PoStn} urad ?0!1 Cetovet — Vedagspostamt S021 Ktagentur! Letnik XXV!!). Siovenija dobi novo ustavo s katero bo prvič v zgodovini uveijavijena . voija deiavcev na vseh področjih družbenega živijenja ..Priče smo široke in razgibane družbene in poiitične dejavno:)) v ^!ej Jugosiaviji na enotnih idejnih, poiitičnih in ustavnopravnih osnovah. !z nje raste nov, enoten ustavnopravni sistem družbenoekonomskih in potitičnih odnosov, ki že sam po sebi in po načinu svojega nastajanja pomeni nadaijnje utrjevanje in pogiabijanje enotnosti SFR tagosiavije na temeijih samoupravnega sociaiizma in neposredne sotiaiistične demokracije." Tako je poudari) predsednik skupščine SR Siovenije Sergej Kraigher prejšnji teden na seji repubiiškega zbora, ko je obraziožii osnutek nove ustave Siovenije. Predsednik Kraigher je deja), da Predloženi osnutek siovenske ustava vsebuje doiočbe, k)i izvirajo iz Suverenosti repubtik kot držav in Samoupravnih skupnosti, kakor jih Vsebujejo tudi osnutki ustav ostaiih ^publik oz. ustavnih zakonov avtonomnih pokrajin in ki so kot njihov skupen dogovor gtavno vsebina zvezne ustave. .Temeljna načelo sedanje ustave iz teta 1963 so ^Opoinjena z dosežki razvoja naše Samoupravne socialistične demokracije v zadnjem desetietju. Tako '^Popolnitve načet izražajo kontinuiteto naše revolucije v vse globam uveljavijanju samoupravljanja in utrjevanja obiasti deiavske-9o razreda in vseh deiovnih tjudi, Nagrade vstaje s!ovenskega naroda Tudi ietos so ob dnevu vstaje siovenskega naroda podeiiii za najboijša umetniška in dokumentarna deia na temo revoiucije tradicionai-"e nagrade vstaje siovenske-9a naroda. Za ieto 1973 so te nagrade Prejeti: tvan Feriež za zgodovinopisno deio .Druga grupa odredov in partizani na štajerskem", dr. Aieksander Ga-ia-Peter za knjigo ..Partizan-ski zdravnik", Viadimir Lakovič za siiko .Pohorski bata-tjon", Saša Vuga za radijsko '9ro .Steza do poinoči" in tvo Zorman za roman .Draga moja tza". Poieg tega so podeiiii tudi Piakete ZZB NOV Jugosiavi-)e, ki jih je v Siovenij) prejeto 80 aktivistov, ustanov, an-^ambiov in tradicionainih spominskih akcij. raste in se utrjuje, obenem pa dobiva giede na samoupravne socialistične odnose, v katerih se svoboščine in pravice uresničujejo, svoje posebne značiinosti." Ko je govorii o temeijih družbenopolitičnega sistema in o položaju delovnih [judi v njem, je predsednik Kraigher opozorit, da osnutek ustave z določili o temeljih družbenopolitičnega sistema omogoča, da se uveljavi delavec na podlagi samoupravljanja s svojimi odločitvami prvič v zgodovini delavskega razreda v celotnem procesu družbene reprodukcije in na vseh področjih družbenega življenja od temeljne organizacije združenega dela, njenih integracijskih tvorb in krajevne skupnosti do občine, republike in federacije. .Tako se končno ustavnopravno usklajuje z vso potrebno doslednostjo družbenopolitični in še posebej skupščinski siistem s samoupravnim socialističnim družbenoekonomskim značajem naše družbe in politično oblastjo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi," je poudaril predsednik Kraigher. Na teh temeljih se bodo začete oblikovati ustrezne oblike politične oblasti ter ustrezni sistem medsebojnih odno- sov, pravic in odgovornosti vseh političnih faktorjev, ki delujejo v samoupravni družbi v procesu po-družbljanja politike. In tako se bodo naposled v družbeni praksi in prvič v zgodovini začele presegati in odpravljati ne samo vsebina in značaj, ampak tudi preživele oblike starega buržoaznega parlamentarizma in predstavniške, posredne demokracije. .Tudi v tem se kaže v družbenem razvoju Jugoslavije in vseh njenih narodov in narodnosti kontinuiteta naše revolucije in razvoja oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V tem razvoju se uresničuje in krepi samoupravna socialistična demokracija kot posebna oblika diktature proletariata v zgodovinskem procesu po-družbljanja politične oblasti in njenega preseganja." V svojem referatu je predsednik slovenske skupščine posebej opozoril tudi na ureditev položaja italijanske in madžarske narodnosti, kakor to določa osnutek nove ustave SR Slovenije. Dejal je, da se pravice in položaj obeh narodnosti in njunih pripadnikov kot de) samoupravnega demokratičnega socialističnega sistema v načelu in praviloma uresničujejo v samoupravnih odnosih občin, v katerih živijo kot avtohtoni del prebivalstva, v republiki pa posebej v zadevah, ki jih določa ustava zaradi varstva njihovih posebnih narodnostnih interesov. (O tozadevnih določilih nove ustave podrobno poročamo na drugi strani današnje številke — op. ured.) V SOBOTO 4. AVGUSTA 1973 OB 20. UR! V SVATNAH NAD ŠT. JAKOBOM V ROŽU Stovenska prosvetna zveza v Ceiovcu MIHLCVA ZALA NA ZGODOV!NSK!H TLEH Vabi odbor V primeru siabega vremena bo predstava v soboto 11. avgusta 1973 na istem mestu in ob istem času Francoski jedrski poskusi: Udarec v obraz široki mednarodni javnosti Zadnjo soboto zvečer je nad atolom Mururoa v Tihem oceanu počila atomska bomba lin začela se je sedma serija francoskih jedrskih poskusov v ozračju. Francija in Kitajska sta edini .atomski sili", ki se doslej nista pridružili mednarodnemu sporazumu o prepovedi jedrskih poskusov v zraku in pod vodo in ki tudi kljub množečim se protestom svetovne javnosti nadaljujeta s takimi poskusi. Letošnja serija francoskih jedrskih poskusov v Tihem oceanu že Slovenska skupnost v Italiji razočarana v svojih pričakovanjih . spremembah družbenih odnosov 'r* v odnosih političnih sil." ^ri tem je predsednik Kraigher *^sr)il, da so bili z ustavnimi ^"ttandmaji ustvarjeni pogoji, da se ^ samoupravni osnovi usklajujejo Peresi med narodi in narodnostmi, ^d republikami 'in avtonomnima Pokrajinama. Obenem pa je bil jas-opredeljen razredni značaj poučne oblasti s samoupravljanjem ot njeno osnovo. Človekove pra-kot izraz njegove svobode do-'to v ustavi v njegovi pravici sa-*Pooprovljanja nove kvaiitete, ki 9a tudi dejansko, ne samo for-olno-pravno spremenijo v gospo-. ^rja njegove usode. .Nedvomno jo namreč, da z utrjevanjem samo-Pravnih socialističnih odnosov po-On človekovih svoboščin in pravic .Predsednik nove levosredinske vlade demokristjan-ski prvak Mariano Rumor nas je v dveh dneh že drugič razočaral v naših pričakovanjih." Tako je Primorski dnevnik v svojem prvem komentarju ob nastopu nove italijanske vlade izrazil sedanje razočaranje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. To razočaranje je tudi povsem razumljivo in upravičeno, kajti nova vlada v Rimu, ki se po kratkem .spodrsljaju" italijanskega političnega življenja na desno zdaj spet opira na precej bolj demokratično in z naprednimi mislimi oplemeniteno levosredinsko platformo, je ob svojem nastopu povsem prezrla dejstvo, da v Italiji živi tudi slovenska narodnostna skupnost in da je Italija napram tej skupnosti še zelo globoko v dolgu. Od te vlade, ki je v mnogih vprašanjih nadaljnjega in bolj demokratičnega družbenega razvoja v državi začrtala v svojem programu nekaj obetajočih obvez in smernic, so Slovenci pričakovali, da bo v svojem programu sprejela tudi stvarne obveze za izpolnitev vseh ustavnih obveznosti do slovenske narodnostne skupnosti. Doživeli pa so ravno obratno. Predsednik nove vlade Slovencev v svojem programskem govoru sploh ni omenil — kakor da ne bi obstojali. Zato so pričakovali, da bo potem v povzetku senatne razprave o vladnem programu vsaj omenil oziroma nakazal v kakršni koli obliki pripravljenost nove vlade za reševanje odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. To so pričakovali toliko bolj, ker so tako v senatu kot še posebej v parlamentu predstavniki komunistov, socialistov in celo demokristjanov Rumor-ja izrecno opozorili na neizpolnjene obveznosti Italije do Slovencev. . . , Toda na očitek komumstičnega senatorja, da Rumor m omenjal vprašanj slovenske narodnostne skupnosti in da Slovenci v Italiji že leta in leta pričakujejo priznanje svojih pravic, je predsednik vlade vedel povedati le toliko, da bo vlada .nadzorovala operativno dejavnost posameznih uprav za zagotovitev demokratičnega razvoja odnosov med državo in manjšinami". Na ugotovitev socialističnega poslanca, da „je absurdno, če ne bi italijanska demokracija priznala slovenski manjšini pravic jezikovnega, zgodovinskega in kulturnega značaja", ter na opozorilo demokristjanskega predstavnika, ki je dejal, da je treba še naprej .definirati in uresničevati konkretne instrumente in ukrepe za zaščito kulturnih in jezikovnih značilnosti slovenske manjšine na zakonodajnem in upravnem področju", pa je predsednik vlade .Širokogrudno" odgovorit, da si je .dobro zabeležil" opozorila glede jezikovnih manjšin, kot je slovenska. Razočaranje Slovencev zaradi tako očitnega nerazumevanja za njihove življenjske težnje pri vladi v Rimu je prišlo do izraza tudi na seji izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu. Na seji so sicer kot napredek ugotovili, da so v razpravi o vladnem programu ugledni predstavniki vladne koalicije in opozicije opozorili na nerešena vprašanja slovenske narodnostne skupnosti ter poudarili, da je treba upoštevati njene upravičene zahteve oziroma pristopiti k reševanju problemov, kot jih ta skupnost postavlja; vendar pa se Slovenci — kakor so naglasili na seji SKGZ — s tem ne morejo zadovoljiti, kar narekuje nujnost nadaljnjih nastopov slovenske narodnostne skupnosti za dosego globalnega zaščitnega zakona. Tozadevno stavijo Slovenci svoje upanje zdaj v novi deželni odbor. V tej zvezi — je bilo poudarjeno na seji SKGZ — je izvršni odbor podčrtal pričakovanje vse slovenske narodnostne skupnosti, da bodo upravičene zahteve in pričakovanja Slovencev upoštevane tako v splošnem političnem delu sporazuma med strankami leve sredine, kot tudi v drugem delu, kjer bo govor o konkretnih obvezah deželne uprave za reševanje gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj. tedne lin mesece razburja duhove tako v sami Franciji kakor tudi širom po svetu, zlasti pa seveda v deželah, ki so zaradi jedrskih eksplozij najbolj neposredno prizadete oziroma ogrožene. Proti sedanjim jedrskim poskusom so ostro protestirale predvsem napredne sile v Franciji, ki so vladi in drugim odgovornim očitale, da za dvomljivo ceno izpopolnitve atomskega orožja spravljajo v neposredno nevarnost vse človeštvo, s tem pa mobilizirajo proti Franciji široko mednarodno javnost. Med drugimi državami, ki so posebno odločno obsodile Francijo in njene jedrske poskuse, pa so zlasti Avstralija, Nova Zelandija in latinskoameriške dežele. Nova Zelandija je že pred časom poslala na območje francoskih jedrskih poskusov posebej opremljeno fregato „Otago", da bi tako še bolj učinkovito protestirala proti tem poskusom. Medtem ko francoske vojne ladje novozelandske (regate niso nadlegovale in je le-ta kot prva sporočila tudi vest o eksploziji atomske bombe, pa je francoski minotovec jadrnico ,Fri* s 15 pacifisti s silo odvlekel z ogroženega področja. Predsednik novozelandske vlade Kirk je to ravnanje francoske vojne mornarice obsodil kot grobo kršitev mednarodnega pravilnika o plovbi v mednarodnih vodah. Latinskoameriške države so zaradi francoskih jedrskih poskusov vložile ostre proteste ter poudarile, da ti poskusli ogrožajo človeštvo in složnost med narodi. Najostreje pa je reagiral Peru, ki je celo zagrozil s prekinitvijo diplomatskih odnosov s Francijo. Sploh je eksplozija francoske jedrske bombe sprožila val protestov po vsem svetu. Tem protestom se je pridružil tudi glavni tajnik Združenih narodov Waldheim, katerega zastopnik je izjavil, da .generalni tajnik obžaluje jedrske poskuse ter poziva vse zainteresirane k spoštovanju resolucij generalne skupščine OZN o tem vprašanju*. Nova ustava SR Siovenije o manjšinah in o zamejskih Siovencih V nov! ustav) SR Stovenije, katere osnutek je trenutno v javni razpravi, so točno dotočen) tudi poioia) in pravice itaiijanske ter madžarske narodnosti. Tozadevno že temeijna načeta nove ustave doiočajo, da „de)ovni ijudje in občani itaiijanske in madžarske narodnosti uresničujejo svoj ustavni poioža) in svoje ustavne pravice tako, da se povsod enakopravno z drugimi deiovnimi ijudmi in občani vkiju-čujejo v samoupravne sociaiistične odnose in samoupravno odiočanje". V 1. čienu ustave pa je zapisano, da je SR Siovenija „država, ki temeiji na suverenosti sioven-skega naroda in na obiasti in samoupravijanju deiavskega razreda in vseh deiovnih ijudi, in sociaiistična samoupravna demokratična skupnost deiovnih ijudi in občanov, siovenskega naroda ter itaiijanske in madžarske narodnosti". Zato pa SR Siovenija na podiagi 308. čiena po repubiHkih organih in organizacijah med drugim .varuje narodnostni značaj, zagotovijo poiožaj, uresničuje enakopravnost itaiijanske in madžarske narodnosti in skrbi ter pospešuje njun vsestranski razvoj". Pravice itaiijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov (MZ. iten) MatijamU [n madianU narodno*)) je zajamčena pravita, da svobodno uporabtjata svoj je-zHt, itraiata in razvijata svojo Kuituro ter v ta namen ustanavtjata organizacije, uporabijata svoje narodnostne simboie ter uresničujeta druge, z ustavo doiočene pravice. Ha območjih, hjer iivijo poteg pripadnikov siovenskega naroda tudi pripadniki itaiijanske oziroma madžarske narodnosti, sta itaiijanski oziroma madžarski jezik enakopravna s siovenskim jezikom. Z zakonom ter s statutom občine in s samoupravnimi spiožnimi akti samoupravnih organizacij in skupnosti se doioči način uresničevanja pravic pripadnikov itaiijanske in madžarske narodnosti. Ha območjih, kjer živijo poieg pripadnikov siovenskega naroda tudi pripadniki itaiijanske oziroma madžarske narodnosti, je pripadnikom obeh narodnosti zagotovijen pouk v njihovem jeziku. Z zakonom se iahko uvede dvojezična vzgoja in izobraževanje v vzgojnovarstvenih organizacijah in žoiah ter učenje siovenskega jezika v žoiah in vzgojnovarstvenih organizacijah narodnosti in obratno. SR Siovenija skrbi za razvoj žoistva, tiska, drugih sredstev javnega obveščanja in kuiturno-prosvetnega deia itaiijanske in madžarske narodnosti in za uspo-sabijanje kadrov, ki so pomembni za uresničevanje poiožaja in pravic narodnosti ter v ta namen zagotovijo potrebno pomoč. SR Siovenija podpira razvoj odnosov med itaiijan-sko oziroma madžarsko narodnostjo in njunima matičnima narodoma z namenom, da narodnostima zagotovi kuiturni in jezikovni razvoj. (M!, čien) Pravice in doižnosti, ki so posebnega pomena za itaiijansko in madžarsko narodnost, uresničujejo pripadniki obeh narodnosti v skiadu z za-konom s tom: — da skupaj z drugimi deiovnimi ijudmi in občani na območjih, kjer živijo poieg pripadnikov siovenskega naroda tudi pripadniki itaiijanske oziroma madžarske narodnosti, urejajo vprašanja, ki so te-meijnega pomona za uveijavijanje njihovih ustavnih pravic: — da iahko ustanovijo samoupravni narodnostni skupnosti, v okviru katerih: a) spremtjajo, skrbijo in dajejo pobudo za razvijanje njihove narodne kuiture; b) spremijajo, skrbijo in dajejo pobude na področju vzgoje in izobraževanja: c) skrbijo in dajejo pobude za razvoj narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter zaiožništva; č) spremijajo gospodarski poiožaj na območjih, kjer živijo poieg pripadnikov siovenskega naroda tudi pripadniki itaiijansko oziroma madžarske narodnosti; d) sodeiujejo z narodnostnimi skupnostmi v drugih repubiikah in avtonomnih pokrajinah; e) razvijajo stike z matičnima narodoma zaradi svojega kuiturnega in jezikovnega razvoja: — da svobodno uporabijajo svoj jezik, razvijajo in izražajo svojo kuituro ter v ta namen ustanavijajo organizacije in društva: — da uporabijajo narodnostne simboie. (M4. čien) Komisija Skupščine SR Siovenije za narodnosti obravnava vprašanja, ki zadevajo narod nostni značaj, poiožaj, pravice in razvojne možnosti itaiijanske in mdžatske narodnosti. Komisijo sestavijo enako števiio pripadnikov siovenskega naroda, itaiijanske in madžarske narodnosti. Po 192. čienu siovenske usiave so občani .enaki v pravicah in doižnostih ne giede na narodno:!, raso, spoi, jezik, veroizpoved, izobrazbo aii družbeni poiožaj. V:i so pred zakonom enaki." To posebej zagofavijajo čieni 206 do 208, kjer je rečeno, da ima vsakdo pravico, ,da svobodno izraža pri-padnos) svojemu narodu ati narodnosti, goji in izraža svojo kuiiuro in uporabijo svoj jezik in pisavo." Posiovni aii po našem uredni jezik je po 206. čienu sicer siovenščina, toda vsakdo ima pravico, da v postopku pred državnimi in drugimi organi, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi .uporabijo svoj jezik in pisavo in da ga tisti, ki vodi postopek, v njegovem jeziku in na način, ki ga doioča zakon, seznani z gradivom in s svojim deiom", kajti .neznanje siovenščine ne more nikogar ovirati pri obrambi in uresničevanju pravic in upravičenih interesov". Skrb za Slovence v zamejstvu Posebno skrb naiaga nova ustava SR Siovenije tudi giede poiožaja tistega deia Siovencev, ki žive izven matične države — giede siovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Siovencev v tujini. 2. čien doioča, da v SR Sioveniji deiovni ijudje in občani med drugim .izpoinjujejo doižno skrb in se zavzemajo za ureditev poiožaja siovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Siovencev v tujini". 311. čien pa pravi, da SR Siovenija .razvija poiitične, ekonomske, kuitur-ne in druge odnose z drugimi državami in mednarodnimi organi in organizacijami, ki imajo pomen za poiožaj in razvoj siovenskega naroda ter siovenske narodne skupnost) v zamejstvu in skrbi za pravice in interese njenih deiovnih ijudi na začasnem deiu v tujini in za izseijence s svojega območja". Nadatje je v omenjenih čtenih rečeno, da imajo pripadniki drugih narodov in narodnosti Jugosiavije ob pogojih, ki jih doioča zakon, pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. Po 208. členu .nihče ni doi-žan izjavijati, kateremu narodu oziroma kateri narodnosti pripada in se tudi ne opre-deijevati za pripadnost k doiočenemu narodu aii narodnosti", isti čien še posebej pravi: .Protiustavno in kaznivo je kakršnokoii propagiranje aii izvajanje nacionaine neenakopravnosti kot tudi kakršnokoii razpihovanje nacionainega, rasnega aii verskega sovraštva aii nestrpnosti", medtem ko 241. čien predpisuje, da svoboščin in pravic, do-iočenih z ustavo, ne sme nihče uporabijati .... za razpihovanje nacionainega, rasnega aii verskega sovraštva aii nestrpnosti". Poiožaj in pravice obeh narodnosti so uzakonjeni v števiinih čienih ustave. Tako je v 2. členu med drugim rečeno, da v SR Sioveniji deiovni ijudje in občani zagotavijajo in uresničujejo suverenost, enakopravnost in narodno svobodo ... .varujejo narodnostni značaj, zagotavijajo poiožaj, uresničujejo enakopravnost ter pospešujejo vsestranski napredek itaiijanske in madžarske narodnosti". Enakopravno upoštevanje obeh narodnosti prihaja do izraza tudi v določiiih o skupščinskem in delegatskem sistemu. V 140. čienu je poudarjeno: „Na območjih, kjer živijo poieg pripadnikov siovenskega naroda tudi pripadniki itaiijanske oziroma madžarske narodnosti, morata biti v deicgacijah ustrezno zastopani ti narodnosti." Podobno doioča 180. člen giede občinskih svetov, da morata na takih območjih biti v občinskem svetu zastopani tudi itaiijansko oziroma madžarska narodnost, medtem ko 182. čien predpisuje, da se na teh območjih .v okviru občinskih skupščin ustanovi staino deiovno teio za obravnavo vprašanj, k) zadevajo narodnostni značaj, poiožaj, pravice in razvojne možnosti itaiijanske in madžarske skupnosti". Končno pa morata biti obe narodnosti, kakor doioča 361. čien, upoštevani tudi pri sestavi republiškega sveta. Posebej o pravicah itaiijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikih pa govorijo čieni 242 do 244, ki jih objavijamo na posebnem mestu. Po &r4t&e7H zdtišjK se ;'e strogi /ronf; od Cfiofcg do DKMdjg z%če/:2 zoper %onfd&fn; &o?n;fe z% vprdšgMjg s/ovens&e MMnjšiMe v /Ivstrij;', &; potrjMje porMie^e ;'w opozor;i%, izražene v izjav; &orošM; SioveHcev po pogajat:;;/* z zvezno v/ado na Da-na;n 2#. janija /etos. S/ovencr so ši; na pogajanja na Dana) /;rez s/eAern:/? iiazij, %r:d-Ao poačen: od zgodovine, &er so Ziofei; „po en: sfran; ponovno dokazat; svojo prrprav/jenosf za MfMfraMvMo sode/ovanje, po drag: stran; pa dar; v/ad; ;n ve-č;ns&e?na naroda se enkrat priložnost, da pokažeta svojo /sireno vo/jo za dokončno rešitev vsej: odprti/; vprašanj siovenske narodnostne s^apnost;" (dr. Franc; Ztvitter, Siovens&i vestnih 6. jaii-ja /973j. Komaj so Me besede predsednica Zveze siovensCiA organizacij natisnjene, pa se je že poCazaio, CaCo je z .isCreno voijo" v Avstriji, Cadar gre za CorošCe $io-vence; ContaCtn; komite je zadnjih deset dni tarča ostri/; napadov. Slovenci so najbrž tadi zaradi tega, Cer ne gre zgoij za to a/; CaCršnoCoii viado, temveč za avstrijsko državo, ki je z mednarodno pogodko prevze/a natanko do-iočene obveznosti za varstvo manjšine, ker gre za savereno /jadstvo, zastopano v par/amenta, privo/;7i v tako sestavo kontaktnega komiteja, v katerem naj ki kiii poieg predstavnikov zvezne in dežeine viade na dragi strani pogajaine mize tadi predstavniki vsek v koroškem dežeinem zkora in v zveznem par/amenta zastopani/; strank, torej poieg sociaiisticne tadi ijadske in svokodnjaške. 3. jaiija so se v koroškem dežeinem zkora ok razpravi o za- kijačnem račana iz vrst opozicije (nemara tadi ok tikem pritrjevanja ijadi na viadnik kiopek) sii-šaii prvi giasovt' zoper astanovi-tev komiteja, češ da ki kiio treka manjšinsko vprašanje reševati na dežeini ravni in da samovoijni akrepi zvezne viade vzkajajo v dežeii „nezaapanje in jezo". Dan potem je danajska Die Presse že podvomiia, skiicajoč se na .poiitične kroge", kakšne spiok so naioge in smisei kontaktnega komiteja, ko pa vendar že od iani deiaje šta-dijska komisija (znana „Ortsta-jeikommission"), pookiaščena prav od KreisCega za okravnavanje celotnega manjšinskega kompieksa. 9. jai;ja se je ogiasiia na Danaja pod vodstvom dr. Peidnerja kaj-matdinstovska delegacija pri dr. Sckieinzerja, voditeija ijadske stranke in Petra, vodji svokodnja-kov, ter pri še/ik pariamentarnik jrakcij vsek trek v par/amenta zastopanik strank in v imena .nadstrankarske akcije" /koroški re/erendam (Karntner Voikske-gebren) zaktevaia, oprta na $0 tisoč zkranik podpisov, agotovi-tev manjšine. Pako agotavijanje da je .neizpodkiten pogoj za pravično in dokončno izvedko doio- čii sedmega čiena državne pogod-ke"... Ok zakijačka poietnega zasedanja danajskega par/amenta je koroški posianec svokodnjaške stranke dr. Scrinzi //. jaiija že viožii iniciativni prediog za .tajno ago-tovitev siovenske manjšine" in tako podpri zakteve koroškik na-cionaiistov po rejerendama. Res da so zvezni posianci $PO t" OVP s Koroškega odkioniii podporo Scrinzijevi zaktevi, kkrati pa je ijadska stranka odiočno zaktevaia od KreisCega, naj pospeši, tadi čez poietje, deio .štadijtke komisije", v kateri da sodeiajejo zastopniki .prizadetega prekivai-stva, poiitičnik strank in strokovnjaki" in ga oktožiia, da jo je oksodii na spanje, čeprav je menda svoje predioge viadi že pred- iožiia. /n nazadnje smo še zve-deii za konec tedna, da koroška ijadska stranka odkianja sodeio-vanje v .takoimenovanem kontaktnem komiteja", češ da so v njem .zgoij po/itiki in Slovenci, neposredno prekivaistvo (beri.* Nemci) pa je izkijačeno/" Na prvi ^ogied se zdi ta poii-tična latovščina zapietena, vendar je ni tako težko razvoziati. SvobodnjašCa stranka je svoje karve jasno pokazaia.* manjšino je treka prešteti in potem aCrepati, za pravično in dokončno izvedko doioči/ 7. čiena državne pogod-ke... Kakšna ki kiia ta dokončna izvedka, nam je po ianski jeseni dokaj jasno. Z-jadsCa stranka, ki se zaktevi svokodnjakov (Scrinzijeva iniciativa) po agotavijanja manjšine ni prikijačiia, češ da manjšinski problem okravnava .štadijska komisija", odkianja pa sode/ovanje v kontaktnem komiteja, gre po koij zaviti poti, a k istema ciija. Priganjanje, naj prediogi štadijske komisije pridejo pred pariament, ne pomeni ie miniranja kontaktnega komiteja, temveč tadi po-skas, pritikotapiti v pariament zakon o .kvaiijiciranem ijadskem štetja". Znano je namreč, da štadijska komisija tak prediog podpira. Ok vsem tem je Kreiskp, asta-noviteij štadijske komisije in sCii- (Datjo na S. vtrani) POStROKKDSVKU MEW YORK. — Komisija za dekoioniza* cijo pri OZN je zahtevala od portugalska vlade, naj pooblasti pristojne organe sve* tovne organizacije, da izvedejo poglobljene in nepristransko preiskavo o pokolih drugih krvavih dogodkih, do katerih je pd' šlo v Mozambiku. Komisija je poudarila da mora Portugalska dati mednarodn' skupnosti možnost, da spozna resnico " grozodejstvih portugalske vojske v afriških kolonijah. Končno je komisija Združenih narodov za dekolonizacijo predlagala okrc* pitev mednarodne pomoči osvobodilnim gl' banjem v portugalskih kolonijah ter pozva* la vse države, naj prekinejo Portugalska vsako pomoč, ki bi omogočala nadaijevanje kolonialnih vojn v Afriki. MARiBOR. — Danes se bo v Maribor" končal mednarodni kongres esperanta, o" katerem sodelujejo predstavniki iz 11 eV' ropskih držav, navzoči pa so tudi delegat* iz Amerike, Kanade in Japonske. Esperan* tisti so v zadnjih dneh razpravljali o skup' nem sodelovanju v prihodnjih desetih 1^' tih. Največ pozornosti pa so posvetili mož' nostim za uvedbo esperanta v osnovne šol"' Iz Maribora se bodo udeleženci odpeljali ^ Beograd, kjer se bo jutri začel 58. svetova* kongres esperanta. MOSKVA. — V Sovjetski zvezi so konec prejšnjega tedna izstrelili medplanetarna postajo brez posadke .Mars 4", ki zdaj le*' proti rdečemu planetu. Naloga medplane* tarne postaje .Mars 4" je opraviti znan; stvene raziskave na Marsu in v njegov' okolici. Do Marsa bo postaja potreboval" več kot 6 mesecev ter bo nadaljevala raz' iskave svojih predhodnikov .Mars 2" 1" .Mars 3", ki so ju izstrelili konec leta 1971' VVELUrUJUJM. ______ rranetja je zaanjo s" boto kljub ostrim protestom vse svetovn" javnosti začela uresničevati svoj progran* jedrskih poskusov. Pri atolu Muruoa v juŽ' nem Pacifiku je izvedla napovedano jedf' sko eksplozijo, čeprav se je novozelandska ladja .Otago" v tem času nahajala v tak" imenovanem območju nevarnosti. Predsed' nik avstralske vlade je po izvedeni ekspl"* ziji izjavil, da bodo v Avstraliji verjetn" čez 10 do 15 dni registrirali prve radio' aktivne padavine, ki bodo nastale kot p<*j sledica francoskega jedrskega poskusa, h tem poskusom je Francija znova pokazal"' da ni pripravljena upoštevati interese proteste svetovne javnosti. BEOGRAD. — Avstrijski minister za govino obrt in industrijo Staribacher je h" na uradnem obisku v Jugoslaviji, kjer je " vodilnimi predstavniki razgovarjal o gospO' darskem sodelovanju med Avstrijo in Jugo* slavijo. V Jugoslaviji je bi) minister Stat*' bacher gost člana zveznega izvršnega svet" Borisa Žnuderla, sprejel pa ga je tudi pred' sednik zveznega izvršnega sveta Džem"' Bijedič. Med razgovori je bilo na obeh straneh poudarjeno, da se sodelovanje me<* obema državama sicer uspešno razvija vendar pa je še dovolj nadaljnjih možnost*' ki jih bo v bodoče treba izkoristiti. Ra"' govori so se nanašali na dvostranske gosp^j darske odnose, na vprašanja jugoslovansk'** delavcev, zaposlenih v Avstriji, na vpraŠ" nja skupnega nastopa podjetij obeh drŽa^ na svetovnih trgih ter na vprašanja tur*"' ma. Posebno pozornost so med drugim p" svetili tudi graditvi predora v Karavankah Iz Jugoslavije je minister Staribacher odp*?' toval v Albanijo, na povratku domov pa f v Dubrovniku podpisal avstrijsko-jugosl"' vanski sporazum o turizmu. BRUSELt. — Ministri za ekologijo drža' članic EGS so v Bruslju podpisali sporazt***] o enotni politiki za obrambo okolja. Sp" razum v glavnem določa, da bodo mora*, države pripraviti preventivni boj p"" vsem dejavnikom, ki kvarijo okolje (od'" ganje odpadkov, hrup itd.); upoštevati b" do morale enotne evropske napore za ohf" njevanje okolja; odpovedati se bodo mo**" le izkoriščanju tistih prvin, ki bi lahko P^ krnile ekološko ravnovesje; odpovedati ^ bodo morale vsem akcijam, ki bi lahko p" vzročile onesnaževanje v bližnjih državah: treba bo sestaviti dolgoročne načrte, da " izboljšali okolje in življenjske razni"" j vključno z delavskimi razmerami; od kogar, ki povzroči kakršnokoli škodo, **" do zahtevali, da le-to tudi poravna. P"" tako predvideva sporazum tudi operativk ukrepe, ki jih morajo sprejeti države "t" niče EGS. Vendar je vse to doslej le nat"! in ni mogoče predvidevati, kdaj bo po"' resničnost. BERLiM. — V vzhodnem Berlinu se h včeraj začel jubilejni 10. svetovni fest*^ mladine in študentov, na katerem se ' zbralo okoli 21.000 mladincev iz 150 drž^ in 500 mladinskih ter študentskih orga"^ zacij. Festival bo trajal do 5. avgusta, P , stri program pa obsega kulturne in žp°*h ne nastope, informativno propagandne P(j, reditve ter manifestacije mednarodne so damosti. 27. julij 1973 Rt* ^ Al & ^ M ' Štev. 30 (1618) — a Mikiova Za!a na zgodovinskih tieh v počastitev 500-ietnice kmečkih uporov na Siovenskem Siovenska pročelna zveza pripravijo predstavo Sket-Žižkove „Mi-^iove Zaie" na zgodovinskih tieh v Svatnah nad Št. Jakobom v Rožu. Podstava, prirejena v okviru prosiav 500-ietnice kmečkih uporov na Siovenskem, bo brez dvoma izreden kuiturni dogodek, ki bo privabii Veiiko števiio obiskovaicev ne ie iz Koroške, marveč s ceiotnega sio-^enskega področja, kajti Mikiova Zaia sie) ko prej veija za simboi "orodne zvestobe, iz zgodovine vemo, da so se kmečki upori začeii P'av pri nas na Koroikem. Zato bomo s prireditvijo v Svatnah tudi Pokazati, da koroški Siovenci po! tisočietja po tistih dogodkih te vedno iivimo na svoji zemiji in da vztrajamo v ijubezni in zvestobi svo-jemu rodu, kot je vztrajata Mikiova Zaia. V priprave za uprizoritev Miklo-Zaie je viožiia Siovenska prometna zveza veliko truda in žrtev. ^dor vsaj maio ve, koliko priprav I" Potrebnih za tako prireditev na Prostem in kaj vse je treba pri tem Upoštevati, bo razumet, da je k sodelovanju biio treba pritegniti [""ogo ijudi. Že pred pričetkom vaj '9rolske skupine je bilo treba rešiti Vrsto vprašanj — od zagotovitve Prireditvenega prostora preko vseh Potrebnih dovoijenj do eiektrične "opeljave, ureditve parkirnih prodorov in podobno. Šele ko je bilo vse to urejeno, je . 'o mogoče pričeti s pripravami '9re kot take. Na prireditvi bo po-^9 igralske skupine sodelovalo še desetine prosvetašev iz vseh '"h dolin južne Koroške. V posa-^sinih vlogah bomo videli igralke igralce Slovenskega prosvetne-^3 društva .Bilka" iz Bilčovsa in 'ovenskega prosvetnega društva *"3diše, Podjuno bosta zastopala olklorna skupina in pevski zbor iovenskega prosvetnega društva *2arja" iz Železne Kaple, ziljska lupina bo izvajala štehvanje in pod lipo, medtem ko bodo do-*"o6ini iz Svaten in okolice sodelo-^3li kot jezdeci. ^ tega vidimo, da je prireditelj upošteval takorekoč celotno naše jemlje, ki bo od Zilje preko Roža Gur do Podjune aktivno sodelo-^3lo pri prireditvi. Tako bo priredi-lepa manifestacija vseh kolkih Slovencev in hkrati pestra doleta njihovih narodnih noš in ^'^ajev. J^a bo obseg priprav morda bolj ^'den, navajamo vsaj nekaj podobnosti: Igralska skupina obsega 2 glavnih vlog in 17 statistov, ka-SfitTt je treba prišteti še 5 jezdecev j' krških oblekah, 5 ziljskih parov 8 plesnih parov iz Železne Ka-^ tako da bo v narodnih nošah nastopilo okoli 70 oseb. S tehničnimi pripravami je zaposlenih 10 ljudi, nadaljnjih 30 do 40 oseb pa bo opravljalo rediteljsko službo in druge dolžnosti. Skupaj bo na prireditvi neposredno sodelovalo okoli 120 ljudi. Prizorišče bo urejeno na površini 375 kvadratnih metrov, celotni prireditveni prostor pa bo strokovno razsvetljen (30 žarometov s skupno močjo 40.000 vatov) in o-zvočen, tako da bo vsak obiskovalec lahko videl in slišal celotno dogajanje. Ob naštevanju podrobnosti naj še omenimo, da bo za gledalce pripravljenih okoli tisoč sedežev, ostali pa se bodo morali zadovoljiti s stojišči. Za motorna vozila pa bodo urejeni parkirni prostori, ki bodo prav tako posebej označeni kot tudi vse poti, ki vodijo na prireditveni prostor. Za obiskovalce iz oddaljenih krajev, ki morda še niso bili v Svatnah, navajamo, da vodi pot v Svatne od ceste iz St. Jakoba v Rožu proti Podrožčici pri prvem odcepu na desno za Lešami. Obiskovalce poleg tega obveščamo, da bodo vstopnice (v obliki posebnih značk) lahko dobili že na poti iz St. Jakoba v Svatne. To velja zlasti za avtobuse, kjer je priporočljivo, da se vprašanje vstopnic uredi že prej, da potem na prireditvenem prostoru ne bo prišlo do nepotrebne gneče in zamude. Vstopnina na osebo znaša 25 šilingov (ali 20 Ndin). Končno naj še opozorimo, da so noči v avgustu lahko že hladne. Zato priporočamo obiskovalcem primerno obleko. Prireditelj naproša obiskovalce, da se ravnajo po navodilih rediteljev in tako pomagajo zagotoviti brezhiben potek prireditve. Le tako bo namreč Mikiova Zala na zgodovinskih tleh spet velika kulturno-umetniška manifestacija, ki jo bomo vsi dolgo ohranili v lepem spominu. Madžari v Sioveniji SOUDARN! S KOROŠK!M! SLOVENC! Prejšnji teden je imeia v Ljubijani sejo komisija za manjšinska in izseijenska vprašanja pr) repubiiški konferenci Sociaiistične zveze deiovnega ijudstva Siovenije. Razpravijaii so o obiikah podpiranja kuiturnega deiovanja madžarske narodnostne skupnosti v Sioveniji. Pri tem so izhaja!) iz staiišča, da ima vsaka manjšina samoupravno pravico usmerjati svoj kuiturni razvoj, da pa prav zaradi tega, ker je manjšina, potrebuje posebno skrb za svoj vsespiošni razvoj. Govorih so tudi o ukrepih, kako zagotoviti, da bi madžarska manjšina dobita čimveč iastnih izobražencev, ki bodo ostaii in deiovai) na območju, kjer manjšina živ). Predstavniki madžarske narodnostne skupnosti so na seji obširno obraziožiii svoje potrebe, hkrati pa so tudi izreki) soii-darnost z bojem koroških Siovencev za njihove pravice. Zato so se pripadniki madžarske manjšine odtočii), da čimveč prispevajo kot pomoč koroškim Siovencem pri gradnji njihovega kuiturnega doma v Ceiovcu. MLADiMSK! TABOR V PREKMURJU: Sožitje-živa resničnost V organizaciji gibanja .Znanost mladini* in pod strokovnim vodstvom inštituta za geografijo ljubljanske univerze oziroma njegovega direktorja, univerzitetnega profesorja dr. Vladimirja Klemenčiča, so v lendavski občini priredili mla-dinski znanstveni tabor. Srečanja so se udeležili slovenski dijaki iz Koroške, s Tržaškega in iz Porabja, pridružili pa so se jim tudi mladinci Jubilej Partizanskega dnevnika edinega tiskanega dnevnika odporniške Evrope V okviru številnih prireditev in proslav, ki so se ob dnevu vstaje slovenskega naroda zvrstile po vsej Sloveniji, je prav gotovo zavzemala posebno mesto svečanost v Zakrižu nad Cerknim, kjer so minulo nedeljo odkrili spominsko ploščo, ki bo tudi bodoče rodove spominjala, da je v tem kraju leta 1943 izšla prva številka Partizanskega dnevnika, edinega med vojno tiskanega dnevnika odporniške Evrope. Na slavnosti, ki sta jo s kulturno-umetniškim sporedom izpopolnila Tržaški partizanski pevski zbor ter člani bivše igralske skupine IX. korpusa, je najprej spregovoril član predsedstva republiške konference SZDL Slovenije in glavni urednik Dela Mitja Gorjup. Opozoril je na vlogo, ki jo je imela v narodnoosvobodilnem boju tiskana beseda ter poudaril zlasti pomen Partizanskega dnevnika. Orisal pa je tudi vlogo tiska v današnjem času ter dejal, da je tisk nujen prevodnik družbe, njen usmerjevalec in pogosto tudi buditelj. Posebej je spregovoril tudi o zamejskih Slovencih ter naglasil, da je njihova vsakodnevna borba za narodnostno uveljavitev tudi borba vsega slovenskega naroda. „Ta resnica je bila že večkrat izpričana, zato se ne bi smeli prepuščati malodušju." O vlogi Partizanskega dnevnika in njegovega naslednika Primorskega dnevnika, ki že vse od osvobo- ditve izhaja v Trstu kot osrednje glasilo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, pa je govoril Jože Koren. Poudaril je, da Primorski dnevnik zvesto nadaljuje delo, ki ga je pred 30 leti začel Partizanski dnevnik; biti naslednik in nadaljevalec Partizanskega dnevnika pa je častna in hkrati tudi odgovorna naloga. Častna zato, ker se noben drug dnevnik v Evropi in na svetu ne more ponašati s takim prednikom, kakršen je bil Partizanski dnevnik. Odgovorna pa zato, ker to nasledstvo obvezuje Primorski dnevnik, da nadaljuje pot, na katero je stopil Partizanski dnevnik ter čuva neizmerno dragocen kapital, ki je bil ustvarjen med narodnoosvobodilno borbo, to je enotnost slovenskih ljudi v boju za svobodo. V današnjih pogojih narodnostne manjšine izven meja matične domovine pa mora biti list klicar v boju za narodnostne pravice. „Tudi v tej fazi boja, ki prav v sedanjem trenutku zahteva še dodaten napor celotne slovenske narodnostne skupnosti ob podpori demokratičnih sil v italijanski družbi, je Primorski dnevnik zvest svoji vlogi borca za življenjske interese Slovencev v Italiji." Primorskemu dnevniku ob pomembnem jubileju tudi mi iskreno čestitamo ter mu želimo nadaljnjih uspehov pri izpolnjevanju svoje častne in hkrati odgovorne naloge! f I iz matične Slovenije fer mlacfi pripadniki madžarske narodnostne skupnosti v Prekmurju. Desetdnevni mladinski znanstveni tabor so vodili, kakor že povedano, ravnatelj inštituta za geografijo ljubljanske univerze prof. dr. Vladimir Klemenčič, znani prekmurski geograf Ludvik Olas in večje število mlajših sodelavcev, ki se uvajajo v vodenje raziskovalnega dela. Predmet raziskave v narodnostno mešanih vaseh Kamovci, Genterovci in Mostje so bili problemi narodnostno mešanega ozemlja v luči regionalnega razvoja, regionalne strukture kot funkcionalne enote in vloga vseh narodnostnih skupin prebivalstva v tem regionalnem procesu. Pri svojem raziskovalnem delu so udeleženci tabora spoznali položaj in problematiko narodnostno mešanega ozemlja v Prekmurju, kjer poleg pripadnikov slovenskega naroda živijo tudi pripadniki madžarske narodnosti. Na podlagi svojih spoznanj so prišli do zaključka, da je enakopravno sožitje pripadnikov obeh narodnosti v Prekmurju postala živa resničnost. Za udeležence iz zamejstvo je bila prt tem morda najbolj .nova" ugotovitev odnos večinskega naroda do manjšine. Udeleženci iz Koroške so to izrazili z naslednjo mislijo: .Šele tu, na tem taboru smo videli, kako globoko sta v večinskem narodu pri nas v Avstriji zakoreninjeni miselnost in težnja po zapostavljanju in zatiranju manjšine ...". *OME sVETiNA Gl 187 '' " j.'".- . ' : th HMH # §4 TRETJA KNJIGA .Preden me je poslal, sem ga opozorila, da sem pre-!*^hka, Ja ljubim tudi življenje, pa mi je odvrnit, da podboje prav takšno, da jih bom preslepila in da v meni *^če ne bo videl nevarnosti, sicer pa da mi bo dal eno ^""o nalogo." Minilo je nekaj dni, Ana je bila še vedno v stotnikovi ^bi. g brigadami so bili v bližini ceste, ki jih je spa-^3 z velikim svetom. Stotnik ni tvegal prevoza, vendar je major sporočil, naj mu jo pripelje. Od udarcev in prestanega strahu si je Ana kmalu opo-*^3gla, saj je bila železnego zdravja. Podnevi, ko je po-3čnik odhajal z vojsko, je bila sama. Na to, da je zaprta, ^ je spominjal samo stražar na koncu hodnika. Stotnika je ' 3 prosila, če lahko napiše Primožu pismo in če bi on ^skrbel, da ga dobi. Obljubil je, da ji lahko napravi to ^3go. Kadar je bila sama, je mislila samo na Primoža in 3 njegovega otroka. ^ V obleki, ki ji jo je bil priskrbel stotnik, se je dobro čutila, Ogledovola se je v zrcalu, v katerem se je iskrilo Ojice, in si želela, da ne bi bilo nikdar več treba obleči volkih cunj. Dnevi so bili sončni. Skozi odprto okno se je .^*9ledovala po strmih hrbtih hiš, ki so bile zgnetene kot ^da živg]} y ozkem koritu doline. Gozdni obronki so ža-' v zlatu jesenskih barv in hrepeneče se je ozirala v smeri ^bnenja topov, kjer so se brigade zaganjale v dolomitske postojanke — tam nekje se bojuje Primož, tam je njena četa, kar je je še ostalo ... Sprijaznila se je z negotovo usodo in sklenita, da napiše Primožu pismo, ki naj bi ga potolažilo in ga vedno spominjalo nanjo. Pisala je nekaj dni zapored. Vsak dan je nekajkrat prebrala napisano, in čutila je, det si je olajšala srce, ker je izpovedala, kar morda ne bi nikoli, če ne bi bila v tako težavnih okoliščinah. .Dragi Primoži Ne bom ti pojasnjevala nenavadnih okoliščin, zavoljo katerih ti lahko napišem to pismo. Zgodilo se je, česar sem se najbolj bala. Toda v življenju se zgodi največkrat prav tisto, česar nas je najbolj strah. Morda že v tem strahu nosimo zdravilo pripravljenosti, da nas gorje povsem ne stre, kadar nas zadene. Zadeto me je, toda ni me strlo. Ti si me učil kljubovati, prenašati preizkušnjo in upati. Zato sem zbrala vse moči, da ti napišem to, kar čutim, da bo živelo s teboj, če bom jaz umrla. Primoži Kljub vsemu še vedno zaupam v človeka. Povsod se še najdejo ljudje, ki imajo v prsih srce in ne kamen. Zato tudi upam, da boš to pismo dobil. Povedala ti bom nekaj, česar ti še nisem, a še zdaleč ne vsega, kar bi rada. Šele sedaj vem, koliko si še nisva povedala. Potem ko sem bila nekaj dni popolnoma sama in sem skušala v mislih odgnati temno perut neznane usode, ki dviga svoj kljun nad menoj kot grabežljiva ptica in me stiska v svojih nepopustljivih krempljih, je moj duh kljub temu še svoboden, vzpenja se mimo okov, ki obdajajo svet, in nad kri, ki obliva izmučeni obraz človeštva. Pa pustiva to. Kar najbolj ljubi, si človek želi prav takrat, ko mu je nedosegljivo. Ne morem ti popisati občutkov, ki me navdajajo vse od takrat, ko sem se zavedela, da klije v meni novo življenje — tvoj otrok. Čutim ga in vem, da hoče živeti. Ne veš, kako sem bila kljub vsej tesnobi srečna. Vsako noč strmim skoz okno v košček začudenega neba, ujetega nad črnim obrisom gorovja, in čakam na zvezdne utrinke. Da bi ti vsaka zvezda, ki v svetlem loku zdrsne v temo, povedala, kako neskončno te ljubim, kako sem tvoja, vedno, povsod, samo tvoja ... Dokler živim, pripadam tvojemu otroku in tebi. Nikoli nisem mislila, da je človek lahko srečen tudi v najbolj bednem položaju, ko ti življenje zdrsi do roba in obstane tam, kjer se začne praznina. Kaj vse ti lahko ljudje ukradejo! Tudi poteptajo te lahko. Toda notranje svobode, iz katere sije ljubezen in sreča, nikoli! Lahko ti vzamejo tudi življenje, ne morejo pa ti izruvati ljubezni iz srca. Tako se sedaj jaz — kot si se ti večkrat — sprašujem, kaj pomeni ljubiti. Res je, kot praviš ti, to pomeni dajati. Vse. Svojo kri, svojo misel, svoje življenje. Izgubiti se, zgoreti in izginiti v svetlem plamenu ljubezni. Ljubiti bolj, več in globlje. V tem je smisel upanja, ki poraja nove moči in ohranja življenje tudi tam, kjer je vse obsojeno na pogin kakor seme, ki pade na golo skalovje. Primož, ne veš, kako si želim življenja! Tako, kot še nikoli. Veš, kakšna sem? Kakor ogromna planjava, kjer klije iz tat na milijone semen, kjer razdaja sonce svojo toplo in neugasljivo luč. Drhtim od miline. Samo zamižim in svet leži razprostrt pred menoj v mavrici barv, v žgočem siju plamenov življenja, v prelivajočem se hrepenenju modrine neba v vijoličasto tišino. Saj tudi ti neskončno ljubiš tišino, v kateri so besede odveč, kjer govorijo roke in oči o novih svetovih. V meni se vse pretaka iz večnosti v večnost. Polnijo me simfonije že davno doživetih zvokov. Prisluškujem nežnemu padanju snežink, šelestenju brstečega listja, pogovoru bitk, krikom neba, brenčanju žuželk in tožnemu klicu ptic. Da bi bilo ptica, sem sanjala, ko sem bila otrok. Vedno sem si želela daljav. Zdaj vem, da samo zaradi bli- SEJEMSKA PR!RED!TEV V CELOVCU bo spet pritegnita mnoge domače in tuje obiskovaice SPD „Danica" je priredita spet koncert za turiste Kakor vsako !eto, tako bodo tudi teto: v času od tt. do 19. av-gu!ta odprta vrata 22. avstrijskega tesnega sejma v Ceiovcu, k! Je največja gospodarska prireditev v naši deieii. Spet bo Ceiovec v središču tradicionainega dogodka, ki bo privabi) na tisoče obiskovai-cev od biizu in daieč, da d ogiedajo najnovejše zmogijivosti na raznih področjih gospodariva, industrije, obrt), kmetijstva in gozdarstva. Ta edini tesni strokovni sejem v Evropi, ki je prirejen vsako teto, tn hkrati tudi spiošn) btagovn) sejem bosta nudita ugodno priioinost izbire in nakupa ter obetata izredno močno udeiežbo domačih in tujih obiskovatcev. Letošnja sejemska prireditev bo predstavita mnogo novega in zanimivega. Vse do sedaj nabrane izkušnje so osredotočene na tem, da bi bi) uspeh iesnega sejma čim-večji, saj bo po kakovosti in šte-viičnosti prav gotovo presegei vse dosedanje. Kot posebno zanimivost sejma je treba nedvomno smatrati obrat žage, ki bo obrato-vata na 4000 površine. Postav-ijena bo tako, da bodo obiskovatci imeii priioinost ogtedati si vse faze obratovanja. Drugo posebnost predstavtjajo transportni stroji in orodja, ki stužijo gozdarskim obra- !z!et na Sauteck Stovensko ptaninsko društvo v Ceiovcu vabi čiane in prijateije na iziet na 3080 m visoki Sauteck vzhodno od Maiiinitza. Zbiraiišče v soboto 28. ju-!ija 1973 ob 14. uri pred ko-iodvorom v Mainitzu. Od tam se bomo peijaii z avtomobiii v doiino Dbsentat do pia-ninske koče Konradhittte (HOOmj, odkoder je še piči) dve uri hoda do pianinske postojanke Arthur v. Schmidt-haus (2281 mj ob jezeru Dos-nersee. V koči bomo prenočiti ter nasiednji dan obiskat) naš citj Sduteck (3 ure hoda). Raz-gied s tega vrha je posebno tep proti „kraijici Tur" Hoch-atmspitze (3360 m). S ptaninskimi pozdravit Odbor smer bo razstava pravcate vasice tesenih hiš, ki so zgrajene in oprem-tjene po najnovejših gradbenih normah. Tudi tukaj so poteg domačih zastopani inozemski producenti, tako da bo imet obiskovalec do-votj možnosti kritične primerjave. Sptošni det sejma bo tudi [etos obsegat ogromne kotičine potroš-nega btaga, kjer bo obiskovalec naše) bogat izbor tako pri konfekciji, preprogah in krznu kakor pri gospodinjskih napravah in strojih, pri etektričnlh napravah in glasbenih instrumentih, pri knjigah, gramofonskih ptoščah itd. Skratka — karkoli si bo kdo žele), bo prav gotovo naše) v obitrri izbiri na cetovškem sejmu, tako da se bo obisk te-tega vsekakor izptačat. Poteg velike ponudbe bo v času sejma od 13. do 15. avgusta 1973 simpozij na temo .Hitreje, bolje in več pogozdovati*. V okviru tega simpozija bo prikazan tudi najnovejši stroj za sajenje večjih sadik v gozdovih. Pri organizacij! tega simpozija je mnogo pomagat tudi Stovenec prof. Turk, prof. Mlinšek pa bo na simpoziju sodetovat z re- feratom. V času od 10. do 12. avgusta bo 11. posvetovanje evropskih tesnostrokovnih novinarjev ter 13. avgusta 5. avstrijsko-italijansko tesno trgovsko posvetovanje. Letošnja sejemska prireditev v Cetovcu bo po kakovosti in števitč-nosti prav gotovo presegta vse dosedanje, saj bo zastopanih na njej 30 držav s skupno 1600 razstavljat-ci. Razumtjivo je, da je največ raz-stavtjatcev iz Avstrije — skupaj 802, na drugem mestu je Zvezna republika Nemčija — 298, na tretjem ttatija z 80 razstavljatci, nato pa Jugostavija ati točneje Stove-nija in Hrvaška s 47 razstavtjatci. Jugostavija je tetos dodelila 20 miti-jonov šilingov devizne kvote (kompenzacije) za nakup raznih strojev na cetovškem tesnem sejmu. Od tega dobi 11,5 milijona šitingov Sto-venija, 8,5 mitijona pa Hrvaška. Vodstvo celovškega sejma je tetos prvič presenetilo s prospekti tudi v stovenskem jeziku, tz tega vidimo, da so se odgovorni dejavniki okrog cetovškega sejma končno te otresti ozkosrčnega gtedanja in se uvrstiti med sicer še redke napredno misteče ustanove v Avstriji. Za bodoče pa bi želeti, da bi temu primeru stedite še nadatjnje ustanove. Cetovška sejemska prireditev bo odprta dnevno od 9. do 18. ure. Vstopnice bodo state 20 šitingov na osebo, za štirikratni vstop 40 šilingov; sejemski katatog pa 25 šitingov. Stovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Vidu v Podjuni je minuto nedeljo spet priredito ..Koroški večer", namenjen gostom-turistom v Št. Primožu in okolici. Prireditev je bila v dvorani gostilne pri Voglu in je tudi to pot povsem dosegla svoj namen, saj je dvorana bila zasedena do zadnjega kotička. Poleg domačega društvenega pevskega zbora je nastopil še trio Korotan in kot gost folklorna skupina SPD .Zarja" iz Železne Kaple. Posamezne točke pa je napovedoval Valentin Polanšek, ki je svojo nalogo čudovito opravil v obeh deželnih jezikih in na hudomušno zabaven način; razen tega je predstavil posamezne skupine, ki so v sporedu sodelovale. Spored se je harmonično odvijal od točke do točke. Mešani pevski zbor .Danice" je pod vodstvom Hanzeja Kežarja ubrano zapel vrsto umetnih in narodnih pesmi, prav tako je trio Korotan navdušil številno občinstvo in tudi kapelška folklora je blestela s svojimi živimi plesi. S to prireditvijo so prosvetaši iz Št. Vida v Podjuni in iz Železne Kaple gostom iz raznih dežel predstavili de! kulturnega ustvarjanja Slovencev, k' živimo na južnem Koroškem. V tem smislu je spregovoril v imenu kulturnega odbora škocijanske občine Francej Picej, ko je izrekel gostom pozdrav; prav tako pa se je ob koncu obiskovalcem v imenu nastopajočih zahvalil pesnik Valenti" Polanšek, ki je naglasil, da so res doživeto spremljali posamezne točke. Da so se gostje med prosvetaši v Št. Primožu počutili dobro, je pokazala tudi družabnost po prireditvi, na kateri je za vesele viže skrbel trio Korotan. ,Zarja" gostova!a v Vojniku Na povabito krajevne organizacije Zveze borcev v Vojniku pri Cetju sta prejšnjo soboto v tamoš-nji dvorani gostovata pevski zbor in fotktorna skupina Slovenskega, prosvetnega društva .Zarja" iz Ze-tezne Kapte. Gostitetji so našim gostom posvetili vso pozornost in so jih že ob prihodu v Vojnik pričakati z godbo na pihata ter jih spremiti na svečanost ob spomeniku padlim borcem in žrtvam fašizma, kjer so se tudi naši pevci in pevke ter čtani fotktore pokloniti njihovemu spominu. 25*zMcV4Z CgfJPtMMMC ZMZptMPCV 4M SUPCčtsŽCV tom. Razstava teh strojev bo zavzeta 5000 m? prostora. Tretja posebna orientacija sejma bodo stroji za izdetovanje pohištva, in sicer za manjše in srednje velike tovarne. Vse te stroje bodo predvajati in jih tako funkcionatno predstaviti obiskovatcem. Četrta posebnost sejma in sptošno najbolj zanimiva Žw;'wo v sc j c fre/M vedno /?o/j K&vdrjdt: z vprdšdnj: oArdn/tve zJr