'^ifaCLcC *&.	XsCf.-^V- 'fflùt/f V€f &£&•"
Stentai ,9bsm 2, irai
JVelhsiaa pisfacut v gotovini
«4Ä«5«“ hdtója v poRdeijck, sreéo te p»fe& ttotoßivo ìa nt-ravnižlva je v Maratefr*. Kerd&a ceste stev. 5, Z credallàl'i'ow » SMxe govori« vsak «fea eaanc oà it *» 12. «re dopoldne. RoScepiri se «e Wexsprfe reklamacije so poštnine psassk Tete&w ànlerumaa štev. lil. wmmvmmanmmmammmmmmaBummmmmmmim-#
»s «««sv,
Bit*»»®*! fe*o*», «t«* 25 avgusta X©SB*ìi,
Letnik XI¥.
Kralje» manifest
Sokolstvo je kot vprega režimske in strankarske po litike prekoračilo svoj delokrog in se popolnoma odtujilo svojemu prvotnemu namenu in poslanstvu. — ; «Zdrava duša v zdravem telesu« je samo še razcefrana ! krilatica za neobveščence. Bistvo sokolstva je danes mi- ; litarizem z vsemi svojimi protiljudskimi izrodki, kakor so: centralizem, kapitalizem in brezverstvo. Yse to se vzajemno spopoinjuje, podpira in z nasiljem in terorjem uveljavlja diktatorsko oligarhijo, ki zastruplja dušo in telo posameznika in narodnostnih, skupin. Vse, kar resnično stremi za ohranitev «zdrave duše v zdra-ivem telesu«, stoji v odločnem boju proti demoralizujo-cemu in defetističnemu sokolstvu, ki ogroža obstoj in napredek naroda in njegovih sestavin.
Pod krinko državotvornosti sokolstvo predstavlja gnjili tvor (tur) na mladi državi.
Država, kakor je naša, nima. odveč nobene svoje moči in samo v skupnem sodelovanju le-teh je mogoča njena utrditev in razvoj. Vse bolestne državne tvore, ki povzročajo vročico v odpornem ljudskem organizmu proti drznemu «identificiranju interesov klike z interesi države, pa je treba brezusmiljeno izrezati, očistiti in izprati.
Toda, kaj vidimo?! Že v Novem Sadu so neki temni elementi uspeli, da sokolstvu iztrgajo jugoslovanstvo in ga zastrupe z bratomornim velesrbijanstvom proti — Hrvatom in Slovencem in Bolgarom, proti katoličanstvu in verski vzgoji. Krščanstvo in verska vzgoja pa je temelj in izhodišče za vse dobro, lepo in plemenito, za vse pravično, pošteno in kulturno.
Sokolstvo se je vdinjalo na nevreden hlapčevski način militarizmu in centralizmu, raznim parvenujem in notoričnim duševnim delinquehtoili, ki streme za tem, da korak za korakom sistematsko uničujejo ugled in spoštovanje najvišjih inštitucij mlade kraljevine.
Sokolstvo je danes politična'' klika, ki zvesto posnema svoje predhodnike v klikarstvu Italije in Fran- • cije. Pod krinko protijugoslovanskega nacionalizma za skorjo neke meglene plemenske hegemonije se skriva banditsko bodalo zavratnega fašizme. Hrvatski Sokol , je odločno odtegnil svojo roko od te nečedne družbe, ki grozi z nasiljem podjarmiti ljudstvo in ga vklenili v verige novodobnega suženjstva.
In kaj se je zgodilo? Temne podzemeljske sile so : izigrale navzočnost kralja v Ljubljani, da izda mani- j fest politične vsebine, da naj Sokoli bodo primer du- j ševnega edinstva vsemu našemu narodu. Za ta mani- , fest je odgovorna vlada in odovorna je tudi zato, ker j ni sopodpisala kraljevih besed: «Zdravo Sokoli . . . .!« !
Vlada je potom sokolstva ponižala ugled najvišje državne institucije in potegnila krono v blato dnevie politike, dobro vedoč, da je tako sokolstvo v Sloveniji in na Hrvatskem neznatna manjšina, dočim sokolstvo v Srbiji sploh ni omembe vredno. S tem je hoté ali nehor j te — obrezkraljila ogromne množice ljudstva in vse j sokolstvu nasprotne telovadne organizacije. Za ta lahko mišljen čin so odgovorni .ne samo ministri, ki so ta dan > oblekli sokolski kroj (Pucelj, Pribičevič in dr. Žerjav), j marveč tudi tisti, ki podpirajo posredno ali neposredno j tako vlado.
Mi nimamo ničesar proti temu, če je Sokol štafaža • policajdemokratom, odločno pa smo proti temu, da si i sokolstvo lasti kralja, ki pripada celi državi in vsemu j narodu!	j
Pobrali smo vrženo rokavico . .
.i..mi.ni..m i.....i.............i....ii 11 um I
Draginja in lakata. j
Žetev ni uspela, vlada je pa še pred kratkem na vso moč celemu svetu predstavljala in slikala njene velike uspehe. Nade teh uspehov so se kmalu razpršile in tudi vladni listi so začeli polagoma opozarjali na katastrofo, j ministri so se pa začeli zavzemali za prehrano Beogra- j da. Minister notranjih zadev je zahteval natančen načrt j za prehrano Beograda, minister šum je začel iskati drva in minister prometa je obljubil, da bo Beogradu prid bo dovažal, kar je potrebno, iu in tam vlada še vedno budi dobre nade ter odvrača temne slutnje lakote in bede, velika skrb za Beograd — za mesto ministrov in ; prvakov pa govori pri vsem tem svojo posebno zgovorno govorico.
Vsa javnost pričakuje v velikem strahu bodečo zimo in spomlad, vladni optimizem in vladne obljube ne zaležejo, ne pomirijo, ker je splošno znano, kako se pri nas najtežji in najhujši problemi prikrivajo in tajijo. Celo zunanji svet dobro pozna napete narodne ali plemenske odnošaje v državi, strahovit nered v državnih j financah, nesposobnost onih, ki vodijo državno finančno politiko, fiktivni proračun, kopičenje državnih iz- j datkov in nesigurnost državnih prihodov ter nima in ne j more imeti zaupanja v nas.
Prometna, davčna, carinska, trgovska in agrarna politika je pod vsako kritiko, ker se ravna samo po interesih beograjske porodice in čaršije ter je prepojena z neredom in korupcijo, kakoršne še svet ni videl.
Lakota že dolgo gostuje v naši državi, mnogo ljudi
je že od nje pomrlo in vlada ni imela niti toliko sposobnosti in razuma, da izenači en o pokraj ino z drugo. Gladna Dalmacija je odrezana od ostalega sveta, istotako je z Bosno-Hercegovino in Črnogoro. Po par avtomobilov se pošlje od časa do časa z živežem v te sestradane kraje in še to, kar ne pade hajdukom v plen, se deli po — 'strankarskih ključih in interesih. Strankarstvo in korupcija ubija promet, beograjski porodičarski trgovci od ločujejo glede urejanja in vednega spreminjanja carinskih predpisov in državna uprava venomer podražuje najpotrebnejša življenjska sredstvu in tako seveda tudi s svojimi pravilniki ne more zahtevati, da bi privatniki znižali cene.
Sedaj je obljubljen tudi pravilnik proti onim, ki v špekulativne svrhe kupujejo in kopičijo življenjske potrebščine in 'ista vlada, ki tak pravilnik obeta, zbira že od nekdaj okrog sebe najhujše špekulante ter je opustila tudi vsako brigo in pozornost, da bi videla, kaj se je že vse nakupičilo v umazanih verižniških zalogah. , Ni blaga v državi — od monopolskega pa do državnogozd-nega, ki se ile bi bilo od vladne strani v neštetih slučajih naravnost tiščalo v roke najhujših in najostudnejših Špekulantov. V samih režimskih listih najdemo priznanja, da so pri nas javni in tajni karteli in da razne beograjske žitne firme prikrivajo velike zaloge žita, da — špekulirajo z njimi na nadaljni pad dinarja in povišanje žitnih cen. Kje je vlada, da nastopi proti tem navi-jaleem? Zastonj čakamo na kako «obznano« ali izjemni zakon proti lem banditom, ker ima vsak minister trgovsko sorodstvo, prijateljstvo ali zvezo.
Za svoje osebe so ministri hitro rešili vprašanje j draginje. S plačami, ki jih uživajo, se jim sedaj tudi ne ! mudi posebno na sestanke in razgovore p draginji. Za : sebe in okrog sebe so draginjo že davno pobili in pobijali jo bodo, če vse drugo propada in pomre od lakote.
: Vojni minister se je že oglasil, da bo moral tudi potrebe i vojske povišati za 800 milijonov kron, če ostanejo te žit -1 ne cene. In naj vojni minister še toliko poviša potrebe vojske, navadni vojaki bodo vendarle izkusili vse grozote lakote in draginje! Večje potrebe so vedno za višje in na j višje in v ta lun časih si tudi velekapitalizem kopiči in grabi posebne profite.
Pri vseh ministrskih sejah in pravilnikih je narod izročen pomanjkanju in bedi, ministri ne bodo nikdar udarili po onih, ki so z njimi v zvezi in ki jih podpirajo in če vsi ministri zvišajo potrebe svojega delokroga, nižjemu uradništvu, ki danes že tako silno strada, tudi ne bo pomagano, ker so za delavne sloje Jugoslavije vladne špekulkcije hujše in pogubonosnejše od vseh drugih.
Politični položaj.
NAŠ KONKORDAT Z VATIKANOM.
Beograjski «Novi list«, glasilo framasonske klike, je objavil 22. t. m. pod gornjim zaglavjem značilen uvodnik, iz katerega odseva preračunjeno sovraštvo do naše Cerkve. Ker je vsebina članka tako prozorna, da ne rabi nobenega komentarja, priobčujemo omenjeni uvodnik v celoti. «Novi list« piše:
«Včeraj se je vršila prva seja ožjega odbora komisije za izvršitev konkordata z rimsko kurijo. Doznali smo, da so bila že v prvi seji obravnavana nekatera vprašanja načelnega značaja, ki bodo v konkordatu posebej podčrtana. Predno je bila komisija za pripravo konkordata sestavljena, se je v skupščinskih krogih izražalo mišljenje, da nam konkordat z Vatikanom sploh ni potreben. Naša država je liberalna država; cerkev kot taka je privatna organizacija, k; je — kakor vsaka druga — podvržena kontroli države. Spoštovaje svobi-do mišljenja, se država sploh ne vmešava v dogmatična vprašanja. Ona se zadovoljuje s paralizacijo ali uničj-vanjem aktivnosti in upliva cerkve, zlasti pa v slučajih, ki škodujejo splošni državni, predvsem pa njeni prosvetni politiki.
To stališče, ki se odlikuje tako po jasnosti, kakor tudi po pravilnosti, m mogoče zmagalo, če ne bi Vatikan že poprej odredil svojega diplomatskega zastopnika, kateremu je naša vlada dala že svoj agreman. Akt dogovora z nepolitično ustanovo, kakor je Vatikan, ki je obremenjen s tolikimi grehi iz davne prošlosti in ki se nikdar ni odrekel težnjam po politični moči in vplivu, je za vsakega sodobnega državljana res nekaj poniževalnega. Ker je vlada s sprejemom papeževega človeka itak že napravila nekak prejudic, se bo morala sedaj lotiti nepodobnega posla.
Komisija, ki je včeraj začela z delom, bo pripravila materijal za delegacijo, katera bo skupno s predstavi-telji kurije izdelala konkordat. Mi se nadejamo, da ne bo izgubila iz vidika glavne naloge komisije za sklepanje konkordata z Vatikanom: popolno zasiguranje vseh političnih pravic, ki gredo naši državi.
Bivši konkordat Črne gore in Srbije, z Vatikanom bo služil komisiji in delegaciji kot najboljše orodje. Uverjeni smo, da bodo našim kanonikom in drugim čla nom komisije merodajne predvsem one patrijotske smernice, ki so bile lastne ;vladiki J. J. Strosmajerju ob priliki sklepanja črnogorskega konkordata. On je takrat sporočil (proti Jovanu Sudečiču) črnogorski vladi, da
naj bo nepopustljiva samo v eni točki konkordata, to je v točki izključnega prava vlade na ustoličenje škofov.
(Slično vzpodbudo je pozneje sprejela tudi srbska vlada o priliki sklepanja konkordata).
Naša nova država — tako nadaljuje «Novi list« — se nahaja v veliko ugodnejšem položaju kakor sta bili bivša Srbija in Črna gora. Vsi atributi tega položaja morajo odsevati tudi iz novega konkordata, zlasti še v onih točkah, ki se nanašajo na izključno odrejanje pravca v šolski prosveti. Skratka: v novem konkordatu mora bili jasno izraženo, da je Cerkev eno, zakoni na predka pa nekaj povsem petdesetega. In da je zadn je veliko važne je nego prvo«.
Tako «Novi list«. Brez ovinkov je tu povedano, da si lasti porodičarska klika tudi v vprašanjih vesoljne cerkve nekakšne izključne pravice, katerih se baje nikoli in pod nobenimi pogoji ne bo odrekla. Država lahko svetuje Vatikanu tega ali onega kandidata za' škofijsko stolico, ne more pa zahtevati izključne pravice imenovanja, ker le ta bistveni del tradicionalnih pre-rogativov Vatikana! Nadalje si vladni krogi žele izključnega odrejanja smernic v šolski prosveti. Mi vemo le predobro, kam pes taco moli.
Sedaj pa naj kdo pride in reče, da je boj katoličanov. za pravice katoliške cerkve donkišotska komedija, katero uprizarjajo «klerikalci« zgolj v «politične namene«. Besedo ima seaaj naše liberalno časopisje!
Ministri v kraljevski oblasti. Na Bledu je bil podpisan ukaz, da izvršujejo v času kraljevega bivanja v inozemstvu kraljevo oblast ministri. Pašič je bil na Bledu in se ni več vrnil v Beograd. Skozi Maribor se je odpeljal in kje je sedaj in kaj Sedaj dela, to se ne ve. Po raznih vesteh iz vladnih krogov, ki so si dolgo nasprotovale glede imenovanja njegovega namestnika, je bilo končno le mogoče posneli, da je njegov zastopnik policajminister Timotijevič. In tudi g. notranji minister, namestnik predsednika vlade potuje sedaj nekje po južftih krajih, razglašajo se razna njegova zagotovila, razne njegove obljube po največ iz njegovega volilnega okraja. Zunanji minister je odšel za Pašičem in pravijo, da se ne vrne par tednov, ker ima v Marien-badu ali v Pragi sestanke z drugimi predstavniki male antante in koj za tem sejo Zveze narodov. Kumanudi ja so tudi videli nekje na potovanju po Macedoniji. Pribi-čevič in Krstelj sta pa v Dalmaciji. Omerovič potuje po Bosni naokrog, ker so vladni muslimani razpredli veliko agitacijo. Miletič je šel na inšpekcijo po Vojvodini, da dobijo njegove počitnice službeni značaj in posebne dijete, Rafajlovič je bolan in ostali ministri, če ni še ta ali oni tudi bolan, naj bi vodili vladne posle. Ostali so samo oni, ki so od glavnih — potujočih, bolanih in počivajočih — popolnoma odvisni ter niso še nikdar, razven v osebnih, profitarskih in strankarskih ozirih — storili samostojnih korakov. — Glede draginje in slabe žetve povišujejo trošarino ter se pogovarjajo z mlinarji, zunanjo politiko prepuščajo Pašiču ali Ninčiču in da bo položaj v državi SHS še posebno rožnat in zavidljiv, izdajajÖ še posebna poročila v — princ Jurjevi zadevi. Tu imajo sedaj prvo besedo policajdemokrati, ki trdijo po svojih listih, da je princ Jurij in njegova zadeva — Pašičevo orodje in spletka. Če oženi princ Jurij Paši-čevo hčerko Darinko, dobi vse, če ne, pa internacijo v Gornjem Miianovcu. O teh nakanah nas obvešča tudi ljubljansko «Jutro«. — Politična situacija v državi je res posebno ugodna za potovanja in oddihe tolikih članov državne oblasti.
Batinaški režim proti batinanju. Novi notranji minister je izdal odlok na vse oblasti, v katerem opozarja na kazni, ki se bodo uporabljale napraui vsem onim državnim organom, ki bi se posluževali telesnih kazni. Odlok zahteva, da se vsak slučaj batinanja prijavi drz. pravdništvu in da se vsak uradnik, ki bi s tem zlorabljal svojo oblast, postavi pred sodišče. — Od današnjega režima ne moremo pričakovati iskrenosti in dobre volje in še predno je izdal ta odlok, bi moral policajminister g. Timotijevič postaviti vse javnosti dobro zna ne batinaše pred sodišče ter jih kaznovati. Tega pa ; i storil in zato od njegovega odloka ne moremo dosti pri -ča k ovati.
Nekaj o cepljenju demokratov in radikalov. Pred dobrim mescem so se sestali v Ilidžah politiki Tribù-naši v družbi nekaterih zemljoradnikov. O političnih posvetovanjih v Ilidžah "se niso izdajali nikaki komunikeji in niso bile objavljene nobene resolycije. V Ilidžah se je pač sklenilo demokratsko stranko podpreti ter jo podkrepiti z raznimi političnimi skupinami, ki so odletele od stranke največ po Pribičevičevi krivdi. Tribunali so sklenili v Ilidžah sklicati posebno zborovanje naprednih elementov v Zagreb. Na to zborovanje je povabljen tudi predsednik demokratske stranke Davidovi* in naši narodni socijalisti. Trezni demokratski elementi hočejo v Zagrebu povdariti potrebo revizije ustave in u~ vedbe avtonomij, posebno radi Hrvatov, s katerimi hoče pred vsem okrepiti reorganizirana demokratska stranka .Kakor hitro bo sklenjena od treznih detnokra tov revizija ustave, bo razbita demokratska stranica. — Pribičevič, Krstelj, Vilder in Žerjavova skupina bo io sfrčali iz stranke in se skušali približati radikalom Pa-šičeve struje. Ako se združita politično Pašič in Pribi-
>$evič s svojim štabom, se bo razcepila tudi radikalna stranka in potem bodo nastali povsem novi politični položaji, ki bodo omogočili spremembo sedanjega režima še pred volitvami.
Vlada pobija draginjo. Na nasvet zemljoradniškega kluba je sklenila beograjska vlada, da poviša carino na izvoz debelih svinj in sicer na vsaki komad 1000 dinarjev in to od 60 kg naprej, ne oziraje se, ali se izvažajo svinje v živem ali zaklanem stanju. Ba se ne zabrani izvoz živil, ampak, da se precej omeji, je povišana izvozna carina na pšenico in belo moko v višini pol dinarja pri 1 kg. Prepovedati hočejo tudi izvoz ovsa in sena, da ne bi krepala domača živina na zimo vsled pomanjkanja krme.
Minister Kumanudi je še vedno na agitaciji in ?e mu prav nič ne mudi v Beograd, kjer ga prav željno pričakujejo, ker brez njega ne morejo sestaviti pravilnika za pobijanje draginje. Ministru se ne mudi, on ne strada tn obljube se mnogo lažje dajejo, predno stopijo njegovi «pravilniki« v akcijo.
Bolgarija in Bolgari.
BOLGARSKA JAVNOST.
«L’Echo de Bulgarie«: Zgodovina balkanskih narodov je nepretrgana veriga dejstev, sposobnih, da vzpodbude najživejšo domišljijo. Ko bi Balkan bil združen, bi nudil sedaj povsem drugo sliko. Neki zloduh pa je vedno oviral medsebojni sporazum balkanskih narodov. Ker so ti narodi živeli razedinjeni, so se popolnoma odtujili drug drugemu. Osamljeni poskusi približanja so spodleteli, ker narodi niso bili vajeni poslušati glas razuma. Stalne vojne so uničile zemlje. Kljub vsemu temu se vstrajni duhovi niso dali ostrašiti. Vendar v vsakem odločilnem trenutku nek tajen vpliv uniči rezultate dolgotrajnega, zamudnega in trudapolnega dela. Res je, ■vojna in mirovne pogodbe so bile slab pomočnik k nadi "v sporazum. Vendar je težko razumeti pisavo izvestne-jga časopisja, ki hoče za vsako ceno sejati mržnjo in nesoglasje v trenutku, ko toliko vzvišenih in plemenitih nalog čaka posameznike in države. Če bi balkanski narodi pozabili grenkosti preteklosti in se resno lotili približavanja, bi zlohotni ljudje kmalu izgubili tla pod seboj. Če katero, je vsekakor medsebojno spoštovanje na-pram narodnostnim manjšinam najuspešneješe sredstvo k približanju. O narodnostnih manjšinah se bo v Ženevi pečala tudi Zveza narodov. Ženevska razprava bodi iznodišče k razumnejšemu vdejstvovanju balkanskih narodov. Zdi se pa, da se že delajo priprave za ovire temu potu, ki obeta novo zarjo na Balkanu. Baje se pripravljajo pogajanja — če je res, kar piše «Balkan« — da Mala antanta odpravi z dnevnega reda Zveze narodov razpravo o narodnostnih manjšinah. Z ozirom na 1ako postopanje pač ni potrebno posebej povdarjati, kako se zlo na ta način še bolj utrjuje in ubija končno vsa ko nado V boljšo bodočnost Balkana. |
Isti list: Srbsko časopisje kar tekmuje, da v mnog >-številnih člankih že vnaprej prejudicira bodoča pogajanja med Bolgarijo in njenimi sosedi glede četašev. Sklep sveta Zveze narodov je vseboval spravo in pomir-jenje. Zato je težko razumeti beograjski tisk, ki grozi Bolgariji in pripravlja razpoloženje za (oboroženo? op. pr.) intervencijo balkanskih zaveznikov. Ta pisava je v toliko bolj presenetljiva, ko se je vendar pred Zvezo narodov z njihove strani zatrjevalo, da se želi rešitev spora prijateljskim potom. Baje je dobila beograjska vlada od svojih zaveznikov mandat, da vsili Bolgariji nekatere pogoje, katerih neizvršitev bi imela za posledico — sankcije (vojni pohod, op. pr.). K tem grožnjam srbskega časopisja se polagoma pridružuje tudi atenski tisk. V Beogradu se celo trdi, da je jugoslovanska vlada zahtevala v Sofiji razpust vseh macedonskih društev in da je bolgarski kabinet to zahtevo odločno odbil. Ta trditev pa zahteva popravka. Beograjska vlada je poslala omenjeno noto dne 16. julija, v predvečer sestanka sveta Zveze narodov, kjer se je imelo razpravljati vprašanje četašev. Ta nota je bila odgovor na bolgarsko noto z dne
17.	junija, v kateri je bolgarska vlada predlagala preiskavo. Beograjski odgovor je prišel šele po enem mescu in to takrat, ko je stvar bila že pred Zvezo narodov. Z ozirom na vse to se sofijska vlada ni mogla spuščati v podrobnosti odgovora. Od tedaj naprej Beograd ni storil nobenega koraka v Sofiji glede četašev in je upati, ■da ne bo sledil svojemu časopisju. Bodoča pogajanja naj se vrše v duhu sprave in iskrenosti.
Isti list priobčuje cikluse člankov o Slovanih in o morju:	Anglija se najbrž boji, da Francija v
zvezi s slovanstvom ne škodi njeni moči. Zato Anglija odkrito pobija slovanstvo. To ji je tem lažje, ker latinske narode ne razdružuje noben globlji spor, in ker se germanske države skupljajo v enoten blok. Slovanske države pa ravno sedaj nimajo prav nobene skupne zveze. Zavist in ljubosumnost stvarja med Slovani vedno nove spore, ki razpršujejo moči k obnovi gospodarstva in ovirajo razvoj k mogočni slovanski solidarnosti, posebno na polju politike, kot stalen in trden element v Evropi. Rusi, Poljaki* Malorusi, Čehi, Slovaki, Hrvatje. Srbi, Slovenci, Bolgari, Črnogorci in Macedonci — vsi ti strašno trpe pod sedanjim stanjem stvari. Germanizem je izšel iz vojne ojačan, dočim je slovanstvo težko prizadeto .Odsotnost Rusije pri mirovnih pogajanjih in nesloga ostalih Slovanov- v tem je glavni vzrok in posledica za vse strahovite poraze. Neka tajna sila, v kateri je čutiti angleško roko, je Slovane potisnila od morja. Pomisliti je samo, da ima 200 milijonov Slovanov sedaj samo eno veliko pristanišče Petrograd, ki pa je v boljševičkih rokah popolnoma umrtveno. Sledimo bal-tiŠKemu obrežju in nikjer ne najdemo čisto slovanskih pristanišč, dasi je notranje ozemlje izključno naseljeno
s Slovani. V Jadranskem morju so Šibenik, Split in Kotor : uradi gorovja skoraj nepristopni. Na egejsko morje teži popolnoma slovansko zaledje, ki pa nima nobenega : svojega izhoda na svobodno morje, nimajo brodovja in njihova trgovina in industrija je odvisna od milosti narodov na obrežju, ki obvladajo morje. Nobene možno sti ni, da bi Slovani mogli tekmovati z germanskimi, anglosaksonskimi in latinskimi narodi. Od vseh krivic je največja krivica ta, da se Slovane sistematsko potiskuje od morja. — Temu je treba odgovoriti s slovansko solidarnostjo, ki naj ne vsebuje predvojnega imperija-lističnega panslavizma z ruske znamko. S solidarnostjo neke vrste očiščenega neoslavizma, naj se deluje k skup nosti vseh Jugoslovanov in Čehov za zboljšanje njih i-vih medsebojnih odnošajev. Glejte, 20 milijonov Slovanov na Balkanu nima drugega izhoda, kakor nekaj slabih dalmatinskih pristanišč. Srbi in Bolgari zaradi medsebojne nezastopnosti nimajo izhoda na Egejsko morje. Zdrav nagon narodov zahteva, da ne oviramo do zorevanja dogodkov na potu k slovanski — k jugoslovanski solidarnosti.
Isti list: Dne 25. t. m. (danes) se sestanejo državniki Male antante v Pragi. Baje se bo razpravljalo tudi o vprašanju sprejema Bolgarije v Malo antanto. Beograjski in rumunski listi so proti tej nameri pokazali svojo nevoljo. «Universul« celo odreka Čehoslovaški pravico predlagati zbližanje z Bolgarijo. Dejstvo je, da se dela na to, da se že vnaprej odbije vsak poskus sodelovanja z Bolgarijo. Beneš se trudi, da da «izraza konstruktivnim silam, ki so na delu v srednji Evropi«. Te njegove napore pa pobija Beograd in Bukarešt. Sicer u Bolgarija nikdar prosila za vstop v, Malo antanto, vendar je Bolgarija vedno pripravljena lojalno podpirali vse težnje in stremljenja k obnovi, napredku in miru.
Beneš je v septembru 1921 označil naloge Male antante ne samo kot varstvo mirovnih pogodb, katere je treba pametno in pravično uporabljati, marveč tudi kot element k politični, gospodarski in socijalni obnovi bodoče srednje Evrope. Dejal je: «Mala antanta ni militaristično podjetje, niti politična izsiljevalna kombinacija«. Pisava časopisja v sosednih državah ne pokazuje nobenega razumevanja za Beneševo pojmovanje Male antante. V očeh tega časopisja, ki tolmači misli srbskih in rufnunskih državnikov, je Mala antanta samo orožje nasilja in zastraševanja.
«Epoha«: Po popolnem uničenju bolgarskega šovinizma in oslabelosti strank, ki so mu bile naklonjene, je sedaj zelo malo Bolgarov, ki bi še mislili na bolgarsko hegemonijo na Balkanu in na premoč v avtonomni Macedoniji. V tem oziru izvirajo vse težkoče iz Srbije, kjer se z vsemi sredstvi dela na to, da zmaga centralizem in raznarodi macedonsko prebivalstvo. V Srbiji niti socijaldemokrati, niti komunisti ne pokazujejo nobenega nasprotja proti tej srbski ideji. Borbe Hrvatov, Slovencév in Črnogorcev, kakor tudi stremljenje k Egejskemu morju — vse to bo blagodejno vplivalo, nadamo se, na srbske državniške kroge. Želeti je, da pride do revizije režima sedaj, ko je na pragu rešitev vzhodnega vprašanja.
«Pobeda«: Vprašanje narodnostnih manjšin potuje iz Genove in Pariza preko Prage, Haaga in Londona v — Ženevo, kjer bo 15. septembra t. 1. sestanek Zveze narodov. Mala antanta je napovedala diplomatsko mobilizacijo, da to vprašanje spravi z dnevnega reda sestanka Zveze narodov. O tem se bo razpravljalo tudi v Marijinih toplicah. Ta nastop naših sosedov proti Bolgariji zahteva, da se v smislu naše vzvišene dolžnosti in na podlagi mirovne pogodbe in pravičnosti zavzamemo za naše rojake.
i nnm —nrr -\.—f-n—-
v Veneciji, kjer bi se razpravljalo o pogojih grško-tur-škega premirja. Ako bi ta konferenca uspela, potem se bo ob tej priliki skepalo tudi o končnoveljavnem mina med Grki in Turki. Ta konferenca bo sklicana enkrat koncem septembra in jej bo načeloval italijanski 1e-legat.
Zopetna vzpostavitev ruske mornarice. Ruska sovjetska mornarica ima še sedaj manevre v Finskem zalivu. Z ozirom na potek teh manevrov lahko trdimo, d» se je Rusiji posrečilo zopet vzpostaviti svojo mornarico. Sovjeti ne razpolagajo samo z podmorniki in torpednimi čolni, ampakks prav velikimi bojnimi ladjami. Ako bo boljševiško delo glede mornarice tako napredovalo, bo ruska bojna mornarica tekom enega leta vsega upoštevanja vreden faktor.
Beležke.
Po svetu.
Avstrijski državni kancler v Berlinu. Avstrijski državni kancler dr. Seipel je odpotoval iz Prage v Berlin, kjer ostane 24 ur in bo konferiral z nemškim državnim kanclerjem dr. Wirthom.
Krvavi spopadi med italijanskimi fašisti in komunisti. V Genovi in Pizi je prišlo zadnje dni do hudih spopadov med komunisti ter fašisti. Na obeh straneh je precej mrtvih in ranjenih. Ob priliki odkritja vojnega spomenika je prišlo do spopada med komunisti in fašisti v Olevano Romano. Ob tej priliki je bil ubit sekretar komunistov, osem pa ranjenih.
Bavarska vlada je pristala na sporazum, ki se je sklenil v Berlinu.
Za sporazum Pariza—Berlina—Moskve.	Iskanje
nove orijentacije, to je najtočnejša karakteristika današ njega mednarodnega položaja. Ko člani reparacijske komisije sedijo v Berlinu, se je pojavila v francoskih listih, posebno onih, ki zastopajo mnenja podjetniških krogov, posebna struja v korist direktnega sporazuma med Parizom in Berlinom in v zvezi s tem se mnogo ba-vijo listi tudi s prizadevanjem in misijo lyonskega načelnika in trgovskega zastopnika Herriota, ki se, kakor znano, v prvih dneh septembra sestane s čičerinom in Litvinom v nemškem mestu Freiburg. Sicer je došlo nekako vladno obvestilo, da francosko zunanje ministrstvo nima prav pic skupnega s Herriotovo akcijo, pa na ta demanti se ne polaga dosti, ker je vendar jasno, da načelnik industrijalno najvažnejšega mesta Francije ne bi mogel stopiti v stike z najodličnejšimi'predstavniki sovjetov brez diskretnega dovoljenja in migljaja francoske vlade. Iz izjav, ki so padle v listih, je razvidno, da stojijo francoski podjetniki že dolgo v kontaktu s sovjeti, ker mislijo, da ne kaže še nadalje čakati na padec sovjetske vlade. Značilno je, da je vse to sedaj po polomu londonske konference stopilo v javnost. Težnja za novo smerjo v zunanji politiki se je s tem jasno pokazala.
Konferenca za grško-turško premirje. Vlade v Angori, Carigradu ter Atenah so prejele poziv za koferenco
Beograd—Praga. Pašič in Ninčič sta odpotovala, da se nujno dogovorita s češkim predstavnikom dr. Be-nešem v zadevah male antante in pa glede priprav aa zvezno narodno konferenco, doma se je pa po radikalnih ali Pašičevih listih razvnela vročekrvna in ostra kampanja proti češkoslovaški republiki in posebej še proti osebi dr. Beneša. Beograjska radikalna «Tribuna« se huduje, da hoče igrati Čehoslovaška s svoji ta Benešem prvo vlogo med malo antanto, kaj si vendar misli ta mlada država proti naši starodavni in slavni (Srbiji) in njen dr. Beneš, ki je bil pred kratkem še na-< vaden novinar, proti našim slavnim politikom (Pašiču). — «Novosti« pa vpijejo, kaj bo Češka, ona je samo trgovska in podjetniška, mi smo pa — militaristična, država. Beograjski «Novi List« je natrosil neke noči vse polno rotečih in rohnečih plakatov po Beogradu, da spravlja dr. Beneš Bolgarijo v malo antanto in vse t® z mnogim drugim ne more biti dobro spremljevanjfi Pašič-Ninčičevih razgovorov z dr. Benešem in z drugimi predstavniki male antante. — Ko se je vsa ta gonja do dobra izživela in izpuhtela, se je pa oglasil čudoviti vladni «presbiro« s svojo izjavo, da vsega tega ni smatrati za resno, da obvladujejo napačna domnevanja i» celo protidržavne in protizavezniške intrige. Tako presbiro, «Tribuna«, «Novosti«, «Novi List«, «Balkan« pa po svoje ob svoji obilni in priznani državotvornosti. Po svoje tudi gg. ministri, ki gotovo svojih listov niso pustili brez navodil, ko so se odstranili iz Beograda ter jih gotovo še sedaj ne pustijo, ko tajno krmarijo SHS zunanje-politično barko v tujini.
Zakaj raste čehoslovaška krona? V najdražjem letovišču cele srednje Evrope, v Marijanskih Lažnih na Češkem, so sedaj: naš kralj in kraljica z dvorom, gosp. ministrski predsednik Pašič z najmanj 20 uradniki, g. zunanji minister s svojim štabom in seveda tudi naš praški poslanik s svojim spremstvom. Ta ravnokar našteta gospoda iz Jugoslavije si seveda na letovišču ničesar ne odreka, ampak živi v vsestranskem izobilju. Dobro življenje in prijetne zabave pa pridejo drago tudi v Čehoslovakiji. Za kraljevo, ministrsko in poslaniš-ko življenje je treba obilo čehoslovaških kron, katere naši najvišji dostojanstveniki kupujejo kar na debelo, in s tem engro nakupom čehoslovaške valute pomagajo k dvigu čehoslovaške krone. Naša valuta pada, četa»« slovaška gre z zdatno pomočjo najvišjih Jugoslovanom kvišku.
Od amerikanskega posojila še groš ni prišel v državno blagajno, «bakšiš«-nagrade se pa že delijo. Narodna banka v Beogradu je dobila nalog iz Novega-Jorka, da se Praporčetoviču, posredovalcu pri sklepanj« posojila, izplača svota 400 tisoč dolarjev ali 32 milijonov dinarjev. S tem denarjem se imajo izplačati nagrade Bleerovim agentom, novinarjem in narodni skupščini. Za ministre se pa nakažejo še posebne mastne nagrade.	__________________________________
Jutrova ‘ gonja proti rudarjem.
Vsi pošteni ljudje sočustvujejo z rudarji in se zgražajo nad brezsrčnostjo družbe in merodajnih faktorjev, ki pustijo umirati gladu in lakote na tisoče trpinov z njihovimi družinami vred, samo ljubljansko «Jutro« se je postavilo na stran židovskih izkoriščevalcev. Od «Jutra« sicer nikdo ni pričakoval, da se bo zavzelo za uboge rudarje, vendar pa si ni mogel nihče predstavlja-* ti, da bo nakopičilo toliko laži, toliko cinizma in toliko podlega obrekovanja in hujskanja proti pravičnemu! rudarskemu eksistenčnemu boju radi dr. Žerjava, Praprotnika in drugih, ki so zainteresirani pri Trboveljski premogokopni družbi.
Torkovo «Jutro« je prineslo podlo laž, da imajo rudarji povprečno po 140 kron na dan, kalkulirano na podlagi družbene Statistike onih delavcev, ki delajo čezurno delo — 12 in večurno akordno delo — ter dobijo za to izkoriščanje, dokler njihove moči izdržijo, tudi večjo plačo. Če se plače vseh teh delavcev upoštevajo skupno, potem bi res lahko prišlo do povprečne številke blizu 140 kron. To pa je ravno tako, kakor če bi po določitvi povprečne uradniške plače upoštevali tudi ministre ter tako trdili, da ima državni uradnik mesečno povprečno 10.000 kron.
V resnici so pa delavske plače sledeče:
Kategorija a) dnine za šiht 52, os. doki. 27, nab. prispevek 6.94, skupaj 85.94 krom; b) 45, 27, 6.94, skupaj
78.94	kron; c) 37, 27, 6.94, skupaj 70.94 kron; d) 28, 27,
6.94	skupaj 61.94 kron,
To so faktične mezde na osemurni delavnik, razvrščen po štirih kategorijah.
Ker pa delavec dela komaj mesečno 24 dni, znaša njegova faktična dnina na en koledarski dan:
Kategorija a) dnevni zaslužek 68.75, tedenski zaslužek 471.25, mesečni zaslužek 2062.56 kron; b) 63.13,
442.05, mesečni zaslužek 1894.36 kron; c) 56.75, 97.25, mesečni zaslužek 3702.56 kron; d) 49.55, 46.85, mesečni zaslužek 1486.56 kron.
Ti podatki so sestavljeni na podlagi plačilnih listin ter popolnoma odgovarjajo resnici, naj se javnost nikar ne da varati ou lažnjivih in skrajno zlobnih poročil «Jutra«, ki uprizarja to gonjo za to, ker je od Trboveljske družbe odvisen obstoj lista in mladodemo-kratske klike.
«Nacijonalizacijo« Trboveljske družbe je izvršil «ženi ja Ini jugoslovanski finančnik« Praprotnik, tedaj še vsemogočni ravnatelj Jadranske banke. Od celokupne družbine glavnice je samo osmina prešla v jugoslovansko last, v resnici pa niti osmina ni ostala, ker so državotvorni nacijonalizatorji z lepim dobičkom za lastni žep neprestano spravljali delnice v tuje roke. Tudi druga «nacionalizacija« je vrgla lepe dobičke in z novimi «jugoslovanskimi« delnicami ni razpolagala banka, ki je baje «nacijonalizacijo« izvršila, temveč neki majoritetni sindikat s Praprotnikom, dr. Kavč-nikom, dr. Brezigarjem, mariborskim dr. Lipoldom, A. Kristanom in seveda tudi — z ministrom dr. Žerjavom kot članom. Ti so tujim izkoriščevalcem spravljali v roke delnice, sebi pa profite v žep in da je dovolj sredstev za velekapitalistične in državotvorne nacijonali-zatorske profite, zahteva družba neprestano zvišanje cen za premog ter se brani proti neobhodnemu zvišanju delavskih mezd.
Pri vsem tem je razumljiva gonja «Jutra«, glasila protisocialnega ministra .-er j ava in drugih birokratov. «Jutro« je priobčilo tudi krvoločen članek, v katerem poziva vlado, naj nastopi proti rudarjem. Mesto kruha ponuja «Jutro« rudarjem bajonet in puško! — Take hujskanje so zločin in vlada naj se zaveda težkih posledic, ki bi jih izzvala vsaka sprejemljivost od nj2-ne strani za to gnusno gonjo.
VSI V NEDELJO NA ORLOVSKI TABOR V CELJE!
Himen. Poročil se je dne 19. avgusta v Murski Soboti tamkaj priljubljeni orožniški narednik Josip Rues, doma iz Jarenine z gospodično Marjeto Zver iz Murske Sobote. Poročal ju je kanonik Ivan Slepec. Novoporo-čencema obilo blagoslova božjega!
Poprava volilnih imenikov ali čas reklamacij sedaj ni omejen na 14 dni, kakor poprej, ampak volilni imenik imaš pravico pregledati in reklamirati ves čas, dokler niso razpisane volitve. Po razpisu volitev traja reklamacijsko postopanje samo 15 dni. Od yseh strani slišimo pritožbe, da je mnogo naših izpuščenih. Reklamirajte!
Na Brinjevi gori pri Konjicah bo v nedeljo, dne 10. septembra dopoldne velik shod Slovenske ljudske stranke za konjiški okraj. Na shod smo povabili našega poslanca Žebota. Ljudstvo konjiškega okraja, dne 10. sept. na Brinjevo goro!
Sijajno zborovanje v Šoštanju. To je bil dan, ki ga še ni videl Šoštanj. Brez posebne agitacije, samo na enkratno oznanilo s prižnice se je zbrala v nedeljo, dne 20, avgusta po rani službi božji nad 2 tisoč ljudi bro-ječa množica pred kaplani jo, da se ob besedah raznih govornikov, posebno pa ob vznešenem in prepričevalnem govoru nekdanjega šoštanjskega kaplana, še vedno nam dragega dr. Ant. Medveda, navdušila za prepotrebno misel, ki naj bi se kmalu uresničila; novi Društveni dom. Z vidnim zanimanjem je ljudstvo sledilo izvajanjem gvornika ter končno njegov poziv k skupnemu vstrajnemu delu za zgradbo novega kulturnega zavoda viharno odobravalo.. Naravnost presenetil je poslušalce tudi mladenič Jožef Koren, s svojim globoko zamišljenim in plegantno prednašanim govorom kjer je spretno in prepričevalno zavračal vse morebitne ugovore in pomisleke. Ljudje so bili očarani. Govor je vreden, da se objavi. Tudi govori ostalih govornikov, predsednika Orla, brata Tineta Hrastnika, predsednice Dekliške zveze, mladenke Marice Jurc, prednice Marijine družbe, mladenke Ane Golob in č. g. kaplana P. Gril so kar najbolj dvignili razpoloženje naroda ter ga navdušili za zvišeno idejo. Razšli smo se s trdnim sklepom, da čim prej omogočimo zgradbo Društvenega doma.
Neumestna kritika orožništva. Iz Slov. Bistrice nam poročajo; V nekem demokratskem listu si dovoljuje nek dopisnik kritizirati slovenjbistriško orožništvo, češ, da je vsekakor čudno, da se še ni izsledilo baje domače tatinske bande, ki je izvršila že dva vloma. Takšno podtikanje je pač neumestno, kajti orožništvo je storilo takoj svojo dolžnost in se je banda v Mariboru izsledila. Žalostno je, da dopisniku ni znano, s kakšnimi težko-čami izvršuje orožništvo svojo težko službo, pri današnjih, vsestransko neznosnih razmerah in pri sramotno nizki plači. Naše orožništvo pač ne zasluži kritike.
čuden prizor se je nudil v pondeljek potnikom-ko- j' lesarjem na državni cesti iz Maribora v Celje. Po cesti so drdrali avtomobili polni čifutskih verižnikov, ki ! imajo sedaj pri nas važne opravke, najbrž glede zvišanja življenskih potrebščin. Na vsak kilometer državne ce- I ste si pa videl po enega naših orožnikov, ki je lačen, j celi dan s puško na rami čakal in stražil — sam ni ve- 3 del kaj! Mogoče so pa bile izdane varnostne odredbe za ' čifute in špekulante? Kolesar, ki nam to poroča, je za- ; del na omenjeni progi do 22 orožnikov, ki so stražili «esto ....
«Denarja imamo kot blata!« Mermolja in Dobnik ’ sta za mariborski in ptujski okraj naročila za nedeljo,
vicine 20. avgusta 2000 izvodov «Kmetijskega lista«, kate- j rega so plačani ljudje delili pri cerkvah, oziroma so ga j pismonoše vsiljevali od hiše do hiše. Pri Sv. Lovrencu je vprašal pošten naš mož nekega fantalina, ki je vsiljeval to cunjo; «Pje! Kdo pa plača vse to? To je menda del profita od Pucljevih volov?« In samostojni bahač, ki je stal v bližini, se odreže: «Mi samostojneži imamo denarja kot blata!« Ta izjava pove dovolj. Pri vladnem j koritu sedijo in v dobi največje bede dobivajo davčni denar za take nepotrebne stvari, kakor je ta «Kmetijski list.«
Od severne meje. Še vedno delujejo tu Wranglovci,
! čeprav je bilo že večkrat rečeno, da bodo odpoklicani.
Kmalu bomo slavili obletnico njihovega prihoda in mi j se ne bi nič čudili, ako bi naši avstrijski sosedje, ka-i teri so sovražniki naše države, to slovesno obhajali: kajti, ako bi bili ves ta čas vsi protidržavni hujskači in vsi tihotapci imeli prost dohod preko meje k nam, bi ne bili mogli napraviti državljanskemu mišljenju in j čuvstvovanju obmejnega prebivalstva toliko škode, kot j so jo napravili v tem času ti «varuhi« naše meje in j naših državnih interesov s svojim samovoljnim in na-I silnim postopanjem napram ljudstvu. Saj smo bili na-I ravnost brezpravni pred temi vsiljenimi tujci in njih j komandanti, kojih najlepši tip je menda kapetan No-! vičič pri Gor. Sv. Kungoti, ki ne priznava ne poleg sebe,
! ne nad seboj nobene oblasti, ne politične, ne carinske, ampak edino le vojnega ministra, kateri pa ga za to tudi označuje v odgovoru na interpelacijo naših poslancev — za najboljšega oficirja. Ta človek v SHS kapitanski uniformi I. klase se drzne n. pr. našim odličnim župa-' nom, izvoljenim od ljudstva, groziti, da jim bo rebra polomil, ker ne marajo in ne morejo biti slepi hlapci njegove samovoljne nasilnosti! Stvar pa ima še drugo plat, ki je za nas jako draga: s prihodom Wranglovccv so prejšnji stražniki finančne kontrole izgubili svoj posel; nekaj je bilo sploh odpuščenih — naših domačinov — na korist tujim pritepencem! — nekaj se jjh je porazdelilo v notranjost, ponekod baje čez potrebo, osla le pa je oblast koncentrirala v par kasarnah ob meji, kjer zdaj predajajo dolg čas in postopajo brez dela: to je delovnemu ljudstvu kajpada v veliko spodbudo, njim samim pa v moralnem oziru jako dvomljive koristi. Ker so brez dela, se jim plače med tem niso zvišale, deloma še znižale, tako, da žive na pol beraško življenje.
A davkoplačevalci imajo dan na dan priliko gledati modro gospodarstvo naše države, ki plačuje tuje mejne stražnike zato, da ljudstvo mučijo, domačine pa puščajo v brezdelju trgati obleko, pa jih zato še plačuje, čeprav sramotno. Ob vsem tem se polašča ljudstva skoro blazna želja, plačevati kar največ davkov ........
Kako dolgo še?! —
Mohorjeva družba. Uredništvo publikacij Mohorjeve družbe je prevzel F. S. Finžgar v Ljubljani, Trnovo. Naj blagovolijo pisatelji rokopise, člani dopise, tikajoče se uredništva, poslej pošiljati na zgornji naslov.
Nadaljnje delo preiskovalne komisije * Žečevičeve rekrutske komedije. Parlamentarna anketa, ki preiskuje krivce smrti tolikerih naših rekrutov, nadaljuje svoje preiskovalno delo. Člani te komisije: dr. Momčilo Ivankovič (radikal), Jeremija Jeremič (zemljoradnik), Stojan Stojanovič (dem.), in Štefan Jankovič (radikal) so odpotovali v Osjek, Subotico, Varaždin, Zagreb, Karlovac, Ljubljano, Celje in v Maribor. Na potu se bosta pridružila tej komisiji še dr. J. Šimrak (Jugosl. klub) in socijalni demokrat Etbin Kristan. Člani te preiskoval ! ne komisije bodo obiskali vse zgoraj navedene garnizije da si ogledajo življenje vojaštva pri polkih, divizijah itd. Anketa je že dovršila svoje delo po severni Srbiji, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Kotoru ter Črni gori.
Ko bo komisija enkrat preiskala severne garnizije naše države, se bo podala v južno Srbijo: Skoplje, Kosovsko Mitrovico, Peč, Prizren, Bitolj, Džakovico, Prištino itd.
Na zaključno poročilo te komisije čakajo vsi, katerim je usoda našega vojaštva na srcu, z velikim zanimanjem.
Kako nezaslišano rastejo cene drvam! Marca in a-prila 1.1. je stal va^bn drv 6000 K, maja, junija in julija so se gibale cene za 1 vagon drv med 7000 in 8600 K, začetkom avgusta 9000 in 9300 K, a sedaj v sredini avgusta 10—11.000 K in se še bodo dvignile. Lesni vele-tržci so nakupili in napravili drva v spomladanskih me secih, ko je stal vagon 6—7000 K, a sedaj prodajajo ista drva do 11 tisoč K 1 vagon, kar znači, da zaslužijo pri vsakem vagonu 4—5000 K. Seveda se izgovarjajo leso-tržcj na visoko prevoznino, a to plačujejo konsumenti. Kar uganjajo lesni veletržci z drvami, je več kot oderu-štvo. Tak verižnik z drvami zasluži pri sto vagonih čistih 600.000 K in to se pravi delati z 90—lOOprocentnim dobičkom. Tako nezaslišani oderuški zločini se lahko dogajajo samo v državi, kjer prevladuje korupcija — «državotvorcev.«
Žitne cene padajo. Ukinjenje carine na uvoz žila je že začelo delovati na žitne cene. Zadnje dni so začele padati cene žitu po Banatu,, seve, nikakor ne tako hitro, kakor se je pričakovalo z ozirom na količine žita in na svobodni izvoz. Pšenica, ki je stala 18. t. m. 460 do 470 dinarjev 1 met. stot, je padla na 400 dinarjev 1 met, stot. 400 dinarjev za en met. stot je še vedno zelo j visoka cena z ozirom na žitne trge drugih držav, a bodo j pri nas žitne cene še gotovo znatnejše padle, ako bo pokazala vlada količkaj resne volje, da vsaj nekoliko zajezi neznosno dvigajočo se draginjo najnujnejših življenskih potrebščin.
Trgovina z vinom in pivom med nami in Čehoslo-vaki. Prve dni septembra se bodo vršili porazgovori med našimi in čehoslovaškimi delegati. Celj teh razgovorov bi naj bila konvencija o izvozu vina iz Jugo- j slavije v čehoslovakijo in uvozu češkega piva v našo j državo.
Dohodki države trošarine. Za dobo 6 mesecev proračunskega leta 1922 je bilo v obče predvideno trošarine
64,920.000	dinarjev, a v resnici se je plačalo 206,799.415 dinarjev (141,879.415 dinarjev več). Za isto dobo je bilo predvideno specijalne trošarine 2,868.624 dinarjev, a plačane 13,841.911 dinarjev (10,973.287 dinarjev več). Celotni dohodki državne trošarine znašajo 152,852.70* dinarjev.
Rektorat ženevskega vseučilišča je odločil, da revni dijaki iz naše kraljevine, ki bi posečali omenjena vseučilišče, lahko plačujejo vse pristojbine za kolegni-no, seminarije, laboratorije itd. s kurzom dinar al part švic. franku (1 dinar — 1 švic. frank), to pa samo oni dijaki, ki bi imeli v to svrho priporočilo katerega našega vseučilišča ali druge visoke šole, da so po študijskih uspehih in gmotnem položaju vredni takega popusta.
Deček goljuf. Policija v Dubrovniku je izdala tiralico za 141etnim dečkom divojem Durkovič, ker ja izdalo tozadevni nalog ministrstvo za socijalno politiko. S potrdilom in žigom beograjskega dečjega doma je pri šel deček v Split v deško odgojevališče. Iz Splita je lazil po zasedenih mestih in nabiral milodare za zgradbo sirotnišnice v Beogradu. Mladi Durkovič je dospel tudi v Dubrovnik, kjer so doznali, da ima vse dokumente — potvorjene. Ministrstvo zahteva mladega goljufa, policija ga lovi in teka za njim, a fantalin je pobegnil ue-znano kam.
Razbojniški napad na zdravstveno komisijo. Ko s«
je vračala zdravstvena komisija z zdravstvenim šefom za Dalmacijo dne 17. t. m. proti večeru iz Sinja v Split, jo je počakala ,v selu Brnazima skupina ljudi ter jo obsula s kamenjem. Šoferja je pogodil kamen v vrat tako, da se je onesvestil. Razbojniška tolpa je metala kamenje v avto, dokler ni potegnil dr. Ivctič revolver, nakar so se razkropili napadalci. Na avtomobilu je bilo nekaj otrok, katere so starejši komaj z rokami ubranili pred kamenjem. Od napadalcev, katerih je bilo 12, so prijeli samo enega.
Na smrt na vešalih so obsodili v Banjaluki nekega Mujo Begiča, ker je meseca februarja lanskega leta libi 1 s sekiro iz zasede nekega Kadiča in ga mrtvega oropal.
Dež pogasil šumske požare. Iz Novega Pazarja javljajo, da je pogasil dež vse šumske požare. V celem no-vopazarskem okrožju ni nobenega požara več, a so bili pred par dnevi tako silni, da so ogrožali tudi vsa sosedna okrožja. Na vse mogoče načine so že poskušali, da uduše te šumske požare, a zaman, česar ni mogel človek, to je učinila narava. Iz Visokega javljajo: Požar šume Luka v selu Vukanoviči je pogasil narod s pomočjo orožništva.
Teror in pogorišča v Črnigori opisuje «Balkanov« izvestitelj g. Uovovič, ki prebiva še vedno od svojili prijateljev noč in dan zastražen v Podgorici. Šef lista mu je naročil, naj imenoma navede one Črnogorce, ki so bili izropani ter drugače oškodovani, dopisnik pa pravi, da si je g. šef vso grozoto in nasilje zelo malo in prav neznatno predstavljal, posameznikov, ld so bili od fašistov preganjani in oškodovani, se ne da navesti, pisati bi se morale cele knjige, ker so obsežne vasi, kjer je že vsak drugi vaščan od leta 1919 sem trpel pod nasiljem, kjer je nad polovico hiš porušenih, požganih in izropanih. Fašisti, ki vse to izvršujejo, ne predstavljajo več kot dva odstotka prebivalstva .imajo pa za seboj policijo, žandar je in veliko večino uradništva, ki ga Beograd pošilja. Moj gospodine, pravi dopisnik, po krivici oškodovanih, preganjanih, mučenih in izropanih ni dvajset, petdeset ali celo sto, temveč na tisoče, vi v Beogradu se čudite nezadovoljstvu črnogorskega naroda, jaz se pa tukaj čudim njegovi potrpežljivosti, da še vse to prenaša, da še ni posegel po zadnjem obupnem sredstvu .
400 lokomotiv in 6000 vagonov iz Nemčije. Ministrstvo saobraćaja je odposlalo tehničnega uradnika Fjodora Alejnikova in nadzornika strojev Simona Jankoviča kot izvedenca za prevzem 400 lokomotiv in 6000 nemških vagonov, katere dobimo na račun vojne odškodnine.
Nove petrolejske takse so stopile v veljavo pr.;d dvema dnevoma. Uprava monopbla je povišala tak ;e na petrolej od 300 na 400 dinarjev pri 100 kg.
Iz Maribora.
Vse one somišljenike, ki so ugotovili, da njihova imena niso vpisana v volilnem imeniku, pozivamo, da se nemudoma zglase radi reklamacijskega postopanja v tajništvu SLS, Cirilova tiskarna, I. nadstropje.
Člani Obrtne zveze v Mariboru imajo svoj redni sestanek (shod) dne 1. septembra zvečer ob 8. uri v vrtni dvorani gostilne Orovič v Vetrinjski ulici. Na shod smo povabili poslanca žebota, da nam poroča o finančnem in političnem položaju. Namen shoda je tudi, da razvijemo delovanje Obrtne zveze na kraje izven Maribora. Za dne 17. septembra pa bo ob priliki obrtne razstave velik shod naših obrtnikov za celi Slovenski štajer in za Prekmurje. Opozarjamo obrtnike, ki so naše misli, da določijo za obisk razstave v Mariboru dan 17. sept Obrtniki, na plan!	'
Zletne izkaznice za polovično vožnjo na orlovski la bor v Celje se dobe v Cirilovi knjigarni in v uredništvu «Straže.«
Predavanje o brnskem orlovskem zletu. V sredo na večer se je vršil obilno obiskan orlovski sestanek, na katerem so udeleženci z zanimanjem sledili izvajanjem br. predavateljev o brnskem zletu. Po zahvali br, predavateljem in navzočim za govore in udeležbo, je brat predsednik pozval vse brate in sestre na živahno agitacijo za zlet v Celju in zaključil sestanek z «Bog žjvi!«
Iz mariborske delavnice južne železnice. Pred par dnevi je bilo v tukajšnji delavnici odpuščenih nekaj
'delavcev iz neznanih vzrokov. Kar naenkrat stojijo ti nesrečneži brez službe, brez nadäljnih sredstev za življenje. Enostavno: vrgli so jih na cesto. Pa to še ni nič. tako čudnega ako se ta ali oni odpusti, ker je to že v tem času «lepa« navada. Bolj nas je pa presenetilo, da je ravno ista delavnica spre je la v službo' — Ruse AV ran-glovce. — Koliko naših ljudi blodi brez službe okrog, Kodijo vpraševat za delo, a za naše ljudi ni dela, pač pa je delo na razpolago našim priseljenim Rusom, lužna nam majka!
Izposojene knjige. Krščansko socijalna zveza v Mariboru uljudno prosi vse one, ki so si pri njej svoj-čas izposodili knjige, da jih nemudoma vrnejo. Pogledati je treba vse omare in predale, če morda kje ne tiči kakšna knjiga s štampiljko zveze. Želi namreč, da .e zopet knjižnica uredi. Spolnile svojo dolžnost, ter jih prinesite v tajništvo SLS. Ob enem se prosi, da vsak po svoji moči daruje knjige za to prepotrebno napravo v korist čitiva željne mladine. Bog plačaj!
Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. — Vpisovanje učencev in učenk v prvi letnik trgovske šole je zaključeno. Sprejemnih izpitov za vstop v prvi letnik letos ne bo. Ponavljalni in naknadni izpiti čez L, oziroma II. letnik se pričnejo v pondeljek, dne 11. sepL. ob 8. uri. Vpisovanje v drugi letnik trgovske šole se vrši v sredo, dne 13. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni.
Krčevina pri Mariboru. Župan g. Gregor Škof je vo lilni imenik silno površno sestavil. Izpuščenih je gotovo okoli 50 volilnih upravičencev, največ seveda takih, ki so pristaši SLS.
Vinska razstava v Mariboru. Na Pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru, ki se bo od 8. do 17. septembra 1922, bo zraven drugih neštetih, za narodno gospodarstvo koristnih predmetov zanimala prizadeie kroge iz tu- in inozemstva gotovo tudi vinska razstava. Zastopana bodo vina iz sledečih vinskih okolišev: Ljutomerski, radgonski, mariborski, ptujski, haloški, pohoivki, celjski, slovenjgoriški in bizeljski vinski okoliš. Prijavili so se in bodo razstavili svoja vina pod okriljem vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru vinogradniki v velikem številu; razstavljenih bo nad IGO vinskih sort. Ta vina, bodo razstavljena v posebni dvorani, ki obsega kakih 90 kv. metrov. Vsak obiskovalec obrtne razstave bo imel priliko, prepričali se o kakovosti proizvoda naše vinske trte iz vseh krajev mariborske pokrajine. Za vi »-ske trgovce, hotelirje, gostilničarje, kavarnarje, celo tudi za vinogradnike same bo to pravi zaklad v smislu spoznavanja, kako vino sme s polnim pravom zahtevati v javnih lokalih, ko prestopi prag svojega doma in je primoran si iskati okrepčila, bodisi na sprehodu, na potu za zaslužkom itd. Poleg vinske razstave bo točilnica izbranih vin lastnega pridelka iz mariborske pokrajine. Vinarski in sadjarski odsek preskrbi vina za to točilnico. Točenje teh vin pa prevzame odlični vinogradnik in gostilničar iz Maribora. V točilnici, ki obstoji iz krasnega paviljona, postavljenega nalašč v ta namen in obdanega od senčnatih dreves in lepotičnega grmovja, m bo mogel vsak zemljan ne le po dne, nego tudi zve ter ob zvokih razstavne godbe priveževati svojo grešno dušo k utrujenemu telesu. Ni namen razstave in točc.ija vina ua Pokrajinski razstavi vzgajati ali morda pospeševati pijančevanje; cilj, ki se ga hoče doseči, je ta, dobaviteljem vina pokazati pot k producentu, konzumentom pa omogočili spoznanje pravega daru božjega, ki glasi m izjave slovitih zdravnikov pri zmernem rèdneui uživanju zelo ugodno vpliva na ves človeški organizem, osobito pa po «lecitimu« na ugoden potek razvoja in delovanja možganov. — Vinska razstava v Mariboru bode zlasti za trgovino in konzum vina v nevinorodnih krajih velikega pomena, zbog česar vabimo zanimance posebno iz nevinorodnih krajev Jugoslavije in inozemstva na obisk obrtne razstave v Mariboru, osobito pa zanimance iz naše bratske ljubljanske pokrajine, ker ti letos na II. ljubljanskem velesejmu ne bodo imeli prilike stopiti v direktni stik z našimi vinskimi izvodi.
GLADIATORJI.
(141. nadaljevanje.)
Njihov poveljnik se je odlikoval celo v generalovem šatoru po razkošnem sijaju in bogastvu svojega orožja, pa čeravno je bil njegov nastop ponosen in možat kakor nekdaj, je bil njegov obraz upadel in od skrbi razoran in njegova brada je bila gosto posejana z belimi lasmi. Ho-pija je igral za najvišje vloge, pogumno je igral in dobil je igro. — Pa ni izgledat mnogo bolje in zadovoljen ko tisti, M je igro izgubil —.
Poleg njega je stal Licinij, mirni, odločni poveljnik desete legije, priljubljen svetovalec Titov, ponos vse vojske. Vse izkušnje, vse ugodnosti, vsa slava življenja je ležala pred njegovimi, nogami — pa le predobro je vedel, da je vse to, žal, tako malo vredno —.
S pogledom polnim pomilovanja je gledal Tit upadli, gladni obraz odposlancev. Pomanjkanje, da, glad se je oglašal torej že V najbogatejših hišah judovskih? Tudi Kalha ni mogel prikriti pod svojim mirnim, dostojanstvenim nastopom telesne onemoglosti in oslabelosti.
«Predlog je dober,» je dejal Cezarjev sin in se obrnil 'k zbranim častnikom. «Eno mi morajo tile Židje priznati da sem v vsej vojni skušal zabranjevati prelivanje krvi, in Če bi mi bili bolje zaupali, bi jim bil že zdavnaj pokazal, kako zvesti' spoštujem nnhov tempelj in njihovo vero. — Pa ni še prepozno! V rokah c.:žim pismo nekega Eleazarja, vsekakor vplivnega patricija v Jeruzalemu, se zdi. Predlaga mi, da mi hoče izročiti ključe do velikih vrat v 48 urah, ako mu zastavim svojo besedo, da bom prizanesel ■tempeljnu in ljudstvu in da se bodo Rimljani med, tem časom vzdržali vsakršnega napada, tudi če bi videli kakr-;šne koli priprave za obrambo na obzidju. Poroča tudi, ■da je v mestu stranka obupnih rriož, ki se odločno upira
vsaki predaji, in da bo med premirjem skušal na vsak način dobiti svojemu mnenju premoč, ene bo pregovoril, druge pa šiloma ugnal — Ponavljam, zdi se mi, da je predlog dober. — Deseta legija je prva po letih in po slavi. Poživljam njenega poveljnika, naj izrazi svoje mnenje!» Licinij je resno pripomnil, da se naj sprejme vsaka
Glavni dobitek napravi vsakdor, ki si pravočasn®
preskrbi obleko in druge manufakturne potrebščine v novourejeni in povečani, vsem že dobro znani manufakturni in modni trgovini Franc Mastek v Mariboru,,. Glavni trg 16, kjer se kupijo vse vrste manufakturneg*.’
i
M«
ponudba, Ki bo mogla napraviti konec pobijanju in preli- < ’n modnega blaga iz prvovrstnih tovarn priznano p« vanju krvi na obeh straneh, že iz politične modrosti in j najnižjih cenah.
Jparadi človekoljubja. «Ne govorim,» je dejal plemeniti j general, «za sebe ali za svojo legijo. Naša disciplina je še vedno neuklonljiva, dovažanje živil je redno, naši ljudje so se utrdili v dolgih bojih pod palestinskim nebom in njegovim vročim solncem. Naše izgube vsled napora in bolezni so primeroma majhne. Pa saj noben poveljnik ne ve bolje nego Tit sam, kako se topi vojska že pod samim vplivom dolgega časa, in razlika, ki jo par tednov naredi v vojskini usposobljenosti in številčni moči, je razlika med zmago in porazom. — Druge legije niso bile tako srečne ko moja. Naj poveljnik «Izgubljene legije» sam pove, koliko bi danes njegovih mož korakalo v napad!»
Hipija si je zamišljeno pogladil sivo brado in zmajal žilavo.
«Če bi me bil kdo vprašal pred petimi dnevi,» je odgovoril odkrito, «bi mu bil lahko odgovoril, da tisoč. Če bi me bil vprašal včeraj, bi bil rekel, da sedemsto. —
Veliki vojskovodja, danes opoldan moram biti zadovoljen s petsto možmi. Vkljub temu,» je pridjal s svojim vsakdanjim rezkim glasom, «vkljub temu pa izmed njih vsak še tudi' danes hoče imeti predpravico, da prednjači vsem drugim četam pri napadu.»
Le preres je bilo, da se je pod vplivom podnebja in vsled njihove izredno naporne službe število gladiatorjev skrčilo na polovico. Kar jih je pa še ostalo, so bili kakor njihov poveljnik, polni divjega, drznega huba arene.
Tit je pogledal od enega do drugega ip. preudarjal nekaj časa v resnih mislih.
Tedaj je pograbil Placid ugodno priliko in se oglasil s svojim uglajenim/ vljudnim glasom:
«Ni na meni,» je dejal, «da bi nasprotoval odličnim poveljnikom, ki so ravnokar govorili. Vse cesarstvo je že zdavnaj priznalo, da je Licinij eden njegovih najboljših vojskovodij, in gladiator Hipija se čuti v boju kakor doma.
— Pa moja prva dolžnost je cezar in Rim. Prejasni gospod, kek je bil uspeh, ko si pred kratkim naročil plemenitemu židovskemu ujetniku, naj nagovori svoje rojake raz obzidje? Vedeli so, da je potomec ene njihovih najstarejših rodbin in, če se ne motim, celo duhoven njihovega praz- , noverja je bil. Vedeli so, da je bil nekdaj njihov izkušen general, — jaz sam se ga častno spominjam, četudi me je goljufal pred Jotapato. Dokler ni padel kot ujetnik v Vespazianove roke, so ga čislali kot svojega najboljšega moža in najpogumnejšega voditelja —. Ko jih je torej nagovoril, ali niso imeli vzroka dovolj, da bi mu verjeli, dasiravno je govoril zelo dolgo? In kak, pravim , je bil uspeh —? Nekaj ur so pridobili, da so se okrepili. In še drzneje so se uprli Rimu, še bolj kruto so divjali zoper njegove vojščake. — Jaz bi jim ne zaupal, prejasni Titi
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam pretužno vest, da je im j iskrenoljub-ljèni in nepozabni soprog, oziroma brat, stric in
svak gospod
Jan«! Palali
posestnik, gostilničar in bivši trgovec s sadjem
dne 25. avgusta, ob r. uri popoldne, po kratki mu-kepolni bolezm, pre idea s sv. zakramenti, v 72« letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepizabnega p kojnega se vrši v petek, dne 25. avgusta ob 3 ud popoldne i« mrtvašnice mesenega pokopališča na Pobrežju
Sv. maša zadušnica sebo brata v soboto,doe 26 avgusta, ob 8. uri zjutraj v frančiškanski župni cerkvi.
Krčevina-—Št, I!j v Slov. gor., 24. avgusta 1922.
Katarina Polak, soproga.
, •
drva ter
premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDRE), MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telef. 88.	I4—323
(Dalje prihodnjič.)
f
I
Gostilničarji se opozarjajo, da se jih uvrsti v «Vodnik po planinskih krajih» samo takrat, ako so inserenti ali vsaj odjemalci Planinskega koledarja. Drugi, planinstvu nenaklonjeni gostilničarji se kratkomalo izpuste, kar jim bo več škodovalo, kakor pa ako si kupijo koledar za leto 1922 za borih 21 kron, ki se ga dobi še pri založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5.
Tudi za leto 1928 izide Planinski koledar. Tiskan bo na lepem belem papirju. Vsled visokih nabavnih stroškov se mora cena zvišati na 6 din., s poštnino 6.25 din. Upamo, da se vsled tega ne bo skrčil krog njega prijateljev, temveč da dobi še mnogo novih naročnikov. Koledar bo povečan z novimi potnimi omrežji ter vsebina po strokovnjakih temeljito popravljena in pomnožena.
Svarila*
ker jaz nisem zanj plačnik, Krčevina pri Mariboru.
Svarim vsakogar dati na moie ime mojemu sidu Jožefu Krumpak ml.denar ali drugo blago
Jožef Krumpak, oče
Javna zthvala.
Zahvaljujem se g. primariju dr. Černiču za uspešno uravnavo svoje hudo strte noge in za zdravniško oskrbo tekom svojega ozdravljenja. Imel sem priliko, v g primariju spoznati izbornega strokovnjaka in ljubeznjivega, skrbečega zdravnka, kojega mali zahtevki niso v nobenem razmerju z njegovim odličnim postopanjem.
Maribor, dne 22. avgusta 1922,
Ferdo Fister
372	solastnik tvrdke Pinter & Lenari
Modele čevljev
v celih serijah iz lepenke po modemih kopitnih oblikah ah amerika iških obiikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
IWüU đsie
izdelujem iz od naročnika tni doposlanega materijala, prve vrstno, hitro iu poceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov, za
' tosarne stoslg.
Nakup, re paratura in prodaja
čevljarskih strelen
Zahtevajte prospekte od
Ralph F. Richter,
Subotica VI,
Poučevanje
v vseh strokah modeme, mehanične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekte I 1o— 33's-tL
dobro ohranjen Ré
risninu kupi po primerni
■ ceni Ponudbe z navedbo cene na upravjjištvo lista. 1—2 37t
Vrtnars ti vajenec se
takoj sprejme. Ivan Jemec, v inar, Razlagova ulica i1, Maribor.	375
z lesosc in °re" i igUtflHlI mogom na prodaj Vpraša se pod A 00 na upravi» tega lista.	1—2 370
z vinogradom tein pol orala se takoj proda. Rošpoh pri Kamnici, Dunajski jarek S 67.	374
1 4
Posestvo
Srednje težek kanf.
valah 7 in pol leta star za vs&kc vožajo sposo beo, je na prodaj. Kupci nai se obrnejo na tvrdko M. Bardajs, Maribor. 3 337
Drva
seno, sismo* premog*
iraško opravo, kangli za mart, strd, lesih, sodi i L t d ima na prodaj
ANDREJ OUT
Maribor» Aleksandrova c,
* it 57-3-5 ^9 Teißfon 88°
Zlatorog milo, kristalno sodo, bučno olje, riž, kavo, žafran, papriko, kolinsko kavi«o primes», Ciril i» Metodove vžigalice, koloma® la, Ilirija, in C puba kremo, papirnate vrečica
prodaja samo na debelo
MA.OTW «fc FABIANI
trgovina špecerijskega in kolonij dinega blaga na debelo
fe ML Telefon interarbaa št. 180. Šolska ul 4
2—4	36®:
t
POZOR!
Sl. Gniušsk, Steribcr Glavni trg štev. 6,
prodaja
žičnate žimnice (Drateinsatz) po K 560 —, atrik- žimnice 3 delce
E o K. 3150 —, impregnirane plate sa vozove, mlatilnice, konje kvadratmeter po K 250* , vrvi za zvonove studence, seno in perilo, v aka debelost in dolgost kg K i io —, 170 —, Strange za kome par K 44’— do K 90' -, uzde navadne in pletene po K 30'— in K 36	, zalog» hla
čevine, žamet rižfsti, platna, racmošlina, plavotiska, lincer-dmk, cajghiače, sjodnje hlače, - sr sire vsake vrste, predpasnike iz k lota in plavotiska, obleke za dekleta, moške predpasnike, robce, slamnjafte po najnižjib 2—lo	cenah.	3t 8

h 1 pili
ZAHVALA,
Vsem, ki so spremili našega nepozabnega
FRANJA
na zadnji poti, iskrena zahvala, prav posebno pa urada Htm, zastopnikom »Olepševalnega društva za mesto Maribor*, visokošolcetn in drugim pe/cem za častno spremstvo in ganljivo slovo, kakor tudi darovalcem krarnih vencev.
Ohranite pokojnega v blagem spominu.
369
Ža>uioča rodbina Mlakar.
Izdajatelj in založnik: Kom. «Straže«,
.Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.