Leto LXV
Poštnine plačana » gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 5. februarja 1937
štev. 29 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ui.6/111
SEOVEJSEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.65« in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 30.011, Praga-I)unaj 24.797
Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 ■— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Manila
Glavno mesto Filipinov, Manila (350.000 prebivalcev) je v teh dneh priča 33. medn. Evhari-stičn. kongresa, ki ga vernost ondotnih katoličanov praznuje ne le z globokim notranjim verskim doživetjem ampak ga je tudi zunanje obdala z vsem onim pestrim sijajem, ki ga je zmožna le umetniška domišljija Daljnega vzhoda. Filipinsko otočje, ki je svoje ime dobilo po španskem kralju Filipu II., je odkril za svoio domovino znameniti svetovni mornar Magalhaes leta 1521. Otočje spada zemljepisno k Malajskemu otočju in ga sestavlja skupina 7000 rajsko lepih otokov, katerih skupna površina (280.000 km') je n&koliko večja od Jugoslavije, šteje pa nekaj manj prebivalstva (okrog 13 milijonov). Velika večina otočanov pripada katoliški veri (nad 8 milijonov), nekaj stotisočev je drugih krščanskih veroizpovedij, kake 3 milijone je pa še poganov malajskega plemena.
Otočje so pokristjanili španski misijonarji, zlasti španski redovi in se je versko življenje v teku stoletij zelo lepo razvijalo. Španija je deželi dala svojo krščansko kulturo in izobružen-ci so sprejeli tudi španski jezik. Toda v drugi polovici preteklega stoletja se je pod vplivom španskih framasonskih lož pričela razširjati verska mlečnost, opešala je pa tudi misijonska delavnost. Ob prebujenju nacionalne miselnosti se je domala vse zanimanje prebivalstva osredotočilo na politično področje, versko kulturni problemi pa so se vedno bolj zanemarjali. Prišlo je celo do ustanovitve nekakšne narodne, cerkve pod vodstvom »nadškofa« Aglipaya, ki s svojo versko ločino, katera pa šteje le okrog 100.000 pristašev, propagira neko zmes nacionalističnih in socialističnih naukov. Mnogi so se bali, da bo otočje potem, ko je prišlo pod ameriško oblast, v verskem pogledu še bolj nazadova lo.
Zgodilo pa se je ravno obratno. Kajti v zadnjih 40 letih, kar je otočje pod ameriškim praporom, so se verske razmere zelo popravile. Prenehalo je razkrist janjenje, ki so ga prej pospeševale svobodomiselne šole in uprava. Živahno misijonsko delovanje je znova dvignilo katoliško zavest. Irski misijonarji, ki so prihajali iz Amerike in Evrope so pojemajočemu krščanstvu vlili novega poguma in novega življenja. Odlični škofje iz raznih redov so poživili katoliško šolstvo in pozidali mnogo novih, lepili cerkva. S tem, da je papež Manilo določil za sedež letošnjega Evharističnega kongresa, je v prvi vrsti hotel dati največje priznanje otoškim verskim občinam za veliko obnovitveno delo, ki so ga izvedle v zadnjih desetletjih na verskem polju. Značilno je tudi, da je papež za svojega legata na kontrres poslal kardinala Doughertvja, po rodu Irca, ki je mnogo let kot misijonar deloval v Manili. Z na jvečjimi svečanostmi in častjo so ga te dni sprejeli ondotni domačini kot svojega starega znanca in ljubljenca, ko je prišel otvarjat kongres kot namestnik svetega očeta.
Kdor pogleda zemljepisno lego Filipinov, mora na prvi hip spoznati izredno politično in strateško važnost tega tiliomorekoga otočja. Toda, če je za politične tvorbe filipinsko otočje tako izrednega pomena, ni nič manjšega za delo univerzalne katoliške Cerkve. Filipini so zlasti v zadnjem desetletju, ko je bila misijonska delavnost katolicizma zelo poživljena postali radi svoje lege prevažno misi ionsko oporišče za širjenje krščanstva na Daljnem vzhodu. Saj leže oddaljeni veliko tisoč kilometrov daleč od središča krščanstva sredi velikih azijskih narodov, ki so po veliki večini še pogani. Sedanji sv. oče, ki ga bo zgodovina brez dvoma prištela med največje misijonske papeže, je spoznal ^strateško« važnost tega daljnega krščanskega otočja za miiiSi ionsko delovanje. Izbira Manile za sedež Evharističnega kongresa naj bi torej bilo tudi priznanje za dosedanje misijonsko delo in obenem spodbuda za novo de'.o in nove žrtve. Manila doživlja te dni pravi binkoštni praznik. Poročila govore o številnih misijonskih škofih, ki se = svojimi duhovniki in verniki zgrinjajo v filipinsko prestoli-co. Kako dikovit mora biti pogled na množice teh azijskih katoličanov, ki pripadajo različnim plemenom im mnogim jezikovnim skupinam, ki pa vendar govore vse en jezik žive vere in ljubezni do presvete Evharistije!
Ali si ie mogoče misliti bolj učinkovitega dela za zbližanje narodov in za svetovni mir, po katerem tako željno hrepeni človeštvo, kakor pa je ustanova mednarodnih Evharistič-nih kongresov! Narode sveta sta narodni egoizem in pa razredno sovraštvo razklala v mnogo sovražnih taborov. Le-te so ideje, ki jih otroci tega sveta neprestano tišče v ospredje, ki jih nenehamo ubijajo v zavest narodov, tako da le še v neprestanih nacionalnih in razrednih borbah in v obupni tekmi za življenje, vidijo vso svoio bodočnost. Pač pa manjka narodom ideje, ki bi jih družila, ki bi človeški družini dala zavest skupnosti, ki jo je že pred tisočletji nazorno oznanjal apostol narodov: :>Mnogo je udov, eno pa telo... In če en ud trpi, trpe 7 njim vsi udje, iti če je en ud v časti, se z njim vesele vsi ud te. Vi pa ste Kristusovo telo in posamezni udje« (t. Kor. 12). To je globlja in bolj zdrava podlaea za bratstvo med narodi, kakor pa razni politični pakti, ki so največkrat le mojstrovine politične neod-kritosrčnosti. Nikdar še ni bila izgovorjena večja svetovno politična modrost, kakor pa jo je povedal sv. Pavel o človeštvu kot enem telesu. Sleherno pleme in sleherni narod, naj bo velik ali majhen je ud telesa, ki ga je odrešil učlovečeni Bog. Trpljenje in bolečina, pomanjkanje in zatiranje enega teh udov ee na boleč in neprijeten način javlja v celotnem telesu človeštva. Tega nismo nikdar tako silno občutili kot dandanes ko narodi kljub prena-dom. ki jih nacionalno in razredno sovraštvo koplie med niimi. vse boli čutijo, da tvorito ie eno človeško skupnost. Isto nam v«a,k dan dokazuteio pametni gospodarstveniki, uvidevni politiki, idealisti, ki se prizadevajo za svetovni mir... toda nihče ne najde primerne in dovoli močne ideje, ki naj bi kot skupna last v/nikln vsem narodom sveta. Mnogi modreci dopovedujejo bogatini narodom, da se bo razkošno in liihkoniišljeno življenje na stroške
Ruždi A ras skozi Ljubljano
Od sestanka s Cianom k dr. Stojadinoviću
Evropa se nadeja zanimivega razpleta dogodkov na Balkanu
Ruždi Aras
Ljubljana, dne 4. februarja.
Nocoj ee je peljal skozi Ljubljano turški zunanji minister Ruždi Aras. Prihaja od svojega sestanka z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom v Milanu ter 6e pelje v Belgrad, kjer se bo sestal z našim ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem ter skupno ž njim še enkrat prerešetal vprašanja, ki so bila na dnevnem redu v Milanu, kakor tudi vprašanja, ki pridejo na dnevni red balkanske konference v Atenah, ki so zbere dne 15. februarja. Iz Belgrada se pelje Ruždi Aras domov v Ankaro, kjer bo uradno sprejel romunskega zunanjega ministra Antonesca, s katerim se potem skupno odpelje na konferenco Balkanske zveze v Atene. Ruždi Arasu je šel nasproti do Rakeka poseben odposlanec zunanjega ministrstva v Belgradu ter večje število zastopnikov tiska, ki so hoteli od njega dobiti pojasnila o razgovorih v Milanu. Toda Ruždi Aras je uglajen diplomat, ki mu je njegovo vzhodno pokolenje dalo še posebne vrline za prikrivanje misli. S časnikarji se je ves čas do Ljubljane razgovarjal, toda v ničemer ni odkril zavese od milanskih govorov, marveč jim je razlagal svojo veliko ljubezen in spoštovanje do Jugoslavije, svoje zaupanje v balkanski sporazum, ki nut letos on predseduje, ter končno razlagal še uradno poročilo milanske konference.
Zdi se, da je Ruždi Aras govoril z italijanskim ministrom tudi še o drugih vprašanjih, ki jih ni najti v uradnem poročilu. Sporazum med Turčijo in Italijo je dosežen. Staro prijateljstvo, ki je pred 8 leti vezalo obe državi in ki ga je motilo utrjevanje italijanskih otokov v Dodekanezu, kakor tudi abesinski spor, je obnovljeno. Saj je znano, da se ima Turčija ravno italijanskemu prijateljstvu zahvaliti, da je 1. 1928 tako nepričakovano poravnala vse svoje račune z Grčijo. Italija je Turkom dala zagotovila, da hoče na vsak način spoštovati nedotakljivost sedanjega političnega stanja v sredozemskih vodah, torej tudi v turškem predelu in da bo pristopila tudi k pogodbi o dardanelskih ožinah, ki jo je dosedaj odklanjala. Zdi se pa, da to še ni vse in da so šli razgovori mnogo dalje, saj se je v Milanu tudi razglasila vest, da bo v kratkem grol Ciano obiskal tudi Atene. V zvezi s tem torej ni čudno, če se je začelo govoriti v mednarodnem tisku o novem »osišču«, ki ga gradi Italija vodoravno in sicer v smeri Rini-Atene-Ankara, kar bi Italiji dalo še večjo varnost v tem predelu Sredozemlja. Nadalje je verjetno, da bo Ruždi Arae prinesel v Belgrad zanimive informacije o ciljih italijanske zunanje politike pri drugih balkanskih državah, ki bi se na označeno osišče naslonile. To bi bilo tem lažjo, ker so se v zadnjem času zgodili razveseljivi dogodki na Balkanu, ko so se poravnala stara nasprotja med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ruždi Aras ima topot že kot letošnji predsednik Balkanske zveze zelo vidno vlogo posrcdovatelja, ki je pa v razgovorih s časnikarji ni hotel priznati. Nadaljni razvoj započetega diplomatskega dela 1к>
drugih narodov prej ali slej kruto maščevalo na njihovih lastnih otrocih, '['oda nimajo sredstva, ki bi brezobzirno sebičnost, ki pripravlja nov svetovni pomor, predrugačilu v plemenito človečansko miselnost.
Vse združujoča Evbaristična miselnost jc torej danes narodom bolj potrebna kot kdaj-koli. Treba se je vrniti nazaj k vos svet obsegajoči Evharistični mirovni ideji. Ako bo ta zasidrana v srcih narodov, bodo velike in male države našle pravico in možnost za svoj naraven razvoj. Potein bo človeštvo, ki sedaj tekmuje v morilnili iznajdbah, ki naj privedejo do medsebojnega uničenja, — posvetilo svoje najboljše sile sredstvom miru, medseliojnegu dviga in splošnega blagostanja. Sicer se zemlja ne lxi nikdar spremenila v paradiž, toda ogromno trpljenja in vsakovrstnega zla Iti človeštvu bilo prihranjenega, ko bi pa družila živa krščanska zavest, da so narodi in rodovi udje le enega skupnega telesa. Ideja mednarodnih Evharisličnili kongresov, ki se zadn ja leta slave z vedno večjim sijajem in ob udeležbi vedno večjih množic, pomen ja poleg poglobitve verskega življenja v mednarodnem pogledu najdragocenejši doprinos k izmirjenju in zbližu-nju med narodi.	drin.
torej zanimiv in bo v bodočih tednih zanimanje Evrope zopet obrnjeno na Balkan.
Sporazum v Milanu
Sovjetsko Rusijo proč od Dardanel
Milan, 4. febr. c. Turški zunanji minister Ruždi Aras je pred odhodom iz Milana povabil k sebi časnikarje in jim izjavil, da se je na sestanku v Milanu posebno zadovoljivo rešilo vprašanje Dardanel in S a n d ž a k a.
List »Gazeta del Popolor pa piše, da je bil v Milanu sklenjen naslednji načelni sporazum:
1.	V vzhodnem Sredozemskem morju morajo biti vse morske poti proste novemu rimskemu imperiju in turški republiki;
2.	Dnrdanele no smejo nikdar priti pod kontrolo sovjetske Rusije.
Samo pod tem pogojeni je Italija sedaj pristopila k sporazumu v Montreuxu.
Proč od Sovjetije!
Pariz, 4. febr. b. ajournait poroča iz Rima, da je turški zunanji minister Aras zelo nezadovoljen z načinom rešitve spora o Aleksandretti ter da to rešitev ne smatra kot končnoveljavno. Zaradi tega gre Turčija za tem, da se po sporazumu z Italijo popolnoma odreče sovjetski Rusiji. Italija je oblju-hila. da jo ho z vsemi silami podpirala in da ho podpisnla sporazum o Darilanelah le pod pogojeni,
da ta sporazum ne ho izrabljan v sovjetsko imperialistično svrhe. V teku razprave je grof Ciano opozoril turškega zunanjega ministra na nevarnost sovjetske politike v Evropi. Ker so tudi Grčija čuti močno ogroženo po Rusiji oziroma po njeni komunistični agitaeiji. je turška vlada sklenila, da ho zaradi tega navezala tesnejšo stike z Grčijo, kar ho omogočilo tudi tesnejšo zvezo z Italijo.
Tukaj tudi poudarjajo, da za Italijo vsekakor tiči Berlin in da gre tu za delo. ki ima namen, da Turčijo popolnoma izloči iz mrež sovjetske Rusije in da so jo pridobi za protisovjetsko politiko. Z Rusijo jo doslej Turčija ozko sodelovala, in sicer, odkar je prišel Ataturk na oblast. Za Turčijo takšna sprememba njene zunanje politike ne bi pomenila nič posebnega, ker Turčija pripadnost h komunizmu kaznuje e smrtjo. Značilno je, da jutranji levičarski listi sploh ne komentirajo sestanka v Milanu ali pa se omejujejo le na najmanjša dejstva.
Madjari napovedujejo prijateljski pakt z Jugoslavijo
Budimpešta, 4. febr. c. Madžarski listi objavljajo danes, da je jugoslovanska vlada sklenila sedaj dokončno urediti vprašanja, ki se tičejo madžarske manjšine v Jugoslaviji. Isti listi objavljajo tudi, da so se odnošaji med Jugoslavijo in Madžarsko tako zholjšali, da se dola na tem. da hi se med Jugoslavijo in Madžarsko podpisala slična pogodba, kot se je že podpisala med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Stalin polni moskovske ječe
Litvinova pa se boji „zaradi inozemstva"
Varšava, 4. febr. b. Uradna jjoljska korespondenca je dobila iz Moskve vest, da se med števil-! ninii trockisti, ki jih zdaj Stalin zapira kar j>o j vrsti, nahaja tudi ravnatelj sovjetske državne bati-! ke Marjašin, ker je imel politične zveze s Sokol-nikovini in je organiziral v banki trockistično skupino ter trockistom dajal finančna sredstva iz banke.
Med aretiranci se nahaja tudi komisar GPU Voronkin, ki je bil direktor zloglasne lubjan-ske ječe. Dolžijo ga, da je poskušal Pjatakova, ki je bil ustreljen, rešiti iz ječe. Energično pa de-mantirajo v Moskvi aretacijo Ljeninove vdove Krupske, pač pa priznavajo, da je bil aretiran general D i bon k o, ki je poveljnik sovjetske armade v osrednji Aziji v Taškentu. Dibenku se pripisuje v trockistični zaroti zelo važna vloga. Ker je bil nekaj časa »jioročen« z znano sovjetsko poslanico v Oslu, Koiontajevo, je tudi nanjo padel sum, da je bila s Trockim v intimnih zvezah.
Kar se tiče zunanjega ministra Litvinova, je v zelo slabem položaju. Eni menijo, da ga bodo zaprli, drugi pa pravijo, da sc bo Stalin zadovoljil
s tem, da mu bo vzel zunanji komisarijat in ga poslal za poslanika v Pariz ali Washington. Litvinova se je treba namreč bati, ker bi se lahko maščeval in ker bi ne napravilo v inozemstvu dobrega vtisa, če bi ga zaprli. Litvinov je tudi Stalinu odkrito povedal, da ima v inozemstvu spravljenih veliko dokumentov, ki lahko kompromitirajo sovjetsko vlado. Kot njegov naslednik se imenuje Kre-stinski. Baje je Litvinovu tudi uspelo, da GPU ne straži več stanovanja, v katerem je njegova žena zaj>rta.
London, 4. febr. b. »Daily Expresse in »Daily Herald': jx>ročata, da se bo prihodnji procee proti trockistom pričel že konec tega meseca. Glavni obtoženci, ki Ixxto prišli na zatožno klop, so Bu-harin, Riko v. Rakovski in general Put-n a. ki je še živ. Obtožnica očita trockistom, da so hoteli zrušiti sovjetski režim in ustanoviti demokratsko republiko, katere prvi predsednik naj bi bil Rikov. »Daily Herald« trdi, da sla Radek in Sokolnikov bila fiomiloščena le radi tega, da se jih lahko tudi na sedanjem procesu pripelji- v sodno dvorano, v kateri bodo sedeli tudi Buharin in tovariši.
t(
„Rusija in Mala zveza1
Knjiga čsl. poslanika Sebe, ki razburja Romunijo
Bukarešt, 4. februarja. Politično senzacijo dneva tvori interpelacija, ki je bila vložena na seji romunske poslanske zl>ornice dne 3. t. m in ki se nanaša na knjigo, katero je spisal češkoslovaški poslanik v Bukareštu Jan Še ha v češkoslovaškem jeziku pod naslovom »Rusija in Mala zveza v svetovni politiki«.
Najprej je govoril poslanec Costantinescu od Bratianove stranke, ki je dejal, da knjiga (po njegovem mnenju) ni pisana ravno s preveč simpatičnimi čustvi za Romunijo. V knjigi je rečeno, da se je Titulescu prizadeval, da bi se zbližanje med Romunijo in Rusijo zgodilo istočasno kakor med Prago in Moskvo. Toda Titulescu jo zadel na večje težkoče, ko je hotel to uresničiti, nego Beneš na Češkoslovaškem. Oviro, pravi Še-ba, tvori romunska plutokrarija, ki se boji, da ne hi zhližanjc s sovjetsko Rusijo pripomoglo k socialnim reformam, ki hi lahko škodovalo pred-praviram veleindustrije in veleugrarstva. V nasprotju s svoječasno izjavo Titulesca, da s sov-
jetsko Rusijo ni vodil nikoli nobenih pogajanj, jxislanik Šeba v svoji knjigi trdi nasprotno.
Costanlinescu je vprašal zunanjega ministra Antonesca, ali je Romunija s sovjetsko Itusijo vodila pogajanja, knkor Irdi češkoslovaški poslanik, in naj tudi izjavi, kaj misli o sodbi, ki jo Šeba izreka o romunski »višjit družbi.
Še huje je napadal šebo fioslanik Scridon od krščanske narodne stranke, ki ji načeljujo Goga. Scridon je vprašal, ali moro Šoba še nadalje ostati češkoslovaški poslanik v Bukareštu. Ker pa nista bila navzoča no Tatarescu in ne Anto-nescu, vlada na interpelacijo ni odgovorila. Zanimivo je, da je uvod v knjigo napisni česko--slovaški zunanji minister Krofta in da je knjiga dobila Masarykovo nagrado praškega mesta. Razume se, da to zadevo napihujejo zlasti mnogoštevilni neprijatelji bivšega zunanjega ministra Titulesca in vsa opozicija pa tudi znaten del vladne stranke in vsi oni krogi, ki so zoper politiko zavezništva s sovjetsko Rusijo.
Kaj trdi francoski list
Nemčija
kolonije — v Evropi
Pariz, 4. februarja. AA. (Havas) V današnjem >Echo de Pari«« piše Pertinax o nemških zahtevah po vračilu bivših nemških kolonij in pravi: Koncesije na kolonijskem področju tudi leta 1937 ne bodo ublažile zunanje |K»litike Nemčije, kakor je niso 1. 1914. Hitler v svoji knjigi »Mein Kampf« sploh ne govori o izvenevropskih področjih, ki bi jih bilo treba dati Nemčiji. Njega zanimajo le teri-torijalne osvojitve v Evropi, ki Iii Nemčijo tako razširile, da hi se v njej s časom mogel razviti kinetski iivelj nemške narodnosti ali ljudstev, podrejenih Noineeni, v višini do 25(1 milijonov ljudi, t« bi bilo moči ilosoči «porazum, ki hi zagotovil pomiritev Evrope za ceno kakšnih kolo-nijskih koncesij, bi bilo vredno t» problem resno proučiti. Toda sporazum, ki si ga Nemčija zeli. ne
bi imel nobenega drugega dejanskega namena, kakor rešiti Nemčijo iz valutnih in gospodarskih nevšečnosti, v katerih se nahaja. Pri tem pravi sam Hitler, da želi Nemčija ostati gospodarsko osamljena, iz tistega odstavka njegovega govora, ki govori o kolonijah, se ne vidi, da bi imel v mislih kakšen konkreten načrt o ureditvi razmer v Evropi. Njegov govor je tak, kakor da bi bil preračunan samo za brezdeljne, ki radi od časa do čfl.sa slišijo kakšno zanimivost.
Francoska vlada se tudi popolnoma zanese na britansko vlado, da bo Hitlerjevi vladi stavila razna konkretna vprašanja, ki se docela skladajo z nazori francoske vlade, na katere bi nemška vlada imela odgovoriti, ko bo popolnoma na jasnem o stališču teh dveh držav v kolonijskem vprašanju.
Pred finančnim odborom
Naša zunanja politika
Ehspoze predsednika vlade
Belgrad, 4. februarja AA. Seja finančnega odbora se je začela danes ob 1730. Razen članov finančnega odbora ji je prisostvovalo veliko število narodnih poslancev vseh političnih skupin. Dvorana je bila nabito polna. Ou ministrov so bili poleg predsednika kraljevske vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, prometni minister dr. Spa-ho, gozdni minister g. Jankovič, minister za socialno politiko g. Cvetkovič, trgovinski minister g. Vrbanič, finančni minister g. Letica, pravosodni minister dr. Subotič, ministra brez portfelja dr. Belimen in dr. Krek, g. Djordjevič in minister za telesno vzgojo dr. Rogič.
Po sprejetju zapisnika prejšnje seje je finančni odbor takoj prešel na dnevni red. Predsednik odbora dr. Vojislav Janjič je podal besedo predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Milanu Sto-jadinoviču, ki je med frenetičnim aplavzom začel svoj govor:
Govor predsednika vlade
Gg. poslanci I Z velikim zadovoljstvom povzemam danes besedo pred finančnim odborom, 8 posebnim ozirom na to, ker sem slišal od g. predsednika finančnega odbora in od gg. miniđlrov, ki so že imeli čast braniti tu svoje proračune, da vlada v finančnem odboru docela prijateljsko ozračje, ozračje sodelovanja in kooperacije, ozračje zaupanja med večino in manjšino. Iz prvih besed, ki sem jih slišal od svojega uvaževonega poslanskega tovariša g. baziča posnemam, da to prijateljsko ozračje tudi tu dejansko obstoji.
Prav tako so me obvestili, da vlada v finančnem odboru način dela, ki je dvignil letošnjo proračunsko razpravo na prav zavidljivo višino, s katero bi se mogli ponašati tudi parlamenti velikih zapadnih narodov. V veliko zadovoljstvo mi je, da morem to ugotoviti, in da more kraljevska vlada letos računati na to sodelovanje. Še več, finančnemu odboru morem izkazti čast, da ustrezajo tej resni in resnično patrijolični nalogi tako člani večine, kakor manjšine.
Veseli me tudi to. da sem slišal, da so vsi člani brez razlike na njihovo strankarsko opredeljenost sprejeli proračun vojnega ministrstva docela soglasno. Morda ni treba posebej poudarjati tukaj, kjer vlada v tem oziru že večletna tradicija. Morda tega sedaj tudi ni treha šteti v posebno zaslugo, ko vidimo, da tudi druge države pomno-žujejo proračune vojnega ministrstva, jih podvo-jujejo in soglasno sprejemajo. Vendar ho vsak dober državljan, ki to državo ljubi, z zadovolj-
stvom sprejel na znanje, to soglasje vseh naSih strankarskih skupin v narodni skupščini. Glasujoč z aklamacijo in soglasno za proračun vojnega ministrstva, ste dokazali. da nočemo imeti vojsko izven strank in vsakdanje politike. (Splošno pritrjevanje in vzkliki: Tako je!) S tem ste podčrtali dolžnost naše narodne obrambe: da varuje meje, da varuje državo pred zunanjim sovražnikom, da ščit socialni red v notranjosti ter red in mir v državi, da stoji za vsako zakonito vlado, ki prispe rednim potoni na to evoje mesto. (Splošno pritrjevanje.)
Vojski ste dovolili večje kredit» kot lani. Na ta način ste omogočili vojski, na katero oporo naš narod računa, da ie materialno opremi. Lahko vam rečem, da delamo v tem oziru zelo vestno in marljivo.
Ko sem letos v spremstvu našega vojnega in mornariškega ministra potoval po naši zemlji in si ogledal vojaške ustanove, tovarne, skladišča in orožarne, sem se vrnil s tega potovanja docela navdušen in ohrabren: da bo naša vojska, če bo treba, opravila ivojo dolžnost v celoti in do konca. (Navdušeno pritrjevanje.) V pravo zadovoljstvo mi je bilo, ko sem mogel ugotoviti red, ki vlada v vojaških tovarnah in ko sem mogel opaziti, kako smo n. pr. pričeli topovsko municijo, za katero smo doslej trošili milijone svojega denarja v tujino, letos izdelovati v naši državi sami, in sicer prav tako dobro kakor v tujini, in da gre za izdelovanje, ki bi si ga štele v čast tudi najbolj urejene tovarne te vrste v tujini. (Živahno odobravanje.)
Naglašam vojsko tu zaradi tega, ker je važen činitelj naše zunanje politike. Ravno v tej zvezi sem jo hotel povdariti kot takšnega činitelja, in vas opozoriti na to, da imamo vojsko, ki bo jutri štela poldrug milijon najboljših vojakov v Evropi, pripravljenih, da v celoti izpolnijo svojo dolžnost. (Splošno pritrjevanje.) Ravno zato pa, ker imamo vojsko, ki je pripravljena in številčno velika, moramo biti zelo oprezni, kdaj in v katerem trenutku naj ta činitelj vržemo na tehtnico. V svoji zunanji politiki moramo biti pripravljeni na to, da ta činitelj ne stopi v veljavo predčasno in da naša vo;ska ne bo niti za trenutek v drugih rokah, marveč samo v rokah našega naroda in v službi naših življenjskih interesov.
Ko to izjavljam, moram pribiti tudi naslednje: Čeorav smo na vojno pripravljeni, je bila in ostane niša zunanja politika popolnoma miroljubna. Tega ne izjavljam za nas, kajti naš narod vseh treh plemen je plod zelo velikega trpljenja in dobro ve, bol;e kakor vsak drugi, kaj pomeni vojna. Če kdo pozna vojne težkoče in nesreče, jih pozna pač
naš« ljuditvo, in £e kdo ljubi mir, ga pač vsekakor
ljubi naš narod.
Toda miroljubni smo tudi iz drugega razloga. Miroljubni smo, ker ne zahtevamo ničosar tujega in ker smo v svojih eedonjih mejah uresničili svoje nacionalne ideale. Nočemo misliti na nobene druge meje, kakor na sedanje, ker ne zahtevamo ničosar tujega, svojih pa ne odetopimo. Zato je hiiu in ostane naša politika miroljubna. Naša politika obstoji v varstvu miru na naših mejah, in če je mogoče miru v vsej Evropi. Pod vodstvom te |K)litike smo sodelovali pri vseh evropskih konferencah, za miroljubno solidarnost, predvsem pa potom Društva narodov v Ženevi. Eden izmed glavnih instrumentov, je Društvo narodov v Ženevi. Bili smo vneti člani tega drušlva, vneto smo spoštovali svoj podpis tudi tedaj, ko to ni bilo lahko. Spominjate se sankcij zaradi ilalijansko-aheslnskek'a s[>oru,' in veste, kako je vsu naša država, zlasti pa neknlere naše pokrajine, trpela gospodarsko, zaradi izvajanja sankcij. Hoteli smo s tem še enkrat pokazati, čeprav nismo bili niti najmanj vpleteni v italijansko-ubesinski spor, čeprav nismo bili za ta sjior in čeprav nismo v njem sodelovali, hoteli sino pokazati, da hočemo z izvajanjem sankcij spoštovali svoj podpis, da smo zvesti svojemu podpisu in da ga spoštujemo tudi tedaj, kadar nam je težko. (Odobravanje). Pokazali smo s tem, da bomo vedno zvesti vsakomur, ki mu Ikhiio svojo zvestobo dali. (Odobravanje).
Mi smo ludi člani Male Zveze, ki jo tvorijo Češkoslovaška, Romunija in naša država. Tudi ta grupacija je kakor Društvo narodov miroljubna. Namen Male zveze je mir v prednji Evropi. To je naša tneja, proti severnem sosedu. To je spoštovanje, našega teritorialnega statusa quo na severu. Mala zveza ni proli nikomur. Saj je samo miroljubna mednarodna organizacija.
Tretja mednarodna organizacija, skupnost, ki ji pripadamo, je Balkanska zveza, ki jo tvorijo Romunija, Grčija, Turčija in mi. Tudi ta je popolnoma miroljubna organizacija, ki ima namen, varovati mir na Balkanu. Na ta način smo sodelovali in še sedaj sodelujemo kot zavezniki v dveh državnih grupacijiih, ena od telt je v srednji Evropi, druga na Halkanu. Tu gre za 70 milijonov prebivalcev, ki jih druži samo eno stremljenje in samo ena željn: ohraniti in varovati mir v tem delu Evrope. (Splošno pritrjevanje.)
Poleg teh paklov smo, pred nekaj dnevi debili še enega. Mislim, da smo s paktom večnega prijateljstva srečno izpopolnili tako Malo anlanto kakor Balkansko zvezo. Ni nam bilo težko oklepali takšne pakte večnega prijateljstva z Bolivijo, Urugvajem in Paragvajem, kakor smo nedavno tega storili. Ali smo to pot sklenili pakt z državo, s katero smo se bili trikrat spopadli v krvavih vojnah. Na ta način smo storili, kakor mislim, eno izmed najvažnejših dejanj, ki more pospeški delo miru na naii vzhodni meji. Kakšnega odobravanja je bil deležen la pakt ne le v naši dr>avi in na Bolgarskem, temveč tudi po vsej Evropi, ste lahko razbrali iz dnevnega časopisja teli dežel. Odveč je, da poudarim, da so tudi naši najtesnejši zavezniki
in prijatelji s tem paktom soglašali. Tako eo češkoslovaška republika kakor grška kraljevina, kraljevina Romunija in turška republika izjavile svoje popolno soglasje, da morimo to pakt skleniti. Zato ni mi znana država, ki bi bila dvignila svoj glas in ki bi bila proti sklenitvi tega pakta med Jugo-goslavijo in Bolgarijo. (Splošno živahno pritrjevanje.)
Zunanjepolitični pomen pakta je ohranili mir na Balkanu. Vi dobro veste, kaj pomeni to za nas, ki sino bliže tem našim mejam. Na mesto žičnih ovir, ki so naše meje branile proti Bolgarski, namesto vojakov, ki smo Jih morali drago plačati pozimi v volčjih brlogih, in na izpostavljenih posio-jankah, kakor da bi čakali na divje zveri med lovom, namesto vsega tega, kar je branilo mejo, namesto denarja in vojakov, imamo sedaj pakt prijateljstva, ki pomeni obveznost bolgarske vlade, da varuje lo mejo prav tako in na enako prijateljski način, kakor jo varujemo mi.
Konec govora predsednika dr. M. Stojadinoviča je finančni odbor sprejel z velikim navdušenjem, ploskanjem in vzkliki: Živiol. Predsednik odbora dr. Janjič je nato sporočil, da se Je k debati o proračunskem predlogu ministrstva zunanje politike prijavilo 8 govornikov. Prvi Je govoril g. Luka Kostrenfiič, ki izvaja:
Pri obravnavanju vpraSanj s področja zunanje politike moramo puščati ob strani osebne in pa strankarske momente. Kadar gre za naše razmerje nasproti tujini, moramo biti vsi edini, ker zunanja jiolitika kraljevine Jugoslavije ni politika režima ne diplomacije, temveč je zunanja poltika jugoslovanskega naroda Danes, ko v vsej Evropi vre, in vsi iščejo nove politične in družabne oblike, je neobhodno potrebno, da damo po|M>lno oporo tistim činiteljem, ki z vso zgodovinsko odgovornostjo vodijo zunanjo politiko kraljevine Jugoslavije. Ta doba, ko stoji na čelu naše vlade dr. Stojodinovič, je dejansko najkritič-nejša doba mednarodne politike povojne Evrope. V tej dobi so bila dejansko ogrožena vsa načela in vse obveznosti, na katerih je zgrajena nova Evropa, vzrasla iz svetovne vojne. Lojalno in z veseljem ugotavljam, da je dr. Stojadinovič ob vseh leh peripetijah mednarodne politike vodi! spretno in uspešno politiko, in absolutno okrepil naš položaj v mednarodnem življenju. — V tem usodnem poldrugem letu je dr. Stojadinovič ohranil naše slare zveze in prijateljstva in nam pridobil nova prijateljstva.
Na koncu moram poudariti Se to, da dr. Stojadinovič ne vodi naše zunanje politike na Inetno pest. Tu so še drugi činitelji, v prvi vrsti knez-namestnik, ki s svojo visoko razumnostjo, s svojimi visokimi zvezami modro motri mednarodna vprašanja in dostojno zaslopa visoke tradicije dinastije Karadjordjevičev. Zato predlagam, da se izrečemo za popolno solidarnost zunanji politiki dr. Milana Slojodinoviča (viharno odobravanje).
Za g. Kostrenčičem je povzel besedo g. Ivan Mohorič, ki čestita predsedniku vlade, da iina v svojem resoru kot pomočnika popolno silo, kajti 8<) odstotkov zunanje politike pride danes v vseh modernih državah na gospodarske probleme.
Vlom opoldne sredi Maribora
Nahradel je za 56.000 Din zlatnike
Se;a skupščine
Krivaja in Našičha
Belgrad, 4. febr. ni. Na današnji skupščinski seji sla so pretresali interpelaciji poslancu Milana Božiča na ministra za gozdove in rudnike o aferi tovarne Krivaja in o glavnem krivcu Francu Regenstreifu ter o prikrajšanju pravic, ki jih imajo kmetje višegorskega okraia v gozdu Tu-mica. Interpelant pravi, da je bila država oškodovana zu 200 milijonov Din po Regenstreifu, ki je zapustil našo dr/.avo ter dobil avstrijsko državljanstvo. Ta človek je nekaznovan.
Nato je dobil besedo Djura Jankovič, ki je uvodoma izjavil, da se o Krivaji v naši javnosti govori že več kot deset let. S tem vprašanjem se je bavila tudi skupščina leta 1927. Zahteva po novi anketni komisiji se ministru ne zdi umestna, ker je že prejšnja komisija vsestransko proučila to vprašanje. Pogodba s Krivajo je razveljavljena in sedaj ležita pred sodiščem dve tožbi, in sicer države proli Krivaji in tožba Krivaje proti državi. Ker je podjetje ustavilo v svojih obratih vsako delo, je ministrstvo za gozdove in rudnike odredilo delo v lastni režiji. Ker podjetje državi tudi ni plačalo davkov, je minister za gozdove in rudnike zahteva! plačilo davkov z otvoritvijo kon-kurza. Konkurzno postopanje je v teku.
Nato je spet dobil besedo poslanec Božič, za njim pa Voja Lazič, ki je apeliral na vlado, naj izda poseben zakon za pobijanje korupcije, 1er da se preiščejo izvori premoženja vseh javnih funkcionarjev. Za njim je govoril dr. Mirko Kosič, ki se je obširno bavil z delovanjem tujega kapitala v naši državi.
Zu dr. Kosičem je dobil besedo socialni minister Cvetkovič, ki jo uvodoma izjavil, da je bil kot predsednik te anketne komisije izvoljen leta 1927 za proučevanje zadeve gozdnega podjetja Krivaja. Poslanci —■ minister Cvetkovič je mislil večino ojjozicionalnih posloncev — so imeli dovolj časa in prilike, da bi to vprašanje_ lahko sprožili za časa Zivkovičevega, Marinkovičevega, Srskičevega in končno Uzunovičevega režima, pa tega niso storili. Zahteva, da bi sedanja vlada morala obravnavati isto zadevo ob času, ko je že mnogo sledov zakritih, bi bil jalov posel. Kr. vlada se ne boji ankete in tudi ne odgovornosti. Ce prejšnje vlade niso storile svoje dolžnosti, zato pač ne more nositi odgovornosti sedanja vlada.
Ker so nekateri govorniki pričeli debatirati v zvezi s Krivajo tudi o znani našički aferi, je minister Cvetkovič v nadaljnjih izvajanjih govoril ludi o njej. Cvetkoviču so namreč očitali, da je kot na-mestnik pravosodnega ministra prestavil kasacijske sodnike, tako da je bila radi tega spremenjena sodba osiješkega sodišča. Cvetkovič je dejal, da je od 21 kasacijskih sodnikov v Zagrebu vpokojil samo enega, ki pa je imel že nad 35 let službe, ter se vprašal, ali je mogla sodba tega najvišjega sodišča biti odvisna samo od enega sodnika, ki ga je vpokojil, ko pa je še vedno ostalo dvajset sodnikov na svojem meslu. Sodniki so bili imenovani na zahtevo predsednika zagrebške kasacije. Predsednik kasacije je to zahteval 1. 1935 in ie večkrat obravnaval to zahtevo do leta 1936. Minister je {edaj samo izpolni! želje predsednika kasncije. Nato je minister Cvetkovič s povzdignjenim glasoin izjavil, da v našičkem procesu ni bil prizadet nihče iz poslanskih klopi JRZ. S le strani se ni nihče angažiral in tudi nikogar ne zadeva. Med opozicijo, med katero sedi tudi dr. Jevremovič, je vladal globok molk. Minister je istotako s povzdignjenim glasom nadaljeval svoja izvajanja ter je še dodal, da je klub JRZ o te) stvari imel svoje odločno In določeno stališče, ki je bilo: ne se vmešavati v to stvar, dokler sodifče ne izreče svoie besede. Klub JRZ je tedaj sprejel jasen sklep^ ki_ mora biti po-llancem z ievice dobro znan. Ta klub je svoje-časno odklonil predlog skupščinske opozicije, da bi se v poslovnik sprejele določbe, da narodni po-
slanci niso državni uradniki. Tedaj, ko so skupščinski opoziclonalci mnoge določbe hoteli prejudicirati lodbl, sta klub JRZ ln klub vladne večine imela svoje določeno stališče, ki je bilo, naj sodišče pove svoje.
Minister je zaključil svoj govor z besedami: »Vsak politik dela po svoji vesti in po svojem prepričanju. Tudi jaz imam svojo vest, svoje prepričanje in svoje poštenje pri delu. Na vsake obtožbe bom odgovoril jasno in določno, toda obtožbe naj bodo konkretne in jasne.«
Ministiu so poslanci vladne večine ploskali, ploskali pa so mu tudi člani kr. vlade, med katerimi je sedel tudi min. predsednik dr. Stojadinovič.
Nato so govorili še dr. l)o;en o Našički, Voja Lazič, Pavao Matica in Milko Parežanin.
Končno je epet dobil besedo minister Jankovič, ki je med drugim radi izvajanj nekaterih poslancev dejal, da je Regenstreif sicer pobegnil v inozemstvo, da pa je to storil mnogo preje, preden je prišla na oblast sedanja vlada. Jankov-ič je še dejal, da je radi dejstva, da so poslanci v svojih govorih hoteli spraviti stvar na drug tir, priprav-lje nsprejeti diskusijo tudi na tem terenu, ter je odgovoril poslancu dr. Došenu, ki je mešal dr. Stojadinoviča, Cvetkoviča, Kožulja in JankoviČa v na-šičko afero, da vsi ti s to zadevo nimajo ničesar skujiiiega. Poudarjal je, da so vsi ti gospodje bili tedaj, ko se je pojavila ta afera, v opoziciji, preganjani in če bi bili krivi, bi bil tedanji režim prvi, ki bi jih spravil na založno klop.
Zaradi zahteve nekaterih poslancev, naj se izda poseben zakon za pobijanje korupcije, je pa Jankovič dejal: >Kar se tiče pobijanju korupcije, pa vprašani, ali ni sedanja vlada storila dovolj v tem oziru? Vi, ki ste člani finančnega odboru, sto imeli priliko videti v odboru pred nekaj dnevi, da se korupcija preganja tudi tam, kamor se vi, ki ste pripadali raznim režimom pred nami, niste upali niti nosa vtakniti. Postavili smo se na stališče, da se mora korupcija preganjati na vseh poljih (burno odobravanje in ploskanje vladne večine) in po tej poti hočemo in bomo šli naprej. Vaši letaki nas pa ne bodo ovirali, da na bi nadaljevali zapo-četega dela.«
Na vrsto je prišla druga Božičeva interpelacija, o kateri so govorili sam interpelant Božič, minister Jankovič, nato pa spet Božič in Voja Lazič. Seja je bila ob četrt na 2 zaključena, prihodnja pa je sklicana za jutri dojioldne ob 9. Na dnevnem redu je pretres trgovinskega zakona.
Belgrad, 4. febr. m. Danes ob pol 5 do pol 0 Je imel sejo plénum kluba poslancev JRZ, kateri je predsedoval minister Cvetkovič, navzoči pa so bili dr. Stojadinovič, dr. Spalio, dr. Subotič, dr. Belimen, Jankovič, Letica, Kožulj, Vrbanič in dr. Krek. Razpravljali so o trgovinskem zakonu. Po podanih poročilih od strani poslanca odborove večine Momčila Sokiča so govorili o tem vprašanju dr. Vrbanič. Subotič, dr. Miškulin. Plénum je nato soglasno sklenil, da bo na seji skupščine glasoval v načelu za predloženi zakonski osnutek.
Nai izvoz v tranci\o
Belgrad, 4. februarja. AA. Po poročilu, ki ga je dobilo ministrstvo za trgovino in industrijo, je francoska vlada dovolila kmetijske kontingente za prvo tromesečje t. 1., in sicer živih ovc 4500 glav, ovčjega mesa 157 kvintalov, gol ene svinjine 175 kvin-talov, predelane svinjine 25 kvintalov, salame 10 kvintalov, zaklane perutnine 90, jajc normalni kontingent 325 kvintalov. sira 200 kvintalov, koruze 5!>0P0 kvintalov, fižola 6000 kvinlalov, orehov 30.000 kvintalov.
Dunajska vremenska napoved: Nobenih bistvenih izprememb.
Zemiin«ka vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno v južnih krajih in oblačno s Iu pa tam тец1о v drugih predelih. Nekaj dežja utegne bili v severnih krajih. Temperatura bo zrasla.
Maribor, 4. febr.
Danes med 12. in 2. uro popoldne je bil izvršen v Mariboru drzen vlom, ki v naši kriminn-listiki skoraj nima primera. Vlomilec je vdrl v zlatarno Bizjak v Gosposki ulici l(i 1er si temeljito ua| olnil žepe z raznovrstnimi dragocenostmi. Kakor vse druge trgovine, so tudi Bizjakovo zaprli ob 12 ter spustili rolo nad vrata do tri-četrt, tako da je s.predaj bilo še 1 m visoko odprlo. Vrala pa so bila zakljenjena. V tem času je v Gosposki ulici živnhen promet in tnko je vlomilec neopazen smuknil pod ro!o ter odprl ■vrata s primitivnim vlomilskim orodjem, z leseno palico, železno spono 1er dvema zogvozdama. ki jih uporabljajo mizarji. Poskušal je streti ključavnico, a vrata so bila trdno zaklenjena in je meslo ključavnice počila debela šipa v vratih. Steklo se je sesulo po tleh, toda linolej je uglušil ropot, da ga mimoidoči niso slišali. Skozi odprtino se je vlomilec splazil v prodajalno ter oplenil dnevno blagajno in odnesel в00 din. Večjo
Kraljica Marija v Londona
London. 4. febr. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je včeraj popoldne ob 4 obiskala v njeni londonski rezidenci v Malborough Houseu Nj. Vel. angleško kraljico Mary, ki se je pred dnevi vrnila v presto-lico iz Sandringhama. Po tem obisku se je Nj. Vel. kraljica Marija odpeljala na dom jugoslovanskega poslanika dr. Slavko GrujiČa, kjer so njej na čast predvajali barvni film г našega Primorja, ki ga jo posnel angleški državljan in stalni obiskovalec Dalmacije Van den Borg. Predvajanju filma, ki je trajalo eno uro in ki prikazuje zelo posrečene bavrne posnetke Splita, Trogira, Korčule, Dubrovnika, Kotora, Bara, Ulcinja in Cetinja, so prisostvovali člani jugoslovanske kolonije, zastopniki angleškega časopisja in najuglednejši člani angleške družbe.
Nj. Vel. kraljica Marija in ostali gostje pri ge. Grujičevi so spremljali ves film z velikim zanimanjem. Lahko rečemo, da je prireditev docela uspela tako z umetniškega kakor tudi z družabnega in propagandnega vidika. Najbolj se je nepoznaval-cem našega Primorja dopadel del našega filma o Dubrovniku, Kotorju, Budvi in Ulclnju. Po pred-vedbi je ga. Grujičeva predstavila Nj. Vel. kraljici več angleških osebnosti in članov jugoslovanske kolonije. N'a koncu je zn goste jugoslovanski poslanik priredil pogostitev.
Osebne vesli
Belgrad, 4. februarja. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr, Milan Stojadinovič je sprejel danes dopoldne v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu francoskega poslanika na našem dvoru Roberla de Dampierra.
Belgrad, 4. februarja. AA. Za člana državnega sodišča za zaščito države je postavljen Karol Kle-novšek, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani,
Belgrad, 4. februarja. AA. Za člane stalnega upravniškega odbora pri vrhovnem pravobranilstvu za leto 1937-38 so imenovani: Živojin Perič, prof. pravne fakultete v Belgradu, Božidar Prokič, sodnik kasaciiskega sodišča v Belgradu, Miloš Jo-cičič, predsednik apelacijskega sodišča v Belgradu Konrad Smid, član glavne kontrole, Bogdan Djordjevič, sodnik kasacijskega sodišča v Belgradu, dr. Peter Miličič, član državnega sveia, dr. Milan Bar» to*, izred. prof. pravne fakultete v Belgradu in Momčilo Jankovič, odvetnik iz Belgrada. Za člane
VVertheim blagajno je pustil, pač pa je pobral zlatnino, ki je bila v omaricah iu na prodajalni mizi. Pob roi je razstavljene zlate damske zopest-nicc in ure, moško ure, več verižic in drugih dragocenosti. Število predmetov še ni ugotovljeno, ker lastnica še nima točnega seznama. Škoda po znaša okrog 50.000 din.
Vlom so opazili ob 2 popoldne, ko so prišli nnstavljenci v trgovino. Vajenec Henrih Verk ie hitel na policijo, obveščene so bile tudi vse oroz-niške postaje v mariborski okolici. Pod vodstvom vodje kriminalnega oddelka višjega nadzornika g. Cajnka so se podali detektivi na posel. Kolikor so ugotovili, bi prišel v pošlev nek moški, srednje postave, katerega so ljudje videli, ko je hitel iz Bizjakove trgovine. Spustil je pri odhodu rolo do tal 1er odšel proli Gjavneniu trgu in izginil. Neznanec je bil oblečen v črno suknjo z zavihanim ovratnikom. Bil je razeglav ter nazaj jKičesonih las. Ves varnostni aparat Je mrzlično na delu, da bi našli sledove za vlomilcem.
posvetovalnega odbora pa so imenovani: dr. Jovan Savkovič, sodnik kasacijskega sodišča v Novem Sadu, Dušan Živanovič, sodnik kasacijskega sodišča v Belgradu, Djukan Spasojevič, član glavne konlrole, dr. Mihajlo Konstantinovič, univ. prof, v Belgradu, dr. Pavle Prestočan, univ. prof. v Zagrebu, Ljubiša Mikič, načelnik oddelka državnega knjigovodstva, Živorad Nikič, državni pravobranilec v Belgradu, dr. Čedomir Marjanovič, sodnik apelacijskega sodišča v Belgradu, Anton KreJči, zastopnik trgovinske zbornice iz Ljubljane, Vasa Jova-novič, zastopnik industrijske zbornice iz Belgrada, Miloš Vasiljevič, zastopnik združenja inženjerjev in arhitektov v Belgradu, dr. Emanuel Losič, zastopnik društva bank v Belgradu, in Sime Zaninovič, zastopnik glavne zadružne zveze v Belgradu.
Belgrad, 4. februarja, m. Odlikovana je bila z redom sv. Save IV. stopnje Marija Vehar, strok, učiteljica na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani. Postavljeni so: za zdravstvenega višjega pristava 6. pol. skup. na šolski polikliniki v Ljubljani dr. R. Bassin, za tehničnega višjega pristava pri sekciji dela banskega uprave v Ljubljani v 6. pol. skup. ing. Evgen Baraga.
Gasilska župa v Kamnika Cererjeva pritožba zavrnjena
Starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije je pritožbo razrešenih članov uprave gasilske župe v Kamniku in to Antona Ccrerja, Franca Fajdige in lfumclja Janka, ki so jo vložili proti razrešitvi, sprejelo sledeči sklep. Višja gasilsko ustanova, ki je upravičeno, da odobrava izvoljeno upruvo nižje gasilske edinice, ima pravico v smislu ( 75 zakona o organizaciji gasilstvo razrešili ali izmenjati poedine funkcionarje, ali razrešiti celotno upravo dotične gasilske edinice. To je diskrecionanm pravica višje gasilske ustanove ter priložbe proti takim odločbam niso do-puslne in se zavračajo.
Belgrajske vesti
Belgrad, 4. februarja, m. Nocoj ob 6 je bil ustanovni občni zbor Srbskega kulturnega kluba. Vodil ga je vseuč prof. Slpbodan Jovanovič, ki je imel ob tej priliki daljši govor. Izvoljen ie bil ludi m predsednika. V imenu priprvaljalnega odbora je podal poročilo o dosedanjem delu odbora tajnik Draglša Vasič.
Nevaren požar na tehniki
Poleg dragocenega inventoria ie ogenj uničil dosedania velika dela prof. Kavčiča
Ljubljana, 4. februarja.
V prostorih ljubljanske tehnike na Mirju je '•ivi navsezgodaj izbruhnil požar v delovni sobi prof. Kavčiča. Požar je opazila prva služkinja, ki jo hotela sobo očistiti. Ta je obvestila vratarja, ki je poklical mestne poklicne gasilce. Plamen je bil že zelo razvit, tako da so pokale šipe na oknih 1er je bilo v ognju tudi že skoraj vse pohištvo. Gasilci so ogenj naglo zadušili ter rešili dve omari, ki se ju je ogenj že prijemal. Zgorelo je mnogo drugega pohištva, vrednega okoli 15.000 Din. Še večja škoda, ki pa se v denarju ne da izraziti, pa je na velikem znanstvenem delu, ki ga je prof. ing Kavčič pripravljal.
Mrkega obraza gleda gospod profesor pogorišče, ki mu je uničilo vse dosedanje delo, v katero je vložil vse svoje sile, ves svoj trud, katerega se je veselil, saj so njegovi izsledki bolj eminentne važnosti za razvoj cementne industrije. To vso je sedaj uničeno, vse delo zaman in
ponovno mu je treba izvrševati vse poizkuse, nadomestiti vse tisto delo, vse številke, dobljene v vsej dobi njegovega znanstvenega udejstvovanja. Vse delo, ki je bilo osredotočeno na študij odvisnosti korozivnosti cementa in betona od raznih faktorjev, na preiskavo vpliva hidravličnih dodatkov in porabnosti domače plavžne žlindre za železni portland cement, vse je potrebno znova ponoviti. To je vsekakor hud udarec gospodu profesorju. Poleg te nenadomestljive izgube je še velikanska materijalna škoda. Uničeni so vsi aparati, tehtnica, vse kemikalije, episkop in ves stekleni, železni in leseni materijah Ta škoda presega 200.000 Din.
Komisija, ki si je ogledala požarišče, žal ni mogla priti do to.nega vzroka požara, pač pa vse kaže na to, da jo nastal v sobici kratek stik na električnem vodu. Ni čuda, saj so vsi vodi zastareli, tako da je stik v kemičnem inštitutu vsakodnevni pojav. Ni dolgo tega, ko je bil stik vzrok dveurneinu počitku v laboratorijih.
Ljubljansko gasilstvo napreduje
Pregled čez delo ljubljanskih poklicnih gasilcev v letu 1936
Ljubljana, 4. februarja.
Blagodejen vpliv sedanje občinske uprave se pozna tudi pri ljubljanskem gasilstvu, bodisi pri jjoklicnem. kakor tudi pri prostovoljnem. Mestna občinska uprava razpolaga sicer sedaj z manjšimi proračunskimi sredstvi, ker mora na vseh koncih ln krajih varčevati, vendar pa je bilo v letu 1936 za ljubljansko gasilstvo etorjenega več, kakor katerokoli drugo prejšnje leto. Iniciativo v gasilstvu je zopet prevzel znani strokovnjak gosp. Janez rurlan, ki je avtor važne knjige o gEsilstvu. Iz popolnoma strankarskih in političnih razlogov je pred leti tedanji župan razrešil gosp. Furlana službe fKiveljnika pokiicnih gasilcev ter ga dodelil manj važnemu uradu. Novi župan dr. Adlešič je to krivico, storjeno gosp. Furlanu takoj popravil in gosp. Furlan je po treh letih svoje odsolno-ti v gasilskem uradu zopet z vso vnemo pričel z reorganizacijo ljubljanskega gasilstva. V veliki meri je njegova osebna zasluga, da je ljubljansko gasilstvo danes v Ljubljani na zavidni stopnji
Danee je gosp. Furlan sprejel ljubljanske časnikarje ter jim iz obširnega jx>roči!a, ki ga namerava izročiti gosp. županu, povedal nekaj jx?datkov. Iz tega poročila je razviden velik napredek ljubljanskega gasilstva. Gosp. Furlan je spoznal takoj ob svoji vrnitvi na gasilski urad, da gasilci v času niegove odsotnosti teoretično in tehnično niso mnogo napredovali. Edina ugodna točka je bila, da je bil vnešen v proračun znesek 60.000 Din za napravo signalnega sistema, ki naj bi vezal prosto^ voline gasilce na Barju, v Zgornji in Sjxxlnji Šiški z ljubljanskimi poklicnimi gasilci. Sklenjena je že bila pogodba z tvrdko Eriscon v Stockholmu, ki je jxurudila eignalno napravo za 345.000 Din, plačljivo v zaporednih obrokih. Toda Ljubljana je potrebovala zveze z vsemi prostovoljnimi gasilskimi četami. Taka signalna naprava pa bi veljala najmanj ЧпЛјрп dinariev. Zato je mestna občina prvotni sklep spremenila in sklenila da poveže vse gasilske čete v Ljubljani s telefonom katerega centrala bi bila v Mestnem domu. Te gasilske čete so: Liublja-na-mesto, Ljubljana-Barje, Spodnja šiška, Zgornja Šiška. Stepanja vas, Moste, Ljubljana severni del, Dravlje, Brdo in Vič Telefonska centrala bi ve-liala le 70.000 Din ter bo v kratkem napravliena. V primeru katastrofe bodo mogli gasilci torej biti takoj obveščeni, posebno, ker bodo pri posameznih četah postavljene male signalne sirene, ki bodo gasilce klicale na pomoč. Streljanje s topom na Gradu bo odpadlo. V Mestnem domu bo uveden tako zvani »tihi alarm«.
Poudariti moramo ob tej priliki, da sta pokazala tako župan dr. Adlešič, kakor tudi gasilski odbor z gosp. Šaleharjem na čelu veliko uinevanje za vsa gasilska vprašanja in za reorganizacijo gasilstva. Važno je predvsem vprašanje prostorov v Mestnem domu. To poslopje je sicer zadostno, pač pa je deloma oddano zasebnim društvom in pa nekaterim mestnim uradom, dasi bi moralo pripadati samo gasilcem. Zaenkrat so bili lani preurejeni spodnji prostori, še letos pa bo jjodvojena garaža na ta način, da bo čez dvorišče Mestnega doma postavljena železna streha. Gasilci potrebujejo več spalnic, šolskih sob, knjižnico, kopalnico itd. Gasilski urad je sestavil lani pravilnik gasilskega odbora, ki ga je mestni svet ze potrdil, sestavil pa je tudi načrt za požarni red v Ljubljani. Dosedanji r>ožarni red izvira še iz leta 1870 in je seveda močno zastarel. Požarni red bodo preštudirale tudi druge oblasti.
Gasilski urad že marljivo dela za eestavo na-
črta in kartoteke o hidrantih in ulicah, kar bo omogočilo gasilcem hitrejšo pot na kraj požara in pa lažje bodo našli potrebno vodo. Dalje je gasilski urad preskrbel fiotrebno razsvetljavo k štirim vodnim rezervoarjem v Dravljah. V Štepanji vasi pripravlja ob Ljubljanici zasilno pristanišče za bri-zgalno ob Ljubljanici. Poklicni gasilci so popravili avtomobil moščanskih gasilcev, izboljšali so orodišče v Zgornji Šiški in napravili mnogo drugega koristnega dela prostovoljnim gasilcem. Izkazalo se je, da so skoraj vse ljubljanske čete preslabo opremljene s cevmi Mesto denarnih j>odpor so letos ljubljanski prostovoljni gasilci dobili pod-
Eore v ceveh, hidrantnih nastavcih in avtomatičnih rizgalnikih, ki so za gašenje v mestu nepogrešljivi. Gasilske čete so dobile podporo v kurivu. Mestna občina je tudi izvedla zavarovanje proti nezgodam za člane vseh čet.
Poklicni gasilci eo letos dobili »Pulmotor«, to je aparat za oživljanje in umetno dihanje pri ponesrečencih. ki jih navidez ubije elektrika, ki se utope. ali pa ki jih omamijo plini. Ta motor deluje avtomatično že med vožnjo z reševalnim avtomobilom, tako da se zgodi, da pripeljejo reševalci dozdevnega mrtveca v bolnišnico že oživljenega. Mestni jxvklicni gasilci so lani kupili od tramvajske dnižbe tri avtobuse, ki jih sedaj predelujejo v gasilske avtomobile. Za avtomobile so plačali 21.000 Din. ki jih bodo pa predelali, bo vsak od njih predstavljal za gasilce vrednost 250.000 Din ter bodo v dragoceno pomoč pri gašenju velikih požarov in pri drugih katastrofah. Pač pa gasilci jiotrebujejo nujno nov reševalni avto vsaj za prevoz bolnikov s kužnimi boleznimi. Te bolnike do sedaj prevažajo s konjsko opremo.
Lani so jx>klicni gasili štiri velike požare, pet srednjih in 15 malih, piogasili so dalje 11 dimniških požarov ter bili poklicani k šestim mišljenim
požarom. Klicani so bili tudi k dvema večjima nesrečama.
Reševalna postaja pa je lani 6 svojimi avtomobili in vozmi prevozila 3386 bolnikov pri 3351 vožnjah. Delo. ki so ga reševalci opravili, bi veljalo 267.257 Din, seveda pa reševalci vsega tega zneska ne morejo iztirjati. Reševalni avtomobili ljubljanske reševalne postaje so lani prevozili skupno 31.201 km.
Ogromno delo so mestni jwklicni gasilci, od katerih je vsak izučen kakšne obrti, napravili tudi v svojih delavnicah 1er so s tem mnogo koristili meetni občini Ljubljana more biti ponosna na svoje poklicne in prostovoljne gasilce, ker se sine zavedati. da gasilstvo v našem mestu čimdalje bolj napreduje ter se modernizira.
Vsakdanji kruh salonskega osa
V Zagrebu se je zgodilo nekaj nezaslišanega: dva kužka, katerih lastnika spadata med «visoke kroge», sta se oklala in eden izmed njiju je odšel s pasjega bojišča s krvavimi uhlji. Njegov lastnik je lastnika bojevitejsegn psa tožil za odškodnino in tožbi priložil natančen stroškovnik, iz katerega je razvidno, kako je obgrizeni pes razburil življenje salona, v katerem živi. Med stroški je tudi: za izkazano prvo pomoč psu 15 din; za vožnjo psa na živinozdravniško fakulteto in nazaj 293din;
za zdravljenje na živinozdravniški fakulteti 265 din;
za izgubljeni čas ob spremljevanju psa na kliniko 200 din;
za usluge spremljevalcu, ki je vodil psa na fakulteto, petkrat po 20din, skupaj 100din; za prečuto noč pri ranjenem psu 500din; za posebno nego psa z ozirom na rane in solnčenje psa skozi 21 dni po 30din = 630 din;
za pranje 12 rjuh, 6 brisač in 6 cunj za psa 00 din;
za izgubljeni čas zaradi razburjenja in slrahu zaradi rane psa 500 din
in še več takih jiostavk, ki skupaj dosežejo vsoto 7420 dinarjev, ki jih lastnik obgrizenega psa s tožbo zahteva od lastnika napadajočega psa. Kateri pes je napadal in kateri je bil napaden, so je ugotovilo po tem, ker je prvi velik in močen, drugi pa majhno ščene, ki bi izven salona kmalu poginilo kje za kakimi plankami. Nekatere postavke v tem stroškovniku vpijejo do neba |x» pravici (prečuta noč pri psu...). Takim salonskim ščenetom bo že treba dopovedati, da ne spadajo pod varstvo zasebne lastnine in če zlepa ne bi marala verjeli, jim je treba dopovedati tudi zgrda, pa naj njihovi lastniki še več noči pre-čujejo pri njih ... Kako bo sodnik razsodil to pasjo pravdo, ni mogoče prerokovati, soditi bo moral |io zakonu, zato bo sodba najbrž precej drugačna kakor pa, če bi sodil po pameti. — Nekako istočasno je bil v Zagrebu velik ples izbrano družbe in ondotno židovsko časopsje nič ne poroča o vnebovpijoči krivici omenjene pasje pravde, temu izbranemu in nad vse razkošnemu plesu pa posveča cele strani in natanko navaja, kdo so ga je udeležil in s katero damo. Za vsako damo posebej pove, kako je bila oblečena in okrašena. Sploh je ves poln hvale do teh plešočih krogov, da bodo še naprej brez skrbi in brez vsakih očitkov vesti lahko po salonih gojili domačo žival.
20,570.000 kilovatnih ur je porabit Maribor
Mesto z največjo porabo električne energije v državi
Maribor, 4. februarja.
»Slovenec« je nedavno prinesel zanimivo statistiko porabe električnega toka v slovenskih mestih in večjih industrijskih centrih. Maribora v tej statistiki še ni bilo: te dni pa je mariborsko mestno električno podjetje izdelalo statistiko o porabi elektrike v minulem letu ter o napredku podjetja. Ravnatelj j>odjelja g. Uršič nam je dovolil vjHigled v zanimive številke.
Maribor je tudi v minulem letu obdržal ponosen naslov mesta z največjo porabo električne energije. V letu 1930 je znašala j>oraba 20,570.000 kilov. ur, dočim je na primer Ljubljana, ki je j>o številu prebivalstva in obsegu mestnega teritorija še enkrat večja kakor Maribor, porabila samo 9,959.000 kilov. ur. Pred petimi leti je porabil Maribor letno 11,280.000, pred desetimi leti pa 0,200.000 kilov. ur. Kakor je iz tega razvidno, napreduje v Mariboru poraba električno energije kar skokoma.
Lansko leto je električno podjetje zopet močno razširilo svoje področje ter povečalo konzuni. — Omrežje se je lani razširilo za 19 kilometrov novih napeljav. Razširjave so se izvršile v mestu in v okolici. V mestu so sc izvršile velike preureditve napeljave visoke napetosti v Mel ju za tovarne
Ilutter in Mariborsko tekstilno, zgradile so se nove transformatorske postaje v Jezdarski ulici za Ehr-lichovo tekstilno tovarno, na Betnavski cesti za novo Magdaleneko šolo in okolico ter ob Gozdni ulici na mestni meji. Novo omrežje se je zgradilo tudi v Metelkovi ulici. Velika dela so se vršila tudi v okolici. Lani je bila elektrificirana Bresternira, razširile so se napeljave na Pobrežju do Device Marije na Brezju, v Radvanju, Razvanju, Studencih, Košakih in Teznu. Največjo delo pa je bila zgradba 12 km dolgega daljnovoda od Kamilice do Svečine, s katerim se je ustvarila podlaga za elektrifikacijo severno meje. Na daljnovod se bodo v letošnjem letu priključili Rošjioh, Zgornja in Spodnja Kungota, Svečina, k Sv. Juriju ob Pesnici se bo pa zgradil poseben odcep. S tem daljnovodom je mariborsko mestno električno podjetje prvič seglo v širšo mestno okolico, kar je dober znak za nadaljno udejstvovanje. Na novo je bilo lani priklopljenih 213 hiš, število odjemalcev se je povečalo za 787. Na novo so instalirali 2380 žarnic, 107 likalnikov, 73 kuhalnikov, električnih aparatov in ventilatorjev ter 213 motorjev s skupno 780 ks. Električno jxxljetje je imelo s koncem lela 1936 vsega skupaj 12.410 odjemalcev, od tega 8870 v mestu in 3540 v okolici.
André Gide:	(Nadaljevanje.)
Vrnitev iz Sovjetske Rusije
Še dalje so mirne igro: šah, dama in cela vrsta drobnih spretnostnih iger. Nekatere izmed njih, ki jih nisem poznal, so izredno duhovite. Prav tako je cela vrsta iger, ki zahtevajo moči, spretnosti ali gibčnosti, ki jih nisem še nikjer videl in ki ne morem poskušati, da bi jih opisal, ki bi pa nekatere izmed njih imele pri nas zatrdno velik uspeh. Vsega je toliko, da vam daje posla ure in ure. So igre za odrasle, spet druge pa za otroke. Prav majhni imajo svoje kraljestvo ob strani, kjer dobe majhne hišice, majhne železnice, ladjice, avtomobilčke ter vse polno malih strojev, ki so narejeni za njihovo postavo.
Kot nadaljevanje mirnih iger (ki imajo zmeraj toliko ljubiteljev, da je treba včasih dolgo čakati, da človek pride na vrslo in dobi prosto mizo) so v velikem drevoredu na lesenih deskah razstavljene slike rebusov, ugank in zagonetk. Ponavljam, da je vse to brez najmanjšega prostaštva. In vsa la ogromna množica se vede dovršeno, iz nje diba poštenost, dostojanstvenost, .dostojnost, toda vse neprisiljeno iu čisto naravno. Občinstvo z otroki vred tvorijo skoraj edino delnvci, ki se prihajajo sem urit v športih, prihajajo na oddih, k zabavi ali k pouku, kajti tu so tudi čitalnice, predavalnice, dvorane za kino, knjižnice itd.
Na Moskvi so plnvalnice. In tu pa lam v tem ogromnem parku majčkeni odri, kjer govori kak slučajen profesor. To so ure za splošno izobrazilo, za zemljepisje ali zn zgodovino, ki jih pojasnjujejo slike; ali pa celo lekcije iz praktičnega zdra vilstva, iz fiziologije, ki jih močno podpirajo anatomske podobe itd. Ljudje poslušajo zelo resno. Dejal sem že, da nisem ujel nikjer niti najmanjšega poskusa, da bi se kdo hotel norčevati.-1
3 »In to se va in zdi dobro?« je vzkliknil prijatelj X .... kateremu sem to povedal. >Norčevanje,
Še nekaj lepšega: majhno gledališče na pro-stem.V odprti dvorani je kakih pet sto poslušalcev, ki so tako natlačeni, da ni niti enega prostora praznega, in poslušajo v verni tišini igralca, ki bere Puškina (Spev ^Evgenija Onegina'). V kotu parka blizu vhoda je kraljestvo padalcev. To je šport, ki ima v Rusiji veliko ljubiteljev. Eno izmed treh padal, ki so pritrjena na štirideset metrov visokem stolpu, vsake tri minute malce s silo položi na tla novega ljubitelja tega športa. Dajmo! kdo si upa? Ljudje se podvizajo, vsakdo čaka, da pride na vrsto; čakajo v dolgi kači. Da ne govorimo o velikem gledališču v zelenju, kjer se h kakim predstavam nabere do dvajset tisoč gledalcev.
Kulturni park v Moskvi je najobsežnejši in najbolje opremljen z različnimi privlačnostmi — leningrajski je pa najlepši. Toda zdaj ima že vsako mesto v sovjetski Rusiji poleg otroških vrtcev svoj kulturni jiark.
Ni Ireba poudarjati, da sem obiskal tudi več tovarn. Vem in ponavljam, da od tega, če delo v njih dobro leče, zavisita sjiloSna radost in veselje. Toda o tem ne morem odločujoče govorili. To nalogo so prevzeli drugi; jaz sem fioklicnn le, da jih hvalim. V moje področje spndajo zgolj psihološka vprašanja; tu se bom bavil predvsem in skoraj izključno samo z njimi. Ce se včasih postrani dotaknem socialnih vprašanj, se bom tudi tam |K>stavil na psihološko zorišče.
Ker sem žo v lotili, čutim manj radovednosti za pokrajine, dosti manj, pa naj bodo še tako lepe, vedno več jia za ljudi. V sovjetski Rusiji je ljudstvo čudovito; v Georgiji, v Kahetiji, v Abhaziji,
posmeh, kritika, lo vse se drži. Iz otroka, ki se ne zna norčevati, 1к> vzrastel lahkoverni in ponižno vdani fant, na katerem boste vi, zasmehljivec, pozneje obsojali poslušno kimanje. Imam pn že raiši francosko posmehljivost, pa nnj gre tudi nn moj račun."
v Ukrajini (govorim samo o tem, kar sem videl), zame pa še zlasti tisto iz Leningrada in s Krima.
Udeležil sem se mladinskih svečanosti v Moskvi na Rdečem trgu. Zgradbe nasproti Kremlja so skrivale svojo odvratnost pod krinko zastavic in zelenja. Vso je bilo sijajno in (kar se podvizam povedali tukaj, ker ne bom tega mogel reči zmeraj) dovršeno okusno. V paradi je stopala čudovita mladina, ki je prišla s severa in z juga, od vzhoda in od zahoda. Sprevod je trajal ure in ure. Nisem si predstavljal tako veličastnega prizora. Očitno so bila ta dovršena mlada bilja izurjena, [iripravljena, izbrana izmed vseh; toda kako ne bi človek občudoval države in vlade, ki sta sposobni jih dati?
Videl sem Rdeči trg nekaj dni prej ob |K>-grebu Gorkega. Videl sem pra»' to ljudstvo, isto ljudstvo in vendar docela drugačno, prej podobno ruskemu ljudstvu za carjev kako je hodilo dolgo, brez konca, skozi veliko Stebriščno dvorano mimo mrtvaškega odra. To pol niso bili najlepši, najmočnejši, nnjradostnejši zastopniki sovjetskih narodov, marveč žalostna vrsta slehernikov«, ki so v njej bile ženske, zlasti otroci, včasih starci. Skoraj vsi so bili slabo oblečeni in nn jiogled nadvse bedni. Molčeč mimohod, mrk, zbran, ki se je zdelo, da prihaja iz preteklosti in ki je v popolnem redu trajal dosti dalje, kakor oni drugi, zmagoslavni sprevod. Dolgo sem ga gledal zamišljen.
Kaj jo bil Gorki za vso to ljudi? No vem prav dosii: učilelj? tovariš? brat?..'. Vsekakor je to bil nekdo mrtev. In na vseh obrazih, celo lia obrnzih najmlajših otrok se je brala nekaka žalostna osuplost, predvsem pa tudi silno, žareče sočutje. Tu ni šlo za telesno lepoto, marveč je velikansko število siromakov, ki sem videl, kako korakajo mimo, nudilo mojim pogledom nekaj šc čudovitejšega, kakor je lepota; koliko izmed d i j Ti bi jih bil rad pritisnil na svoje srce!
Prav tako ni nikjer drugje mogoče stoj>iti v slik z vsein in s komurkoli lažje, neposredneje,
Pogajanja za novo kolektivno pogodbo KID
Včeraj dopoldne so so zglasili župani občin Jesenice, Koroška Bela, Brezuiea, Gorje in Dovjo-Mojstrana pri g. banu dr. Natlačenu ter predsedniku ujiravnega sveta KID g. Praprotniku. Izročili so jima spomenico, v kateri opisujejo nastali položaj v občinah, iz katerih so za|Kisleni delavci pri podjetju KID. Obrazložili so dejansko stanje delavcev iz okraja z ozirom na okrnitev sedanjih zaslužkov delavcev v zvezi s padanjem kupno moči zaradi znižanja plač po predloženi novi kolektivni fiogodbi. G. ban je obljubil, da se bo zanimal za |X)tek pogajanj v smislu pojasnil predložene spomenice. G. predsednik Praprotnik jo kot zastopnik podjetja razložil težkoče, ki jih ima podjetje jiri uvozu surovin oziroma pri postavljanju novih objektov. Ponovil je izjavo, ki so jo že na nedeljskem shodu podali zastopniki delavskih organizacij, da se bodo sedanje plače znižale za 11%. Od lega podjetje ne popusti, vse drugo se pa bodo dogovorili, če bodo delavski zastopniki pristali na to znižanje.
Včerajšnja pogajanja so se pričela ob pol 2 pod predsedstvom g. Praprotniku, ki jo delavski delegaciji jionovno obrazložil |>oložaj KID, ki jo je privedel do odpovedi kolektivne pogodbe. Ker delavsko zastopstvo ni moglo priti do nobene odločitve glede na oficielno izjavo od strani podjetja, so se pogajanja ob 2 zaključila.
Danes ob pol 10 so se pogajanja nadaljevala. Delavsko zastopstvo je podalo naslednjo izjavo: »Pristajamo na redukcijo prejemkov, ki je utemeljena v pametni regulaciji akordnih postavk in pod pogojeni, tla celokupna redukcija dejanskih sedanjih prejemkov ne presega 11% in z nadaljno zahtevo, da se redukcija ne dotakne plač. ki danes znašajo «5 din ali manj.« — Na vprašanje, če se tudi ZZD strinja s to izjavo, je zastopnik ZZD izjavil, da se tudi oni pridružujejo izjavi, ki je bila jKKlana.
Nato so razpravljali o razdelitvi v skupine po predlogu delavske delegacije, o vprašanju, koliko paznikov se od strani delavskih zastopnikov prizna i>oleg dosedanjih, o delavskih dopustih, o družinskih in stanovanjskih dokladah in o kurivu. Ob 2 pojioldne so se pogajanja prekinila.
Diiak hotel ubiti profesorja
Na srednji tehnični šoli v Belgradu so v četrtek dopoldne razdelili dijakom eemestralna spričevala. V geodetskem oddelku šole je dijak Gjor-gje Mirsič iz Kotora, ko so mu sporočili, da ima devet slabih redov in da je izključen iz šole. udaril s pestjo profesorja Muhaniedagiča 6 lako silo, da se je profesor zgrudil na tla. Nato je dijak izvlekel nož in zada! z njim profesorju šest ran, nakar je pobegnil. Profesorja so takoj odnesli v sanatorij, kjer je bil operiran. Rane so precej nevarne.
Na električnem oddelku iste šole je pa dijak Mile Stojanovič, ki je tudi dobil cel kup slabili re dov, vrgel v svojega profesorja Kiršnerja steklenico solne kisline. Steklenica ni zadela profesorja, ki je ostal nejx>škodovan. Tudi ta dijak je jx>-begnil.
Tri smrti pod vlakom
Na železniški progi Banjaluka-Dobrljin j« vlak povozil neznano beračico, ki je že več časa po okolici prosjačila. Sedela je na progi, v tem lii|>u je pa |>rivoziI vlak in jo povozil. Rila je takoj mrtva. — 80-lelni kmet Milan Gojkovič je šel iz gozda proti domu. Ko je šel rez železniško progo blizu poeta je Mučna Rijeka, je pridrvel brzovlak in odbil starčka v jarek, kjer so ga |>o-zneje kmetje našli nezavestnega. Odnesli so ga domov, kjer je kmalu nato izdihnil. Nesreča se je zgodila, ker je bil starček močno gluh in ni slišal ropotanje vlaka. — Prometni uradnik Milan Ninko je šel zjutraj zgodaj v službo na tovorni kolodvor v Vinkovcih. Ko so šli pozneje železniški delavci na delo, so našli Ninka na progi vsega razmesarjenega Sodijo, da ga jo zagrebški osebni vlak zgrabil za suknjo in |X)vleke! jxid kolesa.
Jesenice
Kino Krekov dom igra danes: Mladi grof", vesela pustolovščina med grofoskim dvorcem in cirkusom z Anny Ondro v glavni vlogi.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in
! glavobolom je naravna »Franz-Joseiova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo Prava »Franz-Jožeiova« j voda milo učinkuje in sigurno otvarja. a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Offl. rog. S. br. 30-m/M.
■■МВНПГДШПШВШПВВ
globlje, topleje kakor v sovjetski Rusiji. Povsod se tko vezi za silovito simpatijo, včasih zadostuje za to en sam pogled. Da, mislim celo. da človek ne more nikjer drugje tako globoko doživeti in tako močno čutiti, da je človek, kakor v sovjetski Rusiji... Kljub razlikam v jeziku se nisem še nikoli in nikjer tako silno čutil brata in tovariša.
O pokrajinah bom govoril kljub temu. Najprej pa Ik>iii pripovedoval o našem prvem srečanju z gručo komsomolcev.
To je bilo v "laku, ki nas jc peljal iz Moskve v Ordžonikizde, nekdanji Vladiknvkaz. Vožnja je dolga. V imenu Zveze sovjetskih pisateljev nam je Mihael Koljcov dal na razpolago zelo udoben posebni vagon; tain se nas je nepričakovano dobro utaborilo vseh šest: Jef Last, Guilloux, Herbart, Schiffrin, Dabit in jaz; zraven So naša tolmačica in spremljevalka, zvesta tovarišica Bola. Razen spal-nih oddelkov smo imeli na razpolago še salon, kjer so nam stregli z jedjo. Ne mogli bi si misliti česa lioljšega
Toda kar nam ni ugajalo, je bilo to, da nismo mogli obč.evati z ostalim vlakom Ze tia prvih postajah smo izstopali in se prepričali, da je sosednji vagon zasedla izredno posrečena družba. To je bila gruča komsomolcev na dopustu, ki so odhajali v upanju, da bodo prilezli na goro Kaz-bek. Nazadnje smo dosegli, da so vrata med vozo-vomn odprli. Takoj nato smo stopili v stik z na-šimi prijaznimi sosedi. Iz Pariza sem bil prinesel nekaj malih spretnostih iger, zelo različnih od tistih, ki jih poznajo v sovjetski Rusiji. Služijo mi ob kaki priliki za lo, da napletem odnošaje z ljudmi, katerih jezika ne razumem Te igrice so Sle iz rok v roke. Funtje in dekleta so se poskušali v njih in niso odnehali, doklei niso zmagali vseh težav, ki so jim stopale na pot.
»Komsomolec se nikdar nima zn premaganega.* so nam govorili v smehu. Njihov voz je bil zHo (e«eu; tiste dni je bilo posebno vroče. Rili smo natlačeni drug ob drugem, da bi človek za-dehnil. Bilo je prijazno.
Kaj pravite ?
1?9 let je preteklo, kar jc bil rojen oče naše pisane besede, Valentin Vodnik. Nemštvo je bilo takrat ljubljenec in gojenec oseh oblasti in ie zasebnih ustunoo, da je proti skromnim začetnt-škim slovenskim razmeram lahko bahato dvigalo glavo. To razmerje je Vodnik l. 1H06 ponazoril v pravljici o nemškem in kranjskem konju. .\emški konj bahato pripoveduje, kako dobro se mu godi in kako je lepo zalit in se čudi slovenskemu, da je tako potrt in slaboten. Slovenski konj pa mu odgovarja:
»Kranjska para milo pravi: T ud bi lahko jes bil tak, Al tepejo me po glavi, Lačni morem stati o mlak'.t
Kako pa danes, po 179 letih, vleče slovenski konj? Ali se ne dobijo tudi danes ljudje, kt ga tepejo po glavi in zaljubljeni gledajo o rejene konje sosedov, pri tem pa izgubljajo ponos na samega sebe in tako ovirajo vsako slovensko stvar, kakor bi jo po glavi tepel? Ob Vodnikovem času so bili ta ovira Nemci, danes pa so se že med nami znredili. Sicer v zgodovini naroda 179 let ni veliko in v kvalitativnem oziru moremo biti s to dobo še kar zadovoljni — ko bi le ne imeli toliko ljudi med seboj, ki našega kon ja bi jejo po glavi...
Koledar
Petek. 5. februarja. Agata, devica mučenica; Albuin, škof.
Novi grobovi
V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška G a n o n i roj. Ponikvar, soproga knjigovodje knjigoveznice Jugoslovanske tiskarne. Pogreb bo v soboto, 6. februarja ob pol 3 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Anton P 1 a n i n š e k , vodja železniške postajice Drenov grič. Pokopali ga bodo danes ob 2 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim otrokom naše iskreno sožalje!
■f- Na ć'ušperku v gradu je 3 februarja zjutraj umrla po kratki in mučni bolezni Ulrika Laschan, sestra Viljema Lascliana, dvornega svetnika v p., v starosti 79 let. Bila je srčno pobožna in je bila s svojim globoko vernim življenjem župljanoni v najlepši zgled. Naj v miru počiva! Preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
— Poročil se je v Teharju pri Celju g. Gregor Kroflič, posestnik in občinski odbornik iz Straže z gdč. Karolino Mastnakovo, posestniško hčerjo in članico kat. organizacij. Uglednima novoporo-čencema iskreno čestitamo in želimo obilo sreče!
ARTIN
DRAGÉES
SREDSTEV ZA
IZTREBUEN3E IMAMO VELIKO
Sigurno, milo, normalno izpraznjenje omogočujejo
ARTIN - DRAŽEJE Dr. WANDERA.
Dobivajo se ▼ vseh lekarnah v škatljicah po 12 dra-že j Din 8"— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1'50.
Ogl. reg. pod S. br. 22U.V3.1.
—	Predsedstvo Društva za ceste se je včeraj poklonilo g. banu dr Marku Natlačenu. Predsednik društva ravnatelj TPD dr. Vrhunc je ob navzočnosti gg. podpredsednikov g. načelnika tehničnega oddelka banske uprave inž. Skaberneta in inž. Cirila Pavlina naprosil g. bana, naj blagohotno podpira društvo v vseh stremlienjih, ki imajo namen urediti naše delo za izboljšanje cest. G. predsednik je dal g. banu zagotovilo, da bo društvo vedno z največjim veseljem sodelovalo z oblastjo, zlasti pa s tehničnim oddelkom banske uprave. Prosil je g. bana, naj, kadarkoli bi se izkazala potreba, ne odreče društvu svoje pomoči in podpore. G. ban je pozdravil iniciativo društva in je poudaril zlasti željo, naj društvo napne vse sile in zainteresira vso javnost, da se omogoči zgraditev tako važne jadranske ceste. Ker bo v nedeljo, 7. t. m. v Belgradu glavna skupščina osrednjega Društva za ceste, katere se bo udeležil dr. Vrhunec, je g. ban odredil, da se seje v imenu banovine udeležita načelnik tehničnega oddelka inž, Skaberne in tehnični nad-svetnik inž, Bevc. Seja je izredno važna, ker bodo razpravljali o snujočem se cestnem fondu, ki naj bo vsekakor razdeljen v banovinske cestne fonde in izravnalni državni fond, ter o reorganizaciji gradbenega ministrstva.
—	Pri zaprtju, motnjah т prebavi vzemite ziu Iraj na prazen želodec kozarec naravne »Kranz-Jo-sef grenčice«.
—	Dubrovnik je slovesno proslavil praznik sv. Blaža. Dubrovnik že več stoletij vedno na enak način proslavi god svojega varha sv. Blaža. Zgodaj zjutraj se je po mestnih ulicah razvil velik sprevod meščanov z godbami, ki so šli pred mesto, kjer so počakali na sprevod kmetov, ki so prišli z zastavami od severne strani mesta. Nato sta se oba sprevoda združila in odšla v cerkev sv. Blaža k slovesni službi božji.
—	Uredbo o prepovedi nočnega dela v pekarnah je izdalo ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravstvo in ministrstvo za trgovino in industrijo. Uredba je podpisana že 27. maja 1936 pod štev. 41.603 in objavljena v Službenem listu 27. junija 1936 in bi morala najpozneje po treh mesecih stopiti v veljavo. Za dravsko banovino pa ta uredba še ne velja, ker še ni bila objavljena v njenem službenem listu, zato' tudi ne uživajo pekovski pomočniki na njenem področju te zaščite in se v pekarnah še nadalje ponoči zaposluje pekovsko delavstvo. G. ban dr. Marko Natlačen je obljubil, da bo ta uredba razglašena v kratkem tudi za dravsko banovino. Izgleda pa. da so neke druge sile na odd. VIII.. ki namenoma zadržujejo objavo le uredbe. Ponovno naprošamo g. bana. da naši prošnji ugodi in čim prej uredbo objavi. — Zveza živilskih delavcev Jugoslavije.
_ Gradbena zadruga železniških uradnikov
»Dom« v Ljubljani javlja, da je Iz tehničnih ozi-rov, žal, priniorann preložiti žrebanj« nagrad na 1. marca t. 1. ob 18 v pisarni zadruge v Ljubljani, Kolodvorska ulica 43.
—	Vremenska napoved. Evropa: Topli val
zraka z oblačnim vremenom se vzdržuje nad zahodno polovico Evrope. Hladni val zraka pa nad Rusijo, Finsko in Skandinavijo. Dežuje v območju Baltiškega in Severnega morja. Sneži v južni Skandinaviji in deloma v Rusiji. — Jugoslavija : Oblačno po vsej kraljevini, nekoliko vedrine v Primorju. Tu in lam jutranje megle. Temperatura se je dvignila na zahodu in znižala na vzhodu države. Najnižja je zaheležena v UŽicah — 6, najvišja pa v Sipanju + 18 stopinj. — Napoved za danes: Vedro v južnih krajih, oblačno v ostalih delih kraljevine. Tu in tam jutranje megle. Nekoliko dežja v severnih krajih. Temperatura se bo malo dvignila.
—	Pojasnilo. V številki od 27. januarja 1937 smo pod naslovom »Kaj pravitP?« objavili kratko vest o neki avtorski centrali, ki je zahtevala od gledališča tantijeme za vprizoritev Gogoljeve »Ženitve«, čeravno je Gogolj, kakor splošno znano, že davno mrtev. Ker bi na podlagi te naše objave lahko nastala nesporazumljenja, nas je dr. Fortunat Mikuletič, odvetnik v Celju, kot zastopnik Autor-Centrale za autorska prava S. Bakar-čič, Belgrad, naprosil, da pojasnimo, da gornje poročilo nima nikake zveze z od njega zastopano autorsko centralo. Omenjena autorska centrala ne zastopa dramskih del. Vsled tega je treba sklepati, da je omenjene tantijeme za Gogoljevo »Ženitev« zahteval kak drug autorski zastopnik, ki ga pa Autor-Centrala za autorska prava S. Ba-karčič, Belgrad, ne pozna in s katerim seveda nima prav nikake zveze. To pojasnilo radi objavljamo.
Proti zaprtja in težavam zaradi hemoroidov
veljajo že več let kot dobro sredstvo Leopilule zaradi svojega točnega učinka, ki je brez bolečine in nikoli ne odpove, zaradi popolne neškodljivosti in ker se tudi po trajni uporabi njihova učinkovitost ne zmanjša. Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas reg. S. br. 3236 dne 19. II. 1930.
—	Učiteljica izginila tik pred poroko. Učiteljica Mica Risovski se je nameravala poročiti s trgovcem Francom Ripoldom v Lukavcu pri Tuzli. Pred poroko sta šla oba v Tuzlo, da si nakupita jjotrebne stvari. Ko se je ženin vračal nazaj v Lukavec, je nevesta izginila brez sledu. Čakal jo je pri vseh vlakih, pa je ni bilo od nikoder. Do danes še ne vedo, kain je nevesta izginila.
—	Dva milijona dinarjev za most čez Bosno. Finančni minister je nakazal dva milijona dinarjev za zgradbo velikega mostu čez Bosno pri Doboju. Most bodo začeli graditi takoj, ko upade voda, ki je zaradi taljenja snega močno narasla.
Za b;u?e in obleke BOUCLE VOLNA
Kroji brezplačno
TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1
—	Velik proces. V Veliki Kikindi je bil končan proces proti občinskim uradnikom iz gornjebanat-skih občin. Razprava je trajala tri tedne in je bilo zaslišanih 474 prič. Občinski uradniki so bili obtoženi deloma zaradi poneverbe, deloma zaradi ponarejanja dokumentov. Ker ni bilo dovolj dokazov, so bili vsi uradniki oproščeni.
—	Sarajevska banka mora plačati pokojnino svojim uslužbencem. Srbska centralna in gos|>odar-ska banka v Sarajevu je lani ustavila izplačevanje pokojnin svojim uradnikom. Zaradi tega so bivši uradniki te banke, 22 po številu, vložili tožbo na okrožno sodišče, ki je te dni razsodilo, da mora banka izplačati j>okojnino, kakor to predpisuje pokojninski statut banke. Skupne zahteve upokojenih uradnikov znašajo 3.800.000 Din. To vsoto mora banka izplačati v štirih letih. Banka je pod zaščito.
Ljubljana
V petek, 5. februarja.
Gledališče
Drama: Petek, 5. februarja: Zaprto. — Sobota, 6. februarja: »Korajža veljale Red B. — Nedelja, 7. februar ja ob 15: »Na ledeni plošči r. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: »Dež in vihar«. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
Opera: Petek, 5. februarja: Zaprto. — Sobota, 6. februarja: »Baletni večere. Premier, abonma. — Nedelja, 7. februarja ob 15 »Pri treh mladenkah«. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: »Navibanka«. Izven.
Predavanja
Palestina v luči najnovejših izkopin ie naslov predavanju, katerega bo imel g. univ. prof. dr. A. Snoj na nocojšnjem XVII. prosvetnem večeru v verandni dvorani hotela Union. Svoja izvajanja bo pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Predprodaja vstopnic: Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 7. Sedeži 3 din, stojišča 2 din, za dijake 1 din.
Predavalnica mineraloškega instituta: Dr. Lavo Č e r m e 1 j bo v ponedeljek, 8. februarja ob 6 zvečer predaval o temi »Rudjer Bošković kot predhodnik Einsteina«. Vstopnina 2 Din, za dijake 1 Din.
Narodna galerija: V nedeljo, dne 7. februarja bo v Narodni galeriji vodstvo po kabinetu tujih mojstro". Pričetek ob 11 dopoldne. Vodi g. Anton Stupica.
Prireditve in zabave
Velika lilharmonična dvorana: Koncert slavnega češkega violinista Vaše Pïihoda 1>о drevi ob osmih. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice čez dan, od pol 8 pa v veži fil-harnioničnega poslopja.
Frančiškanska dvorana: Ako hočete, da se boste na pustni torek, 9. febr. od srca nasmejali pri dveurnem pestrem večeru, ki ga priredi v novi dvorani frančiškanska prosveta Vam priporočamo, da si takoj rezervirate sedeže po 4 in 3 Din v pisarni »Pax et bonuin« v frančiškanski pasaži.
Bohemski večer Združenja gledaliških igral-rev bo na pustni torek. 9. februarja in sicer v podzemni dvorani hotela Miklič. Spored obsega okrog dvajset kratkih, pestrih igralskih in baletnih točk. Vstopnice po 20, 15 in 10 Din se dobe vsak «lan v predprodaji v operni dnevni blagajni. Natančnejši spored še objavimo. Začetek ob 22.
Sestanki
Škofijski dvorce: Slolnn konerogacija cospn opozarja svojo članice na današnji sestanek ob petih po|ioldne.
Društvo za varstvo deklet v Ljtihljnni bo imelo svojo lelno glavno skupščino v nedeljo, dne 7. februarja ob 10 dopoldne v verandni dvorani bolela Union po običajnem Unevnem redu.
Trnovo: Fantovski odsek Prosvetnega društva Trnovo ima drevi ob 8 svoj redni sestanek, na katerem bo govoril g. »upnik J. Ccgnar.
Društvena soba ▼ Vzajemni zavarovalnici: Drevi oh R rednf «estanok članstva prosvetnega društva »Ljubljana« mesto. Na sporedu jo aktu-elno predavanje preč. g. Janka Žagarja.
Rokodelski odet
Rokodelski dom. Komenskega ulic« 13: V
nedeljo, 7. t. m. ob sedmih zvečer in v torek, 9. t. m. ob osmih zvečer bo vprizoritev nove igre »Z dežja pod kap«. Igra je izborna burka v treh dejanjih. iJredprodaja vstopnic za obojno prireditev bo v nedeljo dopoldne od 10 do 12 v Rokodelskem doinu.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta (42, in mr. Gartus, Moste.
Kino
Kino Kodeljevo. Tel. 3162. Danes ob 8 dva sporeda: Mala Dorit, Any Ondra, in poljski vele-fiim Ave Marija, Marija Bogdan.
1 Glavna poita se bo renovlrala. Včeraj smo med be!garjskimi vestmi j>oročali, da je poslanec JRZ dr. Šemrov pri pogajanjih za proračun izposlo-val od poštnega ministra dr. Kaludjerčiča naknadni kredit 284.000 din za izboljšanje razmer na ljubljanski glavni pošti. Kolikor smo poučeni, namerava poštna uprava s tem denarjem predelati' prostore glavne blagajne na pošti. Ti prostori so sedaj res v sramoto Ljubljani, z novim kreditom bodo prostori predelani tako, da bo hodnik prezi-dan ter bo imel na obeh straneh pisarniške prostore, tako da se strankam ne bo treba več dre-njati kakor do sedaj. Lažje bo tudi delo za uradnike. Obenem pa bodo predelani še drugi prostori glavne pošte. — Naše mnenje pa je, naj bi poštna uprava čimprej prodala Virantovo hišo na Sv. Jakoba trgu in poslopje glavne pošte. Za obe postopji bi dobila okoli 4 milijone dinarjev, kar je dovolj, da začne z gradnjo modernega velikega poštnega poslopja v Ljubliani, za poštno direkcijo in za glavno pošto v bližini glavnega kolodvora. To poslopje bi veljalo 8 milijonov dinarjev ter bi ostale 4 milijone dinarjev poštno ravnateljstvo kaj lahko amortiziralo.
1 Pritožbe z Пот1се. V našem uredništvu so ve včeraj zglasili nekateri prebivalci z Ilovice, ki so sporočili čudno vest, da včeraj zjutraj niso ob pravem času dobili pošte. Poizvedovali smo o tem in ugotovili, da je pri pošti nastavljenih vse premalo pismonoš ter da je bil dosedanji tako zvani »vaškic pismonoša, ki je donašal pošto na Ilovico, Hauptmanco in v druge barjanske kraje v Ijub-lianski občini, dodeljen nekam drugam ter da bodo nekaj dni Barjani dobivali pošto prepozno. Za poštno upravo to res ni častno, da celo Ljubljančani ne dobivajo pravočasno pošte in zato pričakujemo, da bo poštno ministrstvo čimprej nastavilo pri ljubljanskih poštah (isto velja za vse slovenske pošte) čim večje število pismonoš. Pošta ni državni urad, temveč je državno trgovsko podjetje, ki mora svojim naročnikom streči po trgovskih načelih! Slovenija pa največ piše in kupuje največ znamk in plača največ poštnih pristojbin in zato ne sme biti zapostavljena, najamnj pa njena prestolnica Ljubljana.
1 šle en požar v Ljubljani. Na drugem mestu poročamo o požaru na tehnični fakulteti, pred-snočnjim pa so bili gasilci poklicani tudi na Fri-škovec, kjer je gorelo v hiši Nade Mikličeve, Fri-škovec 3 a. Vnelo se je podstrešje poleg dimnika. Gasilci so razsekali pod in razbili zid, da so mogli odstraniti tleče lesove. Njihovo delo je bilo zelo najlorno ter je trajalo dve uri. Nada Mikli-čeva trpi okoli 3000 Din škode, ki pa je krila z zavarovalnino.
1 Lovci! Danes ob 20 družabni sestanek s predavanjem v restavraciji na gl. kolodvoru. (1737)
1 Za post — »Bobenčkovo« polenovko!
1 Nov hišni red je izdalo Prvo društvo hišnih poeeslnikov v Ljubljani. Dobi se v društveni pisarni v Salendrovi ulici št. 6. Važno je, da si ga preskrbi vsak hišni posestnik!
1 Štiri vlomilske tolpe prijete. Dober plen je napravila včeraj ljubljanska policija. Prišla je na sled kar štirim vlomilskim tolpam, ali boljše povedano, članom posameznih vlomilskih tolp. Mladi vlomilec, ki se ga sramuje njegova poštena družina, se je danes okoli 10 zglasii pri nekem trnovskem podjetniku v Veliki čolnarski ulici. Nalagal ga je, da ga nekdo čaka v Mikličevem hotelu in da mora takoj tja. Ko je podjetnik prišel v hote!, tam niso o kakšnem njegovem znancu nič vedeli. Podjetnik je zaslutil, da je mladi fant izrabil to pretvezo ter se je odpeljal takoj z izposojenim kolesom v Trnovo na svoj dom. Res je še vide! tatica, ki jo je naglo brisal s 14 kg težko železno blagajno z vso njegovo gotovino in z zlatnino čez prulski most. Opozoril ie ljudi, naj tatiča ujamejo. Blizu prulske šole pa je tedaj slučajno prišel mimo policijski agent Duša. ki je tatiča pograbil ter ga odvedel na policijo. Tatič ima še druge grehe na vesti in pred kratkim smo pisali, da je vlomil nekje v Šiški in odnesel več tisoč dinarjev denarja, ki ga je nato zapravil v južnih krajih države. — Policija je dalie prijela nekega brezposelnega, na-takaria in nekega brezposelnega slaščičarja. Ta dva sta pred tednom dni vlomila v stanovanje soproge upravnika ljubljanske carinarnice. Odnesla sta mnogo zlatnine v vrednosti okoli 5000 din. Vlomilca sta priznala, da sta prodajala zlatnino nekemu natakarju v restavraciji Daj-dam. Pri tem natakarju ie policija zaplenila večjo količino zlatnine, tako nekai zlatnine, ki je bila ukradena upravni-kovi gospe in več prstanov, amoletov itd. Natakarju sta vlomilca očitno zastavljala pokradeno blago, ali pa mu ga prodajala. — Policija je dalje prišla na sled tolpi, ki je zadnje čase vlamljala v mesarske stojnice. Zadnji vlom je bil, kakor je našim čitate'.jem že znano, v Dollnškovo stojnico na Vodnikovem trgu. — Dal:e ima policija v rokah še četrto tolpo, ki je kradla iz zaprtih hlevov na robu mesta konje. Člani zadnje tolpe so seveda cigani.
1 Vlom pri šestici. V stanovanje restavraterke »Pri Sestici", gespe Oašpeilinove v prvem nadstropju nad restavracijo na Tyrševi cesti 8 je vlomila v sredo okoli 5 popoldne neznana vlomilska tolpa. Vlomilci 60 predrli železne zapahe na stopnišču. nato pa še zapahe pri vhodu v stanovanje. Ga-šperlinova družina je prav tedaj odšla od doma, enako tudi brat restavraterke gosp. Zalaznik. V stanovaniu pa je ostala sobarica, ki je varovala otrok. Trije vlomilci so stražili v veži, četrti pa se je poda! v prvo nad^tronje Osebje restavracije je bilo tedaj zaposleno in ni opazilo obiska vlomilske družbe. Ko je vlomilec s silo odprl vrata v stanovanje, ga je čtila sobarica. katere pa se je vlomilec tako ustrašil, da je naglo zbežal, šele potem je osebje «poznalo, da so bili sumljivi trojki v veži restavracile irav za prav vlomilci. Osebje restavracije je policiji dalo točen opis vlomilcev.
Kamnih
»Kulturna prireditev v Črni mlaki«. V soboto zvečer oh 8 in v nedeljo jiopoldne oh 4 priredi dramatični odsek društva ^Kamnik* pod gornjim naslovom zabavno predpustno prireditev.
Litija
Mart bor
in Novo vodstvo mariborske gasilske čete. O
občnem zboru in o delovanju mariborske gasilsko čete eino že poročali. Občni zbor se je zaključil z volitvami, ki so prinesle novo vodstvo. Predsednik je dr. VVankmtiiler, poveljnik Benedičič, podpovelj-nik Krklec, tajnik Volčič, blagajnik Rataj, orodjar Cerny, šefzdravnik dr. Velker, načelnik kulturno-prosvetnega odseka Wigele, oddelni vodje Herc-manski Janžek, Krainc in Zupanek; nadzorni odbor: dr. Sekula, dr. kreuziger, dr. Lutnian, Kriger, liani.
m Zanimanje za zborovanje JNS. To dni ima
mariborska JNS občne zbore po svojih mestnih okrajih. Kako »sijajno« so ta zborovanja obiskana, dokazuje zopet občni zbor za II. okraj. Zbralo so je k temu velikemu dogodku vsega skupaj 6 ljudi — 5 penzionistov in en advokat!
m Proračunska seja mariborskega občinskega sveta bo dne 11. t. m. ob 18. v mestni posvetovalnici.
m SSK Maraton, Jahkoatletska sekcija. Drevi ob 8. sestanek veeh lahkoatletov v telovadnici meščanske šole na Miklošičevi ulici. Sestanek je obvezen l
m Dijaška kongregacija ima v soboto v cerkvi sv. Akjzija cerkveni sestanek. Ob šestih pridiga, večernice in priložnost za ev. spoved. V nedeljo 7. februarja zjutraj ob pol sedmih sv. maša in skupno sv. obhajilo. Udeležba za članstvo obvezna, prijatelji vabljeni.
m Ljudski oder uprizori v nedeljo, dne 7. februarja, popoldne ob petih v dvorani na Aleksandrovi cesti (j veseloigro v treh dejanjih »Dva para se ženila«.
m Smrt kosi. V Trdinovi ulici 18 pod Meljskim hribom je umrla v visoki starosti 72 let soproga mestnega stavbenika in dolgoletnega bivšega mestnega svetnika gospa Marija G 1 a s e r. — V Aljaževi ulici 9 je umrla zasebnica gospa Marija V o 11-in a i e r, slara 69 let. Naj počivati v miru!
m Znamenje časa. Neki dolžnik jé bil pozvan k blagajni Mestnih podjetij zaradi poravnave starega računa. Namesto da bi plačal, pa so je možakar razkoračil in začel: Klerikalci so nesramni, da izterjavajo dolgove, pod prejšnjim režimom me niso terjali, bom ei že zapomnil itd. — Takih slučajev se je pripetilo že nekaj, zato pa je bilo go-s|Kxlarstvo poprej tako, da so imela MP v juliju 1935 okrog 3,900.000 neizterjanih dolgov...
m Obrtno gibanje. V januarju je mestna občina izdala 16 novih obrtnih pravic. V istem času je bilo izbrisanih 31 starih obrti, med temi pa jo večina takih, ki so že prejšnje leto obrt opustili, pa tega niso prijavili ter jih je sedaj obrtni urad sam brisal.
m Preiskava o železniški nesreči na Koroškem kolodvoru je ugotovila, da ne zadene strojnega osebja nobena krivda. Skoda, ki je nastala zaradi trčenja, pa je po večini krita z zavarovalnino.
m Zanimiva pogajanja. Izvedeli smo, da se pogaja konzorcij novega tednika »Neodvisnost* s predstavuiki Mačkovega gibanja, da bi posta! list glasilo tega gibanja. »Neodvisnosti pač ne bi bila potem več neodvisna ...
m Padel s stola in si zlomil hrbtenico. Nenavadna nesreča je zadela 34 letnega Marka Osker-ja iz Splavarske ulice. V neki mariboreki gostilni je tako nesrečno padel s slola, da si je zlomil hrbtenico. Reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico.
m Hotel Orel. V soboto, nedeljo in pustni torek koncerti. V sredo kulinaričua razstava in slanikttva pojedina.	ižlborf
m Stari grehi so prišli na dan. Med izgnanci, ki so prišli včeraj po odgonu iz Avstrije, je bil tudi 35 letni hlapec Štefan Sobotič. V policijski razvidnici pa so ugotovili, da ga zasledujejo naše oblasti že od leta 1929 V letih 1928 in 1929 je Sobotič pokradel lesnemu trgovcu Ivanu Žuraju v Slovenski Bistrici za 15.000 Din raznega lesa. Dejanje deloma priznava.
Matihccsko gledališče
Potek, 5. februarja: Zaprto. Sobota, 6. februarja ob 20: «DR«. Red A. Nedelja, 7. februarja ob IS: «DR». — Ob 2Л: <Baron Trcnk« (iostujc prlmndona zagrebške оре<ч. Ančl-ca Mitrovičova.
Celje
c Akademija v proslavo 30 letnice Katoliškega prosvetnega društva, ki je morala zadnjo soboto zaradi tehničnega defekta na odru odpasti, bo v ponedeljek, dne 8. februarja t. 1. ob pol 9. zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Predprodaja vstopnic je v Slomškovi tiskovni zadrugi. Veljajo tudi vse vstopnice, ki so bile kupljene za sobotno prireditev.
e Za izboljšanje naraščaja т čevljarski obrti. Na praznik dopoldne je bil v hotelu Pošta občni zbor Združenja čevljarjev v Celju. Občni zbor jo vodil predsednik g. Jagcr Anton, čevljarski mojster na Ostrožnem, Zbornico za TOI v Ljubljani je zastopal predsednik obrtnega odseka g. Ogrin, okrožni odbor pa komisar g. Lečnik. Delokrog Združenja je celjski politični okraj. Združenje šteje 117 članov, od katerih se je udeležilo občnega zbora 80. Zelo malo je dandanes v čevljarski obrti vajencev, tako da pride en vajenec komaj na 2 mojstra, en pomočnik tudi komaj na 2 mojstra. Vseh pomočnikov je približno 70. Sklenjeno je bilo, da bodo napravili čevljarji obširno akcijo za izboljšanje naraščaja v Čevljarski obrli zaradi vedno večje konkurence v industriji.
c Adamičev večer bo priredilo pevsko društvo »Oljka« dne 20. februarja t. I. v Narodnem domu. Slavnostni govor bo imel g. prof. V. Mirk iz Maribora.
c Uradni dan ZTOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 9. februarja t. 1. od 8. do 12. predjioldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo.
c Kino Metropol. Danes ob 1615, 1815. 20.30 »Igra ljubezni« (Gustav Froblich). Ob 14. matineja »Kontuševka«.
Ptuj
Prosvetno društvo Litija priredi drevi ob H8 v okviru ljudske univerze predavanje o Španiji v kinu »Končar«. Predava g. Mirko Javomik.
Smrt pod avtomobilom. V ponedeljek, dne 1. febr. okrog 21 je vozil z osebnim avtomobilom iz Maribora Leonid Guido. V bližini Sv. Janža na Drav. polju je šla v isti smeri neka okrog 45 lela stara ženska, ki se je na dani signal umaknila ravno na nasprotno stran ter prišla pod avtomobil. Lastnik je avtomobil takoj ustavil in ugotovil, da je nesrečnica že skoraj mrtva. Naložil jo je na Rvoj avtomobil ter jo prepeljal v ptujsko bolnišnico, kjer so pa sprejem odklonili, kei je ženska bila že mrtva in so jo morali sprn-viti v mrtvašnico. Kdo je ženska, se še ne ve.
Smrtna kosa. V starosti 86 let je umrl v Ptuju zasebnik Emeršič Jožef. V starosti 30 let pa je umrla Friderika Dolinšek. hčerka šefa delavnice drž. žel v Ptuju. Blag jima sjwmin!
Mestno gledališče v Piuju vprizori v petek, dne 5. febr. burko v treh dejanjih »Odgodcna nočt. Režija Spat Avjjust. Cene znizane.
Finance naših mest
Veliko zanimanje in velika udeležba.
Na sestanku predsedstva Zveze mest, ki je bil 28. decembra 19z6 v Zagrebu, se je po iniciativi predsednika mestno občine ljubljanske p. dr. J. Adlošiča napravil sklep, sklicati Čim prej posebno konferenco finančnih referentov naših mest, na kateri nuj bi razpravljali o čim enotnejšem sestavljanju proračunov, tako v materialnem kakor tudi formalnem pogledu. Istočasno je bilo tudi sklenjeno, naj napravi glavni referat delegat mestne občine ljubljanske.
. Temu sklepu sledeč, je Zveza mest sklicala sestanek finančnih strokovnjakov v Belgradu dne 10. in 17. Januarja 1937. Z ozirom na mnoga pereča vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, jc bilo pričakovati velike udeležbe, pa tudi zaradi tega, ker se je Zveza inest prvič odločila k temu koraku in ker .se finančne prilike naših mest v zadnjem čisu niso prav nič izboljšale, temveč so se pojavile v vseh gospodarstvih velike težave in neprijetnosti. — Prišlo so finančni referenti iz prestolnih mest Belgrade, Zagreba in Ljubljane, dalje iz Maribora, Sušaka, Sarajeva, Mostarja, Skoplja, Novega Sada, Subotiee, Sremskib Kar-lovcov, Vinkovcev, Siska, Pančeva, Rume. Poža-revca, Sombora. Slavonsko Požege, Petrovgrada, Vollke Klkinde i. dr. Prišel je ludi odjioslanec finančnega ministra in razni finančni strokov-jakov.
V	pripravljalnem sestanku je finančni referent mesta Ljubljane dr. Leopold Grošelj seznanil skupščino z vsemi določbami, ki veljajo danes za finančno gospodarstvo in za sestavljanje mestnih proračunov v materialnem in formalnem pogledu. Prikazal pa je tudi na mnogoštevilne pomanjkljivosti v tozadevnih zakonskih predpisih, zaradi česar danes večina mest silno trpi.
Pomanjkljivosti v navodilih finančnega ministrstva za sestavo mestnih proračunov. —
Ozek okvir občinskih davčnih virov v zakonu
o mestnih občinah.
V	svojih pripombah je ljubljanski delegat dalje poudarjal, da se v vsakoletnih navodilih, ki jih izda finančno ministrstvo glede sestave mestnih proračunov, prav za prav nič ne omenja sestava proračunov z materialne strani. Tam, kjer bi mestna občina v resnici jxitrebovala tozadevnih navodil in nasvetov, se občinam prav za prav nič ni povedalo, temveč so bilo mestne občino enostavno prepuščene negotovosti oziroma v skrajno kočljivem položaju. Zakon o mestnih občinah dovoljuje za pokritje občinskih potreb v glavnem le tri vrste javnopravnih dohodkov: občinske dokla-de Da državne neposredno davke, trošarine in takse. Izbira torej ni velika, temveč morajo le v okviru teh določenih virov kriti svoje proračunske izdatke.
V	letošnjem proračunskem letu pobirajo na primer naša mesta silno različne doklade na državne neposredne davke. Belgrad se zadovoljuje s 20%, Zagreb in Maribor potrebujeta 40%. Ljubljana 00%, Split 80%, Sarajevo celo do 95% do-klado na državne nejiosredne davke.
Zato se razlikuje tudi dohodek trošarin v posameznih mestih. Skupni donos občinskih trošarin v mestu Belgradu v letošnjem proračunu znaša okrog 80 milij din, v Zagrebu 37 milij. din, v Ljubljani 23 milijonov, V Saiajevu 13 milijonov ir» f»" Skoplju 9 milijonov, v Splitu 5.700.000 din, v- Mariboru 4.800.0CO din. Če pa primerjamo dohodke trošarin z drugimi dohodki proračunov fstih mest, vidimo, da predstavlja za Sarajevo
TERETNJACI
od do 8 ton»
dohodek trošarin 41.05% vseh proračunskih dohodkov, v Skoplju 36.13%, v Beigrudu nad 25%, v Ljubljani 22.85. v Zagrebu 16.25 in v Splitu pa 20%. Iz tega Je takoj razvidno, da se doklade na državne neposredne davke in trošarine zelo različno rabijo kot viri občinskih dohodkov in da morajo biti davščino v mestih, ki nimajo dovolj pomoči od svojih ustanov in trgovskih podjetij, veliko višjo kot pa v mestih, ki lahko zaradi dobro uspevajočih občinskih podjetij računajo na prebitke in dovoljene presežke gospodarstva svojih podjetij.
Mestna podjetja naj pomagajo mestnim
linaneant.
Nujno je torej potrebno, posvetiti posebno pažnjo uspešnemu razvoju mestnih podjetij. Dohodkov vsake mestne občine ne sestavljajo samo občinske davščine, temveč so priporočljivi in pa važni tudi dohodki iz privatih gospodarstev vsake občine. Trgovsko urejeno mestno jx>djetje, ki se znebi svojih dolgov, more biti velika in upravičena podpora skupnemu občinskemu gospodarstvu, kar jo seveda v podjxiro in korist vsega mestnega prebivalstva. V mestu torej, ki nima solidno zgrajenih in poslujočih podjetij, ni mogoče dobiti dohodkov drugače, kakor s tem, da se vsi trije glavni viri občinskih javnopravnih dohodkov toliko zvišajo. Le tako je polemlakem mogoče, da živita mesti Skoplje in Sarajevo )>rav za prav le in predvsem od dohodkov na občinski trošarini in občinski dokladi na državne neposredne davke. S tem pa, da se pravilno in v okviru zakonskih določb pripusti razvoj občinskega privatno-pravnega gospodarstva, se istočasno daje možnost znižanja oziroma pravilnega reguliranja javno-pravnih dohodkov mestne občine.
Če torej mestne občine po zakonih nimajo pravice, da bi si jx>vsem svobodno iskale svoje davčne vire, je tudi jasno, da ni mogoče vedno upoštevati gotovo tudi upravičenih predlogov davkoplačevalcev in znižati posameznih postavk trošarin oziroma občinskih doklad. Zakon o mestnih občinah sili torej mestne občine, da pokrijejo svoje izdatke samo z že navedenimi davčnimi viri. Zato tudi ni mogoče občinskih bremen razdeliti pravično na vse sloje prebivalstva, ker se z dovoljenimi davčnimi viri to ne da doseči. Ni čudno torej, če danes živijo v mestih različni imo-viti eloji, ki mestni občini še daleč ne prisjie-vajo toliko, kolikor bi mogli jio svojih razmerah.
Če bi torej mnoge občine hotele svoja bremena kolikor mogoče pravično razdeliti na vse prebivalstvo, jim tega zaradi preozkega okvira zakona o mestnih občinah ni mogoče storiti! V tem pogledu bi torej mestne občine nujno potrebovale pomoči finančnega ministrstva, ki bi moralo jvoskrbeti, da bi se moglo fniančno gospodarstvo mestnih občin pravilno razvijati.
Ljubljanski delegat je nato orisal tudi ostale pomanjkljivosti navodil ministrstva za finance v formalnem pogledu ter stavil konkretne predloge za izpopolnitev oziroma spremembo obstoječih smernic.
Potrebna je finančna avtonomija mest.
Vsi delegati so nato v živahni debati zavzeli svoje stališče k glavnemu referatu ter poročali o težavah, ki jih imajo tudi druga mesta pri sestavljanju letnih proračunov. Skoraj vsi so [>oudarjali, (ia se jwlaga premajhna pažnja na pravilen razvoj mestnih financ in da zato me?ta ne morejo izpopolnjevati ogromnih nalog, ki jim jih nalaga
AUTOBUSI
DIESEL MOTOR!
od 85 do 350 K. S.
Vomag Betriebs-A.G. Plauen i. Vogtl.
ZASTUPSTVO
VJEKOSLAV BENČAK
Masarykova 8	ZAGREB
Telefon 65-87
Kulturni obzornik
Nekaj mesečnikov in posameznosti
Mladika, družinski list, je eden naših mesečnih predstavnikov lepe besede, ki redno izhaja na začetku vsakega meseca. V februarski številki nadaljuje Mara H U s o v a svojo živo plamenico, kjer t lahkim pripovedovanjem, ki se na široko prepušča sebi, prinaša nekaj življenjskih zgodb iz južnih krajev, sredi katerih mlado slovensko dekle skrbi za zdrav obstanek in se srečuje s tujimi ljudmi in tujim okoljem. Dobrotna in ljubezensko ganljiva je čudežna pravljica o ptičku Enonogu, ki jo je napisala Sonja Sever, Jože Dular pa je bolj moško zastavil besedo v svoji Krači svetega Antona. Poglobljena in oblikovno ubrana je Legenda o Vremski Mariji od Bogomira Magajne. Na izletu v Hebbron in okolico se je mudil dr. Andrej Snoj pri grobovih očakov in zajel staro zgodovino, kakor je zapisana v tamkajšnjih spomenikih in v Pismu. Ivan Zoreč pa sestavlja neke nove Vzore in boje pod naslovom Iz nižav in ležav. ki jih opira na družabne pojave izven šole in posega z njimi v širok svet idej, hotenj in spoznavanja, skoz katerega gre mlad študent. List ima tudi več liričnih pesmi.
V ženskem listu »Vlgred« se je Vinko Brumen lotil dragocenega dela, da bi pokazal podobo Krekove matere, ki jo njen sin tolikrat imenuje svojega angela. S. D. se je spomnila na kaznjenke v Begunjah s toplimi besedami, ki jih je narekovala ljubezen vere. O ženi in politiki razpravlja M. Prellhova, pa še več poučnih in zraven leposlovnih sestavkov ima Vigred za februar, ki ji je priložena tudi krojna priloga.
Kres je glasilo slovenskih fantov, ki jih pohčuje o stvareh doma in v svetu. Dr. Ivo Pire opozarja na vzgojo telesa, podučevanje o Kominterni pa je končal Vitko M. in tako opozoril fante na njene namene in borbene metode. Janez T o m i ne c je objavil prvo pismo študenta, ki piše slovenskim fantom in je treba pozdraviti to zamisel, ki odkriva in hoče izravnati nepotrebna in nesmiselna nasprotja med študirajočim in kmetskim fantom. Med pestro vsebino ima Kres tudi nekaj pesmi in prevod Janeza Puclja.
»Straža v viharju« (št. 15 z dne 28. jan.) govori v zvezi s pastirskim pismom jugoslovanskih škofov >o gospodarski In socialni stiski naših dni* ter označuje položaj katoličanov med kapitalizmom in komunizmom z navodilom: združeni z cerkvenim učiteljstvom in z milostjo božjo delajmo... Umestna je beseda o laži in kleveti v javnem življenju, posneta r>o La Croix. Katoliški akademiki na našem vseučilišču pa povdarjajo svojo posebnost in oddeljenost od skupin, ki hočejo vstvarjati tip novega slovenskega študenta — ali gradijo iz materialistične • miselnosti. Franeč Vodnik je začel razpravo o Mahniču, ki se bo nadaljevala. Katoliško akcijo, njen pomen in organizacijo pojasnjuje članek, ki prav tako še nI zaključen.
Bogoljub prinaša mnogo hrane in opominov vernemu čitatelju in s svojimi lepimi spisi in slikami služi poglobitvi katolištva med nami. Kakor vsi naši časopisi tudi on skrbi poleg nabožnega čtiva — za leposlovne doneske.
Katoliški misfjoni nas seznanjajo s požrtvovalnim delom slovenskih in drugih misijonarjev in nam slikajo položaj ln okoliščine v poganskih deželah, kar bo gotovo vsakemu vzbudilo zanimanje za to veliko stvar in za usodo nepoznanih soljudi.
zakon o mestnih občinah. Na vsak način bi bilo treba po mnenju finančnega referenta poskrbeti čim prej, da se to nevzdržno 6tanje, diktirano |io nesodobnih določbah zakona o mestnih občinah, popravi; treba je poskrbeti za Čim večjo avtonomijo (udi r finančnem pogledu. Posamezni delegati so v tej debati podali tako zanimivo stvari j iz finančne uprave svojih mest, da jo bilo soglas-! no mnenje veeh udeležencev, da Je bil takšen sestanek v resnici sklican ob »dvanajsti« uri. Poudarjalo se je pri tem predvsem tudi dejstvo, dn država zahteva od občin veliko preveč in da občine teh bremen ne bodo moglo vzdržati.
Potrebna je sprememba zakona o mestnih
občinah.
Pojioldanski sestanek je vodil predsednik bel-grajske občine g. Vlada Uič, ki Je v uvodu poudaril važnost konference ter prosil, naj vsi delegati kolikor mogoče jasno in določno jiokažejo na težave, ki jih imajo posamezna mesta pri sestavljanju svojih proračunov in pa tudi pri izvrševanju svojega finančnega gosjiodarstva. Obljubil je pri tem, da bo Zveza mest potem, ko se bo o rezultatu te konference mogel napraviti pravilen in obširen zaključek, storila na pristojnih mestih vso jjotrebne korake, da se tudi najbolj nujna vprašanja ugodno rešijo. Še posebej je prikazal ne ravno rožnat položaj belgrajskih finančnih prilik. Pritrdil jo mnenju vseh delegatov, dq jo nujno potreben skupe napor in enotno delo v borbi za pravice naših mest. Na ta način bo mogoče, ker bodo znane razmere vseh važnejših središč, prepričati finančnega ministra in kraljevsko vlado o nujnosti izpremembe zakona o mestnih občinah ter o razširitvi finančnih jvooblastil mestnim občinam.
Nato je sledil glavni referat mesta Ljubljane, o katerem se je razvila živahna debata.
Sklepi konference.
V zaključku se je predvsem |>oudarjalo, da je finančni položaj v vseh naših mestnih občinah z vsakim dnem težji in da je upravičena bojazen, da bo prišlo finančno gospodarstvo naših občin v obupen položaj, kajti z dohodki, ki so danes dovoljeni mestnim občinam, ne bo mogoče dotirati niti osnovnih potreb in niti izpolnjevati onih funkcij, ki so z zakonom naložene v socialne, kulturne, zdravstvene, gospodarske in druge namene. V tem zaključku se je poudarilo, da tfi bilo treba v materialnem jx)g!edu še poselicj poskrbeti, da se rim prej izda zakon o samoupravnih financah. Iniciativa v pogiedu sestavo tega zakona naj se prepusti Zvezi mest oziroma naj se Zveza mest povabi k sodelovanju. Na vsak način pa bo po-Irebno v tem zakonu zgraditi princip finančne avtonomije mestnih občin, ki naj bi same določale vire svojih dohodkov; saj poznajo potrebe in prilike svojih mest vendar najbolje občinske uprave same. Potrebno bi bilo tudi, da so mestne občine kolikor bolj mogoče razbreinene vseh izdatkov, ki rezultirajo iz prenesenega delokroga mestne občine. Dalje se je soglasno ugotovilo, da bi bilo v interesu pravdnega razvoia mestnih jiodjetij, doseči tudi popolno davčno prostost poslovanja mestnih ustanov in podjetij, ker dohodki oziroma viški gosjxidarstva teh institucij služijo itak le obče koristnim namenom. V formalnem pogledu pa naj bi se zopet vodil jioscboj administrativni račun, jKiscbej pa proračun mestnih fiodjetij. Potrebno l)i bilo ludi, da ministrstvo financ in nadzorne oblasti pokažejo za mestne proračune čim Yf,čjo skrb in razumevanje, ker je le na ta način mogoče po zakonu o mestnih občinah predpisane težko naloge pravilno in v korist vsega prebivalstva točno izjxilnjevati.
Na j>odlagi tega zaključka se bo izdelal podroben in kolikor mogoče točen program, ki se bo izročil Zvezi mest v študij in proučevanje.
Sianfe Narodne banke
Zadnji izkaz Narodne banke za 31. junuar kaže te-le postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. januar 1937):
Aktiva: zlato v blagajnah 1593.8 (+0.2). zlato v inozemstvu 37.74, skupna podlaga 1031.6 (-t- 0.2), devize izven podlage 650.2 (+ 20), kovani denar 357.3 (—21.2), posojila: menična 1443.5 (— 4.6), lombardna 247.6 (—4.9), skupno jiosojila 1691.1 (— 9.5), efekti rez. sklada 145.7 (+10.0), razna aktiva 838.7 (+ 4.0).
Pasiva: rezervni sklad 154.6 (+ 1.0), bankovci v obtoku 5292.5 (+ 151.8), drž. terjatve 61.3 (+ 4.4), žiro 875.4 (— 189.9), razni računi 958.7 (+93.0), skupno obvezn. po vidu 1895.4 (—92.5), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 259.9 (- 56.1).
Obtok bankovcev in obveznosti |x> vidu 7187.9 (+ 59.2), skupna podi. s primom 2096.6 (+ 0.25), od tega samo zlato v blagajnah 2048.1 (+ 0.25), skupno kritje 29.16 (29.40)%, od tega samo zlato v blagajnah 28.49 (28.72)%.
Za ultimo se pozna znatna obremenitev banke v povečanju obtoka bankovcev in znatnem zmanjšanju žiro računov. V ostalem pa so se zmanjšala tudi posojila, prav znatno pa je narastel devizni zaklad.
Prameû je slovaška revija za literaturo, umetnost in kritiko, ki izhaja v Trnavi. V letošnji januarski številki prinaša med zapiski Besedo o prevodih, ki jo je napisal Viktor Smolej iz Ljubljane ob slovaškem prevodu našega romana Pod svobodnim solncem. Avtor na kratko omenja medsebojne prevode s slovenskega na slovaški jezik in obratno ter opozarja na težave, ki se pri tem pojavljajo zaradi popolnega pomanjkanja o d nosnih slovarjev in slovnic. Nato našteva netočnosti v omenjenem prevodu.
Jitro je časopis katoliških češkoslovaških študentov in izhaja v Pragi. Prinaša mnogovrsten pregled z vseh področij religioznega, kulturnega, znanstvenega in družabnega sveta.
Život, list za notranjo kulturo, urejuje v Zagrebu Karel Grimm D. J. Zanimiv je članek Stj. K. Sakača D. J. o kavkaško-iranskem pokolenju Hrvatov, za katero je doprinesel dokaze Haupt-mann na temelju jezikoslovnih raziskovanj. Znano je, da sta se svojčas izrekla za gotsko hipotezo dr. J. Rus in dr. J. Kelemina v Ljubljani. Dr. Kamilo Počkal poroča o življenju slavnega poljskega jezuita Petra Skange.
Inženir Slobodan Baranac. višji svetnik ministrstva za gozdove in rudnike v Belgradu VIII, Stiska U-I, izdaja in ureja mesečnik Jiigosloven-ska šuma, ld služi proučevanju vprašanj iz gozdarske politiko in gozdnega gospodarstva. Časopis prinaša zelo dobra obvestila s področja lesno trgovine, o položaju na mednarodnih lesnih trgih, o trgovinskih sporazmih, glede zakonodavstva, mednarodnih plačevanj, o lovstvu In o zadevah strokovnih združenj. Letna naročnina 80 Din.
Lovec za februar je izšel. Dr. KrejČI razmo-triva o šušmarjih, o lovcih brez zadostne usposobljenosti in nerednostib odtod, kar bo še nada-
Denarnim zavodom!
Izročite hmetshe
dolžnike PAB
Jutri, 6. februarja jo zadnji dan, ko sprejema Privilegirana agrarna banka, podružnica v Ljubljani, upniške listine kmetov, ki jih morajo denurne ustanove odduti PAB. Zadruge morajo oddati upniško listine PAB preko svoje zvezo. Odduti je brezpogojno v soboto upniške listine (zadolinire) in tozadevni seznam dolžnikov. Vso drugo priloge bo mogoče oddati kasneje.
Aktiva naših zavarovalnic
Po uradnih podutkih so znašale premijske rezerve zavarovalnic tako v življenjskem koi v elementarnem zavarovanju' na koncu leta 1931 989.6, na koncu 1935 pa 876.7 milij. din. V naslednjem podajamo aktiva naših zavarovalnic po stanju dne 31. decembra 1935 (v oklepajih podatki za 31. december 1934): nepremičnine domače zavarovalnico 149.3 (128.2), tujo 136 (119.5), drž. papirji domače 28.5 (29.6), tuje 42.4 (38.9), ostali vredn. papirji domače 18.0 (18.9), tuje 17.0 (21.8), hipotekama posojila domačo 60.9 (55.1), tuje 11.8 (13.2), poso jila ua lastno jvolico domačo 75.2 (70.7), tuje 57.4 (57.3), gotovina v blagajnah, žirovni in čekovni računi domače 85.8 (91.6), tuje 33.7 (19.8).
Borza
Dne 4. februarju 1937.
Denar
V zasebnem kliringu jo ostal angleški funt neizpremenjen ter je v Ljubljani in Zagrebu beležil 287.20—238.80, dočim je v Belgradu narastel na 237.45—239.05.
Avstrijski šiling je v Ljubljani narastel na 8 denar, v Zagrebu in Belgradu je ostal neizpre menjen na 7 Oo—8.05.
Orški boni so beležili v Zagrebu 31.40 do 32.10, v Belgradu 31.65-32.35.
Italijanske lire so v zasebnem kliringu nudili v Zagrebu po 2.40, v Belgradr po 2.43.
Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 12.55 denar, v Zagrebu na 12.40—12.00, za sredo in konec februarja so beležili 12.47—12.67, za sredo marca 12.36—12.56, za konec marca pa 12.4150 do 12.6150. V Belgradu so beležili 12.8659 do 12.5659.
Skupni devizni promet je znašal na zagrebški borzi 2,739.368 Din, na belgrajski borzi pa 2,341.000 Din. Efektni promet je bil v Zagrebu srednji pri čvrsti tendenci, na belgrajski Itorzi pa je znašal 2,989.000 Din.
Ljubljana. — Tečaji » primom.
Amsterdam 100 hol. gold. . . 23S5.91 — 2100.50
Berlin 100 mark...... 1751.03—1764.90
Bruselj 100 belg...... 731.45- 730.51
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt.......213.06— 215.12
Newyork 100 dolarjev .... 4324.75 —4361.07
Pariz 100 frankov..... 202.99— 204 43
Praga 100 kron...... 152.01— 153 14
Trst 100 lir........ 228.44- 231.53
Curih. Belgrad 10. Pariz 20.3675, London 21.405, Newyork 437.125, Brusolj 73.70, Milan 23. Amsterdam 239.375, Berlin 175.90, Dunaj 78.50 (81.60), Stockholm 110.35, Oslo 107.56, Kopenha-gen 95.55, Praga 15 26, Varšava 82.00, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 8.25, Helsingfors 9.445, Buenos-Aires 131.75.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 85—86, agrarji 52-53, vojna škoda promptna H85—386. begi. obv. 71— 72, 8% Bler. pos. 89—90, 7% Bler. pos. 7850— 79.50, 7% pos. DHB 94—96, Trboveljska 240 den.
Zagreb. Drž. papirji: Agrarji 51.75—52.50, vojna škoda promptna 381.50—3S5 (384.50, 385), begi. obv. 71 den., dalm. agrarji 68.75—69.50, 8% Bler. pos. 89.25-89.52 (80.25, 89.50), 7% Bler. pos. 79.12—79.50 (79.25), 7% stal), pos. 85.25 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 195 den., Trboveljska 250—250.50 (250), Gutmann -10—50 (40), Osj. livarna 175—185 (177.50, 182.50), Osj. sladk. tov. 186—190 (185).
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 87 den (87, 87.25), vojna škoda prompt 383.50—384 (383.75, 3S3), 2. 383—383.50 (382.50), begi. obv. 71—71.50 (7150, 71.25), 8% Bler. pos. 88.25—89 (88.75), 7% Bler. pos. 78.75 -79.25 (79.25), 7% pos. DHB 93.50—95, 7% slab. pos. 85—85.50. — Narodna banka 7220—7440, Priv. agr. banka 197 —197.50 (198, 196.50).
Žitni trg
Novi Sad. Koruza bač., erem. nova	77—78.
ban. nova 75—76, srem. nova suš. Indjija	85—87.
Vse ostalo neizprem. Tendenca neizprem.	Promet srednji.
ljeval. S. A. opisujo sovražnike pohorskih lovišč, kjer bo vdor civilizacije kmalu napravil koner zeleni idiličnosti. Inž. šušteršič in Vole Al. nada ljujeta svoje razprave, lep primer pri rod nega opazovanja iu fotografiranja pa opisuje A. K., ki je na Sokolovcu, jugozapadno od Skoplja, naletel na znanega lovskega pisca grofu Franca Zedtwitza iz Berlina.
Druga letošnja Žika nadaljuje svojo tradicijo z literarnimi doneski, ki jih sprejema po nekem vrednostnem merilu. Joža Lovrcnčič je spesnil Vremensko poročilo, Fr. Dobrovoljc pa je prevedel Osat z Baragana, kjer Panait Istrati pripoveduje o starših in krajih njihovega življenja. L. lločcvar-Megličeva pojasnjuje, zakaj je japonsko blago cenejše od našega.
>Knrta indeksa biološkog tipa« je izšla še z letnico 1936 kot 5. številka v zbirki kart Geografskega društva v Belgradu. Indeks biološkega tipa izraža razmerje med številčnim iznosom otrok in številom prednikov. Karta kaže zemljepisno porazdelitev tega indeksa v 343 srezih Jugoslavije z ozirom na stanje prebivalceo 31. januarja 1921. Zanimivo je, da tvorijo nazadujoč biološki tip v naši državi predvsem oni srezi, ki imajo mnogo drugo-rodnih elementov (Nemcev. Romunov. Madjarov). V Sloveniji ga kažejo Maribor e svojo večjo okolico, Kočevje s širšim obsegom in srez Gornji grad. Ostali slovenski kraji pripadajo normalnemu tipu. Karto je sestavil dr. Fedor Mikič.
Dr. Josip Kovač je za tisk priredil in s pojasnili pospremil Uredbo, pravilnike in navodila o kartelih. Izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo.
širite katoliško časopisje!
Angleška ehspedicija na Grenlandiji
Ženske prvič prezimile na Vzhodni Grenlandiji
Bele čete korakajo proti Malagi.
Zadnjo zimo je na Grenlandiji prezimila angleška ekspedicija, med kalero je bilo 5 moških in dve ženski. Celih devet mesecev ni bilo o tej eks-pediciji ne duha ne sluha. Sedaj pa je nazadnje vendarle prišlo v Evropo poročilo, katero je priobčil londonski list »Times«. Poročilo je spisal in poslal vodja ekspedicije R. L. Wager.
»Naša družba je bila močna 7 Evropcev in 14 Eskimov. Ti Eskimi so družine naših dveh vrlih lovcev, ki smo jih vzeli s seboj z juga. S seboj smo vlekli vso prtljago, ki je potrebna za tako ekepe-dicijo: 15 ton premoga, več ton živeža, opreme in 30 psov. Nismo pa hoteli vlačiti s seboj brezžične oddajne postaje, o kateri vele, da je pri takih eks-pedicijah neobhodno potrebna, a je v resnici samo v nadlego in breme. Pač pa smo imeli seboj sprejemno postajo, a smo jo malokdaj mogli s pridom uporabljati, ker smo skoro vedno le slabo slišalj kako postajo. Nato smo si kolikor mogoče udobno uredili svoje stanovanje, kar je pri znanstvenih ekspedinijah neobhodno potrebno. Skladišča, go-s|Kxlinj..vo in pa skrb za Eskime so prevzele naše ženske, katere so nam tudi pri naših botaničnih iu geoloških delih blizu taborišča vneto pomagale.
Prvič sedaj se je zgodilo, da so evropske ženske prezimile na vzhodni Grenlandiji. S tem so dokazale, da tudi morejo po svoje sodelovati pri uspehu take ekspedicije. Če bi pa še druge ženske bolele ta vzgled posnemati, moram naglasiti, zakaj sta ti dve imeli svoj uspeh. Važno je, da se ženske takih stvari ne udeležujejo zato, da bi bile deležne javnega priznanja. Zaradi tega naj nikari ne hodijo na taka naporna in senzacijonalna znanstvena potovanja. V teku tričetrt leta je bila najdaljša pot, katero sta naši dve ženski z nami napravili, dolga le 16 kilometrov od našega taborišča. Poleti, ko je bila temperatura bolj znosna in je bilo noč in dan svetlo, tedaj sta nas spremljali bolj daleč Enkrat 240 kilometrov daleč, ko smo s sankami in čolnom bili mesec dni na potu. Ženske, ki se lahko tako premagujejo, lahko mnogo pri-fiomorejo k uspehu takega znanstvenega potovanja ter bodo same imele mnogo užitka od tega.
Kakor hitro smo si zgradili svojo hišo, smo šli lakoj na delo. Dva izmed nas sta bila vedno zaposlena z geološkimi in botaničnimi preiskavami. Dnevi septembra in prvi dnevi oktobra so bili solnčni ter skoro brez oblakov. Ko so se potem polegli viharji »enakonočja« ter je vreme postalo mrzlo in suho, smo svoje delo nadaljevali lako, da smo še v temi šli na pot ter smo |x>tem v tistih treh urah svetlobe nabirali, kar smo želeli. Toda potovanje v temi je precej težavno. Dva tovariša sta nekega dne taborila lik ob lederiikovem prepadu, ne" da bi bila to količkaj slutila. Njun najboljši pes je naenkrat izginil. Ker je vršal snežni vihar, sta mislila, da se je pes zaradi gorkote zakopal v sneg. DrugI dan sta bolj natančno iskala ter sta 4 metre od šotora našla majhno luknjo, katera je vodila v prepad. Ker je bilo takrat že zopet tema, sta spustila na vrvi v globočino svetiljko. 12 metrov globoko sta zagledala po:astno prikazen Svojega psa, ki je ves vesel ovohaval svetiljko. Ker v temi nista mogla videti, kakšna tla so v globo-čini, sta reševanje psa odložila na drugi dan. 2i-
ZA BOLNE NA PLJUČIH IN OSLABELE
Paradižnikova juha s pečenico.
Vzameš 5 dkg korenja, 5 dkg zélene, 5 d kg peteršiljevih korenin in 5 dkg čebulo; to razrežes na kocke, opražiš na presnem maslu in zgostiš » 3 žlicami moke. V to daš % 1 vode, majhno Škatlico paradižnikove mezge, K 1 smetane in počasi kuhaš 1 uro. Juho še osoliš, osladkaš in pretlačiš skozi sito. Ko pripravljaš za na mizo, narežeš v juho na drobne rezine narezano, kuhano pečenico.
Sirov zavitek.
»Tako lepo dekle, pa mi ne pade v glavo, s kakim izgovorom bi jo ogovoril.«
Mešaš do pen 8 dkg presnega masla in 15 dkg sladkorja. Dodaš 4 rumenjake, malo vanilije, nari-bano lupino limone in 80 dkg pretlačenega, kravjega sira. V to daš še sneg 4 beljakov, 1 dkg rozin in K 1 smetane. S tem nadevom potreseš teslo z» zavitek, £a strkljaš skupaj in duš v pečico. Ko ima zavitek ze malo barve, ga poliješ z žlico smetane in pečeš do konca.
vali pa sta vrgla v jamo velik kolač, da je bila boljše volje in da je lažje čakala.
V	Grenlandiji je sedaj konec starega načina raziskovanja. Neromantièni način znanstvenega dela ima tukaj velike uspehe. Ugotovili smo, da so nam poleti največ koristila krajša potovanja v čolnu, pozimi pa na saneh. Na krajša potovanja smo vzeli s seboj Eskime. Na nekem takem po-nevarni pomladni led v zalivu, smo odkrili Watkin-nagona zvestih Eskimov nikakor ne bi mogli Čez nevarni pomladi led v zalivu, smo odkrili Watkin-sovo taborišče iz leta 1930. To taborišče je bilo narejeno pod velikimi skalami, ki pa so sedaj daleč na okoli razmetane. Največ zabojev menda manjka. Medvedi so načeli nekaj posod z margarino in pasjo hrano. Naš eskimski vodnik je menil, da je orjaški val razdejal to taborišče. Ta val je najbrž udaril na suho, ko je nastal ledenik pri ognjeniku Kangerlugsuaku. Mislim, da ima moj Eskimo prav.
V	začetku junija se jo led v zalivu končno stalil. V eni noci je izginila velika bela ploskev. Na mestu te pa se nam je bleščalo nasproti modro morje. Po morju so se lu pa tam vozile ledene plošče. To nas je močno zanimalo, ker nam je prineslo sprememiio, ne sicer nam, pač pa Eskimom. Pozimi so se založili z mesom od tjulnjev. Toda najbolj jih je zanimal lov na bele medvede. Pobili so 28 medvedov, katerih koža je vredna precej (kakih 500 dinarjev našega denarja, če smemo verjeti piscu tega poročila). Sedaj, ko so lahko šli s čolni na morje, so v njih lovili t juin je in narvale. Narvale zelo cenijo zaradi dobrega mesa, ki ga posuše na solncu, ter zaradi močnih zob, iz katerih delajo harpune. Na koncu našega poletja so ubili 42 narvalov.
Dne 19. avgusta smo zapustili svoje dotedanje bivališče, mi in pa naših 15 Eskimov — eden je namreč prirastel zraven med našim tukajšnjim bivanjem. Najbrž bo minilo mnogo let, preden bo kak človek etoipil v hiše, ki вшо jih tam zgradili.
Medtem pa so vsi Thierryji, ki so živeli kdo ve kje na Francoskem, za stvar vendarle zvedeli ter so zahtevali svojo dediščino. Sleparija onih treh finančnikov je prišla na dan. Bili so obsojeni na smrt, toda so pravočasno pobegnili, tako da so jih sodili v odsotnosti. Medtem se je zglasilo na tisoče ipravih in nepravih dedičev. Veliko število dedičev je stvar še bolj zavleklo, tako da so nazadnje vsi tisti, ki so se prvi zglasili, že pomrli. Minilo je 100 let, ko je general Bonaprte leta 1797 vkorakal v Benetke ter se v imenu francoske republike polastil dediščine rajnega Thierryja. Denar je Napoleon porabil za to, da je svojo razcapano armado oblekel, obul in nasitil.
Medtem je znova minilo 100 let, ko ee je leta 1891 francoski parlament znova pečal s to dediščino. Ta je sklenil takole: »Če so zmagovite francoske armade pobrale denar, ki je ležal v javnih blagajnah beneške republike, je to vojno dejanje, iz katerega še ne sledi, da bi upniki tistih blagajn imeli kako pravico na odškodnino od francoske države.« Ta sklep pa sedanjih dedičev rajnega Janeza Thierryja nikakor ni prepričal, da bi se morali odpovedati svoji dediščini, ki jim jo je nekoč pred ! 300 leti nekdo zapustil. Zato se vedno znova obračajo na francosko vlado in zahtevajo svojo pravico. Te dni, ko so vnovič pisali, so baje finančnemu ministru priložili celo znamko za odgovor.
Prepovedana protekcija
Madžarski prosvetni minister je odredil, da bo dobil strog ukor vsak javni nameščenec, ki bi rad napredoval, pa bi se v ta namen rad poslužil pro-tekcije, namestu da bi se skliceval na svoje sposobnosti. Če bi pa po dobljenem strogem ukoru še kdaj hotel s protekcijo priti naprej, ga čaka stroga disciplinarna preiskava.
Pred poroko.
Mati: »Ne jokaj vendar, ljuba hčerkica. Na dan poroke sem bila žeto zadovoljna.«
Hčerka: »Kakšna razlika med teboj in menoj. Ti si se poročila z očetom, jaz se pa moram s človekom, ki niti k družini ne spada.«
Ribiči love race. Ker je Vzhodno morje sedaj precej zamrznjeno, da ribiči ne morejo loviti rib, so sedaj ribiči začeli hoditi na lov na race, kar se jim tudi dobro sponaša.
Tudi v Milanu je zapadel sneg. Ondotni cestni pometači pa so na glavnem trgu napravili iz snega takeie majhne kupčke, kar je napravilo prav lep pogled.
Dediščina 31 milijard frankov
Že 300 lel čakajo na lo dediščino
Povodenj v poplavljenem mestu Cincinnati: Tukaj mora reševalno moštvo izpod strehe reševati bol nika. Kakor je videti, je hiša skoraj do streho v vodi.
Sprejem papeževega legala
v MantHi
izplačano vsaj eno milijardo. Drugih 30 milijard pa kot dobri patrijotje svoji domovini darujejo. Ta zanimiva dediščina pa je že močno stara zadeva.
Že v početku 17. stoletja je v Šampanji na Francoskem živel Janez Thierry, kateri pa se je s svojo ženo preselil v Benetke, kjer je sklenil znanje s silno bogatim Grkom. Ta Grk, ki je bil trgovec, je bil brez svojih dedičev, zato je v svoji oporoki vse svoje premoženje zapustil tema dvema Francozoma. Tisto premoženje pa je že takrat bilo vredno kakih 57 milijonov benečanske veljave. Bila je to kvadratna plošča zlata, velika 4 kvadratne čevlje, zraven pa 6 sodčkov zlatega prahu, mnogo zadolžnic, zemljišč, ladij, ki eo plavale po morju, premnogo popotnih in gosposkih kočij, konj, zamorskih sužnjev itd.
Ko je bil Janez ali Jean Thierry 96 let star in je čutil, da se mu bliža konec, je vpričo beneškega doža napravil oporoko, v kateri je vse evoje premoženje zapustil svojim bratom. Ako jia bi teh ne bilo več med živimi, dobe to premoženje njegovi drugi sorodniki, ki žive v Šampanji, v Bazlu ali Lotaringiji. Za izvrševalca ojxiroke je določil senatorja beneške republike, svojega prijatelja Mora. Ta je takoj začel iskati sorodnike umrlega Janeza Thierryja. Toda zaman. Niti enega ni mogel nikjer iztakniti. Pač pa se je na svojem poj>otovanju v Parizu seznanil e tremi finančniki, katerim je povedal vso zgodbo o veliki zapuščini velikega francoskega bogataša, ki je umrl v Benetkah. Ti trije finančniki pa so s pomočjo svojih zvez pri dvor.u dosegli, da se je dediščine polastil francoski kra'lj, češ, da je on lastnik vsega, kar nima gospodar^. V zahvalo pa_ so oni trije od tega premoženja dobili svoj deiež. Vsi trije so potovali v Benetke, kjer pa niso dvignili vsega premoženja, ampak so se dali pregovoriti, da so jim Benečani izplačevali letno rento nad en milijon zlatih frankov, tedanjih liver. To so dobivali od 1. 1679 do 1686.
Iz Manille poročajo 1. februarja: Prihod pape- ' ževega legata kardinala Doughbertyja na 33. evha-ristični kongres je bil pravo elavje. Velika množica katoličanov je spremljala papeževega odposlanca skozi okrašene ulice v katedralo. Kardinal Dough-berty, nadškof filadelfijski, pa ni prišel v Mamilo kot tujec. On je na Filipinih mnogo let z usjieliom misijonaril. Zato so Filipinci z veseljem sprejeli njegovo imenovanje za papeževega legata, ker to zlasti dokazuje, kako se sveti Oče zanima za katoliško stvar na Filipinih.
Prihod papeževega legata je bil za Manillo pravi praznik. Vodilne osebe verskega in javnega življenja z žuipanom Juanom Posadas na čelu so ga pričakovale 1. februarja zjutraj sredi velikanske I množice ljudstva. Ko se je italijanski parnik >Conte l RoescK ustavil v luki, je zavalovalo navdušenje. Zvonovi vseb cerkva so začeli zvoniti, umetni ognji so začeli švigati in tisoči so klicali kardinalu. Legata so sprejele vodilne osebe, nakar se je odpeljal v odprtem vozu v katedralo v starem mestu. Na
trgu pred vhodom v staro mesto so stali kadeti in šolska mladina, ki so skupaj fiozdiavili kardinala. Voz je poleni peljal kardinala dalje do Bonifacije-ve ceste ter je tam zavil na desno, še vedno spremljan od tisočev ljudi, ki so prepevali. Pri tem se je voz peljal skozi tista znamenita vrata »Postigo«-, kjer je blizu tam predsednik Manuel Quezon v filipinski vstaji bil vjet, in skozi katera je tudi filipinski narodni junak Jose Rizal leta 1896 moral iti svojo zadnjo pot v Bagmubajan, kjer je bil ustreljen.
V katedrali je papeževega legata pozdravil manilski nadškof Mihael J. O. Doherty, kateri mu je predstavil vse vodilne osebnosti. Po blagoslovu z Najsvetejšim je bil sprejem končan.
Zakopan carjev zaklad
Iz Varšave poročajo, da je tam pred nekaj dnevi umrla hči nekdanjega predvojnega milijonarja Ginsburga, ki je bil finančni svetovalec umorjenega zadnjega ruskega carja Nikolaja II. Umrla Ginsburgova hči je pred svojo smrtjo svojim sorodnikom razodela skrivnost carjevega zaklada, ki so ga zakopali v dneh ruske revolucije leta 1917. Ta carjev zaklad, ki je v zlatu, briljantih, draguljih in platini, je vreden mnogo milijonov predvojnih ruskih rubljev. Kraj, kjer je zaklad zakopan, bi bili sedaj sorodniki umrle pripravljeni povedati sovjetski vladi, če jim ta zagotovi 40% vsega premoženja, ki bi se našlo.
Francosko finančno ministrstvo ima že dalj časa težave z neko rodovino Thierryjev, ki od francoske države zahtevajo dediščino, katera po obračunu iz leta 1890 znaša že 31 milijard. Sedaj so se zahtevajoči dediči vnovič obrnili na francoskega finančnega ministra, da za trdno hočejo svojo dediščino izplačano. Ker pa kot dobri Francozi vedo, da bi 31 milijard frankov bilo celo za državne finance preveč, so pripravljeni se pogoditi ter francoski državi prepustiti večino milijard, ako dobe
* K: ]	[iS	f I	№\
			
Monumentalnt fllm lz dobe bleftčečaga al]a|n carske Rušile
Petrogroishl siavteh
Manla Cobotari ш Svetwlav Pttrov.6 FIlm poln rarkoGla, glasbe ln lepe pesmi na v dusule ljublj&uako obulnstvo
гашжи
NaflepSl беШ glasbeni ln pevski fllm nagrajen s prvo nagrado бв»ков1отаеие republike:
MarySa
Jlrlna Stepntčkova, Jaroslav VoJ'a, Vladimir Boraky na)bol)Si umetniki praškega narodnega gledaiUća Danes samo ena predstava «h 16. ari, Ul --------------
veterni predstavi vsled nonterla odpadel«
НШ5Ш31
TEL 27-30
Premier al Vesela mnilkalna Igra v raeijl Dete v. Bolwary-Ja
Ugrabl|enje
Ouatar troellcb In Marlelulae Olaudlua
Zanimiva In napeta vsebina, polna konfliktov in zdravega tumor)«, mutlke in plesa

Radio
Programi Radio Ljubljana i
Petek, 5. februnrja; 11 Šolska nra: Živali v ljnd ski veri Slovonbov (g. Vinko Miiderndorfcr) — 12 Blo-vonska vokalno glasba (ploAčr) — 12.45 Vreme, poro rila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme, borra — 18 Zonska Izobrazba (prof. Slava Lipoglavšek) — 18.20 PloSčo - 18.40 FrancoSfinn dr. Stanko Leben) — IS Cas, vreme. poroMlu, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Strossinayer in metropoli t Mihael (ilr. Mnrl6 I» llolgrada) - 19.50 Zanimivosti — 20 Rezervirano za preno* — 23 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Anglcike ploSče.
Drugi programii
Petek. ,1. februarja: Betgrad-Zagrcb: 20 Mftdrl-gallsti — 21 Lutkovno gledališče — Dunaj: 19.25 Mas-ragnijova opera «CavaTleria rustioana« — Budimpešta: 20.40 Waguerjeva opera «Tristan In Izulda« — Trst-ililan: 17.15 Plesna glasba — 21 Simfonični kon-rert — Rim-Bari: 20 40 Opereta — Praga: 20.10 Narodne pesmi — 21 Opera — Varšava: 20.15 Koncert filharmonije — Berlin: 20.80 Beethovnove skladbe — Hamburg-Stultgart: 20.10 Opereta tPri zlatem rogljlč čut — Koln: 20.10 Karneval
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
Novosti:
Bainvel: Das innerliche Lclien dos Katholiken-104 str., nevez. 20 din. — Bremond: Das wesent-liche Gcbet. 289 str., vezano 89din. — Feuling: Raiipttragen der Metaphysik. Einfiihrung in das philosopbische Leben. 572 str., vez. 180 din. — Itessen: Die Geistesstromungen der Gegenwart. 185 str., vez. 37 din. — Landsberg: Dle Erfahrnng Todes. 133 str., vez. 48 din. — I «ing: Christus .jpšerer Mitte. 125 str., vez. 33 din. — Laros: rterne Ehefragen. I. Tell: Die Beziehungen der Geschlechter. 188 str., nevez. 37 din. — Mauriac I<eben Jesti. '281 str., vez. 55 Din. — Pfliegler: Vor der Entscheidung. Oberlegungen zur seelischcn Bedrohtheit des heutigen Menschen, 146 str., vez. 49 din. — Pfliegler: Hoilige Bildung. Gedanken iiber Wesen und Weg Christlicher Vollendung. 179 str., vez. 49 din. — Stolz: Théologie der My-stik. 251 str., vez. 63 din. — Tyciak: Christus und die Kirche. 149 str., nevez. 33 Din.
Uradna vremensha poročila
Po stanju 4. februarja 1937.
Rateie: —I'C, 50 cm snega,, srenj, drsallfiče in mala skakalnica uporabna.
Kranjska gora: —5« C, barometer se dviga, jasno, 40 om snega, srenj.
Kriić, Krnica: —6» C, jasno, na Ш em enega 5 cm sreža.
Bohinjska Bistrica: —30 C, na SO em zmrznjenega snega srei.
Dom na Komni: —50 C, oa 100 em zmrznjenega snega 4 cm sreža.
Dom na Krvavcu: —4« C. 50 cm zmrznjenega enega, za amuko ngodno proti Velikemu Zvohu.
Velika planina. —30 C, jasno, 90 cm osrenjenega snega, severozapadnik.
Senjorjev dom: —50 C. jasno. 53 cm snega.
Pesek: (V C, jasno, 60 cm osrenjenega snega.
Kofcc: -)-loC, 60 do 80 cm osrenjenega snega.
Rešilev nagradne hrižanice dne 3Î. januaria <937
Vodoravno: 1. Loka, 5. lopa, 9. leto, 13. sat, 16. oko. 17. rosa, 18. ziina, 19. salo, 20. zaseka, 21. Tisa, 22. kemik, 23. Atene, 25. hoja,
26. pokora. 2S. koza. 20. pika. 30. lava, 81. kov, 32. oče. 33. kaša. 34. karo, 35. Jaka, 3(1. panika, 38. Ruma, 31). sodar, 41. Adela, 43. hefa, 44. slnlca, 40. sova, 47. muka. 48. dola,, 19. bon, 50, IJna, 51. žeja. 52 vino, 53. tnodn, 51. Dakljn. 55. žena, 57. Jurij, 59. Avala, 00. Neža, 61. torilo, 62. nada, 63. šapa, 64. Ituba, 65. sod.
Navpično: 1. loža, 2. Okn, 3. Koseze,. 4. arena, 5. Loke, 6. osn, 7. patokn. 8. Azija. 9. lisa, 10. Enia, 11. Takavo, 12. oseka, 13. Samo, 11. ali, 15. lokava, 24. toča. 25. hiša, 26. para, 27. roka. 28. kopa, 29. pako, 30. lailm. 31. kntll, 38. kila, 84. kura, 35. Jona, 37. Neva. 38. reka, 39. sito, 40. rana, 12, Donava. 43. liojnnn, 44. sonata, 45. cedilo, 46. Sudan, 47. mejaš, 48. dinar, 49. Boris,

51. žila, 52. veža, 53. Mura, 55. knd, 59. žep, 57. Joh,
58. jod.
Izmed onih, ki so križanico pravilno rešili, so izžrebani v Četrtek, dne 4. februarja ob 3. pop. naslednji: 1. Coklin Anton, dijak, Ljubljana-ftiska,
bili izžrebani v četrtek, dne 4. februarja ob 3.
Kavškova 20-11. — 2. Debeljnk Marija, pii dr. Rakunu, odvet., Celje, Dečkov trg 3. — 3. Glavič Francka, Slov. Jnvornik 217, Goronjsko. — 4. 6lu-pioa Nezka, šivilja. Gorenjavas 31. p. Ribnica na Dolenjskem. — 5. Čop Ludovik, žel. uradnik v p., Ljubljana, Duševna bolnišnica 1. M. odd., Poljanski nasip 52. — 6. Petri« Pavle, Dražica 21, p. Borovnica. — 7. Steinbuchor Berta. Maribor, Betnav-ska resta 18-111. — 8. Okrupa Štefan. dijak, Studenec 2, p. Dev. Mar. v Polju. — 9. Preac Ivan»
stud. med., Ljubljana, Dolenjska e. 28. — 10. Je-
rovšek Anze, 8t. Janž na Dolenjskem.
Za prihodnjo pravilno rešitev križanire je zopet razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega brezplačnega pošiljanja vStovenea«.
REŠITEV ZliOGOVNlCE:
Sirénien, velnica, enajnik, čelešnik, ara, пеб-ke, iglica, zavora, loporiiče, endlvlja, grablje, nožnica, oncijan, drevo, nvemurija, nihalo. — Svečan Iztegne dan.
REŠITEV ŠTEVILNICE:
Jabolko, vigred, neepameL — Na eni verigi imata dva psa med seboj mir, pri eni kosti pa vselej prepir.
Izpolnjujoč žalostno dolžnost, sporočam, da je gospod
Kari Thoma
industrijalec
v sredo, dne 3. februarja 1937, po kratki bolezni, v 70. letu starosti, umrl.
Pokojnik je deloval od ustanovitve tukajšnje tovarne neumorno za napredek podjetja ter mu bom ohrani: trajen, časten spomin.
Pogreb blagega rajnega bo v soboto, dne 6. februarja 1937 v Lanskrounu v CSR. Prosim tihega soialja!
Maribor, dne 5. februarja 1937.
Karel Thoma,
meh. tkalnica svile, barvarna in apretura, Maribor-Pobrežje
, yvv • A' . .'Л.ул^:
.• •• -v ff
Z globokim sočustvovanjem javljamo, da je naš spoštovani senior-šef, gospod
Kari Thoma
industrijalec
v sredo, dne 3. februarja 1937, po kratki bolezni, v 70. letu starosti, umri.
Pokojnik nam je bil vsem vzoren in ljubezniv šef ter bomo njegovo izgubo z bolestjo čutili.
Ohranili mu bomo trajen, časten spomin. Maribor, dne 5. februarja 1937.
Uradništvo in delavstvo tvrdke Kari Thoma,
meh. tkalnice svile, barvarna in apretura, Maribor-Pobrežje
Barclay:
36
Rožni venec
Roman.
Jana je brž opazila na možu še to posebnost, da pozablja, kadar razmišlja, ixipolnoma na svoje telo, ki potem samogibno počenja najbolj čudne reči. Njegovi prijatelji so imeli navadno praviti: ïRobbie raz-grize tucat dobrih držal, ko si doktor Machenzie izmišlja najboljši recept.«
Ko je Jana stopila v sobo, je gledal v odprto pismo, o katerem je nagonsko vedela, da je De-ryckovo. Ko se je naposled ozrl po njej, je opazila, da se je presenečen zdrznil. Odprl je usta, da bi nekaj spregovoril, in Jana se je nehote spomnila na neko tetino zlato ribo, ki je široko zevaje prišla vedno na površje, če je vrgel kdo skorjico kruha v vodo. Toda doktor se je očividno premislil, zakaj zajirl je usta, ne da bi kaj rekcfl; spet je začel strmo gledati v Deryckovo pismo in Jano je prešinil občutek, kakor da je ona sani» tista skorja kruha ali boljo kar cel hlebec, ki si ga zdravnik prizadeva pogoltniti.
Dočim je potrpežljivo čakala, kdaj se bo zijubilo doktorju spregovoriti, se je spomnila na Deryckove besede: »Škotski duh dela počasi, a varno. Po korenitem preudarku bo dozoreval v možu sklep, dn znam kaj slabo presojati ženski spol.«
Malemu možu so uhajali pogledi vedno znova proti Jani. ali bolie visoko gor proti Jani.
»Seslra... kako? t se je naposled odkašljal in ostro uprl vanjo oči.
»Rožamarija Gray,« je odgovorila Jana kar moči skromno.
»Aha, razumem,« je zaniomljal doktor Mackenzie.
Potem je zapičil pogled v preprogo na tleh, pre-prečkal urno sobo, se sklonil po košček slame, ki je očitno padla iz metle, jo nekaj časa skrbno motril, vtaknil nato stebelce v usta in ga začel gristi.
Jana je premišljevala, ali naj kam sede ali pa naj rajši stoje počaka, kaj bo, in se odločial potem za zadnjo. Robbie je mirno grizel svojo slamico, dokler ni izginila popolnoma, nakar se je spet oglasil doktor Mackenzie: ;Torej ste prišli sestra Gray?i
>Škotski duh je zares počasen,« si je mislila Jana. Vendar je bila za sedaj zadovoljna, ker je iz zdravnikovih liesed sklepala, da se ne budi v njem nobena sumnja o njeni osebi.
>Da, gospod doktor,« je zato samo kratko odgovorila.
Iu spet je bila tiho v sobi, dokler se nI oglasil zdravnik: »Vesel sem, da ste prišli, seetra Gray.«
»Tudi jaz, gospod doktor,« jc rekla resno. >Mala komedija se razvija čisto dobro-, si je mislila pri sebi.
Vendar je v hipu opazila, da je doktor Mackenzie s svojimi mislimi nekje drugje; šele čez dobršen čas se je spet ovedel ter spregovoril:
;Ce prav razumem,« je dejal,« so vas poslali k našemu bolniku bolj za duhovno ko z.a telesno pomoč. Poučen sem o tem. Doktor Deryck Rrand je ukazal, naj se najame za gospoda Dalmalna sestra, ki mu bo opravljala posle družabnice in tajnice; zadovoljen sein ■/. njegovo i/lijro. r
Jana se je priklonila, loda spet jo je prešinil občutek, da igra čudno smešno burko.
>Kar se tiče ravnanja z našim bolnikom v podrobnem, vam menda ni treba dajati kaj dosti navodil. Doktor Brand vas je gotovo že o vsem poučil. Glavno je, da zbudite v bolniku spet zanimanje za zunanji svet. Ljudje, ki nenadoma oslepe, zapadejo le preradi izkušnjavi, da se popolnoma zapro v svoj notranji svet in žive bolj v svoji preteklosti, v svojih spominih in umislekih kot v stvarni sedanjosti.«
Jana je prisluhnila. Kdo ve, ali se ne bi utegnila od malega Škota lo kaj več koristnega naučiti, kakor si je bila domišljala?
Da,« je rekla. »Povejte mi, prosim, kaj več o
tem.«
»Imeli boste z njim sprva dovolj težav. Zdi se. da je za zunanji svet popolnoma odmrl. Nobenih obiskov ne trpi in tudi ne dovoli, da bi inu brali pisma, ki prihajajo vsak dan. Dostikrat minejo cele ure, ne da bi spregovoril besedo. Včasi obide pri njem človeka misel, da ni zgubil siinio pogleda, temveč tudi govor. Ako bi utegnil kdaj, kadar liova oba pri njem, izraziti željo za pogovor z menoj na samem, 110 odlin-jajate iz solie, temveč se le nekam umaknite. Koristilo vam Ihi pri postrežbi. Kakor sem dejal, glavno je, da ga vrnete spet dejavnemu življenju — res da življenju slepca, o katerem pa ni treba misliti, da bi bilo brezplodno. Zdaj ko je minila nevarnost glede ran, bo smel vstajati in se gibati, pri tem mu bosta služila najlKilj sluh iu tip. Po poklicu jo umetnik, in četudi jo zdaj konec s slikanjem, jo na svetu še mnogo drugega, s čimer se bo mogel kljub svoji slepoti koristno baviti.«
Za trenutek je poniolčal, potem pa, kakor bi mu Sinila v glavo dobra misel, hitro vprašal:
J <
K
p o o 4
qc5Q O
o o i na, "' C t*
„ a
-m je
o a
» i 5 ï "i m
2 « tj
ваВ<
Z <
>
o
»j
(D O O 3
5	•	»
a	g	o
m	л	«
N	N	N
-, (J	D
t»	>	>
a
>
01
O=o и « o.
T3 n v, 3 -T Ô.J3
C -s -
m
C
- ^^ 0 a- s
* .StJ G
U rt
в g e^
m c o —
C » -o B
o
0 M O O
S J: jd C ati
S * J3 J)
0 tm
v (J

л>|- ji:
Ali ste si že ogledali
NAS SEJEM
NIKDO VAS NE BO VPRAŠAL, CE KUPITE KAJ ALI NE. BUFET NA RAZPOLAGO.
ANT. KRISPER
LJUBLJANA
MESTNI TRG 26
Meteor pade z neba
26.
Vojna na »morju« se prične...
>i\o, kaj bi pa vi radi, dečki?« je vprašal čolnar Puhač.
-Prosit smo vas prišli, da bi nam posodili splav,« je svečano povedal Tinček.
»Pa imate kaj cvenka v žepu?« je vprašal čolnar.
»Denarja zaenkrat še nimamo,« je odgovoril Tinček, »ampak »veto vam obljubimo, da vam bomo splav bogato poplačali, kadar premagamo sovražnika in dobimo ukradeni meteor nazaj.«
»Hm. hm,« je zagodrnjal čolnar, »ne vem, če bo iz te moke kaj kruha. Kaj pa, če vas sovražnik premaga in razbije splav, vas pa pomeče v vodo kot mlade mucke?«
»Brez skrbi !< je rekel Tinček in se junaško izprsil. »Kar tako se pa že ne damo. Moško besedo vam dam, da boste prišli do svojega denarja.«
: Pa naj bo, no,« se je čolnar nazadnje udal in odvezal splav.
Јж Màjm
Dečki so se skobacali na splav in ga začeli pomikati dalje. Tonček se je bil medtem tako navdušil za boj s Škorpijonom in Gorilo, da je kar žarel od vneme. Da ne bi zgorel pri živem telesu, se je hitro slekel in skočil v vodo.
ïLe glej, da se preveč ne ohladiš!« ga je posvaril Tinček. »V boju s sovražnikom bomo tvoj ogenj še krvavo potrebovali!«
Zahtevajte povsod naš list!
Odšla je k Bogu ljuba ženka in nepozabna mamica
Ganoni Frančiška
roj. Ponikvar
Pokopali jo bomo v soboto 6. februarja ob pol treh iz splošne bolnišnice k Sv. Križu.
Prosimo vse, ki ste jo poznali, da jo ohranite v blagem spominu.
Ljubljana, dne 4. februarja 1937. Josip, soprog, Ciril, sin, in ostalo sorodstvo.
5405-6206 _ „^ Stanko- iarno- din. 69.—
Xa (kutifo.fiaiefc ui fM.faaMu, ùofàà. Wntia облакрпсп utôùy fiefo.2(yiM> iA fu>dm129r
5105-1206	w—#
%2Ànt in éûojtf/d féMti шџ ùc шбшда шЈШ-рцејо-cm ШШУ. оЉшшшр- tniktl шМ 6аШ. ^ ^МзШШр touw din 99.-
* â
5805-69
• •• ✓ , A*%
/ ЏХиииЈКММЈЈ У^-К-
* ОфЈтршЖм ui <Mhu> fut*.
J
1837^21
K ш&ши. oSML hpji ln 1аМл m&ik —iz гшјрлој&ла, icuicL - Шгш- din 4*9.-
1337-21
МшлМмШ. wtëwfc шмаАа loÂxym in сшт imUom.din l4Qr
ШтМт

MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1*— ; ženitovenjskl oglesl Din 2'—. Najmanjši znesek ze mati oglas Din 10'—. Malt oglasi se plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm pelltna vrstica po Din 2'S0. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
•HI« i I]
Kar potrkali — Le naprej/ Kaj iel't «i. nam po vej Službe no na razpolago, tu iskanje n< pred'aga.
Kuharico
(mlajšo moč), z dobrimi spričevali, rabim s 1. III. Pozimi manjša plača, poleti sezonska. Eventuelno nastopi lahko takoj. Ponudbe z natančno navedbo poslati na: F. Rajh, hotel-kavarna, Ormož, (b
Službeisčejo
Teiko biti le brei krulia. g!ari mon sami, lenuha S par vrsticam i pobaraj, use dobil boi, — nič n*
maraj.
Vrtnar
samostojen, neoženjen, e 2.1 letno prakso, г odličnimi spričovuti in priporočili — išče stalno službo za marec 19.17. Ponudbe upravi •Slovenca« pod »Priden« M. 1863.	(a)
ШШ01
0e hotei mojst-r bili začni st mini učiti \a stat a leti bon res.->l oglasom naSim hvalo pal
Vajenko
zn dnmsko frizersko obrt sprejme salon Navlnšek, ftelenburgova ulica
m
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje tn najceneje tvrdka Kari Prolog, Ljubljana, židovska ulica In Stari trg (I) ki zna šivati, Išče zapo-
Graščina Križovljan grad
pošta ln železnica Ormož, proda 397 močnih hrastov na panju, katero so lahko ogleda dnevno. Ponudbe oddati graščini do 20. fo-bruarja 1937.	(1)
Na vsa zimska oblačila
dajemo 15—207, popusta Pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(I)
Jajca
sveža, zajamčena, komad 75 para, zaboj 720 kom. Ia. cvetlični med 10 kg 155 Din, 30 kg 420 Din: suho slive, debele, 10 kg 64 Din, 50 kg 230 Din — franko voznlna, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
Stinoianja
Od LJubljane t>a do
Kranja toien iičei stanovanja, le zakaj ne inscrirai'
Trisobno stanovanje
(kopalnico so odda: Rimskega e. 7-TI., Gledališka ut. 7-II., Beethovnova ul. 15, II.-III.	(č)
Trisobno stanovanje
oddam. Sv. Fotra cesta 14, trgovina.	(C)
Enosobno stanovanje
parterno, sončno, z verando, takoj oddam. Sta-nlčeva 8.	(č)
i
Oddam več stanovanj
takoj ali pozneje. Pojasnila : Cojzova cesta. Ciber.
Dvosobno stanovanje
moderno, s kopalnico, kabinetom — takoj oddam (550 Din). — Vprašati: Trafika »Pasaža«. (č)
mm
Saj bo zima. naj bo leto. sobico 1 mat najeto, pačai zanjo stu dinarjev na ii v miru — brez
nih,trier
Odda se soba
boljšemu gospodu. Vlđov-danska cesta 4.	(s)
Zaslužek
Kolporterje
podjetne, za Ljubljano tn druga mosta iščemo. Pišite na »Posebno Izdaje« Ljubljana.	(z)
I Naročajte in širite 1 »SLOVENCA«
Posestvo dela ti ikrbll Oglas tvoj kupca brt dobt. A ie v skrbeh «i za denart bot hišo kupil gospodar!
Prodam vilo
na Prulah, komfortno, a lepim zasajenim ln ograjenim vrtom. Samo resne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lepa lega« 1759,
Lepo parcelo
sončno, za strnjen sistem trlnadstropnih hiš — prodam v centru mesta. Resne ponudbe upravi »Slovenca« pod »420 m'« 1758.
Hišo z gostilno in pekarijo
prodam aH dam v najem samo poštenemu, delavnemu najemniku v Medvodah. Vprašati : Avguštin, Reteče 5.	(p)
ЕШШ1
Denar — t veta vladar! Le plačaj vat oglasov, pa kmalu zla*ih časov zašije tebi tat
Lepa eksistenca se nudi
osebi, kt razpolaga z Din 12.000 gotovine. Ponudbo upravi »Slovenca« Maribor pod »Lepa bodočnost* št. 1752.	(d)
<ek, i (v) I
POMLADNI LIPSKI SEJEN 1937
Z Д Ž ETE K 28. FEBRUARJA
60% popusta na vozovnicah nemških železnic znatni popusti na železnicah drutfih držav
Vsa pojasnila da eta častna zastopnika
ING. G T0NN1ES. LJUBLJANA, Tvrševa c 33 - Tel. 27-62 JOŽEF BEZJAK. MARIBOR Gosposka ul. 25 - Tel 2< -97 in ZVANlCNi BIRO LAJPCISKOG SAJMA, BEOGRAD, Knez Mthailova 33/1 — Telefon 24311
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceï
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič