DANES priloga <BRVINC> St. ? ^
TRST, sobota 16. aprila 1955
Let0 XI. - Št. 89 13018)
PkulORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94*638, 93-808, 37-338
kjjSj?TV0: UL- MONTECCHI št. *, 111. nad. — TELEFON S3-MI IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel. “nravni I ~ OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-1 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Peili-co l-II.. Tel. 33-82
NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslaviji: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega fska, Državna založba Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založniš vo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst
PODPISANA SOVJETSKO AVSTRIJSKA SPOMENICA PSDI ZA PRAVO VLADNO KRIZO ! DOLOČBAH AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE P° izvolitvi predsednika republike
^aga načrt pogodbe od septembra 1949 - Avstrija ne bo pristopila k nobenemu vojaškemu bloku in ne bo dovolila vojaških oporišč J svojem ozemlju - Umik zasedbenih čet do 31. decembra 1955 - Velike gospodarske koncesije - V kratkem začetek trgovinskih "lanj - Izpuščeni bodo obsojeni vojni zločinci - Nerešeno je še vprašanje jamstev za neodvisnost Avstrije ■ Bližnji sestanek štirih?
!rai°ohVg Vi’5' — Dants 7'ju‘
Podni.-.. *•«) so na Dunaju avstrijsko - sovjetsko
!(JVietslr=0’ ,s katero pristane Uitriisif v'ada na sklenitev ta Podian' . avne	pogodbe
nadrta- ki ^ bil iz-Iisi -P”1^1 11149, in pred-isačjj.i s‘lri velesile skupno i^oti ,it,ne0(ivisnost Avstrije Na nr,j?rnemu napadu.
Podpisane spo-
osp
.obvezuje, da bo vodila
'cW'»r,U° '^vstrUa dobila po-'a se *.s®°darsko neodvisnost
tetK).
‘visno
politik ter da ne
k nobenemu vo *ka jVe , Zavezništvu. Sovjet-^Ijublja “ jPa s sv°Je strani Ustriji’ b° izpustila vse “a bo * vojne ujetnike in trolejsk r_ a Avstrijcem pe-
fV - ,naPrave.
drža"?* .P°dkancler 'Schaerf Podtajnik v
?S°i»isala zunanji mi-t0(iprpfi. j 0v ter ministrski Ay»trijo --nJk Mikojan, za
fVstrijskfPiS.U,- spomenice sta fžavi
ricin w->; ■	v iuua-
lavi]a n n!s4r-stvu Kreiski izmeni,... ovinarjem, da so spo-
rktdteea	v	uradu	so-
■ °tova 7unanjega ministra “radtin - *n.. s'a napovedala a Sovi P1-.00''0 za popoldne. fceniCo oi^ko zvezo sta spo-
»
Avstr^se«inik ____________________ __
*ancler Ra kancler Roob, pod-bister v: , aer^ zunanji mi-V 2ltOarn *er. državni tajnik 'ki. 'eni ministrstvu Krei-
i Sehae-« .
J sm0 tudi izjavil: »Ze-5' rezi.H ?OVolini za doseže-i“aahodlate; Mislim, da bo-5*lje, c: e države sprejele tetivi s? bili položeni v odočnos,: da bomo v bližnj S", Posohu lahko imeli držav-S da ?	;“ Schaerf je do-
« 'disk« ,o°do po povratku ^ badal' fiaoije na Du-vJaVezo;?Va'.a posvetovanja V'sarji kimi visokimi kotile,. n da bo vlada podala ljčJ?.eseca v avstrijskem
a “tu izjavo
*n3en£
na ne samo proti «Anschlus-su», temveč tudi proti slehernemu napadu s katere koli strani, vključena v pogodbo v obliki dodatka.
Schaerf je tudi izjavil, da se bodo v kratkem začela med Sovjetsko zvezo in Avstrijo pogajanja za sklenitev važnega trgovinskega sporazuma ne glede na datum sklenitve državne pogodbe. Pogajanja se bodo verjetno začela v prihodnjih tednih.
Uradno poročilo o razgovorih, ki je bilo objavljeno pred odhodom avstrijske delegacije iz Moskve, pravi: ((Avstrijska delegacija, ki jo je vodil avstrijski kancler Julius Raab, in sovjetska delegacija, ki sta jo vodila zunanji minister Molotov in ministrski podpredsednik Mikojan. sta imeli razgovore od 12. do 15. aprila v Moskvi v prijateljskem o-zračju.
Kot rezultat razgovorov je bilo na obeh straneh izjavljeno, da vlada Sovjetske zveze in vlada avstrijske republike želita čimprejšnjo sklenitev državne pogodbe, ki naj vzpostavi neodvisno in demokratično Avstrijo v skladu z narodnim interesom avstrijskega ljudstva in miru v Evropi.
Avstrijska delegacija je zagotovila v skladu z izjavo, ki je bila dana na berlinski konferenci leta 1954 da se ne bo pridružila nobenemu vojaškemu zavezništvu in da ne bo dovolila vojaških oporišč na svojem ozemlju. Avstrija bo vodila do vseh držav po: litiko neodvisnosti, ki naj jamči izpolnjevanje te izjave. S sovjetske strani se izjavlja, da se morajo čete štirih velesil umakniti iz Avstrije po uveljavitvi državne pogodbe, najpozneje do 31. decembra 1955. Glede izjave ZDA. Francije in Anglije od 5 4 1955, s katero so te vlade izjavile, da želijo skleniti državno pogodbo z Avstrijo, izražata avstrijska in sovjetska delegacija upanje, da so sedaj dane ugodne možnosti za ureditev avstrijskega vprašanja s sporazumom med štirimi ve-
>cj£'a, člana avstrijske jAed	Pripomnila, da
3$ VoraZgovori obravnavali anie jamstev za ne-i3ie ^Striie. Sovjetska
ne’a -a "a t0' da b°
K^leniln .snost Avstrije, .
t;	lVn	l!”0	,	le	bilo,	da	bo	lesilami in Avstrijo,
ni?.- ijj	-oralo	biti	štiristran- Razen tega je sovjetska	vla-
da v skladu z izjavo na berlinski konferenci leta	1954
sporočila, da pristaja, da	Av-
strija plača 150 milijonov dolarjev, kakor določa člen 35
mnogo poti.a
Končno je neki novinar vprašal, kakšen sklep je bil sprejet glede «Anschlussa». ker poročilo o tem ne govori. Iljišov je izjavil: «Vendar pa poročilo pravi; Avstrija bo vodila politiko neodvisnosti, ki
pomen za mir in za vse na-:svobode in neodvisnosti.* rode sveta.)) Molotovu pa je i Na letališču so kanclerja in Raab izjavil: ((Nasvidenje na ostale člane delegacije sprejeli
mora jamčiti spoštovanje iz- s'raza jave, ki jo je podala v tem smislu.«
Avstrijska delegacija je
Dunaju.)) Molotov se je zahvalil. Letališče je bilo okrašeno z avstrijskimi in sovjetskimi zastavami in avstrijsko delegacijo je pozdravila častna
Na dunajskem letališču je Raaba in ostale člane delegacije čakala velika množica.
s cvetjem, v mestu pa so jim priredili prisrčne manifestacije. Dunaj je bil ves v zastavah in vsi uradi in šole so bili zaprti. Ogromna množica se je zbrala na ulicah in je navdušeno pozdravljala delegacijo. Z balkona predsedni-stva vlade je kancler Raab
Moskve mlpotovalT opoldne po	!	Pozdravili so jih tudi visoki	i nagovoril	množico in med dru-, javil	novinarjem:	«Najprej
krajevnem času Odhod se je	1	komisarji	Francije. Velike Bri-	gim izjavil, da upa, da se bo-	smo	pregledali	splošni	politič-
zakasnil ker je bilo za pre- . tanije. ZDA in Sovjetske zve-	do v kratkem štiri zavezniške	ni položaj,	zlašti	v	luči	sta-
vaianie uradnega poročila po-i ze ter drugi diplomatski pred-	velesile sestale na Dunaju, da	lišč, ki	so	jih	zavzele	ostale
trehno več časa. kakor so prej	istavniki.	Ob izstopu iz letala	: podpišejo	državno pogodbo,
mislili. Avstrijske delegate so	|	ie Raab	izjavil:	((Pogajanja	j Zatem	je delegate sprejel
na letališču pozdravili razen med Avstrijo in Sovjetsko	predsednik republike Koerner,
Molotova in Mikojana tudi vo- ‘zvezo niso samo. velikega po- i ki je izrazil prepričanje, da bo ditelji diplomatskih predstav- j mena za ti dve državi, pač pa	Avstrija odpravila še nekatere
ništev v Moskvi. Raab je skup- pomenijo prav gotovo tudi	ovire in da bo dosegla državno s svojimi najožjimi sode- prispevek k svetovnemu miru.	; no pogodbo. Zatem se je pred-
lavci odpotoval s prvim leta- Dosegli bomo to. kar smo dol-	j sednik skupno s člani delega-
lom. v drugem pa so bili ostali j ga leta čakali.* Podkancler	j cije pojavil na balkanu in od-
člani delegacije. Ob odhodu Schaerf pa je izjavil: «Lahko	; zdravljal navdušeni množici,
je Raab dejal: «Upam. da bo ; rečemo, da je državna pogod- j Ves današnji jutranji dunaj-
bo t* .znan°- v kakšni P?Sodbn° Jan?stvo vključeno h, bo Hru' i, da mogoče je,
visnost «a' s kater° bo 51 Avstrije zajamče-
^mev v zahodnih prestolnicah J^zerviranost uradnih krogov
vse šlo dobro. Zelo smo zadovoljni. Vračamo se na Dunaj z zadovoljstvom. Tu v Moskvi je bilo napravljeno dobro delo, ki bo imelo poseben
ba na vidiku, tudi če dan nje- ' ski tisk objavlja čez celo prvo ne sklenitve ni še določen. Da- ! stran podatke o moskovskih nes se odpira za Avstrijo novo j razgovorih pod velikimi naslo-razdobje, na katero smo ča- vi in poudarja dosežene kali deset let; razdobje miru. I uspehe.
načrta pogodbe, v obliki dobav avstrijskega blaga Sovjetski zvezi.
Sovjetska vlada je izjavila, da je pripravljena vrniti Avstriji, takoj ko bo stopila v veljavo državna pogodba, v okviru že predvidene izročitve nemške lastnine na sovjetskem okupacijskem področju v Avstriji in proti primerni odškodnini tudi lastnino podonavske plovne družbe, vštevši ladjedelnice v Kor-neuburgu ter vse ladje in pri-
StSvjetskaPvladaVjeAVtudiiiiz- vajanj^uradne^a poročila "po- j ze ter drugi 'diplomatski pred- velesile sestale na Dunaju, da
javila, da je pripravljena prepustiti Avstriji vse pravice, ki ji pripadajo na podlagi 35. člena državne pogodbe do ležišč nafte in do družb za predelovanje nafte, vštevši
delniško družbo za trgovino s javcj odpotoval s prvim leta- Dosegli bomo to. kar smo dol-i sednik skupno s člani delega-
petrolejskimi proizvodi (OR- ,	..	_.*.n	i— v—-	<■. -	t»_j»____i__—:—n — u_n----------------- -j
OP) v zameno za dobavljanje surove nafte v količini, ki jo bosta obe državi še določili.
Razen tega je bil dosežen sporazum, da se čim prej začnejo pogajanja za normalizacijo gospodarskih odnosov med Avstrijo in Sovjetsko zvezo.
Sovjetska delegacija je sporočila avstrijski delegaciji, da je prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR pristal na blagohotno proučitev zahteve predsednika avstrijske republike Koerner-ja za izpustitev Avstrijcev, ki prestajajo kazen na podlagi obsodb sovjetskih sodišč.
Po umiku sovjetskih okupacijskih čet iz Avstrije ne bo veg vojnih ujetnikov in civilnih jetnikov avstrijskega državljanstva na ozemlju Sovjetske zveze.«
Potem ko je izročil novinarjem sovjetsko-avstrijske izjave, je načelnik tiskovnega urada v sovjetskem zunanjem ministrstvu Iljišov odgovarjal na razna vprašanja. Na vprašanje: ((Kakšen bo značaj in duh bodočih pogajanj?, je Iljišov odgovoril: «Sedaj obstajajo ugodne možnosti za rešitev avstrijskega vprašanja sporazumno med štirimi velesilami. Sedaj morajo te velesile najti pot za rešitev vprašanja. Kakor je znano, ni to odvisno samo od Sovjetske zveze.»
Na vprašanje, kakšne poti se lahko predvidevajo, in če gre za diplomatske poti, je Iljišov izjavil: «Na svetu je
Končno se je Scelba le lahko sestal s Saragatom in Matteottijem Izjave tajnika PSDI po razgovoru na Viminalu - Scelba in Martino sta poročala o potovanju v ZDA - Nova stavka v genovskem pristanišču
nekim programom, in ob tej potrebna po menjavi držav'
priložnosti bo PSDI postavil svoje zahteve.«
O možnostih sporazuma med strankami vladne koalicije o
(Od našega dopisnika)
RIM. 15. — Po enodnevnem
presledku, ki ga je zakrivil pozni Saragatov povratek v
Rim, je Scelba danes nadalje- ,  ____________,____hj-.,, „„
val z #razčiščevalnimi» sestan-i s a pl?	....	Mafieni
ki. Proti večeru je sprejel | fednlka re£u?llk* podpredsednika vlade Saraga- I t,,dejaL, '°m	^
ta in glavnega tajnika PSDI H1; Nedvomno	(topo-
Matteottija. Sestanek je trajal ; f *1« n^taterem bo govo?. v tri ure in pol in se je zavle- i	katerem^bo govora v
kel do 21.30.
Po sestanku je Matteotti iz-
stranke vladne koalicije, nato pa sva prikazala predsedniku vlade vrednost dokumenta, ki ga je nedavno odobrilo vodstvo naše stranke.«
Na vprašanje novinarjev, v kakšnih fazah naj bi se razvijalo ((razčiščevanje«, je Matteotti odgovoril: «Prva dejanja. ki naj pripeljejo k razči-ščenju. hodo storjena po izvolitvi predsednika republike.# Na nadaljnje vprašanje je glavni tajnik PSDI dejal: »Začeli bomo diskusijo s proučevanjem vprašanj, povezanih z
Francija predlaga Angliji in ZDA
hitro pripravljanje konference štirih
Francosko noto je angleškemu in ameriškemu diplomatskemu zastopniku v Parizu osebno izročil ministrski predsednik Faure - Zunanji minister Pinag bo o vprašanju razpravljal prihodnji četrtek z novim angleškim zunanjim ministrom MacMillanom
PARIZ, 15. — Iz zanesljivih | la z deponiranjem ratifikacij-virov se je izvedelo, da je skih listin do sklepa ustavne-francoska vlada poslala včeraj I ga sodišča v Karlsruhe o u-britanski in ameriški vladi no- , slavnosti sporazuma o Posar-
hamed Naim Kan so danes j sodelovanju in medsebojni prišli v Rangun. Na let-ališču pomoči. Na konferenci, ki je
jih je sprejel predsednik burmanske vlade U Nu z osta-
to o konferenci štirih. V noti | ju. V Franciji pa so že pred j limi člani vlade ter kitajski
izraža francoska vlada svoje stališče do morebitne konference z ZSSR in predlaga predvsem, da bi se še ta mesec sestali angleški, francoski in ameriški izvedenci, da bi pripravili konferenco.
Noto je osebno Izročil predsednik vlade Edgar Faure veleposlaniku ZDA Dillonu in svetniku britanskega veleposlaništva Reillyju.
V angleških pooblaščenih krogih pa zatrjujejo, da je vsekakor mogoče, da se v prihodnjih dneh doseže sporazum o dnevu, kraju in ravni se-! Stanka izvedencev treh zahodnih velesil, ki naj bi pripravili konferenco štirih z ZSSR.
dnevi uradno izjavili, da mora biti posarsko vprašanje docela razčiščeno, preden bo Francija deponirala ratifikacijske listine.
Francoski zunanji minister Antoine Pinay je danes sprejel vabilo novega angleškega zunanjega ministra Harolda MacMillana, naj v četrtek 21. aprila obišče London. 29. aprila pa se bo Pinay v Nemčiji sestal s kanclerjem Adenauerjem in z njim poskušal razčistiti nejasne in sporne točke v sporazumu o Posarju To razjasnitev sta obe vladi postavili kot pogoj za deponiranje ratifikacijskih listin. Pi-r.ay in Adenauer bosta morala rešiti predvsem dve sporni
C!nuhitii° zatrievati. da i° pologi Nemčije povsem drugačen od položaju ** Nu Zahoda zatrjujejo, da spada akcija sovjetske vlade v okvir ak*
A
r°ti pariškim sporazumom-Bojazen pred preorientacijo nemške javnosti
se je prva
v°list M°skvirefultate’ doseze-<C‘Vu in!*’ kazala v zado-'ida’ biacejn eVldnem
Stru v Beli \ .jlSK°vue0a u' 1js * je t James H.i-jSeV Mosk ®1; da P°Saia-
"a k’ da bo ri<<omog°čaio u-?>> , J**C knn	pogod-
<eiikUd«ležbi vj!. sklenjena
A	syranvClje'
**iii s° v ri-	1	Ven-
Zel° reze?vVnem dePart-
<C Pogajal v‘,rani ° Tezul-
Oemokratični Sep Senatneo’- 1 Je pred-'1, ?a odbora • zunan)epoli-S da «ta “’Je «lo izja-“itij ?or, p, za predstav-!r-D„. ‘Ji
St
Zahodni se
'tišVv PborofS?1’ da bi
Sit _P?rei«n
<tiSL izrazil	Officea
Si* Viade adjVolJ'?tvo bri-S?« se ’ zdf !fb*-o ugo-
4)S.Vaagovoil dar 80 mT
,?v° *b neodtystr;h vrp’'a S?BnSVuje | 'Snost. v za-jrtored-
SiiNdnega »NU.up ,e Qk K°^a lahwVJetslcefea t t,v0u.Qd° »Vstru	racuna
& ]!*>* bOvrlVJ	tninistr;
isnio še do-Le
»■ Dur.)
1 ko ,;h b»-
C? Vla’,ZJaVll da°Ske Vlade Sk«VsVua Vuda V‘di fran-Naz rik'b razor, eri‘ iz‘du
u!, °V nov
ftau^SaniiSsočiti PSdJii“JU šii n, 'ežav ’ P0stopno Vzhodni' Ob-
ps»«te««r,.:,” z>-
“S1-;
si 0	.	*>>	.Faure. h v
aure, Ra
e da
beti 110 kr^v eno soorazum
ejn vni ohvi-6)0 "Pati,
-*	On p
^SSmtevnVjT‘ Upati' da
rteVS,!^ n*U s"veražn,}	‘h
1 iskr« 1 na
St	e- franc?0	želi^°
^	;3	'^reku ClJa.	ki le
Doo Pis ! priPravlji
stavi,a'	«’td-
4'vb° rtnvvad;ivoli
^rtr,e5‘tev an-!s® kaj
'tivne ,na. da
'Ji kanclVelradala,,:
Ade-
nauer na volilnem zborovanju v Lingenu izjavil, da »sklenitev pogodbe med Sovjetsko zvezo in Avstrijo ne prinaša nobene spremembe v svetovnem položaju«. Dodal je. da sprejema vest o sporazumu z največjim zadovoljstvom. Tiskovni urad zahod-nonemške vlade pa je objavi! uraden komentar, ki .zraža zadovoljstvo nad rezultatom razgovorov ter pravi, da ti razgovori »vsebujejo elemente, katerih pomen gre prek) okvira avstrijskega vprašanja samega«. ((Seveda, pravi dalje ižjava*. v Bonnu ne morejo mimo dejstva, da je položaj Nemčije znatne različen od avstrijskega in da bo zato. tudi zaradi položaja Nemčije v zahodni skupnosti, potrebno iskati drugačne rešitve nemškega vprašanja. Te rešitve bodo morale upoštevati varnost Nemčije in zahodnega sveta. Vendar pa v primeru vedno večjega popuščanja spora med Vzhodom in Zahodom ne bi mogla rešitev, ki naj upošteva poseben položaj Nemčije, naleteti na nepremostljive ovire«.
Vodstvo socialdemokratske stranke pa izjavlja, da mora zahodnonemška vlada sedaj izvajati posledice iz rezultatov moskovskih pogajanj, in pravi, da je avstrijski primer jasno dokazal tezo opozicije, to je da združitev Nemčije s svobodnimi volitvami ter s sistemom kolektivne varnosti lahko ima uspeh. Toua naj-bolj važen pogoj je . opustiti politiko blok iv v okviru pari ških sporazumov.
Tudi v krogih OZN so z velikim zadovoljstvom sprejo li moskovski sporazum, čeprav m bila sklenitev avstrijske pogodbe p>°veriena OZN. Glavna skupščina OZN je decembra 1952 izdala poziv prizadetim vladam, naj to vpne šanjc čimprej rešijo.
Zahodnonemški tisk objavlja pod velikimi naslovi pj-ročila o izidu razgovorov. V glavnem izraža tisk zadovoljstvo in pri lem poudarja, da se položnj Nemčije ne more primerjati s položajem Avstrije. Socialdemokratski list »Neue Rh“in Zeitung« ugo-tav’'o r ••/i*i"',ra"<»st Ln" I m-i in Pariza ter dodaja, da je »skepsa razumljiva« Vendar pa ni mogoče dvomiti o ču-
V istih krogih dodajajo, da se nota, ki jo je izročil fran-j vprašanji:	posarsko-francoski coski ministrski predsednik i sporazum o carinski uniji in
■ i Faure ameriškemu veleposla-j položaj jeklarne Roschling. Po niku in britanskemu odprav-, francoskem mnenju pa bosta niku poslov, pridružuje izme-| Adenauer in Pinay obravna-njavi mnenj, do katere je že vala tudi vprašanje evropske prišlo po diplomatskih poteh , integracije. Pinay je bil ne-med tremi zahodnimi glavni- I koč vnet zagovornik evropske mi mesti po ratifikaciji pari- obrambne skupnosti, ških sporazumov v francoskem republiškem svetu.
V primeru, da do skupnega sklepa o tem vprašanju ne bi
tu odgovornosti kanclerja Raaba. «r ramUurter Ailgemei. ne«, ki je blizu vladnih krogov, je mnenja, da so sovjetski voditelji sedaj pripravljeni sprejeti rešitev avstrijskega Xlrnapraaiu,da.zbouiLe;- nanji minister MacMillan raz-za
Zlasti zaradi razgovorov o Posarju bo sestanek med Bi-nayem in Adenauerjem važen tudi s stališča odnosov med
podobno ureditev nemške-
prišlo do četrtka, ko bo obiskal London francoski zunanji minister Pinay, je gotovo, da bosta Pinay in angleški zu- razgovori z _	Londonu,
pravljala tudi o tem. Vendar pa, dodajajo v Londonu, ob-
Vzhodom in Zahodom. Prav tako utegnejo biti s tega stališča precej važni Pinayevi MacMillanom v
ministrski predsednik Cueniaj.
«Grem v Bandung z velikim upanjem, da bo ta konferenca izrazila novega duha, ki je tudi duh novih časov,« je izjavil Nehru pred odhodom iz Novega Delhija. Dejal je dalje:	(Ko gre kaka pobuda
vzporedno z zgodovinskim procesom, vedno zmaga ne glede na ovire. Mi gremo vzporedno z zgodovino in zato bomo uspeli. Naši napori niso usmerjeni proti nobeni državi. So samo izraz pravičnih teženj Azije. Pomenijo prispevek, k ustvaritvi novega ozračja miru v svetu«.
V Bandung medtem prihajajo delegacije 29. držav za konferenco, ki se bo Začela v ponedeljek. Na letališču so odredili stroge policijske u-krepe.
Iz Kaira je danes z letalom odpotoval v Bandung tudi ciprski nadškof Makarios, ki bo prisostvoval konferenci kot opazovalec.
Iz Berlina pa poročajo da so trije zahodni visoki komisarji
K Anglež*1'1 a liberalni	list staia ze zdai ni‘čelen spora- i posfali sovjetskemu visokemu
»Manchester Guardian«	se ZUI?? me^trem^jtahodmmi^Ve- ^ komisarju Puškinu enaka pis-
sprašuje, če Rusi »res želijo doseči sporazum tudi o nemškem vprašanju, ali pa gre za spreten manever, ki naj bi ga avstrijska pogodba zakrinkala«. List pravi, da je s psihološke strani sporazum koristen, ker gre za miroljubno rešitev. Na koncu pravi list, da je «Moskva dala prijetno iznenadenje, in sedaj jt potrebno skrbno nadzorovati razvoj dogodkov«.
Pariški tisk povečini izraža mnenje, da je treba spremembo sovjetskega stališča obrazložiti v okviru sovjetske akcije proti pariškim sporazumom in z željo sovjetske vlade, da vpliva na orientacijo nemškega javnega mnenja »Parisien Libere« pripominja, da je treba sedanji razvoj avstrijskega vprašanja vključiti v obširnejši okvir mednarodnega položaja, k.ier velike dPŽave manevrirajo na iazličnih sektorjih, ter dodaja, du je Moskva pri svoji akciji prav gotovo upoštevala možnost resnih pretresijaiev v nemškem javnem mnenju. «Combat» pravi, da bi uspeh moskovskih pogajanj utegnil privesti d« »nevtralizacije Nemčije«. Z druge strani pu ugotavlja, da tri zahodne silo ne bodo mogle odklonili podpisa avstrijske pogodbe. Tudi «Frane Tireur« je mnenja da gre za »obkroževahu manever proti izvajanju pariških sporazumov«.
islo rezerviranost in skepsa kakor državni departma, kaže tudi ameriški tisk. «N»\v tork Times« ugiba, »l.aj se skriva za nenadnim sovjetskim preobratom glede Avstrije«, in prihaja do zaključka, da je sovjetski smoter še vedno onemogočiti pariške sporazume tudi po njihovi ratifikaciji. s tem dn prikaže nevtralno Avstrijo kot \ /,ort*t za Nemčijo. »Zato pravi list. bodo morale zahodne velesile vedno ostati budne«.
lesilami o načinu pripravlja- t ma v katerem predlagajo Se-
nja konference z ZSSR. t Kot kaze, je glavna razlika v mnenju Anglije in Francije na eni strani ter ZDA na drugi strani v tem, ali naj z ratifikacijo pariških sporazumov velja za izpolnjen pogoj, ki ga je zahodna diplomacija postavljala za konferenco z Rusijo. V Londonu in Parizu so tega mnenja, medtem ko v Washingtonu izražajo željo, da hi bilo treba počakati do takrat. ko bodo položeni ratifikacijski instrumenti, ali pa vsaj dotlej, ko bo znan obve-
stanek štirih komisarjev v Berlinu, da bi obravnavali vprašanje prometa med Berlinom in Zahodno Nemčijo v zvezi z nedavnim velikim povišanjem pristojbin za prevoz po vzhodnonemških avtostra-dah.
Nehru in Naser v Rangunu
RANGUN, 15. — Predsed-
Menderes prevzel zunanje ministrstvo
ANKARA, 15. — Predsednik turške vlade Menderes je danes prevzel zunanje ministrstvo. Keprulu. ki je do sedaj bil zunanji minister, je bil imenovan za državnega ministra. Turška velika zbornica je to spremembo v vladi že odobrila.
potekala v duhu prijateljstva in popolnega razumevanja, je bilo doseženo soglasje v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na obrambo treh držav.
Grška vojaška delegacija je danes zjutraj odpotovala iz Beograda v Zagreb.
BEOGRAD, 15. — Jugoslovanski poslanik v Egiptu Marko Nikezič je bil, imenovan tudi za poslanika v Libiji.
nejprikladnejši obliki.«
Nato je Matteotti ponovno govoril o vprašanju razčiščevanja in dejal, da bo v prihodnjih dneh sklicano vodstvo socialdemokratske stranke, ki mu bo predložil rezultate današnjega razgovora s Scelbo. Na vprašanje, kakšen je končni cilj. ki ga PSD! zasleduje s procesom razčiščevanja, je Matteotti odgovoril, da mora štiristranska koalicija ponovno postati učinkovita politična formula.
Saiagat je bil bolj skop z izjavami. Dejal je, da se je treba lotiti treh vrst vprašanj; prvič splošna politika, drugič program, tretjič faze razčiščevanja. Kaj določnega, je pristavil Saragat, pa ho mogoče reči šele po izvolitvi novega predsednika republike«. »Dokler ne bo rešeno to zaenkrat najvažnejše vprašanje, je potrebna skrajna rezerviranost«, je dejal podpredsednik vlade.
Iz izjav obeh socialdemokratskih predstavnikov, zlasti pa tajnika PSDI Matteottija. je razvidno predvsem to, tla se po mnenju PSDI »razčiščevanje« sploh še ni pričelo in da je treba z njim počakati do izvolitve predsednika republike. To je stališče, ki ga zavzema že znana resolucija vodstva PSDI, in sicer v tem smislu, da do izvolitve novega državnega poglavarja ne gre začenjati vladne krize. To pa obenem kaže na obsežnost namenov, ki jih trenutno socialni demokrati povezujejo z »razčiščevanjem«, medtem ko na drugi strani Scelba kaže očitno tendenco, da bi se vse skupaj zreduciralo na nekaj razgovorov in da bi bilo po možnosti končano še ored volitvami predsednika republike, torej v ozračju moralnega pritiska na vladne stranke, naj se ne razidejo.
Iz stališča predsednika vlade je mogoče razbrati željo, 'da bi se ostavka vlade, ki je
nega poglavarja, spremenila v navaden formalen akt, ki bi se končal s tem, da novi predsednik republike ostavke ne bi sprejel in bi potrdil jdosedanjo vlado. Na drugi strani pa silijo socialni demokrati, vsaj zaenkrat, v pravo vladno krizo, ki bi se navezala na odstop sedanje vlade.
Včeraj se je na zasedanju CK KP1 vmešal v razgovore med vladnimi strankami in v navezujoče se stike med Nen-nijem in demokristjani tudi Togliatti. V naprednih poli* tičnih krogih njegovega govora niso sprejeli z zadovoljstvom; Togliatti je bil zelo oster, kar razlagajo v zvezi z njegovimi trditvami o samo zgodovinsko pogojenem obsto-iu dveh delavskih strank kot ponoven poskus, da se otež-kočijo stiki med socialisti in demokristjani. Položaj, ki se je začel mnogo obetajoče razvijati. se po Togliattijevem prizadevanju vrača v stari tir, kar lahko pomeni samo nadaljevanji sedanje nepremičnosti ali pa celo nevarnost razvoja na desno, ki bo toliko bolj mogoč, kolikor bolj bo zaprta pot na levo.
Nadalje je Togliatti v svojem govoru dokaj ostro napadel Einaudija. V političnih krogih razlagajo ta napad kot poskus vplivanja na omahujočega dosedanjega predsednika republike, naj ne sprejme ponovne kandidature. Zelo verjetno bi namreč Einau-di, če bi se kljub svojim osmim križem že odločil za sprejem kandidature, to storil samo. če bi lahko računal s plebiscitarno izvolitvijo.
Danes predpoldne se je na Viminalu sestala vlada. Na seji sta Scelba in Martino poročala o svojem nedavnem potovanju v Ameriko. Poudarila sta, da so bili doseženi pomembni rezultati «na področju posvetovanja Irt političnega sodelovanja glede najvažnejših mednarodnih problemov«.
V genovskem pristanišču so pristaniški delavci trgovskega sektorja napovedali novo 24-urno stavko. Prišlo je tudi do demonstracij, med katerimi so bili ranjeni trije policaji.
A. P.
Edenu se mudi z volitvami:
26. maja Angleii na voliž&ih
Kadijski govor novega ministrskega predsednika - Sedanja spodnja zbornica bo pred razpustom še odobrila proračun • Laburistični voditelji zatrjujejo« da so pripravljeni na volitve • Bevan o euotnosti laburističnega gibanja
Uspešni balkanski vojaški razgovori
BEOGRAD, 15. — Danes so se v Beogradu uspešno končali jugoslovansko-grško-tur-ški vojaški razgovori. Uradno poročilo o razgovorih poudarja, da so na pogajanjih od 5. do 14. aprila vojaški zastopniki Jugoslavije, Grčije
zen datum za to deponiranje, nik indijske vlade Nehru, i .
Medtem so prav danes v . predsednik egiptovske vlade | in Turčije razpravljali o vseh Bonnu uradno sporočili, da bo Naser ter ministrski podpred- vprašanjih, ki izhajajo iz po-zahodnonemška vlada počaka- sednik Afganistana Moah Mo-! godbe o zvezi in političnem tradicijo. Ta sklep odgovarja
LONDON. 15.	— Angleški
ministrski predsednik Eden je danes v govoru po radiu sporočil, da bodo parlamentarne volitve v Angliji 26. maja. Eden je dejal, da je. prosil kraljico, naj razpusti parlament s 6. majem. Novi parlament se bo prvič sestal 7. junija za zaprisego, 14. junija pa bo svečana otvoritev zasedanja.
V svojem govoru je Eden med drugim dejal, da gre parlament, izvoljen leta 1951, zdaj že v svoje četrto leto in da torej ni presenetljivi-, če se no spremembi v vodstvu vlade izvedejo volitve, kajti ((negotovost na znotraj in na zunaj glede naše politične bodočnosti škoduje na-pmu vplivu v svetovni poli-uki in naši mednarodni trgovini«. Do svojega razpusta bo parlament uredil vprašanje proračuna in nekatera druga aktualna vprašanja.
Edenov 'sklep, da po prevzemu funkcije ministrskega predsednika zahteva od volivcev potrdilo svojega mandata, je v skladu z britansko
obenem željam konservativnih I politiki pa bodo njeni argu-parlamentarcev in voditeljev. I menti vodikova bomba in poki se želijo okoristiti s krizo' treba, da se začnejo razgevo-
med laburisti in z mnenjem, da je popularnost konservativne stranke narastla.
Konservativci z Edenom na čelu bodo v svoji volilni kampanji predvsem poudarili, da nadaljujejo delo Churchillove vlade. To pomeni v notranji politiki skoro popolno ukinitev raznih omejitev in nadzorstev, čeprav ob spoštovanju sistema socialne varnosti, dediščine laburistične \ Uide, nadalje obnovitev blaginje in zaupanje v vrednost denarja, povečanje izbire živil na trgu in ukinitev vsakršnega racin-niranja, ohranitev sistema polne zaposlitve delovne sile.
V zunanji politiki pa pomeni to predvsem obljubo, da bo vlada v stiku s svojimi zavezniki poskušala po diplomatski poti postopoma odstranjevati mednarodna sporna vprašanja.
Laburistična kampanja pa bo verjetno slonela predvsem na argumentu povišanja življenjskih stroškov v času konservativne vlade, v zunanji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 15. — ((Izjave sovjetskih in avstrijskih državnikov, zlasti izjava avstrijskega kanclerja Raaba v Moskvi, je po našem mišljenju znak, da je bil v Moskvi storjen pomemben korak na poti k sklenitvi avstrijske državne pogodbe. Ta vest mora razveseliti vse, ki žele pomiritev v
svetu«, je izjavil na današnji	_______ ____________________
tiskovni konferenci predstavnik državnega tajništva za zu- kuje konkretne predloge za-
Pozitivna ocena vlade FLRJ Raabovega obiska v Moskvi in konference v Bandungu
nanje zadeve Branko Draško-vič.
Draškovič je prav tako pozdravil izjavo predsednika francoske vlade Edgara Fau-rea. da bo Francija prenehala
hodnonemške vlade.
Pogajanja med Jugoslavijo in CSR o repatriaciji oseb, ki so v zaporih, potekajo uspešno. Prav tako se normalno razvijajo pogajanja o malem ob-
raziskovalnimi deli za raz- mejnem prometu med Italijo
voj atomske energije v vojne namene in posvetila svoje napore razvoju atomske energije v miroljubne namene. »Izjava Edgara Faurea je v vsakem pogledu pozitivna«, je poudaril
in Jugoslavijo v Vidmu.
Jugoslovanski politični krogi pozdravljajo s simpatijo in zadovoljstvom rezultate so-vjetsko-avstrijskih razgovorov v Moskvi, ki odpirajo ugodne
Draškovič. »Ta izjava je tako 1 perspektive za rešitev tega pomembna, da je zaenkrat ne vprašanja. Jugoslavija se je, bi mogel komentirati«	pravijo v Beogradu vedno za-
Glede rešitve vprašanja ju- j nimata za sklenitev avstrijske goslovanskega dobroimetja v , državne pogodbe in podpirala Nemčiji jo Draškovič izjavil, I napore Avstrije, da se ji vrne 'aa jugoslovanska vlada priča-1 neodvisnost in to ne samo za
to, ker je Avstrija sosed Jugoslavije, temveč tudi zato, ker bi rešitev avstrijskega vprašanja prispevala k pomiritvi v svetu sploh.
Veleposlanik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Josip Djerdja je danes po beograjskem radiu ocenil konferenco v Bandungu kot dogodek, ki bo zapisan v zgodovini borbe za mir in varnost ne samo Azije in Afrike, temveč sveta sploh. Zelja, da bi se likvidiralo siromaštvo, da se vzpostavi nacionalna in " spodarska neodvisnost in zelja po trajnem miru so glavna gibala akcijp za zbližan je Afrike in Azije.
voriti na vprašanja, ki danes tarejo njih in ostali svet. Po-btika koeksistence je v Aziji in Afriki dosegla takšen uspeh, da se ji nihče in nič ne more upirati.
Djerdja sodi, da so neutemeljeni dvomi, da bo na konferenci prevladal vpliv enega ali drugega bloka, oziroma, da se bo konferenca spremenila v demonstracijo proti beli rasi. Osnovna vprašanja konference bedo po mišljeniu
Drugi pozitivni element j0sipa Djerdje; 1. mir za Azi-
konference je zavest azijskih in afriških narodov, da so njihovi problemi sestavni del splošne svetovne problematike. Zato se konferenca v Bandungu lahko oceni ne samo kot zgodovinski korak narodov Azije m Afrike v smeri njihove emancipacije in medsebojnega zbližanja. temveč kot dragocen prispevek k stvari miru in k mednarodnemu sodelovanju v širšem obsegu. Ideološka in politična heterogenost konference je velik uspeh, ker se je našla v sedanjih mednarodnih odnosih oblika za sestanek tako številnih in različnih držav, ki bodo skušale skupno mlgo-
jo m Afriko v sklonu svetovnega miru, 2. likvidacija negotovosti in v«eh ob'ik dis kriminacije, 3. likvidacija razbijanja sveta na blbae, in 4. napori, da se ustvari oboroževalna tekma Medtem ko bo za azijsko-afriske države Bandung začetek pomembnih možnosti in orientacije na liniji politike koeksistence, bo za ostali svet Bandung pomenil napoved krepitve splošnih naporov svela za pomiritev, za sodelovanje na osnovah, ki dajejo upanje, da bi ta pomiritev in to sodelovanje lahko bili trajni in splošni.
B. B.
n z Z SKR.
Ce ne bo	kmalu rešen
mezdni spor v londonskih tiskarnah, bo pomanjkanje tiska ustvarilo	prav posebno
negotovost v	volilni borbi.
Trenutno razpolaga edino KP Anglije s svojim uradnim glasilom: «Daily Worker» je začel izhajati pred nekaj dnevi.
Sestava sedanje spodnje zbornice je naslednja: konservativcev (skupno s speaker-jem) 320, laburistov 293, liberalcev 6. irska nacionalista 2, irski laburist	1, prazni se-
deži 3.
Medtem je konservativna stranka sporočila, da bo v četrtek 21. aprila v Londonu velika predvolilna manifestacija. Poleg poslancev in konservativnih članov lordske zbornice se je bodo udeležili tudi vsi konservativni kandidati in 150 članov izvršnega odbora konservativne strar.ke. Verjetno je, da bo na tem sestanku sir Anthony Eden postal uradno voditelj stran--ke. Ta funkcija pripada doslej Churchillu.
Ob vesti, da je Eden sklenil razpisati volitve 26. maja, je glavni tajnik laburistične stranke Morgan Phillips izjavil: »Mi smo pripravljeni in nestrpni.« Phillips je dodal, da so poskrbeli, da bo o vesti pravočasno obveščen laburistični voditelj Clement Att-lee, ki je trenutno na predavani jurneji v Kanadi, pa tudi njegov namestnik Herbert Morrison, ki predava po Zahodni Nemčiji.
Voditelj laburistične levice Aneurin Bevan pa je na vprašanja novinarjev izjavil; «Sir Anthon.v Eden in konservativna stranka se bosta znašla pred enotnim laburističnim gibanjem« Laburistični volilni stroj je pripravljen, je dejal Bevan in dodal: «Edenu se mudi, da izvede volitve, še preden bi angleško ljudstvo lahko presodilo in ocenilo njegovo politiko.« Bivši laburistični finančni minister Hugh Gaitskell pa je menil, da je pravi razlog, ki sili vlado k razpisu volitev, niena zaskrbljenost zaradi gospodarskega položaja in večanja deficita državnega proračuna in plačilne bilance.
»HOHIKPKI nXBVI
Na današnji dan 'e bila le‘* 1945 sestavljena v Skopjju prva vlada LR Makedonije.
Danes, SOBOTA 1«. aPril>
Tutibvi, B<,ži:lava..n, t* Sonce vzide ob 5.20 In ZŽ 18.51. Dolžina dneva	,l5j.
vz.de ob 1.51 in zatone oo J • Jutri, NEDELJA 17. april* Anicet, Vitigoj
ŠE VEČJA ZAOSTRITEV SPORA V ZDRUŽENIH JADRANSKIH LADJEDELNICAH
Od snoči do ponedeljka zjntraj stavka vseh delavcev ladjedelnice Sv. Marka
Zaradi stavke ne bo jutri splovitve ladje .,San Nicola" - Oster nastop policije proti mirnim delavcem - Oanes zborovanji kovinarjev Delavske zveze in Delavske zbornice
KLJUB URADNO NEPOTRJENIM VESTEM
Tambronijev prihod v Trst odložen na nedoločen čas?
Spor v podjetju CRDa se je včeraj še bolj zaostril- Izvršna odbora sindikatov kovinarjev Delavske zveze in Delavske zbornice sta se skupno sestala in po diskusiji o nastalem položaju sklenila napovedati stavko v ladjedelnici Sv. Marka od 17.30 ure včeraj do 7. ure v ponedeljek. Zaradi tega je ravnateljstvo CRDA tudi preklicalo splovitev ladje «San Ni-cola», ki bi bila morala biti v nedeljo ob navzočnosti ministra za trgovinsko mornarico Tambronija. Vodstvi obek sindikatov sta na skupnem sestanku tudi sklenili, da se bo borba, če bo treba, še bolj zaostrila. V ta namen sta razpravljali o bolj obširnem stavkovnem gibanju, ki naj bi prihodnji teden zajelo vse obrate CRDA v Trstu, Miljah in Tržiču.
Delavska zveza je pozvala Zvezo indusčrijcev, naj skliče sestanek predstavnikov delavcev in ravnateljstva CRDA, na katerem bi razpravljali o nastalem sporu. Zveza industrij-cev je ta predlog sprejela in sklicala za danes popoldne sestanek na njenem sedežu. Delavska zveza je prav tako zaprosila za razgovor z dr. Pa-lamaro z zahtevo, naj intervenira proti zlorabam ravnateljstva CRDA. Danes ob 10. uii dopoldne pa bo skupščina delavcev ladjedelnice Sv. Marka v Domu pristaniških delavcev za člane Delavske zveze in na dvorišču Delavske zbornice za njene člane.
Včeraj je prišlo tudi do ostrega" nastopa policije proti delavcem. Nekaj sto delavcev, ki jih je ravnateljstvo CRDA suspendiralo za 24 ur, ker so pred tremi dnevi po napovedi ukrepov CRDA zapustili delo v ladjedelnici Sv. Marka, je kljub suspenziji šlo včeraj na delo. Ko pa so se okoli 9. ure vrnili iz ladjedelnice, da bi skupno odšli na sedež Delavske zveze v Ul. Zonta, kjer so se hoteli sestati na skupščini, jih je policija nasilno razgnala in še dalje razganjala ves čas, ko so hodili v mestno središče. Pri tem je večina meščanov ostro obsojala ta lov na delavce, ki so hoteli iti mirno na svoj sedež.
Napoved krivičnih ukrepov ravnateljstva CRDA je imela včeraj odmev tudi v tržaškem občinskem svetu, kjer sta spregovorila svetovalca Radich in Novelli, ki sta tudi tajnika Delavske zveze oziroma Delavske zbornice. Radich je poudaril, da bo za vse resne posledice spora, ki je nastal med CRDA in delavci, padla odgovornost na ravnateljstvo CRDA. Krivični ukrepi CRDA proti delavcem so že povzro čili stavko, zaradi katere tu di ne bo jutri splovitve latUe <'San Nicola*. Napad proti delavcem CRDA jer zaradi hu-
dih gospodarskih in sindikalnih posledic tudi napad na
vse tržaško delavstvo. Radich je končno zahteval intervencijo župana in vsega občinskega sveta, na kar je župan odgovoril, da bo posredoval, da pa se ne more neposredno vmešavati v notranje zadeve podjetja. Novelli pa je dejal, da so ukrepi ravnateljstva CRDA tako resni, da jih sploh n’ mogoče primerjati z nobenim ukrepom v preteklosti ter da ti ukrepi močno krnijo zakonite pravice delavcev. Ravnateljstvo CRDA je šlo tako daleč, da se mu ni niti zdelo vredno, pogajati se s sindikalnimi organizacijami, preden je te ukrepe napovedalo in izdalo — je dejal Novelli.
Ukrepi CRDA kažejo na načrtno ofenzivo proti delavcem. CRDA, ki spadajo v sklop IRI, so postala nekaka udarna četa Confindustrie. namesto da bi bila zgled naprednega podjetja, ki je pravzaprav v državnih rokah in bi moralo zato opravljati predvsem socialne napredne funkcije. Pri tem pa je tudi značilno, da so izvedli napad na delavske pridobitve ravno sedaj, ko je tržaško gospodarstvo v krizi in ko se je tudi na zadnji enourni splošni stavki pokazala enotnost in soglasnost vsega delavstva in malih in srednjih pridobitnih slojev, to je trgovcev, malih industrijcev in obrtnikov. Značilno pa je tudi, da je prišlo do napada ravnateljstva CRDA prav v času, ko je napovedan obisk ministra za trgovinsko mornarico Tambronija, ki bi moral tokrat povedati kaj stvarnega glede zahtev tržaških pomorskih krogov.
teljstvo je namreč končno pristalo na to da suspendirana sindikalna predstavnika pojasnita svoje ravnanje. Vsaj tako se glasi uradna utemeljitev preklica stavke. Po drugi strani pa so se čuli glasovi, da je prišlo do preklica stavke zaradi pritiska na osebje.
Solidarnost SGZ
Slovensko gospodarsko združenje izraža na pobudo svojih članov solidarnost koordinacijskemu odboru 13.0*« tržaških malih in srednjih podjetij in izjavlja, da podpira progra-matsko resolucijo sprejeto na zadnjem zasedanju v četrtek.
Slovensko gosopdarsko združenje podpira tudi resolucijo, s katero se proglaša splošna zapora malih in srednjih obratov za v torek 19. t. m. in istočasno poziva maloprodajalce, obrtnike in predstavnike sličnih kategorij včlanjene v Slovenskem gospodarskem združenju, da se protestne zapore kompaktno udeleže.
Tajništvo
Preklic stavke osebja Rdečega križa
Snoči je sindikalno predstavništvo osebja Rdečega kriza preklicalo triurno stavko osebja RK, ki bi morala biti danes od 8. do 11. ure. Ravna-
Sindikalni sestanek
Danes ob 18. uri bo na sedežu Razrednih sindikatov važen sindikalni sestanek z naslednjim dnevnim redom:
1. Sedanji gospodarski položaj ter sindikalne akcije tržaških delavcev.
2. Kako bo organiziran in kako bomo praznovali 1. maj.
Izredna aktivnost reškega pristanišča
V zadnjih dneh je reško pristanišče zabeležilo izredno aktivnost, saj so istočasno izkrcavali 25 ladij, medtem ko je 7 ladij čakalo v zalivu na prostor ob pomolih.
Po približnih podatkih je tranzitni promet Reke presegel v prvih treh mesecih celotni lanski tranzitni promet, k: je znašal skupno 106 tisoč ton. Pristaniški strokovnjaki računajo na osnovi tega prometa, da bo reško pristanišče znatno preseglo predvideni letni tranzit 300 tisoč ton.
Pritisk pomorskih krogov Neaplja in Genove na vlado, da ne bi zadostila tržaškim zahtevam, eden od vzrokov odgoditve obiska
Včerajšnji «Piccolo sera* o-
menja v vesti, da je preložena splovitev motorne cisterne «S. Nicola«, da bo ta preložitev po vsej verjetnosti privedla tudi do ponovnega odloga obiska italijanskega ministra za trgovsko mornarico Tambronija. V tej zvezi smo včeraj vprašali tiskovni urad generalnega komisariata, če je vest o odložitvi obiska ministra Tambronija točna, kjer so odgovorili, da do sedaj še niso dobili nika-kega tozadevnega uradnega obvestila in da za njih velja še vedno sporočilo o uradnem Obisku.
Vendar je precej verjetno, da minister Tambroni tudi tokrat ne bo obiskal Trsta in
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
LETOŠNJI OBČINSKI PRORAČUN SPREJET Z OBIČAJNO GLASOVALNO VEČINO
Proti so glasovali dr. Dekleva, svetovalci KP, PSI, Tržaške unije, MSI in svetovalka Gruber-Benco - Dr. Dekleva zavrnil trditve prof. Sciolisa
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega s'Teta je bil z običajno večino glasov štirih strank, ki so zastopane v občinskem odboru, z glasom svetovalca dr. Josipa Agne'et-ta (SDZ) in monarhističnega svetovalca, sprejet letošnji občinski proračun. Proti predloženemu proračunu so glasovali svetovalec dr. Jože Dekleva, svetovalci KP, PSI MSI, Tržaške unije .n svetovalka Gruber-Benco, Hkrati pa. so z večipo glasov štirih strank občinskega odbora sprejeli tudi dokončen proračun občinskega podjetja ACE-G,\T.
Pred glasovanjem proračunu so govorili o proračunski razpravi podžupan Visintin, ki odgovarja za javna dela, odbornik Dulci in odbornik Bcnetti, ki je predložil občinskemu svetu sklep občinskega odbora o letošnjem proračunu. Odbornika Dulci in 3o-netti sta se odrekla daljšim odgovorom posameznim svetovalcem zaradi pomanjkanja časa. Ravno tako se je odrekel govoru tudi župan Bartoli, ki pa bo govoril o tem vprašanju na eni prihodnjin sej, Samo podžupan Visintin je prečital obširno poročilo, v katerem je navedel v glavnem lansko delovanje občinskega urada za javna dela, delovanje ustanove SELAD, govoril je o novih načrtih javnih del in o novem mestnem regulacijskem načrtu, ki bn zajel poleg mesta tudi vse ostale okoliške va>i. Glede
=
PISMA SLOVKNSKB PROSVETNA ZVBZE VLADNEMU KOMISARJU
Za takojšnjo otvoritev slovenskih otroških vrtcev
Vrtce, katerih ustanovitev je zajamčena tudi po posebnem statutu, je treba nujno odpreti v mestu, pri S.M.M. sp. in v Gropadi
Slovenska prosvetna zveza je včeraj naslovila vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari dve pismi, v katerih zahteva otvoritev otroških vrtcev v Ul. sv. Frančiška in Ul. Donadoni ter onega pri išv M. M. Sp. Istočasno je bilo	oddano tudi pismo
dveh	družinskih očetov iz
Gropade, ki zahtevata v imenu vseh staršev otvoritev otroškega vrtca v Gropadi. Ker so v pismih omenjeni vsi bistveni razlogi, ki govorijo o nujnosti otvoritve omenjenih otroških vrtcev, jih v celoti objavljamo;
Slovensku prosvetna zveza p Trstu, Ulica Roma 15. smatra za svojo dolžnost, da zahteva	otvoritev slovenskega
otroškega vrtca v Ulici sv. Frančiška, ki ga je Zavezni-ška vojaška uprava v Trstu ir. 13. februarja 1952 po pol-kovmku Marshallu zagotovila občinskemu svetovalcu dr. Jožetu Deklevi m postavila ze potrebni kredit v redni proračun.
Do otvoritve tega vrtca ni prišlo	zaradi odpora mestne
občine, ki se je upirala in se še upi ra s tem. da ne dovoli zasesti prostorov v slovenski osnovni šoli v Ulici sv. bran-tiska, čeprav je. ravnateljstvo imenovane šole pripravljeno odstopiti potrebni prostor.
Potreba po tem vrtcu je se vedno nujna, število otrok je odgovarjajoče, otroci, ki so povečini delavskih starsev, so socialno ogroženi•
Naša zahteva je utemeljena tudi v samem posebnem statutu. ki v točki 4. črka c) izrecno govori, da ze ooao ustanovili otroški vrtci v vseh krajih področja, kjer so slovenski otroci.
7,ato Vos prosimo, pospofl generalni vladni komisar, da odredite otvoritev tega vrtca, če ne v Ulici sv. Frančiška pa vsaj v Ulici Donadont, kier bi st lahko zbrali otroci £ šolskih okoliše« S« Frančišek IH Donadoni in kjer že deluje italijanski otroški
vrtec.
* # *
Slovenska prosvetna zveza p Trstu, Ul. Roma 15, se .pri-
ključuje zahtevi slovenskih staršev od Sv. Mar. Magdalene Spodnje, ki ponovno prosijo za otvoritev slovenskega otroškega vrtca na Kolonkov-cu v novi občinski hiši v Ul. Costalunga 306-1. Za vrtec je prijavljenih 40 otrok staršev delavcev, ki zaradi oddaljenosti ne morejo obiskovati otroškega vrtca pri Sv. Soboti in je tudi pot zaradi cestnega prometa zelo nevarna.
Slovenski starši so večkrat osebno prosili šolske oblasti, do bi te odprle vrtec slovenskim otrokom. 23. septembra 1954 so vložili ustrezno prošnjo, priložili so seznam otrok, toda prošnja se je izgubila mi šolskem skrbništvu.
12. marca 1955 so slovenski starši obnovili prošnjo za otvoritev slovenskega šolskega vrtca in so vlogo oddali istočasno ravnateljstvu za javno šolstvo v roke šol. skrbniku Faddi, upravi otroških vrtcev v roke prof. Karmeli Taverna in oddelku zu socialno skrbstvo prof. Schiffrerju.
Do danes se nimajo rešitve vlog in zato Vas prosimo, gospod generalni vladni komisar, du se zadosti upravičeni prošnji prizadetih staršev in odpre slovenski otroški vrtec na Ko-lon Icovcu.
* * *
Podpisana se v imenu staršev iz Padrič in Gropade obračava na Vas, gospod vladni komisar, v zvezi z zahtevo po otvoritvi otroškega tirtca v Gropadi.
Zavezniška vojaška uprava p Trstu je v zadnjih mesecih svojega upravljanja odobrila otvoritev vrtca v Gropadi-Uprava otroških vrtcev (Opera Asih Infanliti) v Trstu je predložila tudi proračun za opremo vrtca. Prav tako je prof. Schiffrer, načelnik tirada za socialno skrbstvo pri Zavezniški vojaški upravi zagotovil občinskemu svetovalcu dr Deklevi, da bo vprašanje vrtca v Gropadi ugodno rešeno s šolskim letom 1954-55.
Za otvoritev tega vrtca se borimo že dolgo vrsto let, da bi z njegovo ustanovitvijo dosegli uspešnejše vzgajanje
predšolske mladine. Ker tudi do sedaj ni bilo še ničesar urejenega. smo popolnoma upravičiti prositi, da to vprašanje rešite ugodno o najkrajšem času.
Z motorjem je padel
Na ovinku na cesti, ki iz Ključa pelje proti Boljuncu je- 47-letni pek Antonio Fer-fila iz Ul. Machlig zaradi slabe ceste izgubil oblast nad vespo, ki je podrla dva obcestna kamna in se nato skupno šoferjem zvrnila.
Ferfilo so kasneje odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi izpaha ramena in raznih prask pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 14 ali 28 dneh.
Otroka je podrl
Medtem, ko se je 28-letni Bruno Samec iz Domja vozil s svojo vespo po Sprehajališču sv, Andreja, je v višini »emigrantske palače* opazil otroka, ki je hotel pred njim prekoračiti cesto. Mladenič je takoj silovito zavrl, zgradi česar se je z motorjem zvrnil na tla. Vozilo pa je na gladkem asfaltu zdrselo naprej in trčilo v otroka, ki je tudi padel. Otroka, identificiranega za 8-letnega Paola Vattova-nija so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, odkoder pa so ga kljub omotičnemu stanju odslovili s priporočilom 10 ali celo 25-dnevnega počitka. Samec pa se je kasneje zatekel v bolnišnico s policijskim avtom in so tudi njega po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 6 ali 8 dneh.
Nepreviden skok
V bolnišnici so morali popoldne nuditi zdravniško pomoč 30-letnemu Aldu Mariju Khailu iz Vicolo ospedale mi-litare, ki se je med skokom na tovornik v vožnji potolkel po kolenu in gležnju. Khail, ki je bil zaposlen pri Selad, bo okreval v 6 ali 8 dneh in bo moral ves ta čas počivati.
trditve dr. Dekleve, da občinska uprava še vedno zapostavlja slovenske okoliške kraje tudi na področju javnih del, je podžupan skušal dokazati, da to ni res, navajajoč nekatera dela. predvsem na Kontovelu. Toda dejstvo je, da so v slovensuih okoliških krajih napravili tako malo, da se ne da sorazmerno primerjati s tern, Kar so napravili v mestu in še posebno tam, kjer so zgradili in zidajo celotna no-va italijanska naselja m nove rajone.
Preden je župan dal na gla sevanje letošnji proračun so predstavniki posameznih skupin podali glasovalne izjave Dr. Jože Dekleva je poudaril, da je že v svojih izvajanjih o proračunu izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Nato je dejal, da se vsako leto zahtevajo ukrepi za dosego bolj pravičnega obdavčevanja, sprememba trošarine >n družinskega davka, ki v naši občini ni dosegel tega, kar se je pričakovalo. Ničesar ni bilo storjenega, da bi se osnovni odbitek pri ocenjevanju dohodkov za družinski davek povišal na stopnjo, ki jo danes zahtevajo družinski stroški, da se omili davčni pritisk na male dohodke in s tem poviša davek na visoke dohodke.
«Hkrati pa moram ugotoviti, da občinske uprave ne spoštujejo pravic, ki jih Posebni statut zagotavlja Slovencem. Od podpisa londonskega sporazuma do danes se ni še nič spremenilo in ne vidim nobenega resnega namena, da bi dosedanje stališče spremenili. Moja opozorila na spoštovanje Posebnega statuta so bila napačno tolmačena, ignorirana in celo ironizirana. Odbornik Sciolis je tudi letos skušai dokazati z raznimi statističnimi podatki, da uživajo slovenske šele določene prednosti pred italijanskimi. Iz teh podatkov pa sledi, da slovenska višja srednja šola razpolaga samo s 75 odstotkov potrebnih prostorov, medtem ko istovrstna italijanska šola razpolaga s 87 odstotki. Prof Sciolis zanika, da bi i bčinska uprava diskriminacijsko lav.iala glede slovenskih otroških vrtcev. Sprašujem se, na osnovi kakšnih načel je določen številčni odnos med slovenskimi in italijanskimi otroškimi vrtci? Ali odgovarja morda ta odnos, odnosu med slovenskim in italijanskim perbivalstvom oziroma med slovenskim in italijanskim šolskim prebivalstvom?«. Dr. Dekleva dalje ugotavlja, da prof. Sciolis, ki nasprotuje ustanovitvi slovenskega otroškega vrtca v Ulici sv. Frančiška, češ da niti italijanski otroci nimajo vrtca v tej ulici, zakaj pa ne dajo Slcvencem vrtec v Ulici D> nadoni, kjer že obstaja italijanski vrtec? Italijanski ■>-troci imajo v središču mesta otroški vrtec v Ulici ’ Galatti 20. «Naj mi prof. Scioiis pove na osnovi kakšnega pravičnega načela je bil določen odnos italijanskih otroških zabavišč v mestu in slovenskin, ki jih sploh ni? Ali ni to najbolj odkrita diskriminacija, ki nima nič skupnega s pravico. Končno pa prof. Sciolis ne more zanikati, da je občinsko g'edališce »Verdi« dobilo :z področnega proračuna 1953. jeta 134 milijonov lir. Zakaj prof. Sciolis ne smatra za potrebno podpreti kulturne stike med Italijani in Jugoslovani, ker bi zbližanje na tem področju rodilo pozitivne rezultate tudi na drugih področjih, ki zanimajo oba tu živeča naroda.
Zaradi vseh omenjenih razlogov in zaradi razlogov, ki sem jih omenil že v svojem prejšnjem govoru, bom glasoval proti proračunu«
Kot smo /e omenili, je dr Agneietto glasoval za prora
Agneletto to Deklevovo »demagogijo« ponovil in ((priporočil« sprejem Slovencev v občinsko službo.
Nerodna padca
Med hojo po Ul. Perarolo v Barkovljah se je 58-letna Zofija Renar iz Ul. Bonomea spotaknila, pri čemer je nerodno padla na tla in udarila z glavo ob trd tlak. Prisotni so ji takoj pomagali na noge, vendar so kmalu uvideli, da sama ne bo mogla hoditi, zaradi česar so poklicali osebje Rdečega križa, ki so Renarje-vo odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico.
* * *
Z rešilnim avtom se je včeraj zatekel v bolnišnico 34-let-m težak Ivan Kogoj z Grete, | katerega so morali zaradi u- I darca na nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami pridržati na ortopedskem oddelku.
Kogoj, ki bo verjetno okreval že v 12 dneh, je povedal, da je med razkladanjem starega železa z nekega železniškega vagona v pristanišču nerodno padel.
to tudi zaradi drugih razlogov. Pomorski krogi Genove in Neaplja so namreč prav v zadnjem času povečali pritisk na vladne kroge, da ne bi prišlo .do nikake premestitve ladij v korist Trsta. Tako smatrajo v Neaplju, da sta »Saturnia« in »Vulcania« za stalno dodeljeni njih pristanišču, medtem ko so genovski špediterji zagrozili, z resnimi protestnimi akcijami, če bi vlada zadovoljila tržaške zahteve po vrnitvi redne proge Tržaškega Lloyda proti Daljnemu vzhodu v Trst.
Ta zelo močan pritisk dveh največjih italijanskih • pristanišč, ki sta tesno povezani z vladajočimi krogi v Rimu, seveda ne govori v korist ugodne rešitve tržaških zahtev, zaradi česar dobivajo dobršno mero verjetnosti govorice o ponovni preložitvi obiska ministra za trgovsko mornarico. To toliko bolj, ker bo prav v tem času ostra protestna stavka delavcev ladjedelnic in ker je za torek napovedana protestna zapora tržaških malih in srednjih obratov.
Zanimive so tudi razne govorice, ki čeprav nimajo u-radnega značaja in jih določeni odgovorni krogi zanikajo, jasno odražajo razpoloženje tržaškega prebivalstva. Mnogo se namreč govori o zakasnitvi izročitve in odhoda «Aquileie». Tako se čuje, da se skuša ta odhod zavleči, da bi se med tem časom ponovno proučilo vprašanje premestitev te ladje v Genovo in da bi se doseglo, da bi ladja ostala v Trstu. V tej zvezi se tudi govori o gibanju med pomorščaki, ki naj bi napovedali protestno stavko in tako preprečili odhod ladje.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR*
vabi na
plebiti iieceV
ki bo v nedeljo 17. aprila ob 20.30 uri
v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6-IV.
PD »IVAN CANKAR*
V nedeljo 17. aprila 19S3 ob 10.30 dopoldne
bo nastopil v Ul. Montecchi 6-IV LUTKOVNI ODER Na sporedu je PAVLIHA S SVOJO VESELO DRUŠČINO
Vabljeni vsi mladi in odrasli prijatelji, da se ob novem sporedu prisrčno nasmejejo in zabavajo.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi na plesno čajanko, ki bo v Dedeljo 17. t. ir. s pričetkom ob 17. uri v Ul R. Manna 29. Igra jazz orkester.
Nesreča na delu
S prognozo okrevanja v 20 dneh so sprejeli na I. kirurškem oddelku 59-letnega zidarja Alojzija Mlaka iz Vrdelce Školjeta, kateremu so ugotovili poleg udarcev in krvavitve tudi precejšnje omotično stanje.
Moža so pripeljali v bolnišnico z delodajačevim avtom in spremljevalec je povedal, da je Mlak padel med delom v Tovarni strojev,
Z lestve je padel
Medtem ko je 61-letni Emilij Šinigoj iz Ul. S. Cilino stal na lestvi in popravljal platno nad barom «Isa», je nepričakovano izgubil ravnotežje in padel na tla, pri čemer si je zvil gleženj desne noge in se potolkel po prsih.
Kev so mu v bolnišnici ugotovili poleg zvitja gležnja tudi verjetne kostne poškodbe so ga pridržgli s prognozo o-krevanja v 15 dneh na ortopedskem oddelku.
(Moralna oborožitev» v Novem gledališču
Včeraj zvečer je bila v Novem gledališču predstava v okviru prireditev, ki jih prireja tako imenovano gibanje «Moralna oborožitev*. To gibanje si prizadeva, kot je razvidno iz raznih propagandnih knjig in brošu in tudi iz razgovora z nekaterimi voditelji, za uveljavljenje moralnih principov, ki morajo pač biti podlaga za vsako družbo, ki so pa včasih bolj na jezikih kot pa v dejanjih. Gotovo teh principov ni mogoče odklanjati, ni pa gotovo, da bi jih bilo mogoče tako enostavno uveljaviti v življenju kot hoče to doseči — vsaj navidez — »Moralna oborožitev«.
Čeprav predstavniki tega gibanja skušajo zavračati vsak sum. da bi jih vodila kaka politika, se vendar v neki svoji brošuri silovito zaganjajo v Lenina; tudi sicer še večkrat izstopa protikomunistična ost. Po tej poti seveda ni mogoče priti do tega, da bi se vsi ljudje na svetu med seboj pomirili, ne glede na to, da do tega ne more priti v večrazredni družbi. Kakor ne moreta biti drug ob drugem ogenj in voda, tako se delavski razred nikoli ne bo mogel pomiriti s kapitalističnim razredom. Vsako zavajanje na tako možnost je v bistvu odvračanje od razredne borbe; v čigavo korist, pa ni treba pojasnjevati.
Včeraj so igrali delo Petra Howarda «Clovek s ključem«, ki na svoj način služi idejam gibanja. V Novem gledališču je bilo precej občinstva, ki se je tudi dovolj zabavalo.
IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA
Uspe! priziv
Oktobra 1953. leta se je 40-letni Danijel Sancin iz Ulice Vigneti vrnil po delu domov na kosilo, vendar žene ni našel nikjer. Namesto nje pa je našel listek, s katerim ga je pozdravljala in obveščala, da ga zapušča. Možakar je bil sicer jezen, vendar je vseeno upal, da se bo zena, 31-lelna Josipina Počkar, le vrnila domov. Moz je sicer potrpežljivo čakal, a ker jo po štirih dneh se ni bilo domov, je zadevo prijavil policiji, ki je začela zensko iskati. Iskanje pa se je končalo negativno, da-siravno so ugotovili, da je Poč-karjeva delala kakih 7 dni pri neki družini v Ul. Scttefonta-ne in da je prenočevala pri neki oddajalki sob v Ul. Gat-teri.
Točno mesec dni kasneje se je Sancin ponovno oglasil na
policiji in povedal, da je žena obiskala njegove dolžnike, od katerih je dobila vsega skupaj 10.000 lir. Vrhutcga je kupila na obroke tudi zlato zapestnico, katero pa je nato zastavila v zastavljalnici.
Počkarjevo so policijske ob- ; lasti prijavile sodišču pod ob- i tožbo kršitve izpolnjevanja zekonskih dolžnosti in zaradi zapustitve doma in so jo tudi | v odsotnosti obsodili na 20.000 | li- globe pogojno in brez vpi- j sa kazni v kazenski list.
Počkarjeva pa je tak«) vlo
IZPRED
KAZENSKEGA SODISCA
Odložena razprava za zaprtimi vrati
Proces proti 42-letnemu Gustavu Foscariniju, ki se je omadeževal z nenravnim vedenjem do hčere, je bil po kratki razpravi za zaprtimi vrati odložen za nedoločen čas, ker je sodišče odredilo psihiatrični pregled njegove hčere. Dodati moramo, da se morajo na procesu zagovarjati poleg Foscarinija in hčere tudi drugi obtoženci, ki pa so vsi bili na začasni svobodi. Tudi Foscarinija so po zahtevi zagovornika izpustili na začasno svobodo.
Preds.: Gnezda, tož.: Visalli, zapisn.:	Magliacca,	obramba:
odv. Padovani, Bologna, Coen, Girometla in Niseteo.
čun. V glasovalni ;zjavi jo	žila	proti	obsodbi	priziv in	se	,
ponovil »priporočila« občin-	predstavila	na	razpravi.^ kjer	|
skemu odboru, ki pa jih je prof. Sciolis tako grobo zavrnil kljub temu, da je glasoval za proračun. V eni cd zadnjih številk »Demokracije« so pisali, da je bilo vs
je še enkrat potrdila, da je mož z njo slabo ravnal in da je zato zbezala z doma ter si j poiskala v neki gostilni delo. j Sodišču ni preostalo druge- | ga kot žensko oprostiti zaradi |
to, kar je dr. Dekleva govo pomanjkanja dokazov
ril o Posebnem statutu v pio-iačunski razpravi, navadna demagogija. Včeraj pa je dr
Preds.:	Fabrio.	tož.:	Amo-
deo, zapisn.: Petrocelli, obramba. odv. Bologna.
Po smrti tatu odkrita tatvina
Marca letos je uprava hotela Excelsior prijavila policijskim oblastem, da so med pregledom inventarja ugotovili, da so neznanci v zadnjih povojnih letih ukradli precejšnje število hotelskega pribora. Policija je takoj uvedla preiskavo in pregledala tudi pribore raznih barov in gostiln. V nekem baru so tako našli del ukradenih stvari, medtem ko so v neki gostilni odkrili kar 8n kosov srebrnega pribora z graviranim imenom hotela.
Policija je odkrila tudi tatu. Tat je bivši hotelski vratar, vendar ga niso mogli prijaviti sodišču, ker je pred približno dvema letoma umrl. Nasprot- j no pa so prijavili sodišču lastnika bara in gostilne, ki se bosta morala zagovarjati zaradi nakupa ukradenega blaga.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi na PREDAVANJE ki, bo danes 16. t. m. ob 29.39 soboto 16. t. m. ob 29.39 v Ul, Roma 15-11. Tema: Naše narodne noše in plesi (s spremljavo glasbe, filmov in slik). Predava Peter Sancin.
Dramska skupina prosvetnega društva »Slavec* iz Ricmanj priredi jutri, v nedeljo 17. aprila ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Leskovčevo dramo v 3. dejanjih »DVA BREGOVA*. Na prireditvi sodeluje tudi ricmanjska godba.
Dramska skupina prosvetnega društva »Vesna* iz Sv. Križa gostuje v nedeljo 17. aprila v društveni dvorani na Kontovelu z uspelo ljubezensko igro »V NIŽAVI*. Pričetek ob 19.30.
Vabimo k obilni udeležbi.
Slovensko-hrvatska ljudska prosveta
’ Razna obvestila
GLASBENA MATICA
Obveščamo vse interesente, da rmo pričeli s poukom solo-patja. Kdor želi obiskovat ta rečaj, naj se zglasi v pisarni Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29. telefon 29779. Ker bomo poučevali tudi ob nedeljah dopoldne, je tečaj primeren zlasti za tiste, ki ne bi med tednom, utegnili prihajati. Poučuje priznan solo-pevski strokovnjak.
Ravnateljstvo RODITELJSKI POSVET V BAZOVICI V Bazovici bo v nedeljo 17. t. m. ob 16.30 v prostorih osnovne šote roditeljski posvet. Starši šoloobveznih otrok vljudno vabljeni.
Učiteljstvo Tržaški filatelistični klub «L. Košir*. Jutri, 17. t. m. bo v prostor i h kluba, Ul. Homa 15-11.,
običajni nedeljski seslailek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Na ta sestanek so vabljeni tudi nečlani kluba, da se prepričajo o živahnosti sestankov e-dinega slovenskega kluba v Trstu.
Ljudska prosveta
PD »Ivan Cankar* obvešča člane in prijatelje društva, da je vsak dan od 17. do 22. ure v društvenih prostorih na razpolago namizni tenis, šah in dama. Vabljeni vsi, ki se želijo zdravo in prijetno zabavati.
Namesto cvetja na grob pok. kolegice Irme Cok daruje kati-narsko učiteljstvo 2.000 lir za Dijaško Matjco.
Prosvetno društvo Lonjer-Ka-tinara vabi svoje člane na predavanj« o MEMORANDUMU, ki ga bo imel dr. Jože Dekleva danes 16. t. m. ob 20.39 na sedežu v Lonjerju.
Od vmdo danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 15. aprila t. 1. se ie v Trstu rodilo 11 otrck, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 8.
POROČILI SO SE:	geometer
Romano Godas in prodajalka Sanluzza Vascoto, ind. Izvedenec Renato Voipe in uradnica Lina Girardii, uradnik Sergio Burdian in učiteljica Filomena Massaro, šofer Giuseppe Crasti in gospodinja Avellina Matiassi, uradnik Giulio Secoij in gospodinja Bruna Zinigrian agent c. P. Sergio Furlan m šivilja Lilia. na Bessone, livar Vittorio Gan-dusio in šivilja Francevca Isido-ro, obralo v od j a Al' io Devivi in gospodinja An.iamaria Maltmtl.
UMRLI SO: 77-letna Angela Hauser por. Mfiluta. 34-ietna Carolina Polldk vd. Corrado, 7 5-letna Kgeria Manassaro, 81-letns Josip.na Skočir vd. Je-lerčič, 77-letna Eieonora Ferrari por. Peratelio.
VREME VCFRAJ
Najvišja temperatura 14.3, najnižja 7,5, ob 17. uri 11.3. Zračni tlak 1010,5 stanoviten, veter !5 km na uro, vlaga 46 cdst., padavine 2,3 mm, nebo pooblačimo, morje nekoliko razgibano, tem-ptratura morja 10 stopinj.
‘J n q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 16. t. m. ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH komedija Jan de Hartoga
«Sopofnika»
V nedeljo 17. t. m. ob 16. uri in ob 20.30 v
AVDITORIJU v TRSTU
«1ADJA TEI\IACITY»
Igra v treh dejanjih Spisal: CHARLES VIL-DRAC
Prevedel: MILAN SKRBINŠEK Režiser: NADA GABRI-JELCIČEVA Scenograf: JOŽE CESAR
V ponedeljek 18. t. m.
ob 20.30 v AVDITORIJU v TRSTU
juiiu uuiuyiuma»
Zadnjič v mestu
Komedija v petih dejanjih (dvanajstih slikah) Spisal: WILLIAM SHAKESPEARE Prevedel:	OTON	ZU-
PANČIČ Režiser in scenograf: ing. arh. VIKTOR MOLKA k. g.
Asistent režije:	SOČA
HAFNER Kostumi :	ALENKA
BARTL-SERŠA k. g.
Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15-11, tel. 31119: danes od 11. do 13. in od 17. do 19. ure.
V nedeljo od 11. do 13. in od 14. do 20.30. V ponedeljek od 11. do 13. in od 17. do 20.30.
Nesreča na tnobusu
Medtem ko je 60-lelna Antonija Bolmarcich por. Ginizza s Trga Liberta 9 hotela v Ul. S. Pellico izstopiti iz filobusa št 1, je nerodno padla ter se udarila po glavi. V bolnišnici, kjer so jo s prognozo okrevanja v 2 ali 3 dneh sprejeli na opazovalnem oddelku, je povedala. da je padla, kei je vozilo nepričakovano zavozilo naprej.
( OLEPALlSČA )
VERDI
Sobota: ob 21. uri Luigi Pi-ra-ndeilo «6 eseb išče avtorja«. Slavnostni večer na čast Ricciju.
GLEDALIŠČE V KRIŽU
Danes 16. t. m. ob 20.30 VEČER NARODNIH PESMI IN PLESOV
Nastopajo folklorna skupina in dramski odsek iz Brega z veselo sceno »Dva gluhca* in enodejanko »Analfabet* ter pevski zbor iz Doline.
Spored pevskega zbora: I. del: 1. A. Foerster: Planinska, 2. K. Boštjančič: Moja dekle, 3. V. Vodopivec: Na poljani. 4. D. Jenko: Tiha luna, 5. Z. Prelovec: Oj Doberdob. II. del: 6. A. Ned-ved:	Ljubezen in po-
mlad. 7. B. Ipavec: Domovini, 8. F. Venturini: Vasovalec, 9. - J. , Aliaš: Na dan. 10. I. Zajec: U boj.
Jovna produkcija
gojencev
bo v torek 19. t. m. ob 20. uri v Ul. Roma 15-11. (Gregorčičeva dvorana) Nastopajo gojenci iz oddelka za klavir, violino in harmoniko. Vabila so na razpolago V Ul. Roma 15-11. (SPZ) ter pri vhodu v dvorano pred pričetkom nastopa.
Excel*ior. 16.00: «Zapi i no povelje«. J. VVcbb, A. Robinson.
Feujce. 15.00. «Malaga», M. 0’Hara, Mav Donald Carej.
Naztonaie. 16.00: »Rop stoletja«, T. Curtis, J, Adams,
Filodrammatico. 16.00 ((Bobnenje bobnov«, A. Ladd.
Supercinema. 16.00: «Crna Eva«, A. Cifarvello.
Arcobaleno. 15.30:	»G len s k I ti-
ran*, O VVelies. M. Loikvvocd-
Astra Rojan. 16.00: (Skasltatsc.ue-vvanski rdeči jopiči«. A. Ladu, S. VVinters.
Capitol. 15.0a: «Jetmki neba« J. VVajne, C. Trevor.
Cristaho. 15.30-	«V itezl okrogle
rnize«, R. Tay!or V Garditer.
Grattacieiu. 15.00: »Dčsirče«, M. Oberen, J, Simmons
Alabarda. 15.30:	»aaurina«, A.
Ht pbut n.
Aristpn, 16.00; «Usm:ljennje za tistega, ki pade«, A Luaidt
Ariuonta. 15.00:	«Rdtc meteo-
rit«, T, Curtis.
Atirora. 16.00: «Sulica, ki ubije«, S Tracv.
Garibaldi. 15.30:	«Strah», I.
Bergman
Ideale. 16.00: «Dnevi ljubezni«, M. Mastrotani. Mladoletnim prepovedano.
Impcro. i6.00: «GorJc premagancem«, A. M. Fenero. Mladoletnim prepovedano.
Italia. 15.30: »Sabrina*, H Bo-garl, A. Hepburn.
S. Marcu. 16.C0: »Konjenik ra-motne doline«. A. Ladd.
K mo ob murju. 16.00: »Francoska linija«, J. Russeil. Mladoletnim prepovedano.
Moderno. 16.00: »Bel božič«, B. Crosby.
Savona, 15 30:	»Mogambo«, A
Gardner
Viale. 16.00: »Neustrašni bratje«, R. Tajlor.
Vitlorio Veneto. 15.30:	»Vid.Ra
som te ubijati«, B. Sianwyvk. Mladini izpol 16 let prepovedano
Azzurro. 16.00: »Latinski ljubimci«, L. Turner.
Belvedere, 16.00: #Semino!e», R. Hudson
Marconi, 15 00. «Upor na Cainl«. H. Bcgart.
Masiimo 1,5 20:	»Okrvavljena
strelica«. C. Heston.
Novo Cine. 1600:	»bombrero«,
R. Momalbari.
Odeon. 16.00:	«Balijs!ca
sa«, B. Hope.	kjI
Radio. 16.00:	»Odisej«.
Seroku la3j6.39:	»Notoriu5’’	4
Grant.
Venezia. 15.00: »Meč W ca«, R. Torid. . r p Skedenj. 18.00: »Teličku. '■
brizi.
Kino na Opčinah. 18N>-
Guitair«. J. Crawf0rd.
SOBOTA 16. sptili H®
' ««* •' pw8T*,'h(»I»
11.30 Lahka £>asMi,r i: ► davanje: Odkčna	ndj
tičoka; 12.15 Za
13.00 Operni duetj, kv zbori; 13.30 Lahike illl 14.C0 Čajkovski: UveJnljc 14.15 Kulturni bozcT|' 'pwn: Ritmične popevke; «• tettr. Fantazija za klavir m J. &
15.00 Melodije d Pogovor z ženo;	JT ški koncert; 16.20
rodne pesmi; 16.40	-fjji«*1"
fon.ične variacije 113 Lpti . terno; 17.00 Liszt: h-molu; 17.26 Resna IS 00 Rnske pesni' F« *af»°" liott; 18.20 Laio: Spa%t)tt nija; 18.4.5 Havajske gjčif*. Hammond orgle:	193)®
univerza:	19.10 p^,.vl,i
20.00 Šport; 20.05 S|aVoO & 20.30 Z-bavna	-
venski moški zoon. -. j stM senet: «Le Cyd» - >>aS;
»Sh«*1
21.35 Iz operetnega
Rimski Korsakov: zada«.
•r k * T '• , n č
11.30 Simfonična V. Cajvino: »Stolp c* .^45 DJJ igra v treh dejanjih, j \/t9 matizirana	novela;	*	, fa»
motivi; 21.30 Schuman zija v C-duru: 22.45 1je jazza.
K O P E« 0_ 7.U.
Slovenska poročila:	.L'
13.30. 14.30. 19.30 m d>« * Hrvaška poročila: vsa
20.00	.....	j,i5.	11
Italijanska poročna.
17.00. 19.00	in 23.00	|0,.:
Iz naših	listov v	51	pane<iG
dari (razen	nedelje
Ha) ob 14.36	ital.:
Iz naših listov v ' .„«ieir
dan (razen nedelj*
kal	ob 17.06.	. J.00
6.30 Jutranja ledar . vremenska	,.tja
poved časa; 7.05 J«1 ba;	7.30 Nasveti	za	*ero;	lL
11.00 Iz opere
Zabavna glasba; l4;%) ciJiir lodije do melodije; > ;ne sicv ,, vih akordov 00 m'°r„,rl0sti; ske glasbene ustvarjal ^ B Zena, družba i.n dom. jpai??, vel:	1. Le valse; z3,rtizafi
raipsodija: 16.00 p°,.™niee IJjS poteh; 16.20	Iz	1&£
slovanskih skladatelj	FL,
glasbe: 17.30 Ren>a'r.a. i8.15 log zmage,	2. nadaij-.	L%	i ;
muel Baroan:	K®" .»OO f^cs-
in orkester	op.	20-15	-J
19.15 Melodični ulj" ’,je botni večer	za	IR*„djislc»	^
ne glasbe: 21.00 Ra
22.00 Plesna glasba. t «.!.«** «•-	>»	' „4	«1 j
327,1 m, 202.1 m, 7 jo,lI Poročila ob 5.00. 6.00.	j
15.00. 17.00 in 22.00	L
11.00 Radijski ko	pPJ
Glasbena medigra. ■Djgt«. zu naše male; 12-10 "jporstf ga Lorbeka izvaja. M ^eiehj halni ansambel: ' j-jisbeU 1 - poslušajte; 13-30 Gl'^ustu za*k; 14.40 Nastopal0 funkG ars; mbli z raznimi , j« „1
15.15 Skladbe za par n>rJJ|; lino:	15.40	HrvatsM
glasba (Prenos 'z ture - v
6.00 Utrinki iz !“f^ečni V
  .....
Glasbene uganke, ! -j ^ ^ k-> Rupel:	,Ie7c c1(rven^ nfljj
(ponovitev); 18.15 » pesitf‘ rodne in umetne
d im ir Bartol: m ec».
1'KE,
Ko Rupel:
.lesd11
ne in umetne **. p! Zenski vokalni	l2ra	ta y*
Okno v svet; i8'1a0 J3vIU
sel
jxno v svri; lo;‘v,n
aški orkester;
eli večer radio LJ *
'IT.lF.Vl*1 njjlA; 11.00 Film _«y,eJ*n°nji? *i’V
18.15 VVild ®L|r «Brez prič«, dram -vest:	20.30	Dnevne	,**;
vesti; 21.00 «Zlati zy
Filmski svet.
TRST Ul. sv Frančiška 20/IH. tel. 37-338
sprejema in-serate. male
n
oglase, osmrtni<-'e '	j5.
od 8. do 12.30 ih
18. ure- V  ______________
PRI MOTO GUZZI 2i0 G gr IZROČITVE! Airone,	65	;!r
to Zigoli 98. Gard^j V ^ torni tricikel). HJgdbm&A Mondial bati. Na® pA i)> si. Avtomoto Dm,S°
/a popravila. CK* »j^st Fabio Severo i® **
pBf$
ADRIA EX
i K*1'	pr,it
Ul.
C,Cer'2924:»
—	\ef>
Adria Expr«* dpV znanje spor®d F njih izletov v.l955 .
28. - 29. - 30.- dps 5, TURIN (m*d£L» It«1"
gometna le	jj,
Jugoslavija)
Vpisovanje
17. - 22.5.1935 DUNAJ ,	,0
vpisovanje   	j,jj
C A RI O—^)5 fi.
odhodi !•> *'.’_
in 29- ro:iJa PARIZ  _______^
dnevni odh0(,i
N^ELNA avtonomija v teoriji in praksi
'PROSTA CONA-y DOLINI AOSTA
Dosedanje ravnanje z narodnostnimi manjšina-ju utegne upropastiti italijansko držaVo - meni wtoliški dvomesečnik „L’ alleanza italianaft
kar so demokristjani s goc,° ^parskega volilnega . "a, ki je celo poslabša-turianta znanega fašistič-M volilnega zakona Acer-i' Vrevzela oblast v Dolini tri*’ *!* £a^° izrinila iz u-i,„Ue dejansko najmočnejšo t,„le?no stranko — valdo-
tisi*S ° un‘J0 — se P° časo-j.t ,u . Padi ostra borba med .. aimi strankami in pristn-tPtonomističneaa gibanja, taldottanskega av-pe °”1'*t^neDa gibanja «La di " t va'dotaine» ne zamu-ko„	Prtlike	za razkriti-
i( 0!*je dernagoških potez ki Ph demokršeanska stran-sPosl^je, da hi ohranila vni\ rnaiavi vpliv med prebi-°m"	^ te^ demugoški
cer	ze*° ^spretno ši-
biti ?ot*P*riIj0 tudi nekateri ro£a’. 1 s» na glasu, da po-
du
zelo objektivno
^ anih dogodkih. Tako je, 0(j pDtner, pred kratkim netit, 'Sria- turinska «La Stam-uživa°P'Sa*a’ **a “Dolina Aosta
Rednost integralne prosu! ■Cone* — medtem ko je jta 0 znano, da Dolina Ao-ne takega privilegija sploh Oov'l?lVa' Avtonomni deželi tiit Ule .^ost® je sicer po sta-dan pr*znana prosta cona, do C(l es Pa uživa le nekatere cejl,ISl<:e °*njšaue, ki so prevre ?^roninega obsega. Po te objektivnih računih se carinske olajšave poznajo
v domač višini
kori-^° ltr’ pe se v celoti iz-
v nf .cem gospodinjstvu le Kj, ';Jnt do približno meseč-
Hčin vse racionirane kotiti * b^°8a’ ki ga moreš do-kol .P° znižani ceni. In te Tak™* so itak zelo omejene. j. moreš na primer dobi-jj„?eseap° na osebo: 1.8 kg rr 5‘0ria po 94 lir kg. 160 g Hi *0n* |;aue Po 1-550, 1750
Po lao V,r za fc»- iO 9 oli®
dometi. ’ 50 8 kavnega na-tSa, stka, 5Q 0 čokolade, jn e tri mesece 250 g kakaa (C^krat „a |et0 50 0 čaja. 4<m„ bili	«	Dolini
.. a, katcor na pr. « Arigli-ta gll1VVan' na čaj, bi jim, tari P.ina čaja brez carine „ °scala komaj za nekaj dni {rj	Nekoliko boljši je
!j Cr z bencinom, ki stane lr liter- Motociklisti ga
e od 5 dB j g iipirOV na jne-lrn! avt°mobilisti 50—40 li-
u mesečno.
jajo sicer še dru-
•tal
bod0
alajšg
ve, a do sedaj je o-Vse le pri obljubah. Ko
ht ' ?Pet Pa vidiku uprav-, '6tn °i ?e' bodo verjetno k ”0 ,j0 aizavam dodali še kakš-ialj ru9o blago. Odnosno zni-dunAa nekaj Ur višino dose-
^ carinskih olajšav,
ki s"90 ner*šeno vprašanje, le L,uleče že od dneva, ko ce, a Proglašena deželna tipr(,.oniDa Doline Aoste, je ki n'lnje odstotka davkov, to ostanejo v deželi. Tudi vPrašo kača.
*ahtev°V' deželna uprava pa lilco a naimanj dvakrat to-tii ’ ,*P.r^° dejstva, da gre hkrati e Potrebe dežele, ,'tiav sprif'0 okoliščine, da kov , teteria v deželi dan-lir. pa,vtč kot 5 milijard T‘UrlnJd kratkim je posebna rila rn(arr,n komisija odo-PreOuj- ° Ptilijonou lir kot hodkov U na del državnih do-155-f ,r 01* ‘iaplcou za leto Ao>, Po Gauzetta del Polo-
tit g ?sanje se vleče kot ja-Ui;|ij09Ca' Vlada ponuja 800
:SQla 36 5 le,n v zvezi pi-Poi,,r^larca l- *•>. da se je da ]e adnih virov zvedelo, ,,e9u	pr‘^° tudi do aokonž-
-ddi>čnih0razunia 0 razdelitvi Po j d°bodlco« med drža-)el"o n,56'0 To P® je ver-Pa ni P0Us«in izmišljeno. Ce ^itn0 ■t*’ni*l3cn°. pot etn gre sklcnjp 0 sP°razum, ki je bil 9a ttine, vednosti jaune-^‘‘tlacHn’ ‘v- }e' d« ure za niol-r-.\	se	.ie sedanji
•' ,le Up^- Upraoitelji tli-
°*** pa 9re .ra vespo-te omenjeni dogo
V'Tietnn*i° °bjapiti, Po vsej
h>.1b.
'0)1(1 ,x.	. x
p 1,1 ^aokoo r,etJe
Predujma na del
»dno,« vprašanje pa zadeva
*'n- Ajhp0 Parodnostnth munj-
odnor. J'® 'HoTe trditi, dl
,lokracij0 MPtl tfščtinsko de-
'bistvom i^doztanskim isKrer.i m pri~
Li^JEn
SMO:
Cilj.,, ‘H f,fc t
'Cl° slaven5km ° stev 4
Von ‘Zctaia c, h *>lozb. za-P-Ub	ensk 1 knjižni za.
br>llUiMn*:-.Cas°Pis n
•'rotij-u
VrUefl, Nlena ' "OZA l*UXEM-
k»rjeVir*ac Striil*l„.‘n. ‘‘•el°' Pre'
p^Sin ,.“l0ibs V pei;
-«ia , —itar Ljubljani. 1955, !»fjevi"Ji*»- Ura :BMANO DEI-O.
Pr,°SiP S,r
jateljski. Res je obratno: ti odnosi so skrajno napeti in to po krivdi demokrščanske stranke, ki ni znala ali, bolje, ni hotela vzpostaviti z njim poštenih in lojalnih od-noša jev. To pa je tembolj čudno spričo dejstva, da gre pri valdostaiiSki uniji za gibanje, ki vključuje pretežno katoliško orientirane ljudi in bi skupno politično nastopanje z demokrščansko stranko bilo nekaj povsem naravnega in logičnega, Ce je med njima — na pobudo demo-krščanske stranke — prišlo do razdora, je iskati razlog v dejstvu, da je jabolko sporu predvsem v gledanju na deželno avtonomijo. V aldo-stanska unija je iskreno avtonomistična, aemokrščan. stranka• pa nima glede tega povsem čistih rok in namenov
Zanimivo m skrajno poučno je kar v tej zvezi (namreč glede odnosov do narodnostnih manjšin) piše »Val-leanza italianas — »dttomeseč-nik za obnovo italijanske katoliške politike». V članku, v katerem analizira preteklo ravnanje z narodnostnimi manjšinami v Italiji, ravnanje ki je po mnenju omenjenega iista bilo prava norost, prihaja do zaključka, da utegnejo napake, ki se v odnosih do teh manjš n nadaljujejo, povzročiti resno cslabljenje državne skupnosti. Perspektive, ki se spričo pogrešne politike pojavljajo, so po mnenju tega lista skrajno negativne, Takoj po vojni se je sicer začelo s politiko razumevanja; a čim se je osrednja oblast nekoliko utrdila, so ponovno prevlaaale tiste škodljive sile, ki so za časa fašizma upropastile Italijo. Tako se koncesije, ki so bile priznane obmejnim conam, danes že smatrajo za «neod-pustljivo popustljivost)), ki naj bi jo bilo treba čimprej odstraniti. Tako so v Dolini Aosta začeli z «novim» volilnim zakonom. In tako se je zgodilo, da je z navidezno legalnim sredstvom oblast prevzela manjšina. Clankar zaključuje s skrajno resnim opozorilom »Kar bi volitve v Dolini Aoste morale naučiti Rim je to, da se s sleparskimi volilnimi zakoni more v najboljšem primeru podpreti majava strankarska zgradba, pri tem pa se upro-' pašča država. 2e stari Rimljani so nas učili:	Justitia
fundamentum regnorum«. Njihovi epigoni naj se o tem poučijo in naj to upoštevajo, če se hočejo izogniti posledici,
da jih prebivalstvo zapusti, kakor je zapustilo fašizem. Ko propade neki režim, propade z njim tudi država, in dvomimo, da bi italijanska aržava preživela drugi polom.«
S tem opominom se strinjamo v celoti. Tudi mi imamo za trdno, da si uradna Italija z dosedanjim ravnanjem ne more pridobiti simpatij med slovenskim prebivalstvom, kakor jih z dosedanjim ravnanjem izgublja med prebivalstvom Doline Aosta. In dokler se bo s tako politiko nadaljevalo, bomo mogli z vso upravičenostjo dvomiti v politično modrost italijanskih državnikov.
Jutri ob 16. in 20.30 uri bo SNG za Tržaško ozemlje
priredilo v Avditoriju
igro v treh dejanjih
LADJA TENACITV
//
11
Charlesa Vildraca
v režiji
Nade Gbrije/čičeve
Prizor iz tretjega dejanja Vildracove drame »Ladja Tenacity»
VOJAŠKI KOMENTAR 0 DOGODKIH V F0RU0ŠEI OŽINI
Pomen otočja Kvemoj in Macu za LR Kitajsho in Čanghajšha
Vojaški inteiesi ZDA se ne ozirajo na Cangkajškove želje
Napad kitajskih sil na Jik-jangšang je bil tako močan in odločen, da so v samem začetku te vojaške operacije odpadle vse predpostavke, da je to vojaška demonstracija brez kakih temeljitejših namenov. Evakucija Tacena, ki je »ledila kot posledica poraza Cangkajškove utrjene garnizije na Jikjangšangu, je dalo povod trditvi, da gre za uvod v širše amfibijske 0-peracije, ki imajo mnogo širši obseg kot pa navadno čiščenje ooalnih otokov od kuo-mintanških sil. Napade kitajskih sil na Tačensko otočje so vojaški krogi ZDA ocenili kot začetek operacij proti Formozi.
Enote ameriške sedme flote, ki je štela 132 ameriških ladi’ raznih tioov in 27 Cang-kajškovih ladij, so v sedmih dneh izpraznile s Tacenskih otokov 15.000 Cangkajškovih vojakov in okoli 18.000 civilistov, Na Formozi so uradno izjavili, da je bila eva-
NENAVADNI PRAKTIČNI EMBRIOLOSKI IN BIOLOŠKI POIZKUSI PROF. WOLFA
Nekoč bodo roditelji kar po želji lahko naročali sina ali hčer
Uspehi, ki so jih dosegli v svojem znanstvenem delu na področjih bioligije in em-briologije prof. Wolf in njegovi sodelavci, vsi s stras-sburške univerze, so v javnosti zbudili veliko pozornost. Po vsem sodeč bo sodobna medicina kmalu začela uporabljati povsem nove načine zdravljenja.
Skupini okrog prof Wolfa je uspelo vzgojiti embrionalne organe «in vitro«, t. j. ločene od ostalega organizma ter prestavljene v ustrezne umetno ustarjene pegoje.
Prvemu, ki je uspelo umetno ohraniti pri življenju tkivo izven ostalega organizma, je bil Carel. Bilo je to leta 1910. Leta 1947 je znanstvenikoma Petersu in Massartu uspelo 0-hraniti pri življenju odrezano kravje vime. To sta storila s pomočjo umetnega krvo-toka:	vbrizgala	sta	v žlezo
kri, nakar se je skozi odprtine vimena začelo cediti mleko.
Toda v teh primerih se je erganom moglo ohraniti le njihovo življenje, ne pa tudi mGŽnost uspeha. Zato so u-spehi prof. VVolfa toliko pomembnejši. Njemu in njegovim sodelavcem je uspelo u-stvariti vse potrebne pogoje posebnega okolja, kjer se mo-
Posamezni organi se v laboratorijskih kulturah ne le ohranjajo živi, ampak se celo razvijajo - Po amputaciji so na organizmu ponovno zrasli amputirani organi - Strokovnjaki že sedaj lahko umetno napravijo spačlre
rejo od organizma ločeni, samostojni organi re samo 0-hraniti pri življenju, ampak tudi še naprej razvijati.
Sredi steklene, sterilizirane kabine stoji mlada, belo oblečena ženska y masko lia obrazu. Pred njo je vrsta majhnih, izvotljenih steklenih kock. Vanje skrbno priliva nekakšno toplo tekočino. Ne-daieč od nje se neki bio>og, nagnjen nad mikroskopom pripravlja, da pristopi k delikatni operaciji. Pacient je emfcrion (zarodek) ptščeta. O-peracijo je izvršil nenavadno spretno. Izrezal je zarodku stegence, ki je tako drobno, da ga s prostim očesom komaj vidiš. Zatem je izrezal še eno stegence, nakar obe položil v stekleno kocko, napolnjeno z omenjeno tekočino. Kocka se hermetično zapre, toda sterilni zrak, ki je v njej, bo stegencema omogočil dihanje. Kocko zatem spravijo v omaro s stalno temperaturo 38 stopinj, zraven drugih kock, ki so v njih
VELIKA GRADBENA DEJAVNOS1 V JUGOSLOVANSKI PRESTOLNICI
Beograd bo letos dobil štiri tisoč novih stanovanj
50.000 študentov na beograjski univerzi • 14 novih šolskih poslopij ■ Gradnja novega velesejemskega prostora in novega velikega mostu čez Savo - V načrtu tudi moderno rečno pristanišče
LS‘'vre^rCzlski *-
-raace knKi°pomt>ami o.
R0manUP*5sant' LEPI stri.
J^‘ .^n,'aUev',VeClV Vlad,
G 35. J Va /aložba. M
MV|
>KS,.PHan0v.
r lir, Ma °-
8orjA' Pr«VedH';::'",v,nu štora« ce se vam vennarle *■ Li/t MaJer>. Ca uru Sa' P«s«rf* vstopiti, se ne jezite.
(Od našega dopisnika)
O glavnem mestu .Jugoslavije so bile po vojni napisane številne reportaže. Nemalo so jih napisali tuji no» vinarji. Te so posbno zanimive, ker hkrati odkrivajo razpoloženje in odnos avtorjev. oziroma tistih, ki stoje za njimi, do Jugoslavije in njene stvarnosti. Tuji novinarji, ki so prišli v Beograd z vnaprej formiranim negativnim mišljenjem, so se znašli v neugodnem položaju- Ker niso mogli odkriti nezadovoljstva ljudstva proti družbeni ureditvi, so našli, na primer, da je v Beogradu le malo razkošnih trgovin, le malo luksuznih apartmajev v hotelih, da ima Beograd samo dva nočna lokala, da ljudje. zlasti ženske, niso tako elegantno oblečeni kot v Parizu in drugih zahodno-ev-ropskih mestih in podobno. Vse to je več ali manj res. Se več. Beograd ima premalo stanovanj, šol, hotelov, bolnic,' kino-dvoran, gledališč, športnih igrišč itd. in to kljub milijardam, ki so bile porabljene za obnovo in dosedanjo gradnjo, kljub milijardam, ki se letno v to vlagajo.
Da, vsega je premalo, čeprav ima Beograd danes več stanovanj, bolnic, šol, kinodvoran, gledališč, športnih o-bjektov, trgovin kot pred vojno Akutnost tega vprašanja vidite na vsakem koraku. V trgovinah, zlasti v središču mesta je’gneča. Ce želite iti v kino ali gledališče, morate dolgo čakati v vrsti za vstopnico. Pogosto boste čakali celo zaman. Na postajah glav-spisi. Lo- uili avtobusnih in filobusnih prog boste slišali glas konduk-terja, ki se obrača potnikom v nabito polnem filobusu, s prošnjo »pomaknite se naprej, napravite drugim prostor« in onim, ki čakajo na vstop z nadaljnjo prošnjo »čakajte na drugi voz, ni pro-Ce se vam vendarle
mir Ljub-
°BHAMBO
^ut>lJana*r^‘j^*nk»rjeva
ce se ne boste mogli preriniti pravočasno do izstopnih vrat,
če se boste morali peljati dalje. V vlakih, ki prihajajo in odhajajo iz Beograda, zlasti od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj, ni nič bolje. Glavne nogometne tekme so na stadionu JLA, kjer je prostora za 65.000 gledalcev, pred vojno so bile tekme na igriščih »BSK« in »Jugoslavije«, kjer je bilo prostora za 25 tisoč ljudi. Brez težave in čakanja ste lahko kupili vstopnico. Danes se morajo ljubitelji nogometa zodovoljiti z radijskim prenosom važnejših tekem, ker so vstopnice razprodane.
Skoraj v vsaki ulici grad« nove hiše, nove stanovanjske bloke. Stan Beograd, s svo--1 rn i pritličnimi in enonadstropnimi hišami izginja, grajene so številne stanovanjske naselbine. Samo letos bo zgrajeno 4UU0 novih stanovanj.. Toda mnogi, ki »uživajo« prostovoljno odnosno neprostovoljno gostoljubje drugih, bodo morali še dolgo čakati na svoja stanovanja. Do-bričaninova komedija »Skupno stanovanje«, ki polni blagajno »Beograjske komedije«, bo verjetno še več let aktualna Na fakultetah beograjske univerze študira več kot 50.000 študentov. Lani se je vpisalo v 1. semester novih Ib.OOt; študentov. Pumiinjka-nje šolskih prostorov in profesorjev otežuje redni študij. Mnogi vidijo trenutno rešitev v omejitvi vpisa, odnosno v poostritvi kriterja za vpis na univerzo.
ysi ti problemi in drugi so posledica povečanja števila prebivalcev, njihovih potreb in povečanih možnosti za zadovoljitev potreb vsakega posameznika. Število prebivalcev Beograda, ki se jr povečalo od 350.(100 pred vojno na 500.000 stalno raste. Rastejo m se porajajo novi problemi, ki se načrtno -•«-šujejo. Bo družbenem načrtu mesta Beograda no letrs porabljeno več kot 13 milijard in pol dinarjev za inv« st iia jr Od tega zneska bo porabljeno 7Š0 milijonov dinar-
jev za novi most na Savi. 1 milijardo za dograditev stavbe Zveznega izvršnega sveta, 1,6 milijard za zgrad-njo stanovanj in drugih objektov družbenega standarda, 1,9 milijard za zgradnjo novih zdravstvenih in prosvetnih ustanov, 460 milijonov za zgradnjo novega hotela, 876 milijonov za komunalne objekte, prvenstveno za izboljšanje mestnega prometa, 211 milijonov za vodovod in kanalizacijo, 134 milijonov dinarjev za giadnjo novih pekarn. Poleg tega bo investiranih več kot 6.4 milijarde za zgradnjo nove moderne klavnice in hladilnice, za rekonstrukcijo in modernizacijo industrijskih objektov. Beograd bo donil letos med drugim: 3 nove moderne pekarne, 80 novih filobu-sov, avtobusov in tramvajev, 14 novih šolskih poslopij, 3 neve sektorske ambulante dispanzer za otroke, dom za upokojence, okrog 4000 novih stanovanj, nov moderni hotel, novi most na Savi. Pred dnevi je bila dokončana stavba Osrednjega svet sindikatov z veliko koncei« no in kinodvorano z okvog 3000 sedeži. Pričela se b> gradnja sejemskega prostora za mednarodne velesejme m razstave. V načrtu je gradnja modernega rečnega pristanišča itd,
Tako Beograd rešuje svoje probleme, ki jih ne skriva in o katerih se javno razpravlja. V Beogradu ljudje niso tako elegantno oblečeni kot v bogatih četrtih za-hodno-evropskih mest. Toda v Beogradu ni revežev po uli cah, ljudi, ki spe po parkih in čakalnicah na železniških postajah, kakor ni ljudi, ki žive in se bogatijo na račun drugih, ni ljudi, ki se peča jo s sumljivimi posli, ni lju di, ki žive v strahu, da bedo odpuščeni iz služhe, ni brez-posalnih. T* probleme je Ju goclavija rešila s svojo revolucijo in socialistično gospodarsko politiko.
B«to Rotlč
iikonservirane« oči, koža, spolne žleze itd.
Po približno desetih dneh je opaziti, da so koščice postale trikrat daljše ter da so se razvile povsem pravilno.
Isto je z očmi. Tudi te se lahko razvijajo. Ko jih presadiš, so kakor dve komaj zaznavni kapljici. Postopno se zečnejo oblikovati in se končno razvijejo v popolno oko. Prav tako koščki kože, katerih površina se poveča in iz nje požene nežen pub.
Nadaljnje operacije so privedle do zanimivih rezultatov. S pomočjo drobnega steklenega dleta je znanstvenikom uspelo izvršiti pravcato amputacijo noge piščančeve-ga zarodka, seveda pod mikroskopom. Odrezani del so presadili v stekleno kocko. Na splošno presenečenje je pri zarodku zrasla nova noga, ona pa, ki je bila presajena v kocko, se je povsem normalno razvija.
V nadaljnjem delu so c-pravili še različne druge poskuse. Tako so iz embrionalnih organizmov kokoši, rac. miši, izrezali spolne žleze, pljuča, kose kože itd.' Vse te dele so razrezali na koščke jih pomešali med seboj in jih postavili v kulturo. Kar se je zatem zgodilo, je preseglo vsa pričakovanja. Posamezni koščki so se med seboj »prepoznali« in se skupno razvijali naprej, Ta .izredna svojstva embrionalnih organov odkrivajo ljudem še nc slutene možnosti. Človeku, ki si bo na pr. zlomil stegnenico, se bo vložili- embrionalna kost neke živali, ta se bo naglo zrasla s človekovo, in tako bo nesrečna posledica kmalu popravljena
V laboratoriju se vrše tudi peskusi s spolnimi žlezami zarodka. Pokazalo se je, da je s pridajanjem raztopine ženskega hormona neka žleza postala ženska, čeprav ji je bilo po naravi določeno, da bo moška. To je neizpodbiten dokaz, da je razvoj embrio-
nalnih spolnih žlez odvisen
od vrste hormonov. Na osnovi doslej doseženih rezultatov na tem področju moramo pričakovati, da bodo nekoč mogli starši po volji izbirati spol svojega otroka, zahvaljujoč to v prvi vrsti ustreznim hormonskim injekcijam.
Profesorju Wolfu in njegovim asistentom je uspelo proučiti vpliv, ki ga ima na razvoj zarodka izžarevanje. Ugotovili so, da bi se potomci ljudi, ki bi bili po eksploziji atomske bombe izpostavljeni izžarevanju radioaktivnih snovi, verjetno rodili skaženi.
Kako so prišli do te ugotovitve?
Drobcena rožna*a pega, ki se enakomerno krči in širi, ki utripa — to je srce. Z enim samim pogledom biolog zajame ves krvni sistem zarodka, od največjih žil do najtanjših kapilar, ki se skoznje pretaka tok dragocenih krvničk.
Da bi mogel bolje opazovati. je znanstvenik v jajčno skorjo zarezal majhno odprtino. Ko je s Dcmočjo mikroskopa ugotovil razvojno stopnjo svoje bodoče žrtve, je njene 'organe izpostavil delovanju roentgenskim žarkov. Pišče, ki se bo izvalilo, bo ali brez kliuna, ali brez oči, brez ene noge, lahko brez obeh, pač po tem kateri organi so bili postavljeni roentgenskim žarkom. Seveda mora tako pišče poginiti, vendar je bi'o tako na znanstven način dokazano, kzko se morejo v labflTatoriju razvita bitja spremeniti v spačke.
Po dolgoletnih naporih je I znanosti uipelo, da more danes z vso gotovostjo trditi, da bo ta ali oni organ, ki je bil predhodno obsevan, odnosno izpostavljen izžarevanju, brez nadaljnjega deformiran.
Naslednja etapa tega raziskovalnega dela pa bo proučevanje doslej ugotovljenega na starejših zarodkih. Verjetno
Beograd: nebotičnik «Mbanija in vogal veleblagovnice »Na. rodni magazin*
be v tem primeru izžarevanje imelo manjše posledice. Poskusilo se bo tudi s tem, da bi se izzvale manjše spremembe na jetrih, srcu itd Ko bo nekoč znanstvenikom uspelo na eksperimentalen način doseči te spremembe, potem tudi razne človeške bolezni ne bodo več predstavljale nobene tajnosti, ker bo znanost lahko metodično analizirala njihove vzroke in bo tudi znala poiskati sredstva, da se bo človek mogel pred njimi obvarovati.
kuacija Tačena in nato otoka Naučija izvršena ,z namenom. da se obrambna linija
utrdi tako, kot to zahtevajo strateški načrti, ki terjajo okrepitev obrambe Formoze. Pescadorskih otokov, Kuemoja in Macuja.
Spremembe, ki so nastale po padcu najbolj izbočenih »trdnjav severovzhodno od Formoze«. so imenovali kot skrajšanje fronte v korist primernejšemu grupiranju sil na odločilne.iši liniji. Stik med seboj nasprotnih sil se je zreduciral na dve točki — Kue-moj in Macu.
V decembru lani je bil podpisan sporazum o vzajemni varnosti med ZDA in Cang-kajškom. Ta sporazum se nanaša na Formozo in na Pe-seadorske otoke. Glede obrambo otočja Kvemoj in Macu ZDA uradno niso sprejele ni-kakih obveznosti.
Formoza in 64 Pescadorskih otokov, ki stoje nasproti kitajski celini, predstavlja v Cangkajškovih rokah — kot to poudarjajo v' ZDA velikansko in tehnično do popolnosti zgrajeno vojaško oporišče ali, z drugimi besedami, »nepotopljivo letalonosilko«. Izguba Formoze in Pescadorskih otokov bi po mnenju Pentagona, resno ogra-žala ves Sistem ameriških vojaških oporišč od japonskih otokov do Filipinov. Največje in najvažnejše letalsko oporišče ZDA na Daljnem vzhodu Okinawa bi, po mnenju vojaških strokovnjakov, prenehala zavzemati ono vlogo v strategiji ZDA, ki jo ima. ker bi bila s Formoze ogrožena z neposrednim napadom iz zraka. Isto bi se zgodilo s Filipinskimi otoki. V drugi svetovni vojni so Japonci učinkovito bombardirali severna področja Filipinov z letališč na Formozi. Za take bombne napade s Formoze so danes, po petnajstih letih napredka v le-taistvu, možnosti še večje. Razen tega bi 50 istem mnenju prodor kitajskih * sil na Forihozo spravil v nevarnost tudi glavne pomorske komunikacije v smeri sever-jug, ki povezujejo obstoječa ameriška oporišča na tem .področju Pacifika.
Gotovo je, da ima Formoza, vključena v sis‘em ameriških vojaških oporišč pred azijsko celino, velik vojaški pomen. Razumljivo je, da Pe-scadorski otoki, ki so oddaljeni okoli 40 km od Formoze in okoli 150 km od kitajske celine, lthko pomenijo i 0-
mt
12. t. m. so v Milanu odprli 33. milanski velesejem, na katerem razstavlja svoje izdelke 44 držav — Na sliki otvoritvena svečanost, kateri Je prisostvoval tudi predsednik republike Luigi Einaudi
E
da je nek berlinski grafi-čar po imenu Kurt Peglow. štiri leta nemoteno ponarejal bankovce od 10 in 20 mark, ne da bi mu prišli na sled. Hanoverska policija, ki ga je pred dnevi zaprla, zatrjuje, da so bili njegovi tehnični dosežki v panarejanju denarja taki, da bi tudi najboljši strokovnjaki z najsodobnejšimi stroji ne mogli napraviti enakih. Vrhunec njegovega uspeha bi morali biti bankovci od 50 mark, ki jih je začel že pripravljati, ki pa jih ni mogel dokončati, ker je bil aretiran. Pegloiv je sliko izvirnega bankovca povečal na veličino 1 metra, da bi tako spoznal bankovec do najmanjših podrobnosti. Policija je ves, njegov način ponarejanj* fotografsko posnela in pri tem ugotovila, da bi pri tem bilo marsikaj koristnega celo za strokovnjaka, ki se legalno ukvarjajo s tem poslom.
* * *
da 10 v Tokiu na Japonskem zgradili hišo, ki ima 10.000 oken. Okna so razporejena v križni razvrstitvi in prekrita s stiliziranim cvetjem iz kovanega železa. Zgradba je najnovejši model japonskih arhitektov, ki skušajo v arhitekturi povezati moderne oblike z japonsko tradicijo.
* * *
da so pri švedski kriminalni policiji šele po 15 letih odkrili policaja, ki je poleg zvestega dela in marljivega izvrševanja svoje policijske službe ves čas izvrševal velike vlome v .depozitne blagajne policije in sodišča Je to Algot Hagerklo, ki je končno zaradi neznatnega suma svojega sodelavca vendarle prišel za zapahe.
* * *
da so norveške železnice pred kratkim proslavile stoletnico, odkar je bila na Norveškem speljana prva želez-
niška proga. One dni so bile postaje na Norveškem okrašene in po norveških progah je vozil vlak z lokomotivo, ki je bila stara nad petdeset let, in vagoni, starimi od 30 do 100 let. Vsi železniški uslužbenci so bili one dni oblečeni v uniforme iz stare dobe ter se skupno s svojimi družinami brezplač. no vozili, kamor so hoteli. Ob tej priložnosti je bila v Oslu prirejena tudi razstava, ki dokazuje, da je norveška železniška mreža nekaka izjema v evropskem prometu. Tu ni ravnin in proge so speljane neprestano čez gore. reke, morske zalive, fiorde in največ proge gre skozi
{iredore. Tako n. pr. odpade estina proge, ki veže Oslo z Bergenom, na predore in najbolj zanimivi so »Spiralni« predori, ki napravijo v istem hribu kar po več krogov. Norveška železniška mreža, ki je razmeroma kratka, ima na 4.50O km nič manj kot 3.102 mosta.
4 * *
da imajo Angleži najmočnejšo atomsko bombo? Angleška informacijska služba je objavila, da ima Velika Britanija atomsko bombo, kakršne nima nobena druga država na svetu. Ta vest je bila objavljena. ko je angleška komisija atomskih strokovnjakov prispela v Nevv York, da bi prisostvovala vrsti atomskih poizkusov v Nevadi. Po vsebini britanskega poročila se zdi. da gre za izstrelke, ki jih lahko uporabljajo za objekte v zraku, na morju in na zemlji. Na vprašanje ameriških novinarjev je načelnik britanske a-tomske komisije Penn.v izjavil. da temu poročilu nima kaj dodati, ker ni njegovo. Na drugo vprašanje, ali ima Sovjetska zvez« atomsko bombo in ali je ta tako močna, je Penny izjavil: «Pošteno vam priznam, da ne vem, vendar menim, da smo na tem področju mi na boljšem.
brambno točko i odskočno desko proti glavnemu kuo-mintanškemu oporišču. Zaradi vsega tega in še iz drugih razlogov vojaškega in političnega značaja želijo A-meričani, skupno s formo-ško vlado, zadržati zase Formozo in bližnje Pescadorske otoke.
Toda, ko gre za otočje
Kvemoj in za Macu, so stališča, če se ne vzamejo v poštev tudi želje, precej nedoločena. Danes se v glavnem bolj poudarja, da je za ZDA moralni pomen teh otokov večji od vojaškega pomena.
Majhen, strm in kamnit otok Macu leži komaj 180 km severnovzhodno od Formoze in kakih 80 km od kitajske celine. Ta otok zavzema enega ključnih položajev v sistemu otočja, ki jih držijo Cangkajškove sile. Maczu leži razmeroma blizu velikemu kitajskemu pristanišču Fučou in lahko služi za blokado luke, hkrati pa tudi kot odskoč. na deska za Kvemoj. Na tem otoku je sedaj okoli 10.000 kuomintanških .vojakov.
V skupini Kvemoj so štirje manjši otoki, ki so oddaljeni od kitajske celine komaj kakih 5 km. Ti otoki zapirajo vhod v največje in najboljše južnokitajsko pristanišče Amoj. Za Formozo je Kvemoj najmočnejše kuo-mintanško oporišče. Tu j* okoli 50.000 dobro utrjenih Cangkajškovih vojakov. S Kvemoja je invazija na celino lahka, kot je razmeroma, lahko tudi odpošiljanje obveJčevalcev, diverzantov itd. Amoj je izpostavljen bližnji kontroli in neposrednemu udaru topništva. Zaradi tega Kitajci ne morejo uporabiti tega pristanišča za zbiranje vojaških sil in sredstev za napad na Formozo in Pescadorje vse dotlej, dokler so na toku Cang-kajškovi voiaki.
Za Cangkajška je vrednost obalskih otokov dvojna. Ti otoki služijo lahko za napad na celino, hkrati pa tudi za obrambo Formoze. Kuomin-tanška vojska pa je mnogo prešibka za kakršen koli vojaški podvig proti celini. Ta vojska bo vedno nesposobna za vsak tak podvig in to ne glede na materialno pomoč, ki ji jo dajejo ZDA. V primerjavi z vojsko LR Kitajske so Cangkajškove čete vsak dan šibkejše. LR Kitajska ima danes okoli 250 divizij raznih rodov vojske. Njene zračne sile stalno rastejo. Cangkajšek pa ima komaj 24 divizij, to je okoli 500000 vojakov, od katerih je sposobnih za borbo kvečjemu 300.000. Kuomintanška armada se ne pomlajuje in nima od kod jemati novih, mladih sil. Kar se celinske Kitajske tiče, je Cangkajšek tu svoje že opravil. Cangkajškova mornarica je šibka, pa čeprav ji ZDA nudijo vso pomoč. Ta ima na razpolago dva ameriška rušilca, enega japonskega ter nekaj spremljevalnih ladij ter končno nekaj manjših ladij. Ze itak nizka moralna raven Cangkajškove vojske je z izgubo Tačenske-ga otočja še bolj padla.
Zatrjuje se, da namerava Kitajska osvoboditi vsa otočja ob obali. V vojaških krogih ZDA ki se ukvarjajo s proučevanjem razmer na pod-.ročju Formoze, vlada prepričanje, da imajo Kitajci dovolj možnosti za tak podvig. Isti krogi poudarjajo, da bi Kitajci želeli osvoboditi obalne pomorske poti pred Cangkajškovimi silami. S tem bi Kitajci rešili resna gospodarska in vojaška vprašanja, kajti kopna cestna mreža v južni Kitajski je zela slaba in ne more zadostiti niti najmanjšim potrebam transporta.	.
Kumintangovci izjavljajo, da so pripravljeni braniti obalne otoke in da ne bodo izpraznili otoka Macu; ker jim ta služi za obrombo Kvemoja. Na otoku Macu gradijo in večajo utrdbe. Gradijo nove ceste in podobno. Kuomintangov-ci hočejo spremeniti Kvemoj in Macu v močni trdnjavi.
Toda kljub izjavam for-moških vojaških strokovnjakov so ocene mnogih Američanov o možnostih, da bi Cangkajšek mogel ohraniti Kvemoj in Macu brez ameriškega vmešavanja zelo pesimistične. Kitajske sile, ki so zbrane pred Kvemojem in Macujem so v vseh ozirih mnogo močnejše od Cangkajškovih.
Osvoboditev Formoze pa bi pomenila operacijo, za katero bi bilo potrebno uporabiti toliko sredstev, kolikor so jih uporabili leta 1944 zapadni zavezniki za izkrcanje v Normandiji. In po mnenju strokovnjakov v ZDA LR Kitajska za sedaj še ne razpolaga s tolikimi silami.
Zaradi tega niti Kvemoj niti Macu ne moreta po mnenju mnogih ameriških vojaških strokovnjakov za sedaj služiti kot odskočna deska za napad na Formozo. Zaradi tega ie stališče ZDA do vprašanja zavzetja oziroma obrambe Kvemoja in Macuja precej elastično. Vse kaže, da se je vprašanje o tem zreduciralo na to, ali je bolje Kvemoj in Macu izgubiti brez borbe ali po borbi.
IN .1.
Tokio šteje
8 milijonov prebivalcev
Glavno mesto Japonske Tokio šteje skoraj 8 milijonov prebivalcev. 1. januarja letoa je Tokio štel 7,807.666 prebivalcev. V lanskem letu se je prebivalstvo tega japonskega mesta povečalo za 280.000 prebivalcev, to je za toliko, kolikor jih šteje Trst.
D
W#^^SR|S:«i»RiwaH«5H
30. APRILA LETNA SKUPŠČINA POKRAJINSKEGA KMEČKEGA KONZORCIJA
IVIabralo se je veliko nepravilnosti hi škodujejo interesom hmelov
Izvolili bodo nov odbor sestavljen iz 13 članov - Nezadovoljstvo zaradi odklanjanja prošenj za sprejem novih členov - Blago v prodajal nah konzorcija je dražje kot blago, ki ga prodajajo kmečke zadruge
Pokrajinski kmečki konzor- dejstva kažejo, da vodstvo
cij bo imel 30. aprila svojo letno skupščino, na katero se pripravljajo člani po štirih o-koliših naše pokrajine, kjer bodo neke vrste pripravljalne skupščine. Taka skupščina bo 19. aprila v Krminu, 21. a-prila v Pierisu, 24. aprila v Gradiški in 26. aprila v Gorici. Letošnja skupščina pokrajinskega konzorcija bo toliko važnejša, ker pravilnik predvideva vsaka tri leta izvolitev novega vodstva. Izvolitev tega vodstva pa bo prav letos.
V zvezi z delovanjem konzorcija se sliši med kmeti veliko kritik. Tako je imel konzorcij v. Krminu traktorsko postajo s štirimi traktorji, katero so potem prodali nekemu članu upravnega sveta. Tako ravnanje je med prebivalstvom vzbudilo nezadovoljstvo, kajti ljudje so mnenja, da je traktorska postaja prej bolje koristila kot sedaj
Doslej je prostovoljno zbiranje žita organizirala vedno samo država. Vzhodnofurlan-ski kmetje so vedno pričakovali, da bo konzorcij zaradi dobrega aparata kakor tudi zaradi tehničnih sredstev mogel organizirati odkup koruze, ki se je pri nas veliko pridela in ki bi jo kmetje radi organizirano in v velikih količinah prodali, da bi si kaj prislužili. Vendar tega niso dočakali, vsaj ne v tolikšni meri, kot so pričakovali. Konzorcij je namreč dajal kmetom pri oddaji samo do 3.000 lir predujma, ostalo pa jim je izplačeval pozneje. Pod takimi pogoji kmetje ne morejo prodajati svojih pridelkov. Konzorcij bi moral te stvari upoštevati, ker je njegova osnovna naloga pomagati kmetom.
Veliko pritožbe je slišati na račun sprejemanja novih članov. Člani konzorcija so razni veleposestniki in goriške ustanove; med njimi menda tudi goriška hranilnica. Kmetje, ki bi želeli postati člani konzorcija in imeti nekatere prednosti, pa ne morejo postati.
Navedemo samo en primer: okoli 30 kmetov iz Romansa, ki” so že pred časom napravili prošnjo za sprejem in ki imajo vse potrebne dokumente, še vedno niso sprejeti med članstvo. Njihove prošnje odklanjajo zaradi tega, ker niso na liniji sedanjega vodstva kmečkega konzorcija, ki je v demokristjanskih rokah.
Konzorcij je sklenil z Mon-tecatini in s Fiat pogodbe, ki ga spravljajo v popolno odvisnost obeh industrijskih kompleksov. Pri Montecatini so dolžni kupovati gnojila, pri Fiat pa poljedelske stroje. Pri obeh industrijskih podjetjih so dolžni kupovati, če-
konzorcija ne dela v interesu kmetov, ampak v svojem interesu.
Na letni skupščini bodo verjetno predloženi tri kandidatne liste, in sicer kandidatna lista Bonomijevih neposrednih obdelovalcev, agrarcev in Fe-derterre. Kandidatne liste je treba predložiti do 25. aprila. Prva lista bo imela 8, druga lista 4 odbornike; za tretjo listo ni nobenega mesta. Ker enega odbornika imenujejo, bo odbor sestavljen iz 13 članov.
Ker so fupkcionarji kmečkega konzorcija na zadnjih volitvah agitirali po furlanskih občinah za kandidatne liste bonomijevih neposrednih
obdelovalcev za izvolitev občinskih vzajemnih bolniških blagajn, je bolj kot jasno, v kakšnih rokah je ta ustanova. Upamo, da bodo kmetje na letni skupščini povedali vzroke svojega nezadovoljstva nad ravnanjem vodstva.
Enotno stališče
Ko so svoj čas na seji tržiškega občinskega sveta razpravljali o proslavi 10-leU nice zmage nad nacifašizmom, jc svetovalec MSI ponovil napoved goriškega župana Bernardisa, češ da morajo tudi oni proslavljati obletnico osvoboditve leta 1957...
Za pametnega dovolj!
«Simon Gregorčib
s «Srečnimi dnevi» v Doberdobu
Akademski srednješolski klub Simon Gregorčič bo jutri v nedeljo 17. aprila ob 15. uri nastopil v doberdobski občinski dvorani s francosko komedijo v treh dejanjih-SREČNI DNEVI
Spisal Claude Andre Puget. prevedel Ciril Kosmač, režiser Filibert Benedetič. Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred pričetkom.
S komedijo so dvakrat z uspehom nastopili v Gorici. Upamo, da bodo prav tak uspeh dosegli tudi v Doberdobu.
Sestanek predstavnikov sindikalnih organizacij v Tržiču
Zaradi protidemokratičnih ukrepov ravnateljstva CRDA.
k; so povzročili val ogorčenja med ladjedelniškimi delavci v Tržiču, so vse tri sindikalne organizacije CGIL. UIL in CISL včeraj imele sestanek, na katerem so proučile nastali položaj. Izid posvetovanja nam še ni znan.
m
is
jnss ra •:|n;
®P mBSBiL.	* «HK H
u. ,1, »	tjiinrc | tj	r
gg Pi
 I m
KAJ BO S PRIHODNJO OLIMPIADO
ALI JE ŠE NttKuii SE8EZ MriJSHia MEH 1956?
Kongres Mednarodnega olimpijskega odbora v juniju bo moral izreči končno besedo
Prerana smrt moža v Pevmi
Včeraj popoldne so iz hiše žalosti pokopali na domače pokopališče 42-letnega Cirila Skoka, ki je več časa bolehal na zavratni bolezni in se v četrtek proti večeru za vedno poslovil od svojih dragih.
Pokojnik je bil dober in skrben gospodar, mirnega značaja ter zelo priljubljen pri ljudeh. K zadnjemu počitku ga je pospremilo veliko število domačinov in znancev.
Preostalim sorodnikom naše sožalje.
Delovni cenler
pri civilni bolnici
26. aprila bo pričel z delom delovni center, ki bo imel opraviti z zemeljskimi deli okoli civilne bolnice v Ul. Vittorio Veneto. Kakor je znano, sedaj urejujejo to bolnico, da se vanjo preselijo nekateri oddelki. Center bo trajal 76 dni in bo zaposlil 60 delavcev. Kdor hoče dobiti zaposlitev, naj pošlje prošnjo na namestitveni u-rad v Ul. Scodnik 1 v Gorici do 20. aprila opoldne.
Sestanek staršev
učencev strokovne šole
Ravnateljstvo slovenske strokovne šole v Gorici, Ul. Randaccio 22, vabi starše u-čencev, ki obiskujejo omenjeno šolo, da pridejo jutri v nedeljo 17. t.m. ob 10. uri na roditeljski sestanek, ki bo v šolskih prostorih.
Del prsta ji je odtrgalo
V četrtek okrog 19. ure Je
rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 32-letno Iolando Sandrin , . , . ,	. .	,	,	i	ir Fare, ki ji je pri delu od-
prav bi lahko isto blago za trgalo prvi členek sredinca des-manjse denarje kupili v ino- ne roke y bolnišnici so zemstvu. Tak monopolizem ze- nudiH zdravnisko pomoč. lo škodi pravilnemu delova-nju konzorcija
Direkcija konzorcija bi morala v skladu z neko Bono-mijevo *'okrožnico skrbeti za njegovo demokratizacijo, to pomeni, da bi morala prisluhniti predlogom in zahtevam članstva na podeželju. Tega pa se vodstvo nikakor ne dr-Ži. Ce bi nekoliko bolj prisluhnilo predlogom kmetov, potem, bi prav gotovo ne prodajali blaga v svojih prodajalnah draže, kakor ga pro-
Ji
Ali ste vpisani v volilni seznam?
Županstvo obvešča, da je pri občinskem tajništvu v sobi 16 na vpogled seznam volivcev. Vsak državljan ima pravico, da se prepriča, če je vpisan.
OD OTVORITVI NOVE UESTK KLODIC-TUPOLIIVU
Lepe besede visokih osebnosti ne morejo zakrili
dolDalelne MM do doM Hi Slovencev
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-
dajajo kmečke zadruge. Ta zo Verdi 17 - tel. 28-79.
V ponedeljek 11. t. m. so svečano odprli cesto, ki pelje iz Klodiča skozi Sevce v Topolovo, Pravijo, da toliko avtomobilov v Klodiču še niso videli. K svečanosti so prišle najvišje oblasti, med katerimi smo opazili g. prefekta dr. Meneghinija, komisarja za zdravstvo in higieno senatorja Tessitorija, če-dadskega župana senatorja Pelizza in druge.
Za zgraditev ceste je ministrstvo za javna dela odobrilo 45 milijonov lir. Ali so uporabili vse milijone, za kar so jih določili? Tega ne bi mogli trditi tisti, ki so cesto videli in ugotovili, da ni ravno najboljša. Na dveh mestih je podprta z lesenimi količi, ki dolgo prav gotovo ne bodo zdržali.
Vsekakor pa je zgraditev ceste najboljše delo, ki so ga doslej napravile italijanske oblasti za Topolovčane. Nova cesta je velikega pomena tudi za razvoj 'gospodarstva v omenjenih krajih. Vendar pa njena važnost ni tako pomembna, da bi morali Topo-lovčani zanjo žrtvovati svojo preteklost, jezik in običaje, kar so očitno zahtevali nekateri izmed osebnosti, ki so se udeležile otvoritve. Sicer pa je v Beneški Sloveniji že v navadi, da se vsaka svečanost spremeni v politično manifestacijo.
Dolgi trak čez cesto je prerezal čedadski župan senator Pelizzo. Nato so sledili govori. Prvi je spregovoril topo-lovski župnik Mario Cernet; govoril je lepo in od prisotnih domačinov je prejel zasluženo priznanje. Za njim je spregovoril znani trikolorist in šovinist občinski tajnik grme-ške občine Renzo Maršeu. Začel je trobiti o »madrepatrii«, ki se briga za svoje «italia-nissime«, nato je napadel »Matajur« in »elemente filo-slave«. Vseskozi se je bahal, kako Italija ni pozabila na Topolovčane. Prisotni se njegovemu šovinističnemu govoru niso čudili, saj ga dobro poznajo. Tudi govor Tessitorija se ni razlikoval od Meršeuvove-ga. Zaradi tega nima pomena ponavljati besed, ki domačinom niso mogle prikriti brezbrižnosti italijanskih oblasti v vseh letih, odkar živijo v Italiji. Saj je vse tisto, kar so
Benečani prejeli od rimskih oblasti, le mrvica vržena lačnim ljudem zato, da se lahko v Rimu pred svetom hvalijo s pažnjo, ki jo izkazujejo «:talianissimom# v Benečiji.
P. I.
Parker in Kerr; krilci: Do-gherty, .vans, ioung, Cowie i.1 Cumrtjings; napadalci: Smith, Rbbertson, Reilly, Bauld, GemmeH; Liddell.
TENIS V NEAPLJU
Larsen, Gardini, Merlo in Morea polfinalisti
NEAPELJ, .15. Rezultati na teniškem turnirju: moški — četrtfinale:	Larsen (ZDA)-
Pietrangeli 6-2, 6-2; Gardini-Fachini 6-2. 6-2; Merlo-Flam (ZDA) 6-2, 6-4; Marea (Argen-Proucil 11 tinal-Schivartz (ZDA) 6-3, 6-0.
Zenske — polfinale; Miglio-ri-Bourbonnais (Fr.) 6-8, 6-1,
Prepoved prometa
zaradi motociklistične dirke
Zaradi motociklistične krožne dirke po Italiji, ki bo šla v nedeljo in ponedeljek tudi skozi naše kraje, je prefekt odredil, da je prepovedan cestni promet v obeh smereh in za vsa prevozna sredstva med 11.30 in odhodom zadnjega vozača na dan 17. aprila po sledečih državnih cestah; od mosta na Soči pri Pierisu do bivšega bloka št. 1 pri Devinu.
Naslednji dan, in sicer 18. aprila pa je prepovedan promet med 7.30 m odhodom zadnjega udeleženca dirke (verjetno okoli 11.30) za vsa vozila v obeh smereh od bivšega obmejnega bloka št. 2. po vsej cesti skozi Dol, v Gorici pa po Tržaški ulici, Ul. Duca d’Aosta, Ul. Manzano, Ul. Aquileia in po državni cesti do mosta na Judriu.
PARIZ, 15. — Športni list L'F,quipe zahteva danes v nekem svojem članku, naj Mednarodni olimpijski odnor na svojem sestanku junija v Parizu dokončno odloči, ali kaže prirediti prihodnjo olim-piado v Melbournu. «Brun-dage, piše list, je šel v Melbourne in je Avstralce resno posvaril v upanju, da se bo-d j Avstralci lotili organizacijskih problemov z vse resnostjo. Mi sicer to želimo, toda bojimo se, da se bo položaj še poslabšal, namesto da bi se zboljšal. Brundage je človek, ki je včasih nekoliko osoren, toda pošten in strokovnjak. On je tudi take strani organizacije kot je n pr. obvezno cepljenje, ki bi lahko škodilo atletom na vrhuncu njihove zmogljivosti. Prav bi bilo, da bi kongres v juniju dokončno povedal, ali kaže ostati pri izbiri Melbourna«.
MELBOURNE, 15. — Organizacijski odbor za olimpiado je izglasoval zaupnico osebam, ki jim je naložena naloga, da pripravijo olimpiado 1956 v Melbournu, zlasti Kentu Hughesu, Tannerju in Holtu. Odbor je tudi izvolil podpredsednika izvršnega odbora Levvisa Luxtona, da nadomesti predsednika Kenta Hughesa za časa njegove odsotnosti.
NOGOMET NA OLIMPIADI
Potrebne bodo eliminacijske tekme
HAAG, 15. — Mednarodna nogometna zveza je prejela prijave sledečih držav za o-limpijsko nogometno tekmovanje. Avstralija, Bolgarija Birmanija, Kambodžia, Kitajska, Nacionalistična Kitajska,
Češkoslovaška, Egipt, Anglija,
Etiopija, Zapadna Nemčija,
Hong Kong, Madžarska, Indija, Indonezija, Iran, Japonska, Koreja, Mehika, Filipini Romunija. Siam, Singapur
Sudan, Švedska, Turčija, ZDA,	r	...	r. ...
ZSSR. Vietnam, Jugoslavija,! J1 po FranclP- Ljubljan-Francija Vzhodna Nemčija ski igralci so na tej turnej do-in Islandska sta prijavljeni segli niz presenetljivo dobrih provizorično. FIFA ne more , rezultatov in zopet osvojili že sprejeti prijave Vzhodne Nem-: druie 2apovrstjo	mesto
cije kot definitivne, ker Med- na	^
narodni olimpijski odbor še
| TAKO MISLIMO MI:	
Atalanta - Fiorentina	t
Catania - Spal	1 X
Inter - Genoa	1
Juventus - Udinese	X 1
Napoli - Triestina	1
Novara - Milan	2
Tro Patria - Lazio	2
Roma - Torino	1
Sampdoria - Bologna	X 1
Modena - Lanerossi	X 1
Parma - Padova	X 1 2
Bari - Catanzaro	1
Cremonese - Livorno	1 2 X
Alessandria - Legnano	1 X
Prato - Sanremese	1
V NEDELJO 17. t. m. bo v Ul. Roma 15-11
šahovski turnir
med tržaškimi in gori-škimi srednješolci. Pričetek ob 15.30 uri.
Čirič Crepinšek 2:1
V dvoboju za mladinsko šahovsko prvenstvo Jugoslavije ..jev drugi partiji premagal Ci-6-2; Mercelis (Belg.)-Zeheden j rib Crepinska. Tudi prekinj (Nemč.) 11-9,	10-8. Mešane na tretja partija se je br<
ŠE ENKRAT SVETOVNI PRVAjL*
Ray „Sugar“ Robinson zmagal z lahkoto in zelo prepričljivo
Mogoče se bo s svetovnim prvakom boril za osvojitev visokega naslova
e-
brez
nadaljevanja končala z zmago Čiriča, ki sedaj vodi z 2:1.
dvojice; Ruffin (Avstral.) in Sch\vartz (ZDA)-Arguelles (Sp.) in Bedard (Kan.) 6-1,
6-2; Vogler (Nemč.) in Ster-wart (ZDA)-Crowet (Belg.) in Guercilena 6-4, 6-3; Mercelis (Belg.) in Bealle (ZDA)-Darmanin in Pirro 6-1, 6-1;
Migliori in Sirola-Pisanti in Centonze 6-1, 6-4; Ramorino in Capriani-Bpurbonnais (Fr.) in Argon (Ur.) 4-6, 6-2, 6-1;
Mercelis (Belg.) in Bealle (ZDA)-Ramorino . in Cariani 6-4, 5-7 (prekinjeno zaradi teme).
Moške dvčjice: in Sirola-Flam (ZDA)
Sčhwartz (ZDA) 6-0, 6-3; Mer- skim Partizanom določeni sle-
Geller-Smislov 2,52,5
Peta partija v dvoboju med Gtllerjem in Smislovom se je tudi končala z remijem, tako da imata velemojstra vsak po 2 5 točke.
Moštvo Honveda proti Partizanu
Radio Budapest je javil, da Pietrangeli j so za tekmo prihodnje nedelje in j med Honvedom in beograj-
lo in Fachini-Bedard (Kan.) in Fontana (Kan.) po odstopu v drugem setu; Larsen (ZDA) in Stewart (ZDA)-Ia-cobini in Pirro 7-5, 6-3; Morea (Arg.) in Gardini-Platt’ (ZDA) in Bealle (ZDA) 6-3 6-1.
čeči igralci, iz katerih bo končno sestavljeno moštvo: Farago. Rakoczi, Lorant, Palickso, Bo-zsik, Banyai, Szovjak, Kocsis, Machos, Puskas, Czibor, Hem-r:ch, Kotacz, Budai in Ba-bolcsay.
MILWAKEE, 15.	— Ray
«Sugar» Robinson, bivši svetovni prvak srednje kategorije, je včeraj zvečer v Mil-wakeu premagal Teda Olla s tehničnim ko. v tretji rundi.
((Polagoma se vračam v svojo pravo formo«, je veselo dejal Robinson po svoji včerajšnji zmagi nad Tedom Ollo. «Nisem še tako daleč, da bi se lahko meril z «Bobom» Olsonom za naslov svetovnega prvaka, toda počakajte do septembra... Odslej želim imeti po dva dvoboja na mesec in če zmagam v vseh teh dvobojih, bom prosil, da se mi da možnost za ponovno osvojitev naslova svetovnega prvaka. Dvakrat sem dal to možnost Olsonu in upam, da mi jo bo tudi on dal enkrat«.
Izrazil je tudi svoje zadovoljstvo, da je zopet našel moč in različnost udarcev. «Bil sem mnogo bolje pripravljen kot v zadnjih dveh dvobojih. Imel sem v nogah 20 rund (dvoboja z Jonesom in Lombardom) in moj ritem se je izboljšal.
Ray «Sugar» Robinson je včeraj zvečer dokazal, da ima še vedno dovolj moči, hitrosti in tehnike, da lahko predstavlja resno grožnjo za najboljše boksarje svoje kategorije. Dovolj mu je bilo še manj kot tri runde, da se je otresel mladega Teda Olla, ki je lansko leto prisilil na neodločen rezultat Wal-| terja Cartiera in Jesseja Turnerja.
Robinson (73,935 kg) in Ted Olla (74,389) V prvi rundi
kaj tednov pozneje dal ®n go opravka samemu O‘s0 ’ Kljub nasvetom prijateljev tiska je Robinson sklenil, nadaljuje borbe in je P dvema tednoma PreI"a8bi Johnnyja Lombarda, ne^.araj zapustil poseben vtis. »c zvečer je pa proti mnogo
močnemu nasprotniku
kot
bili prejšnji pokazal sVO)0j(1.s raščajočo formo. Olla, ki za seboj že okrog 60 dvoM je bil doslej samo enkrat t magan predčasno in sicer Ernieju Durandu.
Pri 34 letih je torej
son vse prej svojih moči.
kot na
Robin'
kondi
GORIŠKI ŠPORT
Bassano-Pro Gorizia 0-0
Goričani so v nedeljo v ^ snu pokazali, da zna^°b0)jša
dri"
dri'
Uspešna turneja AŠK po Franciji
0.	-	Košarkarji	ljubljanskega li-
^ianr}' A .lng^?-UAr’ gaša AšK so bili na 14-dnevni
V nedeljo Juventina proti San Lorenzu
V nedeljo bo Juventina igrala v Sovodnjah proti enajsto-rici iz San Lorenza. Pričetek ob 15.30.
Po nedeljski tekmi v Braz-zanu, kjer je Juventina zmagala z i;0 (0:0), je Juventina skupaj z Mošo na prvem mestu; obe imata po 29 točk.
INO
CORSO, 17: »Rodila se je filmska zvezda«, cinemascop, J. Mason.
VERDI, 17:	«Atila», S. Lo-
ren in A. Quinn, barvni film.
CENTRALE. 17:	»Črni	pre-
stol«, barvni fiim, B. Lan-coster.
V1TTORIA, 17: »Osnovna šola«, R. Billi in M. Riva.
MODERNO. 17: «2ensxa z železno maško«.
KOŠARKARSKI TURNIR ZA POKAL BEOGRADA
Italija, Avstrija, Franc ja so se doslej že prijavile
Organizatorjem mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja za pokal Beograda je prispela tudi prijava italijan-mednarodnem košarkar-	ske košarkarske zveze.	Doslej
11 Q Z VJ tž k S t B1 lili IJ X J O /V i B C4 kj SJ A O	,	_
ni priznal olimpijskega odbo-.skem turnirju v Montbnsonu. j so torej prijavljene tri repre-ra Vzhodne Nemčije. (Le za-j Največji uspeh je seveda o-,ZFnt3nce: avstrijska, francoska kaj pa .je lahko priznal olim- ; svojitev prvega mesta v Mont- 1 in	italijanska,	poleg	jugoslo-
pijski odbor Zapadne Nemci- , br;sonu, jger je bjla letos kon_	vanske	seveda.	Pričakujejo	pa
je?	Op.	ur.)	FIFA	je	opozo-1 kurenca hujja katoj. iani y	še prijav	Madžarske in	Ceško-
bodo	^potrebne *	eliminacijske J tamkajšnjem finalu so se sre-	s,ovaske-	Prireditev	je na pro-
tekme.	ker	bo	na	finalnem | rali z reprezentanco Bruslja	6ramu za	prve dni	junija,
tekmovanju lahko nastopilo j in jo premagali 53:46 (22:19) le 16 moštev. Izvršni odbor i jn si s tem priborili naslov
FIFA se bo sestal 8. maja v ,	 „	.	....
Londonu, da določi, kako najjp. .	j.	Juk>li®3zlem	tur-
se izvedejo eliminacijske tek- r:1IJu- Tudi vsa ostala srečanja, ki so jih ljubljanski košarkarji odločili v svojo korist, so pomembna ne samo za Ljubljano in Slovenijo, temveč tudi za Jugoslavijo.
Rezultati posameznih tekem sc. tile:
AŠK : Roanne 61:57 (28:30),
AŠK : Tours 47:46	(18:24),
AŠK :	Boen 62:39	(28:22),
AŠK :	St. Etienne 44:51
(24:26), AŠK : reprezentanca Švice 49:35 (20:16). AŠK : Bru-xelles 53:46 (22:19), AŠK : SC Amplepuis 66:58 (29:32).
V teh tekmah so ASK zastopali in dali koše: Miler 79,
Šerbec 70, Lokar 64 Debevc 42, Poljšak 42, Kandus 29, Pavlovič 28, Bajec 12 ter Derma-stia, Pertot in Supančič po 4.
RIM, 15. — Italijanska nogometna zveza je uradno objavila, da bo tekma med nogometnima reprezentancama Italije in Jugoslavije 29. maja ob 16. uri na občinskem stadionu v Torinu in jo bo organizirala zveza sama s pomočjo piemontske lige.
Škofi za fekmo z Jugoslavijo
GLA3GOVV, 15.	— Samo
štirje igralci državnega moštva, ki je pred dvema tednoma izgubilo z Anglijo s 7:2, so bili vključeni v škotsko moštvo, ki bo prihodnji mesec nastopilo v Jugoslaviji, Madžarski in Avstriji. Ti štirje igralci so; stranska krilca Tommy Dogherty in Jimmy Cummings, srednji napadalec Laurie Reilly ter desni branilec Harry Haddock. Moštvo bo odpotovalo s sledečimi igralci: vratarja; Younger in Brovvn; branilci; Haddock,
NICA, 15. — Rezultati na teniškem turnirju; moški, se-mifinale; Drobny (Eg.)-Mul-loy (ZDA) 9-7, 6-4, 6-2- Sko-necki (Polj.)-Remy (Fr!) 9-7, 6-4, 6-3.
Zenske semifinale; Seghers (Fr.)-Amouretti (Fr.) 6-2, 6-3; Curry (V.B.)-Lampe (Fr.) 6-3, 6-2.
šenkrat ukrotiti tudi na) moštva — Bassano je na gem mestu v lestvici	j
gič pa izgubiti z najs 1» moštvi. In s tem izenac ^ se je Pro Gorizia reši a ^ varnih voda nazadovanja.^ lepi igri so Goričani P0'c.a.;.ni da bi bili lahko na bolp mestu in ne pri zadnjih-ro ves čas, razen nekaj nut v začetku in na k° so bili namreč Goričani v padu in le sreči, deloma . vratarju, se morajo (^oinaj0)1o zahvaliti, da niso dobil) ^
še
nasto-
gc.lov. Vsi goriški igralci ta dan izkazali, posebno Pa^ obramba. Pro Gorizia )e paj(ja; pila v sledeči postavi: G
   ------------  .	  Della	Libera,	Antonaz;
nista pokazala kakih po- deot De Corte. Castelli:/' t
-:v.	---------------- v.,;	'	.
sebnih akcij, temveč sta bolj|j,ini Bressan, Mazzeno,
študirala dru drugega. V začetku druge runde je Olla napadel, toda bivši svetovni prvak je njegovo ofenzivo ustavil z nekaterimi ostrimi udarci.. V tretji rundi pa je Robinson takoj prešel v napad in je z desnim udarcem zadel nasprotnika v obraz. Udarec je Teda pognal v vrvi. Robinson je nasprotnika še napadal in ga zrušil na tla z vrsto oberočnih udarcev v obraz. Olla se je dvignil po 4 sekundah. Čakal je obvezno štetje do 8” ter nadaljeval dvoboj. Robinson ga je zopet pritisnil na vrvi in ga obdelaval brez usmiljenja. Krvaveč iz ust in nosa se Olla ni mogel več braniti in njegovi sekundanti so pozvali sodnika, naj dvoboj prekine in razlagi tehnični k. o. Minilo je 2’ 15" od začetka tretje runde.
Ray «Sugar» Robinson, ki je zapustil boks 1. 1952 po porazu z Joeyem Maximom v dvoboju za naslov svetovnega prvaka srednjetežke kategorije in ki je pred kratkim spet nastopil v ringu po 42 mesecih odsotnosti, je tako dosegel svojo tretjo zmago, odkar spet nastopa. Začel se je ponovno boriti ter premagal s k. o. j Joeja Rindona, toda nato se je pustil poraziti po točkah Ral-phu «Tigru» Jonesu, ki je ne-
Gratton.
pri-
Veliko presenečenje Je pravila odbojkarska reprenfl-tanca Indije, ki je v New Liju premagala Sovjetsko zo s 3:2.
Odgovorni nredorK STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT '
KlUin ŠKEDEjj
predvaja danes 16- *• m' ob 18. uri lil®1
Telički
Igralci:
F. FABRIZI - F. INTE?; LENGHI in L.
RUFF°
KINOPROSEI-KONjOjS
predvaja danes 1®- *■ 10’ ob 17.30 uri ti|n:
• ROPAR IZ TACC DEL L U P 0»
AMEDEO NAZZARl
Jaite na OnrMialt
i lil®
MUELLER član košarkarskega moštva ASK
predvaja danes 16. t. m. z začetom ob 18. uri
J0HIVIU1 (il II Tl H
Igralka: J. CRAVVFORD
Lepota in predrznost, sovraštvo in laž, ljubosurnn°st in hudobija, ljubezen in obup.	-
NAJMOČNEJŠE FILMSKO DELO V TEM rET
SSS~r=~5=
Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)
SVET PRAVLJIC IN ČAROVNIJE
SO. i== četrto poglavje: V RAZKLANEM HRIBU ZAKLAD IN - ŠKRAT
Da je «nono» verjel mojemu pripovedovanju o nočnih potovanjih v Jadra in da so se otroci bati mojih »čarovniških izrekov«, temu je bil po mojem opažanju in iz njega izvirajočem prepričanju za.podlago isti element »vere vase«, ki je sprožil učinek, da so mulcem, k* so me prignali v tesneč, popadali kamni iz rok. Ta element Je v meni pozneje za dolga leta skoraj popolnoma izginil (vsaj iz zavesti), čeprav sem otrokom pripovedoval zgodbe večer za večerom. Isti element, ki bi utegnil postati v rokah norca ali neuravnovešenega človeka nevaren, se je pravzaprav v meni najprej pojavil kot nekakšna primitivna kreirajoča sila In njemu pripisujem tudi izvor Jader, Kladana in petorice njegovih vojskovodij in njihovih dotlej še neobstoječih imen. Prav iz tega opažanj in da bi se izognil besednim in pojmovnim nesporazumom, ga hočem imenovati ž nevtralnim imenom avtentičnost.
15.
Krivo bi bilo misliti, da starši in okolica niso postali vsaj do neke mere pozorni na zgago in početje šestletnega otroka, in prav tako napačno, da se otrok ni prav nič zavedal, da se je v njem oglasilo nekaj, kar mu je dajalo nekakšno prednost pred vrstniki. Ce bi se ne mogel zanesti na svoj čustveni spomin, potem mi kažejo nekatere prigode kakor z lučjo pot v temine moje mladosti.
Branku, čigar tehnična nadarjenost se je zgodaj pokazala in j« bila tudi kot taka opažena, bržkone ni bilo prav, da ga
nisem, kakor sem Nenada, vključil v svoj »ciklus Jader in Kladana«. Nekoč se je sam vključil vanj, ali bolje, si poskušal stvoriti svoj »ciklus« ter se proglasil za «kralja Ranka«. Tri leta starejšemu oratu, ki so mu zrasli čez noc in brez lastnega prizadevanja ne samo Jadra in Kladani, marveč tako nezaslišano nova imena vojskovodij kot so Mendžadžek, ba-oanek, Kurlkič, Kaanfek in Kaanieeda, kakor kaki gomolji ali drugi podobni sadeži kakor iz tal, se kajpada poizrus takega posnemanja lastne invencije ni mogel zdeti kaj prida imeniten. Vendar se spominjam, da sem mu pustil njegovo prizadevanje veljati, in čeprav sam nisem bil na svojih pohodih ne kralj ne vojskovodja, sem ga vsaj za nekaj časa — morda prav iz srčnega veselja nad njegovim nehotenim priznanjem mojega lastnega »izuma« — vključil v »ciklus o Jadrah in Kladanu« ■ kot kralja Ranka.
Ta dogodbica z Brankom kaže. da sem se. otrok, še kar precej jasno zavedal svoje izvirnosti in da sem si na to svojo lastnost tudi nekaj domišljal.
Imenoval sem »veselje do fabuliranja« talent in »avtentičnost« element, torej nekaj, kar je človeku dano tako. kot Je na primer dana prirodi elektrika ali magnetizem. Pripovedovanje Je zmerom pripovedovanje, naj bo vsebina kakršna koli ze. Kakor se na primer elektrika manifestira zdaj kot svetloba, zdaj kot toplota ali pogonska sila, tako se je »avtentičnost« v nasprotju s pripovedovanjem manifestirala, kot sem pokazal, na več načinov. Jadra in njihov ciklus so se na primer rodila kot kakšen priroden produkt brez mojega
sodelovanja In spominjam se, da sem se sprva čudil, kakor se nemara začudi kokoš, ko an-ese	prvo jajce.	Zanje	nisem bil
v nobenem	smislu »odgovoren«,	niti nisem	imel	zanje ne
krivde ne zasluge.
V teku življenja sem opazil, da je »avtentičnost« kot element nekakšno splosno sredstvo, nekaj podobnega, kot Je v gospodarskem svetu denar, za katerega kupiš lahko kar koli; ali pa v moralnem svetu nekaj podobnega, kot je na primer pogum: pogum je prav tako potreben razbojniku in svetniku, vojščaku In	ideologu, požrtvovalni	maten in	veliki	kurtizani-
Element je	povsod isti. čeprav se najavlja	v pridobivanju
najbolj nasprotujočih si vrednot.
V vseh umetnostih In prav tako v literaturi je »avtentičnost« preizkusni kamen trajnosti in trpeznosti nekega umetniškega produkta. Je to kreirajoča sila in ena od njenih manifestacij je izvirnost. Sodobniki avtentičnost v nasprotju s splošno razširjenim mnenjem težko opazijo, razen po enem učinku, ki je za avtorja večkrat usoden: po «nevarnost!» produktov, ki jo vsebujejo. Zgodovina malone vseh umetnosti, a v prvi vrsti literatura, izpričuje »nevarnost« elementa avtentičnosti. Danes z začudenjem beremo, da je za nas tako nedolžni «Werther» veljal nekoč za družbeno nevaren produkt, ki je — baje — povzročil vrsto samomorov. Laže bomo razumeli tak učinek pri »Zločinu in kazni«, mislim da ne v zadnji vrsti, ker nam je bližji. Ce so veljali Flaubertova »Gospa Bovaryjeva» in Baudelairove »Cvetke zla« za pohujš-ljive, tako da sta prišla danes splošno priznana avtorja pred proces, se nam bo zdelo vendarle manj čudno, kakor da je veljal naš pretresljivo nedolžni poet Prešeren celega pol stoletja pri velikem delu slovenske javnosti za nevarnega zapeljivca in kvaritelja mladine. Te dni, ko praznuje svet stopetdesetletnlco rojstva danskega pravljičarja Andersena, sem z začudenjem čital po revijah in časopisih, da so smatrali mnogi sodobniki celo pravljice tega avtentičnega pisatelja za pohujšljive in mladini nevarne. Danes lahko smatramo za fantastično srečo, da ni bila v Shakespearovem času smatrana dramatika za resno umetnost. Kajti za sorodne misli, kakršne izraza Shakespeare na primer v »Hamletu« je bil njegov sodobnik Giordano Bruno v renesančni Italiji živ in zdrav ocvrt na grmadi. Komaj Je bda dramatika priznana
jH
za umetnost, je bilo Shakespearovo delo kot barbars-'^^-pogansko za dve sto let postavljeno v kot na srečo P° jevi smrti.	pjt
Mnogi dobro misleči umetnostni teoretiki misli)0, !e nujno precej dajejo nase in na svojo pronicljivost, na primer danes laže pogoditi »avtentično« vrednost dela, kakor pa je bilo to mogoče na primer pred si°r.Mgz'°e' leti. Ravno nasprotno je res. Z razširjenjem splošne 12 s splosno pismenostjo, se je krog čitateljev in dru%l,-be F nostnih uživalcev najmanj podeseteril. Zato so se P%fm literarnih (zlasti teh!) in drugih umetnostnih P1'00’1'-skončno povečale, tako da vidimo prav pri obeh, dan tlld r.ih nacijah, pri Američanih in pri Rusih, visoke š°le praktične tečaje za šolanje pisateljev. Goethe PlSe,„ avtobiografiji »Pesnitev in resnica«, da je moral, ko Jeker a, val nov literarni produkt, začenjati vsakokrat znova, _kra(ji pravzaprav ni imel nobenega «lastnega sloga«.	Dve
slog mu je narekovala narava novega produkta sa einvst,le mtm, da bi bil Goethe, če bi takrat eksistirale take s , m, univerze, katero obiskoval ali da bi bil od nje irn ’d pc^ kako pogledal vanjo, kake koristi. V bistvu je bil 0	^
vsalLa/tentk:ni n1 tel j svoj lastni učitelj in učene0- b0ij •' Potreba po čtivu je rodila pisatelja-profesionist • ejeiV t manj nadarjenega pripovedovalca, ki pa mu nian)K s„retn t avtentičnosti. Pisateljski posel se da danes nauči« •iulctbd> d pisanja izvezbati ali celo pridobiti. Pisateljska P1.,gel. je dandanes zlasti pri velikih narodih donosen Ir po n -j kakimi sedmimi ali osmimi leti sem listal nek o ameriški ali angleški ilustrirani reviji. Na neki stu sem videl dve vrsti fotografij nekih mož (bilo J1*1 a jt>“ je dvajset) in ker sem sodi) po fiziognomijah, da STC yendagllti, kakega trgovskega podjetja, sem listal kar naPreJ-mjjo: .pii očesna mrenica obdržala neko Izrazitejšo fizi0^Hicind »ra*1* koscen obraz z mogočnim čelom in štrlečimi r ,.„vaj s
HPa aKuam — •	.	I	...	„	 jic**
]
)t
pisatelje; mož z zanimivim koščenim obraaoin
ZG  	‘	»-Ir
Ta obraz ml ni da! miru. dokletr nisem šel spet "..^jliij^K«
nazai in rvnlclrol	f	nl\	XTn	Jirnip	U
nazaj in poiskal fotografije teh mož. Na svoje čudenje sem po tekstu opazil, da gre za sodobn	^
pisatelje; mož z zanimivim koščenim obrazom J s umrli avtor romana «Kako se je kalilo iek „/e *‘e ‘
(Nadaljeval