Posamezne Sterflker Navadne Din —*75» ob nedeljah Din 1*50« .TABOR* isM« ml im, normi oeddie ia pmoikav, 1C. «4 9 ««tum«oi annUdnim Jn# tar »tac* nmtt— p* poiti & lfr-> «a «w*«tvo D 18 —, 4oataa7iea n%Mm D 11*50, aa tmkaznic« D 10*«% bisera ti pa iogoroT*. Naroda m pri opravi »TABORA*, MARIBOR, JorSiara «Jio» rtav.4 Leto: III. ? P*SiJhap*a:ana 'v sciovta!. ,i.-ir Maribor, nedelja 26. novembra 1922. Posamezne Številk e i Navadne Din —»75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO m nahaja v Mari boru, Jurčičeva ul it. 4, L nad* •tropje. TeJefoo intsrurb it. 278, UPRAVA aa nahaja a Jurčičevi alici it A pritličje, desno Td» *oa it 2-1 — SHS poitnočakovo! vačua Hev 11.787 Na naročila brca denarja aa M eaira. — Rokopisi se na vračajo Številka: 269. Poo’ 3VS0 0 sovraštvu ‘Frankfurter Zeitung«, odlični nem-?‘ci Hat, ki se sicer živahno zanima za JlU?os]ovanska vprašanja, ja objavila ,'no 1?. t m. dopis iz Beograda. ki na l8 l^.voron razmeram v Sloveniji. V ,?'”Su- ki ima podnaslov »Eine Studie Jjtor clon Har-v*. razpravlja anonimni «°^isnik o polo/eju nemške manjšine ^Sloveni ji in o Slovencih sploh. O nas Pl‘5yi, da smo bili pod intenzivnim ^Plivoni nemške kulture, ki nas je preverila v nemško-slovanski obmejni «»aro:;(!) ^ Nemško ljudstvo — izvaja nadalje iT s S' bo sv°ii katastrofi ustvarilo ”®sko državo, ima posebno žive inle-s® glede svojih rojakov onstran dr-Va’h meja. Uprav simbolično je, da nahaja na čoln društva, ki skrbi za ohranijo Nemci ne glede na po-meje svojo nacionalno zavest, 0 Jalni demokrat Loebe. Za Nemce in 5^°va_naeioimina čustva ni moje, ki ^ . Inči alpsko ozemlje v avstrijski Igi ^Poslovenaki del. Poeeb.no pa jim f.f° n.a s ven Nemci v Sloveniji, k delil' stoji nasproti onemu mi- ri^J’u Slovencev in ki so ostali na to-nekdanjih nacionalnih bojev ter Dvoboj Pašič-Protič? Beograd, 24. nov. Danes se je vršila konferenca med Pašičem, dr. Lazo Markovičem in Ljubo Jovanovičem. Določili so, da se parastosa za pokojnim Jašo Tomičem v Novem Sadu udeleži tudi Pašič, nakar ostane tamkaj do nedelje in govori na velikem zboru radikalne stranke. V političnih krogih smatrajo to kot začetek odločnega nastopa Pašiča proti Protiču, — Pašič bi imel iti tudi še na zbore v Bečkerek in Sombor. Tozadevno se iz-vrše končni sklepi v Novem Sadu. S Pašičem pojde v Novi Sad veliko spremstvo iz radikalnega kluba. Jsr* -* ■»•«*» mnogo težjem po.ožaiu. no goje ni kakih p •• 'i vr. >■-*, dc c : • £-•: ih. va,r^- ki bi Šle čez politično mejo, 1 hočejo le svoje državnooravne toi Kaito" °o jim zagotovljena v «ei0 tf.'\ ,*vajoijjp. je zna**!nr> to da 5*; » •. ; rkiho. Ur, #» - " 1 : o ' ' “OtpSM- il» ■ 1 — &ia , -,(5 to 6iovanako pleme doc.o *«* v.r v . * . . . i " 'V/'ar,° 1 Nemci. torej neaatt V n;nl?it'. Ni treba posebej zavra-HnjsC °avno zaatarelilt trditev c slo-V . ^'ncmškcni narodu, ki jo nastal >boa-.'liglavah, -isto-ako kot v» nar<>^- 'čudimo so le, da se ^ Zeitung* lovi za premi- %Po>,v/1 n'šolnino no morejo koristili med Ju.gosloveni in Nemci. ’- 1110 io tudi, da široka nemška 3av >nrSi '.n<1y!t šo vodno ne more zatajiti iz-lv sim.patii za Nemce med ecnla- kor rz,nvn° mejo in ArMjo. to na zato, cioj.ff na torišču prejšnjih, r.a- j11*1 bojev. Mar jih hoče ohraniti Hi^ postojankah, računajoč z jpgd* da so bodo ti boji obnovili! ha i k sporazumu, obenem ^eirf ,znnm^yje- da celo tzv. spravljivi hi®« o-1. na problem nemške 3šme v Sloveniji z očmi bivšega c. skj^d^ka v kakem spodnještaier-V13. Tr,^stl1’ ld 3e organizd ral med Šlo-»Siidmarko«, da ne je prikupil -711- Bot k sporazumu bi bila le ei ' Bfl °keh straneh pozabiti. Sioven-*h®W5°. da 80 Pripadniki nemške Jihjj1?® Pionirji ekspanzije, ki tli. Ne!!, uničiti na slovenski zem- ^legi^1 P®- Pozabijo, da so bili pri-bio. manjšina med slovensko ve- lUod ]■ Pozabiti se ne sme po oni: se r1Ce^ dovi, non lieet boil igračka v rokah antante. Seveda lo ’ne pomeni, da bo Turčiia republika in :-vsi glasovi, ki se širijo o tem po časo-•pisjib, so absolutno neresnični. Na Še ;*tradielje, našf nacionalni interesi' in ■naša verska pravovernost ne ■ dopuščajo republikanke vladavine, .«• !Po pogajanjih' v Lansanni in po ■»podpisu miru z Grčijo bodo moralo vse vojaške čete zaveznikov —1 kopn.cn© in pomorske — zapustiti Carigrad in odstopiti oblast angorski vladi. Na to bo velika narodna skupščina izbrala suitama iz sedanje dinastije. Nov sultan Uvažiti je treba, da invalidske pokojnine niso v vseli pokrajinah države enake. V Srbiji in Čmi gori iznaša, osnovna invalidna renta za polinvalidnega vojaka 180 din., podčastnika 216 in četnika 270, pri polni invalidnosti pa enkratno več na leto. V Bosni in Hercegovini. Hrvatski in Vojvodini je določena sledeča osnovna renta: pri invalidnosti od 20—40 odstotkov 42—48 in 60 din. na leto; pri invalidnosti 50—60 odst. 56, 72 in 84 din. na leto, pri 70—10o odstotni invalidnosti 00, 95 in 108 dhi. na leto plus 192 dinarjev, dodatka. ,V Dalmaciji in Sloveniji je določena druga osnovna renta. V Dalmaciji 50 D pri 20 odstotni invalidnosti, 250 din. pri 100 odstotni. V Sloveniji 00 D pri 20 odstotni invalidnosti in 270 D pri popolni (1.00 odstotni) invalidnosti plus doklade in draginjski prispevki. Doklade dobivajo le oni invalidi, katerih invalidnost presega 40 odstotkov in ki ne plačujejo več kot 30 D neposrednih davkov. Te doklade iznašajo mesečno pri invalidnosti 50—60 odstotkov v Srbiji in Črni gori, Če ima svojo hišo I. 56 D, če nima lastne hiše II. 70 din. Pri invalidnosti 70—lOo odstotkov 112— 140 D, pri čez 100 odstotni invalidnosti 240 in 300 dinarjev. V ostalih pokrajinah: pri invalidnosti 50—60 odstotkov, če ima lastno hišo 28 D, če plačuje najemnino 56 D. Pri invalidnosti 70—100 odstotkov 56 in 70 D, višje 240 in 300 D. Rodbine, vdove in otroci v Srbji in Črni gori imajo pravico do letne pokojnine 360 dni in do mesečnih prispevkov od 80 do 144 D, če imajo lastno hišo, ter 100—180 D, če plačujejo najemnino. V ostalih pokrajinah iznaša pokojnina od 36 do ]0s din. na leto ter mesečni prispevki I. od 40—70 D, 01: 50—90 din. Popolne sirote in matere padlih vojakov v Srbiji in črni gori imajo pravico ; do letne pokojnine 360 D in do mesečnih ;8» zaledno kalif, vendar pa bo njego-! prispevkov od 96—240 D za I., od 120- 'Va posvetna, moč bolj skrčena, kot je bila peri prejšnjih vladarjih Socialna skrb za inva lide v Jugoslaviji!, .Vij, ....... :fT,-’ -Sa- pokoMhe at 'dragmjske p....7,0vite .je izdala kraljevina SHS ,v letih 1919 d« ■1922 sledeče zneske: deta 1919—20 dinarjev < 1920—21 ^ 1921 (II. polletje) din. š>' 1922 dinarjev’' skupaj dinarjev . 100,400.824 034.75S.S35 257,870.039 ■279,795.878 972,825-576 j Ul. Sokolstvo se je rodilo na Češkem '1% stremljenja po povzdigi in popleme-‘nitvi pirirodnih telesnih in duševnih '®no(žnostx naroda s pomočjo zdrave ivsagoje. !< ^ 2. Leta 1861, je imela Praga, še nemškega župana. Vse šole so bile nemška. SpomaMi 1861 so amagali Čehi pri volitvah v mestni uastop in 6. aprila ;«e je sešel (po 341 letih) češki deželni izbor. i. Valovi narodnega navdušenja so jrastli im se razlivali po vsej češki zemlji. Narodna zavest se je vidoma širila in narodno življenje se je naglo pro-hrajalo. Zaetop mesta Prage je sklenil jeseni 1861, da so uvede v vseli mestnih ,^oLah češki učni jezik. ■ ■ Vtej živahni dobi jo nastalo v Pralci prvo sokolsko društvo, zibel Sokolstva. 3. Prvo telovadno društvo. Prijatelji teiJovadoo so se shajali v dveh telovadnih zavodih. Prvega je vodil F. Schmidt, drugega Jan Malypetr. V obeh zavodih so telovadili Čehi in Nemci skupno po nemškem vzoru in z ‘nemško terminologojo. Telovadba v zavodih’ ni zadovoljevala vseh gojencev. Leta 186J. so jeli misliti na ustanoitey nemško-eeškega 130 D za II. V ostalih pokrajinah imajo pravico do letne pokojnine od 18—108 D ter do mesečnih prispevkov od 48—120 za h, od 60—150 D za IT. Za častnike, njihove .vdove hi sirote, kakor tudi za državne uradnike velja poseben statut. Pravico do te invalidne rente imajo glasom zakona z dne 28. dec. 192! tudi civilisti (ah njihovi preostali svojci), ki so postali žrtev vojnih dogodkov, t. j., ki so bili ubiti pri vojnih operacijah ali pa .so umrli v ujetništvu, ,v< internaciji in podobno. Te podatke smo vzeli iz praškega dnevnika »češke slovo«, ki jih gotovo ni olepšal našemu ministrstvu za socialno skrb na slavo in čast. Naši brezglavi 0-pozični listi pogosto udrihajo po ministrstvu za socialno skrb in mu očitajo, da je »brezsocialtlo« ali »protisocialno«, vse to pa zato, ker so v njem sedeli ali še sede naši odlični demokratski politiki gg. dr. Kukovec, dr. Žerjav m drugi. In ven- dar nam že zgornir-pregled s hladno -pre pričevalnostjo številk dokazuje, kaj j storilo to ministrstvo 'za' izboljšanje so ainega položaja vojnih poškodovancev vdov in sirot. Da invalidi še, danes niso zadovoljni, temu je na eni strani kriv to. da. sc nobena/stvar ne’ da izvesti kar čez noč v popolni dovršenosti in brezhibnosti. na drugi strani pa je treba uva-zevati psihološko stanje invalidov, ki vsled prestaneta trpljenja in neozdrav ljive pohabljenosti že a priori nezadovolj ni, ker država ne rnore poplačati njihovi muk tako kot oni pričakujejo. Že iz pregleda o socialni skrbi za in volidc lahko uvidi vsak razsoden držav Ijan, koliko podrobnega dela je. j roba, da se za silo reši vsaj eno izmed velikih so cialnih vprašanj naše dobe in naših, raz mer. Jasno je, da se socialna vprašanj: drugače rešujejo v teoriji in drugače praksi. V teoriji se da ustvariti prekrasen paradiž, v, praksi pa se doslej nobenemu državniku na svetu ni posrečilo na p ra viti vsaj približnega paradiža. Človeško delo je veliko nepopolnejše nego človeš ka misel. V demokratični državi pa mora imeti vsak odgovorni činitelj tudi sto ozi rov na vse strani in vedno mora raču nati s tem, kar le, ne pa s tem, kar enkrat bo ali bi moglo biti. »Ceske slovo« pristavlja: ■ »Bratska jugoslovenska država ima daleko težje vojne žrtve in je povsem naravno, da h ma tudi neprimerno večja bremena za b kvidacijo teh žrtev. Je pa to zgolj pomoč, da bi ljudje, ki so najbolj občutili vojno, ne umirali na ulici. Polnega zasi-garanja sploh ne morejo zahtevati od države, ker bi ne mogla prenesti tako ogromnega bremena.« stS» * Iranirjenje v kraljevski rodbini, t. j, med kraljem Aleksandrom in kra Ijevičem .Turjem je očividmo v polnem obsegu doseženo. Dne 23. t. m. je bil kraljevič ponovno na obedu pri kralju, s čemer se je pred celim narodom manifestiralo izmirjenje. Talko je. zginila končno z dnevnega reda y naši javnosti clovolj mučna afera, ki so jo na sprotnih! države obilno izrabljali v svoje namene, Ugled dinastije je brez dvoma ojačen, s tem pa je ojačeno tudi naše državno in narodno edinstvo, Repufalikmisk© gibanje, kd je seveda tudi afero izrabilo v svoj prid, je sedaj izgubilo veliko hrane — im celo v "hr vatskem delu naroda Radičevo repu-■blikanstvo izginja vedno bolj in bolj. Sedaj bo .še bolj. * Nemška propaganda. V. »Deu-tsebes VoLksblatt-u« piše monakovski vseuoiliški profesor dr. Rhdiger, da imiani južnonemški list »Miinohener Noueste Nachrichlen« namerava, izdajati nov ilu str oveni tednik: »Ost und Siid.« Ta tednik, podoben listu »Daneta do Munih«, ki ga izda ja v španskem jeziku ravno isto podjetje, bo telovadnega društva. in so izdelali pravila. Nemci in Cehi so se udeleževali priprav. Tyrša tedaj ni bilo v Pragi, niti Fiignerja. Tyrš je bil vzgojitelj pri Barrihelovik, Fiigner pa na letovišču pri Sv. Ani pri Bermrou, kjer se je slučajno seznani! s Tyršern. Vrnivši se v Prago je zvedel Tyrš o pripravah za novo društvo in je zahteval pravila, da jih pregleda im prevede v češčino. V tem so Nemci sklenili, da si osnujejo »anionom«,ko društvo, »Prager Miin-nerturnverein«, nakar so češki gojenci Schmidtovega in Malypetrvega zavoda jeli pripravljati ustanovitev češkega telovadnega, društva. To j© bilo tako koncem julija 1861. Tvrševa pomoč jo došla v pravem trenotku. Kot znan najboljši telovadni strokovnjak je prevzel vodstvo in izdelal pravila. Dne 11. novembra 1861 čitamo v Narodnih Listih« skromno vest: »Društvo m telovadbo. Prijatelji telovadbe pamoravajo, kakor čnjeuio, - »Nemčija — to je kakor Če priofi® . tod v nebesa.« — Nad citiranim c *■ kom »D. V.« je treba samo se , •Dertsf; s.« 0d.^ ikbl- V.« ______________ peti moramo vsi ono staro: -De*Its: lo-nd, Deutschland liber alles-pot©m ni več daleč do pruske I14 bavbe in do Hindenburgove O- . za nemškimi propagandnimi de nujno na Balkan nov klaek?aš®j-*Klerika!ci proti Hermana Kakor izvemo izza kulis, nam8ra' klerikalci na predlog »Straže« viti na indeks Hermanna Mendla-Prager Presse« Pr. ja,ti boj za narodno in državno 3 ^ stvo v Jugoslaviji z analegim_Po;l? ^ v Cavourjevi Italiji, ne da KI® J razlil predpisano mero črnita V ^ sedanjemu »režimu«. Vsi, ki imozemski/b listih- in ne rpmzexo*y( aii’ gooenib zaldadov duha iz »Strazs^.^^ »Hrvata«, so postavljeni na Črn® klerikalcev, blckašev in koam111’]4. Če zmagajo klerialci, bo ljudst^0 sovalo za to, da se v inoz©mstva ^ samo tako, kakor piše • »Straža-** Aw*nl M Reminiscenca. Slučajno sm® \ do rok razglednico, ki jo je 19J.S »Deutseber national.-soc. fiir Oešterreicli«. Razglednica*. so natisnili v ogromni nakU^biiatj; sta,vlja »Bine Neamrdinung d«r ® ^ und Liindergrouzvon im Sfide® d rleuteob-osterr.-lvroaf. Pordc^jL ^ Važno je, da so se za. ta trijsdif^0, j9^ črt zavzemali še v prvi polovi®1 * ^jll radičeve! in frankovci, dočiu1 .^•:aza zajedničar ji in br v.-srbska k°® jugosiovensko tezo. NemSko-f1’®' ^ skvi-*T*Q/1 t J v - I 1..1-' „ -.i ,-rt T ^ n bi obsegala Hrvatsko, T&' Dalmacijo, Bosuo-Horcogovk10 \:-3 zadala tej dir«vi 1 »c-nroe. Naše, posebno jurohlo- Vzrok, da ni sprejel dopntaoijo brozpo svdnih, leži v tem, k»r ni mogoče' vseh težav ;wit.i v trenotku, ko nastanejo. J~ V adgosni debati v zgornji zbornic! .'e istega dne lord Grey glede zunanjo GieeJavevein, Janm, Unh-prsaic, Wic-uor Stadtifiche V orsi cdiorei ngš-a u=> t alt, vse na Dunaju in Krsto Militiirdierist-versi eb©rain®sahstal t v Budimpešti, Skupno premijske rezerve znaš vin približno 20,000.000 juivoelovanekib kron. . . . “• v..*. v« 1 «. ,y li. iji.il i<1 I i,.|v3 ll-v on aaa ao . ..... : ooljt.Jke izjavil, da nastajajo nove gro-1 "f1™0 30.00O.000 jr >o#do. anekih kron. j zočo jcompliknelje, kor je računali z Yal&cl to^a 3« v naši državi dvignjen i novo kombinacijo Turčija—-Busi ja s^vester nad i motkom zava-ovilne ! Nemčija, proti kateri morajo zavezni- <^™žj3e na življenje »Feniks«, ter se je ! ki vzdržati enotno fronto, ako nočejo PodTužnioam v naši državi po- delilo dovoljenje za sklepanje nov ih * • -m • _ ! zakriviti zloma- Lord Salisbury sina- v, ■'1° ‘}ovc"Pnje za sklepanje novih tra ra prv-o nalogo sodante vlade, da *ivlJenskih zavarovanj. Vsi zavaro-podrvira politiko lorda Ourzona, ki vro^r>]ni dospelosti med tem v iz- rblfJP.Mn TAirtftfllA ruvu!Trnf««-, 30 rščino •v©db^ x!;'tT.'i!o d£kmov. Lahi pa so še Vzjwi0 , . 1 ln v Ljubi ;ani je bila ze °STsko te :ia ^aTodna vlada, avst.ro-vri benečanekom mestecu Vitto-*ffoirJ+a Ofenziva jo imela seveda hi nss *** ueivoh. Ker »e Italijanom to] ^ Postavil v braai, ker so ni ho-tio] So. >z3j0li« desettisDOČ ujetnikov in dij.j. ■* vojmosra materijala ter »pro-®otri do Triglava, Javornika in l^^ka. T0 je bUa p«u zmaga, kokr-ke dosegli lahko tudi bre® vsa- onežja, saj od njih pri tej »ofen- govor je bila v navadnem glasovanju . sprejet«. " ______________________ | .vr-...... . Ljudska knjižnica Narodni dom, 5. rtadstr, oosluje ob nedeljah od ‘A 10.—Vjll urt iu ob četrtkih od V, 19.—V|90, ure l* tudi nihče padel ni. Kljub temu Dnevna kronika. — Za jugoslovanskega konzula v Celovcu je imenovan g. Žare Bašič. — Skoro neverjetno vest smo prejeli od oddelka fin. kontrole v Kopitarjevi ulici, Ta oddelek žigosa še baje danes plačilo zapadle, pozivajo se tem potem, da »e zglasijo pri ravnateljstvu zavarovalne družbe na življenje »Feniks« v Ljubljani, CanlkaTjevo nabrežje št. 1, oziroma pri njeni začasni poslovalnici v Zagrebu; Frankopanska ulica st. 2, kjer se jim bedo na temelju predloženih potrebnih dokumentov zapadle glavnice v celoti izplačale v jugoslovanskih kronah. Vsi drugi zavarovan ci zgoraj navedenih družb, katerih ]>o-lice še niso dospele, naj se istotako javijo pri omenjenih poslovalnicah za varovalne družbe na življenje »Fe-nix« v ervrho oznake na policah, da se 3im bodo zavarovane glavnice svoje časno v celoti izplačale v naši državi v jugoslovanskih kronah. 2339 — Trstu grozi nova gospodarska ka. tastrofn. Kakor poroča »Edinost« preti Trstu nova gospodarska katastrofa, ki bo, ako »e uresniči, ena najhuiših. 1 il y • . vi , , ,v_' ! 1'»'» BlRO S6 uIuSI kotle za žganoerstvo s stampijjo »K. k. Vsled _ j .. , ... Finanzvueh-Abteilung Marburg« inimenrs n«™ ^ Kr..dn.p ladij se na- ^erava namreč zapreti vse tržaško la *iv rar^T^a^ ta dogodric kot tD zmago, ki je odločala svo- T°3no«. Sami so to pač verjeli in 5° danes, smola pa je da jim T«**6« in s® i™ smejejo 7j£rlede rc«''ne zaslužimo "d«!UWfc 7 'iT8t'u ogromna, bi y&£z,£-im rte J“k» - ta2£»««»*«- 8lt] ];B+ 80 wln3 Pa zda.] kak mozem- Ha vr temo-čaije iz njihovega Vitio- ^.ir-v, , > R Italijani užaljeni prote D.jajo ter __i_i_ si fin. organ pomaga na ta način, da s svinčnikom k temu nemškemu tekstu pristavi SHS. Gospoda, če v četrtem letu osvobojenja dajemo ljudstva tako djedolnice, vsled česar bi ostalo brez zaslužka znova več tisoč delavcev in uradnikov. Ker je že sedaj brezposelnost v Trstu naravnost ogromna, bi imamo svojo nacijonalno državo. I — Osnovanje diplomatskega kinba. | Ministrstvo zunanjih del je, kakor po-suhlevajo ' sntisfakeHo'~ i ročajo iz Beogmda dovolilo ustanovi-J • ' ! tov diplomatskega kluba SHS ter odo- vajii »nusiaiicijo. — r^J . vi i® n^k poljski list »i,,‘*«il resmoo r, ? ' imaginarni itaMjan- >Hi •« 0rio Venc*° in iisli- vladi V VaTSavi ^ ori polj- ipfn• ,' d Protest Poljski tu.nn- ft® JUisk m 3* la koitastroMna. _ Tržaški »odrešeni« nadpatrijioti brzojavi ja jo sedaj v Rim in orosijo obupno pomoči, toda vse te prošnje bodo ostale bre® uspeha, saj Mussolinijeva vlada, ki je sklenila sn- s 'era, »da ,'ft« m ‘ , ' ‘«viu» iwu n.oi to; ! iia s»j JV^ik in rirueka vlada sla ^!jaketD? 'ma' Sicer pa verujemo ^k» n 5 ^manjemu ministru, da ves Jkd, Pr,p nrila tudi pravila. Cilj kluba je širje- rnrati italijanske finance z reduk-ujo njo kolegijaluosti m ščitenje pravic nepoftrebneva nameščens< va in opusiit- in inte-osov elanov. Redni člani kinba v? jo nepotrebnih, insolveo'rtih podie rKSKtnnejo lahko vsi naši diplomati, iz- ti?, gotovo ne bo Tržačanom nn ljubo redni člani novinarji, gosti pa tudi, spmnenjia svojega pretrraana Tako bo vsi tujj prcdstaimiki na našem dvom.; Tret v kratkem 'izgubil torej to ono — Seja nnravnega sveta južno že-: malo, kar mu jo doslej ostalo. Kaj bo leznfce se vrši kom.com tegn meseca na! potem t Dunaju. Sejo so udeleže tudi italijanski | - Veliko poneverjenje rimumkr-s in ju-godovenski elani uprave. Tej se- generala. General Margineanu, povrl-I ji so pripisuje posebna važnost, ker se mk II. rumunske armade je obtežen bodo na n^ej določite direktivo za bo- ‘ da je poneveril Štirinajst miiifonov flr¥7inAvn -v> _ i »k * « . ,, v , . ' u ^ jo zapletenih voč uglednih aoOTiava, je v vseh točkah, ki se tičejo o«eb. južne železnice, dosežen sporazum. j - Novi častni doktorji pariške «ni- — Zanimiva tožba ▼ Osijeku. V yerze* Pariška univerza je podelila sredo se je vršila v Osijeku razprav« časten doktorat dvema belgijskima,, v tožbi ministra Pribičoviča proti biv-j trean kanski m, enemu danskemu, somu ministru Krniču. G. minister; italijanskemu in dvema češki- Pributevič j© tožil Krniča in odgovor- ^ u©onjakoma. Ceškoslvaška doktor-noga UTodnilia »Hrvatskega Lista« v; caaioa honoris sta Masaryk in Be-Osijeku, Fialiča radi razžaljen ja časti Inauguracijske svečanosti se vr- Potom tiska. Razprava jo končal#, s 86 25» novembra. Brigito.| ~ Kcmalisti izganjajo nadalje Ev- KrSTto tof!.w tV0 \ minister Bfemalisti so izgnali to dni Kmič je bil obsojen nn 14 dni zapora j zopet raaeu številnih privatnih o«cb m uretinUc h lalič pa tudi na 14 dni za- , cev v Anatoliji frnnr-rvakniro v™,,, „ ■Pora, m-etvorjeno y globo 350 din. ‘ v Kirkilisah ter italijanskega upra- 10 dAdic. Ena deklica je bil n porečena | že z 1 letom, dve .pa z dvema lotoma. : Dvojo dečkov in dvoje deklic io sklenilo poroko v staroeti 2—3 let; troje tlečkov in četvero deklic v starosti 3 —4 lot; dvoje 'dečkov in dvoje,deklic v starosti 4—5 let. 71 ppročmih oseb je starih komaj 5—10 let, 219 pa 10—15 let. Med pripadniki Zoroariove .vere 5e ! nahaja 7 poročenih otrok v starosti iž-| "ol 4 leta ter 31 v starosti 5—10 let. ! Med mohameiteuci je 72 zakoncev starih manj 1» 5 lot in 2L8 manj ko 10 let. — Palača francoskega poslaništva v Beogradu. Francoska vlada je glasom poročil iz Beograda sklenila zgraditi tamkaj za svoje poslaništvo novo moderno palačo. — Švedska in inozemski novinarji. L. 1923. se vrši v Gotcborgu na Šved-kom velika jubilejna razstava. Pripravljalni odbor jo sklenil, da povabi na to razstavo in k ogledovanju Švedske večjo število žumalistov iz vsehi delov sveta. Češki listi poročajo, da bodo povabljeni na to razstavo tudi novinarji iz Češkoslovaške. — Kurzi inozemske valute v Moskvi. V zadnjem času »o inozemsko valute na moskovski borzi zelo poskočile^ Dne 7. novembra je oficielna komisija določila, sledeči kurz: ameriški dolar 17,500.000 rabljev, zlati rubelj 9 milijonov 200.000 rubljev. — TOOletni jubilej madžarske ustava V stolnem Belgradu so dne 19. novembra slavili 700 letni jubilej madžarske ustave. Na širokem polju je bil postavljen spomenik, na katerem je zapisano, daje leta 1222., torej 7 let po izdaji angleške Mngna Charta, podpisal madžarski kralj Andrej H. odlok o svobodi, imenovan »Zlata bula.« Instalacija novega kalifa. Kemal paša je v imenu augorske narodne skupščine obvestil novega kalifa Abdula Medžida o odstavitvi sultana ter o njegovi izvolitvi za novega kalifa vseh muslimanov. Abdul Medžid je izvolitev sprejel ter izjavil, da je turški patrijot in kot tak dolžan sprejeti vsako mesto na katerem lahko* služi svojemu narodu. Če bi ga ne bili izbrali za kalifa, bi se bil zadovoljil tudi kakim ministrskim portfoijem. Jn-3talacija novega kalifa se bo Izvršila te dni in sioer na nov način, kajti prvič v zgodovini kalifata V> novi kalif vrnio ogrnjen s prerokovan plaščem, ne pa tudi opasan s prerokovim mečem, ker ne bo več svetni in verski ampak samo verski poglavar muslimanov. — Bojkotirana pot Magistrat nekega nemškega mesteca je prejel, kakor poroča »Reclams Universum«, le dni od tamkajšnjega planinskega društva velezanimiv dopis, ki se glasi »P0 do-sedanji praksi mestnega magistrata T1^, prepovedane steze preko travnikov ob občinskem gozdu, katere sm° se mi pri naših turah red-oo posluževali, kaznovalo z globo 10 M. Kakor cujemo, namerava mestni ma-gistrat to kazen v kratkem zvišati na ■’ Pr°H čemur pa najodločnejšo Protestiramo, ker bi to pomenilo navijanje cen ter bi nas prisililo do tega, da to pot pričnemo najstrožje ?>ojkoti-nati.« Ali je mestni magistrat kazen kljub tej »grožnji« zvišal ali ne, o lem list n« Deroča. f' — Novi stanovanjski zakon, Finan-imo-gospodarski ministcrski odbor 30 2201 SVIOJ-l. SGjl 22'. t. m- razpravljal o raznih zakonskih predlogih, M jih je sla-jvil minister za sooijaln-o politiko dr. ['Gategor Žerjav. Med drugim se je raz-jpravtlgalo tudi o novem stanovanjskem fzaikoua, ki stopi v veljavo s 1. januar-lijem (prihodnjega, leta. Finaneno-gospo-jdardbi ministrski komite je sklenil, da ?ibo novi zakonski osnutek predložil mi-.fUiistrdkrmu svetu s predlogom, naj o-jstainejo, glede najemnine še nadalje. ,v [veljavi dosedanje določbe. To določbe i naj se spremene le. v toliko, kolikor to pdPPnšča materijialno stanje najemnika. / TAko predlaga finančno - gospodarski 'nu*wshraki odbor, naj se izločijo iz zakonske zaščite oni najemniki, ki imajo ■.mesečno nad ,25.000 dinarjev dohodkov iiaii ki plačajo tem dohodkom odgovar-ejajoči davek. Teh naj, zakon ne ščiti j,več, temveč je njihovo najemninsko 'razmerje stvar sporazuma s hišnim 'posestnikom. Novi zakon določa, .nada jSje, da se smejo irekvirirati stanovanja toldjučno le za državne uradnike, ki [prihajajo iz notranjosti države ter za Jone stranke, ki .so .postale vsled razpa-ida ali . podiranja starih stanovanjskih . hiš .brez stanovanja.. Tretja zelo važna '' določba novega, stanovanjskega zako na je ta, da se lahko po 1. jan. orihod rijega leta poviša najemnina za trgov sike in druge lokale, hotele itd. toda .največ tna dvanajstkratno višino predvojne najemnine. Pri tem je razen te ga upoštevati kraj in premoženjske (Tazmere najemnika. Novi stanovanjski zakon bo tore j v marsičem v prilo_ [hišnim posestnikom, nikakor pa ne- iz-.froČa materijalno šibkejših najemnikov •izkoriščanju hišnih posestnikov, kakor ;*b te skušali razkričati razni klerika I-,.10. in socijalistični demagogi. Najemni .jki ostanejo torej še nadalje v zaščite za-.kona in tudi najemnina ho ostala, ka-;kor sedaj in se .torej ni bati'od soeija-listev napovedane stanovanjske revolucije. V — Dom za trahomatično deeo. Doge dan ji dom za vojne in druge sirote, ki 'bolujejo na trahomn, se bo v kratkem povečal tako, da bo odgovarjal potre [bi. To je predvsem, omogočila suboti-ška mestna občina, ki je dala ministrstvu za socijakno politiko na razpolago primemo zgradbo. Minister za soe. politiko dr. Žerjav je izposloval .potrebni kredit, tako, da se ho nemudoma pričelo s preureditvijo doma. Čim Jgaotus: : Filozofične beležke. Osebnost kot ideal. Goethe je napisal besede, ki vsebujejo celo filozofijo: . a*Das hdehste Gut der-Memsohenkinder /sed mar- die Personliohikeit*. Osebnost, jto 3® tisti ideal, ki je najbolj mikal razne mislece, heda/r so hoteli priti na čl ■ sto. s samim sobo.) in s svojim bližnjim ter s človeštvom sploh. Vsaka doba je . imela — če ne zavestno, pa podzavestna —- ideal dovršenega človeka, vzor, ■h kateremu je usmerila svoje najple-menitejše moči. Drugačen ie človek-ideal , v stari Heladi, drugačen v patricijskem Rimu, drugačen « Prvih stoletjih krščanstva in zopet drugačen v dobi ku-idealista. in materialista, individualista in kolehtvsta in tako naprej. Vplivajo celo taki. faktorji kakor so,- rasa, ekonomske razmere, narodne tradicije. Mnoga verska, kulturna, moralno, gibanja se dajo reducirati ua en sam problem: problem osebnosti. Človeku . je že prirojeno, da stremi k nekem« 'vzoru, iki podstavlja to. kar največ si lahko misli o samem sebi, o lastni izpopolnitvi, lastni dovršenosti. Primi-, ti ven človek vidi svoj vzor v telesni moči in svojo najskrajnejšo podobo v božanstvih, ki si jih zamišlja kot naj-bolj razvite ljudi, živali ali prirodne , moči, Civilizirani človek se polagoma osvobojuje tab predstav in polaga svoj : £”a! v čistejše, duhovnejše sfere, pri .čemur se začenja diferencijacija, po ,ki sem te omenil u-cd naa. Da, človek — a mutatis mu-tandis tudi narod, družba, človeštvo ima svoj osebni idioal, ima ga v v-seh zivljenskih situacijah, v vseh de-■ lih sveta, -v vsej zgodovini. Ni ra mogoče zanikati in tajiti, in kakor hitro je pred nami kot dejstvo, kot gibalna «ila našega hotenja, moramo volens^ bodo dela. dokončana, prevzame dom v oskrbo ministrstvo za narodno zdravje. — Sultanovim odaliskam preti beda. Sultan Mebmed V. je na svojem begu iz Carigrada, cstavil svoj harem hroz vsake zaščite in brez sredstev, kar jo vzbudilo, kakor poroča »Oorrie-re della Sora-, med sultanovimi ženami in odaliska/mi pravo paniko. Tri legitimne sultanove žene so se obrnile na keniai iste, jim izrazile svojo nda-nost ter jih zaprosile za zaščito in podporo. 200 o-dalisk iz sultanovega harema ja popolnoma brez vseh sredstev, ter izročenih najhujši bedi. — Tolažba za kadilce. Kakor poroča »Morhing Post«, je imel te dni v londonskem bigijeničuom institutu zdravnik. dr. James Cautlie predavanje o vplivu kajenja, v ikaterem je na-glašal,- da je med štirimi strupi, alkoholom, tobakom, čajem in kavo, tobak še najmanj škodljiv. Ako se za nekaj dni opusti kajenje, izginejo takoj rudi vsi njegovi s-l-abi vplivi, dočim puste alkohol, čaj in kava trojne posledice, posebno glede slabenja srca. Sir -James Cantlie je završil svoj- govor z besedami: »Nočem vami svetovati, da opustite kajenje, ker vem, da bi tega itak ne storili. Pušite dalje redno, samo ne preveč. Ne oopušite dnevno več nego .30 cigaret, skušajte pa se, če le mogoče, zadovoljiti tudi z 20 ali celo z 10 cigaretami dnevno. — Z nemške univerze v Pragi. A kadamski senat nemške univerze v Pragi, na kateri je že dalj časa stavka akademikov, je Ane 23. novembra izdal proglas, v katerem izvaža upanje, da akademiki ne bodo stavili novih zaprek zoper pričetek pouka ter opozai- nili in odnesli skoraj vse blago. Kakor poročajo, so roparjem, na, sledu in so izsledili tudi že del oropanega blaga —' Protest hčerka kron princa Rudolfa, • Koriespondens Wilhelm<-: poroča, da je bivša, knoginja W.indis6h-gratz kot edina dedinja, kroupriuca Rudolfa naknadno protestirala proti objavi političnih spisov njenega očeta, ki jih jo izdal Julij Szeps ter zahtevala, da se zaplenijo. — Italijanski, delavci za delo v ko- js-,, a gf* Zg,. Leskovec nedeljo, dne 19. nar. čitalnica. Domač. ,v.. ni domače finančne straže, oba m . SLcMasa. ih eploh vsa krajevna lnten-žiU v prireditev. Ur /c-fAivn.r. kljub . v Halosnk. nov. ss je otvonla Pri toaiače učiteljstvo, ea-ml geuoa se je. zdr-az dalo se je črez 235 vstopnic, rist državi. Rim, 23. novembra. Med drugimi delavskimi strokami so izjavili tudi siciiijski mlinarji, nadaije poštni uradniki v Zadru'ih brzojavni delavci v' Katan.iji, da, bodo teclali dnevno fino naduro v korist države. — Ponesrečen italijanski ,/arnik. Malta. 23. novembra,. Itelijauski parnik »Sara« je utonil vsled trčenja. Moštvo je rešeno. — Zvišanje železniških tarifev v Nemčiji. S 1. decembrom se zvišajo na državnih železnicah tarifi za blago in živino za 150%, za potnike 100%. — Ameriško delavstvo odklanja konferenco • v Evropi. Gombers jo odklonil povabilo, Id ga je sprejela a-metiška delavska, federacija k udeležbi ua. mednarodna konferenci delavskih zadrug, ki se bo vršila dno 10. decembra v Haagu, V svojem pismu, ki ga je pisal Thomasu, pravi: Ameriško delavstvo se noče potom kake pogodbe vezati na kako generalno stavko, pa. bilo to za slučaj vojne, če . tudi le o-brambne, niti se ne mata odpovedati svoji nacionalni individualnosti v svr-ho .podržavljanja bogastva. Noče pa se tudi udeležiti, konference, za katero se ježe vnaprej in brez njih določil spo mu. na je moči, da redili igrali. župnik vporr a v.i nasprotoval piriredttvn -ta se dve ljudski igri, ni »o sta domači rabil vse svoje te. p«: so jih inteligenti. z dobro rati" ,no. čitalnica šteje or«? 209 člamn. ^ '• Tone Gosak, o,dv. a- Ptuja 39 raai^1, ljul o zgodovini čitalnic v uaseau $ -rodnem življenju, prešel je p o ton. zunanje in notranje prilike nase rn" “ ve, ter je obravnaval naivaznej-e -spodarsike probleme. Govornik^te nil -z apelom na prisotne pcshišalcc, _ se posebno seda j, ko nastane cit-atei _ pridno bavijo z vprašanji, ki se »1 . njih, države in sploh javnega * potem bo čitalnica, bratu, !c. rr-jV bo žarela luč prosveto po_lepih , ^ osrečil K o J ja na težke posledice, ki bi jih imelo tako ravnanje. Nadalje izjavlja senat, j red in način posvetovanja, da priznava, da imajo v današnji dobi tudi. dijaki gotove pravice na vodstvu uprave zavoda. Senat bo v tem smislu, v, kolikor dopuščajo predpisi, slcušal izvesti reformo. Redni pouk se prične v pondeljek dne 27. novembra. —- Berlin razprodan. Padec nemške marke jo privabil v Berlin razne ve rižnike in vojne dobičkarje, ki so prej večinoma osrečevali izstradani Dunaj Danes je Berlin že skoraj docela raz prodan. Ne le razno industrijsko — Razbojniški napad na vlak. Iz drugo blago, tudj nepremičnine, hiše Kolna poročajo 23. itovembna: V noči zemljišča itd. so v rokah inozemcev. cd torka na sredo je razbojniška tol- Tako n. pr. -poročajo berlinski listi, da pa, ki je bila skrita v gozdu, ustavila je nek Španec, ki je‘še nedavno -kros-tovorili vlak na progi Kbln—Grem- njaril po Berlinu z južnim sadjem, da berg ter ga izropaja. Med tem je pri- nes lastnik kakih 300 zemljišč, ki leže hitela poklicana, policija, ki na ni mo- večinoma v Berlinu in okolici. Na gla ničesar opraviti, ker so bili T3.zbcj-1 Češkoslovaškem se trguje z berlinski-niki v premoči in boljše oboroženi. Po mi zemljišči in hišami kakor s kakšno kratkem boju, v katerem je bil tibit krošnjorsko robo. Kupčije se sklepajo mok železniški policist, so roparji izgi-1 kar na podlagi fotografij. nolens stremeti k njemu, zavzeti svoje stališče. V damašnii dobi čutimo, da so pod ■pritiskom neznosnih ekonomskih .razmer, jki jih je ustvarR tehnični napre-dek človeštva, a do neke mere tudi pod vplivom svetovne vojn©, ti ideali ideali posameznika in ideali človeš-te'a — obledeli. Kakorkoli se na eni strani polaga, vsa teža na mater.ijei.no stran življenja — materializem s svojimi mri jantarni! — in se vidi v narodnem gospodarstvu ter v sociologiji edini, ključ k rešitvi vseh svetovnih ir zor — človeka.« To je dr. Jera jev spis »Vzor človek ali osebnost kot ideal« f izšlo v Mariboru leta 1922). Avtor se peča s tem problemom s stališča ortodoksnega katoliškega vernika, vend se dokaj pravično dotika tudi dru gib struj in skuša, .analizirati duševno nezadovoljstvo sodobnega. Človeka, ter najti njegovo jedro, postavljajoč nasproti luči fOristove religiozno-etič-ne pojave. Izhajajoč, od premis svetovnega nazora, ki ga zastopa, razpravlja o duševni svobodi, o razmerju med o-- -• ,• , . 1 sebnostjo posamezuilm, in mod avtori- ^ utebti^/^ u6^ “ T n- teto’ 0 osebnosti in individual- J tU drugi strani mce nosti ter prihaja do sklepa, da jo oseb- to,o, dusevnio resitei. Vsa tehnika, nost relativen samonametu, dobi pa 55 S1itef-i? •’ hVA- ek?nof-Uvojo najvišjo sankcijo, svoje kontno ska oiganizacija, vsi zakladi prirodo- žarišče, svojo na.jsilnejšo moč v Bogu. me. Cio- Naravno je, da mu je vzor osebnosti ^me^5--jbe Tt ”* 4°»^ Kristo«, pred katerega pojavom pa ne ss r^tb!«T:sl .« sile za svojo izpopolnitev. Iskanje novega, človeka, nove družbe, iskanje thosa ni navadno šprivuliranjo z 1-dajami. ma-rvoc naravma težnja sodobnega^ človeka, ki je tem s finejša, čim •0,olj je nezadovoljen s samim seboj in s svoio dobo. To težnjo opažamo pos - premiš, zatajiti globokega, občudovanja. Komur je razmišljanje o osnovnih problemih sodobnega človeka in veštva notranja potreba, bo našel v o-mmijeni knjigi marsikatero misel, ki ga bo morda, vzpodbudila-k nadaljnc- h živlwS*b nezado.TO^ ^ ogel. raa katerega avtor proma- dSŽrfi tT,10311, ^ 3Te!' G!ava10 :i8> ^ ™ da išimt riS 1 -1lh dawes hfis? ter da -napolnimo vuo svojo o-1 arino na vsakem oglu, so zaman: sebnost z magnotično silo idea-ov ne 22? r-* “Tds SV STTSLarS J5 m svetom, mod svojo relativnostjo in kar obdarjen % Nobelm o nagrado ^'je sluteno absolutnostjo; temu hrepene- danes' središče boia ■/» fiziki in« +[ • nju mora odgovarjati vsak svetovni I jo ki S W , f,u ?- '°T1' S* noce priti s samim snhoi ___11011 marmijau- priti s samim seboj navskriž. .. o 3e izšla na našem je knjiga, (ki je posvečena problemu »v- S?r, * »a*. *■», I ti Einsteinovi teoriji rolativitete nc- zah. Dobra cvetlinska godb_ ujeva la odmore. Srecolov j9 .J&. marsikaterega, ki si bo ohranil P JJa. ditev v trajnem spotmau. UpajT'1'_v, bo pretekla nedelja, početek bLl'e’1^ nega. Iculturnega življenja 061 naših lepih Haloz. Prekmurfe. Tatovi žfvine. V soboto jo vršila pri oter. sodišču at M. *- ^ razprava zoper Rudolfa Fartcs-'^^ Matjaševec in Josipa Gubič-a. iz j-kove, katera ista, 17. septembra • • vfcradla Tereziji Križman v edino kravo, vredno 14.000 ktroo* isto noč sta, jo tihotapila. v stri jo v Liho (Burško) nekemu Klement roj. v Matjaševe-i. —. no' ravnavi je Fantek priznal, do. 3® ' či od 15. na, Ib, septembra t- 1-v Žemavlji neki Mariji Bočlmi' kravo, katero pa žali bog ni nl0?0.-e 59 hotapiti, ker ga je zasačil dan i»,3 ^ P9P ge' 'M' ta .'način ostaja, krava brez go»P' Obe posestnici sta debili ^ nazaj. Rezultata razprave še uh se bo sodišču v Mariboru. Fa 1920. vkradel v Doliču eno tero pa je posestnik sam izsld11 hef bo najbrže nadaljevala pri :et® išču v Mariboru. Fantek 3e 7‘ W 10' tef sploh ovadil ni. — Občinstvo CP° -jamo, da naj vsled tolikih kateri komunistični ideologi-memo iz ruskih poročil: V nekf® ^ munističnem klubu v Moskvi F Vi daval o Einsteinu prof. r^'inil-lJov3 _ „ vem mnenju je prir teorija nesprejemljiv a za bo(h>2® Ictarsko kulturo (komunizem)- ^ g.g(i je v tem, da. ta teorija prehaja 'r 0j,. idealizem in prinaša naziraoj©’ ^ stoja, svet izven mej časa i® Fr ter da se čas in prostor ne dasta ^ jja ‘iti brez človeška zavesti. Taka pa jo le produkt, socialnega, ki je v dekadenci. Proletarska jo in mora biti samo materija u»-Komuni stičn im ideologom je teflf3arža‘ alistieno pojmovanje sveta _ ^ asko«, »dekadentno,« p o veli ču J ».prolef.arski« ma/terijalizem. malo pcana zgodovino filozefiF-da jo materijalizean ravno C°, vesti' produkt proletarske razredne z‘ »aivor je idealizem ivrodukt j>n ry-~J-- —- tok misli j« vecon.^^ obiF je. Pan ta ned,______________ čo bi se moglo dokazati, da j® socialni razred uporabil to a'1 dejno strujo kot svoje duhovno ^-0. čilo, še s tem ni rečeno, da j® r .,oVes-gova. Idejno iskanje človeJca in tv-a je bilo večkrat protest proti ^ rijajnemu svetu, aie pa ničen produkt. Komunistično^ U ^jjii o podobno) oksperimeutirrmte _ teorijami je posiljevanje ? V? sli, ne pa njeno .posvečenje- j® bedi v ilustracijo še omenjen ’ ^3^ sovjetska vlada svojčas prd . e{ je delo ruskega filozofa Eip® ažl- zavračal ma-terijal isti&ni s^e ab zor. Idejno je tedaj komun iz vsaj hoče biti — matenjali^ fra0- r. 4. i ~ mravi- izvira ^ ^ liifestocija, to se pravi coskega racionalizma, ffr0 viniznia in naturalizma, prej nego plod proletarske probuje. VS9 36 tor Is' ffl°v in tatvin, ne pušča odiprtiS file-Vov po noči. Tihotapstvo. Zadnji čas se je začelo Jaliko tihotapstvo iz Nem. Avstrije in Madžarske, največ tobak za pipo in j?1. Kr. finančni kontrolni oddelek tiprdoblanjn je zaplenil v kratkem ča-® svojega službovanja na meji že nac zavojev pipnega tobaka. — Tudi Rožniki v Gornji Lendavi so zaplenili ^ več monopolskih predmetov. To je ?cividen dokaz, kako orožniki in finan-6111 organi vestno vršijo svojo službo. Madžar! odtirajo vsakega Vran žkvca. pobeglega iz Jugoslavije, naza T Rusijo. Celiske vesti. .Porotna zasedanja v Celju v letu J33 bodo: prvo 5. marca, drugo 4. juha, tretje 10. sept. in četrto 3. dec. I vCe^'3ka porota. Dne 20. t. m. so bili ^®bani pri oeljskerhu okrož. sodišču 1 ^°bniki za četrto zasedanje, ki pa zo-W odpade, ker je premalo slučajev za hcanje porote. ■ Upravno sodišče. Y zadnji seji u-jeayi}eS,a sveta Mestne hranilnice se sklenij0( da se prepusti za upravno tg,.18^6 veKk« dvorana s stransko sobo j,.,®110 Prazno stanovanje v prvem ^stropju. se j?n* zhor celjske Dijaške kuhinje 5,V(jTrsi v petek, dne 1. dec. ob 8. ur (j0r^9r v gostilniških prostorih Narod, a z običajnim dnevnim redom, dio • f.adn* *ta®vi trgovske in obrtniške ritv Ce V CeI-iu- Na- predvečer otvo-Va^e’ cbl0 20. t. m. se je vršilo posvet o- ■ 'l6 trgov _ vcev in obrtnikov, katerega te ? ^riežila ljubljanska delegata tev 5i Burnik in Mohorič. Prvi je '•tem * ° ^°v^zni' nan edbi, drugi o po-. .ln nalogah zbornice za celjski oj, f \ 111 0 delu samemu, ki se bo vršilo %] 1 uradnih dnevih. Dne 21. t. m. je V> oV1 lliradn* Rfin» Ki je bil prav do-Ro z lskan. — Uradni dnevi zbornice 0aea Oljski okraj izrednega pomena. tTan^e’ ki so ob uradnih dneh tedev0°e’ Pa bl rade re®ble kako nujno ^datk-’ Daj* sPoročy° to s potrebnimi j ^adu za pospeševanje obrti v tale; *a,k© nadeve predložil zbor- 'PrvG'm prihodnjem uradnem fiUanlci takoj izročil zahte- ternilo- Ro ge i Peki pred sodiščem. Te dni Wi .Za'®0varjali celjski peki pred o-4a 11111 sodiščem, ker so bili obtoženi, ®° Prodajali premajhne žemlje. So-86 je prepričalo, da se je večina držala predpisov glede cene ’ vsled 6esar 80 bi11 vsi oproščeni peka Lesjaka na Bregu, ki je bil len na teden dni zapora in 1000 D “ne globe. Maribor 25. novembra 1922, c^ariborski mestni proračun za ^atfer. . Ukazuje Din. 7,610.562 50 iz-torej o Ja 3,631.657.50 dohodkov, Čictlu 978.905 primanjkljaja. O prora-keoj Pregovorimo obširneje v krat- .hi »škandal in nasilje ob asistenci VVaP*‘- ^od tem naslovom priuaša vJa s®traža« spet članek, in ne 'Ho Preko tega, da tudi mojo o- uspeha). Preskrbel sem mu torej po ’ Gra jski trg št. 1, kjer se dobi vsako-mnogem iskanju družabnika v osebi g. vrstne čevlje v najelegantnejši obliki Ogrizeka. Gosp. Ogrizek se je, kolikor je meni znano, tudi mnogo trudil, da je dobil koncesijo in tudi mnogo naročil, v to pa investiral čez četrt milijona kron. Ko vprašam pred 14 dnevi g. Eisenmanna, kako je z drugom kaj zadovoljen, mi odgovori, da je zelo zadovoljen in da mi je zelo hvaležen. Pred nekaj dnevi prišla pa sta navskriž, k temu so pripomogli gotovo g. Žniderič, Kolarič in Sarija, ker so, kakor sem razvidel iz vsega, dobili zopet veselje do tega podjetja, ki je imelo s pridnostjo g. Ogrizeka veliko naročil in življensko zmožnost. Ti gospodje so s skupnimi močmi in v nemško nacionalni nadutosti hoteli domačega narodnjaka kratkomalo izpodriniti, kar pa ni šlo tako gladko. Kar se je pozneje zgodilo, mi ni znano, ker nisem zraven I imel nobenega posla. Zadeva bode pa| gotovo sodnija razčistila. Toliko v pojasnilo, da bode »Straža« vedela, koga zagovarja. V. Weixl. m Za žrtve živih grobov. Že površna perlustracija, ki jo je pričel Mar Stan, da ugotovi največje žrtve stanovanjske bede, je prinesla na dan slučaje, ki še bolj razgalijo mariborsko stauovanj sko sramoto. Med temi žrtvami se nahajajo tudi take brez vseh sredstev in zaslužka. Eden najbolj žalostnih slučajev so je našel v vetru in mrazu izpostavljeni lopi v Gozdni ul. 6 pri sodarju po najnižjih dnevnih cenah. m Hotel Halbuddl. V nedeljo, dne 26. novembra jutranji in večerni koncert. Specialiteta: guljaš. m Gostilna »Pri treh ribnikih«. V-sako nedeljo koncert. Začetek ob 15. uri. m Velika kavarna. Najmodernejša Kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi Eleganten Bar. —> Dnevno koncertu m Češko blago za obleke itd. po *ni Žanih cenah je dospelo. Prodaja se 40 odstotkov ceneje kot prejšnja zaloga. Glej današnji' inserat tvrdke L N. So. štarič v Aleksandrovi nlici 13. Narodno gledališče. Repertoire: Soboto, 25. novembra: Revizor. Ab. C in kuponi. Nedelja, 26. novembra. Baron Trenk. C in kuponi. Pondeljek, 27. novembra. Zaprto. Torek, 28. novembra Nečak. Izven. Premijera. Sreda, 29. novembra. Revizor. Gostovanje v Celju. »Baron Trenk«. V nedeljo 26. nov. se uprizori zadnjič v tej sezoni pri-T , ., _ - . ljubljena opereta »Baron Trenk«, na Ledcnikii. Tu prerokuje na tleh mati z bar opozarjamo oenj. občinstvo. Sletno deklico (ki obiskuje šolo v Mariboru). Mož je pred leti kot delavec ponesrečil v steklarni v Zagorju, prišel je v Maribor iskat dela in zavetja. Dr. Juvan mu je poskrbel za silo stanovanje v bolniški baraki v Danjkovi ulici. Letos julija je mož tako zbolel, da je moral v bolnico v Ljubljano. Kaj je ž njim, žena ne more zvedeti, ker na vsa njena pisma bolnica ne da odgovora. Stanovanjski urad ji je odpovedal stanovanje, češ, da je bilo stanovanje nakazano možu, ki ga zdaj ne po-trebnje. Tako je morala v lopo. Ker je takih slučajev še več, se je vodstvo Mar-Stana odločilo, da za. take žrtve stanovanjske bede ustanovi poseben fond. Kot prva se je oglasila g.a Tea Suppanz, ki nudi ža tri take žrtve sta-novanje v svoji graščini v Marenber-gu. G. Ellinger je žrtvi Kolenc (Gozdarska ul. 6) daroval 400 K, G. okrajni glavar dr. Lajnšič pa je v ta namen ponudil več slamnic in odeje. m Mariborska gradbena akcija. — Odborova seja se vrši v pondeljek, dne 27. novembra ob 8. uri zvečer v prostorih Mar-Stana na Rotovškem trgu. m Miklavžev dar ubožni deci. Kakor la,ni, se bo tudi letos priredil sirotam in ubožni deci dečjega doma in dnevnih zavetišč Miklavžev večer, da »Nečak«. V torek se vrši premijera »Nčaku«, opereta v troh dejanjih. V-glasbil Viktor .Parma. Prvič so vpri-zorili to opereto v Zagrebu (1907) pod imenom »Lufcavi glužnik« in istega leta tudi v Ljubljani pod, sedanjim na slovom. Kulturam umetnost O. Dev: t&jv Koncert hrv. pjev. udruženja »Lisinski" dne 19. novembra 1922. v Mariboru. G. th’. Božidar Širola je uglasbil za moški, ženski in mešan aboti ciklus zborov na tekste iz hrvaške renesančne in baročne poezije Hoktoroviča, NaljeŠkoviča, Bržiča in Djordjiča. Te dalmatinske popevke iz 15. in 16. stoletja ,je dir. širola v veledostojni in ge-nijalni obliki otel pozabljivosti. Ni mu bilo do tega, pravi skladatelj, da bi zapisal male pesmice ali da bi priprostost ljudskega napeva dušil z bujno pestrostjo moderne harmonije, temveč v prizadevanju, da premaga stanje, ki ga je bilo v razvoju hrvaške glasbene kulture preživeti, je napisal te pesmi, bodo imele tudi te sirote malo veselja I T>anjziaj'a 86 -t6 druga na drugo, postale s sv. Miklavžem. Da pa jih bo žarno-'8®- velikega obsega, stvor jene v so delo velikega obsega, stvor jene gel Miklavž razveseliti tudi z jabolki, I'ie v svoji pestrosti p opal mu Tw*-nic!r .orr-o i in fvtvvlii IrS i.vt-* hruškami in orehi, ki jih ti mali revčki sicer le od daleč gledajo in sline požirajo, se prosi lastnike vrtov in sadovnjakov v Mariboru in okolici, ki V to s vrh o se je poslužil že pozabljene oblike petja v zboru, polifonije, mno goglasja, ki je najčistejši izraz renesančnega preobrata. Ta mala delca na- znanimi lažmi obrekuje. Lali- a Pri t v«»ijo oagovar.ram. »stražo« ^govi -m ra»lwinkara, na Itak način v, * jsto vestjo odgovarjam. »Stražo« t ‘Oe da razne nemčurčke in čifute, * bl''a v s^vari natančno inf or ^edSP;rm., Najprej pa omenim, da je «k gremija tako soliden in po-1 SA 1““1— da ne gre ”H t. ^ni J. a se Poteguje za nekega ži- njgtj ^preveč lojalen, ^St ’ise S6ci k merii. z enim pisačem olcolisStra A^traž-,,, <_____________•____....____ ... kiesa ■1?la:rma-. kateri je prišel !>rod %Oms-i mj6 ’ —. kakor pravi — s % jv,-,. <>m Okrajnega glavarstva, ^ori t 8Tom no. roko, da lahko tukaj ;0VftaniOlrari10 za Plutovinaste izdelke, m?! 8em mu, da so tukaj ustanovi-hital ,° le podjetja, katerih ka-Nov J!r - p.?, dAIe tretjini ju-Nde ^9lvl ltd- Crez nekaj dni fbvsj 1 °a°v-no k meni ter mo na-Tgjti’ a-1 mu preskrbim družabnika, v \r? 1® že potrudil sam, ker pa ff '! ,11’ 80 no more dobiti dru-uunes sem izvedel, da jo s mo^ern barantal imajo radi letošnje ugodne letine'lepe I P©vea, je skladatelj razkošno zaloge sadja, da blagovole darovati v j - L Prisrčnim izžaritvam ljudske jabolka, hruške in orehe. — , e S naivnem izrazu je pričaral akoirae tako mogočne, milino tako nežno in obliko talko primerno, da se pre-zenitira skladba kakor veličastna epopeja na čustvovanje pozabljenih pevcev in ljudskega srca. Drobno popevko nam dr. Širola res uvodoma priue-se v preprosti obliki, a popevka potem narašča, se razvija in potom fugo in fugeto preliva iz glasu v glas v precej pestri moderni harmonizaciji. Veli- ta namen Darove sprejema tajništvo Krajevne zaščite dece in mladine v St-rossmajer jevi ul. 26.1 kamor naj se blagovoli sadje dostaviti, ali pa po dopisnici javiti, da odbor sam pošlje po dar. m Za Jugosiov akademsko menzo v Gradcu. V včerajšnjem seznamku darovalcev popravi, da je Trgovska banka darovala 250 dinarjev (n* 50 di-uarjev). m Porotna zasedanja v letu 3923 okleva izredno muzikalen m du-i-gearten zbor. In tak zbor je Liri so lepo uravnani in bodo v Mariboru prvo 5. marca, drugo ? 11. julija, tretje 17. septembra in četr- to 10. decembra, izvežbani, soprani »lepši kot solnce po [ OilK r*r*1v»? 1« «X. 1_? ^.—. m Opozarjamo na ustanovni shod I ^ ?ol“1 m mekki, tenori j«s- društva v podporo revnih učencev —v’h"8*1 bolnozvočni, ves zbor jutri nedeljo ob 11. uri, Cankarjeva u- bltja> Tf71®r f' lica, meščanska šola. ll9la g' ^ Benkoviča mehak, lepo do- za,}. E I.SSsS.tS: drušivSv„Eto* svi “El jifi, s£r ** 'abor' koiar,S1" ima 3e niki. I glasbeni naobrazbi vokalizaciji in doj- ™ - j1 Brezplačno poto-1 movanju. Zbor je vso skladibo proizva- vaaije je dolu-la gospodična Anka Pašič jaj intenzivno prečuteuo, da nam osta-ii ■ ulica 31 na pod- ne dolgo časa v opominu in je moral še logi Nestlejeve nagrade za čokoladne par pesmic dodati. tablete. Glej oglas. | Zbcnni priraščen je bil zborovodja g. l*HlBO/m r* iiiiiA-v. 4- .. * m 1 a«« J ? . * znani g. 2 e fcuIKn^rT i °p.OT^3aino •» današnji inseTat BcranoviČ, eminentno muzikalen di * e quantl- a ^ez, tvrdke A. Traun, trgovine s čevlji,I geni, dinamično fin« občutem kri ie n- b čevlji, 1 geni, dinamično lino občuten, ki je g i zelo dobrodošla, čudovitim poletom podal celoten utlt visoke umetniške vsebine. G. dr. Širola je izrekel željo, da bi njegove »Pesmi razlike« razigrale i njih vedro radostjo vse, ki jih pojejo in. ki jih poslušajo. Ta želja se mu j« izpolnila, temu je dokaz nenavaden, silni aplavz vihre navdušenja, s katerimi je občinstvo vsak odpeti del eikhu sa pozdravilo. Nova drama Karla Capka. Češki dramatik Karel Čapeik', soidd tudi pri nas po svoji utopični drami »R. U. R.«, je spisal novo dramo, ki so jo v torek vprizorili z velikim uspei ham v vinohradskem mestnem gleda* liscu. Drama ima naslov »Makropalo1 sova stvar«. Telesni zdravnik cesarja Rudolfa H. Grk Makropu-los, je v 16 stoletju sestavil za srvojega gospoda recept čudodelnega eliksirja, ki orno-, goča, da človek živi 300 let in vedne ostane pri moči in izgledu 30 letnega moža ali žene. Cesar mn ni zaupal, za* to je Makropu-los preskusil svoj eliksir na lastni hčerki. Poskus je uspeh Nje' ga 60 sicer vrgli v zapor, ali njegovd hči je pobegnila na Madžarsko, kjer je positala pevka in znana lahkoživka. \( času, ko se začenja dejanje te dramet je dospela v Prago, kjer se vrši skoraj že sto let trajajoči proces za dedščin« nekega veleposestnika. Pevka Sita % časopisju poročilo o tem procesu in zasledi ime svojega nekdanjega ljubčka, kateremu je pred sto leti zaupal« dragoceni recept in sklene, da dobi t« recept za vsako ceno v svoje roke, d« bi si lahko zopet podaljšala življenj« Poda se v pisarno odvetnika, ki zastor pa vnuka ali pravnuka njenega neki’ danjega ljubčka ter se vmeša v procesi Pozna vse podrobnosti, spominja s* stvari, ki niso bile nikomur hkratu pa išče način, ako bi prišla čk recepta. Ko se končno pravnuk Ma* Gregor blazno zaljubi vanjo, so Mae kropulosova tristoletna hčerka zaplet« s Gregorjevim nasprotnikom milijo narjem Prusom, ki ji obljubi recept z s ceno ene ljuibavne noči. To ljubavn« pustolovščino pa mora stari gospod drago plačati. Tudi njegov lSletni sin se zaljubi v pevko in se ustreli vsi e« ljubosumnosti, ko izve, da bo njegov novi idol preživel ljubavno noč z nje govim očetom. Oče izve za sinov samo mor zjutraj po Ijubavui noči e tristo letno ljubico. Njena ravnodušnost gt spravi v besno jezo. Med tem se zbere jo v hotelski soibi bivši poslanik v Šp«i niji, ki spozna v pevki plesalko Mor« ter, s katero je živel pred 50 leti, dalj* odvetnik s svojim solicitatorjem im nje govo hčerko, ki plaka nad samomorom mladega Prusa, njenega ljubčka. Bes* ni milijonar zahteva, da naj tajinstv® na ženska razodene svojo skrivnost. Da bi jo lažje prisilili k terna čin« vparizori advokat sledečo komedijo.* V sobi instalira srednjeveško sodišče « črnimi preprogami, križem in z dvema gorečima svečama, pred križem pa po stavi človeško Ijobanjo. Navzoči igra jo vlogo javnega obtožitelja, zagovor nika in porotnikov. Obtoženka prich pred »sodišče« v pijanem stanju •navsezadnje izblebeta skrivnost, nakaa jo odnesejo v sosednjo sobo, ker se j« do nezavesti napila whiskyja. Sedaj t* prično prepirati, kdo bo prvi vpon-abU — skrivnost življenjskega eliksirja — v korist človeštva, družine in močnih posameznikov. Ko se končno vrne tristoletna pevka, ki je že okrevala b pijanosti, ter začne z ginljivimi besedami slikati brezupnost tristoletnega človeškega življenja, se vsi odpovedo receptu, ki ga dama ponuja brezplačno. Samo mlada deklica vzame recep« ter ga rozge, da tako uniči ključ k n« metni neumrljivosti, ki človeški duši ne prinaša sreče. To je zunanje ogrodje nove Čaplcova drame, ki je sicer polna duhovitosti in težke življemske filozofije. x CetvorKa lin beseda. Knjigarna 1.1?.'mayr & Baanbeng je založila knjižico, v kateri sta popisana dva se* 'prijem salonska plesa,, četvorka in >eseda, kar najnatančneje. Ta dva rv?8! 86. 8vo3i mnogovrstnosti shk tudi pri nas zelo udomačila. Čet* vorika ali kadrilja je francoski dvorni ples. Beseda pa češki salonski ples. Prijateljem plesa bo knjižica gotova x Nova umetniška razstava v Mariboru. Meseca decembra priredi umetniški klub »Grohar« pod svojim okriljem kolektivno razstavo del aka.de-mičnega slikarja Johann osa Hepper-gernja. G* Heppergor je Nemec, inoze-moc ter razstavi pri nas le kot gost. Ker bo ta razstava nudila lepo priliko, da so naše občinstvo, ki je doslej videlo le dela naših domačih umetnikov, seznani tudi s stanjem neonske inozemske slikarske umetnosti, opozarjamo nanjo že danes našo za lepo umetnost dovzetno javnost. x Razstava slik ruskega slikarja v Mariboru. Kakor doznavamo, namerava tekom prihodnjega, meseca prirediti v našem mestu razstavo svojih slik Rus oomto di Balmain. Slikar je begunec ter živi v jako bednih razmerah, vsled česar apeliramo na našo javnost, pred. vsem narodno, da mu gre v vsem na roko. x Umetniški paviljon v Mariboru. V javnosti se je, kakor se govori, že mislilo, da je svoječasno sprožena misel o akciji za zgraditev Umetniškega paviljona v Mariboru zaspala, kakor je zaspalo že toliko drugih lepih idej, ne da bi učakale vstvarjanje. Toda to ni res. Preddela za uresničenje to misli je prevzel naš umetniški klub »Grohar« ter tudi že izdelal načrte. Vzroki da do javno akcije za umetniški paviljon še ni prišlo pa tiči v tem, da sc •klub zaenkrat preveč zaposlen s pripravami za Japonsko noč, ki se vrši v Gotzovih prostorih. Ta Japonska noč pa bo ravno prvi začetek akcije za u-mehniški paviljon, ker bo ves njen dobiček namenjen v to svrko. Vsled tega bi bilo pač želeti, da bi vsa naša javnost posvetila tej prireditvi, ki bo po svoji umetniški zamisli nekaj, česar še ni videl Maribor, oziroma kar lahko smelo trdimo, tudi še nobeno mesto našo prostrano Jugoslavije ni videlo, vso pažnjo ter tako pokazala, da so zaveda velikanskega kulturnega značaja ostvaritve idejo Umetniškega paviljona v Mariboru. Tudi oni, ki iz lega ali onega vzroka drugih navadnih prireditev ne posečaio, na Japonski noči 20. januarja ne smejo manjkati. x Emil Adamič. Mladinske pesmi. Enoglasni zbori in samospevi s klavirjem. Izdala in založila Učiteljska tiskarna. Zvezek v lični obliki velike četverke in z originalno štiribarvno risbo na naslovni strani vsebuje na 40 straneh 24 enoglasnih pesnii, ki jih je skladatelj Adamič izlil iz neizčrpnega zaklada svoje globoko čuteče glasbene duše in razdelil v dva delo.: I. Osreči materi —■ 12 pesmi, ki jih lahko pojo mladi pevci v zboru ali posamezno in II. Mati otrokom — 12 pestmi, ki naj jih pojo deci odrasli. Nekaj teh pesmi je izšlo v več letnikih Novih Akordov, veliko pa je novih. Besedilu jako primerni napevi in klavirski par ti so vsc-skoz originalni, posebno v pesmih: Bog daj srečo!, Krist je vstal, Ga-ga, Trara, ■ pošto pel jo, Burja. V Korotan. Smrečica. Ločitev. Molitev. 2. Pesem slepcev in V Indijo. V zadnji pesmi jo klavirsko spiremljevanje znabiti nekoliko težko, vendar s pridno vajo bo tudi to zmagljivo. V svojem predgovoru pravi, avtor: »Naša pevajoča mladina so je že davno naveličala enoličnosti in po večini vse prej kakor umetniških šolskih pesmi. Z izstopom iz šole jih ne poje več. da, celo izogiba so jih. Učitelji, ki prirejajo šolske slavnosti, ki goje mladinsko prireditve, v zadregi iščejo ,primernih skladb za svoje pevce. — Najslavnejši glasbeniki velikih narodov so že davno dajali mladini svoje najboljše, dobro vedoč, da bo zrno u-roetnostj. in lopote, vsejano v otroška srca, rodilo bogato, da bo rod, vzgojen ;v ljubezni in spoštovanju do lepega znal ceniti stvaritelje umetnosti in bi-ti ponosen na svoje kulturno vrednote...« Evo jih v toj zbirki lepih pesmi, ki so razveseljiv pojav na glasbenem polju in. dragocen nrirasek v slovenski glasbeni literaturi! Hvaležni smo za njo marljivemu skladatelju Adamiču, v drugi-vrsti pa tudi Učiteljski tiskat nt, ki jih je založila in jim preskrbela tako okusno izdajo. Tovariši, Vam na j-toiplejše priporočamo v nabavo to zbirko, ki Varni bo jako dobrodošla v šoli in pri šolskih prireditvah. x Zgodovina starega veka za višjo razrede srednjih šol. Druga, popravljena izdaja. Spisal Mat.. Pirc, ravna telj državnega moškega učiteljišča v in so pozorno sledili zanimivim izvaja- Mariboru. Tiskala in založila Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru. Knjiga njem gospoda govornika. 2. Dne 19. nov, 1922., je predaval gospod profos. * OiikVA».ti.J-'a-a.co v... vt. * —— ------------ u-a.j , ^ ^ .. . lepo preurejena in je izšla v okusni! dr. Maks Kovačič iz Maribora »O Ple- ne izdaji. x Shakespearjeva drama Othello je pravkar izšla v vzornem prevodu Otona Župančiča in v običajni opremi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prihodnji zvezek Shakespearjevih del prinese Komedijo zmešnjav. x Šola za risanje, slikanje in umetno obrt se je ustanovila te dni na Sušniku. Šolo je otvoril ter jo vodi g. Moretti.—Zajc s sodelovanjem še nekaterih drugih umetnikov in profesorjev. x Planinski koledar za leto 1928 je izšel v lični, na belem papir ju tiskani, v platno vezani knjižici. Vsebuje poleg katoliškega tudi pravoslavni koledar, važne določbe o obmejnem prometu, predelano in novo turistovsko vsebino, kaži potne table Karavank, Korošice, Savinjskih Alp, Triglavskega pogorja in Vršiča. Na koncu jo tudi dovolj praznega papirja na razpolago, tako da ustreza vsem zahtevam. Cena mu je 6.50 Din., s poštnino samo 7 dinarjev, kar jo za današnje draginjske razmere taika malenkost, da bo ta koledar gotovo skora j razprodan. Naroča se pri založniku v Mariboru, Krekova ut 5. x Spor med Poljaki in Francozi za Chopina. Na pariškem pokopališču Pero Lachaise je pokopan veliki umetnik Chopin, ki je po ponesrečeni poljski, revoluciji zapustil domovino in so zatekel v Pariz ter ondi umrl. Kakor so se nekoč prepirali ali naj so njegovo ime izgovarja poljsko ali francosko (Šopen), so sedaj Poljaki in Francozi prepirajo radi njegovih telesnih ostankov, ki so- pokopani na pariškem pokopališču. Poljaki so-namreč sklenili, da jih prepeljejo v varšavsko katedralo, kjer je že shranjeno Chopinovo srce. Francoski prijatelji Chopinovo slave, pa poudarjajo, da je bil po očetu -Francoz. in da jo smatral Francijo za svojo domovino, na njegovi krsti pa itak leži poljska zemlja, katero so mu prinesli poljski emigranti. — Poljski listi pišejo, da jo ta spor zelo mučen. :a fcuHurmh društev. Mariborski' odsek Zveze kulturnih | društev jo za sredo 22. novembra zvečer sklical sestanek kulturnih delavcev. Odziv je bil izredno lep ter je pokazal, da med našo napredno inteligenco še ni povsem zamrl čut za idealno narodno delo na polju prosvete. Odsek hoče razširiti svoj delokrog zlasti na deželo in potrebuje v to svrko colo vrsto predavateljev iz najvažnejših panog vede. Prijavili so so kot predava-tlji takoj vsi navzoči. Upamo pa, d:i se ta krog še pomnoži in da bo sedajna zimska sezona za naš mariborski cd-sek pomenila dobo najživahnejsega in na j plo donosne j šega dela. Kdor se želi udeležiti dela na polju ljudske prosvete, bodisi kot predavatelj, bodisi kot podpornik, bodisi leako drugače, naj s prijavi ali pri predsedniku mariborskega odseka ZKD g. dr. Avg. Reis-maan, ali pri prvem tajniku g. ravnatelju Fr. Voglarju ali pri drugem tajniku g. Tepliju. Kulturni odsek krajevno organizacijo Demokratske stranke v Trbovljah je pod vodstvom svojega neumorno delavnega predsednika z vsem poletom pričel vršiti svoj prosvetni program. Od srca nas veseli, ko vidimo na požrtvovalnem delu idealno može, in to v tako važnem kraju, kot so Trbovlje. Odsek si jo svojo delo zamislil tako, da so bedo vršila vsako nedeljo kraju in času primerna predavanja, ld naj bi blagodejno vplivala na vse poslušalce brez razlike stanu. Predavali bodo domači kulturni delavci, prihajali pa bodo tudi iz Mribora in Celja. Tudi ZKD bo poslala od časa do časa svojega predavatelja. V tekočem mesecu sta se vršili do sedaj dve predavanji: 1. dne 12. novembra t. 1, »O temeljnih principih narodnega gospodarstva«. Predaval jo. g. dr. Janko Drnovšek, sod. av-skultant v Sevnici. Predavanje se je vršilo v šoli cb lopi udeležbi. Govorni] jo razjasnil vse temelje narodnega gospodarstva in bo v kratkem svoje predavanje nadaljeval in opisal razno panoge to stroke. Poslušalci so bili iz 1 vseli stanov tukajšnjega prebivalstva menski enotnosti naših državljanov tako zanimivo in stvarno, da so ga poslušalci naprosili, naj pride zopet kaj kmalu mod nje. Predavatelj jo znanstveno dokazal, da so Slovenci, Hrvati in Srbi v etnografskem, slovstvenem, zgodovinskem, jezikovnem in sploh v vsakem oziru en narod, narod Jugoslo-venov. Zavrnil je vse trditve, ki se pojavljajo po novinah, da so Slovenci, Hrvati in Srbi trije različni narodi. — Poslušalcev je bilo okoli 60 kljub teinu, da jo bilo ta dan v tem kraju mnogo zabavnih prireditev. Razveseljivo dejstvo je, da -smo kljub plačanemu dnevu našteli med. poslušalci mnogo delavcev. Na željo občinstva so bode vršilo prihodnjo predavanja v Tr-hovljah-Vode, kjer so večji prostori na razpolago. - Sokofetm o Akademiki .— Sokoli! Tri mesece jo preteklo, odkar jo celokupno jugoslovansko Sokolstvo v družbi s češkoslovaškim Sokolstvom slavilo svoj prvi veliki praznik v svoji komaj osvobojeni domovini, v kraljevini SHS. Mednarodni telovadbi tekmovalci in gostje različnih držav, ki so vsesouol-slcomu zletu prisostvovali, so zapustili z najlepšimi nitisi Ljubljano in našo državo. Vsi ti pripovedujejo svojcem doma z občudovanjem in priznanjem o neprecenljivi vrednosti kulturnih in moralnih teženj Sokolstva. Navdušeni članki v francoskih, belgijskih, češkoslovaških in amerikanskih listih kažejo jasno, kaj pomeni Sokolstvo za nas ako ostane zvesto tudi v bodočo svojemu namenu. Sokolstvo je velik in nad vse važen .činitolj v kulturnem razvoju Slovanstva. Na trdni, široki demokratski podlagi Sloneč z jasno in točno določenim namenom, povzdigniti Slovanstvo moralno in telesno, širiti med slovanskim svetom idoio enakosti in veljevati Jugosloven, pa tuu^ ] častništvo in moštvo mora bni v- j po .dveh tretjinah jugoslovansko. _ trgovski brod mora. biti vpisan - ®dam jugosloven: luh frgov^ ^ . dov. Istctako mora nr.ea vpisni list in popis, svojega m •» ... Ako kak Jugosloven kupi. mk trgovski brod, mu ve- si konzul mediittnni hst, ki pstanc 1 javen tako dolgo, dokler ne mača pomorska oblast vpisni Ju • tuil; - Spori Lov n a suSace« 'L'1*1 Piše V. V. S prvim novembrom se 'je 1 ska sezona za sulače (šalimo - kol ih° ne bo odveč, če spregovorimo nt v ^ besed o lovu na sulače (sulce; tudi o ribolovu vobče. . , za Večina sploh, nima pravega smi»» ribolov, dam jo to šport, ki nui ^ ku neizmerno užitka rn zado • povrh tega pa tudi materijam re^ Sti. Zal da našo izobraženstvo • g0 za umestnejše sedeti v kavarni ^or0i posvečati lepim in- zdravim . ve. Pri nas v Mariboru vidiš ob U 2 činoma ubožnejše ljudi s trn.m T(iate-mrežo v rokah, ki love iz rijalnih razlogov, ne pa iz al' nagibov. . ^ fr Sulač živi večjidel v Domavb ^ vrsten' plavalec, močan in Tv3\rk VA m., težak pa tudi do 50 kg-1 tu je sive, na trebuhu pa sre"3 ^ barve. Sulač jo naša najvecja - i j vodna riba - roparica in se ®L 'jemanj Šimi ribami. Na lov so pot vadno v somraku. Z bliskovito jo se vrže na svoj plen in preišče _ cejšon kos vode, da nasiti jo raški želodec. Njegovo biva'is-^ različno, najpogosteje so nahaja ' jjx binah tik deroče struje, kjer počili0. preži ma plavajoče ribe. DoberJ tudi voc bo odkril njegovo lavahre po tem, čo opazi. da. so maujsfl ^ zbrane na skritem mestu -alk baJe, hoteč so na ta način zascii '0$ n apndom »grabil I bratstva, ljubezen do’ strogo discipli- foipaTOkm jnlrano svobode> si, je .pri.LAH o RjJoSno. ti^^To jo dokaz, da je I priam,anio vseh ..omikanih narodov -,in ho ^ storil-praN, *** 3 -sveta. Vsak, kdor je vnl priča teiovad- 1 n ih nastonoy na telovadišču in videl, s kakim živim interesom si _ jo vsak član brezštevilnih društev prizadeval kar najbolje izvajati vaje, kdor je videl 'prijateljsko tekmovanje med različnimi sokolskimi dmištvi,, je moral izreči delu, ki ga vrši Sokolstvo, priznanio in popolen uspeh. Jugoslcv. akad. društvo »Triglav« v Ljubljani, čigar vsak član mora biti član »Sokola«, si je vzelo v svoj izključno kulturni, program, da. gre zn. tenn, Triglavano telesno in duševno izobraziti in. tako napraviti iz njih značajne, agilne, redno telovadce. Na vas, bratje akademiki,, se obračamo s pozivom, da vstopite v sokolske vrste in se priključite našemu gibanju za veliko sokolsko stvar; vse potrebne informacije dobite pri našem sokolskem odseku. Vzbudite se,, otresite se že vendar enkrat one duševne lenobe in hrabri žnosti, KI onem ogočaia vsako resnejšo stremljenje! Koristi boste i-meli pri tem vi. in naša mlada država, ki rabi še mnogo, mnogo delavcev na vseh poljih! Razboršek Ivan, oandiur. tč. tajnik, Mejak Ervin, cand. irnr. tč. predsednik.HnOvatin Vinko, stud. iur., nač. sokolskega. odiseka. rg Zakon o pomorskih trgovskih ladjah. Zadnje »Narodne Novine« so prinesle spremembo zakona o vpisu pomorskih trgovskih brodov in ladij. Zakon odreja, dia so smatra za jugoslovansko pomorsko trgovske brodov o samo one, katerih lastništvo jo vsaj do dveh tretjin v rokah Jugosl-ovenov. V pomorski trgovski plovbi se razlikujejo tri kategorije: mala obalna plovba, ki ohecga Jadransko morje do rta Santa Maria dl Leuea in do rta Clarenza ter Lepantsld zaliv in Jonsko otoke; velika obalna plovba, ki. obsega Jadransko, Sredozemsko, Trno in Azovsko morje, Sueški prekop ter Rdečo morjo do Adena; dolga plovba, ki obsega vsa morja in. vso roko, ki so pristopne z morja. Vsakemu jugoslo venskemu trgovskemu btrodu mora po- jiim trnkom preišče bližino tega-, Ribiči na Donavi ga love Č ^]ja-dočim rjb:oJovski športniki u-pO? % jo navaden trnek ' eno bodic-0'’ umetno vadb; V zadnjem f' v£i-vada opušča in uporablja um^L^gj da, ki je boljša in na,vadno 'V- : 1 več uspehov nogo živa. . ^ Umotha vada je različna; jo podobna manjši ribi, ki s0 1 „ 0jiO ali do obrača - giboni, udioe ter/^ j>o' 5 ali več različno,nastavlja . dic. Kdor se enkrat privadi um°tIU di, bo. za vedno opustil ži Razen vade jo glavna &<***■ .F glavna stv«b jO vrv, lej. mora biti primemo n dobro pletena' iz svile, pote®®' ? in dobro kolesce (najboljše j° a. . jevo) in močna štabilka, a vcnt i ;0a ^ stična palica. Trnek je ge več larožcev (Ringel). skozi prepleta vrv. Trnek je podla?3-mu ribolovu, pa bi se dalo v T,el? pte‘ go razpravljati. Vsekakor jo eo;i športnega in strokovnega ter izkušenj, da spoznaš svod ^ g Povodom mariborsko Pokruhk®, li< brtne razstave smo videli raz? )Q1aN trnke, ki jih jo izdelala pasu industrija g. A. Porišič v_ 9° ^dol^I trnki niso samo prvovrstni h1,- jd& ,po lastnih, slcoraj 30 letnih (|a fr marveč laihko tudi mirno N ’• vS® kakovosti in solidnosti prekat inozemske izdelke. Tudi tn Hint\g0j fr korak iiaprej ter nismo ve« 0 ' „ goi6'. ipozemstva, ki ni poznalo I°v^ ‘ ]a ^ če tea‘ tudi ni izdolovaJo tin.^1 • - za t® bili povsem prikladni ravno ribolova. Vsakemu interesom, rem lo priporočiti iadolke do’^ie .. J mmodno p°u' rV bodisi začetniku bodisi fr0 boloveu. Vrv jo troha pred l ko. Dober trnek je neobhodno P - {v bodisi ^ gledati in. paieslcnsiti, ali ^°,<.,Os0'je Pf? čna; cveintnclno tudi odveza i> , trobno, da so tako izogne®10 nemiu presenečenju, ki 1® ® Ajeh®' .. ' Trla k s1 Tjai- fr žalostilo, drugo pa prisil Lovec, ki začenja lov n® pusti v«do 1—1U m. viseti kazalcem desno rolce drzi za katerem jo namotona vrel. u nek, pusti kazalec s kolesca vrže na to trnek 20—30 m. daleč na mesto, kamor zeli. Spodnji trnek z bodicami vleče Htreje ali lažje tile deroče vode, držač kolesce s kazalcem. Ce občuti trzaj fifpodjega trnka, mu mora. slediti močnejši trzaj celega trnka, da se spodnji fenek zabode ribi v meso; ribo je tre-ha izmučiti, ker bo snilač uporabi! vso svojo moč, da se oprosti trnkov ib bodic. Sedaj je potrebno strokovno znanje. Z vedno nekoliko napelo vrvjo le feeba počakati trenutka, da bo sulač Popolnoma opešal, prenašajoč pri tem trnek na, eno in na drugo stran. Čez 10 minut je sulač opešal in ga bo lovec brez vsakih težkoč potegnil na Kuho. pri lovu na sulača je potrebna hladnokrvnost; ko ga vlečemo na suho, ne smemo biti nasilni in misliti uioramo na trnek, ki je obremenjen s težo 15—20 kg. Treba je tudi poiskati Primerno mesto, kjer bomo takega or->iaika najlažje potegnili na suho. .Naj še pristavim, da lov na. sulice Pripada športu ter da j s lov z vilami, z ferežo ali celo z dinamitom razim ju i-sfeo^zadmje vrste. Pomilujem vsakega sulača,, ki postane plen takega. .brez-vostn,e,ga, lova. Sploh pa bi moralo biti prepoveda no loviti sulace. ki še nima-3 kg. teže. Vzrok, da pri nas toliko tfeeše v tem oziru, tiči v nezadostnem razvoju našega ribolova. V Angliji in Ameriki je ribolov no. mnogo višji fitaPuji. Upajmo pa, da bo tudi pri nas Eastopil0 izboljšanje, ker nam v šport-beta ribolovu prednjači naš visoki vla-Jfe kralj Alek sannder, pa mislim, da to vzpodbudilo tudi naše razumu i-tvo ter Ihi posvečalo več pozornosti ^■Zvoju tega lepega in zdravega špor- —o— . : I. SSK '»Maribor« t S K »Primor* •**. V nedeljo, dne 2U. novembra nas hoseti simpatično moštvo SK »Prunor-Ljubljane. Pričakovati je nape-a kifair-djgra- — Z Bregarjem, Balin-in VranSičem (vsi 3 prejšnji >11 i-ter Matejčekom (sedanji tre-. fe iz Dunaja) ojačeni SK »Primorje« te<3®ra,l dne 12. novembra, z »Ilirijo« x,, Podlegel samo v razmerju 1:2. Za-igre db 141? uri SAH Dunajski šahovski turnir. Dunaj, 23, nov. Deveto kolo: Alješin premaga Koniga, Grunfcld Kmocha, Samisch Ta.kacsa, Tarrasc-h Spielananna. Partija Maroczy-Pubinstein remis. Stanje: dr. Tartakower 7 točk, Alješin in W0lf 6 (1). Rubinstein, Griinfeld. Ma,voezy 6, Retti 4‘A (1), Samisoh 4, Spielmann, Tairrasoh 3H, Bogoljubov 3 (1),.Kukovič 2is (2), Konig 1, Kmoch, Takacs ‘A. Objave. '% Pevsko glasbeno društvo »Drava« opozarja gdč-, pevke, da. se vrši danes v soboto, dne 25. novembra vaja za ženski Zbor točno ob 19. uri zvečer. Gosotodarstvo. g Na svinjski sejem v Mariboru dne 24. novembra se je pripeljalo 181 svinj in 2 kozi. Ceno so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov 450 do 750, 7 do 0 tednov 760 do 950, 3 do 4 mesece 1500 do 1,300. 4 do 6 mesecev 2400 do 2800, - S do 10 mesecev 3500 do 3S00, 1 leto stari 6000 do 6400 K. Koze komad SCO kron. g Produktna borza v Novem fbidn. 23. novembra. Pšenica bačka 400, sremska 4Co, ječmen bački 262.50, sremski 28S.50, oves backi 260, sremski 265, kruza bačka 325, zrno za mara 210, moka št. 0 backa. 575, za kuho 550, koruza bačka 325. zrno za ma.ro 210, zelje bačko glavnato 135, orehi bosanski 500, čebula, 340. Tendenca čvrsta, g Dosedanji rezultati izvajanja a-grarne reforme. Glasom poročila Krste Miletiča, ministra za agrarno reformo, so dosegli rezultati izvajanja agrarne reforme v poedrub predelih sledeči; V Vojvodini pripada vprašanje agrarne reforme področju beograjske direkcije. Tamkaj se nahaja pod upravo agrarne reforme 483 veleposestev, na katerih so naseljene 82.503 rodbine. Domači kolonisti so dobili 188-340 juter zemlje, do-brovoljci 46.928 juter, kolonisti iz drugih krajev pa 74-103 jutra. Zagrebška direkcija ima 180 veleposestev s 273327 ' jutr! poljskih zemljišč in 414.462 juter gozdov. Na teh veleposestvih je naseljenih 88.128 rodbin; domači kolonisti imajo v posesti 132.232 juter, domači dobro volj cj 25.311 juter, kolonisti iz drugih krajev pa 4743 juter. Slovenska direkcija ima 104 veleposestva s 450.083 jutri poljske zemlje ter 205-726 jutri gozdov. Na. teh zemljiščih je naseljenih 15.276 rodbin; domačini imajo 229.324 juter, kolonisti iz drugih krajev pa 352*000 juter. Vse rodbine so naseljene na podlagi uredbe o štirilet-. mera. zakupu iz leta 1920. Večina onih, j ki so kolonizirani, želi kupiti zemljišče {ter tako likvidirati svoje odnosa,je na-pram lastnikom. V Južni Srbiji je naseljenih okrog 5000 rodbin s preko 30.000 člani. Kolonizacija je izvedena, najbolje na Kosovem, v Skoplju, v Ku-, Juanovem, Peči in Prizrenu. Stanje teh j kolonistov pa je najtežje, ker se razen s pomanjkanjem orodja, semenja itd. ! morajo boriti tudi varnost pred napadi. g Ustanovitev Društva lesnih trgovcev v Celju se vrši 27. novembra, ob 13.30 uri v hotelu Balkan v Celin. Pripravljalni odbor je razposlal okrožnico, v kateri pravi;. Naraščanje števila nepoklicnih trgovcev po vojni se v nobeni stroki ne občuti tako kakor v lesni. Dosledno pa tudi nobena stroka ni toliko utrpela na svojem ugledu kakor lesna* Mnogo .je sedanjemu neugodnemu poloeaiu krivo tudi pomanjkanje vsake strokovne organizacije. Da se izločijo iz lesne trgovina škodljivi elementi in omeji podeljevanje obrtovjiio za lesno trgovino, da, se onemogoči nerealna konkurenca, in S9 naši stroki pribori zopet ugled, vpliv in zaupanje v javnosti, kot ga. je vživala. nekdaj: to je namen nase organizacija in tu namen bodemo dosegli, če se bodemo strnili v svoji organizaciji vsi, ki nam jo ©a srcu čast in blagostanj© našega stanu. Delokrog društva se razteza Čez politične okraje Brežice, Celje, Konjice in sodue okraje Rogatec, Slovenjgradec in Šoštanj. Društvena pravila so od vlade potrjena in tiskana. Vsakemu članu se pri vstopu vroči izvod pravil in članska izkaznica. Pri vstopu se plača enkrat za vselej pristopnina v znesku 100 dinarjev. Na- dejamo se, da nobeden izmed vabljenih, Id so z nami istih misli v zavesti nujne potreba nase strokovne organizacijo, ne bode manjkal na našem zborovanju. g Naš isvoz v Egipt. Naše trgovinsko ministrstvo je te dni prejelo poročilo pooblaščene agencije v Porisal-dfu o našem izvozu v Egipt. Glasom podatkov, povzetih iz izkaza generalne direkcije egiptovskih carin za ’prvih 6 mesecev letošnjega leta je bilo uvoženega iz Jugoslavije v Egiot v tej dobi blaga skupni vrednosti 113-188 egiptovskih funtov. TJvožy» o blago je tvoril les, oglje, cement, 'sir in nekaj predelanega mesa. V zadnjem času naš izvoz lesa v Egipt silno pada in to vsled konkurence nimirn-skega lesa, ki je cenejši in radi tega, ker naša država še nima z Egiptom direktne paroplo-vne zveze, kakor jo imajo vse ostale obmorske države. ©orosila Lenin o položaja. Moskva, 23. novembra, V tretji seji moskovskega sovjeta je imel Lenin govor, v katerem je razvil temeljna načela zunanje in notranje politike Rusije v zadnjem poldrugem letu in dejal je med drugim: Dosegli smo pri vseh državah sveta velike uspehe, da* si nekatere še nočejo imeti opravka a nami. Vendar pa bedo morale stopiti z nami v gospodarske in diplomaiuk® odneša je, ker jim sicer grozi nevarnost, da bodo prepozne in bodo imela od tega resno škodo. Konzolidacija. Rusije. M o s k v a, 23. novembra. (Izvrvno.) Predsedstvo vseruskega centralnega izvršilnega odbora, je poslalo predsedniku revolaeijona.rnoga komiteja na Daljnem Vzhodu brzojavko, v kateri o« dobrava sklepe zakonodajne skupščine ter pozdravlja razpust samostojne republike Daljnega Vzhoda, ustanovitev sovjetov in priključitev k federaciji ruskih sovjetskih republik. Ob enem proglaša centralni izvršilni odbor sovjetske republike Daljnega Vzhoda kot nerazdružljiv del sovjetske federacije. MEDICINAL 2175 zsmsm fcernhard Kellermann: PREDOR Roman. (Dalje.) ■...vtokihkikc (93) i^stvo vseh kontinentov je bojazen netilo. Sin-l^atski papirji niso padali polagoma, ampak so padli l Naglem! Woolfova smrt je bila začetek »vesou-*a Potresa.« a Sezvano zborovanje sindikatskih veledelničarjev LiTAialo dvanajst ur in bilo podobno srditi, peklenski ■iDJ* v kateri so se prej razborni liudje po mesarsko Sindikat je moral dne 2. januarja plačati stotine [»nov obresti in delnih plačil, velikanske vsote, za La ni bilo zadostnega pokritja, bkupščina je priobčila koinuuikč, v katerem je iz-da je denarstveni položaj začasno malo po-j,J4en. nadeja pa, da se razmere urede, ni po nikakem S(3fnavana. V tem komunikeju je bila, toliko da za-\iVsa Stalna resnica, kh^aslednjega dne je bilo moči desetdolarske share letikari 1)0 dolarju. Nešteti zasebniki, katere je nred Četd S.V^©1 vsesplošni spekulacijski pohlep, so bili uni-fekal v'i dan ie uuašal več žrtev, nego ie na ooeh od fJ;! brstov. Ljudje so banke naskakovali, oblegajoč j>ri ”T‘a do večera tiste, o katerih je bilo znano, da so sre SMdikatu udeležene z visokimi zneski, a tudi mno-ie !.Tu1Re, ki se s temi posli sploh niso bavile. in kdor ivuref1 Pri njih kai naložeuega. je gledal, da je svoj to st0* vzdignil. Cela vrsta zavodov ie morala pole v.,0 zapehniti, ker je gotovina pošla. Kriza 1907. leta htn *a Proti tej šala. Nekatere manjše banke je polo-2e Drvi naval. A celo velehanke ie stresalo od tal .lMpvlha, k0 je pljuskot butal obnje. Zaman so poizku-Mn„3avn°st miriti z objavami. New York Citv-Bank, Co-. Liovd. American so izplačale v treh dneh n° visoke zneske. Telegrafisti so se iznemog-trudili. Bančne palače so bile po noči razsvet-^laJ' .^akor da ic v njih dnevna svetlina, ravnatelji, IjMjfemiki, tainiki se več dni zaporedoma niso razprav-ie Denar se je neprestano nodraževal. Leta 1907. ^naLni^a obrestno mero za dnevni denar kvišku po-d0 80 do 130 odstotkov, danes pa je velial 100 ^.mO odstotkov! Časi je bilo sploh nemogoče na po-^ouiri' t M tisoč dolarjev. »New York City« je držal Ki,. Mk I RohLa r*r\ to \t GcfrAtvi Kr»m T19 1107! bank dobiti ni centa: te banke so se same z mrzlično, naglico pripravljale za obrambo. Na borsah v New-i vorku, Parizu. Londonu, Berlinu ter na Dunaju je na-; stopila brezprimerna deruta.. Neštete tvrdke so pre-j stale plačevati. Noben dan ni tnini'1 brez bankrotov.; noben dan brez žrtev. Woo!fov način s^rti ie n^tab epidemičen, vsak dan se je, ker ga je polom uničil, ta j in oni zagnal nred kolera podtalne železnico Na de-narstvenem telesu petih deTov sveta ie zevala rana] in bilo se ie bati. da bo telo izkrvavelo. Trgovina,' promet, veleobrt, oriaška mašma sodobnega sveta, katera se kuri z milijardami in bruha iz sebe p^liiarde, je gibala samo še počasi in težavno, da se je zdelo: kar na naglem, zdaj zdaj se bo dočista ustavila. Tunnel-Terrain-Companv. ki se je bavila z nakupom in prodajo stavbišč ob n^-^^orskih postajah, se je črez noč zrušila in ie neštete ubila. Dnevniki so bili tiste dni bo;na poročila. j (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radlvol Rehar. Odgovorni urednik: Rudoli Ozim. Miol SkaTol HALO s Kal )e novega v Mariboru! Kdor ho£e dobro In po ceni vino piti, Kora w PreSornoro klet iti. Pridite šn p©sfc«*i*e ga vsi, 2S57 Potem se boste po giavl sukali. . . . PATRIA 2245 COGNAC MEDICINAL ZAGREB| čisti vinski destilat Dobiva se povsod! Pristopajte k Jusroslovenski Matici« S ©pso, siaiao, cSrva, pramog, Sito, kretmplr, sadje in dru^e daSelme kupuje in prodaja ANDRKJ ©SET, Maribor, Aleksandrova cesta it. 57. Telefon št. 88. 1328 Naznanilo! Naznanjam cenj. občinstvu, da bodeva imela od sedaj naprej tudi špecerijsko blago, katero se dobi vedno sveže ter po najnižjih cenah pri tvrdki 2261 Vračarič in Šorn, Jurčičeva ulica. ter razno modno in galanterijsko blago v veliki 2318 izbiri in najceneje pri 10—3 g Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. 8 Oulri t, Tlsoc ooiariev. »incnv luns v,uy« JC UlZ,m ra.nii ‘-'*°ydova banka se je v ostrem boju na noz t ^fe^satna^ American je dobivala podpore od Banke Jmama pohi$fwa Koroška c. 46 ima v zalogi spalne in jedilne sobe kakor tudi kuhinjske oprave lastnega izdelka po znižanih cenah. — Prevzame tudi vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. 2285 2—2 Na prodal krojaški šivalni stroj, znamke Bernheimer«. pisalni stroj znamke Korona, harmonika, citre, kitaro, gosle, več dalnogljedov, fotc« grafični aparat, b Ijard znamke Seyfert Colnvzr ter 3 m dolg pudl. Naslov se izve pri an. zavodu 2356 Iv© SMiSiaSd« Slovenska ul*^5. NAZNANILO L Cenjenemu občinstvu oljndao naznanjam, da tem oddal Špecerijsko trgovino v Gosposki ulici St. 40, katero je vodil gosp. A. Zentaer, gosp. FRANJO KAUČIČU, ki bode vodil isto cdselj v večjem obsegu na svoj lastai račun. Ob tej priliki se zahvaljujem cenj. odjemalcem zn iz* kaztno naklonjenost in zaupanje in prosim, da se iste prenese tudi na mojega naslednika. Z velespoštovanjem J. N. ŠOŠTARIČ Cenjenemu občin«tvii ul tudi« n*rn*n?*m da sarr Povzel od g. J. N. So*t*riča šntrcerii-ko trgovino v Gosposki uliti Št. 40, katero je dt=slej vodil g. A Zeniner, in jo bodem vodil odsiei sam na lastni račun. Na osnovi večletne s^mostoine trgnvsve prakse zagotavljam cenj. občinstvu, da bodem postregel vselej s prvovrstnim blagom na naisolidneiši podlagi. Prosim, da se mojemu predniku irkazano zaupanje prenese na mene in se priporočam za obilen obisk 2358 z velespoštovaniem FRANJO KAUČIČ Mala oznanila. Hlgi]«ni£na brivnica *• vs*m * pripor***. Fiv*vr»t«» ,«»tr*š “ ba Vj»k*»l*v Gjaria, Jw4ii*va I aliea *. 18i#j Sedam plemenskih prašičev bak*»i»k* pasme, v sta-rasti 6 »Mttef, s® prada. j Vpraša h: Plinarska aliea 17, i I Manb*r. 3325 3—3 j Pristni med, Ustni pridelek, s« dahi Maiatr*»a ulica 19,: pritličja. Ut*. 1811 S—3i hlm bukova drva, rezana,? 200 K meter, mehi* kolobarje in premof «e debi ra pri tvrdki Lippert, Tatteobachera aliea *t. 13. 3886 3—3 Znl2ane cene I Bel* srajc* po D 85'— prodaja samo B. V •-■ eliaoTid i K*mp. Ma rikor, Goipoika ulica 1L 36. Znižan* e*ne pri raem hlapa 3199 10-S i VBSSOSSagSBBOSfSS» POZORI | Zimske tn Športne obleke, ra-’ glane, površnike, damske kostume In plašče izdeluje najceneje in po najmodernejšem kroju Dominik FebJantK Jurčičeva ulica 5/1. 2050 ^asfgasjsasssasasai Us®ao poMžtvo | Železno pohištvo Tapstn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproga Zaveso Blage zapoh&tvo Posteljno perje imsrtfas stek* hm f scisfl pdatn MPrcls martbor Ota A« | Šivilja za dama se priporoča cenj. damam za izdelavo kostumov, plaščev, kril in bluz, kakor prenarejenje istih po najnižjih cenah. Mitner 2335 Slovenska ulica 37. V nedeljo dne 26 nov. 1922 popoldne se vrši v stilni g. Antonije Kocmut v Studencih, Nabrežna - Pojedina mesenih in I®* 2343 trnih klobas. Za obilen obisk se priporoča gostiln^8* g (p a vol o) za pletenje STENOPiSTKH zmožna enega jugoslovanskega jezika, razventega nemškega, francoskega, in angleškega v besedi, pisavi in stenografiji, z večletno prakso v moderni tovarniški organizacijski statistiki in Tallor - sistemu, se proti visoki plači in skorajšnjemu vstopu sprejme. Zahteva se 2363 izrecno jugoslovensko državljanstvo. 3—1 Ponudbe z navedbo pogojev in s sliko na JUGOSLOVENSKI LL0YD D.D. Oddelek: Tovarna za obleke. MARIBOR. Ruška C. št. 45 Bombaž nogavic, S U k ® kvačkane« in razno drobnarljopi1', Driago Rosina, Vetrinjska ul StoJnEna na železnici povišaj? mr za Din 10"— na uro! Za brzo prevažanje dospelih pošiljk se prlp°r JADRAN d.z o.t' prej RESTINGERJEV naslad*«* ! PISARNA MELJSKA CESTA 1 - TELEFON ST*^ Največje in najstarejše podjetje za prevažanje v & 32 vozov, 5 pohištv. vozov, 2 tov. avtomobila. 23°° Kavarna »FRANKOPAN" vsako nedeljo in praznik popoldan ob 15. uri Five ovdock tea združen z klavirskim koncertom Zamujam stanovanje Za obiles obisk se priporoča Jvan Kokol, kavarnar Podpirajte slovenske tvrdke! | v Sodni ulici, obstoj*«* Iz dveh lep h Čednih sob, kuhinje in ▼■emi pritiklinami, x električno razsvetljavo, za valj* od treh de Ilirih i*b z alektnin* ranvek-■ Ijavo, kjerkoli *i bedi ▼ mesta ; na levem bregu Drave, Naslov se Izv* v upravi. * 2355 S Domači levili'"32 Plesni čevlji '"Ss po nainlSjlh cenah pri ** MARIBOR Grajski trst $*■' 10-1 ANICI TRAUN SKSB Kupim takoj rezervar za shranjevanje špirita. Vsebina m nad 5000 litrov. — Ponudbe na upravo Usta. 23os 2-2 Križovska opekarna elektrarna, valjčni mlin In žaga Križovci pri Ljutomeru Imrat* t zalogi i* nudimo vsakovrstno opeko po najnižjih dnevnih cenah. Fri večjih naročilih 10 do 20»/, popusta. JtobSTljseo speko v velikih količinah pod konkurenčno *en*. 3339 ZshtOVSjt* ofsrts! 3-8 IVU ^ Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soprog* oziroma sina, brata, svaka, strica in nečaka, gospoda FRRHC ŠKERLEC-H kr. orož. kaplara izrekam tem potom svojo globokočutečn zahvalo. Osobito pa se zahvaljujem gospodu podpolkovniku Dr. Korenčanu, vsem osta* lim gg. zdravnikom in častitim bolniškim sestram zn človekoljuben trud ob dolg0* trajni bolezni. Dalj« se zahvaljujem g. orož. majorju Viktorju Buncu za tolažeče obiske pokojnika ter za v«s tTUd prilikom pogreba. Mojo prisrčno zahvalo naj prejme tudi g-vojni kurat ter prečastita dtihovičina iz Frama in Zg. Polfskave, dalje se zahvaljujem g. okrajnemu glavarju Dr. Srečko Lajnšiču, g. okr. komisarju Dr. Rodošeku, g. orol kapetanu Josipu Vončini, g. orož. poročniku Raimundu Vatov«cu, g. komisarju vojne bolnic® podporočniku Vodušeku, gg. orožnikom mariborske orožniške čete, gg. podoficirjem mariborske garnizije ter vojaški godbi za spremstvo pri pogrebu. Srčni zahvala bodi tudi podoficirskemu pevikemu zboru za ganljivo žalostinko. Iskrena zahvala tudi pr®‘ častitemu g. župniku Viktorju Kraglju, g. majorju Buncu ter g. nareuniku Žnidariču z* ganljive poslovilo« govor« ob odprtem grobu. Sklepoma s« zahvaljujem tudi vsem, so dragega rajnika obiskovali med njegovo dolgotrajno boleznijo, darovalcem pr®* krasnega cvetja ter vsem prijatelje* in znancem, ki so spremili *il«ga in ljubjeneg* pokojnika na aj«g* zadnji pati J364 Mici Skerlec. IStiA VEDNO V zm©«S5 MMaratiiiiič i MARIBOR GpigssisssHfflsrasasK ZAHVALA ;*'•£<& ^•CLputpSVT v*,;#« AMERIKANSKB in amgtogliS gr »Mi Singer igle SfeseT °*J®* to ®JS5» S¥žia itd nadomestni Ustna \ mehanična Rsl delavnica, ^*ki££Š@^ ObFOk©. 8no«f ffltvačnS sira]}! Bourm® S So., CSe^-oirJt. Lili 'M Ulili i PodruShvtee: MAKeSOSJ, Šoisfca ulkn žier. 2. Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beojfiad,' KruScvac, Niš, Skoplje, Veiea, Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Stip. 3+1 Sassepjlva so v vseh večf?h mes&Sh. iuSa BzitMita' Vpokojeni daven! uradnik ište j pisarniško složno. Dopise pori | .Zanesljiv*1 na upravo. 2352 j UčitelJlšSnik - maturant želi inširukcije Poučuje tudi v go-slaniu Naslov pustite v uprav ništva! 233g ---c—% « « tcKmn. c- v * * II 3^1 P^-ESfelil T feV 2845 Mariborski glavni zasf©p bassk® **Sl,«|JE“ se nahaja sedaj na P,yltSl c. It. 3, prifflčje p,a dvorišču. ^Sa pojasnila za požarno zavarovanje, za zavarovanje Proti razbitju stekla ter vlomsld tatvini kakor tudi za kombinacije živijenskih zavarovanj, zavarovanj z°Pet nezgode in zakonitega jamstva daje dnevno 8. do 14. ure davni zastopnik: |W3S9 iščem mesto praktikanta _ vi trsPrini z le om. Nastopim lahko takoj. Naslov se izve upravništvu. 2 '37 2 1 Dajem pnuk V plESOVtriu ra zsr.elnike po nizkih, cenah Naslov v upravi. 23+7 Slavna carinarnica !. reda sj Mariboru. Oglas. Dne 27. novemb a 4- 1. se vrsi Javna prodaja 120 bal keksa v tetini 5790' kg v I magazinu oh 9. uri predpoldne. Upravnik: V. K. Petrovič,' 2310 Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti St, 22 se priporo.su 3 I Soba s kuhinjo v_Magdalen-skem predmestiu ali Stu lene h se išče. Pismene ponudbe pod .Takoj* na upravo. 2353 Prašno ali ntsblirano sobo ra dve š? litini gospod čnš isč* Giuro Valjak, „Graj ka klet",; ,«an bor. 2342 2—1 j VaSjffi soba z vhodom z stopnic, v pritličju ali I. nad- stropju, brez opreme, na pro-melnem kraju meita. se išč^-za takoj. Ponudbe na oglasni zaver I I- Sušnik Maribor, Slovenska ulica 15. 2319 2—2 Tovorna pohištva K roška i cesta 40. Hocbmcger in dru-I govi. ima v zsloei spalne in j j dil s sobe kakor tudi ku j hinj ke opravo po ivorn ških : cenah. Sprejme tudi vsako; ■ nnzatsko delo. 2346 10—1 Šivalni stroj Da prodaj. A'.e ksandrova cesta S, gostilna 2341 2-1 I Zimska suknja in obleka za; vitko osebo, nov klobuk št. 57.. dva para čevljev in zimske dam-ke hišne čevlje na prodaj. Gosposka ubca 50 vrata 6 od 8,—10. in 13—16. ure. ,2350 Skbraj nov ..Singer1* stroj za šivanje se pioda. Vprašati v , upravi lias. 2351 Zastava različnih velikosti po ^ Snelo nižani ceni prodaja raz-j stavni odbor Pokrajinske obit-ne ra stave, Aleksandrova cesta 22. 2360 5 — 1 j P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prejel iz Češke veliko množino blaga za perilo, objeke ter krojaške potrebščine, katero je vsled znižanja mezd na Češkem in povišanja naše va*. lute približno 40 odstotkov ceneje kakor je bila prejšnja, zaloga. Tako se dobi n. pr. sedanje platno za perilo, 78 cm široko, za K 44, fino sukno za damske kostume, 140 cm široko, po K 160, moško sukno 140 cm široko po K 250. — Stari zalogi sem tudi cene. znižal tako, da je omogočeno tudi revnim slojem se poceni nabaviti si obleko in vse druge potrebščine za zimo. Priporočam nakup, dokler traja zaloga. • ■ 2236 6-5 3„ N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Prvi dobitek isaftefeia NEST* L0¥i ČOKOLADE le dobila DEOGKAp, StudeniSKA 31. ki is prva zbrala popolno kolekcijo vseh 72 raallčnlh sličic, nahajajočih se v tabletah ČOKOLADE NESTLE !n Ima zadostitev, da gre v Pariz In nazaj v vagonu Ul (prvi razred) na stroške KOMPANI3E N E S T L E. Kdo želi dobiti salonsko garnituro? Kdo še od 81 dobitkov, ki slede? Da se to dobi, treba le zbrati kolekcijo 72 sličic, ki se ---------i.s=== nahajajo v tabletah ===============3 s-i bi&!©&&© lekoiade fiesti® 2348 Kc%he, površnike, črne zimske suknje, plašče, dežne ( ^aŠČe, moške in otročje obleke, pletene jopce vseh j | Ve^kosti, vseh vrst perila in nogavic, v veliki izbiri, p -k Zavese f in po znižani ceni priporoča >5» VIZJAK, krojaška obrt in konfekcija, Maribor, Vetrinjska ul. 17. 2344 3—t Zahvaljujemo se tem potoni vsem prijateljem in znancem, ki šo nsm ob priliki bridke izguba predobre mamice, stare msme, tete in tašče, gospe FBtlrižilca Maribor, Aleksandrova cesta štev. 11 (preje Jugoslovanska Union-Banka, oziroma' Mariborska ©skomptna banka.) Božična darila ! | Zagreb Ljubljana Beograd Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Monošfor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik, Škofja loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). AFBLIACI JE: vdove po poStn. nadkontrolorju kkazali svoje globoko sočutje, vsem daro-v3lcem prekrasnih vencev in rož in vsem 0l,im, ki so spremili predrago ranjko na nfeni 2adnji poti. Posebno se zahvaljujemo Uradništvu okr. fin. ravnateljstva in pošte. Maribor, dne 25. novemba 1922. Žalujoči ostali. m 2319 10—1 jf| Pregrinjala l| l KožuM IH ,, Podobe |! !H Lesenesvetiljkesij 1 Kristalni kozarci K11 Umetni porcelan p Pohištvo | Naivečla1 izbira" m Znižan© cene ,8 I Trsovena poSslJKva I KAROL PRHS liARIBOS Gosposka ul. 20 Ceniki zastonj Ogled orost ^ Baa«8ag®©sS: Balkan Bank r. t. Sp 812 s Jugoslovanska Industrijska banka. Wien s Bankhaus Milan Robert Alexsnder. Delniška glavnica in rezerve ca. SC 200,000.000- Ezvršule me banane posle RajkuSantnei® • v v V I* * , Kuf tastnega Izdelka Komisijska zaloga pri Betki Lešnik, Gosposka ui. 14 1 varstvena znamka ?! f L# n Slavensko-Amerikansko trgovažko dioničko društvo u Zagreb POZIV NA SUBSKRIPCIJO! 5? osvobojenjem I* njedinjenjem našega troimenega naroda zavzeli smo tudi v svetovnem trgovskem prometu važno mesto, in je edino do naših sposobnosti, da to mesto dostojno izpolnimo. Kakor pa vzlic nesrečno za nas rešenega jadranskega vprašanja zavzemamo velik del vzhodne obale Jadrana, napotuje nas že zemljepisna karta, kje moramo v naSi državi stvoriti cmporlje našega bodočega trgovskega razvoja, da zaigramo primemo vlogo tudi v svetovnem prometu Izmene dobrin. Pred veliko svetovno vojno bila sta na Jadranu zlasti 2 (dva) velika pristanišča Trst in Reka, ki sta koncentrirala v sebi vso pomorsko trgovino našega slovenskega juga, ter so ugledne naše domače tvrdke na teh tržiščih stekle sebi s svojim čestitim in marljivim delom svetoven glas. Vemo, da je vsa kolonialna trgovina šla preko teli pristanišč, ter oživljavala tako trgovski promet ostalih hrvatsldh kakor tudi dalmatinskih manjših luk. Na ta način zadoblli sta tl dve veliki pristaniški mesti važno vlogo tudi na vso kontinentalno trgovino našega slovenskega juga, pa je naš protivnik dobro vedel, da z odcepljenjem onih luk od našega živega telesa, a v pomanjkanju novih prikladnih središč na Jadranu, osigura sebi velik vpliv na odvodnico vsakega pomorskega naroda, na njegovo pomorsko trgovino in tako sebi ekonomski podjarmi mlado demokratsko državo, ki se dviga na nasprotni strani ponosnega Jadrana. Sigurno je, da bi ta namera uspevala, da ni vsled probude nekoliko vdanih in za narodno stvar zaslužnih sinov našega naroda iz Južne Amerike in ponosnega branitelja slovenskega Jadrana Dubrovnika, ter Splita in ostale Dalmacije došlo do projekta, da se osnuje veliko trgovsko delniško društvo, ki bo pod vidikom gori omenjenih načel stvorilo protiutež ambicijam naših protlvnikov, ter paraliziralo vpliv pod tujim jarmom stoječih mest na Jadranu. Ne bi bili vredni naše narodne svobode in ekonomske samostalnosti, ko bi ta ideja začetnikov ne našla razumevanja in moralne in materialne podpore vseh narodnih ljudi. Proizvodi naše domovine, s kojimi nas je božja previdnost obilno obdarila, in ki iščejo pota na svetovno tržišče, morajo prihajati na jim določen! kraj pod pristno jugoslovensko etiketo, ter vsemu kulturnemu inozemstvu dati dokaze naše trgovske zmožnosti in izvežbanosti kakor tudi izvrstnosti domačih proizvodov. Ne sme ae več zgoditi, da proizvodi naše bogate Jugoslavije, kakor les, cement, duhan, slive itd. prihajajo na svetovna tržišča s posredovanjem tujih pre-kupcev, ki bogate na račun naše neorientlranosti, da nam se potem še smejejo in z žulji našega naroda pridobljeno bogastvo upotrebijo za podpiranje političnih aspiracij, ki gredo za našim popolnim podjarmljenjem. Podpisani osnujejo v to svrho trgovsko društvo pod tvrdko: SLAVENSKO-AMERIKANSKO TRGOVAČKO DIONIČKO OR8JŠTV0 Z osnovno glavnico K 50,000.000-— (Din. 12,500.070*—) razdeljeno v 125.000 komadov delnic po K 400-— (Din. 100-—) nominalne vrednosti, od katerih izdajajo za sedaj javni subskripciji K 20,000.000-— (Din. 5,000.000*—) t. j. 50.000 komadov delnic, dočim se rok, tečaj in način emisije ostanka 75.000 komadov delnic s K 30,000.000'— (Din. 7,500.000-—) prepušča ravnateljstvu. Novo osnovano trgovsko društvo pečalo se bo v zmislu nastopno razloženega: 1. S kupovanjem in prodajo ter uvozom in izvozom deželnih proizvodov, kolonialne robe in druge robe Iz Jugoslavije v inozemstvo, zlasti na prekomorska tržišča in obratno. 2. S podelovanjem in predelavanjem teh proizvodov po potrebi in industrijskim potom. 3. S podpiranjem ustvarjanja pogojev za kar najizdatnejSl razvoj naše prekomorske trgovine, z otvoritvijo podružnic, agencij in zastopništev, dajanjem pojasnil O cenah, transportnih In carinskih vprašanjih. 4. Z osnovanjem parobrodarskih zvez z vsemi važnejšimi prekomorskimi tržišči. 5. Z vsemi strokami, ki so v zvezi s posli pod 1—4. Za Izvršitev ogromne te naloge organiziralo bo SLAVENSKO-AMERIKANSKO TRGOVACKO DIONIČKO DRUŠTVO tako? po svojem osnutku podružnice v vseh valnejSlh trgovskih središčih naše države kakor v Beogradu, Ljubljani, Dubrovniku, Splitu, Sušaku, Bakru, Sarajevu in kjerkoli sc za to pokaže potreba ter takoj prešlo na dejansko delo. Pocoli subskripcije so sledeči. 1. Javni subskripciji prepuščenih K 20,000.000*— (Din. 5,000.000*-) delniške glavnice, odnosno 50.000 komadov delnic po K 400-— (Din. 100-—) sc morcio vpisati in vplačati: ’ J V JUGOSLAVIJI: prt »SLAVENSKI BANKI D. D." v Zagrebu, Ljubljani, Beogradu. Bjelovaru Brodu ob/S., Celju. Dubrovniku. Gornji Radgoni, Kranju, Mariboru, Murski Subotl Ovitim Somboru, Sušaku, Sabcu, Šibeniku, Velikovcu. Vršcu, ter njenih ekspoziturah v Mono: toru. Škofji Loki, ' * ‘ J ' ’ pri »JUGOSLAVENSKI INDUSTRIJSKI BANKI" v Splitu, pri »ZADRUŽNI BANKI" V Splitu, pri „HRVATSKI ŠTEDIONIC!" v Kotom. V JUŽNI AMERIKI: pri Agenciji SLAVENSKE BANKE za Argentinljo v Buenos Airesu, pri Podagenclji SLAVENSKE BANKE za Argentlnijo, Rosario de Sta Fe (Kuča Jakas, Kokič 1 Ivančič, pri JUGOSLAVENSKI BANKI za Chile v Valparaisu, Antofagastl, Punta Arenasu, Porveniru 1 Natalesu, (Chile) tel pri Poverjeništvu SLAVENSKE BANKE v Limi za republiko Peru (gosp. Anton Clurlizza), v Oruru za republiko Bolivijo (gosp. Ivan Dubravčič), v Antofagasti za republiko Chile (gosp. Ivan Soljančič), V Valparaisu m , „ (gosp. Nikola Vodnizza), pri GUARANTY TRUST COMPANY, New-York, ^ SEVERNI AMERIKI Z prt EMIL KISS, Banke New-York, pri DEPOSITORS SAVINGS & TRUST COMPANY, Akron, O. pri FARMERS TRUST & MORTGAGE COMPANY, Johnstovvn, Pa., pri UNION TRUST COMPANY, Cleveland, O., pri FARMERS & MERCHANTS NATIONAL BANK. Los Angelos, Cal. Z °d dnC "T"*"* d° dn' ,5- decembrn ,922- 2a in Severno Ameriko od dne 10. novembra 1922. do dne 15. februarja 1923. 4 O nSfnihvHJSf.HT* ?! K 450-_ (Dirt U2'm) P° de,n'd (K 5°’~ (Din I2,50) M državne Pri*l°jbine in stroške ntemeljenja). 4. O učinjemh vplačilih izdajajo podpisana mesta blagajniška potrdila, ki se bodo naknadno izmenjala z izvirnimi delnicami društva ptU** sl podrti,in Vp“ '“dl Sll"e «l»«e skupKis. s Cevnim n*. , M j™,,*, v, M „ v .Podp,sniIkl ,z obeb dc,t>v Amerike morejo protivrednost podpisanih delnic nakazati tudi v tujih plačilnih sredstvih (čekih na London Pariz. New* ‘nka dd- u— n. ujz-iszzze: V Zagrebu, dne 10. novembra 1922. Utemeljitelji . Slavensko-Amerlkanskog trgovačkog dloničkog društva": 2330 v Punta Arenasu za repnbllko Chile (gosp. Miroslav Seholz). v Santiagu . , „ (gosp. Radovan Ježič). •f Slavenska Banka d. d. Zagreb. Jugoslavenska Industrijska banka d. d. Split. Vladimir Arko tvornica in rafinerija špirita, likerja in konjaka Zagreb, Banaz i Rusko Dubrovnik. Miguel Mlhanovlch brodnik Buenos Aires (Argentinija). L Mlculintch I drugovi Lima (Peru). Dr. Andro SvIIokos konzul Jugoslavije. Valparalso, Chile. Jakas, Kokič I Ivančič Ro»arlo de Sta Fe (ArgentlnijaV Jugoslavenska šuraska industrija d. d. Zagreb. Zagrebačka tvornica bačava d. d. Zagreb. Sardina d. d. Split. Nikola Rendič, posjednik Supetar n/ Braču. ■m m II i. 7 Mm s-;yi P m wi a. imhtlja teuejatelj: Ko&zoiefj »Tabora — J tfakana