Do ž k >26. XI.-1930 f o s » n i d a plačana ? gotovini -------^FEl, S I t V. 48. M t S h C N A PRILOGA »NOV I C L V SLIKAH« L L 1 O 43 V LJUB LIANI DNE 26 NOVEMBRA i 9311 Cena '8 Din /u celo leto. /a inozemstvo (>0 Din. Posamezna številka l Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor "0 Din Izhaja vsako sredo Spisi in dopisi nni se pošiljajr Uredništvu »Domoljuba«, naročnina reklamacije in iuserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljan? Važna naloga nagega izobraženstva. Na veliko pojedino Resnice in Kraljestva božjega so poklicani tudi izobraženci. V nekom smislu bi se skoraj lahko trdilo, da velja vabilo v prvi vrsti inteligentnim slojem. Po svoji smotreni naobrazbi poseduje izobraženec več možnosti, da Resnico lažje spozna in prisrčneje vzljubi, nego preprosti narod. Zato bi morala biti inteligenca prvi pomočnik cerkve tako v apostolski obrambi, kakor tudi v razširjanju krščanskih načel. Toda, če večina izobraženstva noče in trdovratno odbija vse pozive Milosti, tedaj ni Prireditelj pojedine kriv, da se je po svetopisemskem zgledu napolnila dvorana j. ljudstvom z ulice in razpotja. Najboljši zgled naši trditvi je današnja inteligenca na Francoskem. V tej zemlji, kjer so narodne mase podlegle brezver-*kemu strupu, vstaja danes novi katoliški naraščaj ravno iz izobraženstva in visokih poklicev. Pri plemenitaših, v časniškem zboru in na visokih šolah Francije doživlja katoličanstvo svoj preporod. V Franciji jc danes katolištvo vera izobraženca in razumnika. Inteligenca je apostol nove Francije. Ta inteligenca bo svojo domovino zopet privedla k Križu in k Cerkvi. Vera francoskega izobraženca pa ni samo tako nekaj na videz, temveč je plam-teče, globoko, apostolsko, nadnaravno krščanstvo. »Ta in oni je mogel, zakaj bi ti ne, Avguštin?« Ce je francoska inteligenca verna in krščanska, zakaj bi ne mogla biti taka tudi naša? Brez dvorno, lahko bi bila. Vendar, večina še čaka ... Časi bojevitega naprednjaštva dvajsetih let so minuli. Bila je naša otroška slabost, da so neredki mladi in napuhnjenl šli za zapadom. Toda to slabost so zadušile grozote svetovne voine in vsa ona brihtna razočaranja, ki jih je prinesel Evropi liberalizem. Današnja naša inteligenca ne napada več vere in Cerkve. Tistih par protiverskih piskačev in hujskačev, polizobražencev, v izobraženem smislu ničesar ne pomeni. Večina naše inteligence gleda torej danes na Cerkev s simpatijo in spoštovanjem. Izobraženstvo ne more zanikati, da je iz velike svetovne vojne in revolucije samo in edino Cerkev izšla vsaj tako močna, kot je bila prej. Lepo je vse to, pa od našega izobraženstva želimo še več: iskreno želimo, da naša inteligenca vzljubi ludi nadnaravno krščanstvo in njegove nravne posledice. Do tega se mora povzpeti vsaka duša, ki išče v krščanstvu resnice. Verovati v Boga in z njim živeti po milosti in zakramentih, to je bistvo krščanstva, ki hoče prerod iti človeško družbo po prerojen ju poedinca v duhu božjih zapovedi. Ali imajo naši izobraženci dovolj volje in moči, da vse to razumejo? Upamo, da je tako. Zato pa prosimo Vsemogočnega^ naj dodeli naši inteligenci milost in moč, da postane voditeljica ljudstva tudi na potu vere in iskrene pobožnosti. Ne dela'te domovi Prazno bi bilo izgubljati mnogo besed o tem, kako slabo se godi letos našemu kmetu. O gospodarski krizi govori ves svet. Ni samo pri nas, ampak resnično sko-ro po vsem svetu. Čuti se tu bolj, tam manj, a čuti se povsod. Kmet ne more skoro ničesar prodati, zato tudi ne more kupovati kot druga leta. Zato trgovec manj proda in »ora tudi tovarna omejevati svoje delo. Gospodarske težave so torej tu in vsi jih čutimo. Dve stvari pa moramo ob tej gospodarski krizi ponovno z vsem poudarkom zapisati. Take krize ne minejo v par mesecih, to lahko traja leto ali dve. Pride lahko tudi še huje. Zato pa je treba, da se izdatki naše kmetske hiše omeje do skrajnosti. , Ni prijetno biti opominjevalec. Pridig je človek kmalu sit. Toda naša dolžnost je, da povemo vsem in na glas: Postanimo skromnejši. Dekleta in žene, ne pozabite, da niso danes prva povojna leta. Ne kupujte brez najnujnejše potrebe novih oblek. Gostilničarji bodo menda hudi, če rečemo: Možje, fantje, zavedajte se, da delate škodo, če posedate po gostilnah in zapravljate dinarčke, ki jih bo še težje prislužiti.. Pa je treba pribiti: Za žganje in drugo pijačo se pri vsej krizi iznašajo ogromni milijo« ni. Premnogo je še drugih vsakdanjih stvari pri jedi in obleki, pri navadah in razvadah, kjer je mogoče varčevati. Ne čakajmo, da nas sila vrže v popolno revščino, prej se omejimo. Tako bomo z najmanjšo škodo prebredli te težke čase. Zlasti pa: Kmetje ne delajte dolgov! Kadar je človek v sili, išče vsa mogoča pota, kako bi se rešil in naravno je, da mu pride na misel, kje*bi dobil denar. Misli na znance, ki imajo pod palcem, misli na oderuhe, ki posojajo na težke obresti, misli na domačo posojilnico. Da, da! Denar se more dobiti, toda kako ga boš vračal! Pomnimo, da ni sramota, če moraš omejiti svoje vsakdanje izdatke. Sramota pa je, če imaš dolgove, pa ne veš, kako jih boš plačeval. Boljša prva težava, kot druga. Gornje vrstice, naj bi v naših kmetskih hišah vsi prebrali in dobro pretehtali. Naučimo se, da je prava modrost gospodarjenja v tem, da gledamo v bodočnost. F. G. O živinkem zavarovanju. Zadružna zveza je že od početka imela v svojih pravilih, da sprejema v svoje članstvo tudi društva, ki so ustanovljena v gospodarske svrhe. Prav posebno se med takimi društvi imenujejo živinske zavarovalnice. To kaže, da je že pred tridesetimi leti prišla do izraza potreba, pomagati kmetu prav posebno v tej važni'panogi zavarovanja. Zveza je tudi založila in izdala vzorna pravila Vzajemnega društva za zavarovanje goveje živine. Ko je Kmetska zveza v svojih sejah v zadnjem času znova sprožila to vprašanje, je bila Zadružna zveza takoj pripravljena, da pomaga in sodeluje. Zato sem tudi rad prevzel kratko poročilo o tem vprašanju za današnji občni zbor v zavesti, da kljub vsem težavam, ki niso majhne, to vprašanje ne sme zaspati, in v prepričanju, da mora kmetski stan samozavest* . 1' 110 zahtevati izpolnitev svojih zahtev prav na takih manifestacijah, kot je današn.a. Potrebe živinskega zavarovanja mi ni (roba na dolgo utemeljevati, ker je ta poln'ba vsak dan bolj o&vidna. Včasih je vladala \ naši vasi velika medsebojna vzajemnost, ki je nudila vsakemu ponesrečencu rada pomoč. Z vsakim ponesrečencem so sosedje sočuvstvovali in mu dejansko pomagali. Kot oh požaru, tako so tudi v drugih nesrečah na 011 a'i drugi naCin gospodarsko znova dvignili onega-, ki ga jo zadela nadloga. Toda danes je naša vas vedno bolj razbita. Zavest skupnosti je mineval in priš'a je nova doba s silnim zunanjim napredkom, ki pa mu jc manjka'o notranje moči krščanske solidarnosti: Pod vplivom zunanje civilizacije so propad'^ Kiarc navad«', propadla v veliki meri tudi ■zavest o potrebah medsebojne pomoči. Tudi naša živinoreja je napredovala. Toda prs ob tem napredku je kmet še boli ol>-čutil, kal-o je udarjen v s"uea'u nesfečc. '/a vse druge rfvari je našel in «a!de pri iiko za zavarovanje, živlee doslej ni mogel •/{•varovati. Čim bolj se ie živinoreja dvigni?« in čim večja je bi'a vrednost njegove živine tem bolj ie občutil udarec, ee je ži- morul zuk'ati v bolj jc i«'V pogin i >0 ali ee ga ,ie iU. VV<- deželo z moderno živinorejo in moderno zakonodajo so zato .-IreaicV za leni da napravijo zavarovalnice m žh ino-rejo. Tabo tadi v n'ari Avstriji. V nekaterih de-žpifih ko» 11. pr v Sosedni Koroški, so pred svetovno vojno že pos'ovale deželne zavBw»v»kiiee m žiitio s pohiini razmahom. V bivši Kranjski je nekdanji-deželni odbor tUsii vse pripravil, da zavarovanje izp< i e. Zbral je za tu že tudi visok fond, ioda prišla ie vojna in vse prepreči'a. S koncem vojne in z devalvacijo krone, je tudi zbrani fond sp'ahnel. Kasneje ie KrcH- zv^zu ponovno nače'a to vprašanje i« Liv.ša oblasten skupščina -v Ljubljani je 1'i'a nu tem, da izpelje prepotrebno deželno zavarovalnico za živino. Razmere so se .-p;.spremenile, toda naše zahteve nc smejo zaspati. Z ' napredkom kmetije vedno ho'j r..s'e nujnost živinskega zavarovanju. X-ij s polnim poudarkom danes izjavimo, (!;;.;,mahanjo za najnujn^šo potrebo* da naša, .bunoviiiska uprava razmišlja in -toii čimprej potrebne sklepe za ustariovi-lc\ živiuskfc zavarovalnic«. Pri tem priznamo,, da hi bilo. naiid<> alnrjše in najlepši; izpeljano zavarovanje, e bi mogli kmetje sami v posameznih krajih v zeti zadevo v roke. Vsaka župnija ali občina naj bi bi'a skupaj .eiw celota. Vsi kmetje v tvm okolišu naj bi .zavarovali avo svojo živino v tem domačem društvu. V takem okolišu se vsi med seboj poznajo, vedo komu se sme zaupati, komu ne. Vsi poznajo ljudi, poznajo pa tudi živino, ki jo hočejo in morejo zavarovati. Več takih skupin bi se potem združilo v 'pozavarovalnico z,a stueaj; večjih nesreč. Zagotoviti bi bil« treh« s tem zavarovanjem kmetu, da dobi odškodnino za poginule živali bodisi da so poginile radi kužnih bolezni, bodisi radi katerih drugih nesreč. Dobiti bi moral tudi .primerno odškodnino v slučaju, tla mota zaklati govedo v sili. Primerno bi bilo, da bi v gotovih "sluča jih društvena zavarovalnica plačala tudi '/Ivinozdravnika, Rešite se bolečin v križu Uporabljajte SLOAN zoper rev-matizem, bolečine v ledjih, išias, ledvične bolezni, Izvinje-nje ter kontuzije in vsakovrstne falšičrie bolezni. čc uporabljate SLOAN-ov 1,1-N1MENT, ki naglo preganja bolečine. Majhna množina s katero se naoMŽete po udih In lakteh, prodre takoj v kožo, zmanjša krvni pritisk, pomiri živce in silno hitro začutite polojšanje. Dobiva se p vseh LEKARNAH in DROG t Rl/A H SLOAN-ov LINIMENT preganja bolečine Zavarovati bi mogel govedu nad 6 mesecev slani. izključena bi bila vsa goveda, ki niso ob začetku zavarovanju popolnoma zdrava. Na tej podlagi bi bilo živinsko zavarovanje kot rečeno najidealnejše. Zahteva pa h i velike predpogoje- 1. Bi bi!o treba pri taki zavarovalnici veliko kmetske samozavesti in čuta za skupnost. Ta eni za skupnost je pri uas doba liberalizma v veliki meri razbila. KJie: Vsak sam zase je ravno v kraetskiii vrstah silno odmeval. V našem kmetu bi mnra'a znova zrasti močna zavest, da de'a takrat kadar dela za druge, tudi zase, da je korist njegove vasi, njegova lastna korist. Čim bolje se ho go-J i 'o njegovi vasi, njegovemu okolišu, toliko bo'je se bo godilo tudi nJemu samemu. Te zavesti, Id jo bo nrorakt ravno Kmetska zveza silno gojiti, je danes v s'«veiiskih kmetskiii vrstah odločno premalo. V Belgiji, na Holandskem ustanavljajo lake krajevne zavarovalnice Kmetske zveze za svoje člane. Ti, ki so včlanjeni, ki plačujejo redne prispevke, ki se udeležujejo vseh zborovanj, ti so tudi dovolj zavedni, da vedno čutijo, kaj je v splošno korist. Brez tega pa bi seveda posamezni člani mogii tako zavarovalnico grdo zlorabljali i« jo ludi uničiti. Taka samozavest prenese ludi veliko potrebne discipline. Belgijska pravila so splošno zelo ostra. Zahtevajo, da se podvrže kmet raznim kontro'am živine, hlevov itd., zahtevajo ce'o, da v gotovih slučajih mora celo klicati živinozdravnika. 2. treba je tudi gotove požrtvovalnosti. V omenjenih zapadnih deželah delajo pri taki zavarovalnici vsi člani iiučei-stva zastonj. Brezplačno opravijo vsa pota, brezplačno so cenitve živine dvakrat v letu, ravno tako so brezplačni ogledi nesreč itd. S tem seveda silno zmanjšajo upravne stroške in morejo zato tudi kolikortoliko znižati zavarovalne prispevke. 8. Zahteva pa tak način zavarovanja poštenja. Pravi krščanski možje vedo, da je treba veliko storiti iz ljubezni do bliž1-njega, ne samo po svoji koristi. Zato Kmetske zvezo v naprednih deželah sprejemajo za svoje člane lee izrazite katoličane in tako brez skrbi zaupajo, da jih ti člani tudi pri zavarovanju ne bodo oškodovali. Tam je nemogoč slučaj, da bi vlekli poginulega vola iz enega okoliša v drugega in bi tako dva goljufa ogoljufala dve zasebni zavarovalnici kot se je že zgodilo na našem jugu. Gornjih pogojev pri nas še manjka, zato so tako težke zavarovalnice kol prava društva. Težko jih je pa ustanoviti tudi radi naših gmotnih razmer. Čc bi zavarovali vso živino od 6 meseca starosti naprej, in če bi se plačeva'o od 80—(M% vrednosti poginule živine, bi blo treba p'ačevati kot zavarovalnino 1'.*—2% vrednosti živim na leto. To pa znese v naših razmerah zimi visoko vsoto. Od krave vredne 4000 Din bi bilo treka plačati od 60—80 Din na loto. Zlasti večji kmetje z res dobro živino, hi si na'ožili breme, ki bi ga le s težavo nosili. V razumevanju, naj navedemo nekatere številke od drugod: Be'gijske zasebne zavarovalnice Kmetske zveze zahtevajo od članov od 1 do 2\->% od zavarovane vrednosti. Na Nizozemskem pride od od _ do 2%. Bo'garske tarife znašajo Pri teh pa pride vrhutega s posebnimi podporami vso režijo države. .Skušali smo dobili podatke, ko'iko pogine v naši banovini živine, toda točne statistike ni mogoče podati. Naslanja sc na razna poročila županstev, ki pa o živini, ki je v sili zaklana, ne vedo natančno |Hi-ročuti. Iz raznih okoliščin pa se da sklepati, da pogine oziroma mora biti v sili zaklane živine do pol drugega odstotka. Ker je treba pri zavarovanju vpoštevati potem vso reži'o, zbiranje rezerve in po-zavarovanje, mislimo, d ase nič ne motimo pri gornjih podatkih, ko navajamo zavarovalnino do l1,j do 2%. Pri tem moramo vpoštevati tudi l<>, da je nizozemskemu kmetu živinoreja pri silno razvitem mlekarstvu sploh glavni in skoro edini vir dohodkov. In zato mora vse storiti, da svojo živino v polni meri zavaruje. Na Bolgarskem pa je spet goveja živino še silno na nizki stopnji in zato znaša dejansko zavarovalnina primeroma malo. Iz vsega tega sledi, da je danes prt nas težko misliti na čisto zasebne živinske zavarovalnice. Marsikje si pomagajo z. nekakimi domačimi ustanovami, ki jih imenujejo na kratko, samopomoč,:. Kadar pogine kako živinče, gre nekdo vaščanov m pobere prispevke, da nekoliko oškodujejo ponesrečenca. Kje je še dokaj močna lju" bežen do bližnjega in pa zavest skupnosti, pe vsaj deloma taki poskusi posrečijo. V slučajih pa, da pride do večjih nesreč kot n. pr. pri nekaterih kužnih boleznih, pa take zavarovalnice zelo rade čisto odpovedo. V naših razmerah preostane, če hočemo, da bo zavarovanje res postalo splošno poziv na bansko upravo, da izpelje načrte banovinske živinske zavarovalnice. Banovina je dolžna skrbeti za kmete. Če hoče, da bo živinoreja napredovala, mora skrbeti, da izpelje tudi zavarovanje. To ni interes enega ali drugega, ampak interes vseh, ki so v banovin. To je predpogoj napredka. Treba je za to žrtvovati toliko, da bo kmet mogel plačati primeroma nizko zavarovalnino. Tudi radi tega prihaja prav banovina kot nositelj zavarovanja najbolj v poštev, ker se na ta način izravnajo razlite med enim in drugim krajem in vse kmetijstvo uživa dobrote. Toda tudi na današnje zborovanje moramo nasloviti poziv: Zahteve po živinskem zavarovanju moramo ponavljati, dokler ne bodo uspele. Ne smemo nikdar odnehavati. Današnja manifestacija naj bo začetek gibanja, ki mora prinesti izpolnitev te velike zahteve. Večkrat govorimo o moel ljudstva zlasti kmetskega. Ta moč pa more priti do veljave le, če ie organizirana. Zato velja: Če hočete uspehov /a kmetski stan, če hočete tudi živinsko zavarovalnico, o kateri smo danes govorili, jo boste dosegli le, če bo močna vaša organizacija. V restavraciji »pri Ravbarju« so imeli psa, ki pa je te dni poginil. Dekla v kuhinji je nato zelo jokala in vzdihovala, nakar ji reče gospodar: »Ali ste res imeli Fine-trljna tako radi?« Ah, kaj rada«, se zadere dekla, ;am-pak, kdo mi bo zdaj vse krožnike oblizal?« in spet je jela jokati. Novice 'z Belgrada. Vrhovni zakonodajni svet je nadaljeval svoja posvetovanja in je končal razpra-ro o gradbenem zakonu. Na koncu sta bila iz.voljena dva odseka, prvi ta proučevanje zakonskega predloga o gledališčih in o kmetijskih šolah, drugi pa za proučevanje zakonskega predloga o knjižnicah. Na seji 19. novembra se je pretresal načrt uredbe o lekarniških zbornicah. Isti dan se je vršila seja Narodne ban-Ke, na kateri se je razpravljalo o posojilih. Stavili so se predlogi, da se dosedanji način dobivanja posojil izpremeni in sicer v tem smislu, da bodo vsi gospodarski krogi iz vseh pokrajin primerno enako s posojili podpirani. Povodom vprašanja z več strani, je ministrstvo za notranje zadeve pojasnilo, da »sebje davčnih uprav, če zahteva služba, more uvesti orožje samo z dovoljenjem, izdanim s strani prisojnih upravnih oblasti po splošnih za- PO SVETU Katoliška cerkev. s Čudna so pota... Dunajski kardinal Piffl je novomašnika Hugota Richterja imenoval za knezoškofijskega ceremonijera. Richter je 61 let star in je bil polkovnik v bivši avstrijski armadi. Nekoč je bil na fronti v veliki nevarnosti in takrat se je zaobljubil. Po vojni je študiral bogoslovje in nedavno postal dušni pastir. s Prihodnji svetovni evharistični kongres bo v Dublinu, glavnem mestu Irske. Irska je ena najodličnejših katoliških dežel. Zncn je pregovor: »Kamor Irec pride, tja pride tudi Cerkev s Kristusom.« Ta pregovor jim je gotovo v čast. Irska je dežela svetnikov in mučenikov. Morda je ta mučeniška kri vlila V irsko zemljo in irske ljudi katoliško žilavost. — S kongresom bodo združili proslavo velikega irskega apostola, sv. Patricija. Minulo je 1500 let, odkar je zasijala Irski Kristusova lu5. Prinesel pa jo je ravno sv. Patricij. Italija. s Razno. Italijanska vlada je sklenila, da bo z veljavnostjo od 1. decembra t. I. znižala uradniške plače za 12 odstotkov. Obenem hoče vlada skrbeti, da zniža ceno živilom in drugim potrebščinam. — Na Reko je prišlo te dni okrog 80 novih policijskih agentov. Policija je ponoči zaprla vse glavne ulice, previhrala vse na ulici se nahajajoče ljudi ter mnogo od njih odvedla v notranjost Italije. Fašisti vidijo že vsepovsod strahove. — Ministrski svet je sklenil, da mora vsak sposoben Italijan po končanem 18. letu dovršiti poseben vojaški pripravljalni tečaj. Aktivna vojaška služba se splošno določi na 18 mesecev. — Madžfirska. s Kaj hoče vse vedeti grof Bethlen. Na neko vprašanje je izjavil madjarski ministrski predsednik med drugim sledeče: »Mi hočemo, da zopet pridobimo v svojo državo madjarske sonarodnjake in želimo ljudsko glasovanje o tem, ali hočejo priti k nam tudi druge narodnosti ali ne. Jaz osebno mislim, da bi Slovaki iz Češkoslovaške iz gospodarskih razlogov prišli do konskih predpisih zakona o posesti in nošenju orožji. Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo okoli 50 potrdil za nove zasebne trtnice in drevesnice. Posestniki teh trtnic in drevesnic smejo prodajati samo na področju svoje banovine. Dolžni so naznaniti pri vsaki prodaji številko, vrsto in kakovost dreves in trt. V ministrstvu za socialno politiko se proučuje vprašanje zaposlitve, da bi se brezposelnost zmanjšala. Pred vsem se namerava pričeti s številnimi javnimi deli v celi državi v prihodnjem letu. zaključka, da bi se odločili za nas. Če bi tega v svobodnem glasovanju ne izrekli, bi se morali mi s tem zadovoljiti. — Z Grčijo nas vežejo gotovi skupni interesi, da se prepreči ustvaritev slovanskega bloka na Balkanu, kakor n. pr. zveza Jugoslavije z Bolgarijo. — S Francijo nimamo nobenih spornih točk. Vendar je Francija organizirala malo antato (Jugoslavijo, Romunijo, Češkoslovaško) in jo s tajnimi vojaškimi dogovori očitno naperila proti Madjarski.. Amerika. s Razno. V Clevelandu so umrli: John Zagorc, iz vasi Orehovec, fara Št. Jernej na Dolenjskem, Marija Urajnar, roj. Ko-lenc iz vasi Hudeje, fara Trebnje na Dolenjskem in Frank Dolinar, iz Škofje Loke. — V Clevelandu so položili 27. novembra vogelni kamen za novo cerkev- svetega Vida. Al Cupone — poglavar zločincev v Chicagu ima na vesti celo vrsto umorov, ropov in drugih zločinov. Sedaj so se oblasti, ki se ga zelo boje, pokorajžile in ga zaprle. Poljska s Tudi pri volitvah v senat je zmaga) diktator Pilsudski. Pri senatnih volitvah je bila udeležba zelo slaba in ni bilo n«- Ueneral Pilsudski, poljski diktator. 8' benih posebnih dogodkov. Po dosedanjih rezultatih je dobil blok Pilsudskpga 70 mandatov (.prej 46), levičarski blok 15 (26), narodni demokrati 13 (9), krščanski demokrati 2 (6), Ukrajinci 7 (13), Nemci 2 (o) in Židi 2 (6). V senatu je loiej mnogo večja Pilsudskijova večina kakor v sejmu (dr/, zboru). Nemč"". s (-'iišisti >o povsod enaki. Ker so. berlinski narodni socialisti napadli plesno prireditev nekega de'avskega družabn >ga društva v Charlottenburgu, .se merodajni vladni krogi resno buvijo z mislijo, da so razpusti nar0dn030ci»'na siranka v Berlinu. PreU-kJo noč je 25 narodnih socialislov iidrlo v palačo : Kden , kjer so streljali ;n težko ranili tri člene deavskega urestvn. Fdcn izmed njih je v smrtni nevarnosti. Četrtega de'avca pa so težko rani1 i t udarcem na g'avo. Policija je aretiral 'seilom napadalcev. Z merodajnega m»»s?a " izjavlja: č*c vodstvo narodne »ociaMstične si tanke ne-bo pre.preči'o nadaljnjih aktov ] surovosti, bo moral policijski predsednik j n,• pravili mir in red s leiu, da bo prepove- J ial stranko. Droone novic«*. Nepre,-:!-U!o »mlajo cene bencinu v Romuni'!. 31« konkurzdv ie bilo v jjvgnsnt v izlili. Pr«»i zaposlitvi žensk pud 1B. le!i v . iiidt snijskih obnttih so začeli delati ra J ("'eškcrn. Xn zanje cen v Ne aH jI se iiacLlbtie ; 1 n koncih in kru'ih, i Berlin ,!e C!l;i0.i0V«l madjarski mini- j -trski nedscdnik gro! BethTen. i 3S7 cerkev so zaprii v preteklem leiu ru.-k i bo'JS< viki, med njimi 123 katojifkili in 45 ,'udovs.Hh. da sestavi >»ovo albansko vk- je dobil bi\ši ministrski predsednik konjiča. Papež je te d«? blagoslovil novo te!e-jcn.-'o.cenira'o v Vaiikiinu. Nova revolticiiska braziljsko vlada je pos'a'a vse bivše .ministre . na oddihi v i'Jv roe-o. Krematerij (poslopje za sežiganje mrliči v) v češkem Olomueu bo stal okrog 2 ini'ijona dinarjev. Ostra diktatura vluda v Braziliji. Znani češki tovarnar čevljev Bafa je kupil v Ang'iii dve letali." Italija išče sedaj posojilo na švedskem!, zastavila bi vžigalice. V ihar je, rf s dejal del ameriškega New Vorka, kjer prebiva verska sekta Naza-rencev. II II NOVEGA d 25 letnico znanstvenega dela in 50 letnico življenja je obhajal 24. novembra g. vseučilišlti profesor dr. Fr. Ks. Lukman. Naj ga Bog ohrani še mnoga leta! d Dvajsfst I«t že deluje pri našem Ljudskem odru v Ljubljani g. Janko Novak. Še mnoga leta! d Umcslilvenih slovesnosti stolnega župnika in kanonika msgra Umeka v.Mariboru se je udeležil tudi naš nadškof dr. A. B. Jfgiič. d Dr. Korosčevo potovanje. Dne 22. novembra je prispel \ Belgrad bivši minister za šume in rude g. dr. Korošec. Po kaj je šel doli, dr, Korošec časnikarjem po svoji stari navadi ni razodel. d Berlinsko visoko šolo za telesne vaj-; obiskujeta tudi dva Slovenca, bivša Orla in sicer L. J.ojk iti M. Dobovšek. To šolo je iz dovršil član prednjaškejja z o-ia bivšega Orla Drago Ulaga kot prvi Jugoslovan. AH ne zavidate vsakemu Ivi zua muzicirati? Tudi Vi lahko igrate kak instrument potom našiti poučnih pisem, ki Vam jih damo brezplačno na raipoiago, če kupite kak insirument. Zahtevajte takoj brezplačno knjižico »Kako postanem dober godbenik?. MEINt A HGROLD tvornica glasbil in harmonik, prodajalna podružnica Maribor št. 107 4l d Najlepša šola v Jugoslaviji je, kakor f.rd ;o očevidci, ona v Dolu pri Hrastniku, ki je bila blagoslovljena preleklo nedeljo. d 10.0(10 Din je daroval Nj. Vel. kralj družini Kozolo v Rožnem pri Brežicah, ki šteje 11 sinov in 6 hčera in je najštevilnejša obitelj v dravski bar vini. d Motorni vlaki. Prometno ministrstvo je po poročilih iz Belgrada sklenilo, da bo na nekaterih posebno v poštev prihajajočih progah na novo vpeljalo motorne vlake. Hočejo na eni strani doseči, da Odhajajo manjši vlaki v krajših odmorih, na drugi strani pa znižati obratne stroške. Že pred poldrugim letom je bilo imenovanih v Slo- Avstrijska vladna kriza, ko to pišemo, še ni rešena. 500 vagonov bencina je zgorelo v romunskem Ploestiju. Vse kaže, da se bliža Španija novi diktaturi. 50.000 čeških kron je daroval za brezposelne praški nadškof dr. Kordač. veniji tozadevno več prog, ki naj bi obratovale z motornimi vlaki, tako železnica v Prekmurju. S finančnih razlogov je izkazalo to tedaj kot nemogoče. Sedaj pride najprvo v poštev proga Ljubljana-Kamnik. Tam prometujejo štirje pari \lakov in porabijo za vožnjo skoraj p"t Potrt ure; z motorizaeijo bi se vožnja skrčila na dobre pol ure. Namesto štirikrat v vsaki smeri bi mogli voziti vlaki po poiivbi o i mkrat ali pa še večkrat. Tudi drugje si želi prebivalstvo motornih vlakov. d Uradne ure pri carinarnicah iu osrednjih carinskih blagajnah so počen?! ■/. 11. novembrom 1930 vsak dan (fopoldii od H do 12, popoldne j)a o.l 14- do !7. Olj sobotah se uiaduje samo od 8 do 14. d Žalostno. a resnično. Ljubljansko Jutro". ,ie nedavno napisalo, da vladajo v Slovenski krajini uerazveseljive narodne razmere in da se mora začeli uvajati bolj nacionalni lan,'. Bivši poslanec g. K! ki Jožef odgovarja v Novinah rekoč: Xe-razvesel jivo v Prekmurju je samo to, da najdejo ljudje, ki steber države, naš dobil narod, od katerega in med katerim živ«', t lažmi sramote. d Nižje kakor pre.il vojuo so sedaj cen raznih poljedelskih proizvodov, seveda t v upoštevamo tudi vrednost denarja. d Ceslui odbori sz družijo. Kakor ču-jemo, ho v kratkem prišlo do združitve tržiškega okrajnega cestnega odbora s kranjskim, tako da b-j v bodoče obstojal za ves po'ilični oktaj le en ceslni odbor, ki bo imel sedež in pisarno v Kranju. d Novo občinsko upravo je dobila občina .^Aržiša. Stari občinski odbor, ki je štel 25 odbornikov, ni bil posebno dcla-zroožen. Banska uprava ja torej imenovala novi občinski odbor le 13 mož s prejšnjim županom g. Franc Cenceljem na čelu. d Ze razne naprave bo najela mestna občina mariborska nad 1 milijon Din posojila, (Cesta v delavski koloniji, preured-bn votovža, cestni nabijač, tlakovanje ulic itd.) d Črnogorski kmetovalci so prispeli te dni v Maribor. Ogledali so si vinarsko in sadjarsko šolo, dalje štajersko sadjarsko zadrugo, vinarsko šolo v Pekrah in tvornico za dušik v Rušah. Vinarska in sadjarska šola jim je gostoljubno priredila kosilo in večerjo, nakar so se ponoči odpeljali nroti svojemu domu. d Prometu so izročili novi mosl čez Slacnico na banovinski cesti Ljubljana-— Litija. tao naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, po!ag hotela,Union4. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. d P« tri desctinke litru vina na dan (nekaj več kot en čelrt) bodo dobivali odslej naši vojaki. B tem hoče vojaška uprava pomagali vinski trgovini v njeni krizi, še mleka naj bi dobili toliko dan; fontom bi se prileglo in našim živinorejcem bi bilo precej pomagano. d 1249 vagonov sliv je izvozila letos samo naša moravska banovina. d Naši stari znanki, Urški Žager, po-sestnici iz Drešinje vasi, se je zgodil izredno čuden dogodek. Tri tedne je že pogrešala kuro in končno že mislila, da si jo je obdržal kdo za priboljšek, kar neko rano jutro gre po fižol na pod, pa zasliši pod senom globoke nekje slab . kurji c krik. Grehe sama, pokliče še moža, preobrneta vse in končno res prideta do pogrešane kure. S čim se je hranila, ne vemo, bila je pa tako suha, da sploh ni mogla stati: pravi kurji okostnjak. Hranila jo je prvi dan s putrom in vodo. Počasi se je pričela oživljati in tekom treh dni se je že razposajeno šopirila med drugo kurjo družino. d Dober nauk. Pod tem naslovom piše NTovoje Vremja*: list ruskih izseljencev o pismu, ki ga je poslal svojim vernikom ob zadnjih volitvah v avstrijski parlament dunajski nadškof kardinal Piffl. V tem pismu opozarja kardinal vernike na boljše-viško in svobodomiselno nevarnost in jim priporoča katoliško stranko. >Novoje Vrenja'-: dodaja: >To pismo je za nas (ruske pravoslavno) nekaj novega. Ruski izobraženi krogi so bili namreč mnenja, da mora cerkev ostati izven politike in da sme v politiko poseči samo in Šele tedaj, ako preti od politike nevarnost, da uniči vse nravne temelje in Cerkev samo. Zapadno-evropski katoličani ne poznajo tega predrazsodka. Oni se, ne vpoštevajoe očitke, da je katolicizem strankarski, povsod, na prižnici in v parlamentu bore proti javnim strujam, ki sovražijo Kristusov nauk. Ta borba je uspešna. Katoliško str anke igrajo v Evropi velevažno vlogo, ker ovirajo razširjenje protikrščanskega nauka in čuvajo kulturne osnove človeške družbe. Podobna stranka hi mogla izkazati naši .ruski domovini velike usluge. Učimo se od katolikov!« Tako luski časopis. Mi sami pristavljamo, da bi ruski pravoslavni inteligenci ne bilo treba Prava ftoiiiisfca ciH®r»!a Čifajlc in prcpriCallc sel Oglejte Bi, pred nakupom, brez obveznosti veliko zalogo: prebitih odej (kovirov) domačega izdelka do Din 140— do finih klotastih in svilnatih. Posteljne rožaste flanelaste odeje, rjuhe pri Mčešniku", SLjulilfaiia Stritarjeva, Lingarjeva ulica P*»tenost mojega podjetja je obte mina nikdar zapustiti matuške Rusije, ako bi delovala po zgledu katolikov tedaj, ko je bil še čas za to. V Rusiji so bile seveda izredne razmere. Vendar je glavno: Cerkev ne sme biti suženj države, ako hoče res svobodno in uspešno vršiti svoje božje poslanstvo. d 34 kg težkega gamsa je ustrelil g. Filip Zupančič v Lokah pri Sv. Juriju ob Taboru. d 35 do 40 stotov raznih rib so izvozili poslednje dni iz Splita v Zagreb, Belgrad in Ljubljano. d Iz zasebnih vinskih skladišč se sme naenkrat prodati najmanj 50 litrov vina. Tako je odredilo na novo finančno ministrstvo. d Želje slovenskih Nemcev. Pri obiskih gg. ministrov z narodom, se je v Mariboru oglasil tudi zastopnik nemške manjšine dr, Miihleisen. Predložil je ministrom glavne zahteve, ki so: 1. Ustanove naj se pri ljudskih šolah nemške vzporednice povsod, kjer je dovolj otrok nemške narodnosti. 2, Izda naj se dovoljenje za ustanovitev nemških otroških vrtcev. 3. Dovoli naj se zopet Nemcem, da se družijo v svojih prosvetnih in gospodarskih društvih, zelje naših Nemcev s posebnim ozirom na žalosten položaj koroških Slovencev — niso premajhne. d Še nas imajo v mrežah, Hrvatje imajo samo en katoliški dnevnik, ki izhaja v Zagrebu pod imenom »Hrvatska Straža«. Na Nizozemskem je manj katoličanov kot v naši državi Hrvatov, a imajo 22 katoliških dnevnikov. Tudi Slovenci smo še daleč za Nizozemci. Koliko časa bomo še? d Zakaj je ptHae-pevk vedno manj? Naše ptice-pevke: drozgi, ščinkovci, kosi in drugi, razen teh pa lastavice, prejpelice, žerjavi in divje gosi, se na jesen selijo v južne kraje, spomladi pa vračajo. A vsako pomlad jih pride manj nazaj. Odkod izvira to? Italijani imajo tudi svoj lovski zakon, ki pa je za različne laške pokrajine ln njih podnebje različno usmerjen. Velike in na- j le divjačine pa Italija ne premore dosti. Zato preže laški lovci zlasti na zveijad in divjačino, iti pride iz gozdov sosednih dr- j žav. Poleg tega se vsako pomlad in jesen vržejo na nase ptice-selivke in pernate divjad, katerih postrele in v zanke poJove in to — kakor poroča nek nemški lovski , list — vsako leto po mnogo tiso? komadov. j Radi tega krutega preganjanja se mnogo teh živali jadranske obale vedno bolj ogib-lje, na primer žrjavl, divje gosi in race in , Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, SplJ^ ' XI. P*k* 22, Poinctraova S Ognjenik Kiianc;« na Havajskih ctckih je začel te dni zopet silovito delovati. Človeške žrtve so velike. likih mož srbskega naroda, nad vsemi kraljuje Meštrovieev Zmagovalec. d Sodniki Jugoslavije, hrvatskega rodu, so imeli te dni v Zagrebu zborovanje. Med drugim so spremenili pravila društva v tem zinislu, da bodo člani tudi državni pravdniki. d Pomočnik bana vrbaške banovine Dbiskuje občiiiske uprave te banovine in pretresa njih finančno moč. Večina občin ni zmžona, da bi zadostila stavljenim finančnim zahtevam. Tudi pri nas je tak pretres nujno potreben. d V »Narodni obrani« št. 47 čitamo med izvajami pravoslavnega patriarha Varnave tudi sledeče: »Osnoval če se po-sehv organizacija bogomoljaca, koja če stajati pod neposrednim nadzorom sv. Sinoda i kojoj de cilj biti čisto propagandi-stičan zaradi širenja pravoslavja.« d Predsednik vlade g. general Živko-vič je stopil pretekli teden v stike z narodom in sicer to pot v Skopiju. Bil je povsod navdušeno sprejet in prisrčno pozdravljen. d Važna izjava Nj. Vel. kralja. Pariški časopis »Journal« je prinesel članek francoskega časnikarja Barbussea, ki objavlja nekatere izjave jugoslovanskega kla-Ija Aleksandra o naši notranji in zunanji politiki. Nj. Vel. kralj je med drugim poudarjal, da je glavno načelo naše politike mir, če pa se oborožujemo, nimamo namena nikogar napadati, ampak če bi bilo treba, le braniti to, kar so nam dale mi-rovne pogodbe. d Železniški vpokojenci, V Belgradu so se pretekli teden zbrali zastopniki železniških vpokojencev iz Subotice, Zagreba in Ljubljane. Sporazumeli so se, da skupno predlože svoje težnje pristojnim oblastem in upajo, da. bodo vendar že enkrat uslišani. d Samo prvi razred bo imel naš novi največji in najrazkošnejši parnik »Kraljica Marija«. Parnik dobimo prihodnje leto in bo oskrboval promet ob naši obali med Sušakom in grškim Pirejem. d Zanimanje za naše ladjedelnice. Več ameriških in angleških denarnih skupin je stavilo ponudbe za zgraditev ladjedelnic na naši jadranski obali. d Novo pravoslavno cerkev Aleksandra Nevskega so blagoslovili preteklo nedeljo v Belgradu. Isti dan se je vršila tudi blagoslovitev temeljnega kamna nove osnovne šole. (1 Šest novih šol bodo zgradili v Belgradu. Letos sc je vpisalo v belgrajske šole 12.289 otrok. Doslej je imela jugoslovanska prestolnica le 16 šolskih poslopij. d Mejo smo popravili na jugoslovan-sko-madžarski meji in sicer okrog Zale. Jugoslavija bi morala dati Ogrski za vodovodna dela denarno odškodnino, smo pa raje odstopili Madžarski 500 juter gozda. d »Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi«, je zapel naš Prešeren. In tako se godi, da Hranilnica na Jesenicah v župnišču najvarnejše hrani Vas denar Uraduje vsak delavnik od 8.—12, in 14.—17., v nedeljo od 15.—17. ure. zadnji čas pode čez mejo Madžari in Italijani jugoslovanske državljane, Grki pa izganjajo iz svoje države turške izseljence, češ, da je to v zmislu sklepa grško-turškega prijateljstva. d V Tržiču je preminul tovarnar g-Karel Globočnik. d Ivan Zupan umrl. V Kovorju pri Tržiču je umri v 66. letu starosti gosp. Ivan Zupan, gostilničar, posestnik in lesni trgovec. Pokojnik je bil zgled marljivega Gorenjca, ki je znal svoje gospodarstvo znatno dvigniti in razviti. Bil je blag značaj in zelo dober človek. Vse svoje sinove in hčere je dobro vzgojli in jim preskrbel ugoden obstoj. Za njim žaluje soproga Marija, štirje sinovi in štiri hčere poleg ostalih sorodnikov. Pokojniku naj sveti večna luč! — Veleugledni družini Zupanovi nase sožalje. d Cela grmada desk se je vsula na Aleša Koširja, posestnika in voznika iz Hotemaž pri Kranju in sicer ko jc nakladal deske na lesnem skladišču v Preddvoru. Košir je podlegel težkim poškodbam. d Ponoči je padel s skednja kakih Pet metrov globoko 62 letni Iv. Juršič iz Pekla pri Poljčanah. Na dobljenih poškodbah je umrl v mariborski bolnišnici. d Ob potoku pod prevrnjeno kočijo s° našli mrtvega starosto mariborskih izvosc- Jtako volijo na Turškem. Slika nam kaže preprosto' ljudstvo pred volilno skrinjo. Vsi so po evropsko oblečeni, ker jim je Kemal paš prepovedal nositi domačo obleko. gooouug najboljši in najlepše oprenilieni nabožni mesečnik v naši državi, s slikami v bakrotisku. -Stane letno Dim 20'—. Pišiie. da se Vam pošlje na ogled. - Naslov: »BOGOLJUB*, LJUBLJANA -JUGOSL.TISKARNA kov Jerneja Trnovška. Trnovšek je vozil v soboto svate v Radvanje, kjer se je pozno v noč vršila gostija. Ob 10 zvečer se je poslovil. Najbrže Sta konja zašla v temni noči ob robu ceste v potok, pri čemer se je kočija prevrnila in pokopala pod .seboj 75 letnega Trnovška. d Samo duhovnik je bil zraven. Šest metrov globoko je padel oni dan neznan starček z nekega podstrešja tam v Mariboru. Onesvestil se je in v nezavestnem stanju podlegel smrtonosnim zadobljenim poškodbam. Prinesli so ga v bolnišnico ter odšli; potem pa ni bilo nikogar, ki bi bil povprašal za starčkom. Starček je umrl. Kdo je mrlič? Izvršil se je pretresljiv pokop: razen duhovnika nikogar od njegovih, ki bi pomolili in postali na njegovem grobu. Nikogar . . , Izgaral se je starček v svojem življenju; nekega dne ga je dohitela smrtna nesreča. In ni bilo nikogar, ki bi bil povprašal za njim; nikogar, ki bi bil naročil pogreb in v Mariboru nikogar, ki bi bil mogel izpovedati, kdo je mrlič. Kdo je mrtvec? Neznan —■ pokopan . ,, Bog mu daj večni miri d Z britvijo ji je zarezal vrat. Znani zločinec Janez Hribar je 35 letno Ivanko Kavka s Kravjega brda pri Ihanu te dni napadel z britvijo in ji prizadejal hude rane na vratu. Revico, je z brezvestnim divjakom noseča, so odpeljali v bolnišnico in je menda upanje, da nesrečna ženska še ozdravi. Hribarja so zaprli in ves Ihan z okolico želi, da bi nikdar več ne prišel ;ia svobodo. d Velika masa rjave in z oljem namazane pločevine je padla na tovarniškega delavca Jakca Planinska iz Koroške Bele. Odpeljali so ga v bolnišnico. d Ker mu je umrla žena je neki posestnik v Lubreških vinogradih zažgal vse svoje imetje. Škoda je velika. Mož ni bil zavarovan. d Požar je uničil skladišče v Kočevju, >ast posesUiika Kluna iz Ribnice, Škode okrog 8000 Din. Zažgali so baje cigani. d 224 kg slanine se je sevrlo ponoči v Predovičevi prekajevalnici v Ljubi,ani, ! v VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! »c S' Svetovna agrarna kr za in metiistvo. (Nadaljevanje.) Racionalizacija in standardizacija. Kakor v industriji je potrebna tudi v poljedelstvu racionalizacija ali smotrena preureditev gospodarstva, kar ravno pomeni ta tujka. Racionalizacija pomeni zmanjšanje proizvajalnih stroškov, s tem, da se izločijo nepotrebna dela, da se uvedejo stroji, ki prihranijo na delavski moči in so cenejši kakor ročno delo. Vpošte-vanje načel racionalizacije mora prodreti tudi v kmetijstvo. Seveda zadeva racionalizacija pri kmetijstvu na težka vprašanja, saj je podeželsko prebivalstvo nenaklonjeno novo-tarijam v večji meri kakor mestno, nadalje nima poljedelstvo na razpolago dovolj kapitala za izvedbo racionalizacije. Gotovo najvažnejši vzrok za razliko med racionalizacijo v industriji in v kmetijstvu pa so lastniške razmere. V industriji imamo razmeroma velike obrate, ki postajajo dan za dnem večji, v kmetijstvu pa prevladujejo, posebno v Evropi, mali, številni obrati. Zato je tudi propagandno delo v kmetijstvu težje. Produkcija ima več problemov, katere deli v dva dela: tehnična in človeška vprašanja. K tehničnim vprašanjem našteva pisec: Obdelovanje zemlje, smotre-no izbiro vrst rastlin, pravilno porabo umetnih gnojil, plemensko izbiro, uporabo izpopolnjenih strojev. Pri malih in srednjih obratih je treba vpoštevati še drugo: lego parcel. Človeški činitelj v produkciji pa se odraža v uvedbi premij na velikih posestvih, nadalje v zboljšanju vsega delovnega postopka s tem, da se zmanjša utrujenost ali pa da se boljše izkorišča čas, ponavadi s prav enostavnimi sredstvi. Pri prodaji kmetijskih proizvodov pa prihaja v prvi vrsti v poštev standardizacija. Ta beseda pomeni ureditev blaga, proizvajalnih naprav itd. po enotnih vzorcih. V industriji pomeni standardizacija proizvajanje na popolnoma enoten in svojstven način. Tudi končni proizvod mora biti na podlagi tega enotnega produciranja svojstven. Tisti proizvod pa, za katerega najbolj povprašujejo, katerega se da torej izdelovati v velikanskih količinah, pa p0. stane standard — proizvod. Seveda kmetijstvo ne more standardizirati kakor in-dustrija svoje produkcije, ker se ne more omejiti na en sam proizvod, nadalje pa tudi ne more izdelovati stalno in tekoče posameznih proizvodov v enotni obliki in kakovosti, kajti kmetijska produkcija js vezana na naravo in na kraj, kjer se vrši, in ni odvisna popolnoma od človeka. Zato pravilno ugotavlja Kurtschneider v članku »Standardizacija in kmetijstvo«, ki je izšel v »Blatter fur landwirischaftliche Marktforschung«, da v kmetijstvu standardizacija ne poceni produkcijskih stroškov, pač pa jih marsikdaj celo zvišuje. Pridelek je vedno po kakovosti zelo različen. 7 to se morajo vsi kmetijski proizvodi večinoma sortirati, da postanejo standard-blago, to je, da vsaka skupina obsega samo kakovostno enake proizvode. Zato je treba ves pridelek izbrati in sortirati po gotovem načinu, oziroma v gotove razrede, oziroma stopnje. Torej pomeni standardizacija smotrenost v prodaji proizvodov, kajti standardizacija prihaja v prvi vrsti v poštev pri prodaji. Če kmetijski proizvodi niso izbrani, ponavadi r,e dosežejo take certe, ki bi Se ravnala po srednji kakovosti, pač pa ponavadi dosežejo le ceno slabšega proizvoda. Bistveno moremo reči, da je lahko tudi slabo blago standard-blago, če je njegova kakovost popolnoma enotna. Bistvo standardizacije ni toliko v najboljše kakovosti, ampak v tem, da je blago kolikor mogoče enotne kakovosti, velikosti itd. 2e skrbno sortirano blago ne zahteva toliko dela pri prodaji, transportu itd. Kupcu ni treba natančno pregledovati blaga, nadalje mu ga ni treba več sortirati, lahko ga hitro proda naprej, če -mu to bolj prija, kajti na podlagi dejstva, da je blago že sortirano, ga veliko lažje proda naprej. Standardizacija pomeni torej velik prihranek stroškov pri prodaji. Standardizacija naredi šele blago sposobno za veletrgovinski promet. Standardizacija vzgaja kmetovalca, da začenja svojo proizvodnjo preusmrerjevati na kakovostno blago, ker vidi, da lahko za to blago doseže višje cene. Je torej standardizacija najboljše vzgojno sredstvo za zboljšanje kakovosti. Veliko prihrankov se dobi tudi s tem. ker je mogoče enotno standardizirano blago zavijati v enotne zavoje, zaboje itd. Standardizacija je v prvi vrsti vprašanje organizacije. Kmetijske prodajne zadruge so navezane na strandardiziranje blaga. Zadruge hočejo doseči kolikor mogoče velik izkupiček za proizvode svojih zadružnikov in istočasno pravično plačevati svoje člane. To poslednje je mogoče le, če se blago plačuje po kakovosti, to je pa mogoče le, če je blago natanko sortirano. Vpoštevati je treba še dejstvo, da je svetovni trg že zdavnaj prešel k standardizi-ranju in če se hočemo na njem uveljaviti, moramo iti po isti poti. Amerikanec Hib-bard je rekel: »Najgotovejša pot, ki uniči zadrugo, je prodaja nesortiranega blaga.« Ves potek standardizacije je sledeč: Prvič je treba ugotoviti in natančno dolo- čiti standard, to je, za vsak proizvod določiti meje po kakovosti, velikosti, barvi itd. To ^seveda zahteva ogromno dela, predvsenr-f*a študij tržnih razmer, kako bi se dala doseCrnajboljša cena. Nato pa seveda prihaja drugi del: praktična izvedba teh načel. Tu je potrebna kontrola predvsem zadrug. V nekaterih državah pa izvršuje kontrolo nad standardizacijo dr- žava. Kakor so zadruge navezane na standardizacijo, tako si tudi ni mogoče misliti standardizacije brez dobro poslujočih prodajnih zadrug. Zadruge morajo pa imeti dobro trgovsko vodstvo, nadalje morajo poskušati, da se čim bolj specializirajo. Privezati morajo člane k poslovanju z zadrugo s kolikor mogoče dolgoročnimi pogodbami in plačevati morajo proizvode tako, da ima član od njih vso korist. Seveda bo standardizacija slabo vplivala v začetku na one kmetovalce, ki ne izdelujejo kakovost, blaga, toda postali bodo prisiljeni k prehodu na kakovostno produkcijo. Seveda nismo mogli s tem setavkom očrtati vseh dobril in slabih strani standardizacije, pa tudi ne podati vsaj v malih obrisih popolne slike vseh vprašanj, ki pridejo pri standardizaciji v poštev. Poudariti pa moramo, da prednosti standardizacije ne leže toliko v znižanju produkcijskih stroškov, pač pa v zboljšanju prodajne organizacije, v dosegi boljših in pravičnejših cen. Pa bo nadalje tudi prenehala neorganiziranost na trgu, ki tako veliko škoduje velikemu številu kmetijskih producentov. Pripomogla bo, da se bo PO D o n 0 V IN i Gospodinjski tečaj. (Radovljica.) V nedeljp dne 30. t. m. bomo imeli zaključek in razstavo gospodinjskega tečaja, ki .rta ga v največje zadovoljstvo deklet vodili ga. Cernetova in gdč. Milavčeva. Takoj za tem tečajem se vrši še drugi tečaj, za katerega se jih je tudi precej priglasilo. Požar. (Trata—Velesovo.) Pogorela je hiš« Mirkotu Buikovralik jz Adrgasa, občina Velesovo dne 22. novembra opoludne. Mirko si je letošnje leto s težavo ♦pravili skupaj stanovanje, da si je hišo pozidal in kril z opeko. Saj je oče 8 otrok, zima pred durmi, pogorelo miu je pa vse. Potreben je pomoči'. Zavarovan je za ipar tisoč din.arjev. Ogenj je nastal najbrž vsled nepravilnosti dimnika. Hvalevredno se je izkazalo tintli domače gasilno društvo, ki je bilo hitro na liou mesta. Predavanje. (Šmartno pri Kranju.) V nedeljo 30, novembra bo v »šmartin-sktm domu« zelo zanimivo in poučno predavanje o ligiptu in Palestini Predaval bo znani hudomušni g. profesor Janko Mlakar, ki se je sam udeležili tega potovanja. Predavanje bo pojasnjevalo 80 slik. — Vabimo, da se zanimivega predavanja v obilnem številu udeležite, saj smo že g. žuipmlko z zanimanjem poslušali v cerkvi, ko nam je govoril o tem potovanju. — Začetek popoldne «!> 3. Vstopninama odrasle 3 Din, za otroke 1 Din. Odiboj>-Prosv. druiitva. kmetijstvo bolj organiziralo, prešlo h kakovostni produkciji in tako zboljšalo svoje življenske pogoje ravno sedaj, ko se nahaja v tako težkem položaju. Poroka dveh cerkvenih pevcev. (Dob pri Domžalah.) V nedeljo dne 23. t. m. sta se poročila v tukajšnji žu.pni cerkvi, dva agilna člana našega cevtkvenega pevskega zbora rini sicer gospod V. Breznik z gdč. Minko Novakovo iz Vira. Na predvečer jima je pevski zbor pod vodstvom svojega pevov. g. A. Mazovnika priredil lepo po:l.<>kitico, ter se tako izkazal hvaležnega njihovi gorečnosti! in požrtvovalnosti do pevskega zbora. Na dan poroke, pa je njihov korak v svetišče pozdravil raz pevskega kora, pevski zbor, ob spremljevauju orgel. Smrtna nesreča in še kaj. (Preddvor.) Na skladišču lesne industrije g. Dolenca se je pripetila težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. V četrtek dne 20. t. m. so se na J. Koširja p. d. Štefeta, pos. iz Hotemaž, podrli težki plohi tako nesrečno, da je vsled poškodb nezavestno obležal Na kraj nesreče je takoj prispel zdravnik dr. Valič, ki je nudil prvo pomoč, nakar so reveža odnesli na dom, a je že v petek težkim notranjim poškodbam podlegel. Žalujoči ženi, sinovom in hčeram naše sožalje in pokoj njegovi duši. — V nedeljo dne 23. t. m. se je poročil 66 letni Matevž Šavs z 69 letno Mico Bohinc. Sivolasemu paru želimo v zakonu še dolgo vrsto srečnih let. — Kat. prosv. društvo uprizori 7. in 8. decembra veleza-nimivo burko »Trojčki«, na kar že sedaj opozarjamo. Dvajsetletnica šole. (Zalog.) Letos v decembru mine 20 let, odkar je bils izrečena svojemu namenu ljudska šola v Zalogu pri Iv ubljani. Je lepo poslopje, ki dela čast tedanjemu krajevnemu šolskemu odboru z goep. Jakobom Dimnikom na čelu. Vendar izipremenjene razmere zelo nujno kličejo po novem šolskem poslopju, za katero se je že izjavil tako občinski od- 52 RAZNO Ljudje z mogočnim glf-som. Starogrški Homer piše o grškem borcu pred Trojo, imenovanem Sten-tor, ki je posedal tako mogočen glas, da je pre-kričal 50 drugih ljudi. V . Budimpešti hranijo loba- I nio huzarskega stotnika, ; ki jc bil drugi Stentor. I Imenoval se je Miklos. i Kadar je korakal na čelu stotnije, ga je bilo slišati j v oddaljenejše ulice, ne i oziraje se na cestni trušč. j Priče trdijo, da so zmirom ' ivenketala okna, kadar je govoril Miklos z navad- j nim glasom v zaprti sobi. 1 Če se je v družbi zasme-ial, je pognal pritisk zraka nihalo pri uri, če ie stala. V 59 letih. V letu 1980 ' —■ tako je izjavil ruski in- j ?mir Igor Sikorsky, gra- j •iileli brzih letal bo • Postala svetovna obla i premajhna. Letala bodo j •edaj rezala ozračje s hi- ] trosijo 560 do 700 milj, I »krog 1000 kilometrov na i uro. Človek bo lahko zaj- i trkoval v Njujorku, kosil | v Švici in večerjal v Afri- | "i. Ako Njujorčanu v po- I letnih mesecih prevroče I Hector Malot: Brez doma. Roman. Ta beseda in zlasti naglas, s katerim je bila izrečena, me je ganila do solz: tako dolgo že nisem slišal sočutne besede. »Ah, kako ste dobril« sem viknil. »Ti si dober, dober dečko si, vrlo srčece! Vidiš, pridejo trenutki v življenju, ko človek rad spozna te stvari in se uda ganotju. Kadar je vse prav, gre svojo pot, ne da bi preveč mislil na druge, toda kadar gre vse narobe, kadar čuti, da je na slabi poti, zlasti če je človek star in ne ve, kaj mu prinese jutrišnji dan, tedaj začuti potrebo, da se nasloni na tiste, ki ga obdajajo, in srečen je, da jih ima pri sebi. Ali se ti ne zdi res čudno, da se jaz naslanjam nate? In vendar je tako. In samo že s tem, da vidim, kako se ti orosijo oči, ko me poslušaš, se mi srce olajša. Zakaj, mali moj Remi, tudi jaz sem v skrbeh. Šele kasneje, ko sem tudi sam ljubil druge, sem občutil in razumel resničnost teh besed. ::>In žal, je nadaljeval Vitalis, »se moramo ločiti vedno ravno v uri, ko bi se najrajši zbližali.« Toda,« sem ugovarjal boječe, Vi me vendar nočete zapustiti v Parizu?« ' »Prav gotovo ne, nikakor te nočem zapustiti, veruj mi! Kaj pa bi počel čisto sam v Parizu, ubogi otrok? In potem si moraš pač tudi sam reči, da nimam pravice, te zapustiti. Tisti dan, ko te nisem hotel izročiti oskrbi one vrle gospe, ki je hotela zate skrbeti in te vzgojiti kot lastnega otroka, sem prevzel i dolžnost, te vzgojiti sam, kakor dobro le morem. K nesreči so mi okoliščine protivne. V tem trenutku . ne morem ničesar storiti zate, in vidiš, žito mislim, da se morava ločiti, ne sicer za vedno, pač pa za nekaj mesecev, ker morava vsak sebe preživljati zadnje zimske mesece. Kaj naj počneva s četo, ki se je skrčila na Capija?« Vitalis se je ustavil za trenutek in pobožal psa po glavi, rekoč: »Tudi ti si dober pes; toda žal se na svetu ne živi le od dobrote; potrebna je pač za srečo onih, ki nas obdajajo, toda potrebna je še druga reč, katere pa žal nimamo. Kaj naj počneva z edinim Capijem? Kaj ne, da dobro razumeš, da sedaj ne moremo več igrati?« »Res je.« Fantalini bi se norčevali iz nas, jabolčne ogrizke bi metali na nas in niti dvajset soldov dohodkov ne bi prejeli dnevno; ali hočeš, naj živimo vsi trije od dvajsetih soldov, ki bi se pri deževnih dneh, pri snegu in pri mrazu skrčili na nič?« »Toda moja harfa?« »Če bi imel dva taka otroka kot si ti, bi mogoče še šlo, toda starček, kakor sem jaz, z otrokom tvojih let, ta je slaba. Še nisem namreč dovolj star za to. Če bi bil bolj zdelan, ali pa slep!... Toda k nesreči sem tak, kakršen sem, to se pravi, da nisem, da bi vzbujal sočutje. Če pa hočeš v Parizu vzbujati sočutje pri ljudeh, ki se jim mudi k njihovim poslom, moraš pač biti v zelo bednem položaju. In še se ne smeš sramovati, klicati na pomoč javno usmiljenje, in tega bi ne mogel nikdar; glej torej, na kaj sem se domislil in kaj sem odločil. Do konca zime te dam padronu, ki te bo zaposlil, da boš igral z drugimi otroci na harfo.« bor. kakor tudi zaloški krajni šo'aki odbor. Občinski uprava pri D. M. v Pol« si je sicer naložila že ogromne žrl ve z novo šolo v središču ture, pa ludi z novim občinskim domom, ki bosla blagoslovljena te dni. Vendar smo prepričani, da smo inerodajnim gospodom vsi obiinari enako pri srcu in zalo upamo, da bodo uaši vrli vodilni občinski možje kaj kmalu našli smelost pa tudi sredstva, da dajo tudi Zalogu, Sp. Kašlju in rodgradu nujno potrebno novo šolsko poslopje. Slaba reklama. (Iz Savelj.) Pred niosecom je vložil g. Franc šnšter.šič upravičeno tožbo proti .Strojni zadrti!!!, v ,Savljah radi ugotovitve neveljavnosti sklepa načelstva o njegovi izključitvi iz zadruge. Tožbo je te dni začasno umaknil, ker je bil radi neke formalnosti popoln uspeh dvomljiv. O-krajno so;!'.šče v Ljubljani je IT. t. m. obvestilo vse povabljoue priče, da se razi>i«ina razprava ne bo vršila 22, t. m. Obvestila so vso priče (tudi po Ipisirni) prejele že 10. t. m. 21. t. m. pa je načelnik »Strojne zadruge glede inmik-n'tve tožbe po g. šušter.šiou, napisal na objavilo desko, katero je obesil na zadružno shrambo meti drugim tudi sledeče neresn cc: k- šuštci-š'č je priznal v .o I j a v n o s t s v o j t: g « i z k f j u č e n ji« i li s K 1 e p o v o li e u e g n zbora i u iiafelstvu itd. kategorično pri-bijcin n i res, da bi j; šiiSleršič priznal velja v n o s I svojega i z k I j u č e n j a: u i res, da bi priznal velja v n ost s k I e po v občnega '/.bora ter načelstva. Ilt < pa je, tla je načelnik |K5SvcrločiI v za pisu ,k o obenem zberu z 2. XI. 1920. da jo občili /bor soglasno potrdil i z k I j u e i 1 e v s e tl-iii i h članov . sodišče ]>u ji' ugotovila v pi vi in drugi stopnji, tla načelnik sploh ni d a 1 t a k e ga p r c d 1 o {t a na g 1 a s o v a n j e. Z;'knj pa je načelstvo letos julija meseca sklicalo i zredil-! občni zbor, k ;i r pa n i ( b j u v i lo n a ti e s k i na za d r n z n i s li r a m b i tir za občni zbor ni drugi vedel, nega samo najožji prijatelji livčelirka ter je im dnevnem redu bilo giast.vanje o izključitvi sedmih Mlinov. S telil je nučelsivo samo pri/, ii n I o neveljavnost zapisniku o občnem zboru. In to nuj bi sedaj priznal g, sm-tersic! M i silim, tla ni takih tepcev v Savljah, tla bi to verjeli. — 22. in 23. t. m. pa visi na isit-m kraju objav.ua dc.ska, kjer »poroča ua-telstvo, da na moje tlopise v »Domoljubu« ne bo odgovarjalo 111 pošiljalo popra k, |xxlpisani pa se bom moral zagovarjati preti sodiščem. Čudno, jaz sem že vsak tlnii pričakoval poziva mi soil šče, kjer je načelnik že več kot mesecem d"i rekel, rili me itfr.' doh-turjiK, Pribijem še enkrat: Kar sem pisal — in bom šu - v Doni t) 1 j u b n je vse r c s ti i č n o, n a v c ti e n o i / s o ti 11 i h aktov i n p o t r j e 11 o s š t e-vilni mi pričami. Prid sodiščem nimamo bnjazni. Saj ni tlolgo o.l tega, kar je ministrski predsednik g. Živkovič rekel, tla se sme javno pisali o rešil t ui nerednocrt-i, katero zagreše državni al.i avtonomni uradniki. Mislim, tla načelstvo zadrug tu ni izvzeto. — Nam se zdi čudno, do načelstvo : Strojne zadruge* polaga več važ-nasti na nuilcnki:.sti. jih priobčil je javno na razglasili tleski, razbit,s t> < jčuein zberu julija rncM ca pii je lui.bilo srnino v sUnioviinj.il mičel-iiika. Ali nnčtlstvo nrsli tla člani toga ne /nujo pravilim tolmačili. kol.kn' mi je /im.110 mnenje članov Sli.»jnt- zadruge-, tlela načelstvo bore I.'imiuo reklamo zase. člani Strojne zadruge liiiintma pristo-Jtljo v 'Kmetijsko strojno T > je ves uspeli tukih-le ra/ulieiov. le tlni 1111 shrambi Sir-;jnc /iidrii-se . I. š-lj. ,Stoletni jubilej. (Dolenja vas pri Itibniei.) Dolenja vtis pri Ulbnlci je v ne.l< lju praznovala lep jubilej: stoletnico pozidave in posve-iVnja svoje turne cerkve in stoletnico ustanovitve župnije. Na predvečer je slovesno zvonenje ia umetna razsvetljava cerkve obrnil« pozornost cele ribniške doline v Dolenjo vas. Domači g. župnik, bivši državni poslanec K. škulj, je vernikom v cerkv v lepem govoru pojasnil pomen vaiiiega do-godkn. V nedeljo zjutraj je urednik g. Košiček govoril možem in ženam, ob 10 jm ribniški dekan g. A. Skubic, ki je v znanstveno dovršenem govoru orisal predzgodovino in pa ustanovitev župnije. Obenem je izvršil tudi blagoslov novih slik v cer- zadrug: ki v i' i i I-aru kvi, ki so jih poleg nad vse posrečeno ornainentl. ke izvršili mladi umetniki Plečnikove in MeMro. vičeve šolo. Popoltlne po litanijah so je vršilo v Društvenem domu ob obilni udeležbi občinstva dobro uspelo prosvetno zborovnnnje. Izkazalo si-je, tla je Dom za bike prireditve premajhen, kajti ljudje so morali pri oknih in vratih stoje poslušali nad vso zanimiva izvajanja g. urednika Torseglava, ki je govoril o velikem pomenu katoliške faro za ljudstvo, tako v verskem, kakor tudi v kulturnem gospodarskem in socljulueiu oziru. Urednik g. Košiček je govoril o temeljih krščanske izobrazbe, čestitati moramo Dolenjevaščanoiu in njiliovemii priljubljenemu župniku g. svetniku škulju nn lepo uspelem jubileju. Nekaj k novicam. (Iz Dt.brniču.) Pretekli teden se je etkni oglasil i/ Dtlir. niča v i Domoljubu«:. Prav tako, o lo le : >Ih. ker to se simo tub si-bi ra/.ume, tla šole 1111 -Tiznili' ne bo. kot ne bo kralj .Vlutja/evivu kraljestva. Tej šoli na - I r/iiih bo nrli " sedemkrat zrastlu brada okoli mize, preilno In. /grajena. ^o'a, če se bo /itlala. se bo zidala |iri cesti, /e itak bo It) velki siri kki bi bi! p i pri grndilji v Sevcili /s t-n tlel še večji. D. ' .ja-s 1m1i1i I j.), ker stiska /a dl-niii je et dalje verni. To in. um:, (ši. I't ier pri Novcih ine-lu.)- Ilitro je |toda ljubi /eli on imi dvema. U sia -.- In |H>rct-ilu 10. ncv., a je Irla (> tlni J.«>» noje že kofit-c njune zakonske skupnosti. Slu-/itn sta kot hlapec in deklu pri eni trkujsiijili gnijščin. Ko bi moral nuj/ odpeljati svojo izvoljcnko v svoj domači kraj tja g ri na avstrijsko mejo, je izginil iie/iiuuo ktun. Pri laku resni zadevi. kaikor je zakon, jo treba pač ve' premisleku i" inanj napačne ljubezni pred zakonom. — Zakonska liirmau sla šla H. nov. >:a Ko je govoril o moji harfi, pač nisem bil mislil na takšen zaključek. Vitalis. mi ni dal časa, da L>i ga prekinil. Jaz, je nadaljeval, bom poučeval gos i in harfo. Poznan sem v Parizu, kjer sem ostal že vofikrat in odkoder sem prišel v tvojo vas; le prositi mi je treba, pa dobim več učencev, kot jili zmorem. Žive'a bova lahko, vendar vsak zase. Medtem, ko bora učil, bom zaposlen še s poukom dveh psov, ki naj nadomestita Zerbina in Dolceo. Pospešil bom njihov pouk, in spomladi, mali moj Remi, bova slu oba nu pol in se no- bova več ločila, zakaj u s o d u ni vedno n e m i 1 a o n i ni, ki imajo pogum za boril o- Za sedaj te prosim le, da si pogumen in vdan v usodo. Pozneje se bodo reči obrnile na bolje: prebiti moramo le kratek čas. Spomladi pa bova zopet pričela s svobodnim življenjem. Vodil te bom v Nemčijo in v Anglijo. Glej, rasteš in tvoj duh še odpira. Mnogo te bom naučil in napravil bom iz tebe moža. Tako sem obljubil gospe Milliganovi. Izpolnil bom svojo obljubo. Na potovanjih sem te že začel učiti angleščine: znanje francoščine in italijanščine je že nekaj za otroka v tvoji starosti; in vrhu tega si tudi močan. Boš videl, mali moj Remi, boš videl, da še ni vse izgubljeno.^ Ta načrt je mogoče najbolj odgovarjal našemu tedanjemu položaju. Iti če sedaj nanj mislim, moram priznati, da je storil moj gospodar vse mogoče, da bi našel izhod iz njega. A človek misli v prvem hipu drugače kot po resnem preudarku. Na pohodih preko vasi in mest sem srečal več teh :padronov", ki so tukaj in tam najeto otroke gonili s palico. V ničemer niso bili podobni Vitaliau, zakaj bili T so trdi, krivični, oblastni, pijani, polni psovk in surovosti iti vedno so imeli dvignjeno palico. Gospodar me je prosil poguma in udanosti in hote' sem ga ubogati in ge ne žalostiti. Sicer pa ni več stal ob moji strani in kakor tla bi se bal mojega odgovora, katerega je pričakoval, je zopet pričel hoditi nekaj korakov pred menoj. Šel sem za njim in kmalu smo prišli do neke reke, katero smo prekoračili po tako blatnem mostu, kakor ga doslej še nikoli nisem videl; kakor ogljen prah črn sneg je pokrival cesto s premikajočo se plastjo, v katero sva se. udirala do gležnjev. Na koncu tega mostu je bila vas z ozkimi ulicami, za vasjo se je pričenjala dežela, vendar pa ta dežela ni bila napolnjena z ubožnimi hišami. Na cesti so si neprestano sledili in se križali vozovi. Približal sem se Vitalisu in korakal na njegovi desnici, Capi pa namu je tekal za petami. Kmalu je nehala dežela in prišli smo v cesto, katere konca nisva videla; na vsaki strani in v daljavi so stale hišo, toda ubožne in zamazani! ter dosti grše kot tiste v Bordeatixu. Otl mesta do mesta je bil sneg nakupičen, in na te črne in trde kupe so metali ljudje pepel, gnilo sočivje in vsakovrstne smeti; zrak je bil poln smrdljivih vzdubov in vsak trenutek so vozili mimo težki vozovi, katerih se je sem ter tja idoče občinstvo izogibalo z veliko spretnostjo in ne da bi jim bilo zanje kaj mari. »Kje pa smo?sem vprašal Vitalisa. »V Parizu, dečko moj.« »V Parizu? .,.« Kje so vendar tiste moje hiše iz marmorja? Kje so tisti moji v svilo odeti ljudje? doma, bo napravil enodnevni polet na severni tečaj in se ohladil. Z železnico in ladjo bo potoval malokdo. Ves promet se bo vršil po zraku. Opravljali (ja bodo velikanski zrakoplovi in letala. Kdor bo Sel na poročno potovanje, bo napravil polet okrog sveta, ki bo traial 4 do 5 dni. Tako ruski inženir. Upajmo. da bodo ljudje v 50 letih tudi bol) dobri in človekoljubni kakor dandanes. Strojna puška za vse, Na angleških streliščili preizkušajo te dni strojnico, ki bo to grozno orožje še veliko bolj razširila. Gre za na Švedskem izumljeno »Madsen puško . ki iri težja od navadne infanterijske puške in jo lahko prenaša le en inož ter z njo tudi strelja. preizkušanju na strelišču v Veily na Angleškem so streljali iz iznajdbe na|-poprej kakor iz navadne vojaške puške s 30#str_eli v 10 sekundah. Ko so položili orožje na podstavek, kakor za strojno puško, se je pomnožila 1«-trost izslrela na 300 strelov v eni minuli. Shodnica v Kafarnau-mu, Kafarnaum, majhno mestece na obali t>ene-zaretskega jezera, D" najljubški Odrešemkov ,lni.no. Svojo poldrugo leto staro hčerko in štiriletnega sili (k a, pa sta izročita zu čez dum v varstvo sosedi. .M. F. Ta pa tu
  • o:l kozcilc;. Danes pa, ko imamo lepo društveno dvorano bi skoraj pozabili, da je v ta-isti tudi gledališki oder. l judje si žele vsaj par predstav na leto. Igralcem ne manjka dobre volje, manjka nam le človeka, ki bi se hotel 7.a igre zavzeti. No, morda se bomo pa le premaknili |vo zimi s te mrtve točke... Beseda [mitom. (Dol. t'i rosica — Cerklje ob Krki.) Dne 16. nov. t. t. okrog l> ure se pripeljeta na kolesih mirno v vas Dol. 1'irošico Jan. Vintar in Jan. Kodrič oba iz Gornjo Pirošiee. in v vasi Dol. Pirošiee ju čakata dva s koli oboroženu: J. K.. |x;is. sin in M. (>., del. sin. oba iz Dol. Pirošiee. Ko Janez Vintar privozi ]m> cesti dir-n j ii. sta ga napadi« o:l <1 veli strani J. K. in M, (i. Janez Vintar je dobil težke poškodbe. Na- padalca sta stara šele 17 let. Kaj pn imamo vendar od tega, čc se sovražimo? Storiši! Pre-skrbito svojim sinovom poštenega berila in poštene zabave, saj se vam ne zdi škoda denarja dati za to, kar bi koristilo vatšim fantom v duševnem in telesnem ozira. Kajti, ako se vi ne boste za svoje otroke briigali, se tudi otroci ne bodo zu vas, ko boste potrebni. Fantje I knjigo v roke posebno »Knjigo o lepem vedenju«, auf biiks naj bo doma na peči, pozabljen za vselej, barabstvo in sovraštvo naj prenehata, le fantovski ponos, .pošteno srce in ljubezen do bljiž-njega naj navdaja vsakega slovenskega fanta, ela ne bo slovenski narod raz up it kot narod pretepažev in pijancev, pač pa narod poštenjakov, njakov. Naše težave. (Laški okraj.) Dne. II. novembra^ se je vršil v Laškem običajen Martinov sojeni. Kmetje živinorejci so prignala okrog 500 glav živine, med temi so bili večinoma težki voli. Kmetje so se pobrigali, da so lepo zredili živino. Kupčija je bila na sejmu prav slaba, kupcev ni bilo prav nič. Tudi obrtniki so pripeljali ogromne množine blaga, obleke in čevljev, toda ker kmetje niso prodali živino, tudi niso mogli .kupovati najpotrebnejših ree-i za zimo. Resničen je pregovor: ako kmet nim« denarja, ga nima nihče. Kmetje in obrtniki smo v zadregi, kje bomo dobili denar, ela plačamo davke in kupimo najpotrebnejšo obleko za zhno. Treba bo misliti zopet na to, ela bo kmet doma prideloval obleko, kot nekdaj; sicer bo pel boben kot nekdaj. Ljudstvo, posebno kmet in obrtnik, se je začelo [»ogrožati v revščino. Davki v celilo več j i, potrebščine ki jih mora kupovati naš kmet veelno v isti ceni kot prej, a pridelki ki jih prodaja naš kmet, pa v ceni pnelajo, oziroma sc ne elajo prodati. Meso pa je vedno |k> isti ceni pri mesarjih kot je bil« prej, akoravno so cene padle za 2 Din žive teže pri živini, mesarji se izgovarjajo na majhen konzum mesa, na velike davke in nizko ceno govejih kož. Seveda čevlji imajo isto ceno kot prej. Za našega kmeta se pričenjajo žalostni c"asi. Letino kur nas tolaži je to, du jc bila dobra letina. Belokranjski kotiček. Kot da bi se pri nas nič novega ue zgodilo, tenko molčimo, pa vendar je dosti novic — le na veliki z.vo:n jih ne maramo olbeš-prsgram «4 23. nsverobra do 4. decembra. V Mik delavnik: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 12 Čaa, plošče, borza. — -17.30 Kadio-orkesler. — 22 Poročila in časovna napoved. Četrtek, 27. novembra. 17.8(1 Otroška ura. — 18 Koncert zbora mestne ženske realne gimnazije. — 18:30 Oinmastična ura. — 19 Srbohrvaščina. — 19.90 Geologija naše zemlje. — 20 Prenos opere *&vanda dudak z Dunaja. Petek, 28. novembra. 18.30 Fritjoi Nansen. —19 Francoščina. — 19.30 Gospodinjska ura. — E0 Yalčkova ura. od Rndio-drkesira. .Sal«(a, 29. novembra. 17.80 Plošče. 18 V dolini gradov. — 18.30 Radio-orkesrfer. — 19.30 Angleščina. — 20 Filmska kultura. — 20.80 Pevska Auet: Slovenske .narodne .pesmi: gdč. A. Meze in gospa Golobova. Harmonika solo g. Jtakuša. Ked«lja. 30. »eveiMbra. 8 0 favinozdravstvii. — 8.45 Tuberkuloza otrok. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Vorsko predavanje. — 10.20 0 ■e>vr£,pskem gospodarskem življenju. — 10.45 £ah. — 1.1 findio-orkester. — 15 Kmetska žena. — 15,30 Plošče. — 16 Humoristično čtivo. — 1630 Duei ,t;iABe !iu kitara — 17 Ljudska igra: Kjer je ljubezen — tam je Bog. — 20 IU. Koiiatai vočar (proi. Jeraj — violina, dr. Svara — klavir). -— 21 Jugoslovanska .glasba od itaflio-orkostra. Ponedeljek. 1. decembra. 11 Slavnostna akademija v proslavo Ujedinjenja (dalje kot v delavnikih). — 18.30 Italijanščina. — 19 Poljščina. — 1MI0 Higienska ura. — 20 Vjplrv sokolske vzgoje aa mladino. — 20.30 Prenos iz Bel grada: 1. kolibri balgrajskega kvarteta. 2. Koncert akademskega pevskega drušiva >Qbilič-. 3. »Zuluaiičur:, mu/iknl-na drama v 3. dejanjih, Tsrek. 2, deventbra. 18.30 Mladinska ura. — 19 Nemščina. — 19.90 Nekateri pmnidleki gle le v?l.»navljanja proizvajalnih organizacij. — 20 Aarno-tpt-r.i Marjana Rusa. — 25.43 Citraški tercet >Vcsan . f?ti>da. 3. denembra. Opoldanski program odpade. lb.30 Literarna ura. — 19 Kuš-ina. — 19.30 Poglavje iz sociogeograiije. — Prenos iz Prage: Koncert češke filharmonije. NAZNANILA. n Katoliško prosvetno društvo n« Dobra-levi priredi T nedeljo 50. uov. ob 20. gledališko predstavo »Deikle z -biseri«. igrdkuz \ pet,Mi dejanjih s petjem. Rtv.ira: Zajec. Prijatelji dra-■inatfke oCjuJnn v »bij eni. n Katoliško prosvetno društvo v Hinšici priredi v .petek dne 5. decemlbra oi> 7 uri '/.večer Miklavžev veter v društvenem domu v IJrušici. Diu-ila se sprejemnjo ob 6. zvečer. Vljudno vabi odbor. n Knt. |»roAvetno dr nit v o v Ratečah pri Škof ji loki uprizori 30. iioiv. ob 15. dramo v prtih dejnnjiih >Kfvarstvo rti ljubezen«. Vsi vljudno vabljeni! n Odsek za rejo kuncc. Kmetijske družbe v Ljubljani — naznanja, da priredi v dmeli 30. n«v. iu J. :iV dveh urah, da, gospod, j: Pripravil sem se, da bi šel za svojim gospodarjem, ko me je le-ta ustavil. »Ostani tukaj,« je rekel, odpočil si boš!:: ^Zagotavljam te, da se vrnem.« >Ah!« je rekel žalostno, upirajoč vame svoje velike oči, >tem slabše, tako rad bi imel, da ste rojak. »Iz katerega kraja?« »Iz Lucesa; tako bi mi lahko od tam -kaj povedali. »Francoz sem.« »Ahl Tem bolje!« »Kaj imate rajši Francoze kot Italijane?« »•Ne, ifi nisem rekel zase tem %olje, nego za vas; tše ste namreč i talija«, bi -prišli sem bržkone v službo gospoda Garofolija; in ne močem reči tem bolje tistim, ki vstopijo v službo k gospodu pftdromi.c Te Čemu neki je zaklenjen s ključavnico?-" > Da si ne morem vzeti skodelice juhe. Jaz namreč moram skuhati juho, pa gospodar mi ne zaupa.,: Nehote sera se moral zasmejati. Vi se še smejete? je nadaljeval otožno, »ker mislite, da sem sladkosnedež. Na mojem mestu bi bili mogoče ravno talci. Ren, da nisem sladkosnedež, pač pa sem ves izstradan, in vonj juhe, ki izhaja iz te cevi, me Se krutejše spominja na glad.« »Gospod Garofoli vas torej pusti umirati od gladu? : »Ce boste vstopili V njegovo službo, boste zvedeli, da človek ne umre od gladu, le trpi radi njega. Zlasti jaz, ker to je moja kazen.« »Kazen! Umirati od lakote!« »Tako je; sicer pa vam to lahko povem; -Ce postane Garofoli vaš gospodar, vam bo moj vzgled lahko v svarilo. Garofoli je moj skic in vzel me je le sebi iz usmiljenja. Moram vam namreč povedati, da je moja močnejši odpreti žilo na roki, odkoder napeljejo njegovo kri v žile krvi nujno potrebnega. Na ta način si ie pustil vzeti njujorški delavec v iukj Kane tekom let 45 litrov krvi. Njujorčana je prekosil Francoz Briez, kateremu so vzeli tekom 3 let, in sicer 251 krat — 65 litrov krvi. Ej, ptička Ameriški tihotapci f alkoholom so prišli na prav posebno m.i&el, kako ukaniti budno policijo. Na raznih iočkah obrežja so postavili ,brezžične oddajne postaje. Vse te postaje so oniden poslale v svet brzojavko S0S (to brzojavko oddajmo potapljajoče se ladje), čes, da se potaplja jahta (razkošna zasebna ladja) njujorškejj« .župana Walkerja. vsi obrežni Stražni čolni »o hiteli na pomoč županu v nesreči. Medtem so Pj> tihotapci mi-rno zložili svoje 1>lago na obal. Koliko se izda v Ameriki za reklamo, V letu 1929. je industrija in tr-govina v Zjedinjenih drŽavah severoameriških izdala za reklamo 565 milijonov dolai-jev. Od tejja ogromnega zneska odpafle 206 milijonov na oglasno reklamo, 403 milijoni « plakatiranje in 17 nov «« raflio rekla«"' Gospod župnik, ki se je razvadil v neki pariški družini, je dobil v ponedeljek }d načelnika bližnjega kolodvora naznanilo, da je prišel velik zaboj na njegovo ime. V zaboju je bil aparat in trije filmi. Urno je bil zaprežen stari Sultan in t dvema hlapcema se je odpravil žun"T po pošiljatev. Čez dobro uro so pripeljali v vas skrbno zavit in povezan zaboj. Vse je napeto pričakovalo. — Pravijo, da je to strojna puška! je vzkliknila Milka. — Da, strojnica za pobijanje hudiča! odgovori župnik. Kani ga bodo postavili, so se biti že prej domenili. Neki razumen bogataš je za to podaril stav konjski hlev v gradu. Tu bo dovolj prostora za vso vas. Nekaj delavnih kmečkih deklet je prijelo za delo: hlev so pomstle, ga pobelile in okrasile, da jc treh dneh postal veličastna dvorana. Prioeljali so še harmonij. Film brez godb-; je namreč kakor dan brez sonca ali. ptič brez peruti. Postavili so tudi klool. Potpm so nabili ras^Ias: — Župnik vabi vs<; svoj« žuoljnne k prvi predstavi vžtroae^a kina Igrali se bodo trije novi filmi. Vstop prost. Povejte drug drugemu.'< In preteklo nedeljo je bil slaven dan. Pri glavni maši je bilo že dosti več ljudi. Pri večernicah je bilo osemnajst ljudi! Toliko jih še ni bilo. Pred vrati kina je stala pa kar vsa vas. Prve so bile seveda ženske. Sarr/t ženske! Bilo jih je brez števila. Od vseh krajev so prišle; nekatere peš, druge na vozovih ali ce.'o s kolesi. Bilo jih je majhnih in velikih in tudi ponosnih, katere vidi župnik le včasih tako od daleč ali pa skozi okno v gostilni. Dalje so bile kmečke ženske, dekleta, odrasle žene in starke, ki govorijo: —Kdor dela, moli! a jih ni nikdar v cerkev. Nazadnje so stali možakarji, malo so se sramovali, a malo so bili radovedni. Kako dolgočasno je v nedeljo zvečer v vasi! Zato je jako lepo od župnika, če jih hoče malo razvedriti. Župnik hodi sem in tja, od enega do drugega. — Bog ga daj, oče! — Bog ga daj, mati! Temu in onemu poda roko. Prvikrat spregovorita besedo. — A, vi stanujete poleg Kovačevih? In vi? — Jaz trgujem z vinom. — Tak&, tako, z vinom trgujete? In videti je, da tudi tii prvič veje poseben veter. — Čn želite, vam postavim pivnico!.? — Oh, ,.. bomo videli! Včeraj je župnik dobro preštudiral j svoj aparat. Česar se loti, to tudi napravi in delo I inu lire od rok. Nekaj deklet iz Marijine družbe zna prav lepo igrali. Spustili so zavese in predstava se začne. — Pokazal vam bom nekaj prav lenih slik iz Egipta, veličastno pokrajino, polno življenja in sonca, da boste za danes pozabili na sneg,.. Vrstijo se slike z Nila... mogočni spomeniki, svetišča ... — Glejte! Ljudje so od nekdaj častili Boga. Poglejte pa tudi, kako slabo so ga častili! To so slike iz svetišča v Kranaku. Na njih so upodobljeni egiptovski vojaki, ki iztikajo oči ujetnikom! Kaj se to pravi, komu iztakniti oči, in to v deželi svetlobe! Kako grozovito dejanje!., Iu tako dalje.. .. j, - * Drugi prizor pokaže na platnu, kako človek naleze bolezen. Kako se izleže modra muha in koliko zla povzroči, koliko bacilov jetike prenaša in koliko kali tetana! Na gledalce je to zelo vplivalo. Konec: pobožne in pomirljive slike iz Svete dežele, Kristus na Gori blagrov: — Blagor ubogim! ,. . Blagor njim, ki trpe! ... Blagor žalostnim!,,, Blagor mirnim in ponižnimi... Nekaj primernih opomb je povedal župnik: , — Ljubimo drug drugega v svoji vasici! ... Rad vas imam in vsem se zahvaljujem, da ste se tako odzvali mojemu iskrenemu povabilu. Ali želite, da vam kmalu pokažem drug film? — Da, da! Živijo, gospod župniki . * Ob šestih so že vsi doma. Največje automobilske to-larne so izdale 64 milijonov, tobačne produkcije i2 milijonov, živilska industrija ?0 milijonov, tovarne raclio-aparata in (gramofona 17 milijonov, tovarne lekarniških preparatov 13 milijonov,, pe ■ Irolojska industrija 10 milijonov, tovarne mila 7 trilijonov, železniSkc d u-žbe za 6'5 milijonov do- PolitiSno prepričanje. Ko je Francija leta 187!. izgubila vojno z Nemčijo in je nastopila zooet republika, so sc oblastva trudita, da bi zabrisala sleherni spomin na prejšnje čase. Vsakega so podvrsti ifcpitu, da so /vedeli, kako misli o novi državni uredbi. Predsednik republike Gambetta se jc sam hotel prioričati, kakSne politične barve so goslači državno opere v ''ai izu, Voraša prvemu goslača: »Kakšne ideje ste zastopali pod cesarjem?« Sem sviral.« >radl za žimnice in slamnja-Ce, dežnike itd. Velika izbira! Le prvovrstno blago. Naše jjeslo-. Boljše je mali a tem gostejši zaslužek. Moli oglasnik Vsaka fliobnn vrstica ali nje prostor veija za enkrat Din 5. Naročniki ,,Domoljuba" plačajo samo polovico. uho kupuje o kmetijske po Irebščine nii prodajajo svoje pridelke, ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov nii vaiencev in narobe LEKARNA p m „SV. MIKLAVŽU*1 v Priporoča za slabokrvne, oslabel« ln bledičnc tesano sveže tforueSfeo rlft^s roFe KO^TAMURftC! NA ^S^l Istotam dobite tudi vsa domača in tuja z liavila, »H «,»€».1. minera]ne vode, kirurgtSnc in obvezilne rredinete, -------kem kali e za razne obrii, toaletne in fologr; fske potrebščino. Izdajajo se zdravili n« vse recepte in na recepte bolnikih blagajn. Oblastveno kon-tesi:ouiraua oddaja strupa. — Narcčila so izvršujejo tudi po pošti. ,„.„ ___________„ ' 1 —"—""^T--i ' I .i^Ji^.;1!1.'JI^I tesnoba r prsih, pomanjkanje sape so težke muke, ki človeka često tirajo v obup, ki torej nima miru ponoči, postane nervozen, ne more redno opravljali svojih poslov. Proti temu se rabi z velikim uspehom AStfllO! prašek za kajenje, ASfmOl bronehial cigarete za kajenje. Dobiva se v lekarnah. — Pazite vedno na ime ASlmoI! - —- — P talilni sfl»fli Meal 10/27, inalo rabljen se proda U6HIIH olPUl za 2000 'j,,;, _ Zg01, gi5k„. Kosovo polje štev, 193. Mi se »©fese i«ef?li® ©sv®li©$iia pmiisia, Revmatizeei je grozovita, zelo imMi-j^na, bolezen, ki ne pri v zanaša ne-revnemu ne bogatemu, svoje žrtve" lšŽe v borni ltoči pa tudi v palačah Zelo mnogotere so oblike, Jci se v njih pojavlja ta bolezen in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga iinenft, mč <.1hige\a kot tervmonzen:. Sedaj so ft»ie en*' r< hc In «©«c, «riž©«<«, UO (1«>*ill fe'CSO, da celo Slafrfi oj!| so prav pogosto poledice revmatičnih in protinskih boli. Kakor pa ja raznolika podoba,, ki jo nudi la bolezen, tako mnogostranska sp vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila mešanice in mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšamo za kratko dobo. Kar Vam tu pivporočumo, ja neškodljivo zdravljenja s pitjem studenčnlce, lil je ^OlTlClCPOlO bolnikom'" Našo zdravljenje je izVorno in učinkuje naglo. Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše, poslali norolnoma trnstonl na-o zanimivo, /elo poučno brošiuo. Kogar torej muč jo, boleči.ie, kdor se hoče na tna- ........ . j, pel način temeljito osvoboditi-svojih bolezni brez vsako nevarnosti, naj.pise sc f|aues! 250 Din na dan zaslužite v Vašem okraju. P Site tovarni Per-son, Ljubljana, Poštni predal 307. -- Znamko za odgovor! Ilfpnpr za sllugarsko U«»HsB obrt se sprejme Franc Rojma, Kolodvorska 8. UaiDnra za kolarsko »n|BI!ld obrt spre.me proti polni oskrbi. — Anton Cotman, Dob pr Domžalah. Dobrem toaža išče se k večji graščinski ' žagi, dela samostojno za lasHii račun, na razpolago kovačnica in nekaj orodja, ,\'astqp v 1 m seču. Ponudi e na .losip Javoru k, Ljubljana, Beethovnova 6. ilauura za Čevljarsko Itn BRCO obrt spre -moin takoj. Vsa oskrba v hiši. .lemej Kurent, Črnuče 55. Moisritfl Iscižpliio, dobro obran eno, dvo-kolno, ugodno proda r Prostovo jno gasikto društvo na Vrhniki«. Poirobna pojam la daje Andrej Prelog, kovaški mojster, Vrhnika. Uaipnrr za kliu8av-UatBlIKti ničarsko ali kleparsko obrt, dobrih staršev, se sprejme takoj. • Tomaž fjušteršič, klepantvo in ključavničarstvo, Sodražica. Mesarskega ua'ensa z oskrbo sprejme takoj Znidar Franc, mesar, Cerklje Gor. Menca TS&. vabkega spremem ta-k j. - 1'onudbe na podružnico S ovenča' v Novem mestu pod ,,mesa rs Ui vajenec". Ulanvr h konjem ' in niOiJBIj za poljska dela Se sprejme o Božiču v bližini Ljubljane. — Naslov v upravi pod štev. 13250. urnim iSr stroev, se'aratorjev, kob s, era m i'Ionov, | elektrotehničnih pred- ; metov i. t. d. pod zelo tigo Inimi pogo, i spiej-nieino, Ce i tra*, trgovina šivalnih stiojev i. t. d , L ub atia, Poštni predal 24 . Rab!« vaieno kineiskih UsSile det. so spreime pri: Fr Juvan, val čni ni in, Gamelme pošta St. Vid nad Ljubljano. Nasto > takoj. Plača po dogovoru. Hiša ^ poste]) je m v dobrem stanju Pri hiši 10 oratov gozda in 9 oralov travnikov in njiv, vse v rodov inem kra u. Hedo so laliko štiri glave živine. Električna razsvetljava. -Od posta ,c Radovljica oddaljeno 40 m nut, od cerkve 20 iflinut. Cena je nizka Pojasn la daje Kupcu Valentin Slefe-lin, Sp. Lipnica št. 12 pri Kamnigor.ci na Gorenjskem FIGE "So, BRINJE tri proijaja Fran Pogačnik, Ljubljana, Bnnajsknjjjc. 36.: Samo 43 Dira pristna švravska ankev ro montoar nikel ura! Samo 45 Din fiua in dobro idoča budilka! SamoiSODin krasna kuhinjska stenska ura! Razpošilja Trgovski dom Skrsisccfti, Celfe zlm Kar ne ugaja, se zamenja ali pa pdvrne denar. Pišite takoj po nnvi, veliki, Ilustrirani cenik ee tisoč slikami, katerega dobite zastonj! z vi V Parnik je rezal valove in dasi je bilo prccej hladno, jc neka gospa stala na krovu ter se naslanjala na ograjo. »Pojdite doli;; je dejal neki mornar sv salon pojdite, tu je hladno, zobje vam šklepetajo od mraza.« ^Kaj brbljate«, ga je zavrnila gospa, , »svoje zobe imam v žepu,■• tfe France", „faris'' itd., so v bit osti nepre-kosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v tretjem razredu udobne kabine, izborno postrežbo, okusno domačo hrano in znamenito vino »Bordo« brea« p lažno pri vsakem obedu. Potnikom se fse Ljub« Ijar,C do Pariza ni treba nič presedali. Vse lo pa dokazujejo priznalna in zahvalna pisma. Najkrajša pot v Jlizno Amentso pa gre preko pristanišča Marseill« 14 do 15 dni v ttrgontltio. Cie. Gle. Transatiaati-que, Chargeurs-Reuai«, Transporta- Maritisnes Pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kraker Ljubljane-Kolodvorska 35 Blaso za jesen m zimo Kakor tudi vse vrste PLETENINE najnovejšega lastnega izdelku kupite najceneje v trgovini ANTON SAVNIK, Skolja Loka. Budilke iz lesa od Din Tonček je prišel pozno v šolo. »Kje si bil?« ga vpraša učiteljica. »Pri nas doma bomo dobili fantka«, je dejal Tonček ponosno. »Kako pa veš, da dobiš bratca?« je izpraševala gospodična. Lani so bili mati bolni, pa smo dobili punčko, zdaj so pa oče v postelji...«_ Stenske ure z bitjem, idoče štirinajst dni o