m m m m m m m m m is m m m m m m GLASILO SLOVENSKE MLADINE. m m MARIBOR, 1911 CIRILOVA TISKARNA. m m m m m m m , ^ ( Vsebina 5. zvezka Stran Pouk. Sprehodi po prirodi . ..............05 Zabava: Maža za kugo ................................67 Vpotujčeni domovini..........................71 Sestrici .................................. 71 Posijaj prava luč v srce . ..... 71 V boj........................................71 Poroka v nebesih.............................72 Molitev......................................72 Stran Iz Gradca.................................77 Ptujska okolica...........................77 Braslovče.................................78 Sv. Lovrenc v Slov. gor...................78 Gornja Radgona............................78 Ljutomer..................................78 Zreče.....................................78 Zabukovje............................... 71 Brežice ..................................79 Razgled po svetu. Orli: Govorniške vaje: Združujmo se in delujmo za dobro stvar Poštni predalček. Drobtinice : 79 S 9 Trbovlje Dekliški vrtec: Mladina, beri, čitaj Živinska mati . . Apostolstvo mladine Hčerkino srce..............................74 Deset zapovedi za slovensko mladenko . 74 Dobra gospodinja ..........................75 Lepo petje................................ 76 HO 80 80 Društveni glasnik: Listnica uredništva. Hoče, Sv. Jurij v Slov. gor. i. dr.: List je že bil poln, ko so nam došli Vaši dopisi. Prosimo potrpljenja. Ptuj.......................................70 Št. Ilj v Slov. gor. ......................76 Dobrlavas na Koroškem ....... 77 Dornava....................................77 Dekleta naročite si pri S. K. S. Z. v Mariboru svoje dekliške znake! Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. - Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva 25. svečana 1911. Vsem mladeničem se toplo priporoča: „Zlata knjiga slov. Orlov“. Spisal Franc Terseglav. Cena vez. knjigi 2 K, broš. 1 K. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. aKaKHKHKHKHKHKHKHKHKHHHKKKHKHSlig S ..... ......- ' ---S KKKPiKKKKHKKKKSKKKKHSHSKKHKHHaSi?! Knjižnica S. K. S. Z. v Mariboru, Koroška cesta št. 5, nudi svojim čitateljem najboljše spise slovenske književnosti. Odprta je ob četrtkih od 4.-6. ure zvečer, in ob nedeljah od 8.—10. ure predpoldan. Prosimo pa, da cenjeni čitatelji tudi knjige redno vračajo, da prihranijo sebi in nam stroške opominjevanja. Pouk. Sprehodi po prirodi. 1. ('Ospođ urednilc! Kar po domačo poadravim in Vam rečem: Hop ^aii> daj srečo in zdravje! Vedite, da nul berem „Naš Dom“ 'iiii vse preberem, •odi kai je na platnica]] zadaj, la ve-kaj mi je prišlo na misel! Spoznal seio, da ste jako razumen mož. zakaj vsakemu znate povedati, kar mu gre. 'z „Našega Doma“ sem so prepričal, je naš svet čudna stvar, najbolj čudna pa človek. In zsrto se več ne čudim, da sem bil včasi žalosten, ko uisem tak, kakor drugi ljudje. Glejte, gospod urednik, kar naravnost povem, ■ča sem bil velikokrat najrajši sam. In vendar imam vse ljudi rad, zlasti pa Slovence in tudi na. naše shode grem. j°da zunaj na cesti, na polju, v goz-uu sem le takrat zadovoljen, če sem sam. Zdelo se Vam bo neverjetno. To-uu glejte, meni je težko, ker drugi ‘iudje tožijo vreme, meni pa vsako vre-,ne prijazno govori! In drugim se zdi •ualenkosl, stopiti s težko nogo na evet-cvetlica pa meni govori in si' mi ^uili. f)U poste pa mogli verjeti in se Prepnčati, da ne lažem, zato Vam poš-‘PUn par takih pogovorov v nežni, pro-prirodi. 2. šiel sem na. sprehod v prvi po-•uladi. In solnoe mi je reklo: „Bog daj bober dan, Peter!“ — In jaz sem re-lv’,d: „Pozdravljeno bodi, sobice! Le grej me, le! Le glej tako prijazno na uašo zemljo! Lepo si, sobice, tako Čudovito, in tvoji žarki so tako Ijubeznji-Vl bi mehki ter topli! In a ko ti obsi-•|eš zemljo, je vse tako veselo, in vse Vriska in pojo! Komu poje, solnčece 31U)je, ali ne tebi, tebi prepeva prijaz-lla priroda!'• In sobice mi je reklo: „Vse poje pesem hvaležno večnemu solncu! Spoznaj, Peter, da je velik in dober ter lej) Tisti, ki je vse to naredil. In glej, jaz oznanjam njegovo veličje in slavo.“ — In šel sem naprej po beli cesti. In sem zagledal na bregu nekaj veselega, otroško prijaznega. „Bog ti daj dobro, Peter!" — „Pozdravljeni trobentico drobne! Tudi jaz vam želim dobro: naj vas ogreva ljubo sobice!" Takrat pa. so se trobentice nasmejale. Bilo jih je pet, in so se stiskale skupaj, kakor sestre. In zdelo se mi je, da mi hočejo nekaj sladkega povedati. In so me gledale z nedolžnimi očmi in rekle: „Peter, večni Stvarnik te ljubi!" — 3. Sel sem venkaj na zeleno polje. In sem poslušal marjetice v travi, prepevale so ljubko pesem Stvarniku. In poslušal sem brstečih njiv iskreno hvalo. Rž je bila že visoka in je Šla v cvetje, pšenica še ni dorasla. Soluč-ni žarki so objeli mlada stebelca, in vse je bilo prosojno in svetlo zeleno. In vse je vriskalo: „Gospodu Čast, a kmetu veselje in srečo!“ .laz pa sem šel naprej — do potoka. In nebo se je gledalo v jasni čisti vodi in gledale so se jelše ob strani. Jaz sem obstal nekaj časa in sem pozdravil vodo: „Zdrava, hladna bistra voda, kam se ti mudi, da hitiš in bežiš naprej, naprej . . .“ -- „V morje bitim, Peter, in veliko je moje koprne-nje.“ „In kam bitim jaz, ljuba voda?" „V neskončno morje — od tod hrepenenje v tvoji duši!" In sem se zamislil in šel ob potoku. In sem objel vse stvari, ki sem jih videl: gozdove in njive, nebo nad seboj in jelše ob po- toku. In ko grem tako naprej, zagledam svetlo solnce v jasni vodi in lahko sem gledal in ni me speklo. „Srečna voda, v tebi je solnce skrito in celo nebo odseva v tebi, ker si čista in kristalno-prozorna." „Srečen tudi ti, Peter, ako si Čist; v tebi je skrito božje Solnce in celo nebo počiva v tebi,“ odvrne voda In sem se Se bolj zamislil. In na vasi, kjer imamo znamenje Brezmadežne, sem vzdihnil tiho: „Marija, izprosi mi, da bom čist in jasen kakor voda: naj bodo čvrste in svetle moje misli!'1 4. Zopet sem Šel na sprehod. In zeleni gozdovi so me vabili: „.Pridi Peter!'1 — fn jaz sem jim ustregel. In mogočne zelene bukve in iglate smreke ter lepi mecesni so me sprejeli prijazno in ljubeznivo. In sem gledal solze, ki so tekle po smrekovih deblih. Pod ogromno in krepko smreko pasem zagledal mravlje. In sem videl, kako tekajo, nosijo, vlečejo in delajo. In bila jih je cela vojska. Zadaj pa je bila poveznjena velika kopica, pokrita z iglami in listi preperelimi. In ko sem jo zapazil, me je prevzela radovednost, in sem šel ter odkril, da bi videl, kaj je notri. In videl sem bele zavojčke, neznatne, podobne mehu za žito, ki se nese v mlin. Mravlje so pa hipoma pobrale zavojčke in odneslo v spodnje prostore. Tri mravlje so pa ostale na moji roki in me hotele zabosti . . . „Ne jezite se, dobre mravlje, nikar-te me grizti, nič več vas ne bom žalil." Največja mravlja med njimi reče: „Naj bo, odpustimo ti, ker si človek!" In jaz, da bi jih popolnoma pomiril, jih pričnem hvaliti. „Pridne ste, pridne! In kako znate delati in graditi, in kakor na povelje izvedete vsako delo!" — „Hvala Stvarniku, od njega imamo vso spretnost! In sodnji dan bo prejel naš rod svojo hvalo." „Ali tudi ve mislite na tisti dan... ?“ „Vsa priroda, se veseli in koprni po dnevu, ko bo vse razodeto! Narava, pričakuje (iospoda! “ In mravlja mi jo Šepetala skrivnostno m rekla: „Poslušaj! Cuj slavo našega rodu L — Živeli so in Še žive mogočni narodi. Razmnožili so se, Gospod je dal blagoslov. Toda nato so se prevzeli in začeli zaničevati in teptati manjše narode. Iz te zmote pa so zašli v drugo. In so rekli: „Preveč nas je!" In ko so obrnili svoje oči na zemljo, niso hoteli več poznati neba. In stisnilo se jim je srce v blodnih skrbeh: „Zemlja bo premajhna!" In nato so začeli tepiati in zaničevati blagoslov iu so sprevrgli Gospodovo postavo. Pride pa dan, ko bo prejela vsaka stvar svoje plačilo. Iu takrat bodo pristopili oni mogočni narodi in porečejo sodniku v zagovor: „Mrzka nam je bila tvoja nevesta, ker je bila, sovražna življenju: hotela je spremeniti svet v puščavo!" -In tedaj bo odgovoril Vsevedni: „Proč od mene, hinavci! Mravlje pokličem zoper vas, in,-pričajo vaša dela...!" In jaz sem spustil mravlje in sem položil roko na pot, ki vodi v mravljišče, in mravlje so odšle. Po vsem mravljišču pa je zaŠumelo, in mravljo so pele skrivnostno pesem. In pesem se je končavala: „Pojmo Stvarniku! Vsevedni bo sodil stvari!" 0. Šel som po ravni ludi cesti, ki vodi od hiše Gospodove. Iu sem Šel na grobe. In grobovi so mi govorili: ..Peter, tudi za tebe bo dovolj prostora!" „Dobri grobovi, vaša postelj je mehka in prijetna . . .“ -- „Ne vsakemu, Peter!" Iu jaz sem so ozrl na križe iu vsi križi so mi povedali veliko skrivnost. „Kdor je šel počivat in je imel v v srcu ljubezen do križa, tistega ne teži križ nad grobom, in lahko sladko počiva. Toda, kdor . . Nisem mogel do konca poslušati, pokleknil sem pred veliki križ, ki stoji na sredi, in sem hotel moliti za. pokojne ... A veliki križ mije rekel: „Za pokojne, Peter, toda tudi za tiste, ki Še hodijo po stezah življenja!" In sem se vrnil. In vsa narava je pela resnobno pesem. P eter T r o b e n t a. Zabava. Maža za kugo. Povest iz Florence iz šestnajstega stoletja. Poslovenil J. R. (Dalje.) Tretje poglavje. Hinavski prijatelji. Čeravno vladaj bogatili hišah preoran sijaj, vendar ne najdemo tu no-oene nepotrebne stvari. Vse je preprosto, a prijazno, udobno in snažno n-r'ojeno. Ko stopi zdravnik v sobo, v-stane osemnajstletna deklica cvetočih llc, da iz rok vezenje in gre prišlecu Nasproti, Ostani tam, Flora, veli ljubeznivo 1 orotti svoji hčeri: „Prihajam od bol-joka, ki jma kiižno bolezen; zato no hodi v mojo bližino, čeravno sem vse “redil, da se bi ne razširila. Previd-“ost nikoli no škoduje, -laz tudi takoj odidem. Prišel sem samo vprašat, če Se je zgodilo kaj posebnega v moji odsotnosti,“ »Ne, očo,“ odgovori Flora s čistim Stasom, ki se popolnoma vjerna z nje-uim, kakor angelskim obličjem. „Kaj “ se le zgodilo ?“ „-laz sem le tako mislil." „Toda. ljubi oče, poglej malo moto vezenje* ko si ravno tokaj, Ker si vesčak v umetnosti, se popolnoma zanesem na tvojo sodbo," Tri teli besedah mu pokaže Flora v mali oddaljenosti svoje vezenje, ki je predstavljalo v modri svili z beneški-““ zlati in srebrnimi biseri vŠito Srce ■'Oz uso v o, namenjeno v dar bližnjemu samostanu, katerega prednica je bila Prijateljica Florine matere, in ki je Iju-“ta tudi hčer z materinsko ljubeznijo. Teielti pazljivo ogleduje umetno 'mio m pohvali, kar se mu zdi hvalevredno, ter omeni tudi nekaj malenko- ki naj jih popravi. Nato se poslo-Vl od hčere in hoče ravno oditi, ko vstopi Leonarda, njegova stara služ- kllUa, in naznani, da čaka nekdo zunaj. „Kdo je?" „Imena ni povedal. Pa mislim, da ni kak bolnik, temveč dvornik," „Je že dobro, Leonarda," reče Pe~ retti, „reci gospodu, da takoj pridem." Služkinja odide in takoj za njo tudi Peretti. Zdravnik gre v pritličje v sobo poleg laboratorija, ki je služila, za čakalnico, Tu zagleda mladega, imenitno oblečenega plemenitaša. „O, gospod Cattani!" se začudi Peretti. „Ste li morda bolani? Upam, da ne, saj ne izgledate slabo," „Pereiti, nekaj zelo važnega mo jo napotilo do Vas," mu odgovori plemič. „Samo bojim se, da ne bodete imeli časa poslušati." „Peretti pravi smehljaje: Zares,, gospod. Že na Vašem glasu čutim, da mora biti nekaj resnega, radi česar ste prišli k meni. Resnih zadev pa ne moremo opraviti v nekaj trenutkih, koleg lega me pa kliče dolžnost k hudo bolnemu človeku. Za njega moram pripraviti so tudi zdravila." „Kedaj sc pa vrnete, gospod?" „Tega Vam ne moreni povedati. Morebiti v eni uri. Toda počakajte, da nekoliko pomislim . . .“ Ce/ nekaj trenutkov nadaljuje: „No svetujem Vam, da bi prišli že čez eno uro, ker ne vsprejemam rad obiskov prijateljev takoj, ko pridem od bolnikov, Ce Vam ni nadležno, gospod Cattani, pojdite z menoj v moj laboratorij, in mi tam razodenite namen Vašega obiska, med tem ko bom jaz pripravljal zdravila." „Cattani privoli in gre s Peretti-jem. Zdravnik mu ponudi stol in začne pripravljati zdravilo, med tem, ko se Cattani vsede in začne takoj praviti. „Gospod Peretti, jaz govorim najraje kar naravnost, brez ovinkov. Dovolite torej, da, Vas vprašam: „Ali še niste nikoli mislili na to, da bi si poiskali zeia?“ Ko zasliši Peretti plemičeve besede, mu omahne roka — iiotel je ravno seči po steklenici z neko rujavo tekočino —- in skoro jezno pogleda vprašalen. „Gospod, kaj naj lo pomeni?“ reže. „Kako se drznete . . Caliani pa. se zasmeje na ves glas. „Peretti, zdaj ste se pa zmotili v bolniku,“ pravi, in se smeje dalje; „čeravno sicer zelo dobro vidite. Jaz nisem vprašal tega za se.“ „Torej Vas je poslal kdo drugi ?“ vpraša Peretti in prime previdno za steklenico. „Tudi iz tega razloga nisem prišel, ampak iz lastne volje, jda Vas svarim pravočasno," odgovori mirno Cattani, Morda se bo oglasil nek plemič že danes, gotovo pa jutri, in bo snubil Vašo hčer. Kot Vaš dobrohoten prijatelj Vas svarim, ne poslušajte ga, ker Vas hoče prevarati. Ta plemič — imena ne povem, ga bodete že sami spoznali — je eden prvih vojvo-dovih dvornikov in njegov ljubljenec, od katerega je priigral nedavno deset tisoč dolarjev in ga- pripravil skoro na beraško palico." „Fcrroni?" ga vpraša hlastno Pe- relti „Kaj ? Vi veste . . . ?“ „Jaz samo vem," prekine zdravnik Cattanija, t„da je izgubil pred kratkim Ferroni to svoto. Več pa ne vem, in tudi ne maram vedeti, gospod." „Torej Vam ni treba praviti imena dotičnika, ki bi postal rad Vaš zet." Pri teh besedah Cattani vstane. „Je to vse, kar ste mi hoteli povedali?" ga vpraša Peretti. „Kaj ni dovolj? — Ne zaslužim za to nikake hvaležnosti?" „O gotovo, lepa hvala, gospod," ga zavrne Peretti in gleda ostro hinavcu v oči. „Se lahko zanesete, da bom molčal o lem. Toda nekaj Vam pa moram vendar-ie povedati, gospod: Ferroni je Vaš najboljši prijatelj, kolikor jaz vem. Torej ni posebno lepo za Vas, da ga tako hinavsko in zahrbtno ovadite. Ste jezni na mene ali pa ne, a jaz ne morem trpeti hinavstva. Kdo mi jamči, da niste hoteli zdaj-le izdati tudi mene, kakor ste svojega najboljšega prijatelja?" Cattanijeve oči se svetijo v, jezi. „Vi me žalite, Peretti. Nisem pričakoval kaj takega." „Jaz Vas i no žalim, razven, če smatrate resnico za razžaljen je." Cattani si grize od jeze ustnice. Komaj se premaga, da ne razlije svoje jeze nad zdravnikom. „Peretti, splošno govore o Vas kot malodušnem propovedniku nravnosti, a ne bi bil verjel, da se bodete skušali znebiti svoje sitnobe tudi nad menoj. Da bi Vam le ne bilo nikoli žal, da ste tako postopali z menoj." Nato se molče pokloni in odide ves divji od jeze iz laboratorija. „Beden svetohlinec!" si mrmra ves razkačen, „to se ti bo še bridko plačalo! Hotel sem ti storiti Še uslugo, toda zdaj ne bom miroval prej, dokler se bridke ne maščujem nad teboj. In ravno Ferroni mora biti moje orodje. Priti mora čas, ko bo ležal ta licemerski zdravnik pred mojimi nogami in me prosil pomoči. Jaz pa se mu bom smejal >n mu obrnil hrbet." Cisto druge misli pa rojijo Peretli-ju v glavi. „Cattani in njegov, prijatelj sta vredna drug drugega, vendar bi se odločil jaz za Ferronija, če bi moral voliti med njima. Hvala Bogu, da mi tega ni treba. Za mojo Floro je njena bodočnost že davno odločena — in pri tem 'naj ostane." Med tem pripravi Peretti zdravila, vzame Še neko suličasto orodje, platno za povezilo, in si pripravi vse. Potem se sleče in zopet obleče v prejšnjo obleko ter gre zopet v Loggio dei Lanzi. Četrto poglavje. Snubač. Prihodnje jutro je videti v celi o-kolici stolnega trga zelo prestrašene obraze. Večje gruče ljudi se zbirajo in gledajo preplašeno na Loggio’đei Lanz-zi, stanovanje vojvodovih vojakov. „Je res?" vprašujejo drug drugega. „ZdravnikPeretti jo sam povedal," izjavi eden meščanov, „jaz sem izvedel od nekoga, ki je stal tedaj poleg njega." „Nebeški Bog!" se zasliši obenem več glasov. V tem hipu pridrvi iz dvorišča hoggie mož, (Iviga roke proti nebu in vPije z groznim glasom: »Prebivalci Florence! Kuga! Ku-o;P Jezus, usmili se nas!“ Kakor blazen divja mož po stolnem in ponavlja, vedno iste-strašne besede. _ Iz vseh liiš hitijo ljudje in ponav-‘lajo: „Kuga! Kuga!“ 'Mala gruča se razprši takoj ob kriku onega moža — strežnika bolnega vojaka — na vse strani in razširja grozno novico o kugi. ' V starili časih namreč ni bilo hujše besede, nego beseda „kuga“. To je bij strašni morilni angelj, ki je upih-eil tisočerim in tisočerim luč življenja, ra strašen gost se je vtepel iz vzhoda in se pokazal prvič v Evropi v šestem stoletju in ostal tukaj več ko ti-spe let, dokler se slednjič le ni posre-čdo ga pregnati znanosti in naprcdo-vanju omike. Posebno [»ogosto se je Prikazovala kuga v srednjem veku pod imenom „črna kuga“,'ki je grozno morda med ljudstvom, včasi sama, še večkrat pa v družbi krvavih vojsk, ta-tm, da so bile besede kuga in vojska ^razdražljive med preprostim ljudstvom. Ta grozna bolezen se je pojavila nenadoma v krasnem mestu ob Arnu. Nanesel pa jo je tja ubog vojak, ki je Prišel iz Sicilijo. Vsi napori Perettija, da bi rešil vojaka smrti, in omejil groz-110 morilko, so bili brezuspešni. Strah in groza ter razburjenost so Pospeševale, kakor se to navadno zgodb še bolj razširjanje kuge. Prvi, ki je mdo umrl v Florenci za kugo, je bil bolniški strežnik Loggie det Lanzzi. ..daj se je razširjala z bliskovito nag-Jp° „črna kuga“ po celem mestu. Mno-gb ki so vstali zjutraj zdravi in krep-I ’ so ležali čez nekaj ur mrtvi, in ce-. tolo je bilo pokrito s kužnimi bula- 1111 • Da, kar na cesti so padali in umi- rali. NajhujŠe pa je bilo v ozkih, uma-z.anip ulicah, kjer je bilo največ ne-snage. v imenitnejšem delu mesta se no sedaj še ni. pojavila, kakor da bi si le upala med imenitne velikaše. Ko so izvedeli na dvoru o kugi, je bilo v začetku vse prestrašeno, toda vojvoda je ostal ravnodušen in miren iii je potegnil za seboj tudi druge dvornike, tako, da so drugi mislili, da v resnici ni tako imelo, in da razburjeno ljudstvo več govori, ko je resnica. In res se je zdelo, kakor da bi se bila kuga zadovoljila, z dosedanjimi žrtvami. Bolezen ni napredovala, ampak ponehala ravno tako naglo, kakOr se je začela. Florenca jo začela zopet prosteje dihati, ljudstvo se je pomirilo, veliko do sedaj zaprtih hiš so zopet odprli. Peretti je imel v teh dneh silno veliko dela. S svojo spretnostjo je rešil marsikatero življenje, pri drugih pa je, bilo že prepozno. Njega samega pa se ni lotila grozna morilka. Sicer pa je mislil Ferelti na-sc čisto nazadnje; bolj ga, je skrbela njegova hči, katero je spravil v bližnji samostan sv. Barbare, da bi jo rešil nevarnosti. Tudi sedaj jo bil Še mnenja, da naj Še ostane v samostanu, dokler ne izgine zadnja sled o kugi. Pri njem jo ostala samo stara Leonarda, čeravno ji je dovolil, da lahko odide, če hoče. Pretekel je Še cel teden. Peretti sedi v svoji sobi in premišljuje o svoji ljubljeni hčeri,ki je še Še vedno v samostanu. Njegovo srce si želi po ljubljenem otroku tako zelo, da sklene. Ul v nekaj dneh po svojo Floro. Zdaj se odprejo duri. Ko pogleda Peretti kvišku, zagleda znanega mladega moža — Karola Ferronija. Zdravnik ostane in stopi nekaj korakov prišlecu nasproti ter reče: „Česa želite, gospod? Pa si upate v to hišo?" „Zakaj ne, gospod Peretti," odgovori plemič. „Kdor prihaja v dobrem namenu, kakor jaz, temu se ni treba bati ničesar. Peretti, dovolite, 'da povem na kratko, — prišel sem snubit Vašo hčer.“ Peretti so prav nič ne čudi, ampak pravi: „Mladi gospod, Vi ste zelo srčni, da se ženite v. takem času. Toda ker ste zdaj tukaj, se pa pogovoriva neko- liko o tem. Ste si pa tudi v svesti, đa Vam je moja liči naklonjena ?“ „Tega sicer za gotovo ne vem,“ mu odgovori Ferroni, „vendar upam, •da me ljubi.“ Peretti se nekako čudno smehlja. „Ste zelo samozavestni, gospod! Zdaj mi pa povejte, koliko smem ceniti Vaše imetje; kajti to moram vedeti, ko se gre za bodočnost mojega edinega otroka. “ „Znano Vam je, gospod Peretti, da me smatrajo za zelo bogatega in da imam velika, posestva. Moji dohodki znašajo na loto 300.000 dolarjev.“ „To me zelo veseli, Ker jaz ne morem dati svoji hčeri velike dote, moram gledati na to, da bo premožep moj bodoči zet.“ Peretti je govoril ves čas posmehljivo. Toda'Ferroni ni opazil ničesar iu je mislil, da se dela Peretti nepremož-nega le zato, da bi nihče ne vedel, kako je bogat, in se zato sam tudi ni hotel izdati, iz kakega vzroka je prišel v resnici snubit. „Mi je zelo žal,“ povzame Peretti zopet besedo, „da Vam ne morem predstaviti svoje hčere, ker je že od izbruha kuge v samostanu in pride Šele Čez nekaj dni nazaj. Vam bom že naznanil, kadar bom hotel zopet govoriti z Vami.*’ Ferroni je bil vesel vsled tolike prijaznosti zdravnikove. „Toda jaz stavim tudi pogoje, gospod Ferroni," nadaljuje Peretti s čisto drugim glasom. Zvedel sem namreč, da ste Hedavno priigrali od vojvode 10.000 dolarjev, Mi obljubite, da mu jih bodete dali nazaj?" Sedaj stopi Ferroni bled od jeze nekaj korakov nazaj in zavpije; „Peretti, se hočete iz mene norčevati? Vi dvorezni nož! Nikdar več ne prestopim Vašega praga. Vi niste vredni takega zeta. Moje bogastvo ni za Vas in za Vašo hčer," Jezno pogleda Ferroni zdravnika in odide razdražen naravnost k svojemu prijatelju Cattaniju, , kjer vstopi ves zasopel. „Kaj pa ti je, Karol?" ga vpraša Pavel, ki ni niti slutil, kje je bil njegov prijatelj. Karol mu pove vse. Med pripovedovanjem mora večkrat prenehati, da pride do sape, tako divja jeza v njem. Pavel se dela ogorčenega ter podpihuje tako Karolovo jezo. „Povoj mi, Pavel," kriči ta, „na kak način se lahko najobčutljiveje maščujem nad njim. Grozno se maščujem! Pavel, povej mi, kaj naj naredim?" „Kaj naj narediš?" ponovi hinavski prijatelj. Jaz vem za sredstvo, ki bi ga gotovo uničilo. Toda nekaj truda bo treba, da dobiva dotično reč, to se pravi, žrtvovati moraš za to nekaj zlatov." „Tako? Nič drugega? Samo nekaj zlatov? Te že še dobim. Torej Pavel, kako se imenuje tisto sredstvo?" „Maža za kugo," mu odvrne Pavel j kratko. Ferroni ga gleda nekaj časa nemo, potem pa reče: „Kaj hočeš s tem povedati?" „Kaj ti ničesar ne veš o maži za kugo?" ga vpraša Pavel neverjetno. „Ne, ničesar!" „Potem pa poslušaj! Ta maža i' ma baje čudno moč, da pomrjejo ljudje v vseh tistih hišah, katere kdo ž njo pomaže." „Ti torej misliš, da bi pomazala ! njegovo hišo?" „Kaj še! Vse hiše v njegovi okolici samo njegove ne. Potem pa podkupiva koga, da raznese govorico, da so videli Ferettija po noči, ko je mazal sosednje hiše. Prestrašena množica P’ verjela; kajti, Čeravno ga tako časti, pozabila bo v strahu na vso ljubezen, na vso hvaležnost. Me razumeš, Karol ?“ „O dobro te razumem, prijatelj-Tvoj načrt je zloben, naravnost pek' lenski, pa izvrsten. Toda kje dobiva to mažo?" „Jaz poznam zagrizenega sovrag nika Perettijevega, ta nama jo bo dal' Sicer mu pa ni treba povedati, za kal nama bo." „Kdo je pa ta sovražnik?" gavpF1' ša radovedno Ferroni. — 7) .,Kosriin se imenuje, To je tisti stari judovski zdravnik ob Arnu, Sovraži ga pa zato, ker mu je Peretti v škodo, in 1)0 zelo vesel, ko bo slišal, da je naperjen cel načrt proti njegovemu najhujšemu nasprotniku." Nato se še pogovorita natančneje 0 kletem inačrtu, na kar se poslovi Perroni od svojega prijatelja. (Dalje prihodnjič.) Vpotujčeni domovini! Solnce se je že jelo nagibati k zatonu, svoje zlatorumene žarke je Še Pošiljalo zdaj pa zdaj, da se Še poslo-vj od krasno duhtečili poljan in polju-'h še zadnjikrat visočino sinjih gora. Polagoma, je utihnila vsa narava v sladko umirajočem vsemiru in angel je oznanjeval z višav: „Mir ljudem na zemlji . . ter zagrnil vse Človeške otroke k mirnemu počitku. Glej, nenadoma se zaslišijo v daljavi Čudni glasovi, malo postojim ter se resno ozrem v nasprotno stran in poslušam pozorno. Res, nekako teško mi je postajalo d.G srcu temne slutnje so me preši-njale, ko se močno razlega melodija bon izza grička Slovenskih goric. Bilo je torej nemško petje luterank. V neizrekljivi bridkosti mi je zakrvavelo srce, zaplakala sem milo, da. mi jo zadrhtelo telo v tej nočni tišini. Toda to Petje ni bilo slično onemu Čistemu in nežnemu glasu, ki privre večkrat iz prs nežni devojki slovenski! Ne, to Petje je bilo povsem drugačno, podobno bolestnim vzdihom osamljenega potnika brez svojcev v tujini. Malone bi se še me poprijela mrzlica ali pa bi dobila' glavobol, ko bi si Še večkrat zaželela izpostaviti pe enakim priložnostim, bnm si se tedaj izgubila mila sloven-■s!ega. Dragi bratje Orli, motil se je tisti, kateri Je mislil tako; kajti mi smo v lanskem letu Vsestransko napredovali, i organizatorično i .nično, kar lahko izprevidite iz poročila o nasem letnem rednem občnem zboru, ki se je vršil 29. prosinca t. 1. ter sami sklepate, kako ;*toji naš Orel. Pri občnem zboru je bilo navzočih 52 rednih in podpornih članov. Brat Dedsednik preč. g, Jos. Pečnak je z lepimi esedami pozdravil navzoče ter navduševal Jmadeniče za nadaljno vstrajno delo. Temu je j* edil° poročilo tajnika, ki je izvajal približno ^ edeče: V minulem letu se je vršilo 12 odbo-ovih sej Poleg tega so se pa prirejali tudi r?tski sestanki, pri katerih se je sklepalo o javnih nastopih in prireditvah. Vprizorilo e.je šest igrokazov in sicer: V Ljubljano jo ajmo, Sanje, Bratranec, Tri sestre, Junaki, in a oigra Za pravdo in srce, katera se je na oljo občinstva ponavljala. Od 5. vinotoka je v . 1mel odsek vsako sredo predavanje. Odsek teje 24 izvršujočih članov in 28 podpornih, od x-i Je 13 podpornih članic. Blagajniško poro-■ * 0 P°da br. pč. g. Niko Jamšek; dohodkov jr f .° 552 48 !<,, izdatkov 523-20 K, torej je 585 K*na K. Poleg tega je imel odsek še či..- dohodkov *n sicer: javna telovadba, ,.su dobiček 440 K, veselica 20. listopada »h »dobiček 145 K, kar se je pa obrnilo za p uistveni dom«, ki velja približno 30.000 K. s oročilo načelnika br. Jordana se glasi: Letos . le vršilo 6 javnih nastopov. Eden najlepših *t0P°v je bil za nas pač 11. kimovca, ko ta 0 ,otvor'li »Društveni dom«. Prihiteli so nam kr- • n. na pomoč vsi bližnji štajerski in ^ anjski odseki ter povzdignili ta dan, dan v fuestacije, dan telovadbe, moči in navdu-nJa, tako da je bil to eden najlepših nasto-24V na Štajerskem. Odsek šteje 18 krojev in Lv u 0Vadcev! v lanskern letu so bile 104 te-va,ik ne vaJe P° 2 urh povprečen obisk telo-13 »-jo znaša 17 članov. V vseh vajah je bilo v ’ d3 telovadcev. Odsek je imel tudi 26 iz-f ,rednih vaj, ki se pa niso vzele v statistiko. °vadno orodje imamo: drog, bradljo, skok, palice in ročke. V odbor so bili izvoljeni br. pč. g. Jos. Pečnak, predsednik, br. Ignac Štross, namestnik, br. Slavko Govejšek, tajnik, br. Fr. Zupan nam., br. pč. g. Niko Jamšek, blagajnik, br. Fr. Lorber, nam., br. Iv. Zupan, br. Dom. Kolenc, br. Jos. Kahne, in br. Vek. Božič, odborniki. V voditeljski zbor: br. Avguštin Jordan, načelnik, br. Dom. Kolenc, nam., br. Iv. Črne, br. Peter Krevl in br. Pavel Radanovič, voditelji. Za oskrbovanje orodja se izvolita br. Iv. Grmadnik in Fr. Zupan. Po končanih volitvah se je zahvalil br. Ivan Črne v imenu vseh bratov telovadcev, br. predsedniku, preč. g. Jos. Pečnaku za njegovo velikodušno darilo, katero je daroval, da smo lahko plačali bradljo in sicer 150 K. Da, dragi br. Orli, veliko hvaležnosti smo dolžni našemu vrlemu nad vse požrtvovalnemu predsedniku. A hočemo se mu zato prav hvaležne skazati in sicer s tem, da se bomo prav pridno ravnali po njegovih vodilih ter te neumorno vadili v telovadbi. Nato je govorila gdč. Cukjati-jeva, ter navduševala mladenke za Orla. Po končanem govoru br. predsednik z navdušenimi besedami zaključi občni zbor ter poživlja br. Orle, da bodo tudi v letošnjem letu tako pridni in vztrajni kot so bili v minulem letu. Ponosni smo lahko na svoje delo, kajti iz občnega zbora je razvidno, da nismo spali, ampak delali z vso močjo za povzdigo našega Orla; akoravno se moramo vedno boriti z nasprotniki, kakor malokateri odsek. Naj podam en slučaj. Dne 19. prosinca t. 1. smo ponavljali igro »Za pravdo in srce«. Občinstvo se je v prav velikem številu odzvalo našemu vabilu, tako da je bila dvorana in galerija polna. Pa komaj se je začelo prvo dejanje, že je pridrvela cela drhal (sokoli in soc. demokrati) pred »Društveni dom«, hoteč vdreti od zadnje strani na oder, da bi razgnala igralce ter najbrž kamenjala gledajoče občinstvo. Ljudje so razburjeni vstajali iz sedežev in bežali iz dvorane, ko so slišali razbijanje po vratih. Ker so pa bila vrata za odrom zaklenjena, so vdrli v društveno gostilno, od koder so pa urno sfrčali. Iz maščevanja so začeli zato metati kamenje pred »Društv. dom«. Začel se je pravcati boj tako, da je bil eden naših mož nevarno ranjen na čelu. Mi smo pa vkljub temu lepo nadaljevali igro, le tu pa tam se je včasi opa- — 74 ?.il kak mali pogrešek, kar pa ni čudno; kajti ta napad je vse zelo razburil. Ljudje pa so se zgražali nad takim početjem, še celo naši nasprotniki so nekateri hudo obsojali sokole in soc. demokrate radi tega napada. Mi jim pa kličemo: le tako naprej kažite, kaj ste se naučili pri sokolih in kaj znate, da bodo še tisti spoznali, kakšni da ste, kateri so še z vami-Da se tako grdi in res žalostni slučaji odpravijo, zato smo že poskrbeli. Dekliški vrtec. Hčerkino srce. Slaba je gaz, ki vodi do ceste. Napravili so jo večidel otroci, hodeč iz Sole in v šolo . . . Cesta je boljSa. Lažje se stopa po njej v zimskem mrazu. Iz šolo do ceste pa je dobra ura. Zato je dolga in samotna gaz, ki vodi do nje. S snegom pokrite se klanjajo vitko jelke, visoke smreke. Grmovje ob poti tiči pod težo blestečega snega, vzdihuje in toži po lepših Časih. Semtertja so čuje vranin kra, kra, moteč zimsko tišino... Drs padajočega snega i/. veje do veje vzdrami drobnega ptička, lačnega in premraženega, (la se prestraši in odleti v gozdno samoto, daleč od ozke gazi, kjer se je stiskal v malem grmičku . . . Otožno, zapuščeno je v snežnem logu. * # * Odhiteli so otroci, skakali v mrzlem snegu in se kratkočasili, kajti dolga je Še pot do doma in daleč je hiša dobrega očeta, skrbne matere. Tam je prijetno tudi pozimi, tam ni mraza, ne gladu . . . Tu v snežnem logu pa je mraz. Daleč za, njimi stopa malo dekletce, trepetajoče od mraza. Otožno je njeno nedolžno lice, solzno nje sinje očesce. Počasi stopa mala Franica, hčerka Kolenčeve matere. Utihnil je brezskrbni smeh veselih šolarjev, izginil za daljnim ovinkom v snežnem logu. Sama je Franica v zimski samoti. Otožno je njeno lice, skrbno nje drobno srce . . . VI snežnem logu jo pozdravljajo stari znanci, zaviti v mehki plašč. Kako sc je veselila poleti prijazne poti skozi senčnati log! V jeseni je hodila Še brhka in poskočna z drugimi, se rado- vala in smejala . . . Zakaj je otožna sedaj, ko je odeto vse v beli plašč, blesteče nedolžnosti ? Na starem hrastu visi podoba žalostno Matere. Na podstavku se vidijo še suhi lističi jesenske rože, poznega podleska. Ponosno stoji breza ob hrastu, o-pozarja mimoidoče . . . Njeno belo delilo se sveti v medlih solnčnih žarkih, spominja na srečne dneve rajske nedolžnosti Tu se vstavi mala Franica, poklekne v mrzli sneg, sklene ročici, in s povzdignjenimi očmi prosi: „O Mati žalostna, Devica usmiljena! Ozri se na siroto, ozdravi mamico mojo!“ Solza za solzo kaplja v beli sneg-Solnčni žarek posije, razsvetli podobo nebeško Matere. Sto in sto snežink se zasveti v jasni solnčni svetlobi . . . Tudi v srcu male Franice se zaiskri žarek upanja, otroškega prepričanja. Zdi se ji, kot bi že dosegla, kai' je prosila. Vstane, odhiti . . . V snežnem logu se ji je zdelo zopet prijetno, prikupljivo. Vso ji je go; vorilo, vse pričalo o zadobljeni milosti — o zdravju njene dobre mamice . • • J Blago hčerkino srce! Deset zapovedi za slovensko mia denko. -- I. Bodi vredna hčerka Marijina in ne sramuj so imenovati ja'-no njenega imena, Še manj pa se srft; movati, nositi na svojih prsih njen1 znak'. —- II. Spoštuj svoj mili slovet' ski jezik in no žabi, da si hčerka sl"' venskih starišev, — III. Tvoje src" in duša naj se svetita kot Čisti kristal-ako hočeš postati vzorna mladenka. ^ IV. Ne žabi nikdar opominov in zlatijj naukov svoje matere, da ne pokliči nad se prokletstva. — V, Bodi neusti'11' Šena in zavedna Slovenka, pa ne h") - 75 — se sovražnika. — VI. Spodbujaj svoje sestrice k vstrajnosti, kaži jim pra-'o pot, da ne zaidejo v nemčurski tabor. — vil. Ogni se pijancu ob kraj Pota, a liberalcu izgini izpred o6i. — Vlil. Ne prebiraj slabili knjig in Časopisov. ampak okleni se z dušo in telesom „Našega Doma“. — I X. Spoštuj C. duhovščino in poteguj se za resnico in pravico. — X. Bodi zvesta ■članica dekliških zvez, večkrat pa tu-'b nje neustrašena govornica. — — Mile sestrice! Navedla sem danes tu-koj 10 zapovedi za slovensko mladenko. Upam, da jih boste prav pazljivo pročitale, kar me bode iz srca veselijo, a še večje veselje bi me pa navdajalo, ako se boste tudi po njih ravnale. Kaj pomaga človeku, ako celi katekizem dobro zna, a ravna pa nasprotno. Zato pa, mile sestrice, vtisnite si jih globoko v svoja srca, ne zabite pa, da smo jih dolžne izpolnjevati. Da se bom prepričala sama, če ste se rav-nale po mojem nasvetu, bom od sedaj naprej Še skrbneje prečitala vsa poročita ju članke v „Našem Domu“, pot sobno pa v dekliškem vrtcu. Pa še nehaj bi vam rada toplo na srce spregovorila, namreč o peresu. Kaj ne, to jo pa res nekaj čudnega? Pa koristno je za vsako mladenko. Torej ne pusti-oio peresa na kaki polici, ampak pridno ga sučimo v rokah, , kakor vojak, nabrušeno sabljico na bojnem polju. Kaj kmalu boste zapazile velike koristi peresa. Ali ni lepo čitati Članke, spisane od slovenskega dekleta? In kje so tisti članki? Zal, jili je še malo! Ha bode v kratkem velik preobrat, u-Pa vedno in vedno vaša sestrica Pepca S. Dobra gospodinja. Danes Še nekaj navadnih mesnih jedi za večerje in po-zajutrke. 1. Pražena jetra: 'Jetra vseh vnst, izvzemši goveja, se po osnaženju razrežejo v tanke šnite ter denejo v vročo mast, v kateri se je že požuti l luk ali Čebula. Pražiti je treba jako hitro, da se jetra ne osuše in preveč ne vtrde. Soliti in poprati se moka v zadnjem trenotku. S tem so prpžona jetra že gotova. 2. Kdor jili želi kislih v omaki, potrosi nekaj z moko, dolivaj z juho ali vodo ter dodeni nekaj kapljic Jesiha ali limoninega soka. — 3. Kar se je reklo o jetrcah^ to velja tudi za pražene ali okisane obisti (ribice). — 4,. Pljuča se kuhajo prej v vodi, v kalero denemo tudi nekaj peter-žilja, mrkovce, majorana, timusa, popra, limonove in Inkove lupine tor češnjak. Ko so pljuča zadostno skuhana, jili šele pripravljamo, ali koj, ali tudi pozneje, kakor nam je pripravno. Kuhana pljuča nam je razrezati na debelejše rezance ter jih djati v primerno ožutan pražnik, kjer se je že razpustil na drobno razrezan luk; dolivamo z vodo, v kateri so se pljuča prej kuhala; se ve, da mora biti ta voda precejena. Ne zabimo Še tudi soliti in poprati, nazadnje se kisa z jesihom a-li limoninim sokom. — '5. Možgane je treba najprej namakati v topli vodi, da se lažje odstranijo kožice in žilice; ko so popolnoma^osnaženi, jih na drobno razsekamo ter na hitro pražimo na masti z razrezanim lukom in peterži-Ijem. Tudi soliti in poprali je treba. Na tako pripravljene možgane se lahko nalože pražena jajca (Spiegeleier) po Številu oseb, ali se pa zmešajo jajca koj na ognjišču z možgani. Tudi gobe ali glibanje, seveda prej do mehkega skuhane, se lahko meša med možgane. Jako okusni so možgani tudi o-evrti; ravnati se je pid paniranju kakor pri ocvrtih piščancih. — Pogovore o drugih mesnih jedilih preložim na poznejši Čas; radi postnega Časa poročam v prihodnjih številkah o pripravi rib. Stara kuharica. Lepo petje. Radost me obdaja, ko pridem v cerkev in slišim milo doneča pevska grla. Oh, kako prijetno je poslušati, kadar pevci lepo doneče in sočutno prepevajo vi čast božjo in slavo Marijino. Srečna tista župnija, katera ima za vse dobro navdušeno mladino, in se ne sramuje svojega grla povzdigniti tam, kjer ga marsikateri ne more; drugi pa. kateri bi lahko, pa nočejo. Oh, koliko je mladine, ki po raznih veselicah poje in kriči, a v cerkvi, kjer se gre za Čast božjo, pa pima toliko poguma, da bi usta odprla. In če vprašaš, zakaj v cerkvi ne poješ? Po- 76 lem ti inišieje raznovrstne izgovore. Marsikateri fant aii dekle, bi rada pristopila k pevskim vajam, a se bojita hudobnih jezikov, kateri neprenehoma zbadajo s svojim strupenim jezičkom, češ. Kaj boš hodil (a) se učit in mučit, ko ti nič ne plačajo; ai pa: Kaj boš tam celi dan stal in stradal, nazadnje še od pevovodje kregan in od drugih zasmehovan! In še s hujšimi rečmi odvračajo pevce in pevke in marsikdo se jih u-straši ter opusti vse. In če je tudi v veseljem prepeval, zdaj si pa misli: Saj res, kaj se bom trudil in si kratil čas, ker mi res ne plačajo! Mašo pa že brez mene zgotovijo. Draga’ krščanska mladina! Ce hočeš storili kaj v Čast božjo, potem se ne smeš ozirati na to, kaj bodo drugi besedičili. Ijodi gluh in velikokrat tudi mutast, (hi ne odgovarjaš klepetuljam, ker vsaka dobra reč ima svojo nasprotnike. Kako žalostno in pusto bi bilo ob nedeljah in praznikih, če bi no bilo orgel in pevcev. Lepo petje je-dvojna pobožnost. Ono povzdiguje naše duše \ nebesa, vodi človeka v božjo tovaršijo, razveseljuje srce, zabranjuje nečimenie pogovore. Kdor lepo-poje, luido ne misli. Kjer se povzdiguje sveto petje in pobožnost src, tam je-Bog s svojimi angeli pričujoč. Kdor i-ma grlo za petje, naj pid službi božji rad poje svete pesmi.. Castuo je za tisto župnijo, v kateri ljudje radi in lepo pojejo. Društveni glasnik. Ptuj. Pri precejSttvilni udeležbi vršil se je 19. februarja redni mesečni sjiod naše dekliške zveze. Predsednica, Terezija Breznik, otvori s primernim pozdravom shod, ter da besedo Josipini Korošec, ki je s svojo deklamacijo navduševala članice za skupno delovanje. Drugo točko je tvoril govor predsednice, v katerem je z lepo besedo označila delokrog članic dekliške zveze. Tem poučljivim nasvetom je sledilo predaoanje mladenke Ivanke Horvatove, ki je s krepko jedrnato besedo orisala ovire, ki branijo razvitek naše družbe, priporočala razna pota in sredstva v odstranitev teh težkoč, ter sklepno z navduševalnimi besedami vabila vse dobromisleče v naš tabor. Vsestransko odobravanje in krepkodoneči živioklici so sledili tej zanimivi razpravi. Velečastiti gospod duhovni voditelj so na to potom prilik in povesti opozarjali na nasledke žganjarske kuge, in očrtali pot, po katerej bi ženstvo moglo blagodejni vplivati tudi na tem polju. Za vsako Slovenko naj velja klic: »Neustrašeno v boj proti tej pogubni strasti, ki uničuje našega kmeta in bogati narodne sovražnike!« — V drugem delu svojega govora priporočajo govornik Sledenje; nasvetujejo nabavo domačih nabiralnikov, Šparovcev, kakor jih nudi kmetska posojilnica. Da bi lepe besede čast. g. govornika padle na dobro rodovitno zemljo, to je želja nas vseh. Mladenka Marija Raš iz Podvine je potem v zbranem govoru označila potrebo skupnega delovanja Marijinih družb in dekliških zvez. Članica Alojzija Kovačič je deklamovala Slomšekovo pesem o žganju — in šaljivo pesem iz lastnega peresa »Dekliška zveza in nje nasprotniki«. Obe deklamaciji sta povzročili občno veselost. Članica M. Kekec priporoča v svojem govoru gojitev petja. Te misli se vse mladenke s zanimanjem poprimejo; po nasvetu članice Erne Razlag se v kiatkem sestavi imenik pevk ter ukrene potrebno glede rednih pevskih vaj pod vodstvom spretnega pevovodja. Prečita se žaljivi dopis v »Slov. Narodu«, s katerim blati-vrle katoliške mladenke, obenem se neovrgljivo dokaže, da je omenjen dopis »laž« od prve do zadnje besede. Ogorčenje je veliko ; nasledki pa ne bodo nam na škodo. Končno opozarja članica Erna Razlag na važnost skupnega složnega delovanja, priporoča nabavo društvenih znakov ter navdušuje za neustrašen, pogumen, nastop vsepovsodi. — Vpišete se dve novi članici. Po dveurnem zborovanju zaključi predsednica shod z navdušenimi živioklici. Št. Ilj v Slov. goricah. Občni zbor je imela dekliška zveza 5. februarja. Prisrčen pozdrav je govorila zborovalkam vrla Micka. Zebot-ova; ker so bili č. g. kaplan službeno zadržani, je s pozdravom otvoril in vodil zborovanje slavnostni znani govornik g. Franjo Žebot iz Maribora. Dokazoval nam je v glo-bokopomenljivih besedah o strokovni izobrazbi žensk, da je treba posebno ob jezikovni meji ženstvo zbuditi. Razkladal je na drobno programe naših organizacij. Dalje nam je predaval o protestantizmu, o zapravljivosti med slovenskim narodom, o varčnosti slovenskih mladenk. Zlasti nam je podajal lepih nazorov o nošah. Priporočal nam je redne mesečne sestanke, dobra berila, oziroma dobro časopisje,. f upošteval njega velevažno nalogo. Sklepčno nam je priporočal lepe gledal ške predstave ter nas vneto spodbujal in navduševal k vstraj-no^ti in napredku. V znak hvaležnosti odličnemu govorniku izrekam v imenu vseh članic dekf. zveze iskreno hvalo ! Micka Reisman je ! poročala po zapisniku o marljivem delovanju v reteklem letu.' Nato se je pričela volitev odora, izvoljene so bile sledeče: Anica Kren vod., M'cka Žebot nam., Micka Reisman taj., Mirna Štingl blag., Pec Trezika in Katika Hamer, odbornici. Dal Bog, da bi se naša- — 77 — ®vez^ vedno bolj in bolj razcvitala, ter bila ^or na temelju krščanske prosvete! Vaša tajnica. ■Dobrlavas na Koroškem. Na Svečnico popoldne je priredilo naše kat. slov. izobraževalno društvo svoje mesečno zborovanje ob Ogromni udeležbi l|udstva od blizu in daleč, tako da je bila društvena dvorana natlačeno polna. Predsednik Jak. Lužnik otvori zborovanje in pozdravi vse navzoče, posebno še g. govornika in zastopnike sosednih društev iz Žel. Kaple, ki je v svojem temeljitem govoru razlagal sledeče: 1. potreba in pomen izobraževalnih društev, 2. pogubonosni vpliv slabega, Protiverskega berila in 3. priporočale čitanje dobrih kršč. knjig in časopisov. Zatem je domači g. kaplan Ulbing na kratko razložil vse-bmo igre »Marijin otok«, katera se je zatem Uprizorila. Igralke, ki so nastopile večinoma Prvič na odru, so gledalce s svojim pogumnim jn naravnim nastopom kar presenetile, pohva-*ltl moramo še posebej tudi male šolarke, ki s? tudi zelo pogumno nastopile. Želimo jih videti še večkrat na odru. Prijaznemu gosp. govorniku naša prisrčna zahvala z željo, da nas poselijo še večkrat. S tem zborovanjem smo dovršili zopet lep dan v našem društve-ucm življenju. Davorin Vastel t. č. tajnik. Dornava. Dovolite, gosp. urednik, da v?m tudi o nas nekaj poročamo. Mislim, da še nikdar nič ni stalo o nas v »Naš. Domu«, zato notno sedaj pogosteje pošiljali poročda. Naša jn'adina je začela prav resno napredovati. De-*>eta dekliške zveze, namreč: Liza Arnuš, yicka Frajnkovič, M. Bratuša, M. Šešerko, M. *egala in Micka Petrovič iz Pacinja so igrale v nedeljo 12. t. m, prav lepo igro »Gostilna Pri zlati goski«, akoravno so nekatere stopile Pjv.č na oder. Fantje: Franjkovič Nace, Ratek rane in Šegula Janko so igrali prav dobro meta in fotografa. Vsi so se začeli zanimati ža predstave in se hočejo kmalu zopet poka-*ati na odru. Frajnkovič si prizadeva fante pri-Uobiti za telovadno društvo »Orel«. Seveda Pn nas so razmere slabe, a volja je dobra, in j rrdno voljo in božjo pomočjo bomo že nekaj °segli, če ne takoj, pa sčasoma. . Iz Gradca. Vsem »Marijinim družbam« n ^Dekliškim zvezam« : Iskreno nam pozdrav-Fme vse »Marijine družbe in Dekliške zveze« jm naši slovenski domovini! Drage tovarišice v s®folkinje, ki ste našega resnega mišljenja, ni nam lahko veliko pomagale za naše ■ušivo »Kres« in bi si s tem veliko dobrih del jj*. bile, če bi Vašim prijateljicam, ki so tu-J v Gradcu in tistim, ki še pridejo sem, pri-UtiS 8*e svetovale> naj pristopijo v katol. rustvo »Kres«, kar ne bo nobeni nikdar žal. se dosti manj nesrečnih deklet, če bi to ?•, m*e te£a društva. Iščejo si tovaršijo po tem kjer navadno slabo najdejo in po- Se *zogikljejo vsega dobrega. Če bi pa »laa -e v naše društvo, bi bile na dobrem s asu m bi se tudi izobrazovale, da bi v Pomeli, če katera pride domov, lahir svojim lepim obnašanjem, da bi se ° reklo: poštena in zvesta je ostala Bogu ne bile ampak v in domovini, če ravno je v nevarnem mestu. Prosimo Vas tedaj iz vsakega društva in zveze, zlasti predsednice in tajnice, če bi hotele prevzeti to skrb in nam naznanile naslove tistih deklet, ki so tukaj, seveda tudi našega mišljenja, za to bi Vam bile zelo hvaležne. Ker več bi bilo članic, tem bolj bi napredovale tudi v »Dekliški zvezi«. Ker smo začele slovenska dekleta sejati v tujini, moramo doseči dobro žetev, ker vemo naprej, da nam boste pomagale, kje in kolikor bo mogoče, saj je med nami še zmiraj tista ljubezen kakor je bila v naših brezskrbnih otroških letah. Veseli nas, da se toliko »Marijinih društev« in »Dekliških zvez« ustanavlja po naši mili domovini, vidi se, kako slovenska dekleta kinčajo svojo domovino s svojimi lepimi lastnostmi. Enkrat Vam bo ta trud obilo povrnjen. «Dekliški zvezi« v Št. Jurju v Slov. gor se zahvaljujemo za dopis in nas zelo veseli, da se zanimate za nas, in ste s tem pokazale, kako živo delujete za svojo domovino. Želimo Vam najboljših uspehov. Sprejmite prisrčne pozdrave od Vaših tovarišic iz tujine. »Dekliška zveza« v »Kresu* Pestalozzistrasse štev. 63. pritličje, Gradec. Ptujska okolica. Zima je dolga in ostra, pa se gibljemo zmiraj urno, posebno mladina. Odrasli mladeniči in dekleta se lepo učijo katekizma po občinah in vsako nedeljo popoldne sliši cela župnija, kako so se naučili. Dekleta pa še tekmujejo v petju. Zapojejo eno pesem pred naukom in drugo po večernicah v slavo božjo in v čast Marije. — V boj zoper slabo časopisje! Smo takorekoč postavljeni v sovražno gnezdo. Ljudstvo, posebno Dekliška Zveza in celo dve Dekliški Marijini družbi, ima mnogo dobrega berila, knjig in. časnikov. — Kaj pa mladeniči bode z vami ? Le vstanite iz narodnega spanja! Mogoče vas bo treba stresti kakor sršenovo gnezdo? Ko hude sršene streseš, tudi začno močno brenčati, letati in iskati sovražnika. Kaj mislite, da naj pride krvoločni Atila nad vas in naj zbudi vas iz spanja. Saj se slovenski pregovor glasi, da lepi glas seže v deveto vas! Tudi do vaših src naj seže, dragi mladeniči, tudi vas kličem z lepim, milim in vabljivim glasom: V stanite in začnite delati za Mladeniško zvezo in Marijino družbo! - V četrtek dne 26. januarja je bil shod v minoritskem samostanu v Ptuju. Govornik je bil č. g. Janez Kalan iz Ljubljane. Govoril je o treznostnem gibanju in boju zoper smrdljivi šnops. — V nedeljo dne 29. januarja je bila Krčevinskega bralnega društva veselica v Narodnem Domu v Ptuju. So bili trije igrokazi in še šaljiv srečolov in tudi še krasno petje. Dve igri so igrala dekleta Dekliške zveze. Mladenič Alojzij Kranjc, tajnik Kmetske posojilnice v Ptuju pa je uprizoril berača, no ta revni berač pa je naredil mnogo smeha. Dvorana je bila natlačena. Pa ta veselica je bila prva brez pijače. Katerega pa je močno grlo žgalo in ga stara navada vlekla, pa je šel pozneje gasit grla v gostilne. A tega nismo mi treznomisleči krivi. Torej začeli smo boj zoper pijačo. Bog nam daj svojo pomoč na priprošnjo Device Marije, na tej ostri poti -- 78 — napredovati milemu slovenskemu narodu v duševno in telesno korist! »Višavski«. Braslovče. Veselja mi igra srce. ko prebiram v Našem Domu poročila o dekliških in mladeniških zvezah, sploh o mladinski organizaciji. Res, veselje lahko navdaja vsakega rodoljuba, ko vidi, kako vstaja in se probuja mladina, in kako marljivo se pripravlja za svoj bodoči poklic, da bodo kedaj dobri gospodarji in vrle gospodinje. Tudi v Savinjski dolini se probuja zavedna mladina ter stopa pod prapor katoliške organizacije. V kratkem času se je ustanovil telovadni odsek Orel v Gomilskem, in v St. Pavlu, Marijina družba v Št. Petra v Sav. dolini i. t. d. Le iz Braslovč ni nikakega poročila o društvenem delovanju. Imamo sicer Bralno društvo, no pa Bralno društvo imajo sedaj že v vsaki gorski vasi, ki pa nemara še bolj živahno deluje kot pri nas, kjer skoro nikdar ni nobenega predavanja in je sploh premalo zanimanja za društvo. Kakega mladinskega društva pa sploh nimamo. Res je, kar je »Naš Dom« že lani poročal, da je mladina dobra, manjka nam le voditelja, ki bi nas vnemal, navduševal in vodil. Dekleta si želimo Marijino družbo in dekliško zvezo. Fantje so si že ustanavljali telovadni odsek »Orel«, pa se jim ni posrečilo, ker niso imeli pravega vodstva. Gosp. urednik, obiščite nas, ter nas malo vzdramite. O kako lepo bi bilo, ko bi se tudi me dekleta zbirale v društvenem prostoru, se vadile z govori in deklamacijami, in bi donele mične slovenske pesmice, oznanjujoč daleč okoli, da smo tudi braslovška dekleta prebujena in navdušena za milo nam domovino. — Da, dekliška zveza in telovadni odsek mora biti tudi pri nas, poprej ne bomo mirovali. Vsem pa, ki že stopajo pogumno pod zastavo mladinske organizacije kličem: »Pogumno naprej po začrtani poti!« Zvonimira. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dovolite nam, velecenj. g. urednik, zopet mal prostorček v tej številki »Našega Doma«. Naša Mladen. Zveza je priredila dne 29. januarja veselico, o kateri tukaj poročamo. Spored je bil sledeči: L Mladeniški pevski zbor je zapel: a) »Slovenec sem«, b) »Lipa«. 2. Sledil je šaljivi prizor: »Izgubljena stava«, igrali so mladeniči: And. Rakuša, Iv. Petek, Fr. Čuš in F. Belec. 3. Č. g. duh. svet., j. Sinko so imeli govor. Poučevali so nas, kako naj svojo skrb obračamo na razne starine, ki so večkrat same na sebi malovredne, toda glede zgodovine in starosti so pa velikega pomena. Poživljali so nas, naj jih zbiramo, jih nosimo v bralno sobo, da se tam pregledajo, in potem odpošljejo, »Slovenskemu zgodovinskemu društvu« v Maribor. 4. Igro »Prepirljiva soseda«, so igrali mladeniči: And. Rakuša, Jož. Ilešič, Fr. Čuš in L. Horvat. Obe igri sta povzročili obilo zabave. Čisti dobiček, ki ga je bilo 23 K 56 h se je vložil v hranilnico in posoj. pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. za nabavo novega odra. Imamo že v omenjeni hranilnici za ta namen lepo svotico 143 K 45 h. Upamo, da se nam bo skoraj izpolnila želja, dobiti za paše društvo toli potreben oder, da bomo potem lažje iis uspešneje delovali. Gornja Radgona. Poročilo o delovanju »mladeniške zveze« kmet. bralnega društva 1. 1910. Mladeniška zveza je imela v minolem letu osem podučnih shodov, na katerih je bilo' slišati devet govorov in eno deklamacijo. Govori so bili sledeči: Mladenič Augustin Tomaž: je govoril »Pozdrav slovenskim mladeničem«, Tomaž Dravec pa »O poganskem pojmovanju dela«. Josip Pavlič je govoril: Iz svete dežele. Podlaga naše bodočnosti, Ostani doma in Ob stoletnici smrti Andreja Hoferja. Janez Lančić pa nam je v treh krasnih predavanjih opisal svoje »Jeruzalemsko romanje". Deklamacija j,e bila: Pozdrav mladeničem ob poučnem shodu. Dne 12. svečana je imela zveza občni zbor, na katerem je poročal tajnik po zapisniku o delovanju zveze v preteklem letu. V voditeljr stvo zveze so bili izvoljeni dosedanji udje. Želeti bi bilo, da bi se v prihodnje mladeniči v obilnejšem številu udeleževali poučnih shodov, saj je to tudi v njihovo lastno korist, ako se kaj naučijo, da se pozneje kot možje ne dajo vsakemu nemškutarskemu postopaču voditi za nos. Ljutomer. Premili »Naš Dom« ! Sprejmi tudi od nas par vrstic. Dne 22. januarja se nam je izpolnila želja, katero smo gojili že dolgo časa. Po prizadevanju č. g. kaplana Lovreca se je ustanovila pri nas »Mladeniška zveza«, za katero kažejo naši fantje veliko zanimanja, to kaže še precej obilen pristop. Že prvi dan se je dalo vpisati 40 članov, samih pogumnih in značajnih mladeničev, a pristopajo še vedno novi. Ker takrat zaradi občnega’ zbora »Bralnega društva« ni bilo časa, se je odbor izvolil na prvem sestanku, dne 12. feb. in sicer tako-le: Predsednik Janez Ribič, podpredsednik Janko Karba, tajnik Anton Erjavec, knjižničar Peter Brumen, blagajničar Janez Sever, odbornik Tomaž Bobnar. Pri prvem sestanku se je nasvetovalo, da se naj osnuje pevski odsek, katerega bi rade volje vežbal naš mnogozaslužni organist in učitelj g. Caherl, kar bi bilo velikega pomena pri naših prireditvah. Pristopili bi naj tisti, ki so imeli v šoli iz petja red »p_rav dobro«. Upati je, da se- to tudi izpolni. C. g. Kos še poživljajo navzoče, da naj pridno agitirajo za »Slovensko Stražo« in kdor še ni njen ud, naj kmalu pristopi k tej toli potrebni obrambni organizaciji. Nato še č. g. Lovrec v kratkih, navdušenih besedah poživljajo zbrane, naj se pridno udeležujejo-poučnih shodov, ker le tako moremo napredovati v izobrazbi in dokazati, da naša mladeniška zveza ni le samo na papirju, ampak da deluje prav živahno, v strah liberalcev in V veselje vseh poštenih ljudi. Poživljajo nadalje, da se naj tudi sami piav pridno vadijo v govorništvu. Gradiva imajo dovolj v »Našem Domu« in »Mladosti«. Nazadnje se še določ* za poučne shode prva nedelja v mesecu, naka1-se prvi sestanek zaključi. Zreče. Na Svečnico je naša Marijiim Družba zopet imela poučni shod. Istega smo se dekleta vdeležile polnoštevilno. Hvalevredno — 79 Je to, da se nam pri vsakem shodu oglašajo nove govornice. Tokrat so nas za izobrazbo in napredek navduševale sledeče tovarišice: Kra-nnn Gizela je govorila o snažnosti in redu, Volčič Amalija o cvetju mladosti, Klančnik Frančiška, da slovenski dom je Marijin dom, ‘larčič Antonija je vzpodbujala k ponižnosti Pa tudi k odločnosti, Črešnar Nežika nas je Poučila, da je družba Marijina najboljša šola značajev, Črešnar Trezika je govorila o vrednosti dekliške časti, Golčar Julika je slikala neprecenljivo vrednost krščanske vere, Karba jjicika je kazala ključ do prave sreče, Kovše Mimika pa je vabila k posnemanju Marijinih oednosti. Č. g. kaplan so iz vsakega govora povzeli besede, in nam jih natančneje razlo--ili. Pako je prav. Poučna zborovanja, to je akorekoč ognjišče, kjer se naša srca ogrevajo za sveto stvar, za domovinsko ljubav in versko zavest. S tem si bomo marsikaj dobrega in kontnega pridobile sa sedanjost in bodočnost. avdušenost. ki je vladala na shodu, nam je Pptok, da je ta dan bil dan lepe setve v de-J.kih srcih, kateri naj ljubi Bog podeli rast. Družbenica. _v, , Zabukovje. Tudi Zabukovčanke smo se °zivile in se začele gibati. Ostati hočemo vrle Poštene mladenke. Kako se zanimamo za °bro stvar, smo pokazale 29. januarja, ko je iil° predavanje in smo se ga udeležile v obil-eni številu. Lepo je predavala mladenka Ne-a Kožuh o sv. Neži; natanko je razložila , .jenje sv. Neže, kako lepo je živela in kako ^ J® odlikovala v vseh čednostih, kako vesela I i V smr* 'z ljubezni do Jezusa Kristusa, vanka Gregorčič je predavala, kako moramo Posnemati sv. Nežo, ako hočemo ostati potne. Posebno je razložila, v čem naj jo pos- nemamo : v čistosti, ponižnosti, usmiljenosti in darežljivosti do siromakov in v stanovitnosti. Potem je deklamirala Jožefa Kožuh »nedolžnost«, deklamacijo smo vse z veseljem poslušale. Posebno smo se pa razveselile lepih pesmic, s katerimi so nas razveseljevale naše izvrstne pevke, katerim izrekamo vso čast in hvalo! Srčno zahvalo tudi izrekamo g. Francu Požunu in njegovi dobri ženi, ki sta dala sobo in dovolila, da se smemo še zanaprej zbirati v njej. Bog Vas živi in ohrani še mnogo let! Zahvaljujemo tudi g. Josipa Pajka iz Lašč in gdčno Pepco Senica iz Šmarja pri Sevnici (sedaj stanujoča na Gorenjskem), ki sta se toliko trudila in zanimala za »našo dekliško zvezo« ter jo ustanovila. Bila je pač silno potrebna. Vam gospodična Pepca Senica iz celega srca želimo, naj blagoslov božji Vas spremlje po vseh potih Vašega življenja, da bi še veliko dobrega storili, po smrti se pa v nebesih veselili! Zabukovčanke. Brežice. Z veseljem Vam poročamo, da imamo zdaj tudi pri nas dekliško zvezo, namreč izobraževalnega društva odsek „Bogomila". To zimo se je vršilo v našem društvu že več rednih dekliških zborovanj, o katerih še dobite poročilo; v uedelio dne 5. t. m. smo pa sklenile in ustanovilo zvezo ter izvolilo voditeljstvo, ki naj srečno vodi naš odsek. Ko smo še od g. duhovnega vodi-ditelja slišale, kakor lep vzor krščanske slovenske mladenko je naš največji pesnik Prešern naslikal v junakinji Bogomili, smo sklenile tudi naš odsek po ujej imenovati. V odbor so izvoljene tovarišice: voditeljica Pepca Pečnik, namestnica Ana Koprivc, tajnica Milka Flis, blagajničarka Ana Voglež tor odbornici Urša Ferenčak in Zalka Ostrelič. — Naša „Bogomila*, lepo rasti in se razvijaj! Govorniške vaje. Združujmo se in delujmo za dobro stvar! 'Frovorila na občnem zboru »Bogomile« voditeljica gdč. Tončka Miler.) v-. „ Drage članice in prijateljice »Bogomile!« „, *• se, Preteklo leto odkar deluje v Vipavi žen-obč'8^ »Bogomila«. Obstoji šele 9 mesecev, eni zbor bi se imel torej vršiti čez tri me-j ece> vendar pa se mi zdi najlepše, ako po-četu0 ra^un 0 našem delovanju sedaj ob pri-n novega leta. In dasi je naš odsek šq ad, vendar se odlikuje po rednem in natanč-ni izpolnjevanju svojih dolžnosti. Ves ta čas, ob l nam strani preč. g. dekan ter vkljub nnernu svojemu delu radovoljno prihajal k ^ jam »Bogomile«. Z besedami se pač ne mo-z r* „?a^ostno zahvaliti, hočemo pa zanaprej del °^0 Pomo^j° delovati in vstrajati v našem . n, ter tako vsaj nekaj pokazati našo hva-reiin0SV zauPanje. Večina članic prihaja Pri nv klerikalni! moči nad ljudstvom." bVuj čofini članek pa sklene s trditvi-da se \ siimostanskili šol a. h in za-o;ilih vzgaja le liinavščina in poiuh-'Ueno.st, v starosti p;i. zid:rl>tuost in zjWratnost v zast'lmem, mirodno izihij-so() v jpu nem življenju. •'kf bi se ozirali na to kvakanje, "da dolžni smo svojim mladim čitate-P'^11 poveitati jasno besedo, tire se za '"čela. Svet se bolj in bolj ločuje \ tlvii mogoče služiti, to velja jired rvsem tukaj. Bodi ali topel ali mrzel. "U časi so minoli, ko so bili nekate-1 Po eni strani kristjani, po drugi pa -"grizeni liberalci. P Zgoraj navedene besede ...Naše 'odočuost’" obsegajo nekako jedro vsega, kar očitajo nasprotniki naši organizam ji, ki stoji na krščanskem stališču. Za priče kličemo vse mladeniče in mladenko, ki so sploh pri naših organizacijah, naj preudarijo in si sami odgovorijo na te-le točke: 1. šii hočemo slepo pokorno mladino. Je pokorščina kaj hudega? Ali ne ve vsak kristjan, da ima tudi pokorščina. svoje meje? Oe ti veleva, tvoj predstojnik, kar je slabo in nepošteno, nisi dolžen ubogati, zakaj „Bogu moramo biti bolj pokorni, kakor ljudem.". Brez pokorščine vzgoja ni mogoča. Slavni vzgojitelj in prijatelj mladine, protestant Forster,' pravi: „Naš Čas potrebuje bolj kakor kdaj vzgojo pokorščine", zlasti, če se človek „odtrga od pokorščine, ki jo nalaga vera, ne postane sloboden človek, ampak namesto cerkve in vere stopijo vse mogoče druge oblasti, katerim se vrže človek v naročje." Poglejmo stvar bližje. V-prašajmo mlade ljudi, ki jih vlačijo žandar ji okoli in ki jih ječijo po ječali: Ah bi bili prišli tako daleč, če bi bili ubogali, kar so vas učili dobri stariši m dušni pastirji, ko bi se bili dali voditi načelom, 'ki jih zastopa naša, krščanska, organizacija? Nihče še ni postal tat, razbojnik, pijanec zato, ker je bil pokoren naukom, ki jih daje sv. cerkev in kršcansk.a organizacija, pač pa, ker se je dal voditi krivim prerokom in prijateljem. L n samostojnost? Ali ne gre vsa naša organizacija za tem, da se vzgojijo samostojni značaji ? Notranje prepričanje mora biti duša naši organizaciji. Opomin apostola Pavia, da moramo ubogati zavoljo vesti, iz srca, ne samo iz zunanjega strahu, je podlaga vsemu družabnemu redu. Poglejmo pa, sedal nasprotnike. Kako resnične so zgoraj navedene Fivr-sterjeve besede, lahko spoznate iz vsakdanje izkuSnje. Poglejte liberalcev, ali štajercijanca, ali soc. demokrata. Tam je šele prava, res slepa pokorščina. Anarhisti se imenujejo ljudje, ki hočejo odpraviti vso postavno oblast, pomoriti kralje in cesarje, ali kakor je neki mariborski socialni demokrat rekel: na čreva duhovnikov obesiti krilijo. In te zverine v človeški podobi imajo med seboj železno pokorščino, gorje mu, kdor st; ne vda njih povelja. Torej mladina, bodi ti sveta četrta, božja zapoved, če hočeš biti srečna. Co nočeš biti pokorna postavni oblasti, prideš v sužnost malopridnih ljudi in ničvrednih časnikov. Ne daj se slepiti praznim besedam; slobodo ti ponujajo, pa sužnost prodajajo. 2. Mi hočemo imeti n e i z o b r a-ž e n o m 1 a. d i n o. Kaj pravite k temu vi. ki porabite svoj prosti čas za čitanje knjig, ki se vadite^ v govorništvu, v lepem nastopu, petju itd.? Koliko se trudijo z vami vaši voditelji! Koliko [»a storijo liberalci za izobrazbo mladino? Poglejte to liberalne voditelje, katerim je glavna reč plača, prosti čas pa presedijo v krčmi. Z lažmi in raznimi besedami pitati ljudstvo, to ni izobrazba. Zopet vas kličemo za priče: kakšno naprednost in izobrazim kažejo mladeniči, ki ne marajo nič slišati o naših društvih, ki le psujejo duhovnike in se pretepajo po krčmah. 'Je to naprednost? Ali hočemo imeti mladino, vdano nizkim strastem, da jo lažje za nos vodimo! Jako poceni je tu trditev. Nasprotniki, Če imate iskro poštenja v sebi, dokažite nam, v katerem društvu naše organizacije se to uči, dokažite nam to iz našega lista! Mi učimo mladino premagovati se in brzdati strasti, liberalec pa pravi, da ni Boga in človek lahko dela, kar hoče; mi svarimo mladino pred pijančevanjem, liberalci s svojimi veselicami ravno vabijo k pijančevanju, mi odvračamo mladino od nečistovanja in plesov, ker so* mladini nevarni, liberalci učijo, tla nečistost ni greh, se norčujejo iz tlevi-štva in vabijo nalašč mladino na po- nočne plese, mi svarimo pred poboji, liberalci in socialni demokrati pa, svoje nasprotnike s kamenjem pobijajo, kjer jim manjka pametnih dokazov. Kjer so ljudje, so tudi človeške slabo- t sti, tudi v naših vrstah niso sami svetniki, tudi meti cerkvenimi služabniki se najdejo pleve, garjeve ovce. Toda če naš mladenič pade ali zaide duhovnik na kriva pota, ali je tega kriva cerkev? Cerkev hoče imeti dobre vernike, vzorne duhovnike, če nekateri niso taki, je krivo, ker se ne držijo krščanskih načel. Kolikor bolj se ljudje odvračajo od krščanskih načel, toliko bolj padajo v sužnost „nizkih strasti'1. „Sad greha je pa smrt," pravi a-postol. 4. Hinavstvo nam očitajo. Hinavec je bil kralj Herod, ki je rekel, tla bo šel uidi molit novorojenega kralja v Betlehem, hinavec je bil Judež Iška-rijot, kateremu je Gospod rekel: „S poljubom izdajaš, Sina: človekovega?" A so h bili tudi Modri iz Jutrovega hinavci, ki so šli v Betlehem, so li bili tudi ostali apostoli in mučenci hinavci? Savel je bil poprej zagrizen sovražnik krščanske vere, pozneje pa zavestno piše: „Vem, komu verujem". Jo li bil la veliki apostol tudi hinavec? Hinavce iščete vi liberalci med seboj! Bred ljudstvom pravite, tla, niste zoper vero, v svojih listih pa blatite najsve-tejše reči. Ce vas povabi kak duhovni gospod na kupico vina, delale komplimente, da bi se vam lahko hrbet prc-tri za, hrbtom pa psujete čez „farje" • 5. Narodno 'izdajstvo nam očita glasilo liberalnih slovenskih učiteljev, ki sede v lepi družbi z nemškimi učitelji, ki so nedavno imenovali našo mladeniče svinje. Kidajte gnoj proti svojim pragom. Nikjer ni toliko narodnih izdaji« in brezznačajnežev, kakor med liberalnim učiteljstvom. Nam jo ljubezen do domovine sveta dolžnost, vam je molzna krava, če kaj nese, ste narodni, če ne, pa vam je narodnost deveta briga. , j Poštena slovenska mladina, ne daj se slepit i bobnečim besedam krivih prerokov! Ko pride čas, tla se odločiš mi' levo ali na desno, se ne boš pomišlja' la, kje je tvoja prava sreča.