda-lizma se v javnosti upravičeno vse bolj širijo informacije, da gre za skupino (nevzgojenih) mladostnikov. V komentarjih na facebooku pa kar nekaj obtožb leti na otroke priseljencev, kar e brez kakršnihkoli dokazov popolnoma nesprejemljivo. Vsekakor pa je uničevanje javne lastnine nesprejemljivo in obsojanja vredno.
Bi morali pri igralih namestiti nadzorne kamere?
Za knjižno hišico že vse od postavitve v letu 2019 skrbijo knjižničarke društvene knjižnice Kulturnega društva Cirkulane. Po besedah Mire Petrovič je knjižna hiška v tem času zaživela med ljudmi, vaščani jo namreč zelo radi uporabljajo. Prav tako se v tem času nikoli ni zgodilo, da bi kdo hiško popolnoma izropal, jo poškodoval ali namerno uničeval. »Skupaj z vaščani in šolarji smo zelo vzorno skrbeli za našo bralno hiško, na kar sem bila zares ponosna. Ljudje so knjige brali, si jih izmenjevali, pa spet prinašali in odnašali,« je pove-
dala Petrovičeva in dodala, da so bili nad tokratnimi dejanji izjemno presenečeni. S tovrstnim vanda-lizmom se namreč v preteklosti niso srečevali. Uničena sta bila oba razdelka za knjige, najverjetneje je bila kriva petarda. Ob tem je Petrovičeva opozorila še, da je vsako uničevanje knjig obsojanja vredno, pisano besedo je namreč treba spoštovati in jo ceniti.
Knjižno hiško so v tem času že očistili in opremili z novo zalogo knjig. Prav tako se zahvaljujejo neznanemu prijaznemu krajanu, ki je odtrgani ročaj na vratih samoiniciativno nadomestil z novim. Na osnovno šolo so med drugi poslali zapis, da naj se z učenci pogovorijo glede omenjenih dogodkov in
Foto: KD Cirkulane
Neznani storilci so v prazničnem času uničili knjige v knjižni hiški.
jih opozorijo, da so nesprejemljivi, hkrati pa gre tudi za kaznivo dejanje. Knjižna hiška je sicer na občinskem zemljišču ob igralih in fitnesu
na prostem, zato nekateri rešitev vidijo tudi v namestitvi nadzornih kamer.
Estera Korošec
Lenart • Člani PGD Lenart lani opravili več kot 130 intervencij
Največ dela zaradi vetroloma
Tako kot večina ostalih gasilcev po državi tudi lenarški v letu 2023 niso na pomoč v nesreči priskočili le v domači občini, pač pa so sodelovali tudi v akcijah odpravljanja posledic neurij in poplav v drugih prizadetih slovenskih krajih.
Za njimi je pestro in delovno delo, saj so skupaj opravili več kot 130 intervencij. V Slovenskih
goricah v zadnjih letih opažajo, da je veter tisti, ki povzroča veliko težav. Zaradi močnega pihanja
Foto: arhiv društva
V letošnjih neurjih so imeli lenarški gasilci največ dela zaradi vetroloma.
«■♦C?
mit C3 O

O

0
C?»

Rojstva: Ines Vrečar, Vintarovci 15, Destrnik - deklica Isabella; Dušanka Kaučevič, Hajdoše 77, Hajdina - deček Tai; Nuša Vučina, Gabrnik 54b, Juršinci - deklica Eva; Ajda Božič, Frankolovska ulica 1, Maribor - deklica Zala, Tjaša Koletnik Kidrič, Župečja vas ih, Lovrenc na Dravskem polju - deček Luka; Tjaša Kumer, Skaletova ulica 2ia, Celje - deček Marcel; Maja Tešanovič, Grliče 30, Podplat - deklica Lia; Nina Kokol, Gomilškova ulica 10, Ptuj - deček Izak Ares; Nuša Tominc, Cesta Zmage 105, Maribor - deček Lan; Mateja Gojčič, Dragovič 47a, Juršinci - deklica Julija; Patricija Žinko, Vuzmetinci 18a, Miklavž pri Ormožu - deklica Zoja; Ana Mari Vrečar, Rošnja 26a, Starše - deček Mark; Jasmina Špendl, Selce 26, Voličina - deček Nik; Anja Lorber - deček Bine; Ines Jurčič - deček Lan; Lara Rojht, Moravci v Slovenskih goricah 142a, Mala Nedelja - deklica Sofija; Mateja Fuks, Mezgovci ob Pesnici 28a, Dornava - deček Nik; Laura Višnar, Brezje pri Oplotnici 14, Oplotnica - deklica Neža; Tadeja Kuhar, Strelci 14, Markovci - deklica Dunja Ana; Veronika Pintar Egartner - deček Vitjan; Nina Mesiček - deček Urban; Katja Kamnikar - deček Mart; Tjaša Vidovič - deček Gal; Anja Čudovan - deček Erazem; Lucija Borak - deklica Marla; Urška Kokolj - deklica Neža.
Poroki - Ptuj: Boris Zajšek in Petra Cafuk, Ljubstava 25; Marko Krajnc in Eva Šalamun, Lešje 27a.
Ci
. " "Lb> V-O .
_i_'-'_
o
C?

o
o "
C2&,
t » 0
_
in zlasti sunkov prihaja do vetroloma, zato ne preseneča, da so zaradi tega imeli lani največ dela tudi lenarški gasilci. Kot je povedal poveljnik PGD Lenart Mario Grei-foner, so kar 44-krat posredovali zaradi škode, ki jo je povzročil veter. 38-krat so morali nuditi tehnično oziroma drugo pomoč, 24-krat pa so odpravljali posledice poplav, saj je zaradi močnega deževja poplavilo kleti, ceste in kmetijske površine. Pogasili so 11 požarov, zagorele pa so tako stavbe, avtomobili kot travniki. Poletna neurja so sprožala tudi plazove, pri katerih so gasilci intervenirali šestkrat. Njihova pomoč je bila potrebna še zaradi dimniškega požara, udara strele ter pri iskanju pogrešane osebe in pogrešane živali.
Druga polovica julija je bil tista, ki je osrednje Slovenske gorice z Lenartom na čelu vremensko najbolj prizadela, zato so bili domači gasilci takrat razumljivo največkrat
Foto: arhiv društva
Zaradi močnega deževja je bila lenarška trgovsko-industrijska cona pod vodo.
na terenu. »Z več kot 90 intervencijami v manj kot dveh tednih smo krepko presegli večletno povprečje posredovanj,« pravi predsednik društva Florjan Rajšp. Avgusta, ki je katastrofalno »udaril« po drugih delih Slovenije, pa so se odpravili na Koroško in po svojih najboljših močeh pomagali ljudem, ki so čez noč ostali brez vsega.
Kljub številnim intervencijam
niso pozabili na usposabljanje. Tako so uspešno opravili več gasilskih vaj, med njimi tudi eno na zahtevnem objektu, za katerega so si izbrali Dom starostnikov svete Agate, največ preventivnih akcij pa so opravili v oktobru, mesecu požarne varnosti. Lani so začeli uresničevati dolgoletno željo po obnovi gasilskega doma v Partizanski ulici. Skoraj v celoti so že
uredili notranjost objekta, letos bo sledila še zunanjost z energetsko sanacijo.
Leto 2024 je za lenarške gasilce pomembno, saj bo njihovo društvo septembra slavilo visok jubilej - 150-letnico delovanja. Ob tej priložnosti pripravljajo slavnostno sejo, gasilsko parado in seveda tradicionalno gasilsko veselico.
SD
Če so na Tri kralje jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne sode.
Danes se bo od zahoda postopno pooblačilo. V zahodnih in južnih krajih bo popoldne začelo rahlo deževati. Zapihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, v severni Sloveniji do -5, ob morju 4, najvišje dnevne od 7 do 13, na severozahodu okoli 3 °C. OBETI
V soboto bo oblačno, dež se bo razširil nad vso Slovenijo.
Napoved za Podravje
Nedelja 7.1.
i'*,'
t
dež s snegom
Ponedeljek 8.1.
sneženje
Vir: ARSO
Kegljanje
Zmagovalci Gaber, Krušičeva in Go. Premija
Futsal
Pihlerja ne bo v Ljutomer
Stran 14
Stran 14
Rokomet
Nedeljam v Varaždinu na stopničkah
Stran 15
Kolesarstvo
Bohak slavil na DP in v zimski ligi
Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL
tednik
{Poifuíajk nal na íuitounún ífibtu!
RADIOPTUJ
tea. afoietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@rad¡o-tedn¡k.s¡
Šumarji že na igrišču, za začetek s Hajdukom
Slovenski nogometni prvoligaši so kmalu po skoku v novo leto začeli priprave na spomladanski del sezone 2023/24. Pred njimi je sedaj dober mesec priprav, prvenstvo se bo po sedaj veljavnem razporedu nadaljevalo 10. februarja.
Nogometaši Aluminija so se na uvodnem treningu zbrali v četrtek, ko je trener Robert Pevnik skupaj s svojimi pomočniki na uvodnem zboru pozdravil 25 igralcev. Zasedba zaenkrat ostaja nespremenjena, kakšne spremembe v igralskem kadru pa seveda niso izključene. Nekateri igralci rdeče-belih so s svojimi predstavami v jesenskem delu sezone nedvomno opozorili nase (Jovanovič, Jovan, Corenak...), zato je tudi razumljivo zanimanje večjih in bogatejših klubov zanje. Zimski pres-
Razpored pripravljalnih tekem Aluminija:
-	9. 1. (Umag): Hajduk (Hrvaška)
-	15. 1. (Kidričevo): Rudar Velenje
-	20. 1. (Kidričevo): Rudeš (Hrvaška)
-	24. 1. (Umag): Sarajevo (BiH)
-	27. 1. (Umag): Makedonija Gjorce Petrov (Severna Makedonija)
-	4. 2. (Celje, Kidričevo): Celje
Nogometaši Aluminija so v četrtek začeli priprave na drugi del sezone 2023/24 v 1. slovenski ligi.
topni rok kljub vsemu ni tako dinamičen kot poletni, v njem ekipe običajno ne delajo korenitih sprememb moštev, ampak jih zgolj osvežujejo in dopolnjujejo na točno določenih igralnih mestih.
Imajo pa šumarji že sestavljen program prijateljskih srečanj, ki je izredno zanimiv. Tako se bodo že v torek pomerili s hrvaškim velikanom iz Splita, Hajdukom. Srečanje bo odigrano v Umagu (Kidričani bodo tam ostali dva dni), kjer ima v zimskem pripravljalnem obdobju bazo ogromno število moštev iz celotne Evrope. „Splitski
bili" so trenutno vodilno moštvo elitne hrvaške lige - Hajduk 41 (19 tekem), Rijeka 35 (18), Dinamo 34 (17) - in izjemno atraktiven tekmec, ki ga spremlja res veliko oglednikov iz celotne Evrope, zato bo srečanje z njimi za igralce Aluminija izjemna priložnost za dokazovanje.
Kidričani bodo v Umag kasneje odpotovali še enkrat, tudi takrat pa se bodo pomerili z atraktivnima tekmecema iz BiH in Makedonije. Sarajevo s trenerjem Simonom Ro-žmanom v 1. bosanski ligi zaseda 4. mesto, Gjorce Petrov pa v 1. makedonski ligi 10. mesto.
JM
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Ormožani med prvimi krenili v drugi del sezone
Počitnice za rokometaše Jeruzalema so bile zelo kratke in v četrtek, 4. januarja, se je ekipa zbrala na prvem treningu priprav za drugi del sezone. „Priprave na drugi del sezone smo začeli med prvimi v Ligi NLB. Želja je, da prve tri treninge v tem tednu (četrtek, petek, sobota) oddelamo v nekoliko lažji obliki in da se s tem izognemo nepotrebnim poškodbam takoj na začetku priprav, v ponedeljek pa že počasi začnemo dvigovati nivo težavnosti treningov. Ekipa bo ostala nespremenjena tudi v drugem delu sezone, kjer si želimo ostati na visokem mestu ter v boju za Evropo," je po prvem treningu dejal trener Saša Prapotnik.
Del priprav bo potekal v Poreču
Za drugi del sezone se bo ekipa Jeruzalema, trenutno petouvrščena ekipa Lige NLB, mudila tudi na štiridnevnih pripravah na Hrvaškem. „V Poreču bomo od 11. do 14. januarja, načrtujemo pa štiri treninge in pripravljalni tekmi z ekipama Poreča in Rovinja. Z nami bodo odpotovali tudi nekateri igralci, ki kot posojeni rokometaši igrajo pri Veliki Nedelji v 1. B-ligi, to so Žan Toplak, Žiga Borko in Borna Sraga. Našteti fantje so si odhod v Poreč zaslužili z marljivim delom v prvem delu sezone tako na treningih Jeruzalema kot Velike Nedelje. Do začetka drugega dela sezone bomo odigrali še tekmi proti hrvaškemu Premier ligašu Varaždinu in vodilni ekipi hrvaške 1. A-lige iz Vzhoda Čakovcu," je še o pripravljalnem obdobju povedal trener Prapotnik. Ormožani bodo drugi del prvenstva
začeli z domačo tekmo proti Dobovi. Ta bo na sporedu v soboto, 3. februarja, ob 19.30.
Koper visoka ovira na poti do pokalnega
Final 4
V sredo, 3. januarja, je bil v prostorih Rokometne zveze Slovenije izpeljan žreb četrtfinalnih parov Pokala Slovenije 2023/24. Pari so naslednji:
Dol Hrastnik - Slovenj Gradec, Krka Novo mesto - Celje Pivovarna Laško,
Moškanjci Gorišnica - Trimo Trebnje,
Jeruzalem Ormož - Koper. „Največja želja je bilo gostovanje v Gorišnici, druga želja gostovanje
pri Dolu Hrastniku in tretja želja, da tekmo, ki odloča o nastopu na novem Final 4, odigramo na domačem Hardeku. Dobili smo Koper, ki je v minuli sezoni skupaj z nami nastopil na pokalnem Final 4 v Ormožu. Tekma bo na sporedu zelo hitro, in sicer v sredo, 7. februarja. Tako bo treba biti že na samem začetku drugega dela prvenstva v odlični formi. S Primorci smo v letošnjem prvenstvu že igrali in gladko izgubili na Bonifiki (23:27). Naš glavni adut bo znova polni Hardek in seveda tudi kakovost, ki jo naša ekipa premore. Tudi Koper ima močno zasedbo in obeta se resnično pravi rokometni spektakel na Hardeku. Veseli me, da smo znova v igri za uvrstitev na pokalni Final 4, tekmovanje, ki je nekaj posebnega," je o žrebu četrtfinalnih parov povedal kapetan Tomislav Balent. Ormožani iz Prlekije bodo naskakovali svojo peto uvrstitev na Final 4 Pokala Slovenije.
Uroš Krstič, JM
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so zadnjo tekmo v letu 2023 odigrali v sredini decembra z Gorenjem (na fotografiji), v tem tednu pa so že začeli priprave na drugi del sezone.
Rokomet • Pokal Slovenije (ž)
Z Izolčankami za prestižni Final 4
V Gorišnico prihaja selektor s svojo ekipo
Med osmimi najboljšimi ekipami Pokala Slovenije so tudi igralci RD Moškanjci-Gorišnica. Na žrebu je bila njihova želja dvoboj s sosedi iz Ormoža, a se jim ni uresničila ...
Ob vrsti Hrastnika so bili Gorišničani na žrebu kot ena izmed dveh 1. B-ligaških zasedb med najbolj zaželenimi tekmicami. Želja se je uresničila vodilni ekipi 1. A-lige, moštvu Trima iz Trebnjega. Vodilno moštvo slovenske elitne lige, ki ga vodi selektor Uroš Zorman, je resen kandidat za državni naslov, zato bodo Dolenjci v tem dvoboju izraziti favoriti.
„Če smo že morali dobiti izrazito močnega tekmeca, potem je v redu, da smo dobili eno najboljših ekip slovenskega rokometa. Vsekakor bo dvoboj za vse nas v klubu velik izziv, na katerega se bomo pripravili po najboljših močeh. Edina želja je, da se širši rokometni javnosti in slovenskemu selektorju predstavimo v čim boljši luči," je po žrebu dejal trener Gorišnice Alan Potočnjak.
Med prvimi bodo zimski tekmovalni premor prekinile rokometaši-ce, saj so že konec tedna na sporedu tekme četrtfinala Pokala Slovenije. Ptujska dekleta čaka zelo zanimiva in pomembna tekma, saj si lahko v primeru zmage znova zagotovijo nastop na zaključnem turnirju Pokala Slovenije. Na njem so nazadnje nastopile v sezoni 2021/22, ko je bil zaključni turnir najboljših štirih ekip ženskega pokalnega tekmovanja izveden v ormoškem Hardeku.
Tokratne tekmice ekipe ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož so igralke iz Izole. Izolčanke so primerljive tekmice, saj imajo na lestvici 1. A-lige le dve točki več od Ptujčank (4 - 2) in so na lestvici mesto pred njimi. Ekipi sta se
v letošnji sezoni med seboj merili v 5. krogu v Izoli, kjer so domačinke slavile z izidom 28:26.
„Po spremembi na trenerski klopi so dekleta v decembru in začetku januarja trenirala zelo zavzeto, energija na treningih je bila odlična. Posledično so naša pričakovanja pred sobotnim srečanjem z Izolo velika, želja je uvrstitev na zaključni turnir Final 4. Morda to zveni neskromno, a glede na primerljivost ekip na prvenstveni lestvici in glede na dejstvo, da igramo v domači dvorani, so želje po mojem mnenju realne in uresničljive. Uspeh pa ne bo prišel sam od sebe, dekleta bodo morala ob pomoči strokovnega štaba pokazati največ, kar so v tem trenutku
sposobna. Računamo tudi na pomoč gledalcev, ki bi lahko bila v primeru izenačenega dvoboja tudi odločilna," je o prihajajočem srečanju dejal predsednik ptujskega kluba Robert Krasnič.
JM
Pokal Slovenije (ž)
Pari četrtfinala: ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož - ŽRK Trgo ABC Izola (v soboto, 6. 1., ob 19.00 v dvorani OŠ Ljudski vrt), Mlinotest Ajdovščina - Krka Novo mesto, Ž.U.R.D. Koper - Litija, Sava Kranj - Krim Mer-cator.
14 Štajerski
Otroško silvestrovanje
petek • 5. januarja 2024
Kegljanje • Prvenstvo MO Ptuj
Zmagovalci Gaber, Krušičeva in ekipa Go. Premija
Praktično ves december - od 4. do 28.12. - je na obeh ptujskih kegljiščih potekalo prvenstvo mestne občine Ptuj v kegljanju na 120 lučajev za ekipe s po štirimi člani oz. članicami, za posameznike in posameznice. V ekipnem delu je nastopalo deset ekip, ki so odigrale po eno tekmo na vsakem kegljišču, seštevek obeh rezultatov pa je določil njihovo uvrstitev na tekmovalni razpredelnici.
Tokrat je s 3918 podrtimi keglji suvereno slavila novonastala ekipa Co. Premija, ki so jo sestavljali Robi Golob, njegova žena Milena Golob, sin Jaka Golob in „stric iz ozadja" Boris Premzl. Druga je bila ekipa Gostilna Muršič, ki je podrla 3812 kegljev in je tekmovala v sestavi Janez Čuš, Pavle Nič, Lidija Hrenko in Elvis Slaček. Tretja je bila ekipa Družina Krušič, ki je podrla 3737 kegljev, za njo so nastopali Bojan in Melita Krušič s sinovi Urošem, Lukom in Žigom. Sledijo ekipe Podlehnik, Elektro, DU Ptuj, Optimisti-Lovec, Talum, Družina Kramberger in Invalidi.
V polfinale za posameznike in posameznice, ki je potekal na štiris-teznem kegljišču DETA centra, se je uvrstilo 12 igralcev in osem igralk z najboljšimi rezultati z ekipnega dela tekmovanja. Pri moških sta si najboljše izhodišče za finalni nastop, ki je potekal na dvosteznem kegljišču Drava, priigrala Igor Gaber (Podlehnik) s 523 in Uroš Krušič s 522 podrtimi keglji. Zraven njiju so se v finale uvrstili še Robi Golob (519), Janez Krajnc (518), Marko Godec in Boris
	
	-C. j«, v jr;, -1
rJ»	
i	/TJ-
Foto: arhiv Kegljaškega kluba Drava Ptuj
Posamezni zmagovalci med ženskami ...
... in moškimi
Premzl s po 501 podrtim kegljem. Izpadli so Mitja Kramberger, Bojan Krušič, Ivan Šešerko, Janez »Ivek« Čuš, Pavle Nič in Tonček Zelenik.
Pri ženskah si je v polfinalnem nastopu Melita Krušič s 490 keglji priigrala kar lepo prednost pred Marino Kramberger (469), Mileno Štampar Golob (466) in Lidijo Hrenko (439). Izpadle so Tjaša Kramberger, Klav-dija Kramberger in Marjana Šauperl. Žal zaradi poškodbe v tem delu tekmovanja ni nastopila Nada Fridl, tako da je bila ženska konkurenca nekoliko okrnjena.
Zadnje dejanje prvenstva se je po tradiciji odvijalo na starem kegljišču pod tribuno Mestnega stadiona. Kljub občasnemu nagajanju elektronike na drugi stezi jim je tek-
movanje uspelo pripeljati do slavnostnega zaključka. V ženskem finalu je suvereno slavila Melita Krušič, ki je prednost iz polfinala še povečala in podrla skupaj 979 kegljev, druga je bila Marina Kramberger (928) in tretja Milena Štampar Golob (918).
Kdo je Igor Gaber?
Igor Gaber že vrsto let nastopa za ekipo Podlehnika, saj je bil zaposlen v upravi Občine Podlehnik. Tudi na lanskem tekmovanju se je uvrstil v finalni nastop in osvojil šesto mesto, bil pa je med najboljšimi tudi pred leti. Tudi v Kegljaški klub Drava Ptuj so ga že vabili, vendar jim ga ni uspelo prepričati, saj se resno in uspešno ukvarja z bowlingom, kegljanju sorodno, pa vendar precej drugačno disciplino. V bowlingu je član ekipe državnih prvakov Strike iz Maribora, sodeloval je tudi na turnirjih v tujini. Na prvenstvu Mestne občine Ptuj v kegljanju je tako igralec bowlinga premagal vse kegljače.
Strelstvo • S. krog državne mladinske lige
Juršinci, Ptuj in Kidričevo do novih odličij
V	decembru je na centralnem strelišču v Ljubljani potekal tretji turnir Državne mladinske lige v streljanju z zračno puško in zračno pištolo, na katerem so znova uspešno nastopali tudi spodnjepodravski strelci, nova odličja so si pristreljali Juršinčani, Ptujčani in Kidričani.
Juršinčan Valter Drašler s prvo zmago v sezoni, Ptujčani tretji
Med mladinci s pištolo je prvo zmago v sezoni slavil juršinski strelec Valter Drašler, ki je tokrat s 546 krogi za krog ugnal Klemna Grmeka (545) iz Olimpije in aktualnega prvaka Izolčana Martina Memona (545). Za Drašlerja je bilo to drugo posamično odličje v sezoni, s čimer je prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku, kjer pa so na vrhu trije strelci s pičlo točko razlike. Ptujska strelca Lan Breznik (530) in Luka Rozman (490) sta osvojila 7. in 13. mesto.
Med mladinkami je tretjo zaporedno zmago slavila odlična Manja Slak iz Gorenje vasi z visokimi 568 krogi pred Brežičankama Saro Ščuri (552) in Laro Zorko (529). Ptujčanka Nika Sitar (506) je dosegla svoj najvišji rezultat v sezoni in osvojila 6. mesto.
V	ekipni tekmi je prvo zmago v sezoni dosegla Olimpija s 1552 krogi in za pet krogov ugnala Brežičane (1547). Najboljši rezultat v sezoni so dosegli Ptujčani (1526) in se veselili še drugega ekipnega brona.
Juršinski kadeti srebrni, blizu odličja tudi Milan Kvas
Med kadeti s pištolo je drugo zmago v sezoni slavil Miha Fras iz Proarmisa s 361 krogi pred Reneejem Lenzijem (360) z Vremščice. Med juršinskimi strelci je bil tokrat najbližje odličju Milan Kvas (347), ki je z
najboljšim dosežkom v sezoni osvojil peto mesto in za bronom zaostal za pet krogov. Preostala juršinska strelca Mai Pak (337) in Jan Brmež Čeligo (334) sta osvojila 9. in 13. mesto.
Med kadetinjami je drugo zmago v sezoni slavila Eva Vodopivec (356) iz SD Dušana Poženela Rečica pri Laškem. Uspešen nastop je pokazala tudi Ptujčanka Maruša Antonič, ki je s 310 krogi osvojila 9. mesto.
V ekipni tekmi so tretjo zaporedno zmago slavili nepremagljivi Rečičani Dušana Poženela (1049), najboljši nastop v sezoni pa
so pokazali Juršinci, ki so s 1018 krogi osvojili drugo mesto in dosegli še tretje odličje v sezoni.
S srebrnim odličjem tudi najmlajši Juršinčan Nejc Repič
V najmlajši kategoriji starejših dečkov s pištolo je bil tokrat med juršinskimi strelci najuspešnejši Nejc Repič, ki je s 166 krogi dosegel svoj najboljši rezultat v sezoni in osvojil srebrno odličje. Za zmagovalcem Gašperjem Kajtno Poženelom iz SD
SLOVE
Foto: Strelsko društvo Juršinci
V najmlajši kategoriji starejših dečkov z zračno pištolo je srebrno odličje osvojil Juršinčan Nejc Repič, svojega dobrega dosežka in sedmega mesta pa se je razveselil tudi Anej Čuček, ki je na drugem turnirju v sezoni osvojil bronasto odličje.
Foto: arhiv Kegljaškega kluba Drava Ptuj
Ekipni zmagovalci, ekipa Go. Premija
Foto: arhiv Kegljaškega kluba Drava Ptuj
Lidija Hrenko je precej zaostala in je podrla le 832 kegljev.
Finalna tekma v moški konkurenci je bila veliko bolj zanimiva in napeta. Medtem ko so polfinalni rezultati odpirali možnost vsaj štirih možnih zmagovalcev, se je na koncu zgodi-
lo to, kar so pričakoval le redki. Igor Gaber je namreč suvereno obdržal prednost pred tekmeci, za nameček jo je kar temeljito povečal, saj je podrl kar 535 kegljev. Le Robiju Golobu še je uspelo preseči mejo 500 podrtih kegljev (509), drugi so precej zaostali za to znamko. Največ lanski zmagovalec
Rezultati: ekipno:
1.	Go. Premija	3918 kegljev
2.	Gostilna Muršič	3812 kegljev
3.	Družina Krušič	3737 kegljev
moški, posamezno:
1.	Igor Gaber	1058 kegljev
2.	Robi Golob	1028 kegljev
Futsal • 1. SFL
Uroš Krušič, ki se je moral na koncu zadovoljiti s 4. mestom. S samo enim podrtim kegljem več mu je tretje mesto odnesel Janez Krajnc (1011), drugi je bil Robi Golob (1028), veliki zmagovalec Igor Gaber pa je skupno zmogel do 1058 podrtih kegljev.
David Breznik
3.	Janez Krajnc	1011 kegljev
4.	Uroš Krušič	1010 kegljev
5.	Boris Premzl	985 kegljev
6.	Marko Godec	972 kegljev
ženske, posamezno:
1.	Melita Krušič	979 kegljev
2.	Marina Kramberger	928 kegljev
3.	Milena Štampar Golob	918 kegljev
4.	Lidija Hrenko	832 kegljev
Pihlerja ne bo v Ljutomer
Dušana Poženela je zaostal za pet krogov. Blizu najboljšim je bil tudi drugi Juršinčan Anej Čuček, ki je s 160 krogi osvojil 7. mesto.
Bojana Marijanovic iz Kidričevega do brona na prvi tekmi
V najmlajši kategoriji starejših deklic s puško je v svojem uvodnem ligaškem nastopu bronasto odličje v sezoni osvojila kidričevska strelka Bojana Marijanovic, ki je dosegla 197,8 kroga in za zmagovalko Manco Felle iz Doliča, ki je dosegla nov državni rekord z 201,9 kroga, zaostala za dobre štiri kroge. Med starejšimi dečki je z novim državnim rekordom 198,6 kroga zmago slavil Cerkničan Jan Urbas.
Med mladinci s puško do visokih uvrstitev Ormožana Kovačec in Dogša
Med mladinci s puško je veliko presenečenje pripravil Tamas Tan-kovics (621,6) iz Coala Petišovcev, ki je za štiri desetinke kroga ugnal favoriziranega trzinskega strelca Luko Lukiča (621,2). Visoko uvrstitev - 5. mesto - je dosegel tudi ormoški strelec Kovinarja Benjamin Nino Kovačec (597,7), najboljši rezultat v sezoni pa je dosegel drugi Ormožan Jan Dogša (592,8), ki je osvojil 10. mesto. Kidričan Blaž Bogdan (519,3) je pristal na 35. mestu.
Med mladinkami s puško je v odsotnosti aktualne prvakinje, Ormo-žanke Eve Petek, zmago slavila Hana Strakušek iz Trbovelj z najboljšim rezultatom dneva s 625,0 kroga, s čimer se je še dodatno utrdila na vrhu skupnega seštevka. Nov ekipni državni rekord s 1867,1 kroga so dosegle odlične Grosupeljčanke.
Simeon Gonc
Že v prvem tednu po prestopu v leto 2024 se bodo na parkete dvoran znova podali nogometaši v 1. slovenski futsal ligi, ki bodo odigrali tekme 12. kroga. Derbi kroga bo odigran v Ljutomeru, kjer bodo pri domačem Meteorplastu gostovali državni prvaki, ekipa Dobovca. Šlo bo za obračun tretje- in drugouvrščene ekipe prvenstvene lestvice. Ekipi na lestvici trenutno ločijo le štiri točke (21 -17), a je ob tem pomemben podatek, da ima Dobovec odigrani kar dve tekmi manj od Prlekov. Vodi Siliko, ki je doslej zbral 28 točk.
Obe ekipi bosta v Ljutomeru nastopili oslabljeni. O težavah trenerja Meteorplasta Roberta Grdovica smo že pisali (poškodovana sta Lovro Trdin in Tilen Rajter), s podobnimi zagatami pa se sooča tudi trener Dobovca Kujtim Morina. Ta je nazadnje na seznam poškodovanih moral uvrstiti Thomasa Pihlerja, ki je letos k večkratnim zaporednim državnim prvakom in udeležencem Lige prva-
1. SFL
RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 20.00: Bronx Škofije - Dobrepolje, Oplast Kobarid -Sevnica; OB 20.30: Meteorplast Šic bar - Dobovec, Siliko Vrhnika - THE Nutrition Extrem.
kov prestopil prav iz Ljutomera (prej je vrsto let igral za Ptuj in bil tudi ka-petan ekipe). Pihler bo odsoten dlje časa, saj ga po opravljeni operaciji čaka vsaj dvomesečna rehabilitacija.
Vrsto iz Rogaške Slatine je v premoru zapustil tudi Brazilec Rodrigo Dasaiev, novinec pa je izkušeni Paragvajec Javier Francisco Villalba Martinez. 30-letnik je za svojo reprezentanco doslej zbral več kot 120 nastopov, med drugim je nastopil na dveh svetovnih prvenstvih. Doslej je v Evropi nastopal na Češkem in v Italiji.
JM
Thomas Pihler (v modrem dresu) je v svoji karieri igral za FC Ptuj, KMN Meteorplast in FK Dobovec.
Foto: CG
petek • 5. januarja 2024
Šport, šport mladih
Štajerski TEDNIK 15
Rokomet • Mlajše kategorije
Nedeljani v Varaždinu na stopničkah
Ekipa starejših dečkov B RK Velika Nedelja se je v božično-novoletnih praznikih udeležila 12. memorialnega turnirja Krešimir Petanjek v Varaždinu, na katerem je sodelovalo 17 ekip iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške.
V skupini B so se Nedeljani pomerili z MRK Metalac (14:10), RK Viro Virovitica (10:7) in HC Jufa Deutschlandsberg (14:14). V izločilne boje so se tako podali kot zma-
govalci skupine. V četrtfinalu so ugnali RK Ivan Mikanovci z 9:7 in se uvrstili v polfinale. Tukaj so doživeli edini poraz na turnirju, premoč so priznali vrsti RK Maksimir Pastela (5:7), kasnejši zmagovalki turnirja. V tekmi za 3. mesto so se varovanci trenerja Darijana Mesarca in pomočnika Marcela Meška pomerili z vrstniki RK Škola rukometa Karlo-vac in dokazali visoko vrednost z zmago 18:12.
Ob osvojenem pokalu za 3. mesto je za dodatno zadovoljstvo v moštvu poskrbel kapetan ekipe Jan Kokol, ki
Jan Kokol prejema priznanje za najboljšega strelca turnirja.
je bil proglašen za najboljšega strelca turnirja.
UR
Nogomet • Mlajše selekcije
Mladi šumarji v elitno družbo velikanov
Mlada vrsta Aluminija U-14 se je pred novim letom mudila v Hartber-gu v Avstriji, kjer je igrala na kvalifikacijskem turnirju za 5. Styrian indoormasters 2024. Gre za enega največjih turnirjev v tem delu Evrope, katerega glavni del bo potekal 13. in 14. januarja. Mladi šumarji so bili v kvalifikacijah zelo uspešni, saj
so med 24 ekipami (štiri skupine po 6 ekip) osvojili 1. mesto (v finalni del so se uvrstile najboljše štiri).
Varovanci trenerja Mateja Čeriča so si tako priigrali nastop na prestižnem turnirju, kjer bodo med 32 ekipami igrali v skupini B, njihovi tekmeci pa bodo vrstniki portugalske Benfice, nemškega RB Leipziga,
belgijskega FC Brugga, madžarskega Ferencvarosa ter avstrijskih AC Wolf-sbergerja, GAK 1912 in St. Poltna.
Izmed slovenskih ekip bodo prisotne še vrste Maribora, Mure in Celja, izmed evropskih velikanov pa tudi selekcije Bayerna, Borussie, Juven-tusa, Chelsea...
UR
Franc Pinter Ančo (1953 - 2023)
So ljudje, ki jih preprosto moraš imeti rad. In ti, Ančo, kot si se nekako sam poimenoval v otroštvu, si bil eden tistih. Pa ne zato, ker bi to zahteval ali pričakoval, ampak si tak enostavno bil. S svojo mirnostjo in človeško toplino si bil kljub težki poškodbi hrbtenjače po prometni nesreči vzor številnim, ki morda niso videli izhoda iz težav. Zate jih kljub invalidskemu vozičku ali pa prav zaradi njega ni bilo.
Svoje življenje si obogatil s športom. Sodeloval si na osmih paralim-pijskih igrah, kar je pravi fenomen celo v svetovnem merilu. Na njih si osvojil tri srebrne in eno bronasto medaljo v parastrelstvu. Preveč pa bi bilo naštevati vse tvoje osvojene medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih, naštevati število naslovov najboljšega slovenskega športnika invalida po izboru Zveze za šport invalidov-Slovenskega paralimpij-skega komiteja in ostalih uspehov. Zanje si prejel številna priznanja in nagrade, med drugim leta 2006 tudi Bloudkovo plaketo, najvišje državno priznanje na področju športa.
Hvaležna sem za priložnost, ki mi je bila preko dvajset let dana kot strokovni sodelavki ZŠIS-SPOK, da sva se lahko srečevala na številnih športnih druženjih, kar je pripomoglo tudi k tvoji odločitvi, da si se leta 2011 brez pomislekov včlanil v Društvo za šport invalidov Most Ptuj. Na več kot tridesetih predstavitvah športov za invali-
Franc Pinter Ančo
de v različnih sredinah, posebej še v osnovnih šolah, kjer smo predvsem mlade ozaveščali, da se s športom lahko ukvarjajo tudi tisti, ki jim je bilo življenje nekoliko manj naklonjeno, si bil nepogrešljiv. Tvoja strelska točka je bila ena najbolj obiskanih, kjerkoli smo se pojavili, tudi na ptujskih športnih vikendih, kjer te je občasno spremljal tudi sin Jan, na katerega si bil izredno ponosen in ki te gotovo najbolj pogreša. Omejitve zaradi co-vida so nas nekako prisilile v odločitev, da po desetih letih uspešnega delovanja našega društva zaključimo našo skupno zgodbo. Ponosni smo bili, da smo te imeli.
Hvaležni smo tudi Komisiji za izbor športnikov mestne občine Ptuj, ki je leta 2019 prav tebe, Ančo, kot
Ekipa Velike Nedelje je uspešno nastopila na turnirju v Varaždinu.
Kolesarstvo • Ciklokros
Bohak slavil na DP in v zimski ligi
Kolesarji KK Perutnina Ptuj so v zimskem času nastopali na tekmah zimske lige v ciklokrosu. Na sporedu so bile štiri, in sicer v Straži, Tropovcih, Kočevju in Ljubljani.
Največji uspeh je dosegel Maj Bo-hak, ki je v kategoriji mlajših mladincev U-17 osvojil končno 1. mesto. Do tega uspeha si je tlakoval pot z zmagami v Straži, Kočevju in nazadnje v
Ljubljani. Na zadnji tekmi sezone je bilo v omenjeni kategoriji na startu 19 tekmovalcev iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške, zmago Bohaka pa je s 5. mestom iz ptujskega kolesarskega kolektiva dopolnil Luka Lupša.
V skupnem seštevku je na 2. mestu v kategoriji deklet do 15. leta starosti končala Živa Bohak. To mesto je zasedla tudi na zadnji dirki v Ljubljani.
Med starejšimi mladinci U-19 je v Ljubljani nastopal tudi Nik Golob ter zasedel 10. mesto.
Bohak slavil tudi na DP
Teden pred zaključkom zimske lige je v Kočevju potekalo tudi državno prvenstvo v ciklokrosu. Tudi na tej tekmi se je odlično odrezal Maj Bohak in med mlajšimi mladinci ugnal vso konkurenco ter osvojil državni naslov. Šesto mesto je v tej kategoriji zasedel Luka Lupša (KK Perutnina Ptuj).
Med starejšimi mladinci je Nik Golob osvojil 5. mesto.
JM
Vrsta Aluminija si je z zmago na kvalifikacijskem turnirju priigrala nastopa na prestižnem Styrian indoormastersu.
Maj Bohak (KK Perutnina Ptuj)
Foto: prijavim.se
Hokej na ledu • Novoletni turnir v Ljutomeru
Sodelovalo devet ekip
Športna zveza Ljutomer je na umetnem drsališču v mestnem središču pripravila 5. novoletni turnir v hokeju na ledu. Nastopilo je devet ekip iz Ptuja, Beltincev, Mengša, Ljutomera, Varaždina in Slovaške.
Iz dveh predtekmovalnih skupin sta se po dve ekipi uvrstili v zaključne boje. V prvem polfinalnem dvoboju so Beltinci premagali prvo ekipo Varaždina (6:3), v drugi polfi-
nalni tekmi pa so hokejisti iz Mengša ugnali drugo vrsto Varaždina s kar 13:0. Za 3. mesto sta se pomerili obe ekipi Varaždina, v izjemno zanimivi in izenačeni finalni tekmi pa so Prekmurci premagali Mengeš (10:8). Vsem najboljšim ekipam so bili podeljeni pokali in praktične nagrade.
Turnirja v Ljutomeru sta se udeležili tudi ekipi Ptuj 1 v postavi Sandi
Majerič, Jure Čuček in Sašo Topolo-vec, ter Ptuj 2 v postavi Jaka Pust, Matevž Zavec in Primož Potočnik. V močni konkurenci sta obe ptujski ekipi prikazali dobro igro in veliko borbenosti. Bolje je šlo ekipi Ptuj 2, ki je bila blizu napredovanja v končnico turnirja, a je zaradi slabše gol razlike obstala v rednem delu tekmovanja.
NŠ, DB
člana našega društva izbrala za najboljšega športnika invalida v mestni občini Ptuj. In ko smo že delali načrte, kako te bomo 24. decembra presenetili ob tvoji 70-letnici, je kot strela z jasnega odjeknila novica, da si nas 12. decembra tiho in brez slovesa zapustil. Kako cenjen in spoštovan si bil, je pokazala množica na slovenskobistriškem pokopališču iz vseh koncev Slovenije. Globoko so se nas dotaknile poslovilne besede tvoje dolgoletne reprezentančne trenerke Polone Sladič, ki je le s težavo zadrževala solze. Tudi sama sem jih težko. Ančo, hvala za številne lepe trenutke, ki smo jih preživeli v tvoji družbi.
Silva Razlag, predsednica DŠI Most Ptuj 2011-2021
16 Štajerski
Otroško silvestrovanje
petek • 5. januarja 2024
govornik
luskina
japonski "asr
pisatelj nezna-(kobo) (ilen okus
roparski delfin
ptica vlažnih gozdov
plesna figura pri (etvorki
nekdanji mongolski poglavar
poganjki
'užss* otroško mesta «ko na steblu, ullu korenini
dolgo, široko vrhnje oblačilo menihov
predmet pogovora
kohec molitve
Je do 2 m visoka trajnica s podzemnimi pritli-kami in številnimi pokončnimi stebli. Listi so nasprotno ležeči, podolgasto jajčasti, nede-Ijeni, dolgi do 20 cm, široki 4-8 cm in spodaj puhasto dlakavi. Dišeči cvetovi so nameščeni v mnogocvetnih kobulih na vrhu stebla in/ali v zalistji h. Venčni listi so rjavordeči, ob cvetenju zavihani nazaj in s pokončnim rožnatim pri-venčkom. Plodovi so dolgi do 10 cm in široki do 3 cm, razbrazdani, bodičasti in rahlo upognjeni (t. i. »papagajčki«). Rastlina vsebuje bel mleček. Izvor: Severna Amerika Prvi podatek v Sloveniji: 1860 Poti vnosa: okrasna rastlina, medonosna rastlina
Habitat: Uspeva na sončnih do polsenčnih rastiščih; kot so travniki, gozdni robovi, redkejši nasadi dreves, poseke, bregovi vodotokov, pasovi ob prometnicah, degradirana območja. Razširjenost: Za zdaj se večinoma pojavlja posamezno ali v manjših sestojih, predvsem v osrednji in vzhodni Sloveniji.
ALEUTI - ameriško otočje v severnem Pacifiku, PRELAT - častni naslov visokih cerkvenih dostojanstvenikov, ki ga podeljuje Sveti sedež, REGER, Max - nemški skladatelj, pianist in dirigent
Destrnik • Srečanje z gasilci obeh društev
Dobili so prvi defibrilator
Županja Vlasta Tetičkovič Toplak je ob koncu leta sprejela predstavnike PGD Destrnik in PGD Desenci.
Foto: arhiv občine
Županja Vlasta Tetičkovič Toplak se je srečala z vodstvi PGD Destrnik in PGD Desenci in obema društvoma podarila motorni žagi.
Zahvalila se jim je za vse nesebično, požrtvovalno in prostovoljno delo, ki ga opravljajo, kar so še posebej dokazali po letošnjih katastrofalnih neurjih in poplavah, ko niso pomagali le v domači občini, pač pa so se številni odpravili na Koroško in v druge prizadete kraje. Vsako društvo je od županje prejelo tudi božično darilo - motorno žago, ki jim bo gotovo koristila pri raznih intervencijah.
Ob tej priložnosti pa sta županja in poveljnik CZ Destrnik Anton Žampa v uporabo predala tudi defibrilator, ki bo nameščen na pročelju destrniškega gasilskega doma. Gre za prvo tovrstno medicinsko opremo v občini, ki z električnim sunkom ponovno vzpostavi normalen ritem pri osebi, ki je doživela srčni zastoj. Kot je povedala Tetičkovič Toplakova, nameravajo v prihajajočem letu na različnih lokacijah postaviti še tri defibrilatorje, nato pa vsako leto še nekaj, dokler ne bodo po vsej občini vzpostavili mreže teh naprav, ki rešujejo življenja.
SD
Ptuj • Prireditev, polna presenečenj
Dijake nagovoril bivši predsednik Pahor
Borut Pahor seje na Ptuju mudil ravno na dan, ko se mu je iztekel status bivšega predsednika republike.
Na svečani prireditvi v dominikanskem samostanu je bil tudi bivši predsednik Borut Pahor.
V petek, 22. decembra, se je udeležil tradicionalne prireditve Šole za ekonomije, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj v dominikanskem samostanu, s katero so med drugim obeležili dan samostojnosti in enotnosti.
Pahor je dijakom v nagovoru dejal, naj si dovolijo sanjati, svoje cilje pa lahko dosežejo z delom in pozitivno naravnanostjo, poudaril pa je tudi pomen državnega praznika. Dijaki so bili izjemno ponosni, da je bila tokrat v njihovi sredi tako pomembna osebnost. »Zelo smo veseli, da se je bivši predsednik odzval našemu vabilu. Taka srečanja so velika motivacija in spodbuda za naše dijake,« je povedala ravnateljica Darja Harb, ki je mladim sporočila, da za srečo potrebujemo samo mešanico ljubezni, razumevanja, dobrovoljnosti, upanja, smeha. Prireditev so povezovali dijaki ŠETK, prav tako so jo obogatili z glasbenimi točkami, pri pripravah so jim bili v pomoč in spodbudo njihovi mentorji. Svečani dogodek je z glasbenim nastopom popestril Isaac Palma, ki je v pogovoru z dijaki poudaril, da je treba veliko delati in se truditi za vse tisto, kar si resnično želijo. Povabilu se je odzvala tudi ptujska županja Nuška Gajšek in zbranim zaželela veliko uspeha in sreče v novem letu.
EK
Tedenski horoskop

j
OVEN
(21. 3. - 20. 4.)
Prijatelji vam bodo v veliko pomoč in oporo. Z njihovo pomočjo najdete smisel in upanje. Vsekakor bo to čas, ko se vam bodo odprle nove poti in številčne priložnosti za razvoj tako na osebni kot duhovni ravni. Na delovnem mestu bo ambiciozno in ohranite mirne živce.
BJk BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Prijeten, radoveden in zvedav čas je pred vami. Mnogo ugodnosti lahko pričakujejo v tem tednu študentje. Lahko dobite neko pismo iz tujine, ki vas bo razveselilo. Razcvetelo se bo vaše čustveno življenje in po majhnih korakih sami rišite mavrico zaupanja.
(21. 6. - 22. 7.)
RAK
Pričakovati je miren in prijeten teden. Imeli boste polne roke dela, a si boste znali vzeti čas zase. Odlične povezave imate s tujino in lahko se učite tujega jezika. Pričakovati je več romantike in okrepila se vam bo intuicija. Zapisujete si svoje notranje občutke.
m
LEV
(23. 7. - 22. 8.)
V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Pričakovati je čas kreativnosti in notranje modrosti. Vsekakor so vam ljudje lahko učitelji in učenci. Če ste še samski, bo Amorjeva puščica švigala mimo vašega srca. Na delovnem mestu bo zelo zabavno.
DEVICA
(23. 8. - 22. 9.)
Pred vami je teden brezpogojne ljubezni in zaupanja. Zdelo se bo, da bo vaše življenje v prihodnje kot pesem o upanju. Pričakovati je paleto ugodnih priložnosti. Zanimivo je, da se največ naučite od svojih otrok. Ustvarjalne urice s pridihom umetnosti bodo balzam za dušo.
cO-
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Pričakovati je veliko novosti in novih pogledov. Umetniško se boste v tem tednu izpilili in dokazali, da znate in zmorete. Na delovnem mestu bo veliko obveznosti, vendar imate tudi čas za prijetne trenutke. Vzemite se nekaj časa zase in za vse dejavnosti, ki so vam blizu.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Dolgo časa ste iskali izzive in na pragu tega tedna boste naredili pomembne korake naprej. Pravzaprav boste postali zelo odločni in boste vzeli vajeti usode v svoje roke. Pričakovati je neko novost v ljubezni in ogenj čiste strasti se bo širil. Pred vami je zelo ploden čas.
/xYAyA DVOJČKA
MWk (21. 5. - 20. 6.)
Na delovnem mestu prihaja neka ugodna priložnost in delovne obveznosti bodo postale prijetna rutina. Pričakovati je,
da boste zelo uživali in na vsak izziv pogledali pozitivno. Toplo
domače ognjišče bo poskrbelo za vzdušje. Poskrbite za nove dogodivščine.
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Ugodnosti vas čakajo doma in oaza sreče bo na popolna. Raziskovali boste naravo in se odločili, kaj morate še spremeniti. Spoznali boste, da ste zelo navezani na preteklost in na vse tiste dejavnosti, ki vas osrečijo. Finančno bo cvetoče, a se varujte zapravljivosti.
- KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Odločno se soočite s tistim, kar vam prinaša priložnost za uspeh. Prav gotovo bo to čas, ko ne boste počivali, ampak boste zelo vztrajni in ambiciozni. Prijetnosti in ugodne iztočnice vas čakajo v pogledu komunikacije. Besedno boste napredovali in ne bodite pretirano strogi.
VODNAR

(21. 1. - 18. 2.)
Finančno se bodo zadeve odvijale tako, da imate lahko velike koristi. Ugodnosti vas čakajo tudi v skupinskem delu. Morali si boste vzeti več časa zase in za tiste stvari, ki vas veselijo. Prijetnosti se bodo stopnjevale v pogledu raziskovanja sveta duhovnosti in ezoterike.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Pričakovati je zelo vesel in prijeten čas. Spremljalo vas bo upanje in narediti morate nek načrt. Pomembno bo, da se ga v celoti držite in ne iščete lažjih poti. Ljudje v vaši družbi se bodo dobro počutili. Odprle se vam bodo nove poti in radikalne možnosti napredovanja.
Foto: CG
petek • 5. januarja 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	17
Ptuj • Otroško silvestrovanje 2023
¡¡jop in ena iskrena želja za zdravo
in srečno prihodnost

Foto: Črtomir Goznik
Poslovili smo se od še enega leta in vstopili v novo. Prvi so mu že dopoldne na silvestrsko nedeljo nazdravili najmlajši na praznično okrašenem Mestnem trgu, ki je ves december pa vse do zgodnjih jutranjih ur prvega dne novega leta 2024 razvajal v prazničnem vzdušju. Otroško silvestrovanjeje napolnilo Mestni trg, starši in otroci so se skupaj veselili lepih trenutkov ob glasbi BQL Roka in Nike Zorjan, sladkih dobrotah in drugih presenečenjih ter ob tisočerih izrečenih željah za zdravo, uspešno in zadovoljno leto 2024.
Ni iz trte izvit pregovor, da ima zdrav človek tisoč želja, bolan pa eno samo - da ozdravi. Zdravje, predvsem zdravje, pa vsem želi tudi BQL Rok, ker je to prva stvar, ki se mu zdi, da vpliva na srečo in
razpoloženje. Vsi skupaj pa potrebujemo tudi notranji mir. Pevka Nika Zorjan ve, da bo leto 2024 najboljše za vse, čaka nas eno čudovito leto, poudarja. Najprej je odštevala na Ptuju na silvestro-
Sladke dobrote
in ostala presenečenja za otroke so prispevali:
■ HHHE
tus
r
TRENUTEK PRAVE ODLOČITVE
[TiEDIfi IÍT1PEX
H Mercator
PA R
HVALA!
18 Štajerski
Otroško silvestrovanje
petek • 5. januarja 2024
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Žana Strmšek, zmagovalka projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in veselijo v mlajši kategoriji 9. sezone, še Nika Zorjan je prepričana, da nas čaka najbolj čudovito leto, leto 2024. Po silvestrovanju z majhnimi se je naprej uživa v petju, kar dokazuje z vsakim svojim novim nastopom. V novem letu si želi predvsem zdravja, sreče odpravila v Ljubljano, kjer je ob polnoči skupaj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem odštevala na in ljubezni, in da bi še naprej imela tako lep glas.	Kongresnem trgu.
m®
■J&i
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Z zvrhanim košem najlepših želja in sladkimi darili je med silvestrovalce prišel tudi dedek Mraz.
Vse lepo v novem letu, veliko zdravja, sreče in uspeha sta malim in velikim silvestrovalcem zaželeli ptujska županja Nuška Gajšek in mini županja Katarina Peranic. Na fotografiji skupaj s povezovalcema tradicionalnega otroškega silvestrovanja Simono Pušnik in Daliborjem Bedenikom.
Otroško silvestrovanje v organizaciji družbe Radio-Tednik Ptuj in Zavoda za turizem Ptuj so omogočili: Talum, Hifa, Media Impeks, Anpro Tehnik, Zerox, Logo Tech, Dravske elektrarne Maribor - skupina HSE, EGM Grand, MKV, Vitiva, Aora, Hanželič, Inplan in Dimnikarstvo Kamin. Vsem sponzorjem se družba Radio-Tednik Ptuj za pomoč še posebej zahvaljuje, brez njih ne bi bilo tako prijetno in zabavno, kot je bilo.
www.aora.eu
sTtótt^ zdncmio' itv ukp&w
industrijske montaže in elektrika

on
m© LETO
• .•••.». »
ŽELIMO VAM ZDRAVJA, SREČE IN POSLOVNIH USPEHOV V LETU 2024
www.hanzelic.eu
petek • 5. januarja 2024
Otroško silvestrovanje
Štajerski TEDNIK 19

rrm
rmim
ï
m



t ■ - ■ 'l^lfcw
j 7 ov * f m
i f ^ t * - . - ¥
¿¡L
■Št/Mm.
m il
11 11 -11	1	1 *
il J<-i i ■	ti®	-
< 1Kefc,	IJTTJÉ	
	f u ^ m	
Ul
Foto: Črtomir Goznik
Mali in veliki silvestrovalci so napolnili Mestni trg. Toliko jih še ni bilo, odkar na Ptuju silvestrujejo tudi najmlajši.
i i] Í Si
	+ 1 #
*	L*
B	fi
A ,	m J «k
' i	J
^k) info@anpro-technik.eu ^
iJH
Foto: Črtomir Goznik
Ob sladkih dobrotah in drugih presenečenjih, ki so jih prispevali Mercator, Spar, Tuš, Media lmpeks in Trgovinsko podjetje Ahac, so mladi silvestrovalci nazdravili z otroško penino. Vstopa v novo leto 2024 so se veselili skupaj s starši in prijatelji.
ANpro Group
Industrial Service
Foto: Črtomir Goznik
BQL Rok je že s prvo pesmijo Lučke prinesel veliko veselja in razigranosti na Mestni trg v njegovi praznični podobi. Vsem želi veliko zdravja, ker če je človek zdrav, je to prva sreča, ki vpliva na vse, kar človeka spremlja v prihodnost. Novo leto bo pričakal v Ljubljani, kjer živi. Med novoletnimi zaobljubami pa je izdaja albuma v letu 2024.
vanju ob simboličnem vstopu najmlajših v novo leto, opolnoči pa na Kongresnem trgu v Ljubljani skupaj z županom Jankovičem. Tudi ona je vsem zaželela predvsem zdravja. Lepe želje za nove čase je majhnim silvestrovalcem na njihovih poteh, v krogu družine, prijateljev in v šoli, prinesla tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Zdrav in vesel vstop v novo leto, poln igrivosti, veliko dobrega, je na največji silvestrski otroški zabavi daleč naokrog zaželela tudi mini županja Katarina Peranic. Z
lepimi željami za lepe čase in za dobro vsem je na oder stopil tudi dedek Mraz, utrujen od dolgih decembrskih poti, starka Zima ga je že nestrpno pričakovala. Ponovno se bo vrnil decembra, v tem času pa naj bo vsem lepo. To je tudi želja mladih silvestrovalcev, da je na Mestnem trgu na Ptuju vsako leto tako veselo in razigrano v tem času. Do takrat bodo pridni v šoli in doma, ubogali starše in učitelje, se skupaj veselili novih časov in vsega lepega, kar prinašajo. S konfeti sta
simbolični vstop v novo leto oznanila Nika Zorjan in BQL Rok, kar je na Ptuju posebna čast, ob princu Kurentovanja. Na odru sta se jima v tem svečanem trenutku pridružila ptujska županja Nuška Gajšek, mini županja Katarina Peranic, dedek Mraz ter voditelja tradicionalnega otroškega silvestrovanja Simona Pušnik in Dalibor Bedenik. Ob pesmi Lučke so se zavrteli v leto 2024, nato pa z malimi silvestrovalci nazdravili z otroško penino.
MG
20 Štajerski
Otroško silvestrovanje
petek • 5. januarja 2024
Promocijsko sporočilo
Mestni in obmestni električni avti CITY SPIRIT
Ko v tem času iščemo najudobnejšo in tudi najugodnejšo rešitev za prevoz v mesto in v obmestju razmišljamo o prevoznem sredstvu za vse letne čase in vremenske pogoje. Mora biti udobno, varčno in enostavno za uporabo ter parkiranje. Idealno nadomestilo mopedom, skuterjem, štiriko-lesnikom in podobnim prevoznim sredstvom, kijih lahko vozimo z izpitom kategorije AM.
Je majhen elek.avto, ki izpolnjuje vse želje po hitrem prevozu na krajše razdalje. V trgovino, k zdravniku, lekarno, v šolo, na telovadbo, na kavo s prijatelji.....
Električni avtomobil s polno opremo. Vozen z izpitom AM (kolo z motorjem, avtomatik).
Domet od 80 do max. 130 km. Odvisen je od letnega časa, načina vožnje in terena.
ECO funkcija. Elektro motor 3,5 KW. 5 akumulatorjev: 12V / 120Ah.
Avto polnimo preko navadne hišne vtičnice 230V, 6-8 ur.
Enostaven in praktičen majhen dvosed s priročnim prtljažnikom je ekonomična rešitev prevoza tako po porabi kot pri vzdrževanju.
Zaradi svoje oblike nudi udoben vstop in izstop iz vozila.
Za vaše udobje poskrbi bogata oprema avtomobila:
Klima, ogrevanje, servo volan, elek. pomik stekel, panoramska steklena streha s senčilom, elek.nastavljiva in ogrev. ogledala, velik LCD zaslon na dotik z vzvratno kamero za parkiranje, Radio, MP5, USB, SD port, Bluetooth in še več....
Avtomobil je dobra rešitev za vse, ki imajo potrebo po enostavnem in za parkiranje priročnem prevoznem sredstvu v mestu, obmestju in na podeželju.
Odlična rešitev prevoza, saj je zanj potreben le izpit za kolo z motorjem AM.
Avtomobili imajo svoje kupce v krogu ljudi, ki nimajo izpita B kategorije, npr. upokojenci, dijaki, študenti ter vseh, ki potrebujejo mestni avtomobil priročen za parkiranje povsod.
Za vse skupine je to najbolj praktična rešitev prevoza ter hkrati najbolj ekonomična, tako po porabi kot pri vzdrževanju, saj v primerjavi z bencinskim
in dizelskim motorjem vzdrževanja praktično skorajda ni.
Za elek. avtomobil je zagotovljena tudi subvencija preko EKO SKLADA.
Uvoznik in distributer:
mEDIR imPEX
Media-lmpeks d.o.o PE Slovenja vas 6b, 2288 Hajdina www.media-impex.com
smo izkušnja. www.talum.si
OQOO
1
www.logo-tech.eu info@logo-tech.eu telefon 08 205 8474 Delovni čas: od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro
petek • 5. januarja 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Učenec Zdenka Domanči Duško Praštalo:
0!. AiU KHSm'lH
generaba dr" iidvalntca
Zame ni _ , druge flewle
V
íoirtaHiüeitha |
Vsi esiahi, vsi popravlieniT -J
ifjffiiS				IWEPWPSt i»«™
I ft 1L	ÎÏÏÎ	171	MkWIKfiltJUMiBimm "...Vjî	
Strah je
največji morilec sodobnega
človeka
VSAK
TOREK!
Ne spreglejte v novi Jani
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR.
Maja
— 1 1 VuulUUtl
H33m3ffla7-dnwnl JEDILNIK S KISLIM ZELJEM ODNESE 2 KG
JANUARSKA DIETA
7-dnevni jedilnik s kislim zeljem: minus 2 kilograma
16 STRANI RECEPTOV
Lahke in zdrave malice za v službo ter kako diši perzijska kuhinja
NAŠA ANKETA
Kaj bi povedali in svetovali mlajšemu sebi?
V SREDIŠČU
Zakaj je v politiki presenetljivo veliko psihopatov
LIZA MAJA VAM ŽELI SREČNO V LETU 2024

FINALE 9. SEZONE
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Največji Slovenski otroški festival in še ena neverjetna zgodba pevskih talentov slovenskih osnovnih šol.
Posnetekfinala 9. sezone si lahko ogledate na TV Veseljak Golica:
•	nižja kategorija v soboto, 6. januarja, ob 20.00
•	višja kategorija v nedeljo, 7. januarja, ob 20.00
Vabljeni k ogledu!
radioPTUI
Štajerski
rac	io ce	¡e		novi tednik
Nk

PA^OCITE STAJERSKI TEDNIK
BITEAVLACNO^AGRAUQ

r
Ar
Fotografije so simbolične
lm

NAROČILNICA ZA

VMV.V
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:	E-naslov:
Datum naročila: |	Podpis:
□ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica
¿.•L mi
\ ' .SfttmfeiT
S ssáTI :
Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in prejeli boste privlačno darilo za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Pravokotni pekač 7L iz borosilikatnega (kaljenega) stekla in Magic pekač za muffine, za 6 kosov.
Nagrado lahko prevzamete v tajništvu Radia Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3 na Ptuju, vsak delavnik med 7.00 in 15.00.
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 34 16. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. januarja 2Q24
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM prašiča, 250 kg, in 30 odojkov. Tel. 051 335 017.
PRODAM suha drva, bukev, kostanj, dolžine od 40 do 50 cm. Tel. 041 871 899.
PRODAM kravo, brejo 8 mesecev, pašno, nosi tretje tele. Tel. 041 831 610.
NEPREMIČNINE
PRODAMO - Ptuj, pri Roku, samostojna hiša (1972), vzdrževana, opremljena, 250 m2, zemljišče 740 m2, Cena: 165.000 EUR. Kontakt: 041 391 003
RE/MAX
T POETOV IO
02/620 88 16 www.re-max.si/Poetovio
Pro SIGMA
PLUS
ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE
PREDNOSTI ZA VAS:
•	številni zadovoljni kupci,
•	monolitna izvedba,
•	20 - letne izkušnje,
•	poštena cena in kvaliteta,
•	Made in Germany,
•	do 35 let garancije.
V Naši ženi beremo...
IN FILMSKI JUNAKI
, ___o—
SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNIMI
(((■080 88 55)
PREDNOSTI ZA VAS:
•	energetska neodvisnost,
•	10- letneffllgnlh
•	plačate leroSnHOmed
porabljenoinlHjSIzvedeno
energijo,
•i Made in EU, i i i
•	preprosta/in hitra izvedba.
l,U M MMr


AJRNUŠ fîft OKNA VRATA d.o.o. (l^
www. roleta rstvo-arn us .si
lloua Relta
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
02 788 5417 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
www.tednik.si
O Stajei
Stajerskitednik L Stajerskitednik
Z GLASBO DO SRCA
Bodite i Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2$. uro na radiu Ptuj.
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
» Nastopi v reklamah, televizijskih serijah in filmih dandanes niso več tako nedostopni. Če imate voljo in talent, vam lahko uspe. Zadnja leta tudi običajni ljudje s pomočjo kasting agencij in kasting servisa lahko zažarijo v različnih vlogah. Babice, dedki, tete strici, sosedi itd. vedno pogosteje postajajo prepoznavni obrazi s televizije ali jumbo plakatov.
In pri tem še zaslužijo ... «
Že v prodaji!
Ä5^
«
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Vse dosedanje
oddaje si lahko ogledate na FB in YT
profilih Radia Ptuj
/RadioPtuj
M^f /RadioPtuj
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
□O PONEDELJKA ZJUTRAJ □O 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
□O ČETRTKA ZJUTRAJ □O 9. URE
mojdo.segulo@rodiiHadnik.si,
tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radHHednik.si,
tel. 02 749 3410, za velje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS f SAVA PTUJ
PROGRAMSKI NAPÖVEDMK
_K ^_
2. 2. PETEK OTVORITVENI KONCERT /~~3. 2. SOBOTA BALKAN NIGHT 7. 2. SREDA PUSTNA SREDA
8KÜ ČETRTEK ■ROUlieO
9. 2. PETEK
KURENTANC
10. 2. SOBOTA PUSTNA SOBOTA
SAVA MG DIR 24 (CCradIoPTUI Štajerski TEDNIK
ZAVAROVALNICA	X. ,	-»
VSTOPNICE:
CAN PUS SAVA PTUJ
ENTRfO
www.entrio.si OMV
PTTFK. 0?. ianuar
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Praznična vas v Moškanjcih
10:30 Žive jaslice v Za vrču
11:00 koncert župnijske Karitas Sv. Jurij
12:50 Starpoint prodajno okno
13:50 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Božična prireditev na OŠ Cirkulane
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Božičkovanje v Gorišnici
21:50 Astro - v živo
23:00 Video strani
SOBOTA. 06. ianuar
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja
09:00 Božiček v vrtcu Markovci
09:30 Utrip Ormoža
10:20 Ptujska kronika
10:50 Orfejčkova parada, 2011
13:00 Starpoint prodajno okno
14:00 Video strani
17:00 Starpoint prodajno okno
18:00 Božična prireditev na OŠ Cirkulane
19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja
20:00 Praznična prireditev OŠ Markova
21:30 85. obletnica FB Markovci
22:50 Starpoint prodajno okno
23:50 Video strani
NEDELJA, 07. ianuar
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Otroška oddaja
09:00 Koncert skupine Belisimo
11:00 100 let KD Videm
13:00 Koncert Godbe Dornava
15:00 Božičkovanje v Gorišnici
16:00 25 letans. Štrk
18:00 Orfejčkova parada, 2011
20:10 Igre dobre volje v Prepoijati
21:40 Video strani
PONEDELJEK. 08. ianuar
i Video strani i Jutranja telovadba i Mic Mengeš — zdravstvena oddaja i Božično dogajanje na Vidmu Ptujska kronika Utrip Ormoža 85. obletnica FD Markovci Starpoint prodajno okno Video strani
Italijanska trgovina - v živo Božično dogajanje na Vjdrnu i Božična prireditev na OŠ Videm Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Praznična prireditev OŠ Markovci Božična prireditev vrtca Markovci Starpoint prodajno okno Video strani
ZAŠČITENE £11
LAS
[XI]
	/ 4	
		
	/ ;i . « S	
	■ ' . . ■ - ■ - 1	u ,
>
Js
V TO? A T TP ÇTVTLKP T7 A NK
rrmrn Kavcš ^^ |(||| ^ffltf ^ffl®, P™1 !
petek • 5. januarja 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	23
Umrli so

Umrli so: Janez Jus, Dobrina 8, roj. 1946 - umrl 22. decembra 2023; Alojz Toplak, Mestni Vrh 99, roj. 1940 - umrl 23. decembra 2023; Darinka Ranfl, roj. Reberc, Ptuj, Ulica Avgusta Hlupiča 6, roj. 1948 - umrla 24. decembra 2023; Roza Veršič, roj. Markovič, Nova vas pri Markovcih 12a, roj. 1943
-	umrla 24. decembra 2023; Franc Zelenik, Stojnci 122b, roj. 1950 - umrl 24. decembra 2023; Katarina Verhnjak, roj. Vindiš, Ptuj, Aškerčeva ul. 8, roj. 1935
-	umrla 25. decembra 2023; Katarina Bezjak, roj. Gniušek, Spuhlja 77, roj. 1944 - umrla 25. decembra 2023; Viktor Meznarič, Ptuj, Rogaška c. 79, roj. 1947 -umrl 25. decembra 2023.
»Tam onkraj sonca je krasno jutro ...«
ZAHVALA
V 89. letu se je poslovil naš ljubljeni mož, tati, dedi in pradedi, tast, brat, svak in stric
Ivan Božidar Bohak - Janko
IZ ŽGEČEVE 6 V PTUJU
Poslednje slovo je bilo v sredo, 27. decembra 2023, na novem rogozniškem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k poslednjemu počitku, darovali cvetje in sveče ter sodelovali pri organizaciji in izvedbi žalne svečanosti. Še prav posebej hvala govornici gospe Nadi Kotar za sočutne besede slovesa, predsedniku Šahovskega kluba Ptuj gospodu Danilu Polajžarju za občutene besede v imenu šahistov, pevcem za odpete pesmi in za odigrano Tišino ter Javnim službam Ptuj.
Iskrena zahvala velja tudi vsem za izražena pisna in ustna sožalja ter vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, bogatili njegovo življenje in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: žena Štefanija, hčerka Diana in sin Janko Bohak mlajši z družinama ter drugo sorodstvo
Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti.
SPOMIN
V teh prazničnih dneh mineva 10 let, odkar nas je zapustil
Anton Mohorič
IZ TRNOVSKE VASI 25
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
SPOMIN
4. januarja je minilo triindvajset let, odkar te ni več med nami, draga mama, tašča, babica in prababica
Frančiška Slodnjak
DORNAVA 82
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prižigate sveče, prinašate cvetje in darujete za svete maše.
Tvoji najdražji
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
SPOMIN
1. januarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
Janez Intihar
IZ KUNGOTE PRI PTUJU 23
V naših srcih in naših mislih za vedno boš ostal. Hvala vsem, ki z lepo mislijo in spominom postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
SPOMIN
V teh dneh je minilo eno leto,
odkar nas je zapustila naša draga mama,
sestra, tašča, babica in prababica
Marija Emeršič
IZ GRADIŠČ 101
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
6. 1. bo minilo devet let žalosti, odkar nas je zapustil dragi, mož, ata, dedek, tast in stric
Gustln Milošič
IZ MALEGA OKIČA 18
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji, ki te močno pogrešamo
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zaživijo.
SPOMIN
Danes, 5. januarja 2024, mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi oče, brat, dedek in pradedek
Vincenc Golob
Z ZAGREBŠKE CESTE 99
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižigom svečke postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant)
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil sodelavec
Igor Adam
zaposlen v TALUMU, PE ALUMINIJ
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
TALUM, d. d., Kidričevo
™I KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
24 Štajerski
Otroško silvestrovanje
petek • 5. januarja 2024
Podravje • Zadnje lovske aktivnosti v minulem letu	Trnovska vas • Orgelski koncert v bolfenški cerkvi
Lovski krst ni poceni, trpi tudi zadnjica	Zvoki kraljice med glasbili
Zima je tisti čas, ko v naravi več ali manj vse počiva. Tudi lovci so v letu, kije odšlo na sme-	Kulturno društvo Trnovska vas in župnija sv. Bolfenka sta v cerkvi organizirala koncert,
tišče zgodovine, končali lovske aktivnosti v loviščih. Člani LD Markovci so imeli tako zadnji	katerega skupni imenovalec so bile orgle, torek v letu 2023, na Štefanovo, še zadnji skupinski lov na malo divjad, izvedli pa so tudi šaljivi lovski krst lovskega pripravnika.
V cerkvi sv. Bolfenka so odmevali zvoki orgel, ki so jih iz kraljice med glasbili privabljali mladi glasbeniki iz Trnovske vasi.
Zbor lovcev za Štefanov lov je bil ob 9. uri v družinskem lovskem domu v Sobetincih, kjer se je zbralo 26 lovcev in ena lovka (starešina LD in mednarodna sodnica za delo lovskih psov ptičarjev Lidija Šmi-goc) s štirimi lovskimi psi. V lovišču domuje različna divjad, predvsem srnjad, občasno se da videti tudi kakšen predstavnik iz družine jelenov, jazbec, lisica, poljski zajec, mala podlasica, divja svinja, fazan, poljska jerebica, prepelica in raca mlakarica.
Po prehodu iz enega revirja v drugega je sledila malica v lovišču. Lovci so razvezali svoje nahrbtnike in na mizi so se znašle dobrote, kot so: pečena rebrca, pečena krača, salama, domače klobase, sir, čebula, zabela ter kruh. Na ta način so si lovci privezali dušo in dobili energijo za naslednji revir. Lov je bil uspešen, saj so uplenili ali po
lovsko rečeno položili na perje 19 fazanov.
V popoldanskem času pa je sledil zanimiv in šaljiv dogodek, lovski krst, ki pomeni sprejem lovskega pripravnika v vrste lovcev. Tokrat je ta čast doletela Martina Štrafelo iz Bukovcev. Mlada in simpatična tožilka ga je obtožila celega kupa nečednih in prepovedanih stvari, da se je prisotnim v sodni dvorani zdelo kar malo neverjetno, da je še tako mlad za vse naštete stvari iz obtožnice res kriv. Na predlog častnega razsodišča je obtoženca pregledal tudi zdravnik, ali je sploh sposoben slediti obravnavi in na koncu sprejeti zahtevano kazen. Častno razsodišče je po službeni dolžnosti določilo branilca, ki je ob pomoči mentorja kar precej omilil obtožnico. Sklep sodnega zbora, s katerim se je strinjal tudi obtoženi in tudi njegov zagovornik, pa je bil
takšen: zbrane lovce mora gostiti s hrano in pijačo do polnoči, povrhu pa je bil deležen še dveh hladnih in enega toplega udarca po zadnji plati.
Martin Štrafela je ob izreku povedal: »Mislim, da je tožilka v svojih navedbah kar malo pretiravala, kar sta branilec in mentor uspešno ovrgla, pa tudi pri kazni z udarci bi lahko bila bolj nežna.«
Ignac Habjanič
Na njem so se predstavili mladi glasbeniki iz občine, ki obiskujejo različne glasbene šole v okolici, ve-roučenci in cerkveni pevski zbor, njihove nastope pa je koordiniral Luka Gojkošek, organist, koncertni orglavec in učitelj orgel na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Na orglah, tem veličastnem instrumentu, ki mu pravi-
jo tudi kraljica med glasbili, so »si upali« zaigrati tudi najmlajši, celo taki, ki se klavirja učijo komaj prvo leto. Med poslušalci sta jim navdušeno zaploskala tudi župan Alojz Benko in župnik Jože Škofič, ki je matični fari sv. Urban na Destrniku pred dvema letoma po odhodu dotedanjega župnika Franca Mlakarja pridružil še bolfenško faro.
Cerkev sv. Bolfenka, v kateri je prva maša potekala davnega januarja 1790, se ponaša z novimi orglami, ki jih je sicer dobila že leta 2019, a so svoj prvi pravi koncert doživele šele lani, in to v sklopu orgelskega ciklusa, ki ga pripravlja in koordinira Slovensko orgelsko društvo.
SD
OKNA, VRATA & GARAŽNA VRATA
www.naitors.si
vi
NAIiORS„
Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031703 204 Gorišnica 1. GoriSnica
Doučera]]ebUacau	v--.
v n da bom počasi moral
Prul kamen modrosti
]Wo} ™čun
- ženina računlca.
* * *
Ko moram dati use o
dseKdamnaipreiuseštIno
d sebe.

<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
Foto: IH
Vstopili smo v leto 2024, ki bo še eno pomembno leto za vse nas, naš razvoj in turizem, hkrati pa poglavje nove prihodnosti na vseh teh področjih. Slovenija v svoji novi turistični strategiji gradi zeleno zgodbo Slovenije. Turistična društva kot združbe prostovoljcev imajo pri tem zelo pomembno vlogo, zlasti še na področju doživljajskih zgodb.
Seveda pa so pri gradnji uspešne zelene zgodbe slovenskega turizma nadvse pomembni kadri. Poklicem v gostinstvu in turizmu je treba vrniti ugled, veljavo, ki jim pritiče.
23. januarja bo TD Ptuj praznovalo že svojo 138. obletnico. Leto 2024 pa je za ptujske turistične entuziaste pomembno tudi zaradi 20-letnice Evro-parka. Na zelenici pri podhodu ga je društvo uredilo ob vstopu Slovenije v EU. Letošnje praznovanje bo zato še posebej slovesno. Pobudnik za ureditev Evroparka je bil dolgoletni podpredsednik TD Ptuj Valentin Zamuda, ki tudi spodbudil nastanek božično-novoletnega sejma na Ptuju, skupaj s predsednikom TD Ptuj Albinom Piškom pa sta si še posebej prizadevala za čim več cvetja na Ptuju. Cvetje pa je Ptuju prineslo vrsto priznanj za najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji in v mednarodnem merilu. V zadnjih letih sicer tekmuje v konkurenci srednjih mest, njegova prizadevanja za urejenost pa niso več tako prepoznavna kot nekoč. Na področju urejenosti torej čaka
najstarejše mesto v Sloveniji še veliko dela. Na novo ureditev pa že vrsto let po poseku dreves čaka tudi grajski hrib.
Iztekli so se dogodki pravljičnega decembra in ptujske pravljice. Na Mestnem trgu so najprej v novo leto vstopili najmlajši, nato pa še starejši obiskovalci. V gostilnah starega mestnega jedra nekih posebnih praznovanj ni bilo. Mesto je že pred meseci izgubilo gostilno Pri pošti, ki je zaprla svoja vrata po več kot sto letih obratovanja. Zaprtje pa preti še eni gostilni na obrobju Ptuja. Če bo šlo tako naprej, bo počasi Ptuj ostal brez gostiln. Kje so časi, ko jih je bilo na Ptuju 21 in več? Tudi grajska kavarna že nekaj časa sameva. Skoraj neverjetno se zdi, da zanjo ni zanimanja, če pa
ptujski grad oz. PMPO sodi med najbolj obiskane splošne muzeje v Sloveniji, z izjemnimi zbirkami, od katerih so kar štiri nacionalnega pomena. Za grajski kompleks pa je tudi želja, da se čim prej začne in končna obnova žitnice, da se bodo obiskovalci Ptuja lahko znova sprehodili med izjemnimi arheološkimi zakladi Ptuja.
Ljubitelji pohodov, ptujskih kulturnih poti in kulturnega turizma so tudi drugi januar 2024 lahko preživeli na tradicionalnem pohodu Po poteh Ivana Potrča in Matije Murka. To je bila še ena priložnost za večje poznavanje teh dveh izjemnih mož slovenske literature in kulture, dediščine in tradicije.
Tema koledarja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož za leto 2024 je orožje iz zbirke orožja na ptujskem gradu. To je tudi pravilen odgovor na naše nagradno turistično vprašanje. Nagrado bo prejela Marjana Topolovec s Ptuja. Danes sprašujemo, iz katerega leta datira kip sv. Jurija. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj in koledar Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož v letu 2024. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 12. januarja 2024.
>J	—	_____«	g
1 1 - y - v i.v /T.M«*»/ \fcŽC 9L^HH	® Ime in priimek:...
Naslov:................
Foto: Črtomir Goznik	^ _
V prazničnem decembru so na Ptuju potekale številne prireditve s koncerti. Zelo odmeven je bil tudi koncert, ki	Davčna številka. .
ga je na božični dan v cerkvi sv. Petra in Pavla izvedel Zbor sv. Viktorina s simfoničnim orkestrom s solisti pod	Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. taktirko Petra Gojkoška.