MSVNBiA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNIK 1 Leto XIV. | Štev. 211 TEBBfiON UREDNIŠTVA: 25-C7 UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. PreSernova 3. tel. 280 •TELEFON LJUBLJANA: «-01 Maribor« sreda 13. septembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preieman v noravi ati do pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. postni Čekovni račun: 11.409 Cena 1 din 1.— | Sedanji boji so že slavni napad Ameriško mnenje: Izid vojne je odvisen od vprašanja, ali bo Anglija vzdržala nemške letal* ske napade ali ne — Nemško stališče: Glavno je uničenje angleškega letalstva — Madžarske informacije: Vpad v Anglijo Nemcem ni absolutno potreben M&REBOR, 16. septembra. Ves svet zanima predvsem vprašanje, ali pomenijo sedanji nemški letalski napadi na Anglijo že glavni napad, ali samo uvod V poizkus vdora? Dan za dnem čitamo najrazličnejše napovedi o nemškem generalnem napadu, katerega si Svetovna javnost predstavlja kot vdor Nemcev čez Rokavski preliv bi zasedbo angleškega ozemlja. V okviru teh ugibanj objavljamo troje mnenj, ld so z ozirom na pojaSnHa na ta vprašanja zelo informativna. Iz vsefa treh sledi, da Nemci ne smatrajo vdora kot nekaj neobhodno potrebnega aapnsmaganje Anglije. Troje mnenj o bitki za Anglijo NEW YORK, 1*8. sept. United Ppess objavlja daljšo razpravo o sedanji letalski vojni nad Anglijo in trdi, da ne gre za uvod v bitko za Anglijo, ampak že za glavno bitko. Mišljenje, da so sedanji letalski napadi in spopadi samo priprava za splošni napad, je zmotno, kajti to, kar sedaj doživljamo, ni nič drugega kakor že sam veliki napad. Ako Anglija izgubi Sedanjo letalsko bitko, potem je izgubila tudi sedanjo vojno, vsaj kar tiče matičnega otoka. Afl bo zmagovalec potom iz- vedel zasedbo otoka, ali ga bo iz zraka popolnoma razdejal, ali pa ga bo le simbolično osvojil, ni važno. Potek dosedanjih bojev je pa pokazal, da se Anglija junaško brani. Termin »bliskovita vojna« ni prikladen, ampak bd bHo točneje označiti sedanjo vojno bot obleganje velike države, ki jo brani njeno letalstvo. Napadalec je v številčni premoči, napade-nec se pa brani in je v stalni nevarnosti. Največja nevarnost leži še vedno v moralnem zlomu. Megla, M lega sedaj okoli angleškega otoka, je vsekakor božji dar, ker bo Angležem omogočila popraviti letala in njihovim pilotom odpočitek, ker so doslej morali biti neprenehoma v službi. Zračno obleganje ima trojni namen: 1. okupacijo in osvojitev Anglije, 2. izstradanje s pomočjo zračne blokade, in 3. uničenje angleške industrije in prometnih naprav iz zraka, eventualno tudi brez okupacije. V prvi vrsti gre torej Nemcem za to, da onemogočijo odpor angleškega letalstva. Ali bodo ti boji trajali tedne ali mesece, bomo šele videli BERLIN, 18. sept. »Berliner Borsen-zeiitung« objavlja članek generala Paula Hesseja. Pod naslovom »Ali ima Anglija še 'kak izgled?« pravi pisec, da nemško letalstvo v ogromnih napadih in spopadih sistematično uničuje angleško letalsko obrambo, medtem ko je angleška trgovina neusmiljeno odrezana od vsega zunanjega siveta. Ako želi Anglija tudi Nemški topovski streli na London Enajsta noč najtežjih nemških letalskih napadov, ki so trajali tO ur — Davi se je vnela nad Londonom nova velika letalska bitka — Angleška letala so včeraj znova bombardirala nemška zb (tališča v severni Franciji in Belgiji BSRtilN, 18. septembra. CNP. Neka visoka nemška vojaška oseba Je izjavila ameriškhn novinarjem, da nemške »Superberthe« streljajo s francoske obale naravnost na londonske utice. Letalski napadi na London se bodo nadaljevali s še večjo močjo, čeprav je silno slabo vreme z nalivi In viharji. Prvič so napadli London tudi bombniki »Stuka«. Ko so nemškega funkcionarja novinarja vprašali, kakšne so granate, ki padajo na Londofn in ki so podobne topovskim, je IgjavU, da je prav lahko mogoče, da izvirajo iz nemških topov na francoski otofl. Francoska obala je na najožjem mestu oddaljena od Londona okoli MOkin. Obojestranska vojna poročHa PUSTOŠIVA. TUjotR rWUt/ILA BERLIN, 18. sept DNB. Nemško vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Včeraj so naše obrežne baterije ponovno bombardirale pristanišče Dover. U*otovHo se je, da je bilo več angleških ladij zadetih. Včeraj je naše letalstvo nadaljevalo z napadi na Anglijo. Z botn-bami je _hik> napadenih več letališč v južni in v srednji Angliji kakor tudi vei pristanišč. Uspešno so bile bombardira* ne industrije in tovarne pri Weeckbyju. Opoldne je bil izveden napad z bombami na London. Napadi so se nadaljevati s čedalje večjimi oddelki vso noč do zjutraj. pristaniške naprave Irt doki, kakor tudi druge vojaške naprave so bile bombardirane z ruŠUnlmi bombami. Na raznih krajih so nastati požari. Ponoči je bil bombardiran tudi Liverpool. Pri letalskih spopadih so bila zbita 3 sovražnikova letala. Eno sovražno letalo je bilo uničeno na tleh. Dve nemški letati se nista vrniti domov« Včeraj in preteklo noč sovražnik ni izvedel nobenih letalskih napadov na Nemčijo. BERLIN, 18, sept. DNB: Navzlic dežju b nevihtam se nadaljujejo letalski napadi na London. V Londonu sirene vedno znova javljajo, da se približujejo nemška letala. Angleško protiletalsko topništvo je prisiljeno pri svoji taktiki uporabiti ogromne količine streliva. Toda to ne more preprečiti nemškim bombnikom, da ne bi Izvršili napadov na določene, cilje. POSKUSEN NAPAD NA NEMČIJO BERLIN, 18. sept. DNB. Večje število angleških letal je skušalo tekom pretekle noči izvršiti napad na Nemčijo. Tri letala 'so letela v iužnovzhodni smeri, dve sta pa krenili v jugozahodno smer. Nemški lovci so zasledovali ta angleška letala in jih prisilili, da so opustila svoje namere. Eno angleško letak) je bito sestreljeno. DESET UR NOČNIH NAPADOV LONDON, 18. septembra. Reuter. Sinočnji napad na London je trajal 10 ur, in sicer do 5. zjutraj, že drugo noč je bil glavni cilj nemških bombrrikovNVešt End (Op. ur. v tem delu mesta prebivajo najbogatejši Angleži). Davi ob 6.15 je bil dan spet alarm, ki pa je bil čez črtrt ure preklican. LONDON, 16. Septembra. AA. R. Tretji znak za alarm je dan davi ob 8.38. LONDON, 18. septembra. AA. Reuter. V današnjem poročilu letalskega ministrstva je rečeno, da veljajo napadi nemških letal v glavnem Londonu. Manjši napadi so tudi na drugih krajih. V Londonu je uničenih veliko privatnih zgradb, posebno v vzhodem delu mesta. Prav tako je nastala škoda v industrijskih skladiščih sredi mesta. Obstoji skrb, da je število žrtev večje kot doslej. V obrežnem mestu Merseyu so podrte nekatere hiše. Nekoliko bomb je vržennih na Glasgow, kjer je storjena škoda. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 18. sept. Reuter. AA. — Letalsko ministrstvo javlja, da so v ponde-ljek popoldne britanska letala izvršila dnevne napade na Calais, Ostende, Dun-kerque in Vere (na holandskem otoku Val-heeren). Na tem otoku so bili bombardirani splavi v kanalu. V bližini Zecbruggea je bil na odprte mmorju bombardiran konvoj, ki je Imel 12 vlačilcev ter tri spremne ladje. Pri Ostendu so bili napadeni trije motorni vlačilci. Napaden je bil aerodram Hamstende na holandskem otoku Suven. VICHY, 18. sept. CNP. Britanska letala so v nizkih poletih obmetavala z bombami in strojnicami koncentrirano nemško brodovje v Le Havreu, Boulogni, Calaisu, Dumquerqueu in Ostendu. Napadi so sledili skozi 24 ur nepretrgoma. Storjena je velika škoda v teh pristaniščih. Glavni cilj napadov so bile majhne ladje, ki so pripravljene za nemško invazijo. DAVI BITKA NAD LONDONOM LONDON, 18. sept. CNP. Davi zgodaj zjutraj se je vnela nad Londonom bitka med angleškimi lovci in 200 nemškimi letali. Bitka se je razvijala ob strahovitem še invazijo, jo lahko doživi. General nadaljuje, da gre pri sedanji orjaški zračni vojni za sistematično uničevanje angleškega letalstva. To je glavni in odločilni, faktor v tej vojni. BUDIMPEŠTA, 1'8. sept. »Magyar Nemzeti« objavlja poročilo svojega berlinskega dopisnika, ki pravi, da izjavljajo v berlinskih vojaških krogih, da zavzetje Anglije Nemčiji sploh ni potrebno, ker so metode nemškega vojskovanja mnogo-stranske. Nemčija ima na razpolago za premaganje Anglije tudi druga pota In ne samo invazijo. Razni znaki dokazujejo, da Nemčija sploh opušča misel na vpad v Anglijo in jo bo skušala vreči na kolena v letalski vojni. V revolucijo od spodaj v Angliji v Berlinu ne verujejo, ne izključujejo pa možnosti, da bo »gospoda iz Cityja« povzročila spremembo v vladi, ki bo zavzela do vojne popolnoma drugačno stališče. viharju, v katerem je bila brzina vetra okoli 150 kilometrov na uro. Vihar je posebno razsajal v Kanalu ter prizadejal veliko nprijetnosti nemškim ladjam in čolnom, ki So na francoski obali pripravljeni za prevoz v Anglijo. Nemška letala so davi nadaljevala s poleti ter metala visoko eksplozivne in vžlgalne tijombe. Ta noč je bila enajsta najtežjih napadov. — Nemški napadi so bili usmerjeni na West End ter okolico Buckinghamske palače. Včeraj je bilo zrušenih 12 nemških letal, 3 angleška, 2 pilota pa sta se rešila. ANGLEŽI DEMANTIRAJO LONDON, 18. sept. Reuter. Z ozirom na vesti, da bi v Londonu opazili izstrelke nemških topov, ki naj bi streljali s francoske obale na britansko glavno mesto, izjavljajo v Londonu, da ni teh izstrelkov nihče videl. Danes ponoči so bile zrušene tri najbolj znane modne trgovine v Lon. donu. Zadeto je bilo tudi tržišče Lambeth Walk, po katerem je dobil znani ples svoje ime. Sovjetski ultimat Romuniji ? BUDIMPEŠTA, 18. sept. GNP. Ameriški novinarji so izvedeli v diplomatskih krogih o vesteh, ki se sicer uradno ne potrjujejo, da je Sovjetska unija posiaia Romuniji ultimat, v katerem je rečeno, da zahtevajo Romuni v severni Dobrudži sovjetski protektorat ter da so romunski vojaki zakrivili več spopadov s sovjetskimi četami na meji. Vesti o ultimatu so v Bukarešti zanikali, vendar pa potrjujejo, da zahtevajo sovjeti odstranitev romunske vojske z moldavske meje. Nevarnost posledic poraza v Egiptu NEW YORK, 18. sept. CNP. Vojaški kritik »Newyork Timesa«, Bakhvin, komentira italijansko napredovanje v Egiptu in pravi, da se lahko vOjna navzlic velikemu zanimanju za napad na London odloči na egiptski fronti, če bi Velika Britanija izgubila kontrolo vzhodnega bazena Sredozemskega morja, čeprav bi uspešno odbila nemško invazijo, lahko pride do konca vojne na škodo Anglije. Baldwin pravi, da je Anglija močnejša na morju, Italija pa v zraku. Pravi, da bi posledice zavzetja Sueškega kanala bile za Anglijo nepmačunljive. Ribbentrop odpotoval v Rim BERLIN, 18. septembra. CNP. Nemški zunanji minister von Ribbentrop se je odpeljal danes zjutraj na krajši obisk v Rim. HULL NI HOTEL ODGOVORIT« WASHINGTON, 18. sept. DNB. Pri sprejemu zastopnikov tiska je zunanji minister Cord(?lI Hull odklonil odgovor na vprašanje, ali bo vlada USA res odstopila AnsJiiii določeno število torpe-dovk in »letečih trdnjav«. NEW YORK, 18. sept. Tass. List »New York Herald Tribune« zahteva v uvodniku, da se takoj pošlje Angliji 25 bombnikov, imenovanih »Leteče trdnjave«. Senator Holt je izjavil, da bo ameriška vlada odstopila nekaj takih trdnjav Angliji. Stran 2. n— ■ Italijanska ofenziva v Egiptu Italijanske čete so zavzele tudi mesto Sidi el Barrani in napredovale dalje v smeri proti Aleksandri}!, kjer so pri Marsa Matruhu naletele na glavni odpor angleških egiptskih čet — Pričakuje se odločilna bitka za Egipt KAH1RA, 18. septembra. CBC. V obmejnem ozemlju med italijansko Libijo In Egiptom se pričakuje vsak trenutek velik spopad med italijanskimi četami, ki so iz Libije pričele ofenzivo proti Egiptu, in med angleškimi četami, ki so je zbrale pri Marši Matnihu. Kakor sodijo v Kahiri, bo tamkajšnji spopad velikega pomena za nadaljnjo usodo Egipta, odnosno angleških položajev v tem delu Sredozemlja. ITALIJANSKO URADNO POROČILO RIM, 18. septembra. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Včeraj je v bližini Sidi el Baranla prišlo do ostrih spopadov med našimi četami in oddelki angleških oklepnih enot. Borba se vodi v puščavski burji. Pri nasprotniku se vidijo maki popuščanja. ITALIJANI V SIDI EL BARRANIJU RIM, 18. sept. CNP. Italijanske čete so po zavzetju zapuščenega Sidi el Barra-nija nadaljevale prediranje proti Marši Matruhu. V bojih se poslužujejo neke nove iznajdbe, ki ji pravijo »puščavske sani«, ki so neke vrste tanki, posebno usposobljeni za vojno v peščenih krajih. Misli se, da bo pri Marši Matruhu prišlo do prve bitke za Egipt. Računa se, da Imajo Angleži nekaj nad 100.000 čet v ntrjenlh črtah okoli Marše Matruha, ki w leži okoli 290 km oddaljena od Aleksandrije. Italijani napadajo z več kakor 500.000 možmi v treh smereh proti Aleksandriji, z namenom, da zasedejo Sueški kanal ter s tem pretrgajo življenjsko pot britanskega imperija. BOJI V PEŠČENIH VIHARJIH RIM, 18. septembra. Stefani. Akcija italijanskih čet je v Egiptu v polnem raz. mahu, kljub močnemu odporu angleških čet, ki so bile okrepljene s formacijami oklepnih vozil. Vremenske razmere so neugodne zaradi velikega peščenega viharja, toda italijanske čete kljub temu napredujejo. Vzrok italijanskega napredovanja je v dovršni organizaciji italijanskih in kolonialnih čet. To so sami vojaki, ki so se z uspehom bojevali že v Keniji, Sudanu in Somaliji. Kolona, ki je operirala pri Sidi el Baraniju, je sestavljena skoraj iz samih prostovoljcev iz italijanske prestolnice Rima. Italijanski vojaki postopajo v Egiptu zelo obzirno z Egipčani, ker stoje na stališču, da je vojna naperjena izključno samo proti Angležem, ki so Egipt s silo spremenili v bojišče proti Italiji. MOČ ANGLEŠKIH ČET V EGIPTU RIM, 18. septembra. DNB. Napredovanje italijanskih čet v Egiptu izpolnjuje stolpce italijanskih listov. »H Giornale d’Italia naglasa, da je naletela ofenziva generala Grazianija na srdit, skoraj obupen angleški odpor, ki pa vendarle ne more zadržati napredovanje italijanskih čet. Z najnovejšimi pritegnitvami čet je Anglija zbrala v Egiptu okoli 230.000 mož, ki so bogato založeni z vojnim materialom, med drugim s 500 letali in 1000 tanki. MNENJE VOJNEGA STROKOVNJAKA RIM, 18. sept. ZPV. Vojni strokovnjak Ambrogio Bollati piše, da ima Anglija v Egiptu in Palestini še močno letalstvo, kakor tudi še močne suhozemske čete po Afriki in je zato treba čakati na to, kako se bo položaj dalje razvijal. Italijanski listi pa pravijo, da se razvijajo zelo pomembne in odločilne bitke z Anglijo. Italija se bo vojskovala z Angleži v njihovih kolonijah, medtem ko bo Nemčija dalje napadala samo Anglijo. Virgino Gayda pravi v nekem članku, da se Zedinjene države Severne Amerike umikajo in se ne bodo vmešale v sedanjo vojno. Bollati pravi na nekem drugem mestu, da ni treba pričakovati, da bi Anglija popustila, niti tedaj, ako bi angleška vlada in kralj zapustila London. Pa tudi to, da Nemci rušijo London, ne pomeni konca vojne. Nemci vedo sami zelo dobro, pravi Bollati, da jih čakajo še zelo težke naloge, Italijo pa čakajo še težje. Cete treh držav pred Indokino Ha mejah te francoske daljnovzhodne kolonije preže japonske, kitajske in siamske čete, da bi vkorakale v primeru ugodnega trenutka WASHINGTON, 1«. sept. ZPV. Po vesteh, ki so dospele sem, je treba pričakovati vsak čas vdora japonskih čet v francosko Indokino. Francoska vofska ni dovolj močna, da bi se jim lahko postavila v bran. Frandja se bo najbrže zadovoljila samo s formalnim protestom. Položaj pa kompHcira dejstvo, da so na meji Indokine zbirajo tudi čete generala Cangkajška, ki namerava vdreti v Indokino tisti trenutek, ko bi skušali vkorakati vanjo tudi Japonci. Po vsem tem se torej zdi, da bo Francija izgubila to daljnovzhodno kolonijo, katero je pridobila pred 60 leti. NEW YORK, 18. sept. Tass. Siamska vlada je poslala, 'kakor je izjavil ministrski predsednik zastopnikom tiska, za- htevo francoski Indokini, po kateri na! bi se vrniH Siamu nekateri deli te francoske kolonije, ki so mu bili nekoč odvzeti. O tem so v teku pogajanja. Gre predvsem za. pokrajine Kambodže in Luangprabanga. V notah, ki so bHe izročene francoskemu poslaniku v Bangkoku in francoski vladi, pravi Siam, da nedavno sklenjena nenapadalna pogodba med Siamom In Francijo tako dolgo ne bo ratificirana, dokler Francija ne vrne Siamu omenjenih pokrajin. TOKIO, 18. sept. DNB. Kakor poroča agencija Domej iz Bangkoka, Je siamska vlada povečala svoje čete na meji francoske Indokine. Siamska vlada je dalje sklenila, da ne bo podpisala s Francijo nobenega pakta vse tako dolgo, dokler ne bo dobila tistih indokinskih pokrajin, ki so ji bile svoječasno odvzete. HANOI, 18. sept. CNP. Pričakuje se. da bodo japonsko-francoska pogajanja o indokinskih vprašanjih ugodno zaključena prihodnji teden. ŽENEVA, 18. sept. DNB. Po vesteh iz Vichyja izjavljajo v francoskih vladnih krogih povodom ameriških vesti, da zahteva Siam nekatere pokrajine francoske Indokine, da te zahteve absolutno niso upravičene. V Vichyju izjavljajo dalje, da odstopanje kakih pokrajin Indokine sploh ne prihaja v poštev. Dne 12. junija letos je bil med Francijo in Siamom podpisan nenapadalni pakt. V smislu tega pakta se bo izvršila nova razmejitev samo ob ustju Mekonga. Pri tem bo šk) v glavnem za otoke, 'ki leže v tem ustju. ji je bila že doslej povzročena, a tudi sama je povzročila sovražniku veliko škodo, zlasti pri pripravah za napad. Iskreno se je zahvalil angleškim letalcem za njihova junaštva, kakor tudi civilinemu prebivalstvu za vztrajanje. Na.padl na kraljevsko palačo le še bolj utrjujejo angleško odpornost. V prvi polovici tega me seca je bik) po nemških bombah ubitih okoK 2000 In ranjenih okoli 8000 civilistov. Napadi bodo v bodoče gotovo še silovitejši, a angleški narod bo prenesel tudi te. RIM, 18. sept. Stefani. Italijanski listi, zlasti »1 Popolo d’italia«, naglašajo, da je predsednik angleške vlade izjavil v parlamentu, da se italijansko napredovanje nadaljuje in da je treba pričakovati še nove »dogodke«. Listi pravijo, da je bila ta izjava podana v onem znanem jeziku, v katerem so bile podane tudi podobne izjave ob priliki poraza na Norveškem, ob priliki umika iz Dunkerquea ter poloma v Somaliji. Gre torej za izraze, pravi »II Popolo d’Italia«, ki prinašajo silam osi sreče. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA ŠVEDSKEM STOCKHOLM, 18. septembra. DNB. Pri Gfiteborgu se je zgodila težka železniška nesreča. Devet oseb je mrtvih, 26 pa ranjenih. IMENOVANJE V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 18. sept. Stefani. Sinoči je bil imenovan za državnega podtajnika za tisk in propagando legionar Železne garde Alexander Constan, bivši urednik ifc-ta »Buna Vestire«. Pogajanja med Ameriko in Avstralijo WASHlNGTON, 18. sept. DNB. Zunanji minister Hull je izjavil na neko vprašanje o razvoju pogajanj med Zedinjenimi državami, Anglijo in Avstralijo, ki se vodijo v Washingtonu, da gre doslej samo za izmenjavo misli o položaju južnega Pacifika. V tem vprašanju ni bil sprejet še noben obvezen sklep. Gandhi predsednik vseindijskega kongresa BOMBAJ, 18. sept. CNP. Vseindijski kongresni odbor je izvolil Mohandasa Gandhija s 192 proti 7 glasovom za predsednika. Vse frakcije kongresa so sprejele Gandhijevo vodstvo, razen komunistov, ki zahtevajo masovno revolucijo in generalno stavko. NOV ITALIJANSKI NAPAD NA MALTO NEKJE V ITALIJI, 18. septembra. Stefani. Italijanska letala so napadla aerodrom Tikabu na Malti, ki je bil svojčas eden izmed najvažnejših civilnih letališč v Sredozemskem morju. Uničeno je veliko sovražnih letal ter municijska skladišča. V bitkah sta zrušena dva angleška aviona. Po fotografskih posnetkih se vidi, da je škoda zelo velika. SPOPAD V FRANCOSKEM MAROKU TANGER, 18. septembra. CNP. V Ca* sablanci, v francoskem Maroku, je prišlp do spopadov med prištašl vkhyjske vla* de ter pristaši generala de GauUea. španske čete so dobile na francoski maroški meji velika pojačenja. CHAMBERLAIN SE BO UMAKNIL? LONDON, 18. sept. »Manchester Guardian« piše, da se namerava Chamberlain umakniti Iz Churchillove vlade. Njegov odstop je že več ko gotov. RAZPUŠČEN KOMISARIAT ZA PETROLEJ BUKAREŠTA, 18. sept. Stefani. Z ukazom, ki je bil davi objavljen, Je razpuščen generalni komisariat, za. petrolej, ki je bil ustanovljen pred nekaj meseci. Pooblastila, ki jih je imel ta komisariat, so prešla na ministrstvo narodnega gospodarstva. ODTRGANI BARAŽNI BALONI KODANJ, 18. septembra. DNB. Okoli 35 do 40 angleških baražnih balonov je burja na Severnem morju prinesla do jatlanda. Kabli teh balonov so se zapletli v električne napeljave ter jih poškodovali. Sedem balonov je bilo sestreljenih s puškami. Mariborska napoved: Pretežno jasno in stanovitno vreme. Toplota se bo nekoliko dvignila. Včeraj je bila najvišja temperatura 22.1, danes najrrižja 7.9, opoldne 22J5. BORZA. Curih, 18. sept. Devize: Pariz 9.80, London 16.70, Newyork 439, Milan 22.17K, Madrid 40, Berlin 157.40, Buenos Aires K)3. Šahovsko prvenstvo SSSR MOSKVA, 18. sept. Včeraj je bil prost dan. Odigrale so se samo številne pre-Hcinjene partije. Izid pirekmjenih partij iz 6. kola: Makagonov-Kotov Vt-.Vt, Ger-stenfeki-Ragozin 'A-Mi, Ek>leslavski-Smi-sfov HI:1/*; iz 7. kola Boleslavski-Le-venfiš 1:0, Keres-Kotov 1:0, Petrov-Rudakovski V*iz 8. kola Botvhmik-Ragozm 'A:1/*, z remijem sta končali tudi partiai Rudakovski-Stolberg in Smi-slov-Levenfiš; iz 9. kola Bondarevski-Stolberg 1:0 (partija je bila dolga 93 potez), Boleslavski-Petrov 1:0, Makagonov-Gerstenfeld 1:0, Lilienthal-Lerišev 1:0, Keres-Mikenas V«:Vi in Levenfiš-Lisicin 'A-Mt. Stanje po 9. kohi: Bondarevski 7, Bot-vinnik in Makagonov 6'/i, Keres in Ll-Menthal 6, Smislov 5'A, Ragozin in Stol-berg 5‘/s, Boleslavski, Dubinin in Mrke-nas 4A, Lerišev 4 (1), Petrov 4, Lisičin 31/*, Konstantinopolski 3 (1), Levenfiš in Panov 3, Gerstenfeld, Kotov in Ruda-kovski 2'A točke. Danes zvečer se igra 10. kolo, v katerem igra Botvinnik proti Leriševu, Keres proti Gerstenfeldu in Bondarevski proti Ragozinu. Megle in viharji nad Kanalom IsONDON, 18. sept. ZPV. Prvič v letošnji jeseni je Rokavski preliv v megli. Ker je bik) vreme doslej v septembru ves čas razmeroma zelo lepo, napovedujejo te megle, da se bo sedaj poslabšalo. Vzdolž vse angleške obale besnijo veliki valovi. Pomorski strokovnjaki izjavljajo, da ustvarjajo tl valovi znatne težkoče za prevoz z motornimi čolni čez preliv. Ob takem vremenu morejo preko Roka vskega preliva samo veliki parniki ali vojne ladje, dočim bi bil vsak poizkus prevoza z motornimi čolni zelo tvegano podjetje. LONDON, 18. sept. Reuter. Po vesteh ageneje je divjala včeraj nad Rokavskim prelivom prva jesenska vihra. Tekom noči je dosegel jugozahodnik brzmo viharja. Morje je močno razburkano tn vremenske razmere so zelo slabe. Lep*, vreme zadnjih tednov so zamenjali veliki nalivi, ki so se pričeli v ponedeljek popoldne. Tako vreme je zelo nepriklad-no za poizkus vdora. Serrano Suner pri Adolfu Hitleriu BERLIN, 18. sept. DNB. Včeraj do-(fOldne ob 11.30 je sprejel vodja Hiti« španskega notranjega ministra Serrana Sunerja v navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. Odposlanca Caudilla je spremljal od hotela »Adlona« do nove kancelarske palače šel protokola, poslanik baron von Doern-berg. Španskemu gostu so priredile množice na WlfhelmstraBe In na Wilhelm- platzu velike manifestacije. Sestanek med vodjem države in španskim ministrom je trajal več časa. BERLIN, 18. sept. DNB. šef nemške policije H i m m 1 e r je sprejel včeraj dopoldne španskega notranjega ministra Serrana Sunerja, s katerim je razpravljal o vprašanjih, ki zanimajo Španijo in Nemčijo. Churchillovo poročilo v parlamentu LONDON, 18. sept. Reuter. Včeraj je podal ministrski predsednik C h u r-c h i 1 I v spodnji zbornici poročilo o zadnjih vo-jnih dogodkih in povedal, da so Italijani prešli v ofenzivo proti Egiptu. Solum co angleške čete prepustile Italijanom, imajo pa v zaledju zelo močne po- stojanke. Glede glavnega napada Nemcev na Anglijo je dejal, da ga je treba pričakovati tedaj, ko bodo Nemci smatrali, da je trenutek zanj najugodnejši. Nemci zbirajo še dalje svoje sile za napad, zato morajo biti Angleži staiito pripravljeni na obrambo. Anglija ne podcenjuje škode,, ki V Bolgariji ima moka že 20 let stalno in a a a I Teržan / Bolgarsko zadružništvo nam bodi posnemanja enaKo ceno s »eden xgie Načrt mesta v klobuku Pri obrambi pred letalskimi napadi je važno, da sc prebivalci hitro poskrijejo v zaklonišča. V Londonu, ki zavzema površino cele državice, to ni tako lahko. Londončan iz enega okraja prav nič ne pozna razmer v drugem. Prav zato bi tudi težko našel kako zaklonišče, če bi ga dohitel letalski napad izven njegovega okraja. Protiletalska obramba Londona je zato uvedla zanimiv pripomoček. Izdelali so posebne karte, na katerih so začrtani vhodi v vsa londonska zaklonišča. Seveda je važno, da imajo prebival- ci načrte vedno s seboj in zato je poskrbljeno s posebno iznajdbo, ki je pa čisto enostavna: načrte nosijo stalno s seboj v podlogi klobuka. V Londonu vidite sedaj zanimivo sliko. Kakor hitro zapiskajo sirene, beže ljudje s klobuki v roki proti zakloniščem, katerih vhodi so začrtani na načrtih. Karte so narejene v fosforescirajočih barvah, da so vidne tudi ponoči. Hudomušneži, ki ne izpre-gledajo ničesar, pravijo, da je to najboljše sredstvo proti pozabljanju klobukov. Skrivnostno ognjeniško jezero Chala V gorovju Kilimandžaro v Afriki žive še predpotopni kuSearji M£fH Neznani junaki dosedanje letalske vojne Vulkanska jezera so posebnost, ki je Evropa ne pozna, nahajamo jih pa na drugih celinah, zlasti v Ameriki in Afriki. Nastala so na ta način, da se je v ugaslih žrelih ognjenikov nabrala voda. Nekatera teh jezer so zelo velika, druga pa prav majhna. Prav tako je v nekaterih voda še vroča, v drugih pa hladna, kakor je pač žrelo, v katerem so nastala, že popolnoma ugaslo ali pa vsaj deloma še deluje. Na Madagaskarju je južno od Fianarantsoje več ugaslih ognjeniških žrel napolnjenih z vodo in v teh jezerih, ki niso posebno velika, žive kaj-mani, prakrokodili. Kako so prišli v ta ognjeniška jezera na vrhu gor? To je vprašanje, na katero naravoslovci še ne vejo odgovora. Nekatera takih ognjeniških jezer so sploh še vedno skrivnost. Največja skrivnost je pa nedvomno jezero Chala v gorovju Kilimandžaro v Afriki. Kilimandžaro je mogočen gorski masiv v vzhodnem osrčju Afrike. Njegova glavna vrhova, Kibo in Mavensi, segata prvi 6010 in drugi 5355 m visoko in sta pokrita z ledeniki. To sta najvišji točki vse Črne celine. Več ognjeniških jezer tega gorovja je bilo že pred desetletji preiskanih, dasi to ni bilo tal: j lahko. Prvič je potovanje po tem odljudnem gorovju že samo na sebi težavno, saj ni nikjer nobene poti, da, še steze ne, kajti domačini se teh samot od nekdaj ogibljejo. V ognjeniških jezerih, zlasti v vročih, iz katerih se še dviga sopara, žive po njihovem prepričanju zli duhovi, katerih se neznansko boje. Nihče jih ne more pregovoriti, da bi spremljali raziskovalca do teh jezer, nekateri pa groze s smrtjo tudi tujcem, ki bi hoteli »motiti zle duhove«, ki bi se potem maščevali nad vso pokrajino. Prav v tej prazni veri so obstajale doslej vse glavne težave pri poizkusih za raziskovanje jezera Chala, ki je največje, a tudi najbolj odljudno od vseh takih jezer v gorovju Kilimandžaro. Vsa prizadevanja, doseči to skrivnostno jezero, ki je bilo dolgo znano samo po pripovedovanju domačinov, so ostala desetletja zaman. Šele Američanu J. Thompsonu se je pred leti posrečilo pregovoriti skupino domačinov, da so ga peljali kot vodniki in nosači do roba ognjeniškega žrela, v katerega ogromni globini leži jezero samo. Premagati je moral velike napore, preden je dosegel rob žrela, od koder je zagledal jezero. Toda dalje ni smel. Domači spremljevalci so mu zagrozili s smrtjo, če napravi le še korak dalje v žrelo. Zli duhovi bi se tedaj prebudili in uničili vse življenje naokoli. Thompson se je moral tako vrniti, ne da bi dosegel jezero, katero je smel videti le od daleč. Letos se je podala na pot iskanja tega skrivnostnega jezera Chala plezalka Ger-truda Sheldonova iz Bostona. Njej se je končno posrečilo najti skupino domačih vodnikov in nosačev, ki so se dali pregovoriti in ji niso le dovolili dostopa do jezera, ampak so jo celo še sami tja spre- strahovito naporna in nevarna. Na svoje veliko začudenje je Sheldonova ugotovila, da jezero ni prazno, ampak žive v njem in ob njem ogromni kuščarji, o katerih meni, da so ostanki predpotopnih prednikov. Prirodoslovna znanost jih doslej sploh še ni poznala. Njena merjenja globine so ostala brez uspeha, ker njene merilne naprave niso dosegle dna. Globino jezera bi mogli ugotoviti samo z napravo, ki bazira na odmevu in s katero merijo globine morja. To je vse, kar vemo doslej o tem skrivnostnem afriškem ognjeniškem jezeru. Zanimanje zanj je sedaj še naraslo in organizirajo se že nove znanstvene odprave, ki pojdejo raziskovat pokrajino, vodo, favno in floro jezera Chala v gorovju mogočnega velikana Kilimandžara. »Tod?, gospod državni tožilec, naročili st« mi vendar, naj pridem k obrav- mili. Sheldonova pravi, daje bila ta tura i na vi r svoji najmikavnejši obleki!« Novice Položaj delavstva in nameščenstva v Inči statistike Glavna možnost za izhod iz stiske so velika javna dela Industrija je hrbtenica modernega gospodarstva. Delavstvo in nameščenstvo v industriji in njegov socialen položaj sta pa prav zato za celotno življenje narodov iste važnosti, kot industrija za celotno gospodarstvo. V časih važnih svetovnih preobratov je zato za nas izredne važnosti položaj naše industrije in industrijskega delavstva in nameščenstva. Ne da bi s tem zajeli to vprašanje v celoti, se ga bomo samo dotaknili v zvezi s podatki naših socialnih zavarovanj. Po podatkih SUZOR-ja za prvo polletje 1940 je bilo v Jugoslaviji 760.990 delavcev in nameščencev (m. 556.048, ž. 204.942). Porast zaposlenosti od maja t. 1. znaša 6423, od junija 1939 pa 9729 ali 1.30°/o; pri moških 975 ali 0.18%, pri ženskah 8754 ali 4.46°/o. Od junija 1938 znaša porast 919 zavarovancev. V dravski banovini je bilo 1940 junija 119.310 ali 15.68«/,, (m. 78.201 ali 65.54%, ž. 41.109 ali 34.46%). V dravski banovini znaša napredek od maja 609 članov ali 0.51% (na Hrvatskem 0.29%, na ostalem področju 1.28%). Naj večji absolutni porast od junija 1939 izkazuje zaposlenost pri gradnji cest, železnic in vodnih naprav (10.419 ali 21.85%), pri kovinski in strojni (4.431) in pri tobačni industriji (3419 ali 21.96%). Znatnejši absolutni porast imajo še gozdno-žagarska ind. (2419), visoke gradnje (2356) in nad 1000 še kemična ind. in javni promet. Največji absolutni padec zaposlenosti je v industriji kamenja in zemlje (5382 ali 13.32%), predelovanja lesa in rezbarstva (3041 ali 13.77%). Procentualno je največji padec v industriji hrane in pijače (26.30%). V tem razdobju je večina industrij v dravski banovini nazadovala, vendar se je članstvo dvignilo za 3708 članov. Dvignila se je industrija gradnje železnic, cest in vodnih zgradb za 6752 delavcev. Sledi javni promet z 1179 del. ter hišna služinčad za 686. Močan padec pa je v industriji kamenja in zemlje (1063), gozdno-žagarski (686), tekstilni (665), ind. predel, lesa (518) itd. Na celotnem državnem področju je največ delavstva zaposlenega kot hišna služinčad (64.406 ali 8.46%), sledi trgovina s 64.113» ali 8.43% zaposlenih in tekstilno del. s 61.012 ali 8.02%. Slovenija ima izrazitejši industrijski značaj s 17.479 ali 14.65% testil-cev na prvem mestu! Sledijo delavci pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb (11.263 ali 9.44%) in šele nato služinčad (9596 ali 8.42%). Na Hrvatskem je služinčad na prvem mestu. Po podatkih OlIZD je v juliju padec od prejšnjega meseca absolutno največji v gozdno-žagarski industriji. Sledi tekstilna in dustrija, ki je v stalnem nazadovanju in je padla v tem mesecu za 391 zavarovancev ter oblačilna (154) in služinčad (75). Industrija gradnje železnic, cest in vodnih zgradb je narasla še naprej za 332 in prav tako tudi industrija visokih gradenj z absolutno največjim porastom 1400. Večji sezijski porast zaznamuje tudi industrija kamenja in zemlje (jf 238), dasi je letno nazadovala za 1142. Najhujša kriza vlada v tekstilni industriji, ki je po številu zavarovancev v Sloveniji na prvem mestu, število zavarovanih delavcev tu še nadalje pada in znaša padec od lanskega avgusta do letošnjega preko 1500 oseb. Redka je tekstilna tovarna, ki je v tem razdobju obratovala kolikor toliko normalno. Skoraj povsod je bila uvedena delna reduk- cija. Delo je trajalo le po par dni v tednu in delavce so odpuščali v mnogih slučajih brez vsakih podpor ali pa le z neznatnimi podporami (okrožnica Del. zbornice). Padel je delavčev zaslužek in z znižanjem zavarovane mezde se je znižala tudi hranarina, podpora za porodnice in pogrebnina. Če je bil delavec le en dan zavarovan v nižjem razredu, prejema že tudi nižjo brezposelno podporo. Povprečna zavarovana mezda v državi znaša 26.76 din. Od lani se je dvignila^ za 2.81 din, v juniju za 0.49 din. V Sloveniji je znašala povprečna mezda po OUZD v juniju 27.92, v juliju 28.63. V enem letu se je zvišala za 3.71 din ali 15%. V državi ima 312.000 delavcev pod 24 din dnevne zavar. mezde (68.979 pod 8 din). Za pravilno presojanje delavskega in na-meščenskega položaja pa moramo poznati njihovo realno mezdo in porast dnevne zavarovane mezde presojati s porastom stroškov za življenje (hrana, obleka, obutev, kurjava, stanovanje, razsvetljava itd.). Po podatkih SUZORja, se je od marca 1939. do marca 1940. dvignila delavska mezda le za 1.69%. Cena življenjskih potrebščin pa je v tej dobi narasla za 50%, pri nekaterih celo 100%! V dobi tkzv. »vojnega leta« (avgust 1939 do julija 1940) so porasli življenjski stroški povprečno za 40%! Iz tega sledi, da je realna mezda po teh podatkih padla vsaj za 30%! Vprašanje zastoja v industriji in poslabšanja delavskega in nameščenskega položaja, je eden in neločljiv problem. Preskrbeti bo treba surovin (tekstilni industriji), pa tudi porastu draginje primerno dvigniti mezde, zavarovati nadalje nemoteno delovanje socialnih ustanov, povečati javno delavnost in organizirati aprovizacijo. Velika javna dela (ceste, železnice, melioracije, regulacije itd.) so danes poglavitna možnost za izhod iz stiske, ki tare brezposelne v industriji. Prišteti jim pa moramo še tisoče nezaposlenih sil v poljedelstvu. Prvi pogoj uspeha pa je, da bodo tudi mezde pri javnih delih odgovarjale onim v industriji in, da bodo oboje v razmerju z draginjo. -čč Ukrepi vlade za prehrano Stiska in pomanjkanje v industrijskih središčih sta razlog, da je ravnateljstvo za prehrano sklenilo ustanovitev prehranjevalnih odborov po mestih in trgih, ki bi naj pri vseh vprašanjih prehrane z njim sodelovali. Sedaj določajo pri ravnateljstvu pogoje, po katerih bodo mestnim in trškim občinam na 'razpolago potrebni krediti. Zaradi značaja kreditov, ki jih ravnateljstvo uživa, bo organizacija prehrane organizirana popolnoma na poslovnih temeljih. Prehranjevalni odseki ali mestne aprovizacije bodo dobile obratni kapital ali v denarju ali pa v blagu. Način preskrbe prebivalstva samega določajo mestni in občinski sveti. Nekatere občine so že predložile načrte, po katerih nameravajo preskrbovati revne občane. Industrija se seli na jug Kranjsko tekstilno podjetje »Jugobru-na« je kupilo v Jagodini potrebno zemljišče za zgraditev nove tovarne. V Beogradu pa so ustanovili novo delniško družbo Jagodinska tekstilna industrija d. d. z glavnico 2 milijonov din, ki se po potrebi lahko zviša na 12 milijonov. Iz Beograda poročajo, da gre pri ustanovit- vi te delniške družbe v Beogradu v stvari za podružnico tvrdke »Jugobruna« iz Kranja, beograjsko »Vreme« piše celo, da se bo celo podjetje preselilo iz Kranja v Jagodino, kjer so mnogo ugodnejši po- PESNIŠKA DOLINA PETlC POD VODO Zadnje deževje je povzročilo že peto poplavo v Pesniški dolini. Poljski pridelki so uničeni, prav tako tudi otava. Peta poplava naj pač premakne vprašanje regulacije Pesniške doline z mrtve točke. n. Seslnajst novih jadralnih letal Aerokluba banovine Hrvatske so krstili v nedeljo v Zagrebu. Častne kumice so bUe ge dr. Mačkova, šubašičeva in Slarčevideva. goji za industrijska podjetja. Zaradi teh ugodnosti bo v Jagodini v kratkem ustanovljena tudi nova tovarna koles in motociklov, tovarna kmetijskih strojev »Utra«, tja se bo pa preselila tudi tovarna klobukov bratov Rot iz Subotice. Kakor kaže, se torej vsa naša industrija polagoma seli na jug države. Cena slovenske pšenice Kraljeva banska uprava je na podlagi navodil Prizada odredila, da se lahko cena pšenici, ki je pridelana v dravski banovini, zviša za 27 par pri kilogramu. Ta pribitek predstavlja razliko v ceni med našo in vojvodinsko pšenico, ki se radi voznine do slovenskih postaj za toliko podraži. n. Dva prcvejana sleparja sta v Zagrebu olajšala kmeta Nikolo Gabreša iz Prijedora za 3000 din. Nikola je iskal ljekega znanca,, neki žepar sc je ponudil, da mu ga poišče. Med potjo je spretno vrgel svojo_ listnico na tla ter nato prosil kmeta, naj mu jo shrani v žepu. Kmalu sc je pridružil še drugi slepar, zahtevala sta listnico nazaj ter mu obenem z listnico izmaknila tudi njegov denar, nato pa med prepirom pobegnila skozi poslopje Poštne hranilnice.. n. Beograjska policija je prijavila davčnega kontrolorja Miroslava Humarja od davčne uprave v Ivanjici, ki je poneveril 700.000 din ter pobegnil. Dobili so. ga v vlaku blizu Rume ter prepeljali v. Beograd. n. V Zagrebu bodo po dograditvi prve palače veterinarske fakultete, ki je stala 9.5 milijona din, zgradili še drugo četverp-krilno palačo, za katero znaša proračun 21 milijonov din. n. Rok za uvedbo ljudskega kruha je podaljšan še sa sedem dni, ker imajo na Hrvatskem še dovoljne zaloge bele moke. n. Na 100 ha njiv živi v naši državi 82 poljedelcev in 157 prebivalcev. 76.6 odst. vsega prebivalstva v državi živi od poljedelstva. Na 100ha. njiv živi v Romuniji 100, v Bolgariji 120 in na Danskem 39 prebivalcev. n. Jelen dvajseteree je bil ustreljen v Bilogori pri Virovitici. Ustrelil ga je v banovinskem gozdu šel lovsSega odseka pri banski upravi Ilič. Imel je rogovje, ki lahko tekmuje z najbolj slovečim v Evropi. To je od leta 1933 žc jpeti tak .plen v tem kraju. Gozd slovi radi številne divjačine, posebno jelenov in srnjakov. n. Naša država bo dobila od romunskega državnega monopola 50.000 ton kameno soli ter bo kot protivrednost izvozila V Romunijo papir- za cigarete. n. V Beogradu bo jutri ustanovili občili zbor podjetja „Pogon a. d. za izkoriščanji domačih pogonskih sredstev“ z delniško glavnico pol milijona din. Društvo bo po1 gonska sredstva nakupovalo, prodajalo iri spravljalo v promet, pri čemer pa so izvzeti bencin in naftini derivati. 30 letnica litijskega Sokola V nedeljo je litijski Sokol z delom proslavil svojo 301etnico. Že dopoldne so bile na športnem igrišču velike meddruštvene lahkoatletske tekme, katerih so se udeležila številna sokolska društva s svojimi vrstami moških in ženskih oddelkov. Tekme so pokazale, da je sokolska mladina svesta si nalog, ki jo čakajo, kajti splošni rezultati v vseh panogah so bili zadovoljivi tudi za športnike, ki se posvečajo samo tej ali oni disciplini. Popoldne je bil javni nastop z zaključnim tekmovanjem v odbojki, v kateri se je pomerilo 6 moštev že pre- teklo nedeljo. V odbojki je zmagala vrsta ljubljanskega Sokola. Nastop se je predčasno končal radi hudega naliva, vendar pa so vsi lahko ugotovili, da je bil skrbno pripravljen kljub težkim prilikam, v katerih životarijo danes vsa podeželska društva. Zvečer je starosta br. Lajovic razdelil zmagovalcem diplome, katerih so si nekaj priborili tudi domačini kljub hudi konkurenci z brati drugih društev. Obisk na nastopu je bil nad vse zadovoljiv, kakor tudi uspeh celotne prireditve. Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 101 Roman He tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji — In kaj sedaj? — sem vprašal Kriso. — Poznam kraj... Zidano mesto in varno... Toda ondi moramo biti tihi in previdni od sile... — Povedi naju tja! Krenili smo čez polje, nato pa po ozkih peščinah ob reki do velikega zidanega, toda silno zanemarjenega poslopja. — Kaj je to? — sem vprašal Kriso. — Zganjarna... Tik za njo je vas Po-moranka. Od tod je do meje dober skok. Večkrat sem že tu skrival bla'go, celo sam sem po več dni že v tej podrtiji prebival... K risa je pristopil k oknu in brez težave odrinil oknice. Velel nama je, naj se splaziva skozi okno. Znašli smo se v ptrecej tesni izbi, od koder so vodila vrata v druge prostore ter v opuščeno žga-niarno. V kotu sem opazil velik kotel, v drugem še večjo kad, v kateri bi z lab koto plesala dva para. Pregledali smo kad. V njej je bilo še nekaj slanine, vedro in precej steklenic — ostanki nekda njega Krisinega prebivanja v zapuščeni žganjarni. V kadi smo porazvrstili stvari, ki smo jih prinesli s seboj. Krisa je iz bližnje reke prinesel vedro vode. Nato pa smo odšli v bližnji gozd. Z lahkoto sem našel liivo. v kateri smo skrili pred odhodom v Vilno orožje, naboje, nože, torbe in svetilke. — Škoda, da nima naših odej! — je dejal Krisa. — Da; vse je ostalo na podstrešju. — Kaj, ko bi le šli tja? — je predlagal Hrobar. — Do sodnega dne nas ondi vendar ne bodo čakali... Pa trije smo. Orožje imamo — Jaz sem drugega mnenja, — pravi K risa. — Bolje je, če nihče ne izve, da smo se vrnili. Najvarnejše je takole zapuščeno skrivališče. Sicer pa ga mnogo niti potrebovali ne bomo. Zdaj je čas dela! V gozdu pa nas skrije vsako deblo! — Fanta, zdaj bo treba zavihati rokave, da bo vedla meja, kakšne strokovnjake je imela! — je še pristavil Krisa po daljšem molku. — Imenitno! Prinia! — si je me! Hrobar roke. In tudi meni je bilo prav, kar je predlagal Krisa. Vrnili smo se v novo skrivališče Krisa nama je svetoval, naj podnevi nikar ne zapuščava skrivališča. Sam pa je odšel v mesto, da nakupi potrebne stvari ter poizve za raznimi novicami. S Hrobarjem sva izpila steklenico vodke ter legla v kadi k počitku. Reči moram, da bi boljšega skrivališča ne mogel najti. Kadiva in tiho razgovarjava o bodočem delu. Jaz snujem nemogoče načrte, Hrobar pa mi pritrjuje: — Imenitno! Prima! 12 Na meji je nastopilo zlato obdobje in zlata jesen. Tihotapstvo cvete kot naj-bujnejše rože. Starih strokovnjakov skorajda ni... tihotapijo skoraj samo no-vački. Krisa je bil v mestu skoraj dva dni. Izvedel je zanesljivo, katera krdela so namenjena čez mejo, kje imajo svoja skrivališča, kje bodo prekoračila mejo in podobno... V mestu je ostalo prav malo starih in izkušenih tihotapcev. Vrinili pa so se no-vački, ki kvarijo dobro delo. Meja je bila sedaj kot prazna, brezbarvna. Neštetokrat sem se spomnil nekdanjih tovarišev, in težko mi je bilo v sircu... Jožef Trofida ne hodi čez mejo. Saša Ve-blin je mrtey. Zivic se je sam ustrelil. Julek Potrhlik je umrl. Petrik Filozof je odšel, Bolek Lord sedi v ječi. Havranka so ubili novački. Jurlin je po begu Sonje prenehal z delom. Kitajec je umrl v Sov-jetiji. Hrebik se je ranil z britvijo kmalu po vrnitvi iz Sovjetije. Felka Loudo so zajeli v Sovjetiji že na pragu jeseni. Bul-doka je Revtribunal v Minsku obsodil na izgnanstvo v Sibirijo. Vanka Bolševik pa se potem, ko je pobegnil s Sonjo, ni več vrnil v mesto. Bolek Komet vodi sedaj divjake. Po Sumčevi smrti je njih enajsti vodja. Mamut si je zlomil nogo, ki mu je kasneje še ohromela. Alinčukovi gredo redkokdaj čez mejo. Verjetno se bojijo, da bi jih kdo ne napadel, ker vedo, da imajo mnogo sovražnikov. Divjaki še neprestano delajo. Njih krdelo se z vsako potjo čez mejo menja. Nekaj so jih zajeli na poljski strani, nekaj na sovjetski, nekaj pa so jih celo postrelili, ostali pa še z večjo vnemo delajo pod vodstvom slavnega Boleslava Kometa... Divjakov nismo nikoli napadali,-dasi so nosili čez mejo dragocene tovore. Njih krdelo je sedaj edino, s katerim vzdržujemo prijateljske stike... Na mejo smo se pognali povsem nepričakovano. In koj smo počeli »polagati« krdelo za krdelom. Včasih se je celo zgodilo, da smo v eni noči napadli kar po dve krdeli. Včasih pa smo eno samo krdelo zaporedoma položili ter ga oplenili. Na meji je nastala strahovita panika. »Sloni«, kot smo pravili novačkom, so se tresli. Trgovci so izgubljali glave. Nihče ni mogel razumeti ter odkriti našega skrivališča. Napadali pa smo na Poljskem in v Sovjetiji, ob meji in na meji. Kadar krdela nismo mogli zajeti na poti, smo ga napadli v skrivališču. Če bi opravljalo ta posel šest takihle možakarjev kot smo mi trije, in sicer po trije na poljski in po trije na sovjetski strani, bi morali ostali tihotapstvo enostavno opustiti. Miš bi ne mogla čez mejo. Zaplenili smo precej blaga. Skrivali smo ga po gozdovih, skednjih, v jarkih* ki so bili še izza svetovne vojne, in v naši zapuščeni žganjarni. Ko se je nabralo blaga, da že nismo vedeli kam bi z njim, ga je Krisa prodal tihotapcem M Stolpcev in Rubeževičev. Nova uredba o Narodni banki . V »Večerniku« smo že podrobno obravnavali vprašanje Narodne banke ter tudi prikazali različne interese, ki jih je prinesla na dan velika debata o njeni reformi. Z včerajšnjim dnem pa je že stopila v veljavo spremenjena uredba zakona o Narodni banki, ki predstavlja v prvi vrsti uspeh prizadevanj in predlogov hrvatskega političnega vodstva, s katerimi je hotelo doseči večji vpliv na vodstvo temeljne kreditne ustanove vsega našega gospodarstva. Ta vpliv pa bo zajamčen samo tedaj, če bo imelo tudi zadosten vpliv v osrednji vladi. Spremenjeni zakon o Narodni banki-dovoljuje državi -lastnino tudi nad 20% delnic. Predvsem pa je spremenjena delitev dobičkov. Od čistega dobička bo šel v bodoče 1% v rezervni sklad, nato prejme delničar največ 8% dividende. Ostali dobiček ostane državi in bo uporabljen za odpis ostanka prejšnjih posojil državi. Maksimalna dividenda 8% bo v bodoče prinesla pri nominalni vrednosti delnic 3000 din, kvečjemu 240 din. Zadnja leta pa je NB izplačevala po 400 din dividende. Izvršilni odbor NB sestavljajo guverner, dva viceguvernerja in trije člani upravnega odbora. Prve tri določi na predlog finančnega ministra in v soglasju z min. predsednikom kraljevi ukaz. Upravni odbor tvorijo guverner, 2 viceguvernerja in 22 članov. Člane imenuje tudi na predlog fin. min. in v soglasju z min. preds. kraljevi ukaz za dobo 6 let. 12 članov mora biti v Beogradu, 11 pa delničarjev NB. Dokler so v upravnem odboru, ne smejo biti v službi kake banke. 5 članov sme biti v državni ali samoupravni službi. V nadzorstvenem odboru je 7 članov. Tri imenuje kraljevi ukaz po istem postopku kakor pri UO, za dobo 3 let, 4 izvoli občni zbor delničarjev za 3 leta. Določbe glede razdelitve čistega dobička bodo izvajali od 1. jan. 1941 naprej. Poštne pošiljke v tujino Časopisi v dravski banovini so pred nekaj dnevi objavili pojasnilo Dravskega banovinskega odbora društva Rdečega križa glede zgornjih pošiljk. Glavni odbor društva Rdečega križa se je medtem obrnil na Ministrstvo pošte, v katere države se morejo pri sedanji situaciji pošiljati navedene pošiljke. Ministrstvo je sporočilo Glavnemu odboru Rdečega križa, da še morejo vojnim ujetnikom in internirancem pošiljati sledeče pošiljke : 1. Za Nemčijo, Češko-Moravski protektorat, generalni Poljski Guverneman, Italijo, Norveško in Dansko paketi do 20 kg teže, kakor tudi vse ostale pisemske pošiljke. 2. V Holandijo in obe Franciji (zasedeno in nezasedeno) se morejo pošiljati samo pisemske pošiljke, med njimi pa tudi »Petits paquets« (mali paketi) do teže 1 kg. Promet s Holandijo je reden, s Francosko pa zelo nereden in negotov. 3. V Belgijo se za enkrat ne morejo pošiljati nobene pošiljke. Z ozirom na to, da se za izgubljene, ukradene ali pokvarjene pakete, kateri se pošiljajo s posredovanjem Rdečega križa vojnim ujetnikom in internirancem ne priznava nobena odškodnina, ni priporočljivo pošiljati v teh paketih predmetov večje vrednosti. Glavni odbor nam nadalje sporoča, da so pisma in paketi za vojne ujetnike in internirance oproščeni samo poštnih taks, ne pa tudi carinskih taks, ki se morajo plačevati za pregled paketov. Razen tega se morajo pri odpošiljanju pa-ketov_ vpoštevati tudi naši devizno-valutni predpisi glede vsebine paketov in njihove vrednosti. Ker se ti predpisi zelo pogostokrat menjajo, priporoča Glavni odbor sledeči postopek; a) Interesenti, kateri želijo pošiljati pakete v inozemstvo, naj poizvedo pri poštnem uradu in poštno-carinskih oblasteh o možnosti pošiljanja paketa, teži, vsebini in vrednosti; b) Odbori društva Rdečega križa smejo pritiskati svoje štampiljke samo na one poštne spremnice in samo na one pakete, katere odpošiljajo poštni uradi brezplačno, t. j. za vojne ujetnike in internirane vojaške osebe in sicer samo za one pakete, katere so upravne oblasti poprej pregledale in za katere so izdale dovoljenje, da se morejo izročiti pošti za odpošiljanje. Paketi za druge osebe (privatne) se ne morejo pošiljati preko društva Rdečega križa; c) Denar se vobče ne more pošiljati s posredovanjem Rdečega križa. o. Za podpoveljnika finančne kontrole v Gornji Radgoni je napredoval Martin Golob. o. V Slovenski Bistrici so začeli gradili nov vodovod. Dela bodo veljala 2,700.000 din. o. Za popravila lesenega mostu v Dravogradu so razpisana dela za znesek 46 tisoč 700 din. Licitacija bo 24. t. m. ria tehničnem oddelku v Mariboru. PRESKRBA SLOVENIJE Z ŽITOM IN MOKO »Prizad« je odobril za dravsko banovino kontingent 1000 vagonov žita in moke, da bi se za dobo mtezivnejšega prometa moglo prebivalstvo Slovenije v zadostni meri oskrbeti s krušno moko. Priporoča se zato vsem trgovcem, trgovskim mlinom in drugim ustanovam, da nemudoma kupijo za svoje potrebe v okviru tega kontingenta žito odnosno moko. Opozoriti morajo pri tem svoje dobavitelje, da zaprosijo »Prizad« za odobritev izvoza kupljenega blaga v dravsko banovino. o. Silen orkan je razsajal v okolici Gornjega grada ter napravil ogromno škodo na poljih in zlasti sadonosnikih. Veter je izrul mnogo drevja, večina pridelkov na poljih je uničena. Podrlo drevje ob cestah je precej oviralo promet, dokler ga niso odstranili. o. Minister trgovine in industrije je na podlagi uredbe o oljaricah in jedilnem olju z dne 17. avgusta 1.1. podpisal odlok, po katerem bosta plačevali za nakupovanje ricinusovega semenja letošnje želve pooblaščeni tvrdki Hrovat in dr. iz Ljubljane in Zabret in dr. iz Britofa pri Kranju proizvajalcem 500 din za 100 kg neto, franko področje proizvodnje. Ptuj Akcija za prehrano Ptujčanov Uboj v Mozirju V noči od nedelje na ponedeljek so v udaril po glavi Josipa Kolenca ter mu neki gostilni v Mozirju popivali fantje Med njimi je bil tudi 35 letni posestnikov sin Josip Kolenc z Homcev. Fantje so se pričeli prepirati, nastal je pretep, v katerem je eden izmed njih s cepinom prizadejal smrtno nevarno poškodbo, ker mu je zdrobil lobanjo. Kolenca so v ponedeljek zjutraj prepeljali v celjsko bol nišnico, kjer-pa je včeraj v jutranjih urah poškodbam podlegel. Z naraščajočo draginjo se stiska najširših slojev, ki so že v predvojnih časih živeli od rok do ust, vse bolj stopnjuje. Že zdaj so močno zaskrbljeni, kako bodo prebili letošnjo zimo. Za preskrbo najnujnejših življenjskih potrebščin pa čuti predvsem odgovornost mestna občina. Mestna občina je zato dala na razpolago iz lanskoletnega posojila četrt milijona din za prehrano prebivalstva. Za zimo bo dobavila 5 vagonov krompirja, IV2 vagona fižola, dalje pšenico in mast. Dobavila bo tudi za 50.000 din drv in premoga. Ker so čakovski mlini že ustavili dobavo moke, je mestna občina preskrbela 15 ton pšenice, ki so jo zmleli domači mlini, sicer bi bil Ptuj trenutno brez kruha. V nadalje bo moke dovolj, ker so ptujski veletrgovci nabavili večje količine v Vojvodini. p. Proliluberkulozni ligi sta darovala namesto venca na grob ge Tomažič Ivanke iz Ptuja, ki jo je pobrala jetika, Pirich Pavel in Pirich Ervin po 300 din. p. Rastlinski proizvodi so se podražili za 150 odst. Od lanskega avgusta do letošnjega septembra se je v Ptuju podražila moka od 3.25 na 8 din (150 odst.); krompir od 0.50 na 1.50 din (200 odst.); koruzni zdrob od 2.50 na 5 din (100 odst.); bučno olje od 12 na 24 din (100 odst); namizno olje od 15 na 45 din (200 odsi); mleko od 1.50 na 2 din (34 odst.); riž od 8 ha 14 din (70 odst.)., Sočivje, sadje, kava, Jcakao in testenine od 60 odsL na 100 odst. Povprečno so se rastlinski proizvodi podražili za 150 odst. p. Zvočni kino Ptuj predvaja danes jn jutri „Njih sedem ... in ona“. Salonska komedija. POZIV CELJSKEMU PREBIVALSTVU Rredstojništvo mestne policije v Celju poziva vse prebivalstvo, da prijavi vsakogar, ki bi se pregrešil proti uredbi o pobijanju draginje m brezvestne špekulacije s tem, da bi zahteval za življenjske potrebščine pretirano visoke cene, zlasti za moko, meso, mast in slanino. Prebivalstvo naj prijavi tudi vsakogar, ki kupici blago v špekulativne namene ter povzroča s tem nedopustno povišanje cen in pomanjkanje blaga. Borba proti špekulantom z življenjskimi potrebščinami je težka, če ne sodeluje aktivno vse prebivalstvo. Zato naj vsakdo prijavi krivce kriminalnemu oddelku celjske mestne policije, ki bo vsak prijavljeni primer takoj preiskal. c. Vsied amnestijskega ukaza je bilo iz zaporov celjske jclnišnice pri okrož. sodišču izpuščenih 30 kaznjencev, nekaterim pa je lnla kazen znižana za eno četrtino, c. Nadaljevanje strelskih tekem na strelišču v Pečovniku bo prihodnjo nedeljo. c. Pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe se vrše med čevljarskimi mojstri in njihovimi pomočniki v Celju. c. Mezde j8 povišala še za 20 odst. svojemu delavstvu tekstilna tovarna „Elka“ v Celju. c. Umrl je na Tcharjih pri Celju 91-lctni preužilkar Gašper Brečko, c. Slovensko obrtno društvo v Celju priredi jutri ob 20. v „Skaini kleti" sestanek, na katerem se bodo obravnavale razne obrtniške zadeve. c. Nesreče, i-lclni posestnikov srn Jože Skornšek iz Brezja pri Mozirju je padel in si zlomil levo nogo pod kolenom. — 29-lelnemu delavcu Antonu Križanu iz Lopafe pri Celju je pri delu v tovarni zmečkalo mezinec desne roke. — 17-letni natakar Jernej Kreča iz Zidanega mosta je padel in si močno poškodoval ledvice. — Vsi so iskali pomoči v celjski bolnišnici. c. Poskušen samomor. 81-letni dninar Anton Polak iz Petrovč si je v samomorilnem namenu zabodel nož v levo stran prsi. V nezavestnem stanju so ga še z nožem v prsih prepeljali v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je resno. c. Občni zbor Sokola-matice bo drevi ob 20. v veliki dvorani »Narodnega doma'. c. Iz Celja je premeščena na pošto v Podčetrtek višja kontrolorka Olga Ropolar-jeva. c. Celjsko številko »Planinskega Vestnika" bo izdala v začetku oktobra Savinjska podružnica SPD v Celju. Ta številka bo nekako zrcalo delovanja sav. podružnice ,SPD od njene ustanovitve do danes. Vsebovala bo članke iz savinjskega okoliša in bo opremljena s slikami Celja in savinj skih Alp. c. Smederevsko grozdje se prodaja v Ceiju^ od 12—16 din kilogram. c. Zadnja povodenj je v celjski okolici zopet povzročila veliko škodo. Posebno je zopet trpela vas Ostrožno, kjer so bile dehio v vodi tudi nekatere hiše. Po po- plavljenih poljih je bila v vodi posebno koruza in delno tudi krompir, v kolikor še ni izkopan. Koruza bi morala biti sedaj že skoraj zrela, je pa še popolnoma zelena m razen lega sedaj še vsa blatna od po- plave. Ako ne bo postalo zopet toplejše, sploh koruza ne bo dozorela. Krompir pa vsied moče zelo gnije in bo velik del pridelka uničen. Nesreča na litijskem mostu V petek dopoldne je tovorni avto tovarnarja Knafliča iz šmartna vozil s postaje opeko. Sredi mostu, o katerem smo že pisali in opozarjali na nevarnost nesreč, pa se mu je vdrlo, ker so se zlomili pod težo avtomobila vsi nosilni trami, ki so bili že tako gnili, da jih nihče niti za drva ni maral ter so jih spustili po Savi. K sreči je bila na teni delu mosta še precej dobra ograja, katero je duha prisotni šofer porabil, da je nanjo naslonil pogrezajoči se avto, da se je tako izognil večji nesreči in škodi. Most je bil radi te poškodbe v petek in soboto zaprt za ves vozni promet ter so morali številni vozniki in avtomobilisti opravljati 14 km daljšo pot čez novi most na Savi. o. Zadnja številka »Službenega vojnega lista" prinaša pojasnilo k nedavno izdani uredbi, da se na novo predpisani roki službe v kadru nanašajo tudi na vse dijake in vojake, ki so se 1. septembra 1940 že nahajali v vojski na odsluženju svojega) kadrskega roka. o. V Slovcnjgradcu je umrl 37-letni hlapec Peter Brunčko, ki je te dni smrtno ponesrečil pri obiranju hrušk. Tretja letošnja poplava Murskega polja MUROPOLJSKO PREBIVALSTVO JE DOBILO UDAREC, KI GA NE BO ZLAHKA PREBOLELO Dva dni in dve noči je lilo kakor iz škafa. Mokra zemlja ni mogla popiti ogromnih količin vode, reke in potoki so zopet prestopili bregove in Mursko polje je letos doživelo že tretjo poplavo. Ponekod je drlo do pol metra vode preko njiv, travnikov in preko cest in žel. .proge. Kraji Grlava, Logarovci in Lukavci so bili popolnoma odtrgani od ostalih krajev, ker je voda obkolila te vasi. V Lukavcih je Globetka odnesla jez in voda se je razlila po poljih in travni- kih. Ponekod je voda vdrla v skednje, hleve in kleti in napravila ogromno škodo, škode po njivah, vrtovih in travnikih se ne da oceniti. .n. Novi poveljnik Beograda je postal armadni general Milorad Petrovič, dosedanji poveljnik I. arm. oblasti v Novem Sadu in bivši pomočnik vojnega ministra. n. Potresne sunke so zopet čutili v Mo-staru. Bili so malo močnejši ko zadnjič. Podrlo se je več dimnikov, neka starejša zgradba pa se je popolnoma sesula. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora PORAZ PROF. STUPANA PRVA »SENZACIJA« PRVENSTVENEGA TURNIRJA. Ketiš v izgubljeni poziciji predal. Silno zanimiva je bila nepravilna otvoritev Cer-lalič—Marotti. Certalič je svojega nasprotnika v otvoritvi popolnoma nadigral, tako da je Marotti samo še pričakoval v propadli poziciji milostnega udarca. Certalič je imel točko, kot sc pravi, v žepu, pa ga je la okolnost verjetno tako navdušila, da jc pričel loviti po šahovnici fantome. Pri tem mu je grdo spodrsnilo ter je izgubil dobljeno partijo. — Za senzacijo tega kola je poskrbel V. Dasko, ki si je izbral proti Stupanu Nimcovičevo obrambo. Nekaj časa je bila Dickova pozicija silno kritična ter je bilo pričakovati, da bo izkušeni prof. Stupan partijo odločil v svojo korist. V nekoliko netočni kombinaciji pa je dal iz rok vso prednost, Dasko se je osvobodil pritiska ter forsirano zavil v končnico. Tu prof. Stupanu hi pomagala še tako duhovita obramba, kajti proti štirim kmetom navadno ni pomoči. — Kukovec je prav lepo zaigral Nimcovičevo obrambo proti Marvinu, ki se je sicer kot beli trudil, da bi se izmotal iz stisnjene pozicije, Kukovec jc rutinirano otjprl linije, pritisnil na nasprotnikovo kralievo krilo ter partijo lepo odločil v svojo korist. Trdovratna je bila Reti jeva otvoritev Breš—Blen. Sledifii je forsiral blokado ter pričel nato na pot* odprli g liniji napad s težko artilerijo. Breš se je spretno znašel, zamašil vse prehode, nakar sta partijo prekinila. — V Španski partiji je Gerželj zaigral silno oster napad proti Babiču, ki je znan kot odličen pozicijski in defenzivni igralec. Babič si je zgradil žilavo obrambo, dočim je Gerželju uspelo, da je nekoliko odprl linije. Partija je bila prekinjena v nejasni poziciji, Gerželj ima prednost napada, —> Drugo kolo bo v četrtek, 19. t. m. Sinoči je pričel v kavarni »Orient« šahovski turnir za letošnje prvenstvo Maribora, ki ga ob sodelovanju medklubskega odbora prireja agilna šah. sekcija SK Železničarja. Letošnji turnir je zbral od vseh treh mariborskih klubov najmočnejše igralce, tako da je pričakovati izredno težko borbo. Turnir, ki so se ga poleg igralcev udeležili številni prijatelji šahovske igre, je z lepim govorom otvoril g. Josip Fišer. Vodstvo turnirja je tudi takrat v spretnih rokah g. Fišerja z namestnikoma gg. F. Knehtlom in R. Stein-biichcrjem, razsodišče pa tvorijo gg. prof. Stanko Sila, mag. Albaneže in Franjo Lukeš. Žreb je določil igralcem naslednji vrstni red: 1. Certalič (ŠK »Vidmar«), 2. prof. Stupan (Mar. šah. klub), 3. Regoršek (železničar), 4. Breš (MŠK), 5. Gerželj (ŠKV), 6. Marvin (ŠKV), 7. Kukovec (ŠKV), 8. Babič (Ž), 9. Bien (MŠK), 10. Ketiš (Ž), 11. Dasko V. (Ž) in 12. Marotti (Ž). Po opravljenih formalnostih so ure zapele »večno šahovsko pesem«, igralci so si nadeli sovražni nadih in šahovske vojske so se premaknile. že 1. kolo je pokazalo, da bo letošnji turnir eden najtežjih, kajti videti je, da med udeleženci ni nobenega tkz. »dobav-ljača točk«, ampak bodo za točke potrebni liudi _ spopadi. To so tudi ugotovili številni kibici in prijatelji šah. igre, med katerimi smo opazli tudi mag. Albaneža, šef-urednika »Večernika« g. Bojana Ribnikarja, prokurista Ostanka in druge. Prva odločitev je padla v partiji Hegor-šefe—Ketiš. Slednji si je v indijski obrambi zgradil prav simpatično pozicijo, nadaljeval pa je nekoliko neprevidno, nakar je prišel Regoršek do močnega napada na damskem krilu. Ketiš jc moral dati damo, vendar pa tudi ta žrtev ni našla pri Rc-goršku potrebnega razumevanja, nakar jc CENt MALIM OGLASOM V malih oglasih stane vsuka t/eseda 5C uar. najmanjša pristojbina za :e oglase le din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja In ženitovanjskl oglasi din 1.— po besedi. Naj- manjši znesek za te oglase ie din 1-.— Debelo tiskane oesede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo žnaša din 2—- Znesek za male oglase se plačuje tako} or! naročilu, oziroma ga ie vposlati v pismu skupaj z naročilom ali oa oo PGŠtni položnici na čekovni račun št. 11.409 — Za vse pismene odgovore eledč malib oelasov se mora priložiti znamka za 3 din. ŠtUŽBO DOBI. PERFEKTNO KUHARICO IN SOBARICO pridne in poštene, z dobrimi spričevali jn z znanjem nemščine, išče od 1- novembra za v Nemčijo dunajska družina z 2 otrokoma. Mesečno RM* 60—65.—. Samo prvoklasne moči prosim za pismeno ponudbo, po mogočnosti s sliko, na naslov: Frau Mizz> Maier, p. Adr. »Transport« k. d., Sušak, Mačekovo 3. 17795-2 Sprejmem takoj KROJAŠKE POMOČNIKE in vajenca. Bučar, Koroška c. 67- 17858-2 ENOSOBNO STANOVANJE v stari hiši v Melju se odda. Informacije Badlova ul., vila »Elza«. 17848*5 Lepo ŠTIRISOBNO STANOVANJE v Razlagovi ul- 24- visoko pritlično, blizu kolodvora, se s' 1. okt, odda. Mesečna najemnina znaša 1000 din. Pojasnila daje opekarna Lajterš perk, Košaki pri Mariboru. Telefon 2018- 17854-5 URADNICA fšče opremljeno sobo v centru mesta za 1 oktober pri samostojni vdovi ali manjši obitelji- Ponudbe na ogl. odd. pod »Uradnica«. 17836-9 STANOVANJE 1 soba in kabinet, z vsemi pritiklinami, oddam takoj. — Stritarjeva ul. 17. Maribor. 17498-5 PREVOZNIKE in avtoprevoznike nujno iš-41 čem za prevoz gramoza. — Vprašati v stavbni pisarni Kiffmann Meljska c. 25. ____________________ 17828-2 GOSPODIČNO z dobrim glasom za petje-kaiera ima veselje do godbe, j v starosti 16—18 let, sprej-1 mem takoj v solidno damsko godbo kot vajenko. Ponudbe s fotografijo na M-Gorjak, kapelnik, kavarna Leon, Ljubljana^________________17849-2 ČEVLJARSKI POMOČNIK za nova dela. zmožen šivanja gojzeric, se sprejme. Jelen, Stritarjeva 30, Studenci pri Mariboru. 17845-2 W//*sa/ LOKAL za mizarsko obrt se išče za takoj. Naslov v osi. oddelku »Večernika«. 17861-10 POSEKAN GOZD prodam. Pukl, Pekre 51. Lim buš. 17805-11 !✓ H KOLONIJSKA HIŠICA /KOPALNA SOI ZA /VOGČ se kupi. Naslov naj se odda PROTI POTENJU,UTRUJENO’ ST! IN BOLEČEMU VNETJU NOG,TRDI KOŽI, KURJIM I OČESOM IN OZEBLINAM DIN 3.~ 6.~ IN 12- v traiiki ge. Nerat, panova ulica 31 F ranko-17667-11 DROGE RI J A Sprejmem KROJAŠKEGA POMOČNIKA Male, Koroška c. 50. 17847-2 PRIKROJEVALEC prvovrsten, se takoj sprejme-Stalno mesto Robinšak, produkcija čevljev. Glavni trg, Maribor. 17835-2 Takoj sprejmem 2 ČEVLJARSKA POMOČNIKA Franc Plečko, Tezno, Ptujska c. 19. 17843-2 Iščem ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA Tkavc Josip, Pesnica. 17830-2 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA IN UČENCA sprejme takoj Mihelak, Koroška c- 43. 17829-2 ŠTIRISOBNO STANOVANJE z vsem komfortom, centralna kurjava, oddamo. Grajski trg 1. 17827-5 SOBA IN KUHINJA z vrtom se odda. Pobrežje, Zrkovska c. 24 17822-5 KUPIM HIŠO v okolici Maribora do 70.000 din- Obširne ponudbe staviti na ogl. odd. lista pod »Gotovina«. 17852-11 s rtubteana namreč dentist dokončali strokovno zobar« 3 „ . ... ... sko šolo in položiti državni izpit za zob- a. Zaloška cesta de zaradi ureditve in tehnika, na kar lahko odpre samo- tlakovanja v odseku od Jegličeve ceste ^ zobarski atelje v kraju, kjer še m do Stare poli zaprta za vozovni promet do zolJoz(lravitfka':' V zobarsko solo,' ki jo vodi preklica. Zasilni promet bo tekel medtem Rado Sfiligoj in na kateri bodo jpo-po llolzapliovi ulici. i [ zdravliii i in specialisti za zobar-* a. PremeSč^n je Iz Kqčevja na pošto , sjco stroko, s;.* i > priglasilo nad 30 kandi- Ljubljana I. višja poštna kontrolorja v ■ Jalov. Trajata jjo 12 mesecev. Hkratu ie G. skupini Marija Kržišnikova. | ta g0;a uicli socialna pridobitev, ker bodo a. Kpjižaica Delavske zbornice v LJa6- i lajn najrevnejšim sloj tn zdravili zobe po 1 jan* je. v jesensko-zirtiskem času odprta ! nizkih režijskih cenah. o!) sobotah od l(i.—20. dopoldne pa od 1 .«^j- -----------—*• 10,—12. kakor vedno. Na vse druge de-j iavnike posluje kakor doslej od 10.—12. j dop. in od 17,—20. a Zobarska šola v Ljubljani je bila včeraj dopoldne odprla. — Ta šola, ki jo je ustanovila organizacija zobnih tehnikov in ki je edina v naši državi in TT- 11 -HM— n. Na jjtofa BomtiSlesa so streljali sinoči v Zagrebu neznani atentatorji. Tvorili so dve skupini, ki sla ga napadli na dveh krajih. Prva je oddala nanj tri streči, druga pa šest. Grof. sc je vozil v avtomobilu in se je rešil smrli. Dobil je le-. sploh na j lftžje poškodbe od steklenih drobcev. Grof Balkanu, pomeni za nesamostojne denliste j Josip Bombeles je znan hvvatski aristo- važno pridobitev, ker jim daje mpžnost do . krat. Napadli so ga na poli k sestri gro- osamosvojitve. Po novem zakonu mora I fici Draškovič. BRIVNICO dobro idočo. prodam ali dam v najem Brez konkurence-Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod ».Takoj«. 17846-13 Dobro ohranjeno SPALNICO iz trdega lesa prodam. Ogleda se pri »Efka«.mizarstvo, Maribor. Frančiškanska 12-17'851-17 STANOVANJE eno- in dvosobno, se odda. Smetanova ul. 54, v gostilni-17832-5 Enosobno, SONČNO STANOVANJE s predsobo, parketirano, v novi hiši blizu Kralja Petra trga se dvema osebama od* da. Ponudbe pod »Mirni« na upravo »Večernika«. 17837-5 STANOVANJE soba, kuhinja, s pritiklinami in vrtom oddam manjši delavski družini. Dopisi na ogl. odd. »Večernika« pod »Okolica Maribora«. 17831-5 PREHRANA DIABETlCAR.il! Dobavitelj tukajšnje splošne bolnice pekarna Rakuša, Ko-roSka c. 24, •priporoča kruh, moko, kekse in Suhor, v§e za diabetičarje. Analiza v po_-gled. Poštne pošiljke. 17814-7 GOSPODIČNA se sprejme na hrano in stanovanje- Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17820-7 Sprejmem N1ŽJEŠOLKO na stanovanje in prehrano s 1. oktobrom. Razlagova ulica 25-1, desno. 17841-7 SOBO ODDA LEPA SONČNA SOBA s štedilnikom se odda. Zgornje Radvanje 108- 17839-8 »TRIGLAV« realitetna pisarna, Maribor, Aleksandrova c. 12, Telefon 25-34, prodaja 10-stanpvanj-sko hišo v mestu za 500.000 din- Obrestuje 7%. 17856-11 HIŠO kupim blizu avtobusne postaje in izplačam takoj. Posredovalcu nagrada. »Rauid« — Meljska 1. 17850-11 Lepa, sončna, opremljena SOBA s posebnim vhodom se takoj odda v Novi vasi štev. 4. Informacije Zgornje Radvanje št. 108. 17838-8 Razglas ličita ti ie! Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na dan 30. septembra 1940, ob U. uri, drugo javno ofertalno licitacijo za oddajo del za novo stavbo ekspoziture ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Celju. Licitirala se bodo in oddala vsa stavbna m obrtniška dela obenem »razen instalacijskih del centralne kurjave in sanitarne opreme. Vzorce za sestavljanje ponudb se lahko dobi dnevno pri tehničnem odseku osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ah pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani za časa delovnih ur jiroti plačilu din 100.—. V ZAGREBU, 14. septembra 1940. Štev. 50,458-1940. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV. Želite dolgoročno posojilo na hiše in posestva obrnite se na Bančrc® kom. zavod Aleksandrova cesta 40 OBRT- TRGOVINA »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ut. 30 Lfubijana, Prešernova ul. 44 VEC DOBRIH PECI raznih tehtnic, pultov, stalaž in predale za moko kupite najceneje pr> »Jugojvromet«, Golob Ivan, Celje, Krekova cesta. 17859-13 SPOMNITE SE CMD! mt Za vituhavanje sveže, prvovrstne iti israveteaske slive v gajbab po 15 do 18 kg oddajam in pošiljam tudi po železnici po dnevni ceni Jo sipina Bole sadje in zelenjava en gros, Maribor, Koroška cesta 20, dvorišče. 1058 BSS3SESgSl§ MODRČKI stezniki- rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š Kedš-u. Stolna 1. 11406-18 NOGAViCE rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 Psihogralolog in astrolog S. PARADISO Maribor. Gosposka ulica Hotel »Zamorc« Psihogralolog Paradiso Vam pokaže smer sreče in blagostanja. Vam odpre zastor Vašega življenja. Pove Vam s kom In kako se boste poročili Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu- Ka terl so Vaši srečni dnevi Kedai se podajajte v špe kulacije da Vam srečno uspejo. Katerih bolezni in nezgod so čuvajte. Ke daj naj stavite loterijo itd. Dela na strogo znanstveni podlagi. Obiske sprejema od 9. do 12. in od 2. do 7- ure. Ostane samo do 22. ?. m. GOSPODINJE! Od danes nar/rej dobite zopet specialni sladki rženi (kmetski) kruh v pekarni Rakuša, Koroška c. 24 17815-18 GLASBILA KLAVIRJE Velika .izbira preigranih po cenah, PIANINE noT A.NKO DLItLA v Mariboru. _ Ogtasi po ceniku Uokopisi se l2d.(»a in urejuje * _ Xejefon uredništva štev, 25-67 in uEravo štev. 2§.fiZ, - nekovin cucun štev. 11. 409. ne r raža jo, — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6.