Ol-Atud l 0’T
PRIMOk ,KI DNEVNIK
- Cena 30 lir
Leto XVI. - Št. 96 (4559)
TRST, četrtek 21. aprila 1960
Kaž
Danes se nadaljuje diskusija v vodstvu KD
ejo se prvi
obrisi
zmage
Pristašev vlade levega centra
Jutri ali pojutrišnjem se sestanejo poslanci in senatorji KD - Potihnili so napadi na poskus vlade gospodarskih in socialnih reform
in senatorjev KD nista izjasnila brez \ da ^ S*ecie take vladne formule, se vendarle srna-'•Sililo jJ? vo KD ne more več nazaj, ker bi to u-tudi daljnosežne posledice za KD samo. Na-,Sfiante • Ved moc’ ker Je KD do sedaj poskusila vse ■°41icii ’Jn ostane le možnost desničarskih vladnih i!,o i?n ed KD, PLI in PDI, kar pa je sedanje vod-Ste tlodločno odklonilo.
^tit v n6?- za kritični mo-"tanke ličnem življenju fst je m^^tivne večine,
?.Botram^narodni položaj tfiele n* •,. Poetični razvoj Slično111 KD, da se mo-^ smer °dločiti, v kakš-r?Nar,:u^amerava voditi
V dežele m socialni raz’
(Od našega dopisnika)
“• — Danes bo vodstvo KD odločilo o Fanfani-vlade levega centra- Kljub temu, da se
"etn nT, ~ 1
KD
se je torej se-
nje Tambronijeve vlade v ostavki.
Glede vlade, ki jo predlagata PSDI in PRI, je PSI izrazil pripravljenost, da se vzdrži. In prav glede tega — dasi je večina za vladno koalicijo med KD, PSDI in PRI — se je sukala diskusija — je dejal Fanfani — predvsem med člani odborov poslancev in senatorjev KD, pri čemer so bili nekateri mnenja, da to ne bi bilo v nasprotju z načeli in programom KD, medtem ko so
-,j OD 17	1
“ežiij • estanka so se
k. Cattina1 °flani’ razen Do' fanfanijevca, ki
^nfan^poroča^o1 drugi mnenja, da bi bilo
N “ ^vetovanl, ki jih je ^	—	■>-
JjMl skun.sedniki parlamen-ii	s	posameznimi
l^v	z.	odbori	po-
*eiJJ**Wnev KD ter Kje da; iki vlad. Deli’ Prt U29tovh, da sta j'?v5ti s T,f, Popravljena so-Jl Progra^T v vladi na pod-?e,ki-iahma v okviru petih
po-
li, , i Ki .	¥ '-»tvviiu pt
Ji plo 27 “ )e vodstvo KD Jse nei
c- Koal; “a
j,,.'teh no„Sj.’k strank in gla-
lW!,u'5ruaria letos, in Crklem, P°trobno večino k, koali,;, , na osnovi glasov
'is. 'n Bok j. »iran k in
J,''v (p.°dvisnih parlamen-o Ptini) rar°tti, Caveri in K^atii . .
j,,7»vniki pTe}a!- da so mu i» i diw- U ‘n PDI pred-katerihnK- vladne formu-'StnČ: b' s KD sodelo-h J* je	medtem
'ti^arvo Predlagal sestala	vlade	KD, ki pa
‘‘kovala od seda-""'iniiiin,,,,,,,, nun,
Hnes
*i| ^Qj| i. kN tJiZa se bliža odlo-^lo "Utku- Včeraj se k,’»a i,_kasedanje vodstva 0 krem je Fanfani »J; ki ti*?tZultatih posveto-
£,Lod!I * Farla‘
k C’ da SKuPinami, in za-kl.*®o in u vodstvo stran-
1,1 ,,r* daiio0lllobno P°ve ali !C»ie na’Pa naj opu-k, |eve!!apore za sestavo VNriij '?n*ra. Do sedaj C,»d kati - Je člani vod-y' 1» r'h s« se trije V* *e ■■rii 'eve8a cen-V*b'nen odločno proti. V>0 v ?fprava nadalje-\ adlj na, Ver)etnosti bo
Sl ,?a b? iotite^ ,Ni
1*1 >akniiSe vodstvo KD Šl .Ostalo ko Pa -*e že
TS*ku*i panf	da Fan'
C* Ohštaia”	je U8°'
tS in ajaJO vsi pogoji
-tilSuM'1 aa to, da 'Fan| m,;
t'
'
'Res je" si-
“ Ddrlumn..  ________
»lorp stroko večino, s Parlamo„? vlada ratM'
LJarlamentarnimi
i* iVo.^oratn V ,em Primeru 8*« strLi?odrediti skle-'ti 1 Pos|aannrke>; ali pa ne-l*4iS?!rai0 L in senatorji
v“ ‘»Ti
avtorueie vodstva
krva-
Koreji
"	i?1)	?°dkih lada Je po
r< iBia*atoa vužni 1--------
L\>a,Vsaj formal-
1	Ril	politi-
vlade, ki
IffkL** Sin°i*a 'eta podpi-
v bal zdjo ®man Rijev
NSefe. DIaV na am
it,'"Snetih d8v na ameri-'1* ohtr. Je z Predsednik Ei-bk6 Dri 9 v JaPovedjo svo-‘9l sed Dfl ta rtU. tud' mo-^'Vo?4j Pa i. atorsl<i re-'iSre^Jk irtV zadregi, ali
O i1 atDr?P?ve' da si ne tfli J* bi ni 'h očitkov
VnskilitVamrc,i,predsedn'"
b2*»kj ' strani!- škodil repu-u edstav'' • eki demo-Vikih^elJ to	že	za-
t>dn0v revi/'J° vseh 'boJj Hita ^ * režimom ■ Kaj bo storil
&>*!!** -V BrlJjeiiean*.-'e skupina ^V^tl v,aH V'h častnikov in ,!„?®!anc°urta.
&ŽN » V1
SSSfcžSsS
Mii.11' via',, J s* ljudstvo Je dji. m uDor bo
*i * Ca ktipin dportukom na SAjSo o *, svojih ljudi. H S '' Don S SVOJe s'ra-VOan ‘adi TPoro Hetan-tac* v lMi 'a dogo-V derite °nkv;r bolj ali \ boMtatoruP°dpore ZD<t KlSj^tju e. ,na Karaib-
Ni)' ?■ ‘e veenj so v Wa-V.htdeiu r * odkrito * Ci>i d Castru in so
t|t>anJUlic“1 re'
treba zahtevati od PSI, da pojasni svoje stališče nasproti, KPI.
Taki so zaključki njegovega dolgotrajnega posvetovanja — je zaključil Fanfani — ki mu ga je vodstvo KD naložilo 15.
m. Nato je zahteval, da sedaj vodstvo odloči in izbere pot ter mu pove ali naj se loti dela in sestavi vlado, ki jo ima v načrtu, hkrati pa je zahteval, da se o tem izjasnijo vnaprej tudi glavni odbor stranke in parlamentarne skupine v celoti, da bi odločitev stranke v tem tako kočljivem trenutku bila sprejeta s preudarnostjo. (Očitno je, da se Fanfani skuša že vnaprej zavarovati pred nevarnostjo • prostih strelcev*!)
Za Fanfanijem sta spregovorila Piccioni in Gui, ki sta poročala vodstvu o poteku diskusije na včerajšnjem sestanku parlamentarnih odborov KD, Gui si je pridržal pravico, da poseže v diskusijo šele jutri zjutraj in da bo takrat povedal svoje mnenje glede sedanje vladne krize.
Ko se je začela diskusija na Fanfanijevo poročilo, je prvi spregovoril Lucifredi, ki se je izjasnil proti rešitvi krize z vlado levega centra in s tem proti vsakršnemu pogajanju s PSI. Dodal je, da je taka vladna formula v nasprotju s težnjami volivcev KD in v nasprotju z obveznostmi, ki da jih je KD prevzela do svojih volilcev na splošnih volitvah 25. maja 1958. Zagovarjal je rešitev krize z vrnitvijo k štiri-strankarski koaliciji med KD, PSDI, PRI in PLI.
Sarti ni bil proti poskusu vlade levega centra, poudaril pa je, da je treba od PSI zahtevati, da pristane na celoten demokratični program, ne pa na posamezne ukrepe, hkrati z obvezo, da se reši takoj vprašanje občinskih odborov,
kjer PSI sodeluje s KPI, in da sprejme odločno protikomunistično stališče KD.
Za njim sta govorila še Mal-fatti in Ronzoloni. ki sta oba podprla vlado levega centra. Ronzoloni pa je ostro polemiziral z Lucifredijem in osmešil njegov predlog, da bi ponovno poskusili s štiristarnkar-sko koalicijo, ki je. razen desničarjev KD, nihče ne mara, proti njej pa sta zelo odločno tudi PSDI in PRI. Malfattijev poseg v diskusijo je bil zelo preudaren in stvaren. V bistvu je on argumentiral takole: Teoretično obstaja možnost desnega centra, toda to je proti volji stranke; ni možna vrnitev k štiristrankarski koaliciji, zlasti ne danes, ko Mala-godi vabi Saragata celo v koalicijo s PDI; ne ostane torej nič drugega kot vlada levega centra. Ta rešitev ima matematično večino v parlamentu in širši parlamentarni prostor zaradi predvidenega vzdržanja PSI. Malfatti je polemiziral z onimi, ki zatrjujejo, da gre pri tem za odprtje v levo in dejal, da se za tem skriva volja nekaterih, ki bi hoteli doseči politično ravnotežje v okviru desnega centra. «Tako perspektivo zagovarja komaj deset odstotkov stranke — je dejal Malfatti — in pomeni vodo na mlin ljudske fronte, krepi moč komunizma, nas o-vira pri uresničenju našega programa, izključuje vsakršno možnost sporazumevanja s homogenimi demokratičnimi silami in vsakršen razvoj politike demokratične solidarnosti*.
Nato so odložili diskusijo na jutrišnji dan, ko se bo vodstvo KD sestalo ob 10.30. Jutri bo po vsej verjetnosti Gui sklical na sestanek poslance KD. Če bi vodstvo KD zaključilo diskusijo danes, bi se poslanci sestali prihodnji petek; ker pa je bila diskusija v vodstvu KD odložena na jutri, se še ne more vedeti ali se bodo poslanci sestali prihodnji petek ali soboto. 13 senatorjev pa je zahtevalo sklicanje senatorjev KD.
Pokrajinski odbor KD v Bologni je z veliko večino odobril resolucijo, v kateri se zahteva, da politično tajništvo, vodstvo in parlamentarni skupini KD izrazijo Fanfaniju svojo solidarnost in soglasno pod-pro njegove napore za sestavo vlade levega centra. In to ne le na podlagi vzajemnih obveznosti med KD, PSDI in PRI, ampak tudi med celotno KD in celotnim PSI. če le njegovo vzdržanje vključuje tudi pristanek na demokratično metodo v parlamentu in izven njega, da bi tako dejansko raztegnili podporo demokratični državi.
gnijem se je končno le vršil: Fanfani je obiskal Segnija na njegovem stanovanju in se zadržal z njim v daljšem razgovoru.
Sestalo se je vodstvo PDI. Ob zaključku zasedanja so izdali sporočilo, v katerem pravijo, da se ponovno poskuša dati vladni krizi obvežno rešitev, kar naj bi bilo v nasprotju z logiko in parlamentarno stvarnostjo, kjer naj bi obstajala homogena, trdna in jasna večina, ki naj bi imela posluh za najkonkretnejše socialne reforme, ne da bi si bilo treba izposoditi karkoli pri marksizmu; hkrati dodajajo, da prepuščajo javnemu mnenju sodijo o odgovornosti vsake posamezne stranke pri tem poskusu, ki mu monarhisti naspro-
tujejo iz dna duše.
Samo še podpis predsednika dežele Trentinsko - Gornje Poadižje manjka na dekretu, s katerim se razpisujejo občinske volitve v 131 občinah tren-tinske province in v 104 občinah bocenske province. Volitve bodo 25. maja. V bocenski provinci velja proporcionalni sistem za vse občine, ne glede na število prebivalcev, v trentinski provinci pa je do sedaj veljal proporcionalni sistem le za občine z nad 10.000 prebivalcev, nedavno pa so ga spremenili tako, da bo veljal tudi za občine z nad 3000 prebivalcev; v občinah, ki imajo mani kot 3000 prebivalcev pa se glasuje po večinskem sistemu.
A. P.
Z včerajšnje seje kongresa SZDLJ v Beogradu
Bakarič o miroljubni koeksistenci in o notranjem razvoju v ZSSR
Govor koprskega delegata o pravicah italijanske manjšine - Razgovor Veselinov-Gatto
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — Kongres SZDLJ je nadaljeval danes delo v komisijah za organizacijska vprašanja, po-litično-ideološka vprašanja in za družbeni sistem in gospodarstvo. Uvodna poročila za razpravo v komisijah so bila podana včeraj na plenarnem zasedanju, ki se je končalo pozno zvečer z go-
vorom generalnega tajnika vanja z njimi na osnovi popolne enakopravnosti, to je politiko aktivne miroljubne koeksistence.
zveze Edvarda Kardelja, ki je med drugim ugotovil, da bc enotna akcija vseh socialističnih sil omogočila, da bo prihodnje petletje doba novih uspehov in močnejše stabilizacije socializma.
Med važnimi govori včerajšnjega zasedanja je bil govor predsednika sabora Hrvaške dr. Vladimira Ba-kariča, ki je ugotovil, da Jugoslavija, ki gradi nove odnose med svojimi državljani na osnovi popolne enakopravnosti in humanizma, lahko vodi samo politiko spoštovanja drugih narodov, sodelo-
Za tako politiko so nekateri Jugoslaviji očitali, da sedi na dveh stolih, da podpira »status quo» v sodobnem svetu, da izdaja delavske ntere-se, da «limitira» marksizem in da ustvarja tretji bloit. Toda pravilnost načel jugoslovanske politike je zmagala nad kritiko. Danes ni dvoma, da prestavlja politika aktivne koeksistence-« sodobnejše mednarodne odnose. Poraz Hitlerjeve Nemčije v drugi svetovni vojni ni samo rezultat orožja, temveč moralne siie nad reakcionarno in ne. odob-no Hitlerjevo idejo «Herren-
iiiiimniiiimiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiHiminiiiiHMMmiiMiHHMiiiiiiniiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiMiiiiiiitiiiMMiiHiMimiMmHiMMimMmMiiMMiiiimiiiiiiiiHiiiifnmtiiiHiiMimiiiiiiiimiiiiii
Upor pristašev	Jimene
proti viadi predsednika Betanconrta
Upor podpira diktator Trujillo, ki je poslal na pomoč upornikom tudi nekaj svojih ljudi - Vojska je ostala zvesta vladi - Vse demokratične organizacije so odločno na strani vlade - Organizirajo se delavske in kmečke milice - Fidel Castro ponudil pomoč
CARACAS, 20. — Venezuelski radio je javil, da so nekateri višji častniki, ki so bili izgnani iz Venezuele, danes v zgodnjih jutranjih urah zavzeli mesto Cristo-bal v državi Tachira bltzu meje s Kolumbijo. Upori.tke vodi bivši general Castro Leon, ki je bil minister za o-brambo v začasni vojaški vladi, kateri je predsedoval Kontraadmiral Larrazabal.
Castro Le6n se je bil 23
julija 1958 uprl tudi proti Larrazabalu, a se je čez nekaj dni vdal. Od tedaj je o-stal v stiku z osebnostmi s karibskega področja, ki kujejo zaroto proti vladi predsednika Betancourta. V Caracasu so danes s tem v zvezi izjavili, da dogodki v Cristobalu nosijo pečat dominikanske republike.	Ko
bc upor zatrt, bo venezuelska vlada zahtevala pojasnila v Ciudad Trujillu.
Med drugim; častniki, ki jih je naštel venezuelski radio, je tudi bivši poveljnik Tamayi Suarez, ki je bil poveljnik »narodne garden pod vlado predsednika Jimeneza.
Zveza univerzitetnih	cen-
trov Venezuele, ki šteje okoli 11.000 članov, je odredila mo tilizacijo univerzitetnih študentov za podporo vladi Po-Že	davno	napovedani	sesta-, zvala je študente, naj	bodo
nek	med	Fanfanijem	in	Se-1 pripravljeni za obrambo demo-
kratičnega režima in naj ;z-polnjujejo vse ukaze.
Predsednik republike Romo-lo Betancourt pa je govoril po radiu in je sporočil, da bodo upor z vso odločnostjo zatrli. Povedal je, da so vojaška letala dobila ukaz, naj letijo nad mestom Cristobal, m naj ga bombardirajo, če se uporniki v najkrajšem časa ne vdajo, Dodal je, da so vse oborožene sile v državi solidarne z ustavno vlado, ter je pozval, prebivalstvo, naj ostane zvesto režimu.
Govoril je tudi obrambni minister general Lopez Henri-quez, ki je izjavil, iča so narodna garda in oborožene sile v državi Tachira ostale zveste vladi, prav tako kakor civilno prebivalstvo. Po radiu so govorile tudi številne vojaške osebnosti ter voditelji političnih strank, ki so zagotovili zve. stobo vladi.
Delavska zveza je izrekla solidarnost z vlado ter je odredi.
•vTViiaiiaiaiiBaiaKaaiiitaaaaiiiitaitimvtittiiaififiiiatiiiiiiif ■iaaBiaBiiaaiiaiiai>iaB*aiaaiiiiiaiaaiBitH>«ai*ii*ia»aiiaaaiiiaiiiiaaaBiiBaiiiBi*iiiaiitaiafBii»iiia*aiailiiaiiiaKaaiBtiiiitiiiiiaiaiiiiB*iia>i>*atitiii»t«tiiiaaaiitsiiaia>
Poziv	Eisenhowerju,
odnose ZDA z vlado Singmana Rija
Demokratski predstavnik Udall poziva predsednika, naj odpove svoj obisk na Južni Koreji
Vlada v Seulu |e odstopila
SEUL, 20. — Po zadnjih podatkih, zbranih v neuradnih krogih, je pri včerajšnjih neredih v Seulu bilo u-bitih nad 90 demonstrantov, 450 pa ranjenih. Po seul-skih ulicah, zlasti pa v predmestjih, so se tudi danes zjutraj nadaljevali spopadi med demonstranti in enotami vojske in policije, ki operirajo z oklepnimi vozili.
Zvedelo se je, da so se v mestih Tegu, Kvangju in Inčon nadaljevale tudi danes protivladne demonstracije. V Seulu so vojaški oddelki zasedli strateške položaje, po ulicah pa krožijo o-klepna vozila.
Tudi v Seulu so bile davi nove demonstracije, katerih se je udeležilo okoli 10.000 ljudi. Policija je streljala.
Trije demonstranti so bili ubiti, 15 pa je bilo ranjenih.
Ameriški časnikarji javljajo, da je pri včerajšnjih spopadih bilo 123 mrtvih in nad 400 ranjenih
Predstavniki opozicijske demokratske stranke so izjavili, da so »prijetno iznenadeni« zaradi izjav ameriškega državnega departmaja o ((opravičljivih zahtevah« demonstrantov. Izrekli so upanje, da bo ameriško stališče prisililo Singman Rija na umik, kakor je to storil v zvezi z japonskimi ribiči, ter da bo ukinil obsedno stanje in napovedal nove volitve.	...
Danes pa so objavili izjavo predsednika Singmana Rija, ki pravi: ((Neverjetno je, da moje ljudstvo, kateremu sem posvetil vse svoje življenje, tako ravna. Vendar pa to ni trenutek, da bi razpravljali o vzrokih sedanjih dogodkov, a-
li pa da bi skušali odkriti krivce-: Prva naloga je sedaj vzpostaviti red in zakonitost, tako da izgine potreba obsednega stanja. Ko se bo povrnila normalnost, bo vlada z naj. večjo odločnostjo izvedla preiskavo o okoliščinah in o vzrokih neredov. Krivci bodo kaznovani, tisti pa, ki imajo vzroke za pritožbe, bodo dobili zadoščenje«.
General Song Jo Can je na tiskovni konferenci izjavil, da sta red in zakonitost popolnoma vzpostavljena. Izrekel je upanje, da bo mogoče v čim krajšem času ukiniti obsedno stanje. Dodal je, da bodo samo tisti demonstranti, ki so neposredno odgovorni za uničenje vladnega premoženja in za požare, veljali za ((upornike« in da bodo kaznovani. General je dodal, da so izdali 40 zapornih povelj proti elementom, ki so sodelovali pri demonstracijah, in da :o vsi listi dobili ukaz, naj ne objavijo seznamov včerajšnjih žrtev. Niso pa cenzurirali novic v zvezi s stališčem, ki Ea je zavzela ameriška vlada. Dvanajst članov vlade se neprestano posvetuje. Govori se, da nameravajo podati ostavko.
V središču mesta stražijo
ke vojaški oddelki, ki so močno oboroženi.
Zvedelo se je, da se okoli 150 demonstrantov skriva na goratem področju severno-vzhodno od Seula. Obrambni minister je izjavil, da je o-koli 80 od teh ljudi oboroženih. Vojska je dobila ukaz, da te ljudi ujame. Sef policije je izjavil, da so pridržali v zaporu okoli 50 ljudi od vseh, ki so jih včeraj aretirali. Na športnem f>tadior.u je okoli 2.000 močno oboroženih vojakov v stalni pripravile-nosti za primer novih demonstracij. V bližini pa so razmeščeni tanki in oklepni avtomobili.
Politični opazovalci izrekajo mnenje, da ima Singman Ri še vedno v oblasti vojsko in policijo in se mu je zaradi tega posrečilo zatreti demonstracije. Vendar pa je po mnenju teh opazovalcev Južna Koreja n3 poti k revoluciji, ki bo lahko izbruhnila v 15 dneh kakor tudi čez mesece ali leta. Prostovoljni u-mik Singmana Rija ni verjeten, vendar pa se računa, da ne bo mogel prenesti fizičnih naporov v zvezi s sedanjim težavnim položajem, ker ima 86 let Tedaj bi stopila v ospredje južnokorejska vojska.
V poučenih krogih v Wa-shingtonu se širijo govorice, da bi utegni) predsedn k Ei-senhower odpovedati svoj obisk na Južni Koreji, ki je določen na 22. junija, če ne bi Sigman Ri prenehal z. za-tiralnimi ukrepi proti svojim političnim nasprotnikom De-
javna poslopja, zlasti pa re- i mokrntski predstavnik Ste-zidenco predsednika reoubli- l ward Udall je puzval pred-
sednika, naj odpove obisk na Koreji zaradi velkega vznemirjenja korejskega ljucstva in zaradi zločinskega -nvna-hja Singman Rijete policije. iJredstavnik je dodal, da sedanji neredi na Koreji potrjujejo prepričanje, da je Singman Ri zmagal pri zadnjih volitvah z uporabljanjem sile. Pozval je zatem Eisenho-werja, naj odredi celotna revizijo odnosov med ZDA in vlado Singmana Kija. Sicer pa je za sedanje dogodke na Južni Koreji v veliki mer. odgovorna tudi ameriška vlada, ki nenehno podpira Snigma-r.a Rija, in ki ga namerava
predsednik fiisenhovver tudi moralno podpreti s svojim napovedanim obiskom.
Kakor poroča agencija »Tass« iz severnokorejske prestolnice, se je v tem mesiu ckoli 200.000 ljui' udeležilo velikega zborovanja v podporo demonstrantom na Južni Koreji.
Glasilo sovjetske vlade «Iz-
vestija« pa 1- iše, da demonstracije na Južni Koreji kažejo, da «je t*eba predvidevati neizbežen padec režima, ki se naslanja na 'UŽnoaorejske in ameriške bajonete«. i(Ameu-ške čete, dodaja list, ne služijo drugemu nega vzdrževanju režima Singmana Rija in zatiranju teženj ljudstva, med katerim močno vre.»
SEUL, 20. — Vseh dvanajst članov južnokorejske vlade je sporočilo Singmanu Riju svoj odstop.
Vlada je podala ostavko, ker se čuti odgovorna za položaj, ki je povzročil zadnje krvave dogodke.
la splošno stavko delavcev in kmetov.
V Caracasu je zavladala velika nervoznost; začeli so postavljati barikade in so raz-deiili tudi orožje civilistom. Ustanovili so delavske oborožene oddelke. Letališče Mai-quetia blizu prestolnice stražijo vojaški oddelki, ki razpolagajo s protiletalskimi topovi. Ves letalski, promet v državi in s tujino je prekinjen.
V bližini kolumbijske meje se je okoli 300 uporniških vojakov predalo vladnim četam. Domnevajo, da število upornikov v Cristobalu ne presega 400 ljudi. Sedaj se dejavnost upornikov omejuje na mesto Cristobal. Obrambni minister je sporočil, da sta ustavljeni na odprtem morju pred venezuelsko obalo dve ladji z Dominikanci, ki naj bi pomagaii upornikom.
Načelnik glavnega štaba venezuelske vojske polkovnik Miliani je sporočil, da so vi. letala obstreljevala objekte
solidarizirajo s spolovinarji in poudarjajo, da je treba njihovo vprašanje pravično rešiti, ker povzroča hudo gospodarsko, socialno in moralno stanje na podeželju.
. Nameščenci javnih plinarn jp proglasili štiridnevno stavko. ki se bo končala v soboto opolnoči. Stav ;ajo' nameščenci plinarn v Genovi, Catanii, Pisi, Rovigu, Salernu, Modeni, Foggii, Leccu. Desiju, Mantovi, Meranu in v Vidmu. V ostalih mestih ne stavkajo, ker so uprave pristale na pogajanja. ki naj privedejo do sporazuma na pol poti med tem, kar zahtevajo nameščenci in tem, kar ponuja federacija plinarn.
Delavke v tobačnih tovarnah nadaljujejo s protestnimi manifestacijami, ker je izostalo izboljšanje mezd na podlagi sklepa ministra za delo. Sindikalna organizacija FILZIAT, ki vključuje tudi delavke tobačnih tovarn, je posredovala pri ministru za delo, da pova.
ki so jih zasedli uporniki. Do- > bi na sestanek združenje kon-
dal je, da so na letališču San .Antonio blizu Cristobala pristala štiri letala z enotami narodne garde, ki se bodo pri. družile četam, ki se bodo borile proti upornikom.
Predsednik Betancourt je v predsedniški palači izjavil, da se bo ljudstvo, če bo potrebno, borilo po ulicah, da brani demokratične ustanove. Minister za obrambo Henriqu3z je izjavil, da se vojska strinja s temi izjavami in je pripravljena braniti demokratične u-stanove.
Državna zveza kmetov je sporočila, da so bila že dana navodila za ustanovitev kmečke milice, ki naj sodeluje z vladnimi oboroženimi silami ter s študentovskimi organiza. cijami in z demokratično mladino.
Uporniški radio pa je oddajal izjavo generala Castra Leona. Ta je zagrozil, da bo jbombardiral še danes Caracas. Toda v prestolnici se sprašujejo, ali sploh ima letala. Castro je tudi dejal, da bo ((zasedel Caracas danes ponoči«. Toda v prestolnici in v jostali državi vlada popoln mir.
V Venezueli so izvršili številne aretacije. Aretiran je bil tudi bivši načelnik vojaške policije bivšega predsednika Jimeneza in i ekateri civilisti, ki so vodili komandose, ki so se pripravljali na akcijo proti vladnim četam. Zaplenili so tudi veliko količino orožja.
Guvernerja države Tachira so uporniki ujeli. Zasedli so tudi dve radijski postaji. Castro Leon je po radiu izjavil, da njegovo gibanje nima nič opraviti z bivšim diktatorjem Jimenezom, pač pa da hoče • napraviti konec razdobju državnih udarov*. Zvedelo se je, da je številnim Dominikancem uspelo priti iz Kolumbije v Venezuelo in da so se nekateri že pridružili upornikom.
Predsednik kubanske vlade Fidel Castro pa je ponudil Be-tancourtu neomejeno pomoč v vojaštvu in orožju.
Stavkovna gibanja v
cesionarjev, ki pravi, da je pripravljeno pristati na izboljšanje mezd le v primeru, da državni monopol pristane na povišanje cen tobačnih delkov.
volka«. Pod pritiskom te moralne sile je prišlo po drugi svetovni vojni do naglega procesa razpadanja kolonializma. V procesu, ki še vedno traja, je postalo jasno, da je orožje odlično sredstvo uničevanja, toda nezadostno zmago v vojni. Vedno bolj naraščajoča vloga delavskega razreda v kapitalističnih državah zmanjšuje možnost pustolovske politike ožjega kroga imperialističnih magnatov.
Danes ni več praktične možnosti, da bi neka velika sila Evrope, razen mogoče Nemčije, ki se poraja, sprožila novo vojno Poskus Anglije, da intervenira v Egiptu, je propadel. To je bilo rrvič, na je bila velika sila pod moralnim pritiskom prisiljena, na umik. Dogodki na Madžarskem, Poljskem in v Vzhodni Nemčiji, so pokazali, da se gibanja in revolucije, v katerih so sodelovale ljudske množice, ne morejo zrušiti z zunanjim pritiskom.
BaKarič je ugotovil, da je tudi v Sovjetski zvezi notranji razvoj pozitiven; po prihodu Hruščeva na oblast se je začela decentralizacija, okrepil se je proces dembkratizacije in spreminjati se je začel odnos do idrugih držav in zunanja oo-litika. »Toda. je zaključil Bakarič, vprašanje koeksistence ni samo vprašanje odnosov med socializmom in kapitalizmom, med Vzhodom in Zahodom, temveč vprašanje človeštva. Vprašanje koeksistence ni vprašanje, ali se bodo ZDA in Sovjetska zveza sporazumele, temveč eden preizkusnih kamnov niunih odnosov z drugimi narodi.«
V Komisiji za ideološka vprašanja 'e med drugimi govoril Ivan Mavsar, delegat iz Kopra
0 italijanski manjšini v koprskem okraju. Mavsar je poudaril, da uživa italijanska manjšina polno enakopravnost. «Naš odnos do narobne manjšine ne gre samo za tem, da bi se ohranila, temveč da se čim bolj aktivizira in da odigra svojo napredno vlogo kot most med obema narodoma. Večina pripadnikov italijanske manjšine je vključena v Socialistično zvezo; pomembno je tudi število pripadnikov manjšine v ZKJ in v drugih organ zaci-jah. Italijanska manjšina je zastopana v vseh predstavniških organih ljudske oblasti, v svetih, v manjšinskih komisijah, od krajevnih organov do republiške ljudske skupščine, v sodiščih in drugod. Mnogi člani italijanske manjšine so na vodilnih mestih v gospodarskih organizacijah. Mavsar je poudaril, da je značaj italijanske manjšine zavarovan s kulturno-prosvetnimi ustanovami in šolami. Ljudska oblast se je posebno na področju šolstva borila z velikimi težavami, ker je večina italijanskih učiteljev in profesorjev odšla v Italijo. Stanje učnega osebja se je zadnja leta popravilo s štipendiranjem tudi na italijanskih univerzah, tako da so potrebe učnega kadra italijan-
iz- j ske narodnosti v glavnem za-
1 dovoljene.«
V zvezi z manifestacijami, ki jih bo prirejalo do konca meseca okrog 2 milijona spolovinarjev in kolonov po vsej Italiji, so ACLI izdale sporočilo, v katerem pravijo, da se
flllllllllllllllHIllllllllMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHilHIIIIIIIIIIIIMIIIIimmillllllMIIIIIillllllllllllllll
ZDA za začasen sporazum glede zahodnega Berlina
Toda samo glede ^zmanjšanja napetostih - Dillon obtožuje Hruščeva - Gaitskell predvideva več sporazumov na konferenci najvišjih
NEW YORK, 20. — Ameriški državni podtajnik Dillon je nocoj na konferenci, ki jo je organizirala ameriška sindikalna zveza «AFL CIO»; izjavil, da so zahodne države pripravljene upoštevati na konferenci najvišjih »začasne sporazume za zmanjšanje napetosti v Berlinu«. Dodal je, da so tri zahodne države »odločene ostati navzoče v Berlinu in ščititi vezi mesta z nemško zvezno republiko«. Izjavil je tudi, da ne bodo sprejeli nobenega začetnega koraka za opustitev zahodnega Berlina ali pa »za konec svobode v tem delu Nemčije«.
Dillon ja obtožil Hruščeva, da se je zelo približal obnovitvi svojih groženj glede Berlina s svojimi nedavnimi izjavami o podpisu ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. Dodal je, da je nemško in berlinsko vprašanje glavno vprašanje za udeležence na konferenci najvišjih.
Dillon je dalje izjavil, da bodo ZDA odšle na konferenco naj višjih »z odločenim namenom, da iščejo glede Nemčije in Berlina sporazum, ki bo sprejemljiv za vseh ter da najdejo sredstva za zboljšanje odnosov med obema blokoma. »Stališče ZDA ni togo in ameriška vlada želi proučiti vse razumne poti, ki lahko pripeljejo do sporazuma «
Zatem je Dillon postavil Hruščevu naslednja vprašanja: 1. Ali je SZ pripravljena u-makniti svoje sile iz Vzhodne Nemčije in iz držav Vzhodne Evrope. 2. Ali je SZ pripravljena dovoliti pravico do sa-moodločanja vzhodnim Nemcem? 3. Ali je SZ pripravlje-
na odpovedati se »fiktivno ločeni Severni Koreji* in dovoliti narodom vzhodnoevropskih držav, da izberejo svojo uso-so? 4. Ali je SZ pripravljena prenehati svoj odpor proti izvajanju Listine OZN, ki jo je ona podpisala v San Franciscu?*.
Po razgovoru s tajnikom OZN Hammarskjoeldom je laburistični voditelj Gaitskell izjavil na tiskovni konferenci, da se lahko predvideva, da bo konferenca najvišjih pripeljala do sporazumov o ustavitvi jedrskih poizkusov, do začasne rešitve berlinskega vprašanja ter do ustanovitve področja nadzorovane razorožitve na eni in na drugi strani meje med obema blokoma.
 u«------
Jugoslovanski dan na milanskem velesejmu
BEOGRAD, 21. — Predsednik jugoslovanskega odbora za zunanjo trgi vino Sergej Krai-ghe; in predsednik zvezne industrijske zbornice Nikola Djuverovič sta odpotovala danes na mednarodni velesejem v Milan. Na velesejmu bo 22. aprila dan Jugoslavije. Razen velesejma se bosta Kraigher in Djuverovič udeležila seje upravnega odbora itali-jansko-jugoslovanske > mešane trgovinske zbornice in mešane jugoslovansko-italijanske družbe, ki je bila nedavno ustanovljena za pospešitev name-ščevanja jugoslovanskih industrijskih izdelkov v Italiji in italijanske investicijske opreme v Jugoslaviji.
»Italijanska manjšina ima o-mogočeno in zajamčeno uporabo italijanščine v vseh oblastvenih organih. Okrajni odbor v Kopru je med drugim določil položaje, za katere je potrebno obvezno znanje italijanščine; ustanovil je položaj referenta za manjšine, ki ima nalogo skrbeti za dosledno iz-vršvanje določil londonskega sporazuma.«
Mavsar je nadalje poudaril važnost malega obmejnega pro. meta in naštel konkretne podatke. »Znano je, je ugotovil Mavsar, da so pred leti razni iredentisti v Italiji blatili in napadali našo državo. Vsakodnevni obisk tisočev Italjanov v naših krajih je onemogočil to propagando. Italijanski državljani so se prepričali o nesmiselnosti tega blatenja, ker so na lastne oči videli stvarnost.«
Clan predsedstva zveznega odbora Socialistične zveze Jovan Veselinov je imel včeraj med delom kongresa daljši razgovor s člani delegacije Socialistične stranke Italije, ki jo vodi član vodstva PSI, Simone Gatto.
Med inozemskimi političnimi opazovalci, posebno med inozemskimi novinarji v Beogradu je včeraj vzbudilo Mijatovičevo uvodno poročilo za razpravo v komisiji za organizacijska vprašanja veliko zanimanje. Iz celotnega poročila izhaja velika vlo;a Socialistične zveze v naualjnjem razvoju socializma in socialistične politične zavesti državljanov. Toda njegove besede, da ((Socialistična zveza ni neka mehanična tranzmisija ZKJ» in da je ZKJ, ki je kot ostale množične organizacije kolektivni član Zveze »del Socialistične zveze«, ki jih nekateri jugoslovanski listi niso omenili v svojih poročilih, so dale povod za razne komentarje med inozemskimi novinarji, ki pazijo na vsako besedo in jo vsak po svoje tolmači. Jutrišnja številka glasila Zveze komunistov Jugoslavije «Komunist» objavlja govor šVojeg* glavnega urednika Cvijetina Mijatoviča brez vsake spremembe.
B. B.
Odkritje zarote za umor Naserja
Aretirani izraelski vohuni
KAIRO, 20. — Egiptovski list • Al Ahram* javlja, da so aretirali nekega izraelskega agenta, ki je pripravljal načrt za umor predsednika Naserja. Predstavnik informacijske službe ZAR je potrdil, da so aretirali nekega izraelskega agenta, ki je pripravljal načrt, da bi zastrupil živila, ki so bila namenjena predsedniku Naserju. Predstavnik ni hotel povedati podrobnosti, izjavil pa je samo, da so vesti, ki jih s tem v zvezi objavlja list «A1 Ahram*, resnične.
Omenjeni list piše tudi, da je bil aretirani agent zaposlen v velikem restoranu »Maison suisse Groppi* v Kairu in je po poreklu Grk. Sodeloval je pri pripravljanju porcij za predsednika Naserja. Načrt je mislil izvesti s tem, da bi postavil strup v te porcije. Strup so pri preiskavi našli.
List ne omenja datuma, ko naj bj bil izvršen atentat. O-pazovalci pa so mnenja, da so zaroto- odkrili nekaj dni pred nedavnim obiskom Naserja v Indiji. Opazovalci pripominjajo, da so posebne jedi sprejeli na letalo, s katerim je Naser odpotoval iz ZAR v Indijo.
Ministrstvo za informacije ZAR je danes javilo, da so odkrili 6 izraelskih vohunskih mrež in da so v zvezi s tem aretirali 10 ljudi. Od aretiranih je pet Evropejcev in pet Egipčanov. Zaplenili so več radijskih aparatov. Vohunske mreže so delovale že 3 leta v ZAR. Ženevi, Rimu, Muenchenu, Zuerichu in Amsterdamu Med Evdopejci so en Holandec, dva Italijana in dva Grka. Aretirane bo v začetku prihodnjega meseca sodilo posebno sodišče.
 «»-------
Prvi razgovori Nehru - Čucnlaj
NOVI DELHI, 20 - Cuei* laj in Nehru sta začela danes zjutraj razgovore v zvezi z obmejnim sporom med Indijo in Kitajsko Pri razgovorih sodeluje tudi kitajski zunanji minister Cen Ji, Bred začetkom razgovora je Cuenlaj obiskal predsednika indijske republike Prasada. Se prej pa je položil venec pred mavso-lej, kjer je pokopan Gandi.
Jutranji razgovor (e trajal približno 2 uri. Popoldne pa sta imela Cuenlaj in Nehru r.ov razgovor tudi indijsk; mi. nister za obrambo Krišna Me-non je imel enourni razgovor s Cuenlajem.
Zvedelo se je, da sta se Cuenlaj in Nehru sporazumela o ustanovitvi dveh odborov. Eden bo obravnaval zgodovinsko plat meja med obema državama, drugi pa zemljepisno plat.
Nocoj se ie Cuenlaj udeležil banketa, ki ga je njemu na čast priredil Nehru.
Vreme včeraj; najvišja temperatura 17.2, najnižja 11.6 stopinje,
zračni tlak 1013.6 se dviga, veter 8 km severozahodnih, vlaga 53 odst., nebo pooblačeno. morje rahlo razgibano, temperatura morja 11.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 21.
Simeon	^
Sonce vzide ob 5.10 ln. *?otoni,una 18.58. Dolžina dneva ^ vzide ob 3.04 in zatone Jutri, PETEK, 22. »P*1 Leonida
Prihodnji mesec skupščina v večji dvorani
Nerazumljive nejasnosti v obračunu Delavskih zadrug za leto 1959
Imenovani upravitelji skušajo položaj podjetja prikazati v boljši luči kot je v resnici - Kdo bo plačal izgubo s podjetjem «Centralvino»?
V eni izmed tržaških kino dvoran bo 9. maja novi občni zbor članov Delavskih zadrug, na katerem bo govora o dosedanji upravi in tudi o prora-čunu ter o obračunu za preteklo leto. Do tega bo po vsej verjetnosti prišlo na osnovi odločnih zahtev nekaterih članov izvoljenih v upravni odbor te pomembne ustanove. Znano je namreč, da je pri sestavljanju odnosno pri odobritvi proračuna Delavskih zadrug za letošnje finančno leto prišlo do ostro ločenih stališč.
Člani upravnega odbora, ki so deloma bili izvoljeni, večina pa jih je imenovanih in predstavljajo stvarno nadaljevanje komisarske uprave, namreč skušajo prikazati podjetje v ugodnejši luči, kot je v resnici. Kaže, da so predstavili tak proračun, ki bi pokril vse pretekle, ne povsem iasne posle in ki bi prikazal, da ima podjetje celo dobičke, medtem ko je v resnici v težavah in ima morda celo izgubo.
Razumljivo je, da se člani upravnega odgora, ki so bili izvoljeni na listi «Za obnovo in razvoj Delavskih zadrug« in ki so stari zaslužni zadružniki, takemu stališču upirajo in to ne samo iz moralnih temveč tudi izključno upravnih razlogov. Nedvomno imajo prav, ko trde, da morajo za preteklo slabo poslovanje nositi odgovornost tisti, ki so to zakrivili. Prav tako pa tudi ni dvoma, da morajo obračuni in proračuni nuditi stvarno sliko podjetja, kar velja še zlasti za Delavske zadruge, ki so v preteklosti vedno v redu poslovale. V tem okviru je tudi upravičena zahteva, da morajo upravitelji predložiti obračun članstvu, kar zahteva tudi pravilnik in statut o poslovanju Delavskih zadrug. Tega v preteklosti niso naredili niti takrat, ko so formalno izvolili nekatere člane upravnega odbora.
Vse kaže, da pri poslovanju ni bilo vse v redu in da zato obstajajo določene težave pri odobritvi proračuna, kar morajo s stvarne strani narediti člani upravnega sveta, s for-malno-upravne pa nadzorni od-
bor. Do sedaj nadzorni odbor tega ni naredil in se čujejo vesti, da nekateri člani podrobno proučujejo posamezne postavke.
V ta okvir tudi spada pereče vprašanje podjetja «Cen-tralvino* o katerem smo že podrobno poročali in tudi prikazali razloge zaradi katerih je podjetje propadlo. Sedaj praktično obstaja to podjetje samo na papirju, odločiti pa je treba, kdo bo nosil obsežno izgubo, ki se giblje po poluradnih podatkih okoli petdeset milijonov lir, menda pa je stvarno še mnogo večja. Moralna odgovornost je očitna, saj «Centralvino» predstavlja sodelovanje klerikalnega monopola «Federconsorzi» s klerikalci, ki so vedrili in oblačili v Delavskih zadrugah. Formalna in pravna odgovornost pa bi morala biti prav tako jasna, saj gre za obsežne izgube, za katere mora biti nekdo odgovoren.
Dejstva torej pričajo, da so Delavske zadruge po zaslugi imenovanih članov upravnega odbora ponovno v rokah istih krogov, ki so jih zadnja leta — milo rečeno — slabo upravljali in je prav, da ti krogi in ti predstavniki vsaj javno podajo obračun o svojem delovanju.
Sklep obč. odbora o proslavah 25. aprila
Občinski odbor je na svoji sinočnji seji sprejel sklep o imenovanju petih tržaških u-lic po petih Tržačanih, ki so padli v borbi proti nacifa-šizmu. Curielu in Fortiju bodo posvetili dve novi ulici v naselju San Sergio, Retiju Ul. Teatro Romano, Fellugi in Pisoniju pa dve prečni ulici, ki se odcepita od Ul. Mar-chesetti in Giulia.
Ta sklep do potrdil občinski svet na slovesni seji 23. aprila, obletnici osvoboditve Severne Italije. Ta seja bo glavna svečanost v okviru proslav 25. aprila.
MiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiifiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiuilVMililiillfiinii
Sklep delničarjev štivanske papirnice
Razpis večjega posojila za povečanje proizvodnje
Danes opoldne se sestane na županstvu komisija načelnikov skupin občinskega sveta, ki bo sestavila dokončni spored proslav.
Nadzorstvena komisija proučuje pravilnik o sadnem trgu na debelo
Pokrajinska nadzorstvena komisija je pod predsedstvom podprefekta dr, Pasina pričela proučevati pravilnik trga s sadjem in povrtnino na debelo. Ker ni izčrpala vseh točk, bo nadaljevala proučevanje prihodnji teden. Komisija je že prej proučila pravilnik ribjega trga na debelo. Potrditev pravil pritiče sicer prefektu, toda komisiji so poverili to nalogo, da bo svetovala morebitne popravke za izboljšanje pravilnika.
Včeraj ob 11. uri dopoldne se je pričel na tržaški univerzi spopolnitveni tečaj o delovnem pravu za prefektur-ne funkcionarje, ki se ukvarjajo z gospodarskimi in socialnimi vprašanji. Otvoritve so se skupno z 39 funkcionarji udeležili tudi najvišji predstavniki oblasti. Tečaj bo trajal do 30. aprila. Navzoče je najprej pozdravil rektor O-rigone, za njim pa je na kratko spregovoril dr. Memmo, generalni ravnatelj za osebje in za splošne zadeve notranjega ministrstva, ki je bil od leta 1952 do 1954 načelnik notranjega oddelka ZVU. Zatem se je začelo uvodno predavanje prof. Balzarinija, ki je predvsem govoril o pomenu sindikatov.
Snoči je sprejel v sejni dvorani županstva udeležence tečaja in dr. Palamaro župan Franzil skupno z odborniki. Po županovem pozdravnem govoru so priredili gostom v bližnjih dvoranah zakusko.
Tečaj bo trajal skupno 40 učnih ur in bo trajal do 30. aprila. Zatem se bo pričel drug tečaj od 2. do 12. maja z istim programom. Poleg rednih učnih ur bodo tudi izredna predavanja. V torek bo profesorica Riva San Se-verino z univerze v Pisi govorila na temo; «Delovna pogodba o civilnem zakoniku«.
Danes opoldne bo sprejel tečajnike v pokrajinski palači predsednik prof. Gregoretti. V nedeljo si bodo tečajniki ogledali turistične zanimivosti
Trsta.
“""““a....................  iiminnniinumiHuiiniimmiiiiiiiiiiiiiiuiHiinininHmHmMm,,,,,...imiiinHniiiiiiinmmmminnii,,,,,,
Po alarmu, ki ga je vzbudil saharski pesek na Dunaju
Puščavski prah ali pesek v dežju normalen	in	običajen
Nad naše mesto pada s puščavskih peskom ali prahom pomešan dež večkrat na leto, dva ali trikrat pa celo v večjih količinah
Nekateri italijanski listi so včeraj objaiili vest z Dunaja, da je predvčerajšnjim ponoči padal z dežjem tudi saharski pesek, ki je zamazal vozila, ki so čez noč parkirala na cesti. Zadeva je vzbudila tolikšno pozornost in a-larm, da je dunajsko županstvo moralo izdati uradno obvestilo, o katerem je rečeno, da je avtomobile eumazal puščavski pesek«. V državnih arhivih obstaja zapisnik, iz katerega sledi, da je puščau-
ski pesek ž« padal skupaj z • m
l razširitvijo in modernizacijo tovarniških naprav naj bi povečali proizvodnjo na 100 do 120 ton papirja letno
Agencija «ASTRA« poroča, da so na skupščini delničarjev štivanske papirnice včeraj sklenili razpisati posojilo z obligacijami v skupni višini L5 milijarde lir. Pred časom so že povečali družbeni kapital od 1 milijarde na 2 milijardi in pol. Družba namerava občutno razširiti proizvodnjo tako, da bodo lahko letno proizvajali 100-120 tisoč ton papirja, medtem ko proizvajajo sedaj 40-45 tisoč ton. Računajo, da bodo z razširitvijo in modernizacijo naprav pocenili proizvodnjo tako, da bodo laze prodali svoje izdelke na notranjem in na tujih tržiščih. Povečalo se bo tudi število zaposlenih delavcev, in sicer od sedanjih 300 na 600.
 «»--------
Dražbe
za dodelitev tobakarn
Višje ravnateljstvo državnega monopola v Trstu razpisuje javno dražbo za tri nove to-
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-IT. TELEFON P3-808 IN 94-888
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-Il. — Tel. 33-88
UPRAVA TRST — UL. SV, FRANČIŠKA it. 20 — Tel. it. 87-338
OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej;
četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letrio KOO lir — FLRJ; v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stri-
tarjeva ul. 3-1 , tel. 2i-»z», tekoči račun pri Komunalni ban-
ki * Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trat
bakarne v tržaški občini. 27. aprila za tobakarno na Opčinah, Narodna ulica; 10. maja za tobakarno v Ul. Hermet v Trstu; 24. maja za tobakarno v Grljanu. Dražbena obvestila, ki vsebujejo norme in rekvizite za udeležbo na dražbah, so razobešena na občinski razglasni deski ter na deski višjega ravnateljstva monopola na pomolu Fratelli Bandie-ra 1-1.
Skupščina pekovskih delavcev
V sredo 27. aprila bo v prostorih v Ul. Pondares 8 skupščina članov sindikata pekovske stroke FILIA-CGIL, na kateri bodo poročali o dopolnilni pokrajinski delovni pogodbi, o naporih za ureditev položaja vajencev, ustanovitvi počitniške blagajne in o drugih perečih vprašanjih.  «»-----------------
Zaključen natečaj ACEGAT
ACEGAT je pred časom razpisal natečaj za sprejem 20 šoferjev in 20 sprevodnikov za avtobuse in filobuse. Šoferji in sprevodniki so postali potrebni, ker so številni zapustili podjetje in odšli v pokoj. Podjetje je prejelo 322 prošenj za sprevodnike in 172 za šoferje. Vendar pa med prošnjami za sprevodnike 199 ni odgovarjalo zahtevam natečaja, med šoferji pa kar 130.  «»-----------------
Umik pošte 24. in 25. aprila
24. in 25. aprila to veljal na poštah naslednji urnik;
V nedeljo 24. t.m. bo veljal za vse urade prazniški urnik. V ponedeljek 25. t.m. bodo od-prti uradi samo za sprejemanje in razdeljevanje pošte ter brzojavk. Oba dni pa ne bodo sprejemali in izplačevali denarnih pošiljk in vlog. Osrednji brzojavni urad pa bo vedno odprt.
 «»--------
Prijavljena tatvina
Na komisariatu javne varnosti je 18-letni Sergio Žerjal
prijavil,
da mu je nekdo ukradel lam-
iz Ulice Barbacan
breto, ki jo je pustil v Ulici Galattl. Policija je začela preiskavo, da bi izsledila malopridneža. ima pa precej dela, ker so bili tatovi motornih koles te dni zelo marljivi.
dežjem ha Dunaj, in sicer v 18. stoletju, od takrat pa ne več. Na Dunaju- ne izključujejo možnosti, da je treba ta pojav pripisati eksploziji a-tomske bombe v Sahari in da je zaradi tega možno, da je pesek tudi enevarno radioaktiven».
Toda ne samo na Dunaju, tudi v Trstu smo predvčerajšnjim lahko opazili nekaj podobnega. Nekateri avtomobilisti so nas opozorili, da so popoldne, ko je padlo nekaj kapelj dežja, še bolj pa zvečer, in sicer okoli 21.30, vključili	brisalke	na	ščitnem	ste-
klu, da bi ga očistili, a so bili	nemalo	presenečeni,	ko
so ugotovili,	da	brisalke	steklo	mažejo,	kot	da bi	bilo
blatno. Nekateri so avtomobil ustavili, s krpo dobro o-čistili steklo in se spet odpeljali. Ko so po nekaj minutah ponovno vključili brisalke, se je ponovilo isto kot prej: ščit-no steklo je bilo umazano, kot da bi ga kdo oškropil z blatom.
Včeraj zjutraj pa so lastniki avtomobilov, zlasti temnejših
barv, opazili, da so bila njihova vozila umazana, kot da bi vozili	ponoči po prahu,	na
katerega	bi	padlo	potem	ne-
kaj kapljic dežja.
Očitno	je	torej,	da je	pu-
ščavski pesek padal s kapljicami dežja tudi nad naše mesto in okolico, zaradi česar smo prosili	prof	Pollija	iz
meteorološkega inštituta, da nam o tem kaj pove.
Prof. Polii je predvsem dejal, da je ta pojav za Trst nekaj povsem običajnega, saj se vsako leto večkrat ponovi
in ob vseh letnih časih. Toda po navadi ljudje tega ne opazijo, zlasti še, če dežuje dalj časa. Dež namreč potem pesek ali prah izpere, tako da se na avtomobilih ne pozna. Večje količine puščavskega peska ali prahu pa padejo nad naše mesto po dva ali trikrat na leto. Zlasti dosti ga je padlo leta 1955, ko so usedline na avtomobilih lahko pobrali in analizirali, pri čemer so ugotovili, da gre za puščavska peščena zrnca.
Da je puščavski prah včeraj pustil sledove ng avtomobilih, je pripisati malenkostnim kapljicam dežja, kajti ob močnejšem dežju bi prah izpralo. Temu, da ni močneje deževalo, pa je kriva burja, ki je pihala celih pet dni in od nas odvračala dež, ki so ga bili povsod naokoli deležni v obilni meri. Nad oblaki, oziroma nad burjo, ki deluje do višine 500 metrov, pa je prevladoval močan «ši roko«, ki je tokrat ponesel puščavski pesek vse do Dunaja.
Omenili smo «široko«. To je veter, ki nosi v velikih višinah oblake peska in jih potem spušča z dežjem na zemljo. Običajno zasledimo prah ali pesek po dveh ali treh dneh, ko piha eširoko« in se konča z dežjem.
Na vprašanje, če je ta pesek radioaktiven, pa profesor Polli ni mogel odgovoriti, kajti prahu je bilo včeraj premalo, da bi ga lahko poslali v Bologno, kjer bi ga analizirali. Vsekakor pa je dejstvo to, da povzročajo oziroma razvijajo puščavski vihar ji, ki dvignejo pesek v o-gromne višine, večjo energijo, kot jo lahko sprosti recimo 100 atomskih bomb. Naše navadne poletne nevihte razvijejo enerpijo, ki je večja od petih ali desetih eksplozij atomskih bomb.
Iz vsega tega torej sledi, da je «široko«, ki je ponesel rumenordeča zrnca saharskega peska nad Dunaj, odložil minimalni del svojega atovo-ra», ki je obstajal v nekaj kapljicah s prahom pomešanega dežja, tudi nad naše
mesto. Ce je bil ta prah radioaktiven ali če je bil ((nevarno radioaktiven«, bomo zvedeli z Dunaja. Nedvomno bo v tem primeru tamkajšnje časopisje zagnalo velik hrup, drugače pa bo molčalo ali pa povedalo, da pesek ni bil radioaktiven.
Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da mi v nobenem primeru — vsaj tokrat ne — ne bomo občutili posledic, kajti količina s prahom pomešanega dežja je bila premajhna, da bi morebitno radioaktivnost zaznali tudi z Geigerjevim števcem.
Sinoči v mali dvorani v Ul. R. Manna
Lep interni nastop šole Glasbene Matice
Predstavili so se komorni godalni orkester ter nekaj gojencev višjih razredov
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al-la Maddalena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26
V mali dvorani šole Glasbene Matice v Ul. R. Manna je bil sinoči interni nastop komornega godalnega orkestra Glasbene Matice s sodelovanjem solistov.
Veano kadar nam je naša Glasbena Matica doslej pripravila kak nastop svojih gojencev, je to pomenilo za naše ozko glasbeno izživljanje dovolj pomemben dogodek, da smo mu posvetili vso pozornost. Pa ne samo mi, tudi naša javnost se je navadila na šolske produkcije Matice živo reagirati, ker je pravilno doumela, da s tem istočasno živo reagira na rast imšega mladega glasbenega kadra, da mu daje vzpodbudo m primerno ter zasluženo priznanje.
Tako je bilo tudi sinoči, ko je sicer malo dvoranico napolnila izbrana publika ljubiteljev glasbe med katero ni manjkalo (in to še s posebnim zadovoljstvom ugotavljamo) tudi kompetentnih poslušalcev. Razlog za to je bil tem večji, ker se je predstavil komorni godalni orkester, to se pravi telo, od katerega se lahko že nekaj zahteva, na vsak način pa vsaj pričakuje. In priznati moramo, da v naših pričakovanjih nismo bili razočarani. Nasprotno! Orkester pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra je muziciral tako ubrano in tako tenkočutno, da moremo že govoriti o godbenem telesu, ki je prešlo fazo nastajanja in ki kljub svoji kvalitetni neizrav-nanosti že predstavlja več kot solidno podlago za nadaljnje resno in vedno bolj kvalitetno ustvarjanje. Profesorju Kjudru, ki je znal preliti vanj velik del svoje temperametno-sti in interpretacijskega čuta, moramo za res uspel nastop samo čestitati.
Orkester je samostojno izvajal Corellijev adaggio, Bachovo Gavotto in Brittenovo Sentimentalno sarabando, prt Haendlovem Koncertu za klavir in godalni orkester pa je tenkučutno spremljal solistko Danijelo Nedoh, gojenko 7. lazredi profesorice Eme Vrab reve, ki je pokazala dobro šolsko podlago, obenem pa tudi že svojo osebno izrazno noto.
Pred orkestrom so nastopili še štirje violinisti pojenc; šole Glasbene Matice. Gojenec 4. raz. Zupančič Aleksander je izvajal Haendlov Allegro, gojenec istega razreda Janko Ban Mihelčičev Groteskni ples, gojenec 5. razreda Žarko Hrvatič Corellijevo Follij gojenec 6. razreda Robert Faganel pa Corellijevo Suito v A-duru •> treh stavkih.
Vsi štirje mladi violinisti so muzicirali sproščeno, zanesljivo in z zadovoljivim obvladanjem osnovne tehnike, junk.o Ban je svoj Groteskni ples izvajal celo na pamet, Hrvatič in posebno Faganel pa se z že vidnim uspehom poglabljata v vsebinsko izvajanje.
Vse štiri je pri klavirju spremljal prof. Vodopivec.
V uvodu je poslušalce pozdravil in nagovoril ravnatelj Glasbene Matice prof. dr. Gojmir Demšar s kratko obrazložitvijo stremljenj šole in pomembnosti vloge komornega orkestra ra nadaljnjo rast m razvoj našega glasbenega življenja.
J. k.
V TOREK V LJUBLJANI
Uspel nastop mlade tržaške pianistke
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiimiiiiiiiuiiimigiMiniiniiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiHiii
Izpred prizivnega sodišča
Ropar ni pričakoval
tolikšnega	od
Prizivni sodniki so mu potrdili obsodbo prve stopnje zaradi poskusnega ropa
Prizivno sodišče je včeraj obravnavalo priziv 37-le‘nega Maria Cusmicha in Ul. Alfie-ri 3 zoper razsodbo kazenskega sodišča prve stopnje, ki ga je obsodilo na 2 leti zapora in 22,500 lir globe radi poskusnega ropa
Zločin, zaradi katerega se je Musmich moral zagovarjati, se je dogodil v zgodnjih jutranjih urah 28. novembra lanskega leta. Žrtev poskusnega ropa pa je bil Giovanni Bianchin, lastnik bara «Asto-rja« v Ul. sv. Frančiška. Včeraj je prizivno sodišče potrdilo razsodbo sodišča prve stopnje ter naprtilo Cusmichu še naknadne sodoijske stroške.
Okoli pol dveh zjutraj 28. novembra lanskega ieta se je
			
Od 23. aprila do 1. maja mednarodna cvetlična razstava v pomorski postaji
■in
Nadaljujejo se pripravljalna dela za VII. razstavo cvetja, ki bo kot vsako leto v prostorih pomorske postaje od 21. aprila do I. maja. Do sedaj so že zagotovile svoje sodelovanje naslednje občine: Turin, Neapelj, Rim in Videm, medtem ko čakajo potrditev udeležbe še iz Genove, Bologne in verjetno tudi iz Palerma Med tujimi državami pa predvidevajo udeležbo iz: Brazilije, Združene arabske republike, Romunije in Španije. — Na sliki vidimo, kako v prostorih pomorske postaje urejujejo prostore za letošnjo cvetlično razstavo
Giovanni Bianchin vračal iz svojega lokala na dom v Ulici Coroneo 9. Kot pač vsaki dan, je odprl glavna vrata ter hotel ravno prižgati luč na stopnišču, ko ga je nekdo udaril s trdim predmetom po glavi. Imel pa je srečo, da je nosil klobuk, ki je zelo ublažil udarec. Sunkovito se je obrnil proti neznanemu napadalcu ter ga udaril po glavi s čajnim samovarjem, ki ga je imel pri rokah V spopadu je Bianchinu uspelo, da je še enkrat udaril napadalca po glavi. Ko je ta sprevidel, da ne bo kos nasprotniku, je zbežal na ulico ter se utmerii proti Ul. Carducci.
Napadalec pa je imel smolo. Ravno ob tisti uri je šel po Ulici Carducci karabinjer Raf-faele Conzo, uslužben pri karabinjerski postaji v Foglianu, ki se je nahajal v Trstu na dopustu. Mimo njega je pritekel neznanec, a takoj za njim neki moški, ki je pričal na ves glas: tat, tat. Bianchin je pozval karabinjerja, naj zasleduje napadalca, Conzo je dohitel ubežnika šele v Drevoredu XX. Septembra.
Takoj nato je policijski a-gent poiskal Bianchina ter se z obema napotil v bolnišnico. Zdravnik je ugotovil pri Bianchinu in pri Cusmichu poškodbe ozdravljive v 8 dneh.
Takoj nato je neki karabi-er odšel v Ul. Coroneo, kjer je na mestu ijapada našel Cu-
njer
v Ul Coroneo, kjer
smicheve naočnike, samovar in mizarsko dleto dolgo 19 cm.
Na osnovi teh ugotovitev je policija zatožila Cusmicha po-skunega ropa v škodo Bianchina, ki je imel pri sebi v trenutku napada 100.000 lir. Cusmich je povedal v svojo obrambo, da ni imel nik-kega namena, da bi oropal Bianchina. Rekel je, da ga le hotel samo prositi, naj zopet sprejme v službo njegovo ženo, ki je bila prej uslužber.a v baru iiAstoria« kot blagajničarka. Pri razgovoru pa da sta se sporekla in se začela tepsti.
Sodišče prve stopnje ni verjelo obtoženčevemu zagovoru, posebno še >aradi tega, ker se ženine izjave niso povsem ujemale z njegovimi. Zato je sodišče obsodilo Cusmicha za poskusni rop, prizivno sodišče pa včeraj je potrdilo prvotno razsodbo.
Predsednik Nardi, tožilec Mayer, zapisnikar Vascon, o-bramba Gefter Wjndrich.
V torek zvečer je na koncertni akademiji državne glasbene šole «Franca Sturma» ti veliki filharmonični dvorani v Ljubljani nastopila tudi mlada tržaška pianistka Učka Ščuka, dijakinja šole Glasbene Matice v Trstu. Ob spremljavi orkestri je zaigrala Romanco iz Mozartovega koncerta za klavir in orkester v d-molu
Pokazala je solidno tehnično znanje in smisel za muzikalno oblikovanje ter je pri občinstvu žela živahno odobravanje.
Poziv krvne banke
Center za transfuzijo krvi sporoča, da je že skoraj izčrpal svoje zaloge krvi in plazme, medtem ko ju razni oddelki bolnišnice vedno bolj nujno potrebujejo. Gre za zelo resno obolele osebe vseh starosti, med katerimi je tudi močno opečen dveletni otrok, ki potrebuje plazmo v trajnih dozah. Kdor bi se lahko odzval temu pozivu človeške solidarnosti, naj se obrne na krvno banko v Ulici Pieta 2-II vsak dan od 8. do 11. in od 17. do 19. ure.
Krop na otroka
Ponovno moramo poročati o nesreči otroka, ki se je o-pekel. To se dogaja skoraj vsak teden in je težko reči, čigava je krivda, nemirnega otroka ali staršev, ki ne pazijo dovolj na svoje otroke. Tako lahko pride do hudih nesreč, ki imajo včasih žalostne posledice. Res je, da so otroci zdaj bolj živahni in razposajeni ter neubogljivi kot nekdaj, to pa zahteva od staršev še večjo pozornost.
Triletni Claudio Sant iz Stare istrske ulice 314 je kot živo srebro. Rad skače in se i-gra. Tako se je tudi včeraj dopoldne igral z nekim svojim vrstnikom na domu svo-
jega strica Sergija, pri kate-..........................d.
rem je že nekaj dni. Podila sta se po stanovanju in kuhinji, pri tem pa se je Claudio zaletel v svojo teto Adelio, ki je prekladala lonec vrele vode. Ta se je razlila in povzročila malemu Claudiu opekline prve in druge stopnje po o-brazu in vratu. Sprejeli so ga na dermatološki oddelek in se bo moral zdraviti od 25 do 30 dni.
Nezgodi na delu
Pri delu v Novem pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 56-letni Giuseppe Scocchi iz Ulice Enrico Toti 10. Padel je s tovornika, ko se je hotel izogniti tovoru desk. Zvinil in verjetno tudi zlomil si je gleženj leve noge, zaradi česar s0 ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni.
V Starem pristanišču pa se je ponesrečil pri delu 45-letni Mirko Colja iz Ulice Rigutti 13, ki je bil zaposlen pri natovarjanju desk. Na nogo mu j'e padla deska in mu jo poškodovala. Na I. kirurškem oddelku se bo moral zaradi tega zdraviti 10 dni.
Ribičeva smola
Po svoji stari navadi se je tudi včeraj popoldne 60-letni Emilio Vascotto od sv. Andreja št. 3 odpeljal s svojim čolnom na ribarjenje k valolomu. Tokrat pa ni imel sreče ne zaradi lova, pač pa zaradi tega, ker se je ponesrečil.
Ulovil je že nekaj rib in jih spravil v posodo, nato je ulovil spet lepo ribo, pa mu je padla na dno čolna. Hotel jo je pobrati, pri tem pa ga je močno udarila v desno roko kardanska gred.
Ribarjenja je bilo konec. Vascotto je klical na pomoč, ker ni mogel več sam voditi čolna. Prihiteli so mu na pomoč, ga odpeljali na kopno, nato pa v bolnišnico. Tu so ga sprejeli na ortopedski oddelek, ker si je zlomil roko in se opraskal po obrazu. Zdraviti se bo moral od 40 do 60 dni.
VIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIItttlllltMItllllllllllllllllllHIU
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. aprila 1950 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrle so 4 osebe, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO: 73-letn» Anna Kara vd. Glavlna, 65-letni Marino Gattegno, 88-letna Maria Zam-pagna por. Severi, 50-letni Egi-dio Saln.
C
GLEDALIŠČA
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo 24. t. m. ob 16.30 v Avditoriju v Trstu, v ponedeljek 25. t. m. ob 16.30 na Kontovelu
DNEVNIK ANE FRANK
Zaradi dolžine predstave opozarjamo občinstvo na točen začetek.
Vljudno vabimo občinstvo okoliških vasi, katere nimajo primernih dvoran, da si ogleda v nedeljo 24. t. m. v Avditoriju predstavo »Dnevnik Ane Frank«, katera je povsod navdušila občinstvo. Uprava Slovenskega gledališča bo dala na razpolago prosvetnim uru-štvom vstopnice po znižani ceni; točen čas prodaje bomo pravočasno sporočili. Ker ima. jo vsi okoliški kraji dobre avtobusne zveze v popoldanskih in zgodnjih večernih urah smo predstavo programirali za 16.30, UPRAVA SLOV. GLEDALIŠČA
VERDI
V petek ob 21. uri bo koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Herberta Alberta in s sodelovanjem pianista Mana Delli Pontija.
Na sporedu so Beethovnove skladbe: Leonora št. 3, u-vertura; III. koncert za klavir in orkester cp. 37; III. simfonija «Ercica».
Nadaljuje se pri gledališki blagajni prodaja vstopnic.
TEATRO NUOVO
Jutri ob 21. uri ponovitev predstave «Kocke in puška« Alfreda Baldaccija.
R A Z S T A
ve)
Slikar dr. Robert Hlavaty razstavlja v baru Moncenisio v Ul. Carducci 27 nekaj svojih del. Kot je marsikomu znano, vise na stenah tega bara skoraj vedno dela kakega slikarja.
■-JCI9NKA PRtlNVETA
Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 22. aprila t.l. ob 18. uri na sedežu v Ul. Roma 1S-I1.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU
V soboto 23. t. m. ob 21. uri na Opčinah, v nedeljo 24. t. m. ob 17. uri v Križu
bo gostovala dramska skupina DPD iz Izole z veseloigro:
^BABILONSKI ST0LP»
Vstopnice bodo v prodaji dve uri pred začetkom predstav pri blagajni dvorane.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
C
K I F*
Fenice 16.00 ril,
Marcello Mastrolanni
dia Cardinale.	-
Exce!sior 15.30 «®e'for, technirama, tec*]”j -ra„i. P
nv Quinn in	.
vedano mladoletni . Fiiodrammatico
ricatti«, B. Dlier, **• ntvd11!' Grattacielo 16.00 “{j pB0jar«;,;,
Ava G a r d n er,	Kprepov
Vitrorio De Sica. mladoletnim-	.nocofl1V5:;
mladoletnim.	fD
Supercinema 16.0»
upercineraa ne Pippa,	npkie	&j£e
Arcobaleno 16-00
rcobaleno io.w * letje», Pascale P«‘l»
ietje», rabidit *-
Prešle. E astma col or
rres 1 e. c-»ui.una Aurora 1,6.00 <(C.J[i09 J .V & un piccolo naX niattat(>r v«. A>abarda _ 16 00 «	*
Maoaroa io.w	gis*-
nemascope, Vittori D Gray in A
D. Gray m a. jn jr»v Capitol 16.00 «J°v,a"Kna MfS
Van Heflyn, Si1«**^ * Prepovedano mia	.
Rji •dan-j6.30 «oiy<V'
Cristallo
nsiaiio io.jd - n jui'" nicolor, Sofia EO ’^jer. j vin in Maurjce * tei^ Garibaldi «Mož brez
anbaldi «.moz Fleming, C. Crovdtf prepovedano.	a	^
Im pero 15.30	n
Gregory Pečk in.4tqiore»' m/ Italia ^6y00<<Iim^“tD^ mascope, V. uas»	a
in A. M. Ferrero- _K| Massimo 16.00 [echnid^fy c i nemascope in • ceimafl‘
c 1 nemascope ; celi Marais in Sabina
vič v Trstu.
»F'
Moderno 1600 * NŽ$. *
vroče», Marilyn	v
Curtis. x -aoa Vittorio Veneto 16-^ garf
T ci	v.	r..
lttono veneiv n gan*-
cija«, J. Sierling. £ ;<v A Astra 16.30 “Ah K^jnJU, Ideale 16.00 «Vel£l}l, v W nemascope. A. te
ncni<Lbuuv»~. «—	m?
man, S. Man8a,.%anec,Lj>; Marconi 16.00 “Nez . j,i!
-------1 ID.OV	A*
jem življenju«. dr3 Jeff Chandler, »a«	p*.
San Marco 16 0?., dram> o'
— ividitu 1	Hram* t
nik». Romantična o.	-	t
ski Rusiji. Kurd Juere ^
ski Rusiji, ivur« * k Hasse, Eva Bar'™- trdU Savona 15.30 «OWeZ„ drjtffji nov«. Pustolovski vfiltBS ni film. Dommi<)ue Jean Goven.	g,	St"
Odeon 16.00 «lzziv». no, J. Suarez
IZb
SINDIKAT
SOLE IZ TRSTA goU. KAT SLOVENSKI 0 KOV IZ GORICE.; „„„1)11«
KOV IZ GUti vv . eno0j. ke in prijatelje j]a j. I ^ izlet, ki bo 25. »P ^ id Izlet bo z aVt.°dednj« tff1
bomo ogledali na ^ K#,, vrh Slavnik d021 m0tottl ogledom tovarne
A i.?
les ter Portorož- ^ Q jlVJ
UDELEŽENCI ROpl! IMETI V REDC \ST. a CO ALI POTNI
Odhod bo i* {‘-jo n* t« udeležence, ki b ako predhodno	nas)*,!#
ustavil avtobus	$e ^
krajih: Stivan, D£rij, Nabrežina, Sv- fe,
ivdorc^tiid, M p«|
Opčine, Trebče, v* vica-	,	5ede«u.V
Vpisovanje n* pjizi Uijjt: kata v Ul. Fabi	jo'	(tJ)
dan od 18. do	jot’1
uan uu io. uv --
no 22. aprila, jU. -
podrobnejša P°JaSn o0°*
%r Tfl®' IZLET SPDT v fd
sni®
V nedeljo 8. k izviru Soče. P
- izviru ---------
ski ulici 15-11-
   T Trs«,
BRUSIM CARLU p r ,iČ tisti 20, tel. »t M
gospodinjske e' flAT' p|«fC ,e _ hladilnike r r a? Tl C In druge pflAU^r«* ludi v 24 obrokih nJsgo ^ je, kovinsko ku
Danes «,
ARCOBAlM*
PASCALE PETIT MICHELINE PRESL5MICHEL AUCIAK
u filmu EDUARDA MOLINARA
Dekle
za poletje
&
AttlANNA GAtU Tt| MARINA MALFA | GIUSEPPE POBE ,|Y
GEORGESPOjffiLg
ilESZZ!3IEiri
SPA ClNEMATOSRAHGA-BORb-Rb*
  de„ie
ieležite se nagradnega natečaja »Čoln in pobi*‘j , ki je povezan s predstavo tega f JUn n»fl* y
Udeležite
je«, ki je r    ----------------------
lahko čoln «Super Rosemarle«, prekraseo^p ki ga izdeluje «Manifattura ceramica 1
Turnim
predvaja danes 21. t. m. z začetkom
c
Columbia tilm:	t	A
Zločinska splest
Igrajo: FRANK LOVF,JOY, MARI
in RICHARD DKNNING Makjavelistična policijska operac' a
'V
Cfitrtkova črtica
I. URANOV:
J
jezik
Potei
® ko se je urednik
Hl ne§a časopisa Grego DanUovič
tele
na. «Popolnoma v skladu s postavljenimi normami
,,	—	prepričal	po	povprečnega	zdravstvenega
^skem pogovoru s ti-
da prelom notra- »Nehaj vendar že s tem
^ strani časopisa še ni
tonči
auncan
* kair- sklenil ostati in ... Žne PQl urice doma
ta čas leže na
>kaJ si
, V0lie?» J« ** Danilo
be Si danes tako sla-
^OliaO« •
je-> je vprašal Gre-'■o, ki :~“ilovič svojo že-
ljaja Pravkar pospravil 1 mize umazano po-tesa* 6 Pri čaju nisi ni-
lit gov°rila in zdaj še
#eiuimolčiš! Kakš'
baiies" morij°? KaJ si Vse počela?*
teia,J .Sem danes vse pojeva *• ^ vPrašala Gregori-?ila Zetla nazaj in opla-^ Jega moža mimo-nivjm2 ne P°seDno ljubezen P°2ledom. «Danes ta !:men!a Prav poseb->%T°rnost doseganju
lfebnegaSa in nadvse p0'
(ajttQ VzUrževanja obi-
t»{ Predvidene ohrani-
%Sihin reda v star
Sni nrostorih v izmeri dvainsedem-
kvadratnih metrov
uicuuv
*tljav^°deljenih s polno-
odločbo stano-urada naši tri-;clanski družini
>*ega
v u-
.^kinii - Počakaj!* je
tič
SVojo
Gregorij Danilo-
nesmislom!» je zahteval Gregorij Danilovič. »Popol-noma resno te vprašujem!*
cin jaz odgovarjam v smislu dobljenih direktiv popolnoma resno,* je vztrajala žena.
Tako se je Gregorij Danilovič odločil še za nadaljnja kontrolna vpraša-
nja:
«No, in kaj dela naša Galočka?* se je ljubeznivo pozanimal. «Ali danes ni zopet zamudila šole?*
cGaločka? Nikakor ne! V polni zavesti izredne važnosti in nujnosti borbe za vsestransko osvojitev znanja, najmočnejšega orožja vsakega človeka, se je danes učenka prvega razreda normalne osemletke v stanju popolne svežosti in delovne sposobnosti in z vsem elanom naše mnogo obetajoče mladine napotila v zgodnjih jutranjih urah današnjega dneva iz doma svojih staršev proti poslopju..*
«Razumem, razumem!* jo je prekinil Gregorij Danilovič, cGaločka je torej danes vstala prej kot navadno in je pravočasno šla v šolo. In kako je bilo v šoli? Ali je dobila kakšen red?*
■ ^OgoAn
•	latovščino pa
Alg jj 0 dobro, posprav-, torej stanovanje si sicer še de-
zeno. «Kakšno
. 'Po i
Uspešno opravljenem delu
^ se v0rnenjenem
5 **PoimmiSlu nadaljnje-hjevanja zadanih
%
A. J"* hapotila iz na-opisanega v mestno sre-
ite.-kjer
,fila 2a se® se vztrajno
s Vzdrževanje nor-
®r*dpis Ces';no'Proirietni-
. ... Predvidene hi-!6t seme5llkanja, Pri če-Hom prav posebno po-Svitvm0rala Posvetiti >VaJ najtočnejšega hm* VSeh ohsioj6" premikalnih °v- Kot
to
posledica
toffaj i®m
Danilovič je
t.skoro
govorom ves iz
Padel
v; l^rPostavnV?a
j jc	.	Rvotavu	na*
, • je ®mikalne agrega-, lo pr^ 5a^ai svojo ženo v oči-Pr°dirno gle-
4? *fe Počutiš, Nad-1 si popolnoma
ie odgovorila že-
žena je neomajno odgovarjala:-
cGaločka? V okviru skrbno vnaprej in pravočasno prediskutiranih in sprejetih sklepov in ukrepov, ki Imajo za smoter stoodstotno zagotovitev napredka v pedagoškem delu pri vseh metodično predavanih predmetih šolskega pouka v okviru splošnega učnega načrta, je učenka prvega razreda Galja na današnji dan...*
cNehaj!* je zavpil tedaj Gregorij Danilovič. cNehaj! Tega ne vzdržim več! Kakšno nesrečno čvekanje je to? Govori vendar, kot govorijo normalni ljudje, brez vseh teh idiotskih fraz!*
Nadežda Nikitična, žena Gregorija Daniloviča, urednika lokalnega časopisa, je tedaj brez besed vzela s police časopis, ga razgrnila in pomolila svojemu možu:
cNe — jaz nisem znorela. Samo tvoj časopis sem prebrala od začetka do konca, kolega urednik! Nič drugega! In govorim samo teko, kot ti pišeš — to je vse!*
— Orka malora, Jakec, kej bo tu? Pr tolkem go-vorenji od mira jen od dižarma je zmiri hujše. U Alžiri gre vojska naprej, u Jušni Afriki se prpraulajo jen zde j je spet an ceu hudič tam na Koreji. Tisti Sigman Ri tam tudi nečko strela na ledi. Jen niso nanka zamurci! Prfina Amerikance ta reč Sekira jen so poslali ano pismo tistmi Sigmati, nej bo bol pameten.
— Ja, ja! Sez demokratami, ke se zmi-ri trkajo na prsa se ni dosti za fedirat. Tudi dol u Afriki se držijo, de so demokrati jen de forte varvajo zahodno civili-zacjo. Sez zamurci ravnajo pej ku s žval-mi jen ne bacelirajo neč nanka za škofe, če jem ne požegnajo vsako naumnost. Pra-vejo, de je od tam dol an škof prfina ušou, zatu, de	ga ne	bi aretirali. Jen	de
je anglikanska	cerku forte	proti vladi.
— Se misleš, kaku be krčali, če be bejžau kašen škof od kod drgod!
— Ma ja, ja! Vse je samo betega. Mar je njem za vero, za demokracijo za svobodo jen večne vrednote jen take reči. Za dnar jem gre jen vse ta drugo so same škuže jen pesek u oči za ta zabite, ke jem vervajo.
— Jen kej misleč, ta kriza tle, ke se vleče vre dva mesca? Ki be se vre zgli-hali jen najdli kašno	vižo	za naredet	go-
verno! Ma so	druge	reči	od zad, ke	ne
povejo ven.
— Kej češ, u Ital ji je nezmotliu samo aden. Jen če je samo aden, se zastope,
de tisti more komendirat. Jen komendira.
— M a jest se godiram, kadar ke vi dem, kaku se joče Pikolo. Uni dan sm brau, kaku se je tožu, de turizem gre na Jadranskem murji forte naprej, ma de tržaški turizem gre vselih nazaj. De kaku prepelavajo po murji turiste barke od drugeh držav. De bodejo gor po Jadranskem morji grške jen prfina egiptovske barke jen Trst pej neč. Jen pole ga forte peče, de jemajo Jugoslovani dvej novi lepi barki za turiste, ke delajo veliko konkurenco. Jen de so forte fejst organizirani jen de uni dan so pršli u Trst aneh šest stu Švicarjev jen de so jeh jugoslovani nečko pršli čakat na štacjon ses svojmi korjerami jen de so jeh nečko prepelali naglih u Opatijo. Jen prave: kej pej mi, kej spimo?
— E, jest zmiri pravem: treba kej naredet jen ne čekolirat. Zdej so tudi dali vedet, de letos ne bo več operet na gradi. De preveč košta jen de ni dnarja.
— Mouči, mouči, dnar je! Ne stoj nikoli vervat, de ga ni! Samo ga ni za Trst. Uni dan sm slišau, de financa pobere u Trsti kej jest znam aneh sedemdeset miljard al melja nov. Nazaj jeh pej da samo aneh dvajsti jen še tu narveč za financarje jen policijo. Ma intanto jemamo demokracijo jen večne vrednote.
— Ja, obrišsi ž njo...
— Moučmo, bašta!
Ob gostovanju amaterskega odra «Svobode* iz Izole
Z «Babilonskim stolpom»
v» Križu
na Opčinah in
Zabavni prizori iz življenja mladega lanta pa mladega dekleta, ki sta se hotela poročiti, in drugih dveh, ki tega nista marala
»...ker bomo tak govorili Lv Emoni, ko žlobudrali so tam v [Babilom, ko bil jim Bog je govo-[rico zmedel.«
PREŠEREN
Ta zelo stara tema, ki je zvabila našega avtorja, je disharmonija med obetajočimi meseci prve ljubezni in med tistim, kar prinesejo zakonske zveze čez — no, Ro-ksandič je določil zelo kratek termin, čez pol leta.
Sodobna pri vsem tem je igriva komedijska forma in pa tisti drobni rekviziti, ki jih ljudje tako radi srečujejo v literaturi naših dni in na filmskem platnu ali na gledaliških deskah — tiste male opombe o stanovanjskih zadregah in o vseh na pogled tako nepomembnih rečeh, ki jim je dana moč, da nam
Ulil......111111111111111111111111111111111111111111 M 111• 11r 11111111111111111111111111>■ 111T> f 11 M1111 M 11111111 n I M 111111111  MIH.I ■ II11111111■ III■ 1111111111111 ■ 11IIII lili IIIIIIIIIII lil IIIIlllllIIIIllllllllllIIII lili IIII lili II
Biologi in antropologi napovedujejo človeka bodočnosti
Naši daljni, daljni potomci:
tizicno šibki, to
Človek naj bi izgubil nekaj vretenc, nekaj zob, nekaj reber, lobanja pa naj bi se mu izredno povečala
Ime Jean Rostand je dovolj slavno ime, da bi ga predstavljali. Moderna biologija ga priznava med vrhove te znanosti. Ko je ta veliki znanstvenik pred kratkim napisal članek o sodobni biologiji, je v njem prikazal možnosti anatomskih sprememb pri člove-
Okostje bodočega človeka
,1.30
%o Trst
četrtek, 21. aprilu lttttO
*,asba
h.lo Drobir;dy de Franco; 22 35 Glasba za te5 V SVpfZa vsakogar nekaj; >ahko noč.
Zach--kuRure; 12 55 °r-
Gounod); 18.00 Prenos RL; 19.00 Zabavne melodije; 19-30 Prenos RL; 22.15 Orkester Bud-
rkeat -.^narias, ,LVan<iaa
Lanner, Ha-13.30 Har-
Nacionalni program
ta.'4 Zvot'",,uaa; u-30 Har- 11.00 Radijska šola: «Antena»; ti3 in in glasov; 17 20	11.35	Glasbeno	življenje	v	Arne-
s; 1800 Orožen:	riki;	12.10	Pojo	Bossio,	Del
13.30	“
^Vii’ 13.00 (j l®-25 Slovenski • lq?n ’f: Odkrili smo
20 in1PleS‘: in « Melodije da-
V ..TavtJ?reteklih dni; 21.00
»l Phn, . »Luteranski teo-
nie	1800	Orožen:	riki;
hj,’	l8.io	“ilon«ev	in	Asir-	Monaco,	Latilla;	------------ -
hrt,	Sar3,	*5or,rert	violinista	dene pesmi; 15.55	Napoved vre-
V	PiA	Simeona,	pri	kla-	mena za	ribiče;	16.00 Oddaja
iiv-.Mooti- Ba<tallno — Ma- za najmlajše; 16.30 Knjižna
10 ■>„	 ...	recenzija;	16.45 Jaccjues Ducar-
me: «Pogonska sila v astronavtiki; 17.40 Vsakovrstne zanimivosti; 18.00 G. Villa: »Pedagoški problemi«; 18.30 P. Pasquin-i: »Prebivalci Zemlje«, A. Chtari: »Manzonijeva dela«; 19.00 Oddaja za kmeta; 19.30 Filmske novosti; 20.00 Slavni tangi in valčki; 21.00 Verdijeva opera #Nabucco».
II. program
9.00 Jutranje vesti; 10.00 Zberite si pesem ljubezni; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 11.30 Sest glasov in 8 instrumentov; 13.45 «Severnica» — moda; 14.45
Met
anchthon«; 21.15 1 -	cert	orkestra
C,H>TJcale Florentinca;
vO1' vr'rSani: «Proces ?a
z tjUmi«; 23.00 Malo
%,“■> as,
» Mulliganom; Inoči v ritmu in
Trst
.tretja
n&o
PCH Verti* stran»; 12.40
Mo£ena”; 14 15 >«* Ju-
Jlle Vin»	2a mladino; 14.55
I* ki,^0;	,emskih trgov in
^str*v!r; u^ bnm za violino
poezija; 23.30 Dvorakov kvintet.
Slovenija
8.05 Z zabavnim orkestrom; 8.35 Ljubljanski oktet; 8.55 Radijska šola; 9.25 Zvočna mavrica; 10.10 Kozina:	Baletna
suita; 10.40 Pet minut za novo pesmico; 11.00 Popevke in rit-Preve- mi; 11.35 Violončelist Andre Navarra; 12.00 Nekaj narodnih; 1215 Ing. Terčelj: Delo v kleti na pomlad; 12.25 Iz simfonij in koncertov; 13.30 Pihalni orkester JLA; 13.50 Plesna medigra; 14.00 Samospevi Ivana Zajca; 14.20 Šport in športniki- 15.40 S knjižnega trga; 16.00 I. ’ dejanje opere Trubadur; 16.30 Zabavna glasba; 17.10 Belokranjske otroške pesmi; 17.30 Veliki orkestri — znane melodije; 18.00 Turistična oddaja; 18.15 Tenorist Noni Zunec; 18.45 B. Nemec; Zlato v rastlinah;
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 20.45 Godalni ansambel;
21.00 Twalnov spomenik; 21.40 Komorni intermezzo; 22.15 Festival jazza v Nevvporki; 23.10 Nočni koncert.
tt.20
Štirje mali or-
£lasb;i
Ja;,. ^tr0Sai 2a dobro jutro;
‘oper
Pojo Guidi, Negroni, Traversl; 1600 Italijanske popevke; 16.20 Motorne dirke, prihod v FOg-gio; 17.30 Operna glasba; 18.35 plešite z. nami; 20.30 «Arci-diapason«; 22.00 Dve enodejanki E. De Fillppa; »Peto nadstropje, pozdravljeno« in Crna očala«.
III. program
17.00 Vivaldijev! koncerti; 18.00 srednjeveška zgodovina; 18.30 Porena: «Der Gott und '3 «;‘nSke’;	£	volivci;	15.20	die Bajadere«:	19.00 RoPpt v
, 3o .	16 nK°!>evke;	15.40 Pre-	modernem življenju; 19.15 Od
ih	•zbi-.j.V5	Ritmi	In	nesmt:	Shakespeara do Sterna; 20.00
Ital. televizija
Sii ,lk3o5D, kotlček:	»Prvi
S-	'Simfonične
I45	Glasba	po	že-
i^io?cllomkfm<!tijski nasve,ti;
liW d 14.00 n * °Per*te «Bo-
^ *eijah:
13.30 TV Sola: »Znanstvena opažanja«, »Gospodinjstvo«, »Pogovor med nami«; 16.05 Motorna dirka, cilj v Foggl: 17.00 TV za mladino: Naš mali svet«;
18.30 TV dnevnik; 18.45 Stari In novi šport; 19.00 Angleščina;
19.30 Glasbena oddaja; 20.00 TV za kmete; 20.35 TV dnevnik; 21.00 »Campanlle sera«; 22.10 Anketa C. Ohiese »Današnja mladina«; 22.55 Milanski velesejem; 23.25 TV dnev-nlk.
'žbran7 Bitmi in pesmi;	Shakespeara
Usti Iz Nazorje-	Vsakovečerni
vir- s.k,a<,l)e za vlo-	Borodln, Hlndemlth;	2no^CMr-
Vsakovečerni koncert:	Bach,
1 ^ i n ^ 50 §
17.00 G. Feuatl	govlnl z umetninami; 22.20 Che-
adb»	(ster; 17.30 Uper-	rublnljeve sonate; 23.00 Preje-
(Rossini, Borodin,	li smo; 23.15 Nemška povojna
Jug. televizija
Beograd: Dopoldne ali popoldne prenos zasedanja V. kongresa SZDLJ; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Film «Pygmallon».
ku, ko se bo iz sedanjega ho-mo naturalis prelevil v novo vrsto, ki ga je imenoval homo biologicus.
V zvezi s tem je zanimivo pogledati, kaj mislijo o tem razvoju razni drugi biologi tn antropologi, ki obetajo človeku dokaj zanimive anatomske spremembe, ki se seveda ne bodo izvršile v bližnji bodočnosti, ki pa jih nekateri smatrajo za gotove. Pri proučevanju okostij, ki jih odkrivajo v raznih starih giobi-ščih, so ugotovili, da so trtič-na vretenca današnjega človeka mnogo manjša, ali da so se celo skrčila. Iz tega sklepajo, da bo človek v daljni bodočnosti sploh brez trtičmh vretenc. Na drugem koncu hrbtenice pa opažajo drugo spremembo. Prvo vretence — »atlas« — se pogosto zrašča z lobanjo in teh «mutacij» je vedno več, tako da nekateri anatomisti v tem ne vidijo več deformacije ali negativne mutacije, pač pa vidijo v tem evolucijo človeka in predpostavljajo, da se bo prvo vretence hrbtenice, da se bo »atlas«, v daljnih generacijah vključil v sestav lobanje.
Znani anatomist Bušmunski izvaja iz tega zaključek, da se bo hrbtenica v daljnih generacijah skrajšala za nekaj vretenc. Tega seveda ne smemo jemati v smislu, da se to ne bo zgodilo v bližnji bodočnosti, pač pa gre za proces dolgega razdobja številnih generacij, ko bo hrbtenica najmanj za štiri ali celo pet vretenc krajša, ker da bo izgubila tri že pokrnela vretenca na spodnji strani (trtična vretenca), in eno ali celo dve vretenci ob stiku hrbtenice z lobanjo. Razen tega anatomisti računajo, da te bo sproti tem zmanjšalo iudi število reber.
Tudi v sami lobanji se opažajo vidne anatomske spremembe. To se ne opaža samo na ljudeh, pač pa tudi na antropomorfnih opicah, pri katerih se nosne kosti vedno bolj manjšajo, tako da kažejo pot k izginotju. Pri nekaterih više razvitih opicah so nosne kosti malone že docela zreducirane. Pri človeku so se nosne kosti že skrčile v obliko zaključne, ali v tako imenovane krilne kosti looanje. Iz tega izvajajo zaključek, da bodo nosne kosti bodočega člo-veka povsem pokrnele. nato pa celo izginile.
Nadaljnji primer, ki govori tem smislu: Dobro je znano dejstvo, da zadnji kotnik, tako imenovani zob modrosti, zraste z določeno zamudo. Po navadi zraste aob modrosti šele v 17. ali 18. letu starosti. Niso redki primeri, ko ta zob zraste šele v 30. ali celo 40. letu starosti. Zgodi se tudi, de se zob modiosti v sicer redkejših primerih, sploh ne pojavi. Tudi po svoji obliki je zob modrosti spremenljiv. Včasih je podoben ostalim kotnikom, zelo pogosto pe je močno pokrnel, torej šibak in majhen, kar nujno nakazuje, da izgublja na svoji vlogi, iz česar se da sklepati, da bo zob modrosti postopoma iz ginil.
Neki belgijski biolog zatrjuje takole: «Skoraj z vso gotovostjo moremo reči, da bo človek v svojem nadaljnjem razvoju izgubil svoje stranske sekalce, in seveda( kotnike, ki jih poznamo pod imenom zob modrosti.# Ta dejstva so nekatere morfologe navedla do sklepov, »da bo človek codoč-nosti imel zreduciran vobm sistem« in, kot pravi drug biolog, da bo «bodoči človek imel namesto 32 le 28 zob, kajti štirje kotniki mu bodo pokr neli in izginili«.
Iz tega nujno izhaja, da ho človekova čeljust v daljni človekovi bodočnosti pokrnela Neki biolog pravi: «Ce bodoči ljudje ne bodo jedli mesa in rastlinstva, ampak se Dodo hranili bolj s prepariranimi
ekstrakti, bodo mišice in čeljusti še bolj ošibele.i) Antropologi, ki proučujejo človekovo lobanjo in »sortirajo« ljudi po obliki lobanje v razne rase, so ugotovili, da je nekdanje prebivalstvo Evrope, v dobi pred nekaj sto tisoč leti, imelo mnogo bolj podolgovato lobanjo kot jo imajo sedanji prebivalci Evrope. Iz tega izhaja, da co bodoči človek imel vedno bolj okroglasto glavo. Logično je zato, da se bo proporcionalno s tem razvijal tudi ves lobanjski sistem, to se pravi tudi določene kosti, n. pr. čeljusti, in seveda tudi možgani. Ako se bodo človeški možgani razvijali v tem smislu, se bo-bo močno povečali, takn da bo človek daljne bodočnosti imel velikanske možgane, kar nujno govori, da se bo psihično življenje bodočega človeka močno razlikovalo od njegovega sedanjega življenja.
Prof. Holden z londonskega vseučiiišča :e že leta 1946 v nekem referatu, ki ga je imel na neki znanstveni konferenci v ZDA, dal o evoluciji človeka v preteklosti in bodočnosti sledečo Karakteristiko, ki se nanaša na človeka bodočih tisočletij:	«On	(človek) bo
imel večio glavo in manj zob kot imamo mi- Njegovo življenje bo bolj razgibano, laže se bo gibal, bo pa šibkejši od nas. Razvijal se bo počasneje in dolgo dobo učil. vse do zrele dobe, ki bo r.ekje okoli 40. leta starosti. Zato pa bo živel več stoletij Bo bolj pameten in manj podložen nagonom in seksualnim emocijam kot mi. Ime! bo višjo raven intelekta kot mi in mnogi ljudje bodočno.-t- bodo v določenih področjih zna-osti tako popolni, kot « naši d.obi tisti, Ki jim pravimo geniji*
Nič manj zanimivo sliko bodočega človeka daje strokovnjak prof. Shapiro, ki pravi; «Ce strnemo naše napovedi o bodočem človeku ga lahko prikažemo kot višjega od nas, z mnogo večjo m okroglo glavo. Njegovo čelo bo vertikalno, nadočesna loka bosta ravna, obraz bo manjši in spodnji del obraza ne bo tako izbočen kot je naš. V njegovih čeljustih bo manj zob in tudi ti bodo šibkejši. Okvare na zobeh bodo resen roblem. Nekateri preds*avni-i bodočih pokolenj hodo hodili že s stopali s štirimi prsti (izginil bo mezinec) in mnogi bodo že v mladih letih plešasti.«
Vse to, kar nam pravijo biologi, anatomisti in drugi strokovnjaki, ima svoje pozitivne in negativne plati. Res le, da lagodnejše življenje človeka vpliva na niegov anatomski razvoj. Pomislimo le, koliko vpliva na ljudi dejstvo, da se povečini vozijo in le malo hodijo. Toda šport, ki postaja vedno bolj popularen, more odtehtati tudi to. Čeljusti in
zobje, ki danes nimajo toliko dela kot pri primitivnem človeku, ker sodobni človek uživa bolj preparirano hrano, pa ni nujno, da bi pokrneli, saj je znano, da ameriški žvečilni gumi, si se vedno bolj uveljavlja, in pa higiena, ki se prav tako uveljavlja, more odtehtati nekdanje delo, ki so ga zobje in čeljusti imeli, ko je človek še trgal nekuhano meso in nepripravljeno hrano. Sicer Pa je še vrsta momentov, ki delujejo proti pokrnjevanju človekovega organizma in vprašanje je če so ti momenti prišli v poštev pri analizah in ustreznih sklepih ljudi, katerih mnenja smo pravkar navedli. S tem bi hoteli reči, da je preuranjeno dajati sliko bodočega človeka.
grene življenje. Skoraj ni bilo potrebno, da je avtor v oklepaju povedal to, kar bo lahko vsak spremljevalec dejanja sam spoznal: čuti se v igri vse tisto značilno ozračje življenja malih ljudi, ki jih tarejo materialne skrbi in jim zastrupljajo ljubezen in medsebojno razumevanje.
Sam babilonski stolp je po vsem tem zgolj simbol in sleherni bralec bo že iz same pisateljeve oznake razbral, da naš «stolp» ni v prav nobeni vsebinski zvezi z onim, ki so ga hoteli po stari legendi nekoč v dapnih časih sezidati v Babilonu in ki naj bi segal prav do neba. Svojega namena pa tisti ljudje niso speljali, tako pripoveduje legenda, ker so govorili v različnih jezikih in se niso mogli sporazumeti med seboj. Od tod tudi simbol v motivu in celo v naslovu
V soboto 23. t. m. ob 21. uri na Opčinah in v nedeljo 24. t. m. ob 17. uri v Križu bo gostovala dramska skupina PD »Svobode« iz Izole z Roksandičevo veseloigro »Babilonski stolp«. Iz gledališkega lista dramske skupine povzemamo članek, ki ga je o prikupni Roksan-dičevi komediji napisal dramaturg Mestnega gledališča v Ljubljani Dušan Moravec.
naše igre; tudi ljudje v njej bodo težko speljali svojo reč, če ne bodo našli — skupne govorice.
Vendar gre v našem primeru le za «zabavne prizore iz življenja mladega fanta in mladega dekleta, ki sta se hotela poročiti, in iz življenja drugega mladega fanta in mladega dekleta, ki tega nista marala». V tem pa, kako se vsa ta reč — tako kakor v življenju, pravi Duško Roksandič — zasuče in obr-
Prizor iz Roksandičeve komedije »Babilonski stolp«
iiitiiiaaiii>>>akiiaaaai|l*l,liaillll,Mlf,alll,liailia,a>lt|B|llliail,ll,,,l,ll,l,ll,l,,ll>ll>lll,t,ia,liai>a>>ai>a>lia<ll>>li>1>l>IIIIII>aill>>,>iaa,aall>l>lia,a>>l,,fll>ll>lail*t
v<;\Steklene
in zapestnice
tradicionalne linije —...	„■	  .—
ogrlice
Ogrlice in zapestnice iz raznobarvnega stekla so glavna novost letošnje spomladanske in poletne mode. Nosile jih bomo tako k športnim, kot popoldanskim in večernim oblekam.
Takšne ogrlice sestavljajo stekleni kamni večjih in manjših obiik, ki so lahko eno-
barvni ali pa so živopisani, oziroma tvorijo s svojo barvitostjo kar pravcato mavrico. Najlepše so ogrlice iz steklenih biserov temnomodre, temnordeče in temnozelene barve, ki jih včasih izpopolnjujejo še zlato pobarvani Kamni. Takšne ogrlice so primerne celo za plažo.
Steklenih biserov so se letos poslužile tudi modistke in tovarne čevljev, ki so ustvarile vrsto modelov, katerih glavni okrasek so ravno prej omenjeni stekleni kamni. Za večerne obleke pa so si modni ustvarjalci izmislili posebne ogrlice iz črnega stekla, h katerim dodajo steklene kamne v barvi obleke.
Največjo spremembo je doživela v letošnji modi rluza, ki .je edina vsa povojna leta ohranila v glavnem svojo tradicionalno linijo. Letošnje bluze še zdaleč niso takšne, kot smo jih bile do sedaj vajene gledati in nositi. Predvsem so precej daljše ter so izdelane iz živopisanih svil in popelinov, ki smo jih do sedaj uporabljale le za poletne ali večerne obleke. Lahko so pa bluze tudi kratke, oziroma takšne, da jih nosimo stisnjene v krilo; vendar je njihova linija le precej spremen'ena. Ena takšnih bluz, ki nam bo služila na primer za večer ali pa za vroče poletne dneve, je bluza iz belega platna
ge barve), ki je v bistvu sa mo životek, ker nima niti rokavov niti ovratnika. K takšnemu životku napravimo nekakšen podbradnik iz isto-barvnih čipk, ki jih obrobimo s črnim trakom, katerega zvežemo nato okrog vratu.
Druga bluza je nekoliko daljša in ohlapna ter je brez ovratnika in s tričetrtinskimi rokavi. Napravimo jo iz čipkastega blaga, njen glavni okrasek pa ie svilen trak, ki ga zvežemo precej visoko pod prsi ter tvori skupno s svileno vrtnico iste barve, pas ki je pa zelo ohlapen.
Takšnih bluz bi vam lahko naštela še več in vsaka je po liniji čisto drugačna. Kot ste pač razumele, je glavno pravilo letošnje mode — u-stvariti nekaj novega, nekaj posebnega, kar nas bo razlikovalo od ostalih.
(lahko pa je platno tudi dru-        ................................................................................
OVEN (od 21. 3. do 20 4 ); Nekaj nepredvidenih ovir vas bo prisililo, da spremenite načrte. Eni bodo soglašali / vašimi načrti, drugi pa ne. Močan glavobol.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Nihče se ne bo upal nasprotovati vašim pogledom, vendar je možno, da boste ubrali slabo pot, ki bo v škodo vam in tudi drugim.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.': Delo bo šlo dobro od rok in tudi finančni uspeh bo dober. Prav tako velja za čustvene razmere, ki bodo vsestransko povoljne.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Na vas se bo usul plaz očitkov. Nekaj bo utemeljenih, večinoma pa bodo le odraz nerazpoloženja, ki ste si »a po nepotrebnem nakopali LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Obnesli se boste in napravili vtis izredno sposobnega člo-
HOROSKOP
JLA DANES.
te, vendar pa računajte na dejanski obseg vaše zmogljivosti.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.>: Nesporazum v delu, ki bo povzročil slabo kri. Glede svojih čustvenih zadev d idite bolj diskretni, ker vam bodo vsiljevali načrte, ki niso vaši.
TEHTNICA (od 23. 9 do 23. 10.): Obeta se vam delaven dan z ustreznimi vsestranskimi uspehi in zadovol .stvi. Nekdo se vam bo tudi ponujal v pomoč. Izkoristite priložnost.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do
22. 11.): Nekdo, ki vas občuduje, bo skušal vplivati na j gre za materialne zadeve. Več
ne zavede na stranpot, pa čeprav ne misli napačno.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.): Uspehi prejšnjih dni se bodo sedaj izrazito pokazaii. Vsekakor kaže, da bi mogli imeti veliko sreče. To piene-site tudi v ambient, v Katerem delate
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.): V nevarnosti ste, da se boste srečali s finančnimi težavami, zato pazite, da z razpoložljivimi sredstvi pametno razpolagate. Glavobol.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): Težko vam bodo priznali uspehe, ki ste jih dosegli, toda to naj vas ne moti in vztrajajte na svoji poti. pa čeprav se vam bo zdelo delo odveč.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Opozorite nekoga na obljube, ki vam jih je dal, kajti te se rade pozabljajo, posebno ko
veka. To okoliščino izkoristi-i vaše poglede. Pazite, da vasi čustva s svojci.
— Si prepričan, da na tem otoku ni kanibalov?
ne, v tem je še en prispevek k «sodobni» dramaturgiji, pa čeprav je sam konec tako vzorno spravljiv.
Onadva, ki bi se rada poročila, sta Majda in Tine. Zanj je «življenje čudovito», odkar se je seznanil s tem «sijajnim dekletom» (in od takrgt je minilo že štiriindvajset ur), tudi brez velike plače (njegova je deset tisoč) in brez komfortnega stanovanja (s prijateljem spi ti isti sobi) je lahko vse zelo lepo: njej ni mar, kakšen je njegov poklic, kje dela, &anjo je pameten kakor Sokrat in oba sta že prni dan našla skupni imenovalec za srečno življenje: važno je, da se dva človeka razumeta, da govorita isti jezik. Nič ne pomaga vsa filozofija prijatelja Slavca, ki dobro loči stvarnost od iluzij, ki mu je zakon dediščina iz prazgodovine in ki zna najti svojim parolam kar se da aktualno barvo: aJaz sem za koeksistenco.« Tine mu ne verjame, tako kot se Majda pomilovalno smehlja ob nasvetih in o dsvetih prijateljice Ane.
Po šestih mesecih je že vse drugače, Majda zdaj enatanč-no ven, da jo je Tine «za-sužnjiln, pa tudi to, da modernemu dekletu ni treba poroke, da zakon ni poroštvo enakopravnega odnosa med moškim in žensko.
Do sem je vse skupa i še »zelo stara teman, nsodobna variacijan v Roksandiievi dramaturgiji pa se prične uveljavljati, ko Slave in Ana vse bolj prevzemata nekdanje poglede Majde in Tineta, toliko bolj se vnemata zanje, kolikor bolj se jim onadva odrekata. Zdaj že tudi Ana misli, da bi se s Slavcem bolje razumela, ko bi bila poročena; njega se še drži nekaj starega cinizma, vendar samo do tistega trenutka, ko se. zboji, da bo Ano izgubil. Od takrat naprej pa je ta samozavestni «reulistn tako nebogljen, kakor je bil svoje dni njegov zasmehovani prijatelj Tine. Zdaj onadva z Ano čisto natančno vesta, da ni lepše reči kot je ta, če govorita oba isti jezik in oba sta prepričana v pisateljev simbol, da bi že takrat v starih časih lahko sezidali tisti legendarni stolp do neba, ko bi jim bog ne zmedel govorice... In tako se zdaj sprehajata Ana in Slave v mesečini, medtem ko se onadva prepirata v svojem novem komfortnem stanovanju...
Predolgo le ne sme bit’ tako: ko sta Ana in Slave najbolj srečna in onadva najbolj sprta, pride le tudi Tine nazaj k Majdi, »neslišno obstane za njo in ji položi roko n a rame. Majda ga začuti in ga prime za roko. V občinstvo gledata. Glasba igra motiv iskanja — hrepenenja — najdenja...«.
(Te zadnje reči se k sreči ne govore na odru, zapisane so samo v avtorjevih scenskih opombah. In te opombe so slabše kot besedilo. Ce smo vsaj eno od njih dali publiki na ogled, smo storili to iz maščevanja nad avtorjem, ki nas je hotel v teh svojih opombah malo preveč — poučevati).
H koncu pa je treba zapisati še to, da nas je Duško Roksandič s to stiojo «fcome-dijo frfotajoče gracije«, kot jo je imenoval ugledni zagrebški kritik dr. Hergešii — presenetil. !’resenetil vse tiste, ki poznamo njegove razmišljajoče, z zapletenimi dialogi pretkane drame. Spomnimo se samo njegovega interesantnega prvenca sNad prepadom«, pa »Belih metuljev«, njegove psihološke ljubezenske drame ali pa »Ptic brez jate«, drame s problemom osebnosti in skupnosti v letih osvobodilnega boja. Ze med pisanjem teh resnih, razmišljajočih dram pa je naš avtor pripovedoval da ga vse bolj vabi komedija. Nemara ne bomo čisto do kraja pritrdili njegovemu mnenju, da so take »humoristične osvetlitve pojavov resničnejše in bolj umetniške od tragičnih in dramat-skih aspektov»; gotovo pa je res, da je s to svojo komedijo, ki se ji bomo lahko smejali tam, kjer hoče biti komedija in tudi tam, kjer se na videz zresni — podr-žal zrcalo vsem, to se prav i, vsakdo bo našel v nje-: košček sebe, drobec iz današnjega ali včerajšnjega dne, če pa že tega ne bo hotel priznati, bo dejal, da je videl v igri — tebe. In to je tisto, kar imajo ljudje radi. In Duško Roksandič to ve!
To se pravi, da je naš avtor tudi na svojem novem področju, v komediji, kaj dober psiholog.
— In sedaj ko ste doktorirali, vam moram sporoči«* grdo novico: poiskati si morate delo...
Prevedel Herbert Gruč, pri. redila J. Kislinger in H. Griin. Režiser: Stane Skamen. Scena: Drago Podvornik. OSEBE: Slave; Stane Peternel, Ana: Andrina Pečarjeva, Tine: Janez Marinšek, Majda: Vladka Kopičeva. Cas dogajanja: včeraj danes, jutri. Prizorišče; kjerkoli pri nas. Odrski moj. ster:	Rudi Bozi. Inscipient;
Ivan Bizjak. Razsvetljava- Ma. rijan Obrovnik. Suflerka; Vera Bozijeva. Tehnična opr«. ma; lastna.
1
Gorisko-beneški dnevnik
Poziv Coniederiene in UIL-Terre
Za novo in sodobno spolovinarsko pogodbo!
Zahteve v prid spolovinarjev in kolonov - Zemljiški lastniki so razbili pogajanja
Pokrajinska federacija spolovinarjev in kolonov, vključena v aConfederterros-CGlL ter UlL-T erra iz Gorice sta poslali spolovinarjem in kolonom goriške pokrajine naslednji poziv:
Veliki zemljiški posestniki so prekinili v Rimu pogajanja za obnovo vsedržavnega kolonskega sporazuma.
Odgovornost za to dejanje nosijo v celoti gospodarji, ki so zavrnili vse enotne zahteve sindikalnih organizacij Fe-dermezzadri, CISL in UIL.
Z nepopustljivim stališčem so znova pokazali, da nasprotujejo spremembi veljavnih fašističnih določil, ki so jih spolovinarjem in kolonom vsilili pred 25 leti.
Potreba po nujni sklenitvi novega kolonskega sporazuma za vso državo, kakor tudi za r.ašo pokrajino, ki naj odpravi fevdalne fašistične pogodbe, narekuje poleg vsega še slab gospodarski položaj kotegorije spolovinarjev in kolonov zaradi sprememb v gojenju kultur, znižanja cen kmetijskih pridelkov, zvišanja proizvodnih stroškov (podražitev strojev, semen, gnojil itd.).
Spolovinarji in koloni!
Ce hočemo agrarce prisiliti uh pogajanja in na sprejem predlogov za nov, moderen kolonski sporazum, imamo na razpolago samo eno pot, to je pričetek sindikalne borbe, kakršna je v teku v drugih italijanskih deželah, da dosežemo v skladu s predpisi italijanske ustave pravilno plačilo za delo spolovinarja in delo njegovih družinskih članov.
Upoštevajoč enotne zahteve vsedržavnih sindikalnih organizacij Federmezzadri, CISL in UIL zahtevata Confederter-ra in UIL-terra goriške pokrajine:
Za spolovinarje:
1. hlev naj postane spolovinarjeva last, travniki naj se dajo v najem;
2. razdelitev na polovico vseh stroškov za mehanizacijo, plačilo obresti na kapital,
ki ga je vložil spolovinar;
3. 6o odstotkov vseh pridelkov z industrijskim značajem: vino, sadje, sladkorna pesa, sviloprejkine bube in vsa povrtnina;
4. sodelovanje sindikatov v izvršnih in nadzornih organih «zelenega načrta«;
5. zboljšanje kolonskih hiš.
Za kolone:
1. priznati pravico do 60 odstotkov vsega pridelka;
2. če je kolon lastnik vseh živali, naj mu travnike dajo v najem;
3. plačilo najemnine za travnike, na katerih se prideluje sadje, ki se razdeli;
4. nakup strupov za uničevanje škodljivcev in kemičnih gnojil naj se razdeli na sledeč način: dve tretjini stroškov naj trpi lastnik, eno tretjino pa kolon.
Spolovinarji in koloni!
Ce hočete doseči sklenitev
pove in moderne kolonske pogodbe, ki bo ustrezala sedanjim potrebam spolovinarjev in kolonov, vas pokrajinski organizaciji Federmezzadri in Uil-Terra vabita k sodelovanju na enotno organiziranih manifestacijah, ki bodo po vsej državi in tudi v goriški pokrajini.
Izlet SPD
Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira v nedeljo 24. aprila popoldanski izlet na Kras. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 13.05 do Dutovelj, od tam pa peš (približno eno ure hoje) v Pliskovico na ogled znamenite kraške jame. Zbirališče na kolodvoru Nova Gorica ob 12.45. Povratek z zadnjim vlakom.
Zaradi prevelike brzine se je zaletel v avtomobil
Motociklista so odpeljali v bolnišnico s poškodovano roko in nogo
Ob 18.40 se je pripetila v \ nišnico Vittorio Veneto, kjer Ulici Italo Bras prometna ne- so ga pridržali na zdravlje-sreča, v kateri se je potolkel nju. Ozdravel bo predvidoma
2 e/o	uhpelakulluMia pliipditm
mladim bJhobeka	Hoaloimkt
Mladi člani prosvetnega društva so uprizorili trodejanko Frana Llpaha «Glavni dobitek*
VPRAŠANJ* IN ODGOVORI
po desni roki in nogi 20-letni pleskar Giuseppe Colela iz Ulice Italo Bras št. 34.
Motociklist se je s precejšnjo brzino vračal domov. Pred mehanično delavnico Pi-cini je bilo v tistem času več avtomobilov, tako da je bila cesta precej zasedena. Prj črpalki je stal tovornik «Super-orione» s šoferjem Agostinom Paolinom iz Ul. sv. Antona 20 v Gorici. Vtem se je pripeljal mimo fiat 600, ki ga je vozil 36-letni Leander Prinčič iz St. Petra v Jugoslaviji; leta se je ustavil za «Superorio-nom», da bi dal prostor prihajajočemu tovorniku s prikolico iz Benetk.
Colela, ki je šel precej naglo, se avtomobilu fiat 600 ni uspel ogniti, tako da se je zaletel vanj. Z rešilnim avto-
V primeru slabega vremena I mobilom Zelenega križa so izleta ne bo. Vsi so vabljeni. | ponesrečenca pripeljali v bol-
itiiitiimiiimiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimntmuitiiiiiiiiiimiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiittiitmiiiiimii
Prijavljena spretna goljufa
Naivni gospodinji prodala
«srebrn» jedilni pribor
J -
Za blago, ki je bilo vredno 8.500 lir, je oškodovanka plačala 30.000 lir
24. marca je prišla gospodinja 50-letna Ines Mosogna iz Drevoreda Virgilio 27 na kvesturo, kjer je povedala, da sta pred dvema dnevoma prišla k njej mladeniča, ki sta toliko govorila in jo prepričevala, da sta jo pripravila do nakupa jedilnega pribora, ki je bil, kakor se je pozneje izkazalo, vreden veliko manj, kot je plačala zanj.
22. marca opoldne je prišel k njej na dom 27-letni Vittorio Varesano, stanujoč v Trstu, Ul. Fabbri 4, ki ji je na-tvezil, da je mornar in da se je pred nekaj dnevi izkrcal v
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
gostuje v četrtek 28. aprila ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, Kopzo Verdi 13 z dramo v 3 dejanjih
Dnevnik	An
Prodaja vstopnic od jutri dalje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. 1 ter v kavarni Bratuš. — Sedeži 350 in 250 lir, stojišča 150, dijaška stojišča 100 lir.
Tarantu. Priplul je iz Japonske in prinesel s seboj srebrn jedilni pribor. Odprl je veliko škatlo, v kateri je bilo 87 svetlikajočih se kosov. Blago ji je ponudil za 56.000 lir. Gospodinja mu ni hotela nasesti in ga je odslovila.
Popoldne se je Varesano vrnil v družbi 21-letnega Vincen-za Rizzija iz Ul. Fabbri v Trstu. Pokazala sta ji avtomobil, ki je imel evidenčno tablico TA, da bi podkrepila svoje trditve, češ da sta se pripeljala iz Taranta. Toliko sta Mosognovo prepričevala, da se je slednjič le odločila in pribor kupila za 30.000 lir.
Naslednji dan je odšla k zlatarju, da bi ga ocenil. Nemalo je bila presenečena, ko ji je odgovoril, da jedilni pribor sploh ni srebrn, ampak da se samo sveti, s tem pa še ni rečeno, da je srebrn. Povedal ji je, da je vreden največ 5000 lir.
Policija je po prijavi takoj pričela zasledovati premetena goljufa in ju izsledila čez tri dni, ko sta se v avtomobilu fiat 1100 vozarila po Gorici.
IIIIIIII1IIIIHIIII lllll III llllll IH lllltllMIIIII Hill IM Ulili III MII IIIIIIIIIIUIIIIIHMIII IM III MIH IIIIIIIUHlimfllUlIMMIIIIIIIIIIIIIIIUHH MIHIH III lllllllllllllll
znavajmo naše mesto
Odpeljali so ju na sedež, kjer so ju zaslišali. Izgovarjala sta se, da gospodinji nista rekla, da je pribor srebrn, niti posrebren, da pa se kupčija vendarle splača. Povedala sta še, da sta ga kupila pri nekem podjetju za 8500 lir. Zvedelo se je, da sta na podoben način prišla do denarja tudi v Tržiču, Portogruaru in drugih krajih goriške in videmske pokrajine. Prijavili so ju sodišču zaradi goljufije; obtoženca sta na začasni svobodi.
. ,...
r~TTpir •
Na naših sprehod ih smo ze večkrat prekoračili Travnik, vendar čestokrat nismo videli, kaj nam arhitektonsko in zgodovinsko zanimivega nudi ta trg. Med drugimi, stoji tukaj skromna stavba iz osemnajstega stoletja, označena z mestno štemlko 22: v njej je nekaj časa živel največji goriški arhitekt Nikolaj Pacassi, rojen v Wienerneustadtu leta 1716, v času, ko je bil njegov oče Ivan, tudi Goričan, zaposlen kot klesarski mojster. Hiša je bila takrat last zdravnika Antona Michetta in še sedaj hrani na dvorišču kip precej dvomljive vrednosti, predstavljajoč eno izmed He-raklejevih nalog, katerega je po Pacassijevem načrtu izdelal neznan klesar. Se druga mnogo važnejša dela stavbenika nahajamo v našem mestu: palačo grofov Attems-Pet-zenstein na Komu (Trg de Amicis), ki je bila dokončana leta 1745, ter notranjo fasado sedanje občinske palače (nekoč Attems - Heilingen Kreutz in pozneje Rit ter); druga, zelo lepa stavba Pa-cassija, je pa bila uničena med prvo svetovno vojno, to je podeželska vila istih Attemsov v Podgori.
Svoje najvažnejše stvaritve je goriški arhitekt pustil v Schoenbrunnskem gradu pri Dunaju, za ohranitev katerega je skrbel mnogo let ter v Belvederu Evgenia Savojskega ra Dunaju samem. Naročila za ta dela je Pacassi dobil na priporočilo grofa Sigismunda Attemsa; kot dokaz hvaležnosti, ki jo je arhitekt čutil do svojih mecenov, nam ostaja nadvse važen dokument; vodnjak Herakleja, ki ie nekoč stal na Komu, nasproti že omenjeni palači Petzenstem in ki se sedaj hrani na dvorišču iste palače, spremenjene v pokrajinski muzej; spodnji del vodnjaka ima vklesan grb Attemsov, kiparska skupina je izdelek tržaškega kiparja Maz-zolenija.
O drugih Pacassijevih delih, ki se je hranijo v našem mestu bomo govorili kdaj pozneje.
V nedeljo v Steverjanu
Sindikalno zborovanje spolovinarjev, kolonov in neposrednih obdelovalcev
V nedeljo 24. aprila bo ob 11. uri pred cerkvijo v Steverjanu sindikalno zborovanje «Confederterre» iz Gorice. Govorili bodo o obnovi vsedržavnega in pokrajinskega sporazuma za kolone ter o sodelovanju sindikatov v izvršnih in nadzornih organih ((zelenega načrta«, i Vsi- spolovinarji, koloni in neposredni obdelovalci iz šte-verjanske občine in z Oslavja so vabljeni k udeležbi.
 «»------
DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna d’Udine, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
 «»-------
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 16,8 stopinje ob 17. uri, najnižja 8.8 stopinje opolnoči. Vlage 59 odstotkov.
v 8 dneh.
Urnik trgovin za bližnji praznik
Zveza goriških trgovcev sporoča, da bo 23., 24. :n 25. aprila v veljavi naslednji urnik trgovin, ki ga morajo spoštovati vsi trgovinski obrati v naši pokrajini.
Sobota 23. aprila: vse trgovine brez izjem lahko zaprejo zvečer ob poljubni uri; mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure;
nedelja 24. aprila: v dopoldanskih urah bodo odprte mesnice, pekarne in cvetličarne, vse ostale trgovine bodo zaprte cel dan;
ponedeljek 25. aprila (državni praznik: pekarne in mlekarne bodo odprte, dokler ne prodajo vsega blaga. Do 13. ure bodo odprtff tudi cvetličarne. Vse ostale trgovine, kakor tudi trgovine s sadjem in zelenjavo ter mesnice bodo zaprte cel dan.
Pokriti trg bo zaprt v dneh 24. in 25. aprila.
Ogenj v kazermetah
Včeraj ob 13.35 so poklicali goriške gasilce na Svelogor-sko cesto št. 78, ker so se vnele saje v stanovanju Franca Pavlina. V pol ure «o gasilci ogenj pogasili. Škode ni bilo.
Vozni red vlakov
PRIHODI IZ	TRSTA:	(A)	4.38,	(A)
6.25,	(D) 6.39,	(A)	7.35,	(D)
8.29,	(D) 10.49,	(D)	12.59,	(A)
13.40, (A) 15.31, (A) 17.23, (A)
18.49, (D) 20.33, (A) 21.32, (A) 22.47.
ODHODI ZA	VIDEM;	(A)	4.39,	(A)
6.27, (D) 7.01, (A) 7.38, (D)
8.30. (A) 10.53, (D) 13.00, (A) 13.42, (A) 15.34, (A) 17.25, (A)
18.51, (D) 20.35, (A) 21.35, (A)
22.49.
PRIHODI IZ VIDMA; (D) 0.14, (A)
5.51, (A) 6.44, (D} 7.49, (A)
8.12, (D) 8.52, (A) 10.50, (A) 14.16, (A) 15.49, (DD) 17.09, (A) 18.34, (A) 20.03. (D) 21.48.
ODHODI ZA TRST:	(D)	0.15,	(A)
5.53, (A) 6.46, (D) 7.51, (A) 8.15, (D) 8.54, (A) 10.52, (A) 14.18, (A) 15.51, (DD) 17.11, (A) 18.36, (A) 20.05, (D) 21.50,
Kino v Gorici
CORSO. 16.30: «Zakonska postelja«, R. Hudson, D. Day, cinemascope v barvah. VERDI. 17.15:	«Svet ponoči«.
cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.15: «Povest blede avgustove lune«, M, Kijo, K. Panaco.
CENTRALE. 17.00: «Ring nasilja«, G. Smith, F. Stain, cinemascope.
MODERNO. 17.00:	«Kapitan
Ogenj«.
Pogled na polno dvorano gospodarskega društva na Kontoveiu ob ponedeljski prireditvi
domače mladine
Na velikonočni ponedeljek popoldne je bila v dvorani Gospodarskega društva na Kontoveiu kulturna prireditev. Z velikim zadovoljstvom smo prisostvovali tej prireditvi, ki jo je pripravila mladina s Proseka in Kontovela. Dvorana je bila nabito polna domačinov, kar dokazuje, da so vaščani z nestrpnostjo pričakovali dan, ko se bodo mladi člani dramske skupine pojavili na odru, do pokažejo svojim, kaj zmorejo.
Lahko rečemo, da so mladi člani prosvetnega društva Prosek - Kontovel med najbolj delavnimi in marljivimi mladinci na Tržaškem ozemlju na prosvetnem področju. Ni dolgo, odkar so nam najmlajši Prosečani in Kontovel-ci priredili prav lepo in uspelo kulturno prireditev, ki je že postala tradicionalna, t. j. na dan sv. Stefana, in ki nam je ostala v dobrem spominu. V ponedeljek pa se je pojavila na odru mladinska dramska družina, katere člani so skoraj vsi delavci ali kmetje. Cela dva meseca so se mladi igralci učili vloge in brez dvoma so se v tem času marsikateri zabavi odpovedali, da bi pripravili za oder trode-janko Frana Lipaha vGlavni dobitek«.
Vsi igralci so se po vrsti kar dobro odrezali. Dobro se je izkazal Bruno Rupel, čeprav je malo preveč kričal in skakal po odru, (česar pa mu ne zamerimo, ker je to njegov prvi nastop), ki je igral vlogo Boštjana Brvarja, pro-
mar, in Branko, njun sin, Klavdij Puntar. Nastopali so še Silvan Fassinelli v vlogi krojača Simona Kocjančiča, A-nica Brišček je bila Agata, njegova žena, Silvester Umek kot Vladimir Babič, bančni ravnatelj, Ada Stoka v vlogi Marice, njegove hčerke. Odlično sta podala vlogo Aldo Colja in Ljuoa Ukmar, prvi kot Krištof, Brvarjev daljni sorodnik s kmetov, druga pa kot Marjeta, Brvarjeva sestric, na. Tudi Zorka Kop v vlogi Anice, služkinje, in Darij Starc kot Marjan in Egon Bukovec kot dijaki niso izostali za drugimi.
Prireditev je zelo dobro u-spela in so ti mladi igralci -diletanti pokazali izredno do-
bro voljo ter kljub svojemu rednemu delu, kljub zaposlitvi našli dovolj časa, da so prav dobro naštudirali svoje vloge. To njihovo požrtvovalnost je občinstvo pravilno o-cenilo, kar je pokazalo s svojim odobravanjem in burnim ploskanjem po vsakem dejanju. Vaščani so zapustili dvorano zadovoljni, da so jim njihovi mladi pripravili tako prijetne velikonočne praznike.
Posebna pohvala pa gre še trem požrtvovalnim domačinom, ki so to prireditev pripravili in organizirali, da je tako dobro uspela, in sicer Ljubici Ukmar, Emilu Cibicu in Marjanu Pertotu.
MARIO MAGAJNA
iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiimmiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiMMiitiiiMiiMiiitMMitiiiiMmiiiiiiiiimtiiHHiin
Iz dnevnika	udele
tržaških	šolnikov
Iz časopisja večkrat izvemo, da ima Jugoslavija zelo pogoste kulturne stike z inozemstvom. Med vrsto omenjenih stikov spada sicer neuradna, a zelo uspela ekskurzija skupine slovenskih šolnikov s Tržaškega.
Naj danes omenim le riekaj zapiskov iz mojega popotnega dnevnika, kajti opisati vse tisto, kar smo videli in doživeli, bi terjalo mnoao več prostora.
Petek 15. aprila: Po zajtrku pri Cinkoletu odhod ob 7. s Sapovim avtobusom proti Ma~ fesorja v pokoju. Matilda, nje-1 riboru. Vzdušje je bilo izvrsf-gova žena, je bila Marta Uk- | no, le vreme se je kisalo. Med
Prizor iz trodejanke »Glavni dobitek«
Iz koprskega okraja
niHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHnlllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllHlllllllllllllliaUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHiailllllllllllllllHIII
tudi pri nekaterih laZjih delih v tovarni.
* * *
Pristojni organi v Kopru so odobrili lokacijo za novo avtobusno postajo v Kopru. Zgradili jo bodo nasproti hotela Triglav, tik za letnim kinom. Hkrati so odobrili tudi lokacijo za novo poslopje koprske radijske postaje. Kaže, da bodo že letos začeli z deli in da bomo končno odstranili dve zelo boleči točki Kopra. Avtobusna postaja namreč; že zdavnaj ne ustreza več zmeraj večjemu prometu zaradi naraščajoče industrije in turizma. Prav tako tudi radijska postaja le s težavo izvaja svoj obsežen program zaradi velike utesnjenosti.
š	* * *
Občinske mladinske pevske revije Gradnja nove avtobusne postaje
Delovanje Zveze borcev - Dan železničarjev v koprskem okraju - Sodelovanje med šolo in tovarno v Dekanih
V
bila
koprskem gledališču je v nedeljo dopoldne občinska pevska revija, na kateri je nastopilo 8 otroških in pet mladinskih pevskih zborov. Vsega skupaj je nastopilo 800 mladih pevcev. Najbolj sta ugajala pevska zbora šole Janka premrla -Vojka (pod vodstvom profesorja Stanka Tavželja) in šole iz Marezig pod vodstvom Marijana Kocjančiča. Pri mladinskih pevskih zborih sta se odlikovala zbor koprskega u-čiteljišča (pod vodstvom prof. Mirana Hasla) in zbor mladink Ekonomske srednje šole iz Kopra pod vodstvom prof. Toneta Severja.
Občinske pevske revije so bile v nedeljo in v soboto tudj v Herpeljah, Ilirski Bistrici in Portorožu, v četrtek pa bosta še v Izoli in Postojni. Najboljši zbori iz teh revij bodo nastopili prihodnjo nedeljo na okrajni reviji v Kopru. Ob tej priložnosti bo strokovna komisija izbrala najboljše zbore, ki bodo za-
stopali koprski okraj na republiškem festivalu mladinskih pevskih zborov konec maja v Celju.
* * *
Koprska organizacija Zveze borcev je zelo številna, saj šteje nad dva tisoč članov. Ko so na občnem zboru pregledali lansko delo, so naglasili, da se člani kar dobro udejstvujejo v političnem, družbenem in gospodarskem življenju občine. Samo v družbenem in delavskem upravljanju aktivno sodeluje 520 članov organizacije. Lani se je organizacija zelo potrudila pri reševanju problemov življenjske ravni članstva.
Tako jim je uspelo dobiti posojilo 11 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanj za člane organizacije. Na pobudo Zveze borcev so lani postavili spomenika v Hrvojih in Marezigah letos pa bodo postavili spomenik 180 padlim borcem na področju Črnega kala.
* * #
Dan železničarjev so pro-
slavili tudi v koprskem okraju. Osrednja proslava je bila v Kopru, kjer je predsednik OLO Albin Dujc sprejel 31 odlikovanih železničarjev in jih zadržal pri kosilu. Visoko odlikovanje predsednika republike (red dela I. stopnje) je prejel član železniškega kolektiva v Divači Janez Primar. Red dela II. stopnje so dobili; Vekoslav Jugovac, ivan Klarer, Ivan Lukežič in Ciril Pišljar. Red dela III. stopnje je dobilo 9 odlikovancev, medalje za delo in medalje za zasluge za narod pa 17 železničarjev.
* + *
Lep primer sodelovanja med šolo in tovarno so Dekani. Tamkajšnja tovarna Je sprejela patronat nad šolo, iz katere se bo gotovo večje število učencev odločilo za kovinarski poklic. Tovarna je podarila šoli precej orodja, ki ga učenci uporabljajo pri pouku tehnične vzgoje, svoje znanje pa preizkušajo učenci
Dela pri graditvi novega dela hotela Triglav v Kopru dobro napredujejo. Vse kaže, da bodo lahko sprejeli prve goste že v začetku maja. Z dozidavo hotela Triglav bodo pridobili 96 ležišč. Prav tako bodo začeli v novem delu u-rejati bar, ki bo med najmodernejšimi v Sloveniji. Otvoritev bara je predvidena do konca leta, Od drugih važnejših del, naj omenimo zgraditev novih weekend hišic v Ankaranu (96 ležišč) ter preureditev hotela Triglav v Sežani.
* **
Dramska sekcija koprske Svobode je uprizorila v koprskem gledališču veselo romanco Richarda Nasha ((Vremenar«. Delo je režiral Albin Penko. Občinstvo je izvajalce nagradilo s prisrčnim ploskanjem.
potjo v Maribor smo za hip postali v Frankolovem„ kjer so med vojno Nemci obesili na veje obcestnega drevoreda štirideset talcev in drugih šestdeset postrelili. Težak spomin na hude čase, marsikomu so stopile solze v oči... V Mariboru nas je' sprejel predsednik občine Maribor v starodavni mestni hiši iz šestnajstega stoletja. Po izmenjavi običajnih pozdravov je zdšelrazgovor na šolstvo, gledano iz najrazličnejših perspektiv.'
Naslednji obisk je bil na Srednji -kmetijski šoli, ki zavzema njč manj kot 540 hektarov obdelane zemlje in kjer se ukvarjajo z vihdgradni-štvom, sadjarstvom, živinorejo; v strojnem oddelku pa imajo najrazličnejše poljedelske stroje. Kmetijska šola traja štiri, strojna pa dve leti.
Kratka vožnja z avtobusom in vstopimo v pisarno rattna-telja Industrijsko - kovinarske šole pri TAM (Tovarna; avtomobilov Maribor). V šoli, ki traja tri leta, še učenci vež-bajo v osmih poklicih', v dveh ogromnih halah je vse polno strojev, na katerih imajo učenci praktični pouk ter obenem izdelujejo razne cenjene izdelke, ki jih izvažajo celo z azijske države. Tako se šola sama vzdržuje.
Po kosilu nekoliko telesnega razvedrila, kaj boljšega kot z žičnico na Pohorje, kjer pa je na žalost gospodovala megla. Nato povratek domov. Med dolgo vožnjo smo iz domače malhe potegnili ves humor, da smo morali seči še po tujem.
16. sobota: Obisk zelo moderne osemletne šole v Stražišču blizu Kranja. Nekaj številk: ima 1100 . otrok, hodniki in razredi se po svojih nesimetričnih oblikah in živih barvah ujemajo v živ moderen kompleks. Spet skok z avtobusom in že abiskufemo Srednjo tekstilno šolo v Kranju, ki ima preko 1000 dijakov. Zanimiva podrobnost:	sivolasi
in bradati ravnatelj šole je hodil v slovensko šolo na ■ Viole* v Trstu.
Po kosilu smo šli «u dolino zeleno * krvjo prepojeno*: Begunje in Drago, kjer smo položili cvetje in zapeli žalo-sfinko Žrtvam. Ntjto Vrba, Bled, Kranj, Ljubljana. V studiu Triglav filma so nam zavrteli Babičev film Tri četrtine sonca. Dober film.
Nedelja 17: Ogled ljudske skupščine in muzeja NOB. Vredho ogleda, priporoči) vo ne samo turistom, tudi ostalim tržaškim šolnikom. Popoldan prosto.
Ponedeljek 18: Obisk vajenske Šole v Ljubljani in kupno kosile z rainimi sindikalisti in prosvetnimi delavci. Slovo.
Vtisi so zelo dobri, povsod so nas »prejeli zelo prisrčno in nam skušali čim natančnejše razložiti smotre in namen vsega njihovega dela. Vendar so bile marsikje besede odveč, ker je stvarnost dovolj jasno dokazala, da gre v matični domovini razvoj, ne samo v šoli, ampak povsod, s hitrim tempom naprej do jasnih in plemenitih ciljev.i
Udeleženec
Zavarovanje proti brezposelnosti in F
VPRAŠANJE: Rod »• *, koliko milijard nfl za brezposelne od	^
rev, od dodatkov	o«
niče za razne priredi
prireun1' . i
VOZOVNA mkal
dodatkov na -	. r
bi tudi vedel, zakal '^rt
čujejo brezposelnim v ^
ves čas, ko so brez ^ delajo v raznih drug *
vah•	„ i1
ODGOVOR:	Predv: 'vSedf
treba razlikovati ^ ^ 9 zavnim zimskim 5	$ei
pomoč
brezposelnim. pt0:i socialnim zavarov j ,j -nenamerni brezposeln . , Sklad za zims Ja da 1,1 ustanovili leta ’ veie#' nudili pozimi Pornoc. prosb V ta sklad se stelc8Lmalc‘<
voljni prispevki d , hodki ■ V" delodajalcev m* ^ ,zc<
:n delodajalcev »** z8 dodatkov na vstopni«*^ ne prireditve i" tob*-vlakov, tramvajev, ^jvaf
itd Poleg tega Pa.p"S!V* —Hi Hrzava- ^ p
v Pf*
Atu. A un-6 c^e>~	*	_
ta sklad tudi drza • t> upravlja izven Pr0.
tranje ministrstvo >
8 letih njegovega	$
je prišlo v njegov okrog 50 milijard l>r-Ker se ta skladja g izven proračuna, P uejansko nihče ns pv njegovega uPrav,^,vlUti f tudi ni najti v d*1* računih in obracu nega sledu, kako se ^ lja ta sklad m tudi ^ goča pojasnna v . Dep» du. Vsekakor ni slt‘ eJpos«' sredno namenjen «plP*J nim, marveč reveZ ^orfl Jasno pa je, da bret vsakdo, ki je dalj « poseln, tudi sirom eZpoSe' Zavarovanje Pr0t’ dno, 0 nosti se ravna še v delno, po fašistio , daji. Leta 1957 je 1	jfl.taP
št. 818, s kaierim s° v eno samo P0S*aV	doklad
podporo, dopolnim o0jpO:'-za otroke in izre^dno ki se daje v, P0*®dpora K
mh razmerah. F den"1 230 lir vsak dan, K za v-prišteje še no 80	p j
kega družinskega c u i* v breme brezposelne ^
pore pa ne dajeJ 180 dni.	blL
Med ukrepe v P jjteti poselnim je treba P ^vidi tako imenovana ^ ucantieri scuola«, P ,j0 m
čaje za Prekva f.bijan)e strokovno usposa ?e ifi pobudo INA-Casa _0v^a nuje ustanova za . it delavske zaposlitv ^
gotovitev stanovanja^ jz
cem). Pri nas	,
dati k temu se ^ 3000
aau iw ici	-	£»	"j.
zlasti za časa bi • ^ t> poslovala	tuni P°	6	(
poselnih delavcev
secev, ter center -ijevi usposabljanje v . 7a ra*
a c« *?• ¥b£.S 'i>
od omenjenih dei v Kai ^ gih krajih države,	^jo(	.
plačujejo	delav?ivajo	dV
lir na dan, dobi v SELAD nad 1 000 =Dosabl tru za delavsko u-pa okrog	900 br- „	br,'
i okrog 9ou »■* d Zavarovanje P’ .
,t   v.l,nr tUdl .
z,avarovauj>= r ,: u- -selnosti kakor tu ^ za dopolnitev P ^en«m %■
za uupii--' brčet-ki delajo po frLedrž»v®‘ ()R ku, upravlja V	0d	„,
cialno-zavarovalm	jp,ps .
PS). Leta 1957 V.	z,	P j
plačal po vsej d	„5	tu1	,,t(
pore brezposelni^ ^3
puic uic/.pujv	jyi'	1.
lir, kar je enako dopl,. . delovnim dnem;	^g \e ^
plač delavcem, k.‘ ,a5al ijf.  -i.,-; r,„ ie izp	a
piac ceiavcc,.., .	|ac*‘
zaposleni, pa Je ’ :ijjon°v nf) lijardi in 000 n 30 in pe INPS pa dobiva	?<	.,,
odstotka od P'ac. „tot> jt
vek za zavarovanje ^ist^jl
poselnosti. Za P°. oeeek '{tr določen fiksni Pr js0 ti* tfl lire na dan. Ke.r braču%li-polago podrobni	30	,1
PS. ni mogoče	,
koliko dobi od P {# P ^
brezposelnost. . -čuns' f
lahko približno 1 ,gVlja) števajoč, da Pze ro*' .jiilf terjani prispe^vki seij, poselnosti °kr°8 , _z[iib ’ tf vsote celotnih o . pav"9 /
nozavarovalmh P	pr
ta 1957 so zna^j, H«, ?
ki po uradnih .,^0, „(
lijard, iz česar v.d pr,so torej odpadlo ; 0V
torej odpadlo - 0s
proti brezpose n ]fled /
milijard. Razim8 ifpl»fV’
timi prispevki j ^ podporami le * .-not* .t/1 Toda upoštevati zav»| f
prlmo - f1;;«,'1«’;
nih ustanovah v r0*K>-, ys!
spevkov upravni dfUt ^ no zato bi merah uSty
socialnozavarova	f.	V'*!
in sk.čit, Xko ^t‘ tako da bi lah stofi ,8 J* rovancem ve Je^,, le’ , da jatve. P°mis K8
delavec zavaro fj ppr treh ustanovah. ^ lNp. ,,
proti boleznim, P’ seln . P( ti tbc, proti b*validn‘!’i; 8 pokojnino m " ezg°d3 „ INAIL pa pro*1	■i<f
delu.	„klada	*	je	„
Kar se tič* f 0, da p* sko pomoč, je 1 jj8k za državo le n 0 tak. ^ za. da naloži novim imenom,	ne ,j
za »ocialnoski	vi)s
ki jih mor* OP 3i a ,
na podlagi i-' roV*fl,f(ir "j Kar se tiče z8^v<V,
brezposelnosti, J -t p
učinkovito,
premajhna in kTudi u,n' šest mesecev.	,oViia
ljanje raznih	jien	^
čajev je le P°>oVbilo,	J
Prav bi seved*y plačevali brezP°**‘ br^/ ro ves čas nJ1 nj pt
MAatl Ir O •• D3
li mn mar podpora bveč odobravanje
Te dni 'Mice Oaulle tla, '
Je predsednik fran-republike, general de stopij na ameriška vojaško knjižico vojne-/ zavezn>ka, s potrdilom (or domskih eksplozij, s r®ulo za ureditev najbolj m, e*a *rancoskc£a proble-.. Alžirije, z avtoriteto predstavnika de-8 1 zahteva cnakoprav-vlogo v določanju zahod-ae Politike.
poprav formalno Francija j Postala atomska sila, - *lžirska formula še . uspešno uporablje-vti«	^au^e napravil
na Ameriko z zatrtjem in°ra lrancoskih kolonistov , 2 odločnostjo, s katero pe^ZVe^el. svoj načrt za zo-o vzpostavitev franco-,8a ugleda tekaj
v svetu. Pred
ai tedni je imel razgovo-Pted SOV^elsk'm ministrskim le ,Sedri'koih Hruščevom in ljev v g^avni akter v kra-)jj,S eni ceremonialu ob o-
Herič V Veliki Britaniji. A-,pr . an’ so bili vajeni, da
»inht!°li0 tukaj francoske tistr Predsednike in mi-
tait n'so kiB gotovi, da
hod°^° vla<ie' ki bodo pri-
kgl^1 leden odstopile, in so
,r mnogi obiskovalci v
fjj^0 'n®tonu zahtevali ame-
y gospodarsko pomoč ter
p0 , cm' primerov izražali
De p 6 odvisnega zaveznika.
tulle prihaja semkaj z
tll0|
lišč,
'go bol
•j ambicioznim sta-
CDe Gauiie ne pr°si>
aik C zalrteva kot zavez-Prve vrste, toda ne kre-
^Alamistakco» Giulia Viozzija
!e^ofnc'ia Ansa poroča, da
" R V 0«Š1 5»lzi■ i ncnahntri
predv- ,V ®s'jeku z uspehom glasben31** opera iraškega
ajana
*Abi!nika Giulia Viozzija Pfcverti eo* Besedilo je 0dtr el Nenad Turkalj, na figentPa. delo postavil di-Savin ia režiser Dragutin Polnil' °Wins‘vo, ki je na-
tK>2drav?ledališče' -is topl°
iti n» avtorja, ki je pričo n Pretniero. Opero bo-“etlaiu5Vajala ludi druga in televizija.
1'tov ,
thern0 p°dpore, temveč prl-Wask;0dc’kravanje, vlogo.
tie«n1!;!n®ton je razumel, da 2ahtev ne
lt>ih
• ‘,aaiev ne smejo Prelahko. Umik **av* h* rnornarice iz se-"“s a«, r°dovja NATO, prebitih eriškik letalskih in ra-Nj), °Poriže *z Francije na «W °ze®lje
C*1*
SO
de Gaulla.
ukrepi ki da-
^0JagPvim zahtevam pri-deVaV°' Vztrajanie- da
tain“ S Francijo atom t'g, 0sit in vlogo I>titiSj. rvaka, kombini s;:*' naj ■
“hnuio 6 Gaull°
irano s
Washington
_	.	ovo	alžirsko
trua )e Povzročilo že pretili . MQa Hrv,«-:., .	.
*f«. hJj!8 aureriški diploma-
* dejstv °fiode pa je prezre-. a> da
Po,
'PU8:
C*J, sn 0 ignoriranje reso-ef«lbi	na	zadnji ge-
9t°dov S uP^čini Združenih ^8litev’ * ,so Priporočale o-ttj Poizkusov z atom-
kakn z'ianii 1^. tkor
tlit
so de Gaullu
KOr	„—. , Saha-
v10* Drr,. tUd* francosko sta-% °lt
‘k.
i i^ Pogajanjem v Ze-lo„
Po
1 za
Prepovedi jedrskih
vojaške name-
erem Francija ne 1 biorau- sPrejeti obvezno-v ’'nega sporazuma, <lh°r0!eVanju "e do-
tako
*bA k'pba» <ha
,^i’ kak
bi e e- ka^
%	{ tazume
dlanov «atom-niso naleteli v neugodno re-or so pričakovali.
K°r da imajo tu-U” gene- Tmevanja za Fran-
„a' G“"-k-ki ■ Gener , ej V Pov°lm
O ‘žvršil	P°teZe’ ki
K Oskn kakšna druga
žbl^ive V’ada> bi bile pre-
U t0]n'.. edai Pa jih v
tli** nje„ C1^° kot vidne do-
C*1'°sli aV<! državnike ge-
1,, > ki ^orižki komenta-
“or
't
So
dm “e nekako pred
M‘*l p2
slo
d9h PomaL PlSal» o de Gaul
tiii** o *ronično, pišejo
• anjaJCm z nekoliko °b-
ti,
>t
nike
.*ani,
Parlamentariz-
V9tiie:
eriškega tipa de-
l,:k> t0y* ne zanimajo od-1 bit francoskega si-
na ka-
«hladne vojne«,, ki jo izvaja francoska delegacija v OZN proti azijsko - afriški skupini dežel, čeprav sta ta dva kontinenta izredno zanimiva za ameriško diplomacijo. Sestavljavci. programa de Gaul-lovega bivanja v ZDA in varuhi protokola menda niso niti najmanj razburjeni, ker de Gaulle ne želi, kakor vse kaže, da bi med obiskom v New Vorku obiskal , sedež OZN, kakor so ga do, sedaj obiskali vsi voditelji vlad in držav.	....
Od kod torej tako visoka stopnja «razumevmja»,
Splošni odgovor na to vprašanje je. da politika generala de Gulla za zdaj ugaja koristim ZDA. Ni težavno ugotoviti, da je prešel od Zahodne Nemčije, ki je bila v Dullesovi dobi hrbtenica ameriške politike v Evropi, poudarek na Francijo. Razlogov je več, političnih in strateških. Nemško ozemlje, tako dragoceno za planerje vplivnega Pentagona, začenja z razvojem tehnologije novih raketnih orožij za velike daljave izgubljati svoje prvenstvo in je zato tudi cena, ki so jo ZDA plačale kanclerju Adenauerju za pomen tega področja, nekoliko popustila.
Čeprav povzročajo posamezne akcije in diplomatske operacije generala de Gaulla glavobol temu ali drugemu vojaškemu poveljniku, diplomatu ali ministru, ni nobena tajnost, da se njegova .naziranja o razorožitvi, zlasti pa o zmanjšanju vojaških sil, skladajo s stališči zelo vplivnih skupin v ZDA. Ni nobena skrivnost, da je V ZDA/ v njeni upravi, mnogo nasprotnikov ustavitve nuklearnih poizkusov in zagovornikov oboroževanja a-meriških zaveznikov z atomskim orožjem, zaradi česar jim de Gaullova politika povsem ustreza. Četrta republika z nestalnimi vladami in gospodarstvom, z močnimi levičarskimi strankami, ni vlivala zaupanja ameriškim politikom’in nj mogla biti magnet za zbiranje drugih evropskih dežel. Politični odpori v Veliki Britaniji, skandinavskih in drugih deželah, pa naj so jih še tako ignorirali in obvladovali, so bili resna ovira za uresničenje a-meriških vojaških in političnih zamisli.
De Gaullovo pospešeno preračunano približevanje Bonnu je dokazalo definitivno vključevanje Zahodne Nemčije v evropsko in atlantsko strategijo. To je okrepilo Pariz, toda oslabilo Bonn. Kar lahko danes Adenauer ponudi ZDA, ni tako važno kakor to, kar lahko Zahodu in ZDA ponudi in da de Gaulle. Njegove cene so skočile v istem sorazmerju, kakor so padle cene na ozemlju Zahodne Nemčije.
V skladu s takšno presojo bodo sprejeli de Gaulla v Washingtonu in povsod, kjer bo potoval po ZDA. Domačinom bo mogoče laže prirediti francoskemu ministrskemu predsedniku slavnosten in dostojanstven sprejem, kakor je bilo to mogoče ob prihodu nemškega kanclerja A-denauerja, ki kljub svoji državniški avtoriteti ni nikdar napravljal tako velikega vtisa na Američane, kakor se je to posrečilo vodji pete republike generalu Charlesu de Gaullu, o katerem je neki državnik dejal; «Dn, včasih je neznosen, vendar pa je veličasten«.
ŽIVKO MILIC
J Miheli- doktr*na, k’ Srav ^ Gaull0Va u‘
'Vm.'tšha • Se ponekod naj-lh 'vUi> lr°hična beseda o
O* 'h Zancoskega parfa-li ih tr Uradniškem po-V|v8a Pr«,inC°skega ministr-
%>i8Cta in njeRo‘
0 he V 4 Aurmnje mini-
a e Posebne, vsaj ^voznosti zaradi
V deželi Singmana Rija
Slika iz spopadov med policijo in demonstranti pred palačo Singmana Rija v Seulu. V spopadih je bilo čez sto mrtvih
Radarski valovi bodo uničili raketo z atomsko bombo
LONDON, 20. — Pod naslovom čez celo prvo stran prinaša današnji «Evening Standard« vest, da je Velika Britanija na tem, da v veliki tajnosti izgotovi poseben radar, ki bo mogel povzročiti eksplozijo raket, natovorjenih z atom. skimi bombami, še naid ozemljem države, ki bi jih izstrelila. Bistvena značilnost nove priprave je v tem, da bo mogla delovati okrog zemeljske oble, in to predstavlja znaten napredek. Tudi SZ se sedaj uikvarja s podobnimi raziskavami, da bi izgotovila ((protiraketni žarek«.
((Evening Standard« piše, da je ameriška vlada zelo zainteresirana za raziskave britanskih znanstvenikov in baje je
iiiHiiMiiiniinililiilililiiilimillliiliiimfiiiiiiruitilliilliiiiiiiilliliiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiliiHiiiiKiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHluiiiliiiitliiiMlllimiilliiimiiiiiiiinim
Zanimivo odkritje pariškega dnevnika «L,aurore»
po kriminalki Lionela Whita sina indastrijca Peugeota
Točno ugrabitev
Ugrabitelji so poslali Peugeotu skoraj točno tako pismo, kot se nahaja v romanu «Ugrabitev» - Kaže, da pri ugrabitvi ni sodelovala nikaka ženska; gangsterji v romanu so se namreč kesali zaradi ženske pomoči
PARIZ, 20. — Pariški dnevnik «L’aurore» je danes odkril, da so ugrabitelji malega Erika Peugeota prepisali svoje prvo pismo, ki so ga naslovili Rolandu Peugeotu ter pustili na mestu ugrabitve, iz romana Američana Lionella Whita, ki je bil objavljen leta 1955 pod naslovom ((Ugrabitev« v znani zbirki policijskih romanov «Serie Noire«, ki jo urejuje Marcel Duhamel. List «L’aurore» objavlja eno ob drugi reprodukciji tipkanega pisma ugrabiteljev ter teksta iz knjige.
V Whitovi knjigi je sledeče besedilo: «Dragi gospod Wil-ton, glejte, kaj bodo pisali listi v primeru, če bi nas hoteli prevarati: Kjannie Wilton, deklica 7 let, je umrla po groznih mukah, ker njeni predobri starši niso hoteli zanjo plačati pol milijona dolarjev in ker so preveč blebetali s FBI . . .s Bodite pametni, gospod Wilton, in berite naprej pismo m naša navodila. Nikakor ne mislim prepustiti vaše male skrbi svojega prijatelja Gina. Gino je sijajen tip, je pa nekoliko trčen . . .»
Ugrabitelji Erika pa so napisali tako pismo: «Dragi gospod Peugeot, glejte, kaj bodo pisali listi v primeru, če se ne boste držali naših pogojev; «MaIi Peugeot je umrl strašno mučen, ker njegovi starši niso hoteli zanj plača-
ti, kar se je od njih zahtevalo.)s Nikakor ne mislim prepu-^ stiti vašega sina skrbi svojega prijatelja Dede. Dede je sijajen tip, je pa nekoliko trčen. Bodite pametni, gospod Peugeot. Izročili nam boste vsoto 50 milijonov (ali 500 tisoč novih frankov) na mestu, ki vam bo naznačeno. Predvsem pa ne govorite o tem policiji. Bodite pametni, kot smo mi z vami glede višine odzupnine«.
Podobnosti med primerom Peugeot ter izmišljenim primerom Wilton v knjigi Lionella VVhita gredo še tudi preko črke. Fantazija in realnost se mešajo v zelo številnih podrobnostih. Edina bistvena razlika je v tem: medtem ko v romanu policija govori, pa zasledovalci v primeru Peugeot še kar naprej zelo molčijo.
Zanimivo je nadalje, da je treba, kot kaže, tudi v realnosti — kakor v romanu — pripisati ugrabitev ljudem, ki so izven sveta podzemeljskega življenja, ki se ne mara vmešavati v zadeve, ki prinašajo mnogo več nevarnosti kot pa morebitnih koristi. Končno se zdi skoraj gotovo, da ugrabitelji Erika Peugeota niso pritegnili nobene ženske in to najbrž zato, ker so poslušali nasvete gangsterjev v Tomanu, ki tožijo, da so se po-služili tudi ženske pomoči...
iiMiiitiiiiiiiiiiiiitimiiiiHimiiiimumsiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHMiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
Pri letalski nesreči 31 oseb ob življenje
BOGOTA, 20. — Neko kolumbijsko letalo, ki je priletelo iz Miamija (Florida), se je zaletelo v neki grič ter se vnelo blizu letališča Eldo-rado nekaj kilometrov od Bogotš. Po prvih vesteh je izgubilo življenje 17 oseb, med katerimi so štirje člani posadke.
Letalo se je že pripravljalo, da pristane, ko se je zgodila nesreča. Zadnji del letala je padel v reko Bogoth, medtem ko se je ostali del razletel po pobočju griča.
Vremenske razmere so bile slabe in vidljivost zelo majhna.
Poznejša vest javlja, da je bilanca nesreče mnogo bolj tragična: življenje je izgubilo 31 oseb, ranjenih pa jih je 19.
Na letalu je bilo 47 potnikov in trije člani posadke.
 «»-------
Francoski dan na milanskem velesejmu
MILAN, 20. — Danes so milanski velesejem obiskali francoski uradni predstavniki pod vodstvom Jeana Filippija, uradnega predstavnika francoske vlade, ter francoskega veleposlanika v Rimu Gasto-na Palewskega.
 «»-------
TUNIS, 20. — 2e nekaj dni se nahaja v Tunisu 24 italijanskih arhitektov, ki jih je povabilo ministrstvo za javna dela, da bi preštudirali vprašanja tuniške urbanistike.
Na periferiji Milana Je nastala predvčerajšnjim v neki delavnici za lakiranje huda eksplozija, ki ni le porušila zgradbe, temveč je tudi povzročila smrt dveh delavcev. Tretji, Li Je bil hudo poškodovan, je umrl včeraj
More se torej sklepati, da so ugrabitelji, ki so ravnali po zgledu, opisanem po ameriškem romanopiscu, skušali izogniti se vsem «napakam», ki so navedene v romanu, da bi si tako zagotovili varnost pred zasledovanjem.
Rolanid Peugeot, Ericov oče, je danes dal agenciji ((France Presse« obširno izjavo, nakar je prosil, da bi časnikarji ne nadlegovali več njegove družine, ker od nje nimajo več kaj izvedeti in ker ima vso zadevo sedaj v rokah policija. Povedal je, kako mu je bilo naročeno, naj pride točno ob 16. uri v četrtek pred št. 57 na Avenue des Ternes. Naročeno mu je bilo, naj ima klobuk in črne naočnike. Denar naj dene v majhen kovček, k! naj ga z obema rokama drži pred seboj. «Nekdo vam bo de. jal: «Glejte ključ!« Toda vi ne spregovorite z njim besede in ne skušajte slediti mu.» Tako mu je bilo naročeno v posebnem pismu, ki ga je prejel v četrtek, medtem ko je bil otrok ugrabljen v torek. Roland Peugeot je napravil, kakor mu je bilo naročeno, in vse se je zgodilo natanko tako, kot je bilo napovedano.
gele po polnoči je bil od ugrabiteljev telefonsko obveščen, da je z otrokom vse v redu in da ga bo kmalu dobil.
Roland je tudi dejal, da je obveza, ki jo je sprejel vpričo gledalcev televizije, da namreč ne bo napravil nobene prijave, obvezna zgolj za njegovo osebo in da se bo te obveze držal. (Toda Jean Pierre Peugeot, njegov oče, pri katerem se je vnuk Eric nahajal, ko je bil ugrabljen, je že vložil prijavo. Trdi tudi, da je 50 milijonov dal on in je torej on žrtev. Rekel je, da namerava pomagati policiji z vsemi sred. stvi, ki jih ima na razpolago, da se ugrabitelji najldejo.)
Roland je nadalje dejal, da je bila izročitev kovčka z denarjem tako hitra in da se je sam nahajal v takem stanju, da ne bi mogel dati nikakega opisa osebe, ki je kovček prevzela.
Električni tok ubil dva delavca
PESARO, 20. — Dva delavca sta bila zaposlena pri žičnici za spravljanje lesa v dolino. V nekem trenutku pa se je železna vrv žičnice dotaknila žice visoke napetosti in delavca, ki sta bila tedaj v neposrednem stiku z žičnico, sta bila na mestu mrtva.
 «»-------
Poplave
MODENA, 20. — Nasip ob reki Secchia je bil ponekod porušen in vodovje je preplavilo precejšnjo površino. Kakih 300 hiš je izoliranih in prebivalci so jih deloma zapustili; večinoma pa so se samo pomaknili v zgornja nadstropja. Vsekakor pa so bili agentje javne varnosti in karabinjerji zelo zaposleni s prevažanjem oseb in živine na varno. V višje predele so spravili 2.000 goved in 5.000 prašičev. Pet hiš se je zrušilo.
Tudi od drugod prihajajo vesti o poplavah.
 «»--------
V ledu so našli truplo župnika Lcitnerja
BOČEN, 20. — Ko se je začela odjuga, so reševalne skupine našle v ledu v neki dolini pod skupino Ortlerja truplo Goffreda Leitnerja, 50-letnega župnika iz Solda di Dentro, Da se mora župniko-
vo truplo nahajati tamkaj v ledu, so sklepali po tem. ker so v potoku Solda našli palico, za katero so vedeli, da je bila župnikova. Leitnerja je zasul velik plaz zvečer 29. januarja na poti iz doline Solda na državno cesto. Ko so ga takrat takoj začeli iskati, se je pokazalo, da bi bilo vsako iskanje zaman zaradi o-gromne množine snega, ledu in drevesnih debel, ki jih je plaz potegnil s seboj.
Začetek procesa proti 9-kratncmu morilcu
BERGAMO, 20. — Tu se je davi pričel proces proti 44-let-nemu Vitalinu Morandiniju, ki je obtožen, da je v času malo več kot dveh mesecev pobil devet oseb. Obtoženi dejanje priznava. Dejal je celo, da svojih žrtev ni umoril, ker bi ga presenetile med krajo, temveč jih je pobil, še preden je začel krasti.
BERGAMO, 20. — Umrl je v starosti 85 let inž. Carlo Vi-gliani, podpredsednik družbe Italcementi ter lombardske pokrajinske banke.
že prispela skupina specialistov iz ZDA, da ugotovi napredek, ki so ga dosegli angleški iznajditelji.
Gladovna stavka političnih zapornikov
v
MADRID, 20. — Gladovna stavka, ki jo je 12, aprila pričelo okrog 120 političnih zapornikov v jetnišnici v Ca-rabanchelu pri Madridu, je v zadnjih dneh imela svoje odmeve tudi zunaj zidov jet-nišnice.
S to stavko hočejo politični zaporniki protestirati proti slabemu ravnanju proti enemu izmed njih in proti ukrepom, po katerih so omejeni razgovori z odvetniki, ki zapornike branijo. Kakih 30 od vetnikov je 13. aprila naslovilo na ravnatelja jetnišnice v Carabanchelu pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost zaradi ravnanja z njihovimi klienti, zlasti v zadnjih mesecih; tako ravnanje je nedopustno nasproti političnim zapornikom. Odvetniki pa po drugi strani še ((spoštljivo protestirajo« zaradi težav, ki jih imajo v izvrševanju sodne pomoči, zlasti kadar se hočejo razgovarjati z zaporniki, katerih obrambo so prevzeli.
Dve delegaciji družin političnih zapornikov v Carabanchelu sta se obrnili na ravnatelja tega zapora ter protestirali, da za veliko noč niso smeli obiskati zapornikov.  «»----------------
Za stanovanje nimata skrbi...
LONDON, 20. — Objavili so, da bosta princesa Margareta in Anthony Armstrong Jones po poroki, ki bo 6. maja, stanovala v Kensington Palače.
Z majhnim čolnom iz Amsterdama v Ligurijo
VERNAZZA, 20. — Po dolgem potovanju z majhnim čol. nom so trije holandski mladeniči prispeli v majhno pristanišče Vernazze. Mladeniči so odpotovali iz Amsterdama konec marca ter po plovnih kanalih in rekah prešli Belgijo in Francijo ter tako dospeli v Marseille. Od tu so pluli najprej ob obrežju. V Liguriji se nameravajo ustaviti kar celo leto. Vse svoje doživljaje in potne vtise nameravajo opisati v posebni knjigi.
itiiiiil
psipi & ,'A
...-.v-—.-.	.	  :■
:
Avstrijski profesor Friedrich Artner je pripravil novo zdravilo, ki bi moralo učinkovati pomladilno. Na desni je 75-iet. na ženska, katere sivi lasje polagoma dobivajo zopet svojo normalno barvo po vrsti injekcij zdravila, ki ga je Artner imenoval «DH 112»
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiimmiiiiumiimiiiiiimimmiiiiiiimimiittmniiiitmu
Vsa družina mrtva v porušen^
Hišo je pokopal plaz in z njo štiri osebe
RIMINI, 20. — V kraju Man-drio di Montescudo je zemeljski plaz popolnoma porušil neko kolonsko hišo. V hiši je prebival neposredni obdelovalec Giovanni Belli, star 36 let, z ženo Maddaleno ter hčerko Silvano (9 let) in Giuseppom (7 let). Vsi štirje so bili pri nesreči ob življenje.
Nesreča se je morala pripetiti okrog polnoči, toda šele davi okrog pol šestih je sosed Bertaccini, ko je vstal in šel v hlev, z zaprepaščenjem u-gotovil, da približno 100 m oddaljene hiše, v kateri je prebival Belli, ni več. Približno 30 m širok zemeljski plaz jo je preplavil in porušil. Nikjer ni bilo opaziti znaka življenja, le cviljenje psa, privezanega z verigo in do polovice pokopanega v blatu, se je slišalo.
Bertaccini je takoj poklical ljudi na pomoč in takoj se je začelo odkopavanje. Prišli so tudi gasilci iz Riminija in karabinjerji. Okrog 8. ure se je prikazala roka male Silvane, kmalu nato so našli truplo Bellija, ki je imelo grozotno zmrcvarjeno glavo, potem truplo sina — ves, moder obraz bi pričaj, da je smrt nastopila zaradi zadušitve — in končno še truplo žene. Prvi trije so bili v nočnih oblačilih, medtem ko je bila žena še popolnoma oblečena, kar priča, da ob času nesreče še ni šla spat.
Kolikor toliko točno uro nesreče je bilo mogoče ugotoviti tudi zato, ker so nekateri kmetje povedali, da so okrog polnoči slišali neko bobnenje.
mm
.'V-
Soproga indonezijskega predsednika, ki je bila pred časom z njim na obisku v Jugoslaviji, od koder je najprej odpotovala v Avstrijo, se je te dni ustavila tudi v Rimu. Po tridnevnem zasebnem obisku Je predvčerajšnjim z letalom odpotovala v Djakarto
iiiiiiaiiiiiiiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Štirje mladi moški mrtvi ko je avto zletel v reko
MESTRE, 20. — Na državni cesti Mestre — Padova je neki avtomobil Alfa Romeo 1900 na nekem ovinku zletel s ceste ter padel v reko Brentel-lo. V avtomobilu je bilo pet mladeničev iz Ferrare, od katerih se je eden rešil na ta način da se je zagnal iz avtomobila skozi okno. Mladenič se sedaj nahaja v bolnišnici. Ostali štirje pa so utonili. Ze ponoči so agenti cest-
ne policije potegnili iz vode avtomobil s štirimi trupli.
Zgrudila se je mrtva ko sta se oče in sin začela pretepati
NEAPELJ. 20. — Ko sta se v Giulianu oče in njegov 36-letni sin hudo prepirala, je
hotela žena oziroma mati posredovati ter obadva pomiriti. Njen poseg pa je bil brez učinka in ko je videla, da sta se moška začela celo pretepati, se je zgrudila na tla. Pritekli so sosedje, ki pa niso mogli drugega kot ugotoviti, da je ženska mrtva. Zdravnik, ki je kmalu nato prišel pogledat žensko, je potem dognal, da je nastopila srčna kap.
Kaj natančnega se pa ni moglo sklepati, ker je Bellijeva hiša bila oddaljena kakih 200 m od vasi in ker je padal precej močan dež. V hiši razen Bellijeve družine ni prebival nihče. V hlevu sta bili dve kravi in tele; tele so našli še živo, toda s polomljenimi nogami.
Belli je bil že sam nekoliko zaskrbljen zaradi ilovnatega terena, na katerem je stala hiša. Prav danes bi moral po dogovoru z nekaterimi drugimi neposrednimi obdelovalci izprazniti iz hiše opravo in živino. Nesreča' pa ga je za nekaj ur prehitela.
Žc tretjič tatovi v župnijski hiši
MOMBERCELLI, 20. — Ze tretjič v enem letu so tatovi obiskali župnijsko hišo v Mombercelliju. Odnesli so televizor, dva filmska projektorja, transformator in drug električni material ter še o-krog 150 knjig s knjižnice. Tatovi so prišli v stavbo skozi pritlično okno, na katerem je sicer kovinska mreža, toda napravili so dovolj veliko luknjo. Odpeljali so se z avtomobilom. Pri prejšnjih dveh tatvinah so odnesli bolj svete premete, zraven pa tudi denar.
Tatvini kožuhov in gramofonskih plošč
RIM, 20. — V trgovini Pa-mil so preteklo noč ukradli kožuhov za približno vrednost 5 milijonov lir. Tatovi so prišli na nekem velikem avtomobilu, ki so ga najbrž u-kradli ter vdrli v trgovino. Pri njihovem delu jih je zmotil neki prijatelj gospodarja trgovine, ki je slučajno prišel po Ul. Nazionale. Tatovi so možakarju zagrozili, tako da se je ustrašil in se odstranil.
BUSTO ARSIZIO, 20. — Ponoči so tatovi vlomili v neko trgovino televizorjev in e-lektričnih domačih aparatov ter odnesli 300 gramofonskih plošč, 2 televizorja, 2 regi-stratorja, 2 gramofona in 5 majhnih radijskih aparatov. Vsega skupaj za vrednost 2 milijonov lir.
«Carnero» so preteple
SAN SEVERO, 20. — Dasi imenujejo 45-letnega Gaetana Avellana zaradi njegove a-tletske postave #Carnera», so ga vendar morali rešiti občinski in policijski stražniki iz rok treh žensk in nekega dečka, ki so ga napadli in do krvi naklestili z valjarji in metlami.
Avellano se je na glavnem trgu pred nekim barom raz-govarjal s svojim bratom, ko so ga nenadoma obkolile tri Ženske: neko 17-letno dekle, njena mati in še neka druga osemnajstletnica ter še brat prve. Avellano je najprej skušal pobegniti, toda ena od žensk ga je spotaknila, da je padel na tla. In tedaj se je ^ačelo veselo udrihanje.
Ko so Avellana stražniki rešili in ga pripeljali na karabinjersko postajo, so ugotovili, da so ženske organizirale ((kazensko ekspedicijo« zaradi tega, ker si je Avellano dal napraviti pri 17-letni šivilji plašč in obleko, ni pa plačal ne blaga ne dela.
 «»-------
Helikopter je strmoglavil
BOČEN, 12. — Neki vojaški helikopter je med nizkim poletom nenadoma v plamenih padel na tla v predmestju Bočna. Na helikopterju so bili trije podčastniki, ki so bili le nekoliko ranjeni. Helikopter pa je utrpel zelo veliko škodo.
11. ciklomotoristična dirka za nagrado narodov
Liviero	v	linijs
Luison Bobet	p
V splošni lestvici se je lanskoletni zmagovalec Bobet usidral na prvo mesto
CASERTA, 20. Včeraj se je začela 11 ciklomotoristična dirka za nagrado narodov in stari, toda vedno borbeni Luison Bobet je že postavil hipoteko na končno zmago. Lani se mu je sicer posrečilo, letos pa bo pela drugačna glasba in videlo se bo, če si bo znal stari kolesarski lisjak ponovno priboriti lovoriko. V današnji ttapi za motorji je pokazal, da je še vedno najboljši v tej panogi in tako je že v prvi etapi oblekel rumeno-rdečo majico prvega v splošni lestvici.	---------------
Celotna današnja 213 km dolga etapa je potekala pod močnim dežjem. Začeli so v Rimu z linijsko vožnjo in že takoj po startu sta se izločila iz glavnine Sabbadin in Baf-fi. Njun beg pa je trajal le malo. Tudi drugi poskus, ki ga je začel Elliot s pomočjo Brugnamija in Championa ni rodil sadov. Le Montiju se je posrečilo pridobiti nekaj naskoka zato, da bi ga lahko v njegovi rojstni vasi z zadovoljstvom pozdravili. Champion je kmalu zatem padel, a se je takoj dvignil in brez posebne škode in zamude nadaljeval pot za drugimi.
Prvi leteči cilj v Cisterni je postal plen ZamDonija, medtem ko je v Latino prvi privozil Kazianka, ki si je priboril 100 m naskoka. Pri Terracini pa je motal kloniti volji glavnine in se združiti z drugimi Morje, ki se je kolesarjem pokazalo v daljavi, je vlilo marsikom i volje za poskus bega. Začela sta Baffi in Sabbadin, nato je poskusil Gentina in z njim Ge-ugot ter Kazianka. Končno sta poskusila srečo še Brugnani in Guazzini, a ves trud je bil zaman. Glavnina se ni hotela pustiti presenetiti.
Pri Sperlongi je moral Po-blet stopiti s kolesa in popraviti zračnico. Toda vse skupaj je hitro uredil in po kratkem zasledovanju je bil "opet z glavnino. V Scauriju si je Liviero zagotovil leteči cilj pred Ciampijem, Vanzello, Be-nedettijem in drugimi. Kakih 5 km pred Capuo je Tezza zapustil skupine todr nekaj Kilometrov kasneje so mu bdi zasledovalci že za hrbtom.
Manjkalo ie samo' 20 km do
cilja, ko je moral Poblet ponovno s kolesa. Okvara na zračnici ga ie ponovno prisilila na tla in tokrat je glavnina sprožila ofenzivo, ki je
Merkuza in Rocco.
Prvi so prešli v vodstvo ju-niorji z Mantovanijem, medtem ko so titularci najprej izenačili s Secchijer.i in nato s Szokejem povečali rezultat. Radiče zaradi poškodbe ni igral in je prisostvoval treningu s tribun.
Iz Valmaure je Viani odšel na igrišče Ponziane, kjer ga je čakalo 22 igralcev, ki so člani Affioca, Saicija, CRDA, Tur-riaca, Muggesane, Belluna, S. Giovannija, Ponziane in Liber-tasa z Opčin. Ti so igrali en sam polčas, ki je trajal približno 60 minut, med katerim sta padla po zaslugi Zampierija (Belluno) in Taucerija (Pon-ziana) dva gola.
Ob koncu tekme se je Viani odpeljal z lastnim avtom proti Trevisu.
Predolimpijski nogomet
Peru-Gvajana 3:1
LIMA. 20. — Z zmago nad
Holandsko Gvajano s 3:1 (0:1) si je Peru, ki je odpravil z 1:0 tudi Mehiko, zagotovil vstop v finalni olimpijski turnir. Brazilija pa je premagala Mehiko 2:1 (2:0).
Po drugem kolu vodi v lestvici Peru s 4 točkami. Na drugem in tretjem mestu sta Argentina in Brazilija z 2 točkama. Sledita še Mehika in Holandska Gvajana, ki nimata nobene točke.
* * *
BEOGRAD, 20. — Nocoj so odigrali na stadionu JLA prijateljsko nogometno tekmo med reprezentancama Beograda in Zagreba. Zmagali so domačini s pičlo razliko 1:0.
 «»------
SPOMLADANSKO
PLAVALNO PRVENSTVO
Pet Tržačanov odšlo v Rim
Pet tržaških plavalcev in 1 plavalka so včeraj odpotovali v Rim, kjer bodo nastopili na spomladanskem prvenstvu. Med povabljenci so tudi Bian-ci, Umek in Steffe.
Primorsko nogometno prvenstvo
Tabor v nezadržni formi
Na prvem mestu lestvice pa je še vedno Tolmin
V štirinajstem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje izide:
Tabor-Tomos 3:0, Tolmin-Anhovo 1:1, Primorje-Fudar 0:1, Branik-Postojna 2:1 in Sidro-Adria 3:0 (p. f.) Ilirska Bistrica je bila prosta.
AVTOMOBILIZEM
Za «1. rallye tržaškega mesta*, ki bo v nedeljo s startom
in ciljem v našem mestu, se je prijavilo 50 posadk.
V odločilnem srečanju tega kola je Tabor na svojem igrišču prepričljivo premagal Tomos. Naša predvidevanja, da bo Tomosu trda predla, so se uresničila. Sežančani so v odlični formi in danes jih že lahko smatramo za glavnega favorita za prvo mesto, zlasti še, ker je Tolmin v slabi formi.
Tekma v Sežani je potekala v popolni premoči domačinov. Čeprav je igral prvi polčas proti vetru, si je Tabor priboril terensko premoč, ki pa je iz rezultata 1:0 premalo razvidna. V drugem polčasu Tomos skoraj ni prišel čez polovico igrišča. Sežančani so zamudili izredno priložnost, da bi z dvoštevilčnim i/idom premagali Koprčane. Res pa je tudi, da svoje premoči niso mogli prikazati v zgodit-kih zaradi močnega vetra. V
Olimpijske vesti
Sovjetska zveza bo poslala v Rim 320 ali 330 atletov
Največje upe polagajo v rokoborbo, boks in telovadbo
Vrstni red na cilju etape Rim — Caserta (213 km):
1. Liviero 5.57T2” s povprečno hitrostjo 35.861 km na uro
2. Benedetti, 3. Pelleerini, 4. Galeaz, 5. Ciampi, *. Bugdaal,
7. Brugnami, 8 Gismondi, 9. Daems, 10. Čoletto.
Sledi skupina 29 kolesarjev s časom zmagovalca.
40 Champion z zaost. 32", 41 Gouget 1’17”, 42 Poblet, 43. Batfi, 44. Baldini itd.
Vrstni red drugega dela etape za motorji (27.600 km):
I. Louison Bobet 29T5” s povprečno hitrostjo 56.615 km na uro. 2. Daems z zaost. 40",
3. Hoevenaers 42”, 4. Pobiet IT’, 5. VVagtmans 1*8”, 6 Sabbadin rij”, 7. Benedetti 116’,
8. Zamboni 117 ”, 9. Barri 1’20", 10 Stablinski 1 ’22”, 11 Brugnami 1’23", 12 Pellegrini 1'45”, 13. Elliot 1’48”, 14. Hailterman 1’50 \ 15. Monti PSI”, 16. Colet. to 1’53", 17. Gismondi 1’54”, 18. Liviero 2'3”, 19. Gouget 2’26” itd.
Splošna lestvica po prvi etapi (linijska vožnja in za motorji):
1. Louisot. Bobet 6 ur 26’27”, 2. Daems 6.277”, 3 Hoevenaers S.27’9”, 4. VVagtmans 6.27’35”, 5. Sabbadin 6 27’42”, 6. Benedetti 6.27’43”, 7. Zamboni 6.27’44", 8. Stablinski 6.27 49”, 9 Brugnami 6.27’50”, 10. Pellegrini 6 28T2”, 11. Elliot, 12. Haider-man, 13. Monti, 14. Coletto, 15. Gismondi, 16. Liviero, 17. Poblet, 18 Galeaz, 19. Balli, 20. Ciampi 21. Vlayen, 22 Bono, 23. Kazianka, 24 Couvreur, 25. Tezza, 26 Bugadal, 27. Pizzali, 28. Messina, 29 Guazzini, 30 Padovan, 31. Gouget, 32. Ricci, 33. Zoppas, 34. Bonariva, 35 Brancart, 36. Massocco, 37. Do-wolf, 38. Vanzella, 39. Velucchi, 40 Gentina, 41 Dupre, 42. Fa-vero, 43. Baldini, 44. Champion.
Louison Bobet
izločila ne samo Spanca, temveč tudi Baidinija in Baffija iz končnega sprinta na cilju. Glavnina je namreč pospešila tempo in čeprav sta Baldini in Baffi počakala Pobleta. da bi mu pripomogla k hit-ejše-mu zasledovanju, je moral Spanec priznati, da so *>a pošteno oškodovali Namesto da bi zmanjšal časovno raziiko. se je ta večala, zaradi česar je Poblet privozil na cilj z Baldinijem in Baffijem z 17" zamude.
Na cilj je privozila precej zgoščena skupina, iz kateie je v zadnjih metrih prvozil mladi Livičro, ki se je' letos že izkazal v dirki po Campa-niji. Čeprav je Benedetti dal iz sebe vse sile, je Liviero prvi zavozil preko ciljne črte.
Štirideset minut kasneje se je začela vožnja za motorji, ki je bila na krožni progi. To so morali prevoziti šestkrat.
V začetku je dvakratni zmagovalec te dirke Monti sprožil ofenzivo in je prešel v vodstvo. Po tretjem Vrožu na se je nekoliko zmedel, kar je izrabil Luison Bobet, ki je prevzel vodstvo in ga ni več izpustil iz rok, pa čeprav so ga Daems, Hoevenaers, Poblet in drugi resno ogrožali.
Jutri bo druga etapa Ca-serta-Koggia (159 km) v linijski vožnji in nato krožna proga za motorji.
Zanimalo ta mladi igralci
Cipo Viani na stadionu m na igrišču Ponziane
Tehnični komisar italijanskih nogometnih reprezentanc in tehnični direktor Milana Gipo Viani je včeraj prisostvoval treningu Triestine, ki je bil na igrišču pri Sv. Soboti, kot priprava za nedeljsko tekmo s Torinom.
Viani je prišel v Trst z namenom, da opazuje branilca Triestine Frigerija na delu. Zanimal se je tudi za Puio in Fortunata, ki sta se udeležila treninga, ki je trajal približno 70 minut. Titularci Triestine so nastopili v postavi Bandini, Frigeri, Brach; Szoke, Var-glien, Degrassi; Fortunato, Puia, Secchi, Taccola in Del Negro. Ti so igrali proti ju-niorskemu moštvu, ki so ga ojačali Cazzaniga. Mantovani,
MOSKVA, 20. Sovjetski atleti se že resno pripravljajo za rimske olimpijske igre, To b0 ze tretji nastop na olimpia-dd. Kot je znano, so se sovjets^.j športniki udeležili le olimpijskih iger 1952. leta v Helsin^h ]n 1956. leta v Melbournu.
Predstavnike pa bodo izbrali 1Z vrst 24 milijonov diletantskih športnikov. V Sovjet;,^) Zvezi gojijo, tako je izjavil Mihajl Mihajlovič Pesljak, je podpredsednik državnega odbora za šport, praktično 45 športnih panog. Tu seveda niso vštete panoge, ki so znane samo v neikaterih predelih Rusije kot akrobacije na konjih, turnirji z raznim orožjem in podobno.
Seveda je lahka atletika najbolj množična s 3.900.000 atleti. Njej sledi odbojka s 3 milijoni, košarka z 1.500.000, nogomet ž 1.400.000, telovadba s 750.000 in težka atletika z 250 tisoč športniki. Od januarja letos Sovjetska zveza brani 136 od 367 priznanih evropskih rekordov (vključno letalske) in 79, od 166 svetovnih rekordov (brez letalskih).
Najnevarnejši tekmeci Rusov so po mnenju Pesljaka prav Američani, kar dokazuje statistika zadnjih dveh olimpiad.
V Helsinkih si je Sovjetska zveza priborila 71 kolajn (22 zlatih, 30 srebrnih in 19 bronastih) proti 98 (37 zlatih, 29 srebrnih in 32 bronastih), ki so si jih osvojili Američani.
V Melbournu pa so sovjetski |atleti osvojili 76 kolajn (40 zlatih, 19 srebrnih in 17 brona-j stih) proti 74	(32 zlatih, 25 srebrnih in 17 bronastih), ki so pripadli njihovim tekmecem.
Sovjetska zveza namerava poslati v Rim na olimpiado 320 ali morda 330 atletov. Največje nade pa polagajo v rokoborbo, dalje v boks ter v telovadbo. V lahki atletiki mislijo, da bodo lahko izboljšali nekaj rekordov, vendar ne podcenjujejo sil Amerike Sicer so sovjetski atleti ze v Melbournu izboljšali položaj, ki so si ga priborili v Helsinkih. Da bedo dosegli precej uspehov, imajo Rusi dokaz prav v zadnjih mednarodnih srečanjih z ZDA. Veliko Britanijo in Nemčijo.
Nadalje upajo na boljše rezultate v streljanju na tarčo, v peteroboju, kjer so že pred kčatkim v Rimu pokazali, da so skoraj nepremagljivi, dalje v težki atletiki in končno tudi v sabljanju, kjer pa bodo imeli opravka z Italijani, Francozi, Madžari in Angleži, kateri se ne smejo podcenjevati.
Za ostale športne panoge pa sovjetski športni voditelji priznavajo, da njihov položaj ni tako jasen. V košarki bodo na-
premagljivi. V vaterpolu ni slanje nič boljše. V kajaku in kanuju so sovjetski atleti s;-cer precej napredovali, vendar za sedaj ni mogoče primerjati njihov napredek z napredkom drugih držav. V jahanju bodo tudi dosegli lepe rezultate, ven. dar predvidevajo, da njihovi konjeniki ne bodo prišli v poštev za kolajne. . .,
Precej pesimistično pa gledajo na kolesarski šport in na jadranje. Priznavajo, da je ta šport, predvsem zaradi vremenskih neprilik, posebno pozimi. premalo gojen. V južnih predelih sicer imajo moštva kolesarjev, ki pa niso tako bor. beni kot njihovi nasprotniki Italijani. Francozi, Švicarji, Belgijci in Holandci. Tudi jadranje je malo znan šport in ga zato tudi zelo malo gojijo. Na drugi strani pa so odlično pripravljene posadke, kot n.pr. angleške in tudi italijanske.
Sovjetski športniki se ne bodo udelpžili turnirja v hokeju na travi, medtem ko je udeležba v nogometnem turnirju podrejena rezultatu kvalifikacijskega srečanja med SZ, Bel. garijo in Romunijo. V glavnem, razen za plavalce, bodo sovjetske reprezentance popolne v vseh panogah.
Kako se atleti pripravljajo in kako pride do izbire za med. narodna tekmovanja? Vsaka tovarna, kolhoz ali sovhoz, industrija, šola itd., ima lastne športne skupine. Tekme med temi dajo prve rezultate in najboljši atleti se lahko udeležijo najprej deželnih in nato republiških ter končno nacionalnih tekmovanj.
Imena posameznih moštev in atletov, ki se bodo udeležili rimske olimpiade bodo znana julija ob koncu državnih prvenstev v številnih panogah. Najboljši atleti so že od lani pod nadzorstvom specialistov in trenerjev, ki popravljajo njihov slog in skušajo odstraniti škodljive napake.
V sovjetski zvezi ni športnega profesion:zma, razen seveda šli precej ostrih nasprotnikov.. za akrobate, ki nastopajo v cir-Vseeno pa kaže, da Američa- kusih. Čeprav jim nudijo vse ni niso več kot pred leti ne- j možnosti treninga in tekmova-
nja, imajo atleti svoje redno delo. V zadnjih letih se je Sovjetska zveza udeležila številnih mednarodnih tekmovanj in prav zaradi tega se je porodil v športnikih zdrav borbeni duh.
Olimpijski kandidati bodo preživeli zadnje tri tedne v po. sebnih taboriščih, kjer bodo trenirali in se pripravili za ta «svetovni praznik mladine, ki največ pripomore k spoznavanju, prijateljstvu in razumevanju med narodi*.
Pesljak, ki je imel že uradne stike z italijanskimi prireditelji olimpiade, se je pohval, no izrazil o priprayah, o objektih in tudi o organizaciji nasploh. Komisija treh sovjetskih športnih voditeljev bo prišla ob koncu tega meseca v Rim, kjer se bo dokončno domenila za podrobnosti udeležbe SZ na olimpiadi.
opravičilo Kopru pa je treba povedati, da so orugi polčas igrali le z devetimi igralci. Zaradi poškodbe je moral zapustiti igrišče najboljši o-brambni igralec Gombač, Pa-peca pa je sodnik izključil zaradi namernega večkratnega igranja z roko.
Med naj večjimi presenečenji tega kola je poraz Primorja na lastnem igrišču. Rekli smo že. v kakšnih težavah je Rudar, ker je brez primernega igrišča. Morda so domačini računali na krizo Idrijčanov in so se oremalo prizadevno lotili srečanja? Dejstvo je, da jih je ta poraz skoraj povsem izločil iz konkurence za prvo mesto. O sami tekmi naj povemo le toliko, da je veter močno vplival na kvaliteto igre. Domači so bili sicer v polju v rahli premoči, pred golom pa so povsem odpovedali. Zanimiv pa je način, kako so gostje aosegli svoj edini gol, saj se take ftvari redko pripetijo na naših igriščih. Igralci Rudarja so ostro streljali na nasprotnikova vrata in vratar je posredoval na sami liniji vrat. Sodnik je naprej dosodil zgo-ditek, nato pa ga je na intervencijo stranskega sodnika razveljavil. V tem položaju mu ni kazalo drugega, kot da je dosodil sodniško žogo tam, kjer se je nahajala žoga v trenutku, ko ie piskal gol, to je na sami beli črti. Pri streljanju sodniške žoge so bili gostje spretnejši in so tako osvojili dve točki, na kateri najbrž pred tekmo niso računali
Presenetljiva je tudi novica iz Tolmina, da je zadnjeplasi-rani na lestvici iztrgal ločko jesenskemu prvaku. O sami tekmi naj povemo le oliko, da so bili domačini tehnično boljši, gostje pa borbenejši. Vsekakor je Tolmin nevarno padel v formi. Ce bo tako nadaljeval, bo težko obdržal prvo mesto.
Branik je zasluženo premagal Postojno, ki preživlja hudo krizo. Domačini so bili v premoči in bi ob večji iznajdljivosti napadalcev lahko zmagali še z višjo razliko.
Adria je brzojavno odpovedala tekmo v Piranu. Navedli so težave zaradi prevoznega sredstva. Tekmovalna komisija njihovega zagovora najbrž ne b0 upoštevala in bo tekmo verificirala s 3:0 v korist Sidra.
Pred odhodom kratek pogovor
Namiznoteniški igralec društva BOR Grbec odpotoval na državno prvenstvo
Italijansko prvenstvo bo od 21. t.m. dalje v Livornu
Včeraj je odpotoval v Livorno namiznoteniški igralec športnega združenja BOR, ki si je v močni konkurenci na deželnem prvenstvu v Trstu priboril pravico do nastopa v italijanskem državnem prvenstvu.
Pred odhodom na tako važno tekmovanje, kjer bo Grbec branil naše barve, smo igralcu postavili nekaj vprašanj, na katere je rade volje odgovoril.
Danes torej odpotuješ na italijansko državno namiznoteniško prvenstvo kot predstavnik Bora. Za vso našo športno javnost je bil ta tvoj uspeh nepričakovan in tudi mi smo bili prijetno presenečeni. Si ti pričakoval ali vsaj upal na ta uspeh?
Takega uspeha si res nisem pričakoval, saj je bil to moj prvi nastop na deželnih turnirjih. Po pravici povem, da nisem upal, da se bom kakorkoli plasiral. Sicer sem imel pri žrebu precejšnjo srečo, tako da sem igral z močnejšimi igralci šele v zadnjih partijah. Ta prednost pa je seveda v izločilnih turnirjih poglavitne važnosti.
Kje pa so vzroki, da e-nak podvig kot tebi ni u-spel tudi prvi dvojici Bora?
To si tudi jaz ne moreni obrazložiti, saj smo imeli večje možnosti, da bi se plasirali v moštvenem turnirju kakor pa med posamezniki. Sicer k porazu ali zmagi nekega moštva pripomore več faktorjev: tako razpoloženje igralcev, po. manjkanje treninga, tfenutna forma in podobno. Vsekakor pa mislim, da je poglavitni vzrok našega poraza utrujenost naših igralcev: turnirji so se namreč odvijali zvečer in večkrat se je igodilo, da je kak igralec prišel k igri izčrpan od dnevnega dela in je logično, da nj mogel igrati na zaželen način in kakor bi lahko pričakovali od njega.
Ne delamo si iluzij glede tvoje uvrstitve na državnem prvenstvu in tudi ti seveda veš, da bodo borbe zelo težke že za uvrstitev v sredino lestvice. Prepričani pa smo, da boš z enako borbenostjo kot si jo pokazal v Trstu marsikatere-
mu nasprotniku zagrenil življenje. Kdo so po tvojem mnenju favoriti za naslov državnega prvaka, kakšne izglede imajo ostali Tržačani in kaj meniš o svojih možnostih.
Italijansko prvenstvo namiznega tenisa, ki bo v Livornu, bo razporejeno v tri kategorije. V tretji kategoriji, kjer bom tudi jaz nastopal, bo večina igralcev. Mislim, da jih bo okoli 70. Prvih o-sem se bo nato pomerilo z igralci druge kategorije; teh bo sorazmerno malo, saj jih namiznoteniška zveza določi samo enkrat na leto in to po doseženih rezultatih na raznih turnirjih. (V Trstu sta trenutno samo dva igralca iz druge kategorije). Končni
iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiaiiiitiiiifiimiiiiiiiiiiiiiii,i,m,,mn,nuni,Ml||iiiim
zmagovalci te	j*-
pomerijo za naslov *8 „jj skega prvaka z reP.reZenMl prve, ki predstavijo]0 ^ italijanskega namiznega ^ sa. Konkurenca, kot se je velika in že v	0
goriji se bo težko uvT$. jo častna mesta. Za nas seveda favoriti igrala' ^ kategorije, med katerim slim, da ima najvecjc ^ nosti Winderling. Ta je ^ italijanski igralec, k' pomeni v evropskem ^ Sedanji italijanski Prva li bo le težko ohranil naslov.	.
Meniš, da ima nam'Z!'jj]jji
nis, kot ga igrajo v kakšne posebnosti v P' javi z igro Slav kot s« noteniških velesil Madžarska, Japonska, slavija, CSR in drug9- .. Menim, da v Italiji t sebne igre, saj igral°orn i» navadnim klasičnim s-log j. niti ni posebno nadarje^ gralcev. Upoštevati Va ^jj mo, da je ta šport a ^ precej zanemarjen 'n /d popularnosti ter podp0 ’ so jih deležni igralci evropskih držav.	oj,
Kaj sodiš o Jugoslo' in posebej o Slovenc ^ Zal nisem imel mozn bi opazoval močnejše ^ slovanske igralce. Ven ^Ico tega kar sem vidie*.	«
sklepam, da je Jug°s ^jeioč namiznem tenisu ena nejših držav na svetu. j.
morao
slovanska igra je lepša, saj polagajo v
in
slot
žavi izredno važnost n8y0(j» in na lepoto udarcev.	f
večkrat ne_/Znt i skl
ie; ota igre ------
se zaželenih rezultat0 v
Mednarodni nogometni juniorski turnir na Dunaju
Portugalska, Madžar in Romunija	v	pol
Kalija je bila zaradi poraza s Holandsko izločena iz nadaljnjega tekmovanja
DUNAJ, 20. Za italijanske juniorje se je mednarodni nogometni turnir v organizaciji UEFA kaj nečastno končal. Italijani sp šli na Dunaj kot favoriti' in tudi sami so bili prepričani, da bodo prevladovali. Toda v prvi tekmi s Portugalsko se jim je spodrsnilo in so morali prepustiti točko tekmecem. V drugi z Grki so Se nekoliko opomogli, a danes so morali položitj orožje tudi pred skromno Holandsko. Ita. lijanski juniorji so bili tako izločeni iz nadaljnjega tekmovanja.
Tega pa se bodo udeležili zmagovalci vseh »tirih skupin in sicer Portugalska za A, Avstrija za B, Madžarska za C in Romunija za D skupino. Zanimivo je tudi, da je lanskoletna zmagovalka Bolgarija za. sedla šele drugo mesto za Avstrijo in je bila izločena.
Rezultati današnjih tekem so sledeči:
Skupina A (v St. Poeltenu)
Portugalska-Grčija 5:1 (1:1)
Za Portugalsko so dosegli gole Pereira iz enajstmetrovke, leva zveza Serafim (2), levo.
krilo Simoos in srednji napadalec Laurenco, za Grčijo pa srednji napadalec Tassinis. Holandska - Italija 1:0 (1:0)
Za Holandce je dosegel gol v 4’ prvega polčasa leva zveza Schrijvers. Italijani so nastopili v sledeči postavi: Bo-nollo; Facchetti, Rosato, Salomoni, Bercellino, Mazzanti; Ve. ronesi, Rivera, Cavallito, Fer-rario in Sogliano,
V tej skupini je Portugalska prva v lestvici s 5 točkami. Sledijo ji Holandska s 4, Italija s 3 in Grčija brez točk.
Turčija
Skupina B (na Dunaju) j Zah. Nemčija 4 Poljska - Bolgarija 2:1 (1:0) Vzh. Nemčija 1.
Za Poljsko sta dosegla gola Skupina D (v Gradcu)
desna zveza Studnicki in srednji napadalec Dziewiatkiewicz. za Bolgarijo pa desno krilo Haralampieff.
Avstrija - Anglija 1:0 (1:0)
Za domače je dosegel edini gol tekme desna zveza Aust.
Lestvica:	Avstrija 5 točk,
Bolgarija 3, Anglija 2, Poljska 2.
Skupina C (v Linzu) Madžarska - Turčija 3:0 (1:0) Za zmagovalce sta dosegla gole levi bek Kapcszta iz e-najstmetrovke in levo krilo Krajcsi (2).
Zah. Nemčija . Vzh. Nemčija 1:1 (1:0)
Prvi gol je dosegel Hasene-der. v drugem polčasu pa je izenačil Zerbe.
Lestvica: Madžarska 5 točk, j
Belgija - Francija 2:1 (1:0)
Za zmagovalce sta dosegla gola desno krilo Smeets in srednji napadalec Van Himst, za Francijo pa leva zveza Veg. gia.
Romunija - Španija 5:1 (3:0)
Za Romunijo sta bila dvakrat uspešna leva zveza Badea in srednji napadalec Gane ter enkrat desna zveza Naftanaila.
V lestvici te skupine je na orvem mestu Romunija, ki je edina v turnirju zabeležila same zmage, s 6 točkami pred Belgijo, ki jih ima 4, Španijo (2) in Francijo (0).
V petek bodo polfinalne tekme na Dunaju. V prvi tekmi se bosta srečali Portugalska in Madžarska, v drugi pa Avstrija in Romunija.
čilen primer je iaP°,g pti gra, pred katero bi se ef j. kratkim zgrozil vsak ^ ji gralec namiznega tenl j. pri sedaj postala ena naj ljubljenih tehnik i0,ran 'njšk* Kaj ima nami«*	„
sekcija Bora v bližnjo bodočnost?	^
Namiznoteniška s?^c^(rto* ezo"* ji
1*1 'h JlQ° 1'
nutno nima velikm jlr
Predvsem, ker se sc2 „ ža koncu. Pripraviti \e bomo morali za P ° l por to. Tedaj bo morda x juiii že svoj stalni sedež ^ 1<(r( lastno igralno miz°- . jii' bo zagotovljena mo-n nega treninga, kar )e najali bistvene važnosti z® a ^oiti0
nje uspehe. Poleti P‘1 ,-0 til verjetno šli v
skupni trening ttt
mn
oozm
se bo to pozneje f glCet predvsem v rezultat' ■ ef)tc, ne smemo zahtevat1 ^jjjr ker moramo Pre^vse’„; p,,!0 ti, da je bilo to kor leto resnega šport« ^ t d? stvovanja in smo
šp1
lOf
■tn1
seženimi rezultati z.®c In tvoji osebni 1 načrti?	,	,;erflt
Osebno bom na ® svojo igro, katero	lcoW
šal še izpopolniti.	^0 (
mi bo dopustil študD- jn ti)r‘ d, nastopal na pr*°d"č mr jih. Zame Je n	in rt.
mizni tenis le zabav	^
vedrilo in zato m'	ge'’
do športnih rezulta	1
da rad zmagam,	k„,l
bom pravočasno “	/vf'1s
to brez obotavljanju-
-fža' 'r‘
namreč, da bi m°
pati mlajši igralci. ^ egO nutno ne vidim "0 seCe lentiranega. Pri te" l2-iet".n izvzemam izrednega v'°ie,e
ia Pv ia '
mnenju vse n,0*n0lgčjib uveljavi tudi na v
nirjih.
CIRIL KOSMAČ.
22.
mmmm n
Molčala sva. Trnar pa je pred vrati nadaljeval svoje glasne misli:
— Prav res je bila lepa. Tako je bila lepo zalita, da se je kar tresla. Kar k srcu mi je prirasla. Toda bila je prazna.
Ni in ni —
— O kom pa govori? —- je vprašala Kadetka.
— O Tilčki, o svoji prvi ženi.
— Aha! — je prikimala Kadetka in prisluhnila.
— Priljudna je bila, toda nobene resnosti ni poznala, — je govoril Trnar. — Veš Liska, tebi je bila podobna —
— Saj ne govori o Tilčki, — je rekla Kadetka. — S Ta-kositako se pogovarja o neki kravi, ki ji je bila podobna.
Prisluhnil sem Trnar se je zdaj v mislih res pogovarjal s svojo najljubšo kravo, ki so jo klicali Liska, a smo ji vsi rekli Takasitaka, ker jo je sosed zmeraj ošteval z besedami: Taka si. takal
— Taka sl, taka. Liska moja! - je karajoče zvenel Trnarjev glas. — Priljudna si. Lepa si. Mleka pa ne daješ. In telička tudi ne daš .. Boš že videla! K mesarju pojdes . . No. nikar me ne glej tako debelo! Taka si, taka!... Jaz te ne bom še prodal. Toda če umrem, pojdeš. Moja stara te ne bo gledala, da se boš redila in opletala z repom. F.oš že videla. Za moj pogreb boš šla ... Mhm .. • Tista, ki sem jo bil kupil tisto pomlad, je šla k mesarju še listo j°scn. Za pogreb je šla, ko je Tilčka umrla... Mhm... Umrla je...
Oh, kako je bilo hudo! In kako težko je umrla.. Mhm. . Pokopal sem jo. •. Ko sem stal ob grobu, sem mulil, da me bo konec... še huje pa je bilo, ko sem se vrnil domov in sem v izbi zagledal prazen mrtvaški oder. Takrat se je Sele odprla žalost!... Mhm... Res ie!.-. Bomo! In kar takoj!
Zadnje besede je Trnar pribil nenavadno glasno. Slišal sem, kako se je postavil na noge. Nato so se vežna vrata tako široko odprla, da je svetla dnevna luč zalila vse kote.
— Kaj pa je? — sem prestrašeno vprašal in kar planil pokonci. Srce mi je burno utripalo, ker se me je spet polastil tisti neznani nemir.
— Nič ni, — je rekel Trnar — Samo tako mislim, da smo se dovolj nasedeli. Zdaj se bomo lotili dela. Vse bomo spravili iz izbe. Ko se vrnejo domov, bomo že belili.
Oddahnil sem se in takoj vstal. Najprej smo razdrli mrtvaški oder. S Trnarjem sva odnesla žimnico k reki in jo pogrnila po produ, da bi se presončila na belem, razbeljenem kamenju. Dolgo vojaško mizo sva opljuskala z vodo; ko se je posušila, sva jo spravila v hram. Nato sva razdrla tudi mamino posteljo in jo prav tako odnesla na prod. Kadetka je pri žlebu pripravila škaf in namočila rjuhe. Ko smo izpraznili sobo in izbo, ko smo sneli uro, stenske podobe in fotografije, ko smo naposled sneli še okna in vrata, je Trnar obstal sredi prazne izbe in se počohal po sivi grivi.
— Tako! — je zadovoljno rekel — Jaz pojdem zdaj po apno, da pripravim belilo, vidva pa pojdita po mivko, da naredimo nekaj tenke malte, če bo treba kaj ometati.
Potegnil sem železno samokolnice *z klonice in zavil po kolniku. Kadetka je šla v hram po lopato in je pritekla za mano. Hodila sva molče. Dopoldne je bilo zelo svetlo in tiho, samo samokolnica je rezko cvilila. Ozire 1 sem se okrog sebe. Vse je bilo kakor prej, samo vse je bilo nekam mrtvo in naveličano; manjkal je neki dih, ki bi vsemu živemu dajal
smisel, toplino in polnost. Najbolj mrtva so bila naša polja in nase njive. Žito je trudno povešalo zeleno klasje. Mlada koruza, ki je rasla v dolgih ravnih vrstah, je stala vzravnano in nepremično; samo včasih je to ali ono steblo zašelestelo z enim samim ukrivljenim sabljastim listom, a ker pri sosedi ni našlo odgovora, je takoj spet otrpnilo. Cvetoči krompir je venel. Vse zelene barve so bile bolj temne Ptic ni bilo ne slišati ne videti. Tudi žuželk ni bilo nikjer. Samo dva nenavadno velika prosojna steklena kačja pastirja sta leno poplesavala nad vodno gladino. Idrijca je tekla tiho kakor olje. Onstran reke je negibno ležal pokošeni Modrijanov travnik. Mlade jablane so dremale, topoli so stali mrko; segali so do neba in bili skoraj črni. Nebo je bilo zelo modro in brez oblaka. Samo stari, širokoplečati Krn, ki je v dolgih tisočletjih že vse videl m vse doživel, je mirno «kadil svojo pipico*, Kakor pravimo tistemu podolgovatemu modriKaste-rpu oblačku, ki poleti večkrat visi r.ad njim.
S Kadetko sva prišla na travnik in zavila ob njivi. Ko sva šla mimo drenovega grma, sem se spomnil, kako živo so se tukaj pogovarjali mlada Brika, tesar Podzemljih in stric Tomaž. Ali je res mogoče, da je minilo šele štirinajst dni, odkar sem tu kosil travo, ponavljal za izpite — in je bila mama še živa?
— Ne! Kje je že tisti čas! — sem zamrmral.
— Kaj praviš? — je živo vprašala Kadetka.
— Nic, nič... — sem zmajal z glavo in potisnil samokolnico naprej.
V opoldansko tišino je zarezal presunljiv jastrebov žvižg. S Kadetko sva obstala in se ozrla v skalnati Vranjek. Z roko sva si zasenčila oči in gledala velikega jastreba, ki se je v vedno širših krogih poganjal po sinjem nebu.
— Veš, še nikdar nisem bila pod Vranjekom, — je rekla Kadetka. — In tako rada bi enkrat šla.
— Pa bi šla! — sem zmignil z rameni.
Alj
— Sama? — je zategnila užaljeno in začudeh . ne bi lahko šla s tabo po šmarnice?
— Saj jih ni več Letos je že prepozno.	j	v'e
— Pa bi šla kar tako, — je rgkla in me pog!eda kimi modrimi očmi.	.1	pr9
— Lahko. Jutri pojdeva, — sem ji prikimal, & tisti hip mi je prišlo v pamet, da bi se nemara reSl nemira, če bi hodil, hodil, hodil.	^	W
Zavila sva proti bregu. Ustavila sva se pri stari vr P9j
lnr»Q tn In na Ani	*V>4 ul.*. r.r „ J_n.i   cPfH ^ Jlj
sem lopato in začel plati mivko, Kadetki pa sem
gre k potoku po nekaj listov črnega lapuha, ,e pokrijeva samokolnico. Kadetka je odskakljala, Pa se vrnila, in brez lapuha.	gred0'
— Karabinjerji! — je dahnila vame. — Se111
w w	^	w	  »»»»**	w,	tf	&"	-M
Ozrl sem se- Tri črne postave so že zavile s več^', naravnost proti bregu. Karabinjerji so me bili 0 obiskali, kakor so obiskovali vse slovenske dijake,	^	pili	• |
sem takoj začutil, da ne prihajajo samo na	je	y
trije in med njimi sem spoznal brigadirja.	rat	pf9
sicer dokaj dober in pameten človek, saj sva se	vec
prijazno pogovarjala — toda služba je' služba.	^j,	*
— Dober dan, dečko! — je rekel, ko se je Pr* ni se nasmehnil. Bil je zelo resen, skoraj mrk.
— Dober dan, — sem zamrmral.	„	a*
- --rSu'
yf'
VD'
P
— Nismo vas našli doma, pa smo se potrudil^, ^jii
— Po mivko sem prišel, — sem rekel.
Mama mi je umrla	z	gin*'',
— Vem, — je prikimal brigadir. Vzel si je čepl<jfel sk^j sl obrisal potno čelo, se spet pokril in nato reK piol* z uradnim glasom: — Tako je, dragi dečko, da bosi
kar odložiti lopato in oditi z nami.	^
— Zakaj pa? — sem komaj izdavil s suhim erI° ' ^
(Nadaljevani s