rokodelnih narodskih r c c i Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Odgovorni vrednik SPr. *Ja»iHlehveis. Tečaj V1F. sredo 14. listopada (novembra) 1849. List 4M. V Widihljeji (Sonet.) ♦ é I m 7 O 7 O , j e cuti žalost mlada pasterica Ko vidi, de na rosnih tleh vsa vela, Ki včeraj med sestrami je cvetela Leží po noci zlomîjena cvetlica y y In ce zalije ji okó solzica y Ko ne zagleda kaplje , kjer mezela Spod sencniga germovja, in šuměla Po belim pešku, hladna je vodica: A / * / Kdo bode meni bránil žalo vati, Ko vidim, de v košatih hrastov senci y Ne vém zakaj suší se lipa zala; Ko slišim, de tihota je postala y Kjer pesme so prepévali Slovenci, De jih je bla vesela Slava mati? c. Z il obđelorurnigu réélu ali ga kolobarenja. Kdor si hoee pi kmetovanji, to je, iz obdelovanja • t njiv y in iz zivinske reje obilo prihodkov pridobiti y naj mu bo to, kar létno verstenje poljskih pridelkov po redu y eniga za drugim, vtiče , posebno mar Potrebo d n ig t enj a na p olji ze sku snje iz starih casov kažejo , ki so razodéle , de marši kteri sad se ne sme zaporedama na enako mesto sejati sicer slabo rodí. Kader ima kmetovavec obilno gnoja , in delovcov y na ponudbo, mu ravno ni tréba velike skerbi za poredno nasledovanje sadu imeti ; on si obraća obdelovanje takó, de zemlje preveč ne izpije , in ne spéša. Le malo kje pa je mogoče takó kmetovati, de bi bilo po vsi meri pràv ; zatorej je tedaj kmetovavcova skerb , se umno v svoj lastni dobiček obnaševati, in kar obdelovani réd vtiče , posebno tole prevdariti : í. Ladnosti svoje zemlje. Lastna skušnja kmetov u ci kimu sadu taka zemlj y de se mora vsa dati kakoršna mu služi z do brim gnojem se sicer tudi v slabi zemlji sadu pomaga pa bi ne bilo prav , prisiliti. Umni kmetov sadi. toplote mora imeti: vinska terta, turšica, hmelj tobak, prosó, golica, konoplje, bela pesa (ro y na) brosč (krap) i. t. d. Manj gorkote potrebujejo : veči del žit, krompír, lan, repa, domaća dete- a, "s o ci va in trave. Mokrotin zrak sluzi pšenici., ovsu, ozim nim u ječmenu, tudi detelji, krom y réž, turšica, jari ječmen, nem pirju, grašici, lanu, in trava m. Suhi zrak neko liko prenese še Dalje mora kmetovavec pri tem še ška de tel ja, grah, a jda. gledati : ■ 3. Na sadne plemena. V Ce ima kmetovavec dosti gnoja y naj obdeluje v • • taki sad, ki veliko gnoja vzije v v y kakor: konoplje y lan y sadů več, sosebno, če se s takimi pridelki lahko y hmelj, b rose, glavnato zelje, in druziga kore njeviga t ergu je. 2) Stara skušnja kaže, de nektere kmetijske rastja zemljo okrepčajo in zboljšajo, druge pa jo zlo izpijó, in oslabijo, zatorej se razno rastje po sle-déčih stopnjah takole versti : Zbolišavne rastja so tište, ktere več ro-dovitnosti zemlji povernejo, kakor živeža iz nje izvle- take so razne nemške detelje, ki jih krne- cejo tovavci le sirove y kladejo , za semenske pa ne zorijo Varovavne rastja so, ktere zemljo eicer ne zboljšujejo , pa jo tudi ne slabijo ; take so vse, ki se za srovo klajo sproti kosijo, kakor ker mijena ali zelena rčž y seleni grah, oves, in druga žitna zmes, ki seleno ali nezrelo za srovo klajo kosijo. Srednje slabivne rastja so: dozorjena strocjevina y grah y grašica, leča y aj da. Slabivni sad je: pšenica, golica y lan y jec repa, beli mak y y men, oves, bob, krompír, bodelišček (Weberkarden). e) Silo spijavni sad je: turšica, konoplje tobak, brošč, kapusovo zelje, podorožnik (ci-korje). Umni kmetovavec seje ali sadí za slabivni m sadam varovavniga, ali zlo zboljšavniga, in versti tako poredama eniga za drugim. (Dalje sledí.) y z d kterimu se zemlj kteriga pridelk nar igimi pripomocki pridelkoy tedej vselej tak sad seje ali ;rak ali podnebje prileže, in prevdarja 2. Krajno zračje ali podnebje. Zrak in podnebje godita ves tudi sad locimo in razverstujemo. Nekteri majhna W>omocek zoper dri síto te lét. Teleta večkrat kmalo po porodu ali ko so nektere tedne stare, driska Qaksiranje) prime, ki je včasih takó huda, de po nji poginejo, če se še o pravim času ne zakoljejo. Nekteri kmetovavci mislijo , de je pervo kravje mléko teletam škodljivo, torej teleta ne pustijo k materi, poljski sad; po tem ampak pervo mléko izmolzejo in proč veržejo. To je pa loze in nar dražji prodá. Zato naj y frfl ©rt sozori grozno nap eno! Clovek y ki takó delà , hoče modřejší gorkota, služi malo mokrotě y nekterimu biti ko nebeški stvanwk, ki ni brez dobriga namena drugimu več; takó postavimo: več ravno pervo mléko takošno vstvaril, kakoršniga novo drugi je potřebuje več ; c rojena stvar potřebuje, de se izcisti tistiga černika- Kdo zamore tedaj, će le po vérh to pomisli, kon- stiga blata, ki se je skozi vec mescov v čevih mladiga stitucíjo dolžiti, de je ona povikšanja davkov kriva? teleta nabralo, ko je še v maternim telésu bilo. Ce se to Ce seje přiměřilo, de je v čas hudih prekucij in vojská blato , ob pravim času iz cev ne spravi, je dostikrat vzrok pozneji driske. padla ali more ona kaj za tó? Kdor pravico in resnico , in pa postavno svobodo Dostikrat je tudi predobro, premastno materno ljubi, ne bo svobodné vlade, ki jo konstitucija ljudstvam poděli, čertil in sovražil, ceravno bo obžaloval, de roj- mléko krivo, de tele na driski zboli posebno če je že lodec bolj slabôtniga teleta preslab , premastno mléko stvo avstrijanske konstitucije ni v miren čas padlo prekuhati. Tudi na to naj in v taki okoljšini raji telč odstavi. y gleda skerbni kmetovavec y de Dalje naj gleda, de se mlada živina ne prehladi; iz prehlajenja izvira velikrat driska. Vse te vzroke naj skusi skerbni živinorednik od praviti. Med mnogimi zdravili se je pa pri driski telét tôle velikrat pràv dobro skazalo : >5 Kupi za 2 groša grenjkih m an de I j nov, stolci v jih, kar nar bolje mores, drobno, in potem jih daj v policu sladkiga mléka enmalo prekuhati. Po tem vlij vse to telétu na enkrat mlacno v gobec , de po I t 12 urali je večidel driska od pravljena pije. malokrat je treba to zdravilo dvakrat ponoviti. m I£onstitucija — in porisanje darkor. v „Naj zvi žírat gre vaša takó hvalj konstitucija rakam v » 5 v ce bi v • mógli zmirej veci davke plačevati u ati y y isimo od vec straní ljudi govoriti in nam tudi dopiso in žalostno je, de se še tacih ljudi ne manjka ki namest de bi nevedne podučili, de višji davki niso n asie dik konstitucije, še le ljudi šuntajo in pod- pihuj ekoc 5? zdaj mate konstitucij ? kér niste bili s staro vladbo zadovolj « Prijatli ! ne dajte se od tacih podpihovavcov motiti de smo za pri- lo pri- Vstava ali konstitucija ni tega kriva , léto višji davke dobili y • 9 kér konstitucij P P adevanje ravno v tem obstojí, deržavne stroške manjšati in potem tudi kar koli je moč davke • v J» 1 • ni z a ti. Vzroki sedanjiga povikšanja davkov so vsi drugi in posebno sta ta dva: Stara nekdanja vlada, ceravno je več ko trideset-îétni mir vživala, ni takó gospodarila, de bi si bila deržavniga premoženja kaj prihranila, mar več je še ve- naredila. Namesto polne mošnje je novi liko dolgo v vladi prazno zapustila. Prekucije lanjskiga in letašnjiga léta y hude in dol gocasne vojske posebno na Laškim in Ogerskim, so veliko milijonov požčrle. Od kod pa te milijone vzeti ce ni nič v žepu bilo? Stare skušnje vsih deželá učé y y de vojske veliko denarja potrebujejo , in de ob časih davki povikšujejo. poglavitna vzroka povikšanja davkov ne pa nedolžna konstitucija sama po sebi, kteri se je přiměřilo, de je ravno v tak čas padla. Sicer pa ne smemo pozabiti, de take imenitne pre-membe , kakor jih premén cele deržavne vlade za sabo prípelje, so tudi z marsikterimi stroški sklenjene, in de se vse to le takrat za popolnama poravnano more spoznali, kadar bo velika deržavna mašina avstrijanskiga cesarstva v red djana, kteriga vladařstvo gotovo ravno takó , kakor ljudstva željno pričakujejo. Kadar se bojo nove gosposke in nove srenje vstanovile, kadar bojo deželni in deržavni zbori svoje imenitne opravila začeli in se zastran vsih naprav in potréb deželá v prijateljski edinosti z vikšim vladar-stvam posvetovati jeli, takrat se zna vse poravnati, kakor vstavna osnova terja, in tudi čez določílo davkov bojo imele ljudstva pravico v imenovanih postavnili zborih govoriti in za odpravo marsikteriga s troška se potegniti, iz kteriga izvirajo vikši davki. bi bile ljudstva brez in berž vsih težav dobrote pode-ljene vstave vživati začele. Noben resničen prijatel našiga cesarstva tedaj ne bo vstave dolžil — kaj taciga govoré le starokopitneži y ki bi radi imeli, de bi pod staro brème nazaj prišli! Vesel naj bo, h flor brati zna. (Mladim, pa tudi starejim ljudém po kmetih v prevdark). Kdor se brati naučí, se mu to takó dobro zdí kakor de bi še tako srečin bil, kér spozna, de mu to y veliko pomaga, de se veliko dobriga nauči in si kratek čas delà : de si marsiktero reč v svoi prid oberne, in ? drugim pové, kar svoj je koristniga bral. Kakó žalostno tudi je pa za tište, ki brati ne znajo; kolikokrat se sliši y de ta ali uni pravi : yy oj ko jez brati znal, bi rad 50 ali 100 goldinarjev dal! Glejte ! kakó se nekteri kčsajo, ki niso v šolo hodili in íepi čas zamudili, de se niso brati naučili. Nekteri bi se še lahko brati naučili, pa si mislijo, de je pretežko, in zató se ne podstopijo kteriga prositi, de bi jim čerke pokazal, in jih dalje be- sede izrekovati naučil. Nekteri pravijo : „sim že prestar, se ne morem nič več naučiti." Ali jez Vam pravim: Od šestiga do tridesetiga léta se zna vsakteri lahko v svojim jeziku brati naučiti. Tudi odrašeni člověk se p o-zimski čas od s v. Martina do sv. Jurja lahko brati naučí; in če bi v tem času ravno kaj zamudil, se y mu bo po tem obilno povračevalo, kér ha brati znal dokler bo živel. Postavimo si pred očí taciga, ki je slep od rojstva kakó čudno se mu zdi, ko sliši od svitlobe sonca in y lesketanja zvezd, od lepih cvetlic, od lepiga človeškiga obraza, od lepih his, eerkev, kipov, lepe živine i. t. d. govoriti, kakó čudno se mu to zdi » on pa tega viditi nemore y kar drugi hvalijo y kakó želí, de bi tudi on vidil ! Postavimo si na dalje pred očí kruljeviga, hro-mastiga, sključeniga, - kakó taki želijo, de bi zamogli ravno hoditi, in takó naglo iti ali teči, kakor drugi, ki imajo zdrave ude! Ravno takó mora takim biti, ki brati ne znajo, če vidijo pred seboj bukve odperte. v kterih dru- toliko lepiga in koristniga zapisano stojí, in slišijo — njim pa so čerke , kakor slepimu barvě ! ge brati Ali na to nekteri pravijo: „Jez nisim kriv, ampak moji starsi, moji oskerbniki. moja žlahta , moji gospo dar ji , kteri mi niso pripustili, ne privosili, de bi bil v šolo hodil, de bi se bil kaj brati in pisati naučil." Drugi pravijo: „Jez nisim časa, ne prilike imel, de bi se bil V « „Jez takó lahko živím, y saj brati naučil." Tretji pravijo : ceravno brati ne znam^ jez znam svojo zemljo obdelovati in od svojiga pridelka lahko živim, kér vidim, koliko je takih, ki znajo dobro pisati, rajtati in druge zvijače, pa vender kruha stradajo , hodijo od hise do hise se slabo obnašajo in vedejo. (Dalje sledi.) y in Weèerni natoroslorsUi pogorori r X»/ 't* EijubljansUim niuzeumu. Gospod Feyer je unidan razložil, kakó naj se kamníne in rudníne , živali in zeliša išejo, naberajo in Radí bi v »Novicah« v s e te pogovore natisniti dali, pa prostor »Novic« nam tega ne pripusti. Torej bomo le od nar važniših in našim bravcam primernih govorili. Vredništvo. 201 hranujejo za Iastni poduk ali za izročenje v kak mu- in Novi T est amen t; tudi je pridige in duhovne pisma zeum y rekoc Stru goli verhi y , dereče grape, suhi potoki hribni in skaiovni vsadi i. t. d. nam odkri y bregov grodel, pisal. Alj kér je bil luteránsko véro učiti začel, so ga iz dežele v nemški rajh preg nali. Od tega časa Krajnci po latinskim abc pišejo ka jejo in donesejo kammne tistih kraje v, ki se scer le kor tudi Hrovatje, Dalmatinci in sploh vsi Slovenci • V i • j • nr i t • a I i • i • li || r « ji ■ -k i. ■ ^ , % » V • T V • -u V -m težko najdejo. Zató je potreba tistimu, kteriga to znan- so bliži Laške dežele. y ki stvo veseli, kader v take kraj pride, skerbno gledati y in nikdar ne pregledati kamnolom okoli sebe v (Stein- Ob časi Prim Truberja je več druzih bruche), cestnih prekopov, stirn ali druzih kopališ, zató kér nas vpeljujejo do koristnih kamnov, in kér tudi dostikrat odkrijejo ruđnine i. t. d. Krajncov bukve z latinskimi čerkami pisalo k Kar je bilo luterskih bukev, so bile na Nem v Vitenb » natisnjene Med temi je Sveto Pismo ali Biblia pretolma-Na poti, kjer trudni pešec počiva, pase svoje oči okoli čena od Jurja Dalmatina*) natisnjena v leti 1584 sedisa in daljej okoli sebe; marsiktero imenitno, posebno Tukej obuje rec , ki je še nikoli ni vidil, morebiti zapazi, pobere kakšno skalo, ki se povsod ne najde irhovo rokovico, déne skalico na dlan in Ker ta Biblia na strani take napise ima, kateri so Rim y skimu Pap dem in katolskim naukam jo prebij z kladvam, jo odkreše tu in tam po zidarski • V . VIZI y de iz zoperni, je bila Iju-rok odvzeta; ino sedaj malo takih bukev najdemo v rokah učenih móž. Ta biblia tudi ni prepovedana, iz taka y kakor delà perpravin stirivoglat kosec od dvéh do tréh palcov Tridenti ima biti po sklepih cerkveniga zbora v (colov) , kakor se v muzeumskih omarah vidijo. Take štirivoglate in plosnjate skalice se v licje y lubj uto zavijejo , ako popirja za oviti pri rokah ni y y ali v zató de se kamna ali rude lice ne mlini, okruši, znanila ne Adam Bohorič je dal na dan gramatiko za krajnski jezik v leti 1584. Do sedaj se že malo takih bukev najde ; vender jih imamo za nauk, de iz njih y zvemo, kako so naši stari predniki pisali, jezik čistili zgubi in se po poti v besagi, mavhi ali v zaklji domů in podučili, kako bi se unanji izučili, naš jezik govo y seboj nese. Doma se vsaki kosec v dva popirja zavije y riti. in en listek dodene , na kterim se zapiše Tudi ta gramatika je bila y prepovedana, kér ona se je ta nekaj katolškimu uku zopernih podukov ima v predgo lati kamen, ruda i. t. d. najdla. Za daljej poslati in prepe- voru. Namesti te gramatike je dal na svitlo eno drugo perpušeno od višjih Pater Hi po lit, kapucinar v leti y se take zavité skale pok ena pri drugi v skrinico vloze. Kar do polniga manjka, se z 1715, natisnjeno v Ljubljani. te s n o ©blancami, žaganjem ali senam nadomesti, de pribiti po ki vse terdno hi takó y de se clo nič ne gane Drus: ej o spet zagleda počivavec okamnino (Fossil) pol-, če je v eelini skale zarasena (Konec sledí.) Novičar iz MJubijane. y ževe ali druge podobe , ce Le dieto in kladvo v roko! Kmalo bo od roba odlomljen« in lepo izlušena. Zavij jo po tem v popir, in dopisi kraj si jo najdel. Ne sme se pozabiti, kjer take okamnine najdeš, tudi gline, létne, peská, ki jih okriva, seboj vzeti vodo letno ali V Ljubljani imamo kakor se po mestu go von ze realno solo z 2 klasama, ki sta se poprej 4. klas imenovala! Naše terjanje do realne šole bo koristna, je vse drugačno, kakor de bi se za y de y mogla de se po tem domá ali v muzeumu na tanjko z spei To se pa takole stori : Glina j blato pešek se v globoko posodo dene , se zalije z merzlo do y oterjena glina pa se mora T y kuhati, de se razpusti. gosto žimnato ali drateno taka važna naprava hipoma o kakih 14 dnéh vstanoviti ; zatorej bi bilo veliko bolje, ko bi bil 4. klas 4. klas ostal, in de bi se poprej stare reči ne podirale, predin niso boljši nove napravljene.— Pervi zvezek Taka blatna voda se skoz sito odlije, in se takó dolgo čista vođa doliva in izklo povza, dokler se kalna voda kaže ; kader pa čista po deržavniga zakonika" v slovenskim jeziku smo dobili iz Dunaja. Ne eniga še nismo slišali, de bi bil yy zadovoljen s to prestavo, in naša dolžnost je , gospodam prestavljavcam to odkritosercno podati, de naj pri na- stane, se čisto oprani in na dnu žvástáni drobni pesek po sušen ohrani p o 1 ž i k i in ktere se z peska i y v kterim se grozno maj h kam akove iup golimi ( Oytherinae) naj dej ocrni ne idij Take male V f reci ^ ? iz zbirati, potřebuje velike poterpežljivosti, zdravih deljevanju tega delà nikdar v nemar ne pušajo : de perva potreba je umevnost. Mi sicer iz lastne skušnje dobro vémo , de je prestavljanje večidel silno zapletenih nem-ških sostavkov težavno delo, zató pa tudi ostanemo pri svoji že đavnej izrečeni misli: de samotež ni oci, poveksivni majn 16krat trn veči gledála (Loupe) y ktero vsaka reč nar nihče v stanu, vse razglase pràv in dobro přestav kaze kakor je; z drobním penzelj v • ljati. Vsaki dan nas skušnja tega kam (ali metlico) iz leverčníh dlak napravljenim, ki se se lahko od na tanjko Brez de bi pričijoče prestavljanje obširno pretresli oeitnisi prepricuje ■■H iio- y na koncu oslini, de se ga polzek peska loči in v mikroskop prime , čez stokrát veči čemo le na priliko ??razglasa ministerstva pra více od 2. oktobra 1849" stran 2. omeniti, v kte leduj (Dalj sledi.) Haj Vodnik od mas Slovencov in slovenskiga na dalje piše. rim poména G poslednjih verstíc nikakor razumeti ne moremo. Gospodje! nikar nam za zlo ne vzemíte , če v prid slovenskiga ljudstva resnico odkritosercno pové- m o. dra De za prihodnje léto večiga slovenskiga kolen yy Kol ednika" ne bo V y ili nic noviga, kér ga tudi (Dalje.) Kristjani pa rimske sege so jeli s časam mšk lani ni bilo poslednjim y yy — to pa je novo, kar gosp. vrednik v Pravim Slovencu" misli, de ni on cerke imeti, katere so menihi srednih časov znajdli po podobi latinskih zarobili. Zatorej dan današnji tega zastanja kriv , cera vri o iz gosp Blaznikoviga raz V pisej Pemci Krajnci Polj in Lužicarji z nemškimi jasnjenja zvemo kami so pisali po te golitsko notri do 16 stolétja. Okoli leta 1550 je začel Prim Trub z latins k vaší Ra c i a n s k i Ljubljani čerkami Pi fari pod Troj On je bil rojen Krajnec iz y J postal a Dolenski strani ^ k in s časam koi K , de gosp. vrednik do mesca listopada ni čérkice v red djaniga rokopisa v tiskarnico prine-sel ! ! Gosp. vrednik Kolednika ni bii nikdar pratikar, sicer bi gotovo vedil, de pratike , kolendri ali almanahi za novo léto se ne smejo do zadnje ure stariga léta odlašati. Vsaka reč ima svoj čas, posebno pa kolendar y V Je přestavil na krajnsko Psalme D *#) Po nekterih narodnih povéstih gré misliti, de Juri Dal matin je bil Juri Kobila imenovan y pa Valvaz or v *) Vodnik je to pisal v létu 1798. Vredništvo. il. delu str. 434 pravi, de to ni resj Juri Kobila je bil Juri Jerisic, luterški pridigar. Vredništvo. 202 v * ki je kmalo po novim létu — že starcek. Žal nam je za ki na Nemškim v ze silao pesa („Aus der Vereinigun cr O gosp Potočnikov trud,ki jo v ze p r a t i k o za „Koled nika" sostavil, de je ježe čez S^poli v tfatisu bilo,—»žal der ósterr. Slaven, als eâner krâftigen jugendlichen Nation, mit dem wegen ťág\i ch zunehmender Schw&chung 9 & nam je tudi za lične kamnotise, ki jih jp gosp. Bia zni k der Gáaubenskraft bereits alternden Deutsehland ki je še vselej moz beseda bil za „Kolednika" pri erwartet man viel Se vé, de se iz téh govorov pravil; téh iztisov, namreč podoba Ljubljanskiga mnogi nemški časopisi norea delajo! Tudi nam se zdi, kolodvora (Bahnhef) pride zdej v nemški kolendar, de so ti govori le Parski groši -r- in de jim ni toliko k i ga kmetijska družba v gosp Blaznikovi tiskar- za véro , kakor za kaj druziga. Sv. oče Papež so nici na svitlo daje. Namesto kupcov Kolednika bojo se peljali 20. kozoperska pervikrat na železnici iz Na-tedaj kupci nemškiga kolendra s to lično podobo rázve- pola v Portici; — novice pišejo, de je to pervi-seljeni. Takó ni nobene nesreće na svetu brez sreče. krat bilo, de se je en papež po železnici peljal. Druga sreča je pa namesto eniga morebiti z dvěma kolednikama razve v se ta, de bojo Slovenci drugo léto Košuta pričakujejo v Southamptonu na An gl e ž kim v Londonu naberajo denarje za-njega V seljeni, ali pa morebiti še z več , kér bo morebiti tudi Dunajskim časopisu „Presse" beremo krepko besedo iz pri Slovencih čas přišel 9 kakor pri Nemcih , de bomo Pazin e (Mitterbur o* » de naj se kakor je po pra V saboto zvecer nam vici — Pazina za kr esijski se de z Istrijanskigavsta imeli almanah o v na cente. bo, kakor slišimo, mnogospoštovani igravec gosp. Mo 1 dt noví. „Ali se ne bo clo nič spoznalo — sklene ta so-pràv vesel večer v gledišu napravil. Med mnogimi dru- stávek — kaj so Slovani v Istrii za Avstrijo storili ? ali večer igrali, je slovanski del Istrije , ki je vedno zmirej zvěst bil bo zimi pri jetnimi rečmí, ki jih bojo ta naprosil gosp. Moldt tudi našo slavno govoríco slo- mogel spet hlapec biti, kakor dosihmal? ali bo to per-venskih poezij, gospodično Vesel, de naj kaj v vo znamnje tolikrát imenovane enakopravnosti? Nikdar domačim jeziku deklamira — kteri prošnji se je, ka- to ne more in ne sme biti lCí — Na Dunaji zlo delav-kor slišimo, ona práv rada vdala in milo poezijo „Sr o cov i ključarjev, šivarjev, mizarjev i. t. d. manjka tek*' v ta namen izvolila. Kdor je slišal gospodično vse gré na ^Ogersko. Vesel naše slovenske pesmi le enkrat deklamirati, gotovo ne bo opustil, ta večer v gle diše megla ; Ni ne samó v Ljubljani gosta tudi od Dunaja do Linea je taka, de se pa priti. rabrodi po Donavi ne morejo vsaki dan peljati. IVoriear iz mnogih kra^fer. Nar imenitniši novíca pretečeniga tedna je predsednik Francozk per do zadnjiga nanaglama iz službe spustil , de je publike vse ministre od . zató Meéník stariga slarensk iff a Jezika je slavni slovanski jezikoslovec gosp. Dr. Fr. Mik loin prenumaracíjo, ki terpí do 15. de- V « v S 1 c dogotovil, cembra, ravno zdej razglasil. Pisma se pošiljajo na kér niso po njegovim ravnali. Celi Pariz je ostermel, gosp. izdatelja v ko se je pervic zaslišala ta prememba — pa je vunder pot kaj vse mirno ostalo in le prieakuje, kaj bo naprej. Novi mi- „k. k. Hofbibliotheek in Wien." Drugo več od tega. nistri so iz sedanje večíne deržavniga zbora izvolj pa so sicer brez vse politiske imenitnosti. Nekteri časopisi pravijo , de že Francozki republiki klenka, in de bojo ljon Velk i bot kmetijske elruzbe r Francozje spet kralja, ali clo cesarja Nap Ijjubtjani kakor je že napovedano bilo y dobili bojo prihodnj Ogerskim • * V Sodni vradi (gosposke) na 1) kantonske sodnije, 2) deželne sodníje Mad 3) dištriktne višji sodníje, 4) visji sodni stol j bo — 20. dan t. m. Deželni stanov stari r prihodnj i torek j so napi adi svojo dvor ošeni, družbi po v hiši deželniga poglavarstva lontovžu) za ta shod prepustiti. Zacel se bo zbor am se zdej povračuje , kar so oni poprej nad dru- ob devetih zjutrej. Zavolj imenitnih sklep so ca zimi narodi sme nikjer pod kaznij jezika pregrešili — v Peštu se ne stiti udj h stanov povablj k temu zboru priti 20