Ste¥. 158.	V Ljubljani. ? četrtek, du is. julija 1909.	Leto XXXVII.
~= Velja po pošti: sa
a celo leto naprej .	K 26'—
aa pol leta » ,	» i3-_
za četrt » » .	> 6*50
za en meseo » .	» 2*20
za Nemčijo celoletno	» 29'—
za ostalo Inozemstvo	» 35'—
ss V upravništvu: =
Za eelo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . » 1120 za četrt » » . » 5-60 za en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamesne štev. 10 v.
sss== Inseratl: M
Enostolpna petltTrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 t
za dvakrat.....• 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 >
V reklamnih notloab stane enoBtolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popnst.
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
__Uredništvo Je v Kopitarjevih nlicah Stev. 6/1H.
Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne «= sprejemajo. — OredniSkega telefona Stev. 74. b
OpravniStvo Je v Kopitarjevih nlicah Stev. 8. -= Sprejema naročnino, inserate ln reklamaoije. ===== Upravnlškega telefona Stev. 188. =
Današnja števiika obsega 6 strani.
Načelnik .Slovanske Unije' o položaju.
»Venkov«, glasilo čeških radikalcev, piše: Predsednik »Slovanske Jedtiote«, posl. Udržal izrazil se je nasproti nekaterim parlamentarnim žurnalistom o sedanjem politiškem položaju tako-le:
Menim, da pogled v bodočnost in usoda prihodnjih dni nikakor nista brezupna. Še se dobi pot k ozdravljenju parlamenta, toda treba bo računiti z velikimi politiškimi organizacijami, tudi če ne bodo v vladnem taboru, z ozirom na male •frakcije pa se hočeš nočeš lotili nekakšne operacije na državnozborskem opravil-niku.
Smatram za malo verjetno, da. najdemo — ko se državni zbor zopet snide jeseni — vlado še na krmilu. Nočem prehitevati bodočih dogodkov, če bi pa bila ta vlada še jeseni, ji zopet ne bomo mogli ničesar dovoliti, ako se ne izpolnijo oni pogoji, ki so po dosedanjih izkušnjah potrebni.
Na jesen se bržkone pojavi trden in mogočen slovanski blok, ki bo stal pripravljen, da bi pomagal prodreti z vsemi akcijami, ki imajo služiti koristim slovanskih narodov v Avstriji, in da bi jim dosegel vse one uspehe, ki jih slovanski narodi avstrijski zahtevajo. Po mojem na-ziranju se ne gre v sedanjem stadiju parlamentarnih razmer še za boj strank o kaki slučajni sporni stvari v parlamentu, ampak tudi za »biti« ali »ne biti« parlamentarizma sploh. Pred tem velikim vprašanjem morajo izginiti vse narodnostne in politiške razlike, kajti brez vsakega dvoma ima vlada namen, da parlamentarizem brezobzirno ubije. Eno stvar pa moramo že zdaj konstatirati: Geslo, ki smo ga o p e t o v a n o izrekli, da je delavni program te državno-zborske dobe izčrpan, je ostalo v p o 1 n i veljavi..
Pamet.
Kmalu bo vse jasno. V »Slovanski Jednoti« je par oseb, ki bi se rade zdaj prikupile na zgoraj, seveda iz najbolj nesebičnih namenov. To pa še ni vse, kar nam pojasnjujejo dogodki zadnjih dni. Poglavitna reč je strah nekaterih strank pred razpustom državnega zbora. Sloven-
ski liberalci, h katerim pa ne štejemo na izključno narodnem programu izvoljenega zastopnika tržaške okolice, se po pravici boje. Štajerska bi jih odpihala in tudi na Goriškem bi se utegnilo zdaniti. Ljubljana bi Hribarja vdrugič ne poslala, tudi o tem ni dvojbe. Med Cehi je soglasno mnenje, da bi Mladočehi izgubili, »kar imajo, tudi realista bi oba ostala doma. Katoliško-narodna stranka utegne sicer pridobiti nekaj mandatov, toda za volivni boj ni še pripravljena. Njen konservativni značaj, ki vsaj po večini prevladuje v nji, se sploh upira vsakemu izrednemu sredstvu, obsoja obštrukcijo in le bolj s težavo nrenaša bremena opozicijske stranke. Strah pred volitvami druži vse te stranke. Iz listov razvidimo, da so te stranke v dotiki tudi s Poljaki. Globinski se je imel udeležiti njihovega posvetovanja. To je samo po sebi umevno, ker Poljakom bi nove volitve še prav posebno prišle navskriž. Zdaj, ko ima ljudska stranka tako lahko agitacijo, kakor sami odkrito priznavajo, bi bilo zelo verjetno, da bi sc prihodnji načelnik poljskega kluba imenoval Sta-pinjski.
Strah ni nikoli dober diplomatiški svetovavec. Tudi v tem slučaju ne. Kar tu pišemo, naj si nihče ne razlaga, da je kaka polemika. Mirno, kot bi se nas niti ne tikalo, si oglejmo, ali je pametna pot, po kateri so s sodelovanjem dr. Pioja sedaj krenile imenovane stranke. Kar so začeie, utrjuje Bienerthovo vlado in s tem sili akcijske stranke v tem brezobzirnejši boi. Z Ukrajinci in s poljsko ljudsko stranko jih je sto. Socialni demokratje bi se pač kmalu tudi sprijaznili z razpustom; in v tem slučaju bi bila takoj odporna četa tako velika, da bi se ji razpust v najkrajšem času posrečil. Za vse stranke tako-zvane večine in »mirne« opozicije bi bil volivni boj čim najbolj neugoden. To tudi spoznavajo in zato čitamo v oklicih nemških strank o želji po pomirjenju. Bojevi-tosti ni ne pri njih, ne pri vladi. Ali je torej — s stališča spletkarjev — pametno z zahrbtnimi spletkami izsiliti neupogljivo bo-jevitest akcijskih strank? Za odgovor na to vprašanje res ni treba nobene politiške modrosti. Torej, pamet! Edino prava taktika za slovanske stranke je: vzajemno, resno delo proti sedanji vladi. Samo s tem se morejo doseči urejene, zdrave razmere, Pri tem zatajimo mi popolnoma svoje ožje strankarske želje. Ko bi šli za njimi, bi bil naš končni cilj edino razpust. Ko se pomire valčki užaljenih osebnosti in zopet priplava na vrh politiška razsodnost, — bomo zopet govorili. To pa lahko
Zopet Slovaki obsojeni. — Fizično de'o poljskih dijakov ob počitnicah. — Za poljske obmejne šole. — Napad hakatistov na poljski tisk. — Mažarizacija Rusinov na Hrvaškem. — Napredek antialkolio-Hzma. — Shod ruskšli časnikarjev. —
Ruski antisemit Kmševan umrl.
Te dni je stalo pred žom'bersko poroto 23 slovaških občanov iz Štrba. Bili so toženi radi nasilstva zoper gosposko, ki so ga baje izvršili pri volitvi župana. Občani so namreč hoteli voliti, a »služny« (okr. glavar) jim je zabranil vstopiti v volivno sobo ter je razglasil za izvoljenega starega podžupana, o katerem slovaško ljudstvo ni hotelo niti slišati. Volivci so zoper takšno svojevoljno postopanje služnega protestirali in so po sili hoteli vstopiti v volivno sobo. Služny je ukazal orožnikom, da volivce odženejo. Nekoliko občanov je bilo pri tem ranjenih. SIužny je tožil 23 občanov, izmed katerih jc porota obsodila 15, in to 2 občana na šest in 2 na dva meseca zapora; dva sta dobila po cu mesec zapora. Drugi so dobili sedem ali pa tri dni zapora. Osem občanov je bilo oproščenih. Pač mažarska svoboda!
Gimnazijski katehet gosp. Frančišek Golba v Krakovu jc storil zanimiv poiz-
kus s fizičnim delom dijakov ob počitnicah. Četudi cela zadeva ni bila organizirana. vendar jc bil z lepim uspehom zadovoljen sprožitelj te misli, g. Golba, sta-riši, vzgojitelji in občinstvo. Letos bode podjetje že organizirano in pod nadzorstvom. zato se je nadejati še lepših uspehov, nego lani. Lani so dijaki ob počitnicah pomagali pri gospodarskem delu, trudili so se v tovarnah in pri regulaciji reke Rudave. Dva dijaka sta izvrševala dolžnosti pisarja, nadzornika in vratarja v neki grajščini od pol 3. ure zjutraj do 9. ali 10. ure zvečer. Za to delo sta dobila 30 kron mesečno, hrano in stanovanje. Največ so zaslužili tisti dijaki, ki so delali pri uravnavi Rudavc. Zaslužili so 40 kron v treh tednih, po 3 K 12 v. pri ubijanju stebrov za most. Eden oscmnajstleten dijak jc ob počitnicah zaslužil 100 K. Svoj zaslužek so dijaki porabili za nakup obleke, knjig ali pa so ga dali starišem.
Ko je nemški pesnik Peter Roseggcr v dunajskem listu »Ncues VViener Journal« izdal znano geslo: »2000--.?,00.000«, oprijeli so se ga tudi poljski listi in začelo sc .ie na vseli straneh tekmovanje darež-Ijivosti. Zanimivo je opazovati Ic-to nemško in poljsko darežljivost. Pri Nemcih dajejo prispevke največ kapitalisti in do-zdaj se jc nabralo nekaj črez četrt milijona kron. Pri Poljakih za »Griinvvaldski dar« prispevajo največ srednji krogi: uradniki in trgovci-obrtniki. Akopram nimajo Poljaki velikih kapitalistov, nimajo
povemo: Solidarnost akcijskih strank je trdna kot skalni zid; proti njim pa tudi preko njih se ne pride na dnevni red.
v ^
L$>HC1L
Stranke »Slovanske Jednote«, ki niso bile vložile nujnih predlogov, se z velikim veseljem od nemškega dunajskega časopisja izrabljajo proti »Jednoti« sploh. Vse, kar so dozdaj storile, je v prilog vladi in njenim strankam. Uradno poročilo, ki so ga izdale, je sicer prazno, toda komentari, ki jih priobčujejo listi, niso več tako nedolžni. Najslabše pa je. da so prišle v javnost tudi najbolj neslane čenče, kar so jih sposobni zbori, ki ima v njih glavno besedo Ploj. V seji sc je govorilo, kakor poročajo dunajski listi, tudi to-le: Neki član odbora šestorice jc z nekim voditeljem obstrukcionistov govoril o preosnovi ministrstva in ta mu jc rekel, da smejo priti pri tem samo slovenski klub in pri obstrukciji udeležene češke stranke v po-štev. To je tako neumno, da sc mu morajo mehčati možgani, kdor to resno uvažuje. Ministrska mesta se na tak način ne oddajajo. »Neki član šestorice« — »neki voditelj« — krasno! Taka oblika je najboljša, čc se hoče zmešati. Čedna pa ni. in moška tudi ne! O ministrstvu govoriti je bilo dano Ploiu in njegovim. Iz tega sc vidi, kaj jim je na srcu. Naši poslanci in ož;i češki zavezniki ne govore o tem, ker imajo pred očmi samo svojo nalogo, strmoglaviti Slovanom sovražno vlado. Smešno je gledati posamnim protiobštruk-cijonistem v dušo, kako sopejo hrepenenja po ministrskem sedežu, kako se boje, da bi jih kdo ne prehitel in kako se pri tem ne znajo niti toliko krotiti, da bi se pred vsem svetom ne osmešili. Žalostno pa je, da ne spoznajo, da jc treba vsem Slovanom, bojevitejšim in mirnejšim, složno v boj proti sedanji Bienerthovi vladi, dokler ne pade. To mora biti predmet posvetovanjem obeh skupin: čenče naj se pa prepuščajo v zasebno telovadbo intrigantom in osebnim špekulantom.
Tržaški Slovenci s slovanski obstrakdii.
-•Edinost« piše:
Štirideset let smo pošiljali na Dunaj svoje zastopnike, ki so tam gori le preveč delali raznim vladam, a te so v plačilo za j to pošiljale razne hajlovcc med nas. Bivši i ministrski predsednik, pokojni grof Ba- :
i bogatih obrtnikov in trgovcev, vendar že j prekašajo Nemce. Poljskih darilcev je žc ; več tisoč in zbirka že znaša pol milijona k"ron, to je nabralo se ie dvakrat toliko nego pri Nemcih. Nemški tisk seveda z zavistjo in jezo opazuje poljsko »griin-\valdsko akcijo«, ker so Poljaki svojemu cilju štirikrat bližji nego Nemci.
Kakor »Kurj. Pozn.« javlja, bodo pruski hakatisti na svojem zboru, ki se bode vršil 4. in 5. septembra v Katovi-cacli, sklenili ter na vse kriplje delali na to. da Prusija izda zakon, ki bi zapovedal tiskati poljske liste, ki izhajajo na Poz-nanjskem. samo v nemškem jeziku.
Šovinistična politika mažarskih »bet-jarov«, katerim sc zdi, da najlažje rešijo svoj narod pogina z mažarizacijo drugih narodov, bivajočih na Ogrskem, nosi žalosten sad. Zlasti na šolskem polju, katero se povsod, torej tudi na Ogrskem, smatra za najbolj uspešno sredstvo za potujče-vanje, godijo sc reči. katere more samo šovinistična ma/arska politika dovoliti. Ta tnažarizacijska politika v šolstvu pa škoduje največ samemu rnažarskeniu ljudstvu, ker dočim mažarske šolske oblasti zidajo šole za Slovake. Rusine in Rumun-cc, zanemarjajo svoje lastno ljudstvo. Zakaj, to se more zgoditi le na Mažar-skem. da so uradi ustanovili 104 nove. mažarske šole v nekem čisto slovaškem okraju in v čisto mažarskem okraju 49 občin nima niti ene mažarske šole. S svojimi ■ uspehi« na šolskem polju Mažari ne
deni, je celo tožil, da išče Slovence, a jih ne vidi nikjer. Badenijev naslednik Bienerth se je pa prepričal, da so Slovenci. Od Badenija do Bienertha se je vendarle precej predrugačilo. Badeni je iskal Slovence, a jih ni našel, Bienertili pa jih ni iskal, a jih vseeno' videl in — čutil Za-svirali so mu povsem novo pesem; priredili so mu veliko presenečenje.
A presenečen po obstrukcionistiški muziki slovenskih muzikantov ni bil ie baron Bienerth; bil jc presenečen še marsikdo drugi. V prvi vrsti pa smo bili mi 9io-vcnci sami iznenadeni po obstrukcionistiški 'inuziki poslancev. Pokazah' so naši poslanci enkrat, da smo tudi Slovenci tu. Pokazali so Bienerthu roge. Par dni obstrukcije je Slovencem pripomoglo do večjega ugleda- nego preje štirideset let cincanja in mincanja. Pri tem je povsem irelevantno. kaki povodi so bili merodajni za obštrukcijo. Dosti je. da je z obštrukcijo došlo slovensko ime do veljave. To sodbo izjavljamo ne glede na dejstvo, da so 'kolovodje slovenske obstrukcije pristaši stranke, ki ni prijateljica sedanjemu vodstvu tržaških Slovencev.
Baron Bienerth očita obstrukcioni-stom predvsem, da so preprečili poobla-stilni zakon in s tem onemogočili ureditev trgovinskih pogodb s slovanskim1! balkanskimi državami.
'Da vidimo, kako je s tem blaženim trgovinsko-političnim pooblastilnim zakonom! Vlada jc že imela trgovinsko' pogodbo s Srbijo, pogodbo, ki je bila v Srbiji pravočasno parlamentarno rešena. Zakaj ni vlada poskrbela, da bi bila pogodba, ki jo -je sklenila s Srbijo, dobila potrdilo dve'h parlamentov avstrijskega in ogrsko-hrvatskega?! Vlada ni storila tega, snedla ie na uprav sramoten način 'besedo, dano Srbiji. A sedaj, ko je v očivid vse Evrope moralično prisiljena, da napravi s Srbijo kolikor 'možno ugodno pogodbo, bi hotela na slovansko obštrukcijo zvrniti krivdo, da še n!i došlo do pogodbe!! Ali pa za-devljc slovanske obstrukcioniste kaka krivda na tem, da še niso urejeni trgoviti-sko-politični odnošaji s Srbijo? Vzemimo slučaj, da bi bil avstrijski parlament sprejel trgoVinsko-politiški pooblastilni zakon, bi bili še ravno tam, kjer so sedaj, ker ogr-sko-hrvatski parlament tega zakona še ni 'sprejel! A dokler sc to nc zgodi, zakon sploh ne more stopiti v veljavo. Na vsak način je še časa dovolj, da avstrijski parlament spravi omenjeno predlogo pod streho 'istodobno kakor ogrsiki parlament. Zato nc zadevlje v tem oziru slovanske obstrukcije niikaka krivda.
osrečujejo samo ogrske prebivalce, temveč raztezajo svoje mreže tudi na hrvatsko ozemlje, kjer jc prevzelo šolsko zadevo v roke mažarsko društvo »Julijan«, ki hoče pomažariti tu naseljene Rusine. Na severnem Hrvaškem biva namreč nekoliko tisoč Rusinov, ki so se tam priselili iz Galicije in Ogrske. Prebivajo v desetih vaseh i'n v petih vaseh tvorijo večino prebivalstva. Na pr. v selit Petrovec prebiva 900 Rusinov grško-katoliškega obreda in 300 pravoslavnih Srbov. V teh ru-sinskih vaseh začelo je društvo »Julijam« v najnovejšem času svoje »rodoljubno« delo. V selu Jankovec ic že ustanovilo mažarsko šolo, za katero lovi rusinsko deco, daje knjige, obleko itd. Sedaj namerava zidati mažarsko šolo v najboljšem rusinskem selu Petrovec.
Iz opčinskega okraja (v poljskem kraljestvu) sc v varšavske liste poroča, da sc je tam poraba vodke tako zmanjšala, da prebivalci v nekaterih vaseh že več let nc pijejo nobene vodke. Poboljšamo jc že tako napredovalo, da se celo razne vaške veselice vršijo brez vodke; gostic pijejo le nekoliko piva. V več vaseh sc ic udmočila navada, da morajo prireditelji veselic položiti denarno zastavo, da sc na veselici nc bode pila vodka. Od ■tega časa, kar jc nekako pijančevanje, povečala se je darežljivost Ijudsfva za šole in cerkve.
Na Ruskem sc žc delajo priprave za vseruski shod časnikarjev, ki sc bode
Tn zdi se tudi, da avstrijska In ogrska vlada niti ne mislita resno na uredbo trgovinskih odnošajev s Srbijo. Čemu treba vladi pooblasti'1'nega zakona? Ali ne bi se mogla pogoditi s Srbijo, pa potem stopiti pred parlament s periektnim dogovorom? Ali postane morda srbska vlada mehkejša, če bo imela avstro-ogrska vlada pooblastili zakon v žepu? Vendar pa bi mi ne bili principiclno niti proti pooblastilneinu zakonu, ker stojimo — kakor že rečeno — na stališču, da treba dati Srbiji največjo ugodnost, ali preje nego bi se kaj takega dovolilo enemu Bienerthu, ki navadno žvižga na državni zbor in njegove sklepe (vidi bosanska banka!) bi trebalo vendarle vsaj trikrat dobro in temljito pomisliti.
Na drugem mestu pravi »Edinost«:
Reforme in zakonski načrti so zakasneli morda za par mesecev, ali uboga raja bo vzdihovala desetletja pod kruto roko mažarsko, ako slovanski odpor ne prepreči tega. Vlada zvrača vedno vso krivdo na Slovane, naj delajo obstrukcijo ali ne. Ako Slovani branijo svojo kožo, je to j sramota; ako pa Nemci, kakor je bilo ravno pod predsedstvom sedaj umrlega Ba-denija, uganjajo vsakojaka divjaštva, nevredna kulturnega »Herrenvolka«, potem pa je vse v redu in potem so zopet Slovani krivi, češ, da so hoteli priti do hegemonije in navladovati nemške Benjamine. Slovatii izvenavstrijski pa naj bodo prepričani, da imajo pričakovati sprejemljivih pogodb samo od parlamenta, ki bo poznal njih gospodarske težnje, ki ne bo zasledoval separatističnih ciljev. In to bo parlament, v katerem bodo Slovani pravično zastopani. In kakor vse kaže, nastopijo Slovani ob otvoritvi na jesen še bolj kon-solidirani in konstelacija bo taka, da bodo ostale stranke morale vladati ž njimi ali nikakor ne brez njih ali celo proti njim!
Vsi obmejni Slovenci so torej odločno na strani naših poslancev! Ob tem sijajnem dejstvu je »Narodovo« bevskanje tembolj protinarodno in le kaže sumljive protinarodne zveze naših liberalcev. Stiskani in preganjani Slovenci na mejah dobro čutijo, da je bil že skrajni čas. da so slovenski poslanci na kruta žaljen:a našega narodnega ponosa odgovorili z naj-odločnejšim odporom. Vsa domovina pozdravlja njihov Odpor!
Raztrgane nadjarske zastave.
Laž ima kratke noge, hinavščina nekoliko daljše, toda tudi njena pot se kmalu dokonča. V soboto so naši poslanci podpisali svojo izjavo ob zaključenem državnem zboru in so v nji ožigosali hi-navščino tistih, kateri pravijo, da se mora s trgovskimi pogodbami dobiti prijateljstvo balkanskih narodov. Nekaj ur kasneje se v Sinajo na Romunskem pripelje avstrijski prestolonaslednik. Ljudstvo ga pozdravlja; z romunskim kraljem si zagotavljata prijateljstvo; med tem pa romunska množica potrga madjarske zastave in jih pomeče v blato. To se pravi po domače: Z Avstrijo smo Romunci pripravljeni živeti v prijateljstvu, ne pa z Madjari, ki kruto preganjajo milijone romunskih državljanov in jim ne dovoljujejo najpriprostejših narodnih pravic. To pesem vam poje cel Balkan. Romuni in Slovani so edini v tem, da je tudi pod Turkom boljše, nego pod Madjarom. Dr. Krek je v svojem proračunskem govoru to jasno izrekel. Pred prijateljstvom z Avstrijo straši in zadržuje balkanske narode mad-jarska krivičnost. Zato je hinavski s trgovskimi pogodbami mešati politiške namene, ki so popolnoma nedosegljivi, dokler je naša monarhija tako sestavljena, kakor je dosedaj. V ti zvezi se more šele pravilno pojmovati boj naših poslancev proti agrarni banki in njihovo državno-
vršil meseca oktobra. Shoda se bodo imogli udeležiti ne samo zastopniki 'listov in časnikov, od uredništva izvoljeni, ampak tudi zastopniki vseh literarnih in znanstvenih društev; razven tega se bodo mogli shoda udeležiti vsi odlični ruski pisatelji.
Ruski židje so si oddahnili. Njih največji zagrizeni sovražnik, odlični anti-semit P. A. Kruševan je te dni umrl. Njegovo ime je bilo v zadnjem revolucijonar-nem_ gibanju na Ruskem zelo dobro znano. Ce tudi ni imel sistematične izobrazbe, posvetil se je časnikarstvu. Najprej je sodeloval pri »Minskoni listku« in potem »Vllenskem Vestniku« in v devetdesetih letih ie ustanovil v Kišinevu list »I3ess-arabec«, pozneje »Drug« in potem v *Pe-terburgu »Znamja«. Umrši je bil vnet antisemit in svoje mišljenje je marljivo propagoval v svojih listih. Ob svojem času so ga sumničili, da je organiziral znani pogrom zoper Žide v Kišinevu. Kruševan je bil zelo plodovit in marljiv časnikar, vsak dan' je spisa! 500 časniškili vrstic. Spisal je tudi nekoliko romanov in povesti.
pravno stališče, naj sc zjedinijo vsi avstrijski južni Slovani v eno skupino. Država in njena zunanja politika je s tem ravno tako zvezana, kakor naše koristi. Raztrgane madjarske zastave so ilustracija nespametne sedanje politike in nepo-bitno potrdilo stališča naših poslancev.
Velehradskl sMi,
Velehrad, prestolnica slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, središče sta-roslovanske krščanske kulture, je v zadnjih desetletjih postal ogniišče katoliškega življenja in središče k a to.lt-> k e organizacije na Moravskem. Velehrad je središče 1110-ravskih kmečkih zvez in moravske mladinske organizacije (dne 29. junija t. I. je bila pod vodstvom dr. Stojana in dr. Hru-bana velikanska slavnost mladinske organizacije: blagoslovlietije skupne društvene zastave, ob navzočnosti 25.000 morav-skega ljudstva); tukaj se vsako leto vrše velikanski ljudski shodi (teh shodov sc navadno udeležuje okoli 20.000 ljudi); tukaj se vrše shodi katoliških akademikov, tukaj se je letos ustanovila katoliška češka gimnazija.
A kakor stari Velehrad ni imel pomena samo za Moravsko, ampak za vse Slovane, tako Velehrad tudi v novejšem času postaja središče vseslovanske versko-kulturne organizacije, ki ima namen na cerkveni in znanstveni podlagi organizirati katoliške Slovane in pospeševati njih napredek, posredovati med vzhodno cerkvijo in zapadno kulturo ter pripravljati pot k rešitvi onega starega cerkvenega, vprašanja, ki še zdaj Slovane in ves krščanski svet deli v dva nasprotna tabora — v veliko škodo veri in kulturi. ,
Leta 1907 se je vršil prvi mednarodni velehradski shod (Conventus Velehradcn-sis) o vzhodnem cerkvenem vprašanj. (»Slovenec« je o njem podrobno poročai.) Ta shod je pripomogel, da so katoliški Slovani postali središče velikega svetovnega verskokulturnega gibanja. Letos se bone od dne 31. julija do 3. avgusta vršil II. velehradski shod. 2e sam program tega shoda kaže, da je Velehrad postai središče vsega teoretičnega in praktičnega dela za rešitev vzhodnega cerkvenega vprašanja. Nastopilo bode 18 govornikov in predavateljev: en Hrvat (profesor R.tig, Djakovo), dva Slovenca (profesor Končar S. J., Sarajevo; dr. F. Grivec. Ljubljana), dva pravoslavna Rusa (prošt Malcev, Be-rolin; profesor A. Jacimirskij, Peterburg), dva Poljaka (profesor Zdziecho\vski, Krakov; profesor Bukowski, Vidnava), trije Cehi (arhivar F. Snopek, A. Jašek in arheolog' profesor Neveri!), en Rusin (F. Bocian), štirje Francozi, dva Italijana in en Nemec. Izmed neslovanskih narodov so posebno odlično zastopani Francozi; predavala bo-ideta dva člana slavne bizantinske akademije v Carigradu (asumpcionista P. Jugie in Salaville), en misijonar iz Bolgarije (P. Germain, duhovnik vzhodnega obreda1, su-perior misijona v Slivnu) in profesor Gra-tieux iz Chalons sur Marne. S predavanji bode združen kratek kitrz o vzhodnem cerkvenem vprašanju. Na shodu se bode predavalo le v latinskem in ruskem jeziku.
Med tem shodom se bode v nedeljo-, dne 1. avgusta, vršil velikanski ijudski shod »Apostolstva sv. Ciriia in Metoda«, dne 3. avgusta pa shod čeških akademikov in bogoslovcev, na katerem bode govoril tudi naš državni poslanec profesor dr. J. Krek. O vseh treh shodih bede »Slovenec« prinesel podrobna poročila.
Kdor bi si rad ogledal staroslavni Velehrad in obiskal grob sv. Metoda, naj to stori ob tej priliki. Vsa pojasnila daje uredništvo »Slovenca«.
Starodavni Ve.ehrad vstaja iz razvalin, na grobu sv. Metoda se zbuja novo življenje---O naj bi to novo življenje, ki klije iznad razvalin starega Ve-lehrada in iznad groba sv. Metoda, prešinilo vse Slovane in jih združilo v veri sv. Cirila in Metoda!
»VENKOV« O KONFERENCI PROTIOB-STRUKCIONISTOV.
»Venkov« piše o »konferenci«, ki so jo imeli zastopniki protiobstrukcijskih slovanskih strank na Dunaju, da so gospodje Maštalka, Hruban, Laginja, Ploj in Masa-jfyk is'kali med seboj formulo, s katero bi jiašli tudi izgovor za svoje prečudno, slovanski stvari1 škodljivo postopanje. Samo slaba vest je te gospode zadržala še en dan na Dunaju, a prišli niso do nobenega uspeha. Bil bi res pravi čudež, če bi se mogli glede razlogov svojega postopanja dogovoriti tako različni gospodje, kakor so dr. Hruban hi dr. Masaryk, ali pa dr. Myslivec in dr. Ploj! Samo en argument bi mogli ti gospodje najti skupen, jn ta je, da iim je njihovo početje diktirala ž e I j a p o š t i r i m e s e č n i h dietah!
ČEŠKI AGRARCI PROTI MLADO-CEIIOM IN REALISTOM.
Češki agrarci zavračajo očitanje, da bi svoje stanovske interese stavili nad narodne; pač pa sc more to očitati sedaj
Mladočehom, ki se predstavljajo svetu kot »industrijalna« stranka in dvigajo velik hrup, da je obstrukcija baje preprečila pooblastilni zakon.
Glede pooblastilnega zakona pa treba pomniti, da ne bi mogel stopiti v veljavo, če ga ne sklene tudi ogrski državni zbor. Ta je pa čez jesen odgoden, in pred zimo je izključeno, da bi (l^ri sprejeli pooblastilni zakon. Zato je brez pomena sedaj očitati slovanski obštrukciji, da je ona preprečila pooblastilni zakon. Če hoče vlada z balkanskimi državami imeti dobre razmere, jih lahko ustvari tudi že sedaj, preduo stopi v veljavo pooblastilni zakon.
ČEŠKI AGRARCI O SOCIALNIH DEMOKRATIH.
»Venkov«, glasilo češke agrarne stranke, piše, da je Bienerth špekuliral na pomoč socialno-demokratske stranke ter njene instinkte izrabljal proti Slovencem in češkim agrarcem. Članki socialno-demokratskih listov, ki tako besne proti »škodi <, ki jo je baje naredila slovanska obstrukcija, jasno kažejo, za čem žalujejo rdeči sodrugi. Bienerth je prav rafinirano špekuliral na razdraženost, ki mora nastati med socialnimi demokrati, ako izgube diete za nekaj mesecev. Kdor pozna socialno-deniokratsko delegacijo, vč, koliko žolča se je moralo razliti po njihovi notranjosti iz jeze nad izgubo diet. To :;slabo stran« socialnih demokratov je Bienerth dobro poznal in kalkuliral ž njo, ter si sedaj roke mane vsled delirija, ki je nastal v tej stranki. Socialni demokratje se pa tudi boje novih volitev na Češkem, koder so samo z velikim sleparstvom dosegli pri zadnjih volitvah toliko uspehov. Ti uspehi se pa ne bodo dali vzdržati brez vladne pomoči. Vsled razmer, ki so po volitvah leta 1907. nastale na Češkem, so socialni demokratje odvisni od vsake vlade.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Chiari je izjavil, da se jeseni štetem ne izpremeni. Priporoča vladi, naj vse stori, da se združijo deloljubne zbornične stranke in se -ustvari parlamentarna vlada, ki naj sestavi natančen program. — Chia-rijeva izjava je skrivnostna. Na eni strani pravi, da se sistem ne sme izpremeni ti, na drugi pa, naj se sestavi parlamentarna v.ada. Ploj in Hribar bosta seveda v svoji deloljubnosti šc naprej tiščala iz maiostnih strankarskih ozirov v naročje tiste vlade, v kateri sede Hochenburger, Stiirgkh in Schreiner. — V Lihcu se bo vršil razsrovor nemških poslancev. — Delegacije bodo sklicane začetkom, državni zbor pa koncem oktobra. Ploj je torej dobil košarico, ko je hotel, da se prej snide državni zbor, ž njim vred pa njegovi vladni kranjski liberalci.
NEMŠKA KANCLERSKA KRIZA SIJAJNA ZMAGA NEMŠKEGA CENTRA.
Kocke so padle. Imenovan je za kanclerja nemškemu centru prijazni državni tajnik Betbrnann Holhveg. De'11'briick je postal državni tajnik za notranje zadeve, Syd'o\v pa trg. minister. Odslovljena sta nasprotnika centra naučni minister Holle, ki mu sledi pl. Trett, državni podtajmk Lobell, Biiiowov intim-us, je imenovani za brandenburškega predsednika. Biiiowu je priredil Viljem pogreb prve vrste. Podelil mu je red črnega orla z briijanti, pisa'I mu nad vse milostno pismo, se slovesno poslovil od njega, hodil ž njim »e-ingelhangt«, sploh pogreb prve vrste. Da liberalni listi besne, je samo-obsebi -umevno.
BOJ ZA TEHERAN.
Boj za Teheran včeraj (14. t. m.) še ni bil odločen. Kazaki so odločno odbiali besne napade vstašev. Gromeli so grozno topovi. Središče mesta mora biti grozno razdejano. Šah bi rad pustil Teheran bombardirati, a ugovarjali so poslaniki. Šah ni šc pobegnil.
novice.
+ Dr Šusteršičev egoizem. »Slovenski Narod« je objavil dne 13. f. m. po Pe-niŽkn mu doposlano brzojavko, ki slove: »V seji protiobstrukcionistiških strank »Slovanske enote« se je konštatiralo tole: Dr. Lueger je v seji odbora šestorice stavil ponudbo, da bi se naj Bienerthov kabinet rekonstruiral in prepustilo nekaj portfe-Ijev »Slovanski enoti«. Dr. Šusteršič se je temu odločno uprl zahtevajoč, da se morajo ti portfelji prepustiti edino slovenskim klerikalcem in češkim agrarcem in da se pri razdelitvi ne smejo vzeti v po-štev češki klerikalci in druge v »Slovanski enoti« združene stranke.« Nasproti tej po Penižku tudi v vse druge liste razširjeni notici smo z najmerodajnejše strani pooblaščeni, da izjavimo: »Poročilo je v cclofi ž agano. V seji odbora šestorice ni bilo niti govora o kaki rekonstrukciji Bie-nerthovega kabineta. Dr. Lueger ni kdo drugi ni stavil ponudbe o kaki rekonstrukciji kabineta. Ne dr. Šusteršič ali kdo drugi je kaj izjavil.« — Pristavljamo temu neresničnem poročilu, razširjenemu po cesarskem svetniku Penižeku, da bo pisarili
o njem nemški vladni listi cele članke z očf-vidnini namenom, da splekarijo proti slogi strank »Slovanske enote«. Nasprotniki dr. Šusteršiča se, kakor razvidno iz našega po.uknila, poslužujejo grdega orožja neresnice. Kako naj bi dovolj obsoidili tako postopanje. Tak boj je zelo grd. Radi bi znali, kdo je Penižka informiral. Kakor se vidi, dela »Narodov« poročevalec za vlado z izmišljotinami, kar nam marsikaj pojasni. Ne čestitamo »Narodu«, dajo navezan na tako protislovansko poročanje.
-f- Ploj se informuje. Ogorčeno presenečenje je vzbudila v vseh slovanskih krogih vest, ki jo razširja »Hrvaška korespondenca«, da sc je Ploj šel o točnosti znanega Bienerthovega komunikeja in-formovat k Bienerthu in je dal potem v javnost, da je dobil vtisek (sic!), da ima Bienerth prav! Slovenski jezik nima besede, ki bi dovolj strogo označila tako po-čenjanje. »Slovanska Unija« stoji proti B i c n c r t h u v skrajni opoziciji, ker mu ne zaupa. Za vse to je Ploj sam glasoval! Zdaj pa gre k tistemu Bienerthu, ki mu sam ni zaupal, da se informira zoper vodilne može slovanske opozicije. Neču-veno, podobno le tistemu Ploju, ki ima dovolj drzno čelo, še vedno nositi mandat, dasi so mu volilci jasno in točno izrekli popolno nezaupnico. Naj se le pomisli! Pet •slovanskih poslancev, med njimi1 dva načelnika »Slovanske Enote«, je izdalo ponovno izjavo, da Bienerthov komunike ni točen, namreč poslanci Udržal, Šusteršič, Stanek, Zazvorka in Korošec. A Ploj, ki pri dotičnem pogovoru z Bienerthom, za katerega se gre, ni bil navzoč, izjavlja po »Hrvatski korespondenci«, da ima Bienerth prav, ker mu je rekel Bienerth to!! Ne znamo, kaj naj bolj občudujemo: nesramnost ali predrznost takega postopanja. Na eni strani stoji pet vodilnih mož slovanske opozicije, na drugi strani Bienerth, a Ploj, ki stoji v »strogi« opoziciji proti Bienertluu veruje Bienerthu in to ostentativno izjavlja. Za ta'ko obnašanje slovenskega poslanca se bo našel pravi odgovor, da bo šumelo Ploju v ušesih.
+ Kaj delajo gospod Ploj in drugovi? Ploj je zanimiva politiška prikazen. Drži se načela, govoriti z vsakomur, kar mu je všeč, v navzočnosti oseb, ki mu niso po godu, pa trdovratno molčati. Nemila uskoška usoda ga je posadila na mesto podpredsednika v »Savezu južnih Slave-na« in mu je celo odkar je Ivčevič izstopil, porinila vajeti v roke. Pri sejah, kjer je navzoč dr. Šusteršič, molči Ploj trdovratno; tiho sedi in piše, kar se govori. Ljudje, ki ga poznajo, pravijo, da piše po svoje, iti da to. kar je napisal', tudi po svoje rabi. V sejah »Slovanske Jednote« je vsled tega njegova modrost ostala pod mernikom; tudi v »Narodni zvezi«, katere sc je ravno vsled dr. Šusteršiča bal in je niti sklicati ni maral ob najvažnejši dobi pred koncem državnega zbora, je igral samo vlogo tihega modrijana. Zdaj je pa dr. Šusteršič na potrebnem oddihljeju v tirolskih gorah in Ploj je postal zgovoren in podjeten. Opozicijonalec je lezel k Bienerthu in vlekel s seboj Laginjo in Tre-siča ter si dal potrditi od Bienertha, da je vladno poročilo o pogajanjih med akcijskimi strankami N. J. m vlado resnično. To bi bil lahko naprej vedel. Bienefth vendar ne bo Ploju, Laginji in Tresiču pravil, da je poročail neresnico. Ko bi pa Ploj imel za en las resnicoljubnosti v tem oziru, bi se bil moral obrniti tudi na svoje poslanske tovariše, ki so bili pri Btener* thu. Če ni hotel vprašati dr. Šusteršiča, ki se ga tako strašno boji, naj bi bil stopil k Udržalu, Staneku ali Zazvorki. Zani je pač Bienerth vse. Mimogrede omenjamo, da smo čuli od poslancev, da se je vse, kar se je sklepalo v »Narodni Jednoti«, pri vladi takoj zvedelo. Za nas, ki nimamo priložnosti, da bi tajnosti »Narodne Jednote« opazovali1 odblizu, je pa dovolj, da pogledamo na toplomer dunajskih, Slovanom nasprotnih listov. Najbolj umazano in nestrpno so se držali glede na boj naših poslancev »Neue Freie Presse«, »Frem-denblatt« in »Wiener Allgemeitie Zeitung«. Ti pa zda-j kar sehajo slasti, iko poročajo o Plojevih ekspedicijah proti dr. Šuster-šičtt. Ta toplomer kaže za Ploja in njegove pod ničlo z ozirom na slovensko in slovansko misel. Baron Morsey, ki je Ploja spravil v delegacijo, bo v lepi zvezi s Šm-oki in Icigi hvalil konservativnost dvornega svetnika dr. Ploja. V ti družbi bo tudi »Narod«. Ploj pozabi pri tem, da imajo zadnjo besedo vendarle njegovi volivci. In ti so mu že povedali, da sme sicer hoditi z Laginjo in Tresičem kamor hoče, toda nikamor in nikoli v njihovem imenu.
+ Radikalno! Dunajski nemški listi so prinesli v ponedeljek in v torek vest, da so se Ploj, Laginja in Tresič pri ministrskem predsedniku t. č. Bienerthu prepričali, da je dr. Šusteršič res govoril ž njim tudi o slovenskem vseučilišču. To mu štejejo v zlo. Z ministrskim predsednikom se sme menda govoriti samo, kaj on želi od poslancev in od ljudstva, vse drugo je Imdobija. Po pravici se zaletava Ploj v dr. Šusteršiča in vsi zavedni Slovenci mu morajo pritrditi, ker je konečno ven-
darle nesramno, da vprašuje dr. Šusteršič Bienertha, kakšno stališče zavzema glede na slovensko vseučilišče v Ljubljani. D;. Šusteršič jo bo izkup.il za to predrznost. On bi bil moral Bienertha vprašati takole: »Ako bi 'bilo všeč Vaši Pre vzvišenosti, da nabiramo po Slovenskem prispevke za laško vseučilišče v Trstu? Ali ne'bi kazalo pri ti priliki tudi nabirati podpisov v zahvalo, ker sc na Koroškem in Štajerskem ,tako primerno vzgaja naša mladina, in ali ne bi bilo prav, ko bi se ustanavljala po vseh slovenskih krajih patriotska društva ,v proslavo Oberdanka, ki bi z'bombami in Sbodalci spravila s sveta tiste državi nevarne elemente, ki zdaj v Trstu in Gorici kale edinost in poizkušajo rušiti laški značaj neodrešenega Primorja?« Prav bi bilo tudi, da bi sc ob takem pogovoru izposlo-valo milostno dovoljenje Slovencem in Hrvatom, da smejo odslej v okrepilo patrio-tiškega in dinastiškega čuvstvovanja nositi za klobuki plavice in marjetice. Ta nepridiprav — dr. Šusteršič — pa loputa s slovenskim vseučiliščem' Saj mu je Bie-nerth naprej povedal, da je vlada objektivna, da ni nasprotna nobeni narodnosti, tudi južnim Slovanom ne. Ta hudobnež pa tega ne verjame in izprašuje, brez dvojbe z uajzlobnejšim namenom, o slovenskem isveučilišču. A la lanterne ž njim! Za stražo, da nc uide, pa Sokole ven hi ž njimi vso radikalno narodno družbo. Ce sedaj ne pobijejo v narodnem ogorčenju izkušeni ljubljanski hberalčki dr. Šusteršiču oken, potem je viža ven! Izdajstvo zahteva osvete. Žerjav, tvoja ura je prišla: Radikalizem zmaguje!
+ Konferenca protiobstrukcijskih slo-vanskih strank, ki se je vršila predvčerajšnjem, je sklenila, kakor se nam poroča iz verodostojne strani, samo to, kar je proglasila v oficiehiem 'komunikeju. Vse drugo, kar se je v predvčerajšnjih dunajskih večernih listih o tej konferenci pisalo, jc četičav 'komentar, ki je izšel iz fantazije raznih žurnalisitov, ki so dali v tisk svoje čenčarije že davno prej, predno se jc konferenca sploh vršila. Iz tega se zopet vidi, kako previden mora biti vsak, 'ki danes bere izvestna časnikarska poročila o ob-jstrukciii . .da ne gre na lim.
+ Iz nemškega časopisja. Krščanski Socialci so izdali oklic na nemško krščansko ljudstvo. Obstrukcijo sicer oklic obsoja, a krivdo, da so se pogajanja z ob-strukerjo razbila, pripisuje socialni demokraciji. Oklic zahteva poslovnikovo iz-premenibo, poravnavo med Čehi in Nemci ,in tako finančno ireformo, ki obremeni pred ysem veliki kapital. Nemško svobodo-fltiteelno časopisje bo zavzelo 'kakor običajno stališče, ki jim ga bodo ukazali Vse-jiemci. Vse nemško vodilno glasilo pa že (pripoveduje, da se sme poslovnik 'le iz-(Premeniti, ako to skleneta poslanska in gosposka zbornica. Vsenemško časopisje Jtruto napada Gessmanna, češ da dela na jiovo večino s 'krščanskimi slovanskimi strankami. Dr. Ebeuhoch je izjavil, da mora ,vlada pred vsem ugladiti pota češkemu deželnemu zboru. V svoji izjavi poziva vlado, naj stori vse, da se ne ustanovi velik slovanski blok. — Vlada na preprečenje slovanskega bloka sama dela. Dokazuje nam to Plojevo postopanje, ki tako pridno kon-ierira z Biencrthom in ruje proti slogi v »Slovanski Uniji« združenih strank. To nam dokazuje pisarjenje Vladnih listov, ki zelo zadovoljno pišejo o konferenci delo-Jjubnih strank »Slovanske Unije«. Sicer se pa Mižamo časnikarski dobi kislih kumare. .Večina ministrov gre na počitnice. Uspeli slovanske obstrukcije je. da prične vlada .začetkom septembra delati na delozmož-inost češkega deželnega zbora. Prihodnji mlihrstrski svet bo šele 18. avgusta.
H- Skromno ogrsko podjetništvo v Bosni in Hercegovini. Lanczy, tisti Ma-žar, ki ga tako ljubi »mlačen« Slovan Bi-jinski, da mu je proti volji cele zbornice dovolil oderuško bosensko agrarno banko, je čutil potrebo, da je govoril v pc-štanski trgovski in obrtni zbornici. V zahvalo za koncesijo oderuški banki jc zabavljal proti Avstriji, da se je vse kadilo. Rekel je, da sc razmerje med Ogrsko in Avstrijo čimdaljc bolj poostrujc. Hinavsko je rekel: »Kaj naj rečemo proti sovražnosti, s katero naša skromna (!) podjetja spremljajo v Avstriji glede na Bosne.« Mož je res skromen, ker imenuje 10 odstotni dobiček skromen. Po našem mnenju so take obresti oderuške in le prav so imeli naši poslanci, ker so se tako odločno potegnili za prava od i ran i h bosen-sko-hercegovskih kmetov.
+ Nemška in slovanska obstrukcija. Kdor zasleduje zdaj pisarjenje osobito nemškega svobodomiselnega časopisja, mora dobiti vtis. kakor da so Nemci ponižne ovcc, ki jih hočejo raztrgati in požreti slovanski grozni obštrukcijski volkovi. A Nemci naj primejo lepo sebe za nos. Saj ni še tako dolgo, ko so cclo z noži divjali sedanji nemški pohlevni pro-tiobštrukcijski backi. Najlepše pa je. da obsojajo nemški svobodmisclni listi, kar sami še zdaj delajo. Zakaj pa nc zboruje češki deželni zbor? Zato, ker nemška obstrukcija dela ne dopusti. Ponižne nemške protiobštiukcijskc stranke so šc zdaj v
češkem deželnem zboru deroči obštrukcijski volkovi. Ej, kje si toli hvalisana nemška doslednost Na Dunaju protiob-strukcionisti, v Pragi pa obstrukcionisti. Sami smejo vse, Slovani pa nič.
-H V Belgradu so odnekdaj čudni politiki. Zdaj pišejo tudi srbski listi o slovanski obstrukciji in glej spaka — ni jim všeč. Zdaj bi Srbi radi, da bi Slovenci in Cehi šli z avstrijsko vlado in v tem nc vidijo tistega glasovitega »Dranga nach Osten«, o katerem sicer v Belgradu živi in mrtvi, po dnevu in po noči, na suhem in mokrem, sanjajo. Najbolj pa napadajo dr. Susteršiča — seveda, kaj bi ga ne, ko je belgradskitn politikom klerikalni strah prizadeva odnekdaj veliko večje skrbi kakor celo germanski. V Belgradu najbržc radi »Tagespošto« berejo, saj podobni so srbski napadi graškim. Ampak najbolj zabavno je, da belgrajska štampa Susteršiča zato napada, ker je s svojo obstrukcijo baje preprečil trgovinsko pogodbo s Srbijo, katero da Srbi rabijo kakor kruha! Že dobra tri leta Srbi vsak dan pišejo, da jim za trgovinsko pogodbo z Avstrijo ni prav nič mar in da nič na svetu lažje ne pogrešajo! Kdaj so resnico pisali? Je res hudo, če je klerikalizem tako huda zver, da vse bega, od nemškega Gradca pa do »slovanskega Piemonta«, starodavnega Belgrada.
Svojega elementa »Slovenski Na-,rod« ne more dolgo pogrešati, kakor se znana domača žival vkljub novim higijen-skim načelom še vedno najboljše v mlaki počuti. Še danes se ta list, ki hoče veljati za najbolj neodvisno glasilo na slovanskem jugu, ni upal uvodoma in stvarno povedati .mnenje lastne stranke o slovanski obstrukciji. To bi mi še iiinevali: na eni strani jc namreč težko izjaviti se proti odločnemu boju naših poslancev zoper velegerman-Sko-vsemažarsko vlado Bienerth-Bilinski-Stiirgkhovo, ko vsi obmejni Slovenci, ne izvzemši »Edinosti«, ta boj vseskozi odo-brujejo, na drugi strani pa ne ■more tega boja odobravati »Narod«, ki mora tako pi-,sati, kakor mu velevata Ploj in Hribar, glavna stebra Bienerthovcga vsenem-Škega režima. Kako bo »Narod« obsojal .zvezo slovenskih liberalcev z vlado1, ko se šc do danes ni upal obsoditi njihove zveze i; kranjskimi Nemci? Manj umfjiVo — ali pa morebiti najbolj? — je, da »Narod« svojo jezo na 'Obstrukcijo zliva v noticah, ki spominjajo po svojem tonu na one lepe Čase, ko je liberalno glasilo brlizgalo gnojnico na vsakega in na vse strani ter so .liberalci v tem uživali največjo blaženost. Talko psuje včerajšnji »Narod«, da »klerikalci poznajo samo svoje osebe in žepe«, da »tako demoralizirane in koruptne stranke, kakor je klerikalna, svet sploh še videl jii«, da je Šusteršič »blazen, sirov, izzivajoč in žaljiv«, da ima »Šusteršič od žlindre iimazane roke« itd. Nam je prav, če liberalci čutijo potrebo zopet plavati v svojem ,elementu, če svojega nagona krotiti ne morejo, ampak da bi s tem kaj dokazali ali Jjudstvo mogli preslepiti, je izključeno. Kje so časi, ko so se ljudje »Narodovih« smrd-Jjivosti bali? »Narodovo« dolgočasno zabavljanje je le dokaz, da hoče prikriti znane manevre proti slovanski opoziciji in s špansko steno zakriti pred ljudstvom pre-šestvovanjc liberalne stranke z nemško vlado. Z blatom bi »Narod« rad ljudem oči zamazal, toda blato nič več ne drži in izgubilo je vrhtega tudi vso izvirnost.
+ Proti »Frankfurter Zeitung « piše včerajšnji »Narod« in se proti nji široko-usti, ker glasilo iz rajha pozdravlja novo turško železnico kot nov most za Nemce k Adriji. V neki drugi notici piha »Narod« žveplo, ker nemški pcvci vabijo Ljubljančane na neko slavnost v Monakovo s črno-rdeče-rmenimi plakati. — Tako izgledajo flašterčki, s katerimi hoče liberalno glasilo zalepiti gnjijočo rano liberalne stranke, kojc voditelji sc zdaj združujejo z vsenemško Hochenburgcr-Sturgkh-ovo vlado, da bi premagali obstrukcijo v korist Nemcem in Mažarom, ki komaj čaka. da se Slovani medseboj ztnesarijo. Naj »Narod« zabavlja in sramoti — tega mu nobeden nc bo veliko zameril — ampak da objavlja take notice proti Nemcem, ki ponienjajo le narodno farbanje in vara-nje. je fo 'ostudno. Pa tudi na to sc bomo privadili, oziroma bi sc bili že davnej morali, saj »Narod» to stvar prakticira že prcccj časa.
■f Hrvatska Krima, glavno glasilo stranke prava v Dalmaciji, sodi o položaju: Mutno obzorje da predvidjati vladi, da se sprema u parlamentu oluja. kojoj bi mogao žrtvom pasti i jači nego li jc Bie-nerth.
f Vsedijaški sestanek hrv. kat. nar. dijaštva v Spljetu. Pripravljalni odbor nam piše: Ker bodo stroški za sestanek ' ogromni, a taksa za dijake minimalna, prosimo tovariše, ki so se prijavili za sestanek, a niso še poslali vse določene takse (13 K), da to nemudoma store, ker dni- j gače otežujejo delo priprav, odbora. One I pa, ki so sc prijavili, a niso šc prav nič po- j slali na račun takse, opozorujemo. da ne- ; mudoma pošljejo cclo svoto, ali pa vsaj večji del iste do 22. t. m., ker sc v nasprotnem slučaju njih priglasitve nikakor
112 bo vpoštevalo. Ob enem naznanjamo, da nam radi nepričakovanega števila dijakov po preteku določenega roka ne bo megoče sprejemati nobenih priglasitev več. — Pripravljavni odbor.
H- To so bedaki. »Touriug Club ita-liano«, laško športno društvo s sedežem v kraljestvu, jc izdal turistično karto Pri-;norja in Kranjske. V tej karti nahajamo sledeča imena: Za Logatec L o n g a t i c o, za Vrhniko: N a u p o r t o , za Bistrico: B i s t e r z a , za Klanec pri Herpeljah: S. P i e t r o d i M a d r a s (ali je to modras ali pa glavno mesto vzhodne sprednje Indije?). za Sočergo: S a u S i r i o , za Vršeč: Versura. V tem Touring-clubu morajo biti zbrani lepi cksemplari!
Za ustanovitev »Hrvatskih pro-svjetnih društev« priobčuje v vrlem ljudskem listu __ »Istiina« navdušen oklfc du-kovnik D. Šarčevič. Bil bi res že skrajni čas!
—	Za Rokodelski dom v Ljubljani jc
daroval neimenovan dobrotnik kot svoj II. dar 50 K. Ta lepi dar nas jc toliko bolj razveselil, ker so zadnji čas — žal — nekoliko ponehali darovi v korist Rokodelskega doma v Ljubljani, dasiravno se je namen teh darov — odplačevanje ogromnega dolga, ki jc vknjižen na domu — mogel le kljub požrtvovalnim dobrotnikom sorazmerno z velikim dolgom v majhni meri izvršiti. — Bog plačaj torej velikodušnemu dobrotniku in mu obudi obilo požrtvovalnih naslednikov.
—	V Sori utonila. Iz Stare Oselice se nam poroča: Žalostno pojo zvonovi, ker je utonila na Trebiji Katrica Jelenova, majčkina sicer, a veselje starišev in vseh. Otrok je šel čez brv čez Soro zvečer ob 6. in padel v naraslo vodo. Iskali so jo in dobili še le drugi dan. Dobrim starišem srčno sožalje! O ta Sora.. kako je kruta!
—	Zidarski štrajk jc izbruhnil v Brodil, ker se podjetniki niso hoteli držati tarifa.
—	Zdravniški vladni svetniki v Bosni.
Iz Sarajeva se poroča, da bo te dni več zdravnikov imenovanih za vladne svetnike, kar je bilo doslej redko odlikovanje med zdravniki.
—	Pasji kontumac je o-ajšan samo za Ljubljano.
—	Sijajna požrtvovalnost za hrvaški tisk. Hrvaški poslanci, zbrani okolu »Hrvatske«, so zbrali 37.000 K na korist lista, pred leti je za »Hrvatsko« daroval poslance Zagorac 100.000 K.
—	Preložitev ceste na Muljavi in »Slovenski Narod«. Piše se nam: Gotovim osebam ne da žilica, da bi opeto-vano ne udarili po deželnem odboru z loparjem. Preboleti nc morejo poraza, zato stresajo svojo jezo po »Narodovih« predalih. V »Nar.« z dne 15. m. m. ponavlja znani dopisnik zopet neresnico, da je gospod dr. Lampe g. Zavodniku oddal dela nove ceste zato, ker je postal »klerikalec«. Isto neresnico je. »Narod« že pred tedni pogreval. Zato je potrebno liberalnim dopisnikom resnico v spomin poklicati. Pred vsem bodi povedano, da deželni odbor ni oddal ceste Zavodniku in tovarišu, pač pa cestni odbor, in to soglasno. Res je pav da je cestni odbor v prvič oddal dela nekemu tujcu, za katerega se je z vso zgovornostjo potegoval predsednik. Ponudbe Zavodnikove. dasi je bila vložena pred sejo cestnega odbora, pa predsednik niti odpreti ni hotel, češ, da je eno uro prekasno vložena. Ta'ko je dobil delo edini ponudnik — tujec, o katerega strokovnem znanju nič ne vemo. Seveda sta se Zavodnik in Perko pritožila proti tej pristranosti na deželni odbor. Protest sta tudi poslala dva zastopnika kmečkih občin v cestnem odboru. Vsled tega je deželni odbor ugodil prizivu in naročil predsedniku cestnega odbora, sklicati novo sejo ter odpečatiti tudi ponudbo Zavodnik-Perko. Pri tej novi seji sta imeiiovanca dobila preložitev ceste soglasno. Torej, pošteni dopisnik, kako -je z »božjo hčerko«? Da jc pa Zavodnik sposoben za taka dela, dokazuje nebroj spričeval in okolnost, da je vse življenje preživel kot akordant pri železnicah, cc-stah in vodovodih. To so priznali javno tudi tisti »odločilni možje«, ki so bili nasprotni. Ni pa naš namen Zavodnika zagovarjati. Zganja tudi mi nc zagovarjamo.
—	Odlikovan Hrvat. Dvornemu in kabinetnemu tajniku. Hrvatu Slavku Ur-pani >je podelil grški kralj Jurij vitežki križ Zveličarjevega reda.
—	Kranjsko avtomobi no društvo. V soboto, dne 17. julija 1909 se bode vršila seja kranjskega varstvenega društva lova v sejni dvorani c. kr. dež. vlade v Ljubljani za ustanovitev kranjskega avtomo-bilnega društva (kluba). Vsi, ki se zanimajo za tako ustanovitev, sc uljudno vabijo k obilni udeležbi. Društvo bi bilo velike važnosti za tujski promet v naši deželi. posebno ker sc bo 1. 1910 vršila knežja Hcnrikova vožnja skozi našo deželo ter bo takrat privabila mnogo tujcev v deželo.
š Lov občine Dovje tia Gorenjskem bo dne 17. t. in. oddan za deset nc za pet let v zakup.
—	Z nožem je sunil Janez Modestin brez povoda Ivana Jereba iz Rovt ter ga težko ranil na stegnu in poleg srca. Jereba so prepeljali v deželno bolnišnico, a jc malo upanja, da bi okreval.
—	Prvo četrtino dvemilijonske Ros-eggerjeve zbirke so Nemci že zbrali. Med najnovejšimi darovalci je ponemčeni Kro-par bankir J. Supan v Celovcu.
Darovi.
V SKLAD OBMEJNIH SLOVENCEV
so poslali:
6 2. Pod g e s 1 o m : »K e r se Ti n c u p a š , p a j a z da m« 20 K. Takoj nato je prišlo:
63.	pod geslom: »Kar se moja žena u p a , s e tu d i jaz« 20 K.
64.	Matija K a r b a , župnik, Zreče, 20 K.
65.	Josip P c č n a k , kaplan v Trbovljah, 20 K.
66.	A J o j z i j C i 1 c n š c k , župnik v Poljčatmh, 20 K.
Prosimo lepo za pospešenje pošilja-tev. Agitirajte med znanci in prijatelji, da se pridružijo z darovi skladu obmejnih Slovencev!
Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani.
Kakor smo že kratko v sobotni številki omenili, sc je ustanovila po inicijativi deželnega odbora kranjskega deželna vinarska zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani. Da se bo moglo z delovanjem te zadruge čimprej pričeti, sklicuje osnovalni odbor ;ia četrtek, 22. t. m. občni shod, da se izvoli stalni odbor, sestoječ iz 14 udov, da se bodo nabirali zadružni udje ter da se pojasni pomen in smoter te zadruge. Shod se bo vršil v Ljubljani, in sicer z ozirom na oddaljene interesente in gostilničarje popoldne ob treh najbrž v hotelu »Union«. ,— K temu shodu se že sedaj vljudno vabijo vsi vinogradniki, razne korporacije, gostilničarji in drugi interesenti iz vinorodnih krajev kranjske dežele, ki jim jc na tem, da se taka zadruga ustanovi na .krepki podlagi. V kratko pojasnilo in navodilo vsem interesentom navedemo tu štiri glavne točke zadružnih, ravnokar po-irjenih pravil, in sicer § 2., 3., 4. in 7.
§ 2. Namen te zadruge je, pospeševati napredek in razvoj vinarstva z nakupovanjem in s prodajo kranjskega vina ter dru-,gih kranjskih pridelkov svojih udov; dalje posredovati vinsko kupčijo s pomočjo .vinskih potnikov, z napravo zadružnih kleti, s priredbo in z ustanovitvijo vino-iočev. vinskih seinnjev in razstav, javnih .vinskih pokušenj, reklamnih odborov itd. ,na Kranjskem sploh in po možnosti tudi ,izven Kranjske.
Uvesti vse vinarske in kletarske potrebščine in pripomočke v povzdigo vin->stva in prometa z vinskimi pridelki kranjskih vinogradnikov.
§ 3. Za ude se v prvi vrsti sprejemajo kranjski vinski pridelovalci in vsaka druga fizična in juridična oseba, katerih dosedanje delovanje jamči za prospeh zadružnega podjetja.
§ 4. Priglašenec postane zadružnik in .dobi šele tedaj pravno moč, ko je od odbora sprejet in ko plača vpisnino, ki znaša JO K. ter vsaj en delež.
S 7. Delež znaša 20 K avstrijske veljave.
Vsak zadružnik mora imeti vsaj en delež; s privoljenjem načeistva jih na ima lahko tudi več. Vsak zadružnik jamči s trikratno vsoto priglašenih deležev.
Zadruga se bo prvo leto omejila na povzdigo vinske kupčije le s posredova-,njem med pridelovalci in uživalci s tem, da nastavi svoje vinske potnike, ki bi potovali po Kranjskem, Koroškem, Zg. Štajerskem, Moravskcm, Češkem, Gališkeni in po Bukovim; dalje z otvoritvijo in s primernim zalaganjem vinotočev v mestih. ki so posebno pripravna za kranjska .•vina. Osrednja 'klet se za sedaj v Ljubljani iz raznih ozirov ne more še napraviti, pač pa se ustanovi več krajevnih vinskih zadrug in krajevnih posredovalnih odborov, ki bodo v zvezi z deželno vinarsko zadrugo v Ljubljani.
Kdor m isti pristopiti kot ud zadruge, naj pride k občnemu shodu dne 22. t. m., .ali pa naj naznani svoj pristop za sedaj ostrovalnemu odboru v Ljubljani, navedši natančen naslov, značaj (posestnik, gostilničar itd.) in število deležev. Čim več sc jih že sedaj priglasi, tem gotovejši bo dober uspeh. Istotako se lahko tudi že sedaj priglasijo oni vinski potniki, ki bi hoteli potovati po gori navedenih kronovinah. Ti morajo naznaniti, katerih jezikov so zmožni in kakšno plačilo zahtevajo. Pristop in ponudbe sc morajo pismeno prijaviti pod naslovom: Pripravljavni odbor deželne vinarske zadruge v Ljubljani (De-,želni odbor).
Naročajte ..Slovenca"!
Iz flleksandriie.
Ponosno se dviga na malem sicer, ioda za vsacega v Aleksandriji živečega Avstrijca priljubljenem poslopju avstrijska zastava. To je dom, kjer se bodo vzgajali otroci avstrijskih starišev v krščanskem dului, kjer se jim bo netila ljubezen •do svoje daljne domovine.
Srečna je bila misel, ustanoviti tako šolo. Saj preje so morali otroci posetati šole drugih držav ter so vzrastli in sc vzgojili v popolnoma drugem nego avstrijskem duhu. Dve leti jc že prebila in reči moramo s ponosom, da nobena druga šola ,v svojem početku ni pokazala tacega napredka, kakor ravno avstro-ogrska. Z veseljem sem se odzval povabilu in prisostvoval pri zaključitvi šolskega leta. Navzoč >je bil avstrijski konzul, rektor jezuitov in veliko število drugih avstrijskih trgovcev.
Otroci so izvajali razne točke programa z občudovanja vredno iineso. Tako ie bil povrnen ves trud našim šolskim sestram, ki so pričele letošnje leto svoje ,trudapolno, a plodonosno delovanje. Avstrijski konzul se je kar najprisrčneje zahvalil za povabilo in izrekel vso pohvalo sestram, enako drugi prisotni gospodje ter .obljubili s konzulom na čelu, kolikor mogoče podpirati ta prekoristni zavod.
Sledile so razne deklamacije v slovenskem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku, ki jih je spremljalo burno .oloskanje navzočih. Konečno >je razdelil konzul darilca malim ter vsacega navduševal s prijazno besedo.
Letos je bilo štirideset otrok v šoli, a morali so jih odsloviti kakih osemdeset .radi pomanjkanja prostora. Prostor bi se .pač hitro dobil, a vsled pomanjkanja gmotnih sredstev je zelo težavno.
Koroike novice.
k Družba sv. Mohorja v Celovcu ie
imela kakor običajno vsako leto svoj praznik na dan sv. Mohorja. Ob tej priliki je bila dan pred praznikom sv. Mohorja v nedeljo sv. maša, katero je daroval pre-,vzvišeni gospod knez in škof dr. Jožef ,Kahn. Pri sv. maši jc pel izborno pevski zbor slovenskega delavskega društva slovensko sv. mašo pod pevovodstvom gospoda kaplana Smodeja. K sveti maši je prihitelo obilo Slovencev iz mesta iu okolice, tako da je bila cerkev do zadnjega kotička napolnjena. Pri sv. maši je bilo opaziti vse gg. odbornike družbe sv. Mohorja. Osobje tiskarne je imelo kakor običajno prejšna leta na Mohorjev dan prosto.
k Na čast novoizvoljenemu celovškemu županu Metnitzu je bila v petek napravljena serenada, katera je bila pa klavrna zanj. Ko se je zahvaljeval za prirejeno mu bakljado, se je izrazil, da bo vedno stal prvi na braniku in branil nemški Celovec proti vsakemu najmanjšemu poizkusu, da bi se kdo drug utrdil v njem. Zaklical je končno »Heil«, na kar mu je nekaj pevcev odgovorilo s »Heil«-klici, iz občinstva je bilo pa boli malo slišati »Heil«-klicev, kar priča, da Celovčani nič kaj niso vneti za novega župana.
k Elektrika ubila kemika. Pri Pater-nionu v Weissensteinu je električni tok ubil uovonastavljenega kemika dr. Kun-za iz Berolina. 15.000 volt je šlo skozi njegovo telo. Inženir Walter jc nevarno ranjen.
k Slovenski napredek v Pliberku. Iz
Pliberka poročajo: Šmihelska hranilnica in posojilnica jc kupila v našem mestu veliko hišo, nekdanjo pivovarno, kjer se napravi Narodni dom. Obenem je začela v tej hiši poslovati nova posojilnica za Pli-berk. Tudi slovenska občina Blato dobi v tej hiši svojo pisarno. Dosedaj v Pliberku ni bilo slovenske gostilne, dasi je mesto le umetno nemško, a okolica popolnoma slovenska. Slovenci so se zbirali vsak torek pri »kroni«. V Pliberku bi lahko izhajalo več slovenskih obrtnikov. Mesto ima lepo lego s senčnatimi sprehajališči v ozadju ter jc posebno vabljivo za letovi-ščarje.
učencev. Številka vzbuja upanic na boljši obisk v prihodnjem letu.
š Vlom ob beern dnevu. V Gradcu je vlomil nekdo v stanovanje neke Dunaj-čankc iu odnesel dragocenega zlatega okrasja za 25 tisoč kron. Policija nima še nobenega sledu. Razpisano jc dva tisoč kron nagrade za onega, ki spravi lastnici dragocenosti nazaj.
š Iz sodne službe. Pravosodnemu ministrstvu prideljeni namestnik državnega pravdnika dr. Rud. Paltaut" jc imenovan za dežeinosodnega nadsvetnika v Gradcu.
š Sama pristna nemška kri! Nedavno So imeli v Slov. Bistrici svoj »fest« juž-noštajerski »nemški« obrtniki. »Marbur-gcrca« koncem svojega poročila o ti prireditvi izreka posebno zahvalo: dr. Mur-mayerju, knjigovodji Watzeku, Bratuschi, rilovschegu, Pctzoltu, gospem in gospodičnam Bratuscha, Keru, Illovscheg, Ber-gles, Czaks. Kukovitsch, Oratsch in Ver-.solatti. Med vsemi le en Nemec jn en Italijan — drugo so sami slovenski odpadniki. Tako izgleda »izključno« nemštvo spodnještajerskih mest in trgov!
Ij Na oklicih so: Ferdinand Bučk, brivski mojster v Novem mestu z gdčno Marijo Zabukovec, šiviljo. Ludovik Mras, kondukter, z Julijo Svoboda, modistinjo.
— Grozna nesreča v ljubljanski okolici. V Gameljnih je Kodermanovo dekle, p. d. Fetičarjeva, v opekarni Mally in dru-govi zagrabila za jermen, ki se je splazil z vrtečega sc kolesa, lioteč jermen popraviti. Roka se ji jc zamotala v jermen in kolo je dekle zavrtelo okolu in popolnoma razmesarilo.
Ij Imenovanje na pošti. Za poštna višja oficiia sta imenovana poštna oficijala Alojzij Potokar in Andrej Sumi v Ljubljani, za poštna oficijala ^sta pa imenovana poštna asistenta Albin Zeleznik v Ljubljani iu B. Šorli v Št. Petru.
ij Otročja Iahkomišljenost. Včeraj je vrgel 7-letni Rudolf Treven kamen v šestletnega Frana Scheina s tako močjo, da mu .ie zlomil levo rebro. Poškodovanega dečka so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Štajerske novice.
š Zadružno Zvezo v Celju je zapustila hranilnica in posojilnica v Selnici ob Dravi ter pristopila k ljubljanski »Zadružni Zvezi«. Posnemanja vredno.
š Mladeniški shodi. Dne 25. julija se vrši v Petrovčah mladeniški shod. — Dne 1. avgusta sc vrši na Dravskem polju velik mladeniški shod, in sicer cerkveno opravilo na Ptujski gori, zborovanje v bližnjem Št. Lovrencu. — Isto nedeljo bo velik mladeniški shod za slovcnjegraški okraj. Vsi prijatelji našega gibanja so k tem shodom prijazno vabljeni.
š Kot suplentinja mesto umrlega gospoda nadučitelja Ornika je prišla v Lem-bah gdč. Vekoslava Frleš, dosedaj suplentinja v Brezju.
š Slovenski nemški fazredi v Celju. Pri sprejemnih izpitih je bilo sprejetih .32
ŠOLSTVO V NOVEM MESTU.
Iz Novega mesta sc nam piše: Mestni občinski odbor je v seji 23. m. m. sklenil, da se poviša sedanja trirazredna dekliška šola v petrazredno, in sicer, ako prispeva dežela za četrti razred učno moč. S tem se ustreže želji meščanstva, katero je toliko pogrešalo spopolnitve dekliške šole. Obžalovati je to. da dežeiua vlada nima nikake simpatije za Novo mesto. To se je že opetovano pokazalo, isto tudi sedaj. V našem mestu je gotovo polovico učeče se mladine iz uradniškega stanu. Znano je, da uradništvo ne prispeva ničesar k občinski upravi, kijub temu pa mora ravno mestna občinska uprava radi uradništva dokaj žrtvovati. Ravno radi tega je neumestno, da ako hoče mestna občina šolo v več razredov pomnožiti, k tem prispevati iz svojih pičlih dohodkov na občinskih dok'ladah, ki znašajo komaj 9000 kron, kar 1200 kron za povišanje te šole. Novo mesto bi imelo danes lahko najboljše dekliške šole, ako bi ne bil svoječasno liberalni občinski odbor odbil prošnjo konventa ubogih šolskih sester, ki so hotele ustanoviti samostansko šolo v Novem mestu, a so se potem naselile v pol ure oddaljenem Šmihelu. Po enaki brezbrižnosti bi bila kmalu zapadla v kak drug namen ustanova pokojnega č. g. Cimbasa v znesku 18.000 kron, katera je bila odločena za vzdržavanje dekliške šole v Novem mestu. Energiji g. prošta dr. Elberta še pripisovati, da se je po dolgi pravdi skozi več instanc ohranil ta zaklad v korist Novemu mestu. Kdor pozna marljivo delovanje gospoda prošta, je vsakdo prepričan, da bo on dognal, kar •je svoječasno liberalni občinski odbor zavrgel v škodo našega mesta, in ustanovi s to ustanovo višjo dekliško šolo pod spretnim vodstvom šolskih sester. Nikakor naj ne pada kaka senca sumnje na šolske sestre šmilielske šole, ako se trdi, da je za mestne deklice s tem pridobljen lep uspeh, da se ustanovi enaka šola v Novem mestu.
iazne stvari.
Haše vžigalice!
Na razna vprašanja odgovarjamo, da se naj vsa naročila na naše vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« nasfove na »Gospodarsko zvezo« v Ljubljani, koja ima vedno zadostno zalogo iti je v položaju. vsako naročilo najtočneje izvršiti.
Sezajte pridno po njih, nobena hiša naj ne bo brez njih. Zahtevajte jih v vseh gostilnah! Zahtevajte jih v vsaki prodajalni in vsaki trafiki!
ISEaBMilllli HIUIIW.W«MMJMU
Trgovsko-obrtna šola v Dubrovniku, j
Iz Zadra poročajo, da se v poklicanih kro- ' gih dela na to, da se že s prihodnjim šolskim letom odpre v Dubrovniku trgovsko-obrtna šola.
Španiolsko-židovski časopis bo pričel izhajati v Carigradu pod imenom »El Ju-des.«
Stolico poljskega jezika na vseučilišču v Černovicah zahtevajo tamkajšnji poljski dijaki, češ, da imajo svoji stolici že Rusini iu Rumuni.
Analfabetj med rekruti v različnih državah. Nemčija stoji glede šolstva na prvem mestu; ima 9,750.000 učencev in izdaje v šolske svrhe 520 miljonov mark na leto; zato pa ima tudi najmanj analfabetov med vojaškimi novinci, namreč 0-05%. Za njo pridejo Švedska, Norveška in Švica z 0-1%; Danska ima tudi le 0-2% in Vel. Britanija 1% analfabetov. Holandska ima 2-\c/o, Francija 4c/o in Finlandska 5c/o analfabetov. V precejšnji razdalji od teh stoje Belgija z 10-2, Avstro-ogrska z 257, Grška s .30 in Italija z 3Y3c/o. Nad polovico novincev ni znalo ne citati ne brati na Bolgarskem jn Srbskem, Ruskem, Portugalskem in Španskem; v zadnji vrsti stoji Rumunska s 75 odstotki analfabetov.
Sodnik kot duh. V požunskem komi-tatu je dobila neka žena od svojega moža iz Amerike 400 kron, ki jih je položila v hranilnico. Drugo noč pa pride k njej bel duh — smrt — ki ji zapove, da mu izroči denar, sicer jo vzame s sabo. Zena gre prihodnji dan v hranilnico po denar in pove, kaj sc ji je zgodilo prejšnjo noč. Uradniki so stvar naznanili orožnikom in ko so ponoči v ženini hiši prijeli »duha«, se je izkazalo, da jc to sam dobrorejeni krajui sodnik.
Maksima Gorkega je pozvala laška vlada, naj zapusti Neapolj. Baje je ta odlok v zvezi z nameravanim potovanjem ruskega cara v Italijo.
Od novega srbskega posojila porabi vsr'bska vlada 60 mil. v vojaške obrambne namene.
V predoru mrtev pokopan. V brugg-\valdskem predoru so začuli glas živega pokopanega delavca Patersolija, ki jc klical, naj ga rešijo, ker se preživlja edino le z vodo. Reveža 1. t. m. še niso mogli rešiti.
V nedeljo, dne 1B. julija na
M
¥ veliki dvorani jRiona
Pričetek ob pol 10. uri dopold.
Na shodu poročajo: dr. Šušteršič, dr. Korošec, Roškar, Grafen-auer, dr. Brejc, Fon, dr. Krek.
Somišljeniki in soraišljenice, agi-tirajte za obilno udeležbo.
Shod je pristopen samo somišljenikom iu somišljenicam S. L. S.
Sklicatelji.
Ibi'
SODNA RAZPRAVA PROTI ČEŠKIM ANTIMILITARISTOM.
Praga, 15. julija. Včeraj so zaslišali korespondenta »Narodne Politike« Siko-ro. Vse zaslišane priče so izpovedavale obtožencem v prilog.
SZYCZINSKI POMILOŠČEN.
Lvov, 15. julija. Cesar je pomilostil dijaka Szyczinskega, ki jc bil radi umora ces. namestnika Potockcga obsojen v smrt. Kazen mu je spremenjena v 201ctno ječo.
VZROK SAMOUMORU ROTHSCHILDO-VEGA SINA.
Dunaj, 15. .julija. O vzroku samo-umora milijonarjevega sina Oskarja Rothschilda se javlja, da je oče Albert Rotli-schild nagovoril med tem, ko je bil sin na potovanju, guvernantko, v katero se je sin zagledal, naj poroči drugega ter ji dal bogato doto. Ko se .ie sin vrnil in izvedel, da mu je guvernantka postala nezvesta, se je ustrelil.
Dunaj. 15. julija. Danes se je vršil-pogreb sina Alberta Rothschilda Oskarja Rothschilda, ki se jc ustrelil. Albert Rotli-schild je povodom sinove smrti ustanovil več ustanov z zneskom 250.000 K.
POVOŽEN POSLANEC.
Budimpešta, 15. julija. Poslanca dr. Horvatha jc povozila električna železnica in ga nevarno ranila.
POVODNJI NA ČEŠKEM.
Budjejevice, 15, julija. Vltava je zopet narasla. Povodnji so že marsikje popolnoma uničile žetev.
POLITIČEN ATENTAT V RUSIJI
Peterburg. 15. julija. Poveljnika neke ruske oklopnice Wemanderja so našli umorjenega.
BEG IZ JEČE.
Moskva, 15. julija. Iz tukajšnje ječe jc pobegnilo 12 politiških kaznjenk in ena nadzornica.
GROZNA DRAMA.
Rim, 15. julija. V Gonzanu je neki mladič, ki je dobil košarico od nekega dekleta, zahrbtno napadel njena brata, ki sta nato streljala in ustrelila dve osebi, več jih pa nevarno ranila.
BOJI V PERZIJI.
Teheran, 15. julija. Boji se nadalju-
ljejo. Šahovi kazaki streljajo s topovi na vstaše. Nekaj krogelj je zadelo hiše Evropejcev. Šahove čete bombardirajo parlament. Pri parlamentu se je pojavil ruski odposlanec, ki je posredoval, a vstaši hočejo, naj se jim izroči šahove kazake. V mestu so se pričela že plenjenja. Evropskih zastav nihče več ne upošteva. Nemška šola jc v resni nevarnosti.
Izvid g. djja. A. Lobmayerja, ravnatelja kralj, porodniškega učilišča, kraljevega deželnega zdravstvenega svetnika, vseučiliškega docenta
v Zagrebu.
Gdu. J. S e r r a v a 11 o
V Trstu.
Z veseljem Vam lahko potrdim, da sem Serravallovo kina-viuo z železom rabil s prav dobrim uspehom pni slabokrvnih, bledičnih, slabotn/h, nosečih in prebolelih. To vino pospešuje tok in ga radi uživajo.
PrordogvkkeeeTokhrdgog M 292 (23) Prof. dr. A. L o b m a y e r.
VIKIaa n. morjem 306 2 m, »red. zraltai tlak 736*0 mm.
Čaa opa-■ovan|a
14 i 9. zvefi.
15
Slanit barometra » mm
Tcmpt-ratara
po Ccltl|i
740-2
14-4
7. zjutr. 40 6 13 9 si. jvzh. 2. pop. 38 5 22-6 sr. svzh Sredaja včerajšnja terap. 16-6',
VtiroTl
brezvetr.
>4cb«
oblačno
11
oblačno pol obl. ! norm. 19'8«.
56
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 15 julija,
Pšenica za oktober ... . .	13 88
Pšenica za maj 1910 . .	—•—
Rž za oktober 1. 1909............10 13
Oves za oktober..............774
Koruza za julij 1909 ..........7 93
Koruza za maj 1. 1910.....6 97
Efektiv:---.
1953 1-1
liunim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene matere, tašče in stare matere, gospe
Marije Jalen
katera jc po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ponoči ob polu 12. uri v 75. letu starosti mirno zaspala v Gospodu.
Truplo predrage pokojnice se jc v nedeljo, 11. julija ob 6. uri popoldne po slovesnem blagoslovjenju preneslo iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
V Kropi, dne 10. julija 1909.
Rodbina lalen v Kropi. — Rodbina Jalen v Ratečah. — Rodbina Kapus pl. Pichelstein v Kamni gorici.
Gospodična
ki radi večletnega nogobola ne more v službo, želi dobiti pisanje ali kako drugo primerno delo na^dotn. Ponudbe naj se pošljejo pod M. L. Ljubljana 2600.
...............n-r ir m Mioiiiur~ » - i ffV7
IVAN PENGOVi
Dodobnr, izdelovalen oltarjev, 111,
naznanja preCastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzet znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rovieka, Kolodvorske ulioe it. 20.
Priporočani sc in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno In kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, ^jrkakor se je dosedaj.	3438 52—
Gorica, meseca julija 1909.
Ob priliki dveli jubilejev, ki sta ju praznovala monsignora C a s t e 11 i z in dr. Faidutti, se nam zdi potrebno na kratko očrtati organizacijo furlanskih katoličanov, ki je po večini sad dela dr. Fai-duttija. Tudi nasprotniki dr. Faiduttijevi bodo morali priznati, da nikakor nc gre prezirati take organizacije; saj živimo s Furlani kot sosed s sosedom. Stremiti moramo za tem, da na tujih vzgledih spo-polnimo svojo lastno organizacijo. Kdor pozna razvoj katoliške stranke med Furlani, bo priznal, da pred Faiduttijem sc ta stranka ni mogla pospeti do prave moči.
Veliko je delo, ki ga jc započel pred desetimi leti na gospodarskem polju dr. Faidutti. Ubogi furlanski kmet je bil tedaj v grozni gospodarski odvisnosti, posebno je tu pereče koionsko vprašanje. Dr. Faidutti jc položil temelj gospodarski kmečki organizaciji s tem, da je leta 1899. ustanovil gospodarsko društvo pod imenom »Federazione delle casse ru-rali«. To društvo se je leta 1907. spremenilo v zadrugo z omejeno zavezo pod imenom »Federazione dei consorci agricoli del Friuli«. Koncem leta 1908. je štela ta gospodarska organizacija SI zadrug z 8024 člani. Med temi zadrugami je bilo koncem leta 1908. 28 rajfajznovk s 3214 člani; 17 kmetijskih zadrug za nakupovanje potrebščin in prodajo pridelkov s 650 člani; kmečkih konzumnih društev je dvoje z 263 člani; 2 kmečki bolniški blagajni z 230 zavarovanci; mlekarna je doslej ena z 215 člani v Fiumicellu; ena trtorejska zadruga v Moraru; 18 zavarovalnic za govejo živino z 2033 člani. Vrhutega je ena sviloprejska zadruga. V teku letošnjega leta se je število teh zadrug pomnožilo, da jih je gotovo blizu 90; asj je poskočilo število zadrug od leta 3906. do 1908. od 42 na 81. »Federazione« ima zelo obširen delokrog. Je najprvo denarna centrala pridruženih zadrug; a posreduje tudi pri nakupu, oziroma prodaji kmetijskih potrebščin in pridelkov. Tako je na primer nakupila za 25.920 K 2880 meterskih stotov sena, ogromne množine vitrijola, stroje, semena itd. Po naročilu zadrug je prodala »zveza« zadružnikom v 5 mesecih 376 hI vina. Prodala je tudi 17.726 kg svilodov za 25.920 K. Ta prvi poskus je dvignil ugled »Federazione« ter silno koristil furlanskim sviloprejcem. Važno je omeniti, da je »Zveza« s pomočjo rajfajznovk osamosvojila že več kolonov. Za svoje delo rabi »Federazione« pet uradniških moči: ravnatelja, dva revizorja, enega kanclista in uradniškega slugo, ki opravlja tudi najpriprostejše pisarniške posle. Leta 1907. in 1908. je priredila 8 zadružnih poučnih tečajev, ki so po večini trajali od 1—3 tedne. Vsak udeleženec je moral delati izpit, potem je dobil spričevalo. Ti izprašani zadrugarji imajo letos zopet eden- do dvadnevne ponavljavnc zadružne tečaje. Pri gospodarski organizaciji je omeniti še važnega žavoda, t. j. »Banca Friulana«, ki ima že več milijonov prometa, ki vedno raste Tako vsestransko gospodarsko delo je morajo vzbuditi furlanskega 'kmeta tudi k •politični osamosvoji.
Pred dr. Faiduttijem so furlanski katoličani sicer imeli svojo politično organizacijo, ki pa ni kazala posebnega življenja. Leta 1902 je bil Faidutti prvič izvo-ben v deželni zbor. Toda bil je notri sam, brez somišljenikov. Leta 1907. je zasnoval politično organizacijo furlanskih katoličanov pod imenom »Unione politica caUo-hca«. la organizacija je pokazala tako vztrajnost, delavnost in žiiavost, da je vzbudila in vzdramila vse dobromisleče ruriane k političnemu delu. Uspeh tega dela se je pokazal pri državnozborskih volitvah leta 1907., ko je ta mlada organizacija dobila oba furlanska mandata le v Gorici so se obdržali še laški liberalci. Ub tej priliki je bil Faidutti prvič izvoljen v državni, zbor. Katoliški Furlani so pri teh volitvah dobili nad 5000 glasov, vsi nasprotniki skupaj pa komaj 1000. Isto razmerje se je pokazalo pri lanskih de-zelnozborskih volitvah. Uspehi te stranke so posledica intenzivnega gospodarskega m izobraževalnega dela. Kamorkoli pokličejo volivci haiduttija ali njegove tovariše, povsodi prihite zraven, sami sklicujejo shode m na njih polagajo pred svojimi volivci račune o svojem delovanju Zato pa ima katoliška stranka med Fur
lani tako zaslombo, da je nc bo kmalu izpodrinil kak nasprotnik. Prav iskreno pa obžalujemo zadnjo politično potezo dr. Faiduttija, ko sc je zvezal z našimi liberalci. Prihodnjost bo sodila, koliko jc on v tem oziru zagrešil. Vendar to ne sme biti vzrok, da bi morali zanikati njegove zasluge za katoliško probujo med Furlani.
Mlada jc še mladinska organizacija v Furlaniji. Lani, leta 1908, se je osnovala mladeniška zveza za celo Furlanijo pod imenom »II Giovane Friuli« (Mlada Fur-lanija), ki šteje že 300 članov-mladeničev. Število narašča vedno. Tudi ta organizacija jc delo Faiduttijevo. V goriškem mestu deluje ta mladinska organizacija z velik im uspehom. Neprenehoma se vrste predavanja in prireditve. Z dohodki prireditev pa se vzdržuje zabavišče za otroke, za naraščaj. Vpisanih je že 200 otrok, od katerih jih redno hodi v zabavišče nad 80. Sedaj se prezidava palača, v kateri je »Banca Friulana«. V novem poslopju bo največja dvorana v Gorici, ki bo služila skoro izključno le izobrazbi in vzgoji mladine. In kaj imamo na slovenski strani? Niti zanimanja ni za tako delo, tem manj pravega umevanja. In vendar so za goriške Slovence podobna zabavišča in organizacija edino rešilna. — Sedaj se ustanovi v Gorici še knjigarna in prodajalna.
Ce vpoštevamo to veliko organizacijo Furlanov, ki štejejo fče vštejemo zraven še Gorico) komaj dve petini prebivalstva goriške dežele, lahko uvidimo, kako zaostali smo. Ob jubileju dr. Faiduttija, očeta in voditelja te organizacije, se nam je zdelo važno omeniti, kaj primeroma v kratkem času stori odločna volja in resno delo brez boječih ozirov na razne strani. Napako stori lahko vsakdo; zmotiti se, jc človeško. Tudi dr. Faidutti je storil napa-
I >
ko, ko se je šel vezat z odkritimi svobo-domisleci. S tem je mnogo škodoval naši organizaciji. Pa pustimo kritiko! Glejmo, da borno sami lo napako popravili s tem, da vse svoje sile posvetimo organizaciji katoliškega slovenskega ljudstva na Goriškem. Posnemati dobro, velja več, ko samo kritikovati napake drugih. Z drugimi besedami se to pravi: Le pozitivno delo kaj velja!
Gospodinje! Učife se predvsem PEKATETE dobro pripravljati!


:: Ko!eky]te vsako pis^e z otimeinlm kaikom!::


dobro vpeljana, sredi Ljubljane, se radi družinskih razmer takoj proda ali pa pod ugodnimi pogoji da v najem. Natančneje na Poljanski cesti 7.	1952 3_j
Išče se dobro izurjen 1951 2-1 s ss ® n
pod zelo ugodnimi pogoji. Več se poizve pri Jožefu Gorišek, Zatična Dolenjsko.
Sobno slikarska in pleskarska tvrd^a
Spe leti č $ J^Gmšgar, Zjubljana, J^im^a ce^fa 16
Se priporoča slavnemu občinstvu ja v$e v to strogo Spadajoča dela v ljubljani \a\or tudi na dejeli. 2)e!o solidno.	-Cene primerne.
920 (1)
a EK t-1- od 4% m Wh. iu sicer od i Iiillla letos naprej. - Renta!
Ljubljani, dne 14, julija 1909.
Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske.
Najizvrstnejše in najboljše tam-burke izgotavlja in razpošilja
prvasisaš&a tvornica tate
Slsak, Hrvatsko.
Odlikovan lia pariški razstavi 1. 1900 in tiu milenijski razstavi 1. 1896.
Poleg tamburic in skladeb za tamburice ima v zaiogi razna glasbila, kot: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine,
itd. za katere pošilja poseben cenik s slikami. Veliki ilustrovanl cenik posije vsakomur franko in zaslonj.
V isti tvomici izhaja mesečnik pod naslovom »Taniburic8-., ki prinaša za uk i krasne tambnrisltc skladbe in stane
1226 110 'e 8 kron- 12_1
Kupi se že rabljen
na kolesih in peresih za bolnika s klosctom ter usnjato prevlako ali tudi voz z zgoraj omenjenimi stvarmi. Ponudbe na upravo ..Slovenca"	1867 4—1
Najmilejše milo za kožo kakor proti pegam!
—— Dobiva se povsodi--'
i^sBmmE^^^^m^mm^vmmssBfi
za umetnike, od dr. Sdionfelda & Co.
Fine oljnate barvo za Stadija, akvarelne trd« lo tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barva. Raznobarvna kreda. Zlata in raznobarvne broner*. Pristno in kovinnko zlato, srebro in aluminirjn v listih. ŠtampHijske barve. Ggljo za risanje. Raznobarvne tinta in tuši. Slikarsko platno *ln papir. Palete, Skatlje sa študijo. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. ::
slikarski vzoroi in papir sa vzorna po najnižji ceni, najnovejše in moderne suka, kemične, == pratena in rudninske barve.	-
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
za pleskarje, stavbna in poažšiane mizarje === in kiSna posestnika itd,
::	priporoča
Cela Evropa nosi sedaj ploščnaie ure »WF,LTflLL WHTSCH« Zelo lična, moderna, odprta kavalier anker ura zajamčeno prima kolesje, zanesljiva dobro lrfoča v solidnem oksidiranem okrovti gladko polnana, na željo tudi v niklu, posebno ploščata (glej sliko). »Bemontoir« ura se navija vsakih 36 tir. Kolesje teče v 15 kamnih z kovinastini fantaz. kazalnikom. - Cena 1 kos samo K 9-50, 2 kosa K 18'-. Pošljite nam s povratno pošto Vaše naročilo in dobili bodete uro, za katero nam bodete vedno hvaležni. Mi razpošiljamo ure regulirane natančno do minute s triletnim jamstvom proti povzetju ne da bi se doplačalo, poštnine in carine "Tk? We!tal!. Watsch, Chaux de Fonds St. 186 (Švica). Na pisma v Svieo znamka za 25 v, na dopisnice 10 v.
1588 3--1
Prva kranjska Sovavma oHjHMSih barv, IRracžev, lakov iza steklarskega kleja. Prodaja najboljšega mizarskega =====
po najniži coni,
£• Solist«
samo boljše vrste,
alabastra Is« strukatarracga za poflo-2961	bttrjc In zidarje.	(
Ustanovljeno 1832. -=
ZaMevajk cenike! 0 :j

Pazi naj se točno na ^ varstveno znamko ime MAG GI in na ^
zvezda s križem.
UslBno«l]esa Ictfa d 85-3.
Priporoča stavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem «vo|s» izbopno
liotcf pc.ic^ltaficu, ■nai>p<x>ti
Mm Leuslek
LJuliSjana, Resljeva o. I
zraven cesarja Franc Jožefovega jabil. mosta
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje S&JSS
Ijivo. Mala steklenica I R, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
lasno • chirnn tinktura za lase,
katera okrepčuje lasiSče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim ija-vodom I K.	2700
Slovita Melfisiue Hstna ia zobia
Vflfllfl deluie '^orno proti zobobolu in gnjl-'iobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenilcih. Med. Cognaoa, Malaga, puma Itd. razpošilja pa pošti vsak dan dvakrat.
Vi—16 let stara, poštene družine, se takoj sprejme v dobro družino v Trstu.
Lahko delo in nadzorovanje treh otrok. Ponudbe: poštni predal 306, Trst.	1949 3-1
ax>\Vb
c- ptvpo-toca dana ioc, pe^eia, nafvl
Ite, cve
CCVlbRA, vvio
sprejmem v službo s 1. avgustom 1.1. Stanovanje prosto. I. Zabret, parna opekarna. Bobovek pri Kranju.	1932 2-1
m xa-ne cen c-,
t-oem na
išče službe za nadzornika, sluge, skladiščarja ali kaj podobnega. Na zahtevo osebni razgovor. — Ponudbe blagovolijo se poslati pod šifro „Šluga 52" poste restante Ljubljana.	1S70 o-l
Do /. avgusta i L prodaja pod ceno. Več vrst platnenega blaga, prtov, prtičev, žepnih robcev, kravat, švicarskih vezil, nogavic in perila.
£= Proda se ^^
pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno	1913 1
Prilika je zelo ugodna samo proti takojšnjemu plačilu.
Anton Šare, Sv. Petra cesta 8
izdelovanje perila in oprem za neveste.
BBG	«Sf	1 VIII BI«
z velikim ograjenim vrtom tik kantonske i ceste, pripravna za vsako obrt, posebno po-| tem, ko bo izgotovljen v Tacnu most in bo i še večji promet na tej cesti. Ogleda se in | pojasnila se dajo v Vižmarjih št. 61.
'	IU A
na belu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20.
Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30.
mš priporoča sledeče knjige: k
WalIaee-Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 4'50.
Ljudska knjižica:
1.	zvezek: Znamenje Štirih. Londonska povest. K -'60.
2.	zvezek: Dostril, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K --60.
5. zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zmagovat. Povest. — flchtleitner, med plazovi. K—.60.
4.	zvezek: Dete!a dr., Malo življenje. Povest. K i"—, vez. v platno K 1"60.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2'60.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K --20.
7.	zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. K -'90, vez. v platno K 170.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2'20, vezana v platno K 3-20.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K —'40, karton K -'60.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —"10, karton K —'60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gora. K —'HO, karton K —'60.
4.	zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K --40, karton K - 60.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K —-40, karton K -'60.
6.	zvezek: flrutnugam, sin indijskega kneza. Povest. K -'40, karton K -'60.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K -"60, karton K -'80.
8.	zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K —'£0.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —'60, karton K —'90.
10- zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado flk-barja Velikega. K —-40, karton K —'60.
11. zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K —'40, karton K 60.
12- zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —'60, karton K —'80.
13. zvezek: Boj in zmaga. Povest iz fluama. K -"60, karton K -'80.
14.	zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —"60, karton K —-80.
15.	zvezek: flngel sužnjev. Brazilska povest. K - 40, karton K -"60.
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Rlaski. K—"60, kart.K— m
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —-60, karton K —"80.
Jurčičevi zbrani spisi:
1.	zvezek: Deseti brat. Roman.
2.	zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. H. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca aii črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. —
III.	Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5.	zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmet-skega cesarja. Povest iz 16. stoletja. —
IV.	Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6.	zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim sc te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker jc krompir kradel. — VII. Črta iz življenja bolitičnega agitatorja.
9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
11. zvezek: 1. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra! — III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi.
Cena: broš. a K 1-20, eleg. vez. a K 2'—.
flndrejčkovega Jožeta spisi:
1.	zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30 v.
2.	zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža.
—	Gregelj Koščenina. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.
4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov.30v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč naSavini.
—	Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanek, lovčevsin, — Berač. 30v.
GregorčiC, Poezije.
—	Isto, II. K 2-. vez. K 3.20.
—	Isto, III. K 2-, vez. K 4-.
—	Isto, IV. K 2-70, vez. K 320.
Kociančič-Svave, Podučne povesti. 80 v.
—	26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v.
Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v,
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60.
—	Kortonica, koroška deklica. Povest, K—-60.
Kržič, flngeljček, otrokom prijatelj, učitelj
in voditelj. Tečaj II.—XV. kart. a K - 80.
—	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a K 4.
—	Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I.—III. del a 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1-45, kart. K 120.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev.
Smid Krištof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v.
—	Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v.
—	Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v.
—	Evstahij. Povest. 40 v„ kart. 60 v.
—	Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v.
—	- Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v.
—	Dve povesti: Goiobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v.
—	100 majhnih pripovedek za mladino, vezana £0 v.
—	Cvetina Borograjska. Povest. 80 v. Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4-—.
Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v. Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino
in ljudstvo. K 1"70. Mati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v. Slovenski R. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauit v branju. 80 v., trdo vez. K 1-20.
Leposlovna knjižnica:
1.zvezek:	Bourget. Razporoka.Roman.K2—, vez. K 3 -.
2.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K P20, vez. K 2-20.
3.	zvezek: Prus (Rlex. GIowacki), Straža. Povest. K 2-40, vez. K 3"40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3'—, vez. K 4-20.
5.	zvezek: Sevčenko-flbram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2 40, vez. K 3 60.
6.zvezek:	Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 1-90. vez. K 3-.
7.	zvezek: Sevčenko-flbram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K l-50.
6. in 7. zvezek skupno broš. K 3'40, vez. K 4 50. Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6 40. vez. K 9"20.
—	Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. K 5-20, vez. K T 30.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4"50. vez. K 650.
—	Rodbina PolaneSkih. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10'—, vez. v 2 zv. K 12"60.
—	Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7-—, vez. K 8"40.
Medved, Poezije, I. del. Broš, K 3 80, vezano K 5"—.
—	II. del. Broš. K 4'—, elegant. vez. K 5'40, Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2'—,
elegantno vez. K 3'20.
—	V mladem jutru. Poezije. Broš. K 1"50, vez. K 2 20.
Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. K !•-, vez. K P40.
MHKUP IN PRODHJH
Ul^ft . OSREDNJE MENJfLLNICH: 11 * DUNilJ I., WOLLZEILE 1.
Saden, Češka Kamilica,Češka Lipa, Brno, Moravski Zum-beig.Modllng, Novi Jičin, Plzen, Praga, Liberce, Cvitava.
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
72 vsa slavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
i Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnika
Tisk: »Katoliške Tiskarne«
Odgovorni urednik: Ivan Štete.
16617311